!----t r°
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxiii.—leto xxxiii.
f'eski časopis trdi, da se je prikazala ia z USA tanki
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), february 8, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
Marijj
praga, 7. feb. — Pilzenski komunistični časopis "Pravda" včeraj objavil članek, v kate-2 gnušanjem pravi, da se ® prebivalstvom širijo govo-da se je prikazala Devica ki je imela v rokah ame-'s o zastavo, spremljali pa so o ameriški vojaki in celo tanki.
^^Gda, vedno se zgodi, da n A prikaže prav na tistih P^čjih Češkoslovaške, ki me-^0 2 ameriško okupacijsko zono GOicije," je sarkastično pri-Poninil časopis.
V Članku so ta prikazovanja jj. ^^^8,dežne povezana s podob-prikazovanji na Poljskem, je prišlo celo do nemirov, «0	krožiti govorice, da
Reki prebivalci videli Marijo, 3e jokala.
Zadnji teden je tudi glasilo ^oiuniatične stranke "Rude P^^'ocalo o teh čudežih Soglasno s po-gg ' so reakcionarni krogi, ki Cerk	z rimsko-katoliško
da	širiti govorice,
je pripetil čudež v vasi Ci-nek	od Prage. Baje so
čiti ^ prebivalci Cihosta, ve-križ^^.	bogatini, videli
spr'	j® sam pomaknil,
(j„	pa ga je odsev nekega
^ ^ ^	"O"
Pj. . ^Kirlega svetnika. Kot g^t^\ ^^de Pravo," si vaški bo-tolmačijo ta ču-, ot prst božji. Govorili so:
siati°^ more več trpetf to ■ stvari v deželi."
Ijo^^^^ežih v Cihostah krožijo vesti. Dočim ne-^''dijo, da se je prikazala ^ ameriško zastavo v ro-čet ■ ^ spremstvu ameriških jg ^^^^Rkov, drugi trdijo, da se v^h 3^' j® bil obrnjen proti 2ap°,^	SGbe obrnil proti
cii„K.^' ^^]^reč ameriški okupa-^ zoni Nemčije.
ste{.^^!^°®^°^aški justični mini-tu(ji ^®ksej Cepička je včeraj Žih» °^°dil govorice o "čude-®ktiv "^vo vrsto prevratnih bi	katerih namen je, da
in babjeverne male Vfi^ij.^ ^^^kcionarni elementi od-pristopanja v zadruge.
opazovalci, seveda, je g ta prikazovanja Mari-ki	in čudeže s križi,
ni ^ ^^Čajo proti ameriški zo-na drugačen način. '^gat^°	je, da si bivši
liiatev!-*^! srednji stalež, ki je Uiigjii!, ° prizadet, v svoji do-prejg!^?. ^^tvarjajo iluzije o čim-So "osvoboditve." Ti krogi
govop-	spomlad razširili
da so ameriški znanki jj/ ^ iznajdli čudežne žarke, obrnili proti Češko-Vsi i' Vsled teh žarkov bodo ®^ovaki, seveda tudi iti	voditelji, policija
zaspali, ameriška lo i^ ^ P^ bo vkorakala v deže-kapi|^^.^®^odila kulake ter bivše
"lili	bodo zopet zbu-
Mctiih	spanja pra
^*^Gtiran "čudežev"
KONGRESNI VODITELJI MENIJO, DA BI TRUMAN MORAL OBNOVITI POGAJANJA S SOVJETSKO ZVEZO
WASHINGTON, 7. feb.—Mnogi kongresni voditelji so apelirali na predsednika Trumana, naj še enkrat skuša obnoviti pogajanja, da bi se sklenilo sporazum za omejevanje oboroževanja, kontrolo atomskih bomb in ostalih vprašanj v "mrzli vojni" s Sovjetsko zvezo.
Večinoma pa so kongresniki
7. feb.—Ceškoslova-JG danes aretirala ^^^ovnika, ki je v de-^Upuj.. trdil, da se je v njegovi {'t1(Jig^^Sodil čudež in o tem ^ Vernikom v cerkvi.
^^^^^V'avnosti" dobite dnevne novic^ o ® po svetu in doma!
proti temu, da bi pri takšnih pogajanjih sodelovali le Zedi-njene države in Sovjetska zveza. Po njihovem mnenju bi morale imeti besedo tudi ostale prizadete države.
Poročila iz Moskve, češ da so sovjetski voditelji pripravljeni na sestanek z ameriškimi, pa so bila mrzlo sprejeta tako v kongresu kot v Državnem oddelku. Kongresniki se strinjajo s tiskovnim načelnikom Državnega oddelka McDermottom, ki je včeraj izjavil, da so Zedinjene države pripravljene na pogajanja s Sdvjetsko zvezo, če bi njeni voditelji pristali tudi na sodelovanje ostalih držav.
Član senatnega odbora za zunanje odnosa je Walter F. George je na primer izjavil, da bi bil pripravljen videti popolnoma novi pristop k vprašanju prepovedi uporabe atomskih in hidro-genskih bomb. Toda opozoril je, da se Zedinjene države ne bi smele "prenagliti" pri teh pogajanjih z Rusijo, pač pa se prej posvetovati z zapadno-evropski-mi državami.
Predsednik pododbora za zunanje odnošaje Thomas pa je izjavil, da bi se vsaka takšna po-svetovannja morala vršiti v okviru organizacije Združenih narodov. .
"Ne moremo dovoliti, da bi prezrli Združene narode. Mi smo obvezani, da se posvetujemo^ ostalimi članicami in mi kot nikoli poprej potrebujemo podporo tako malih kot velikih držav," je rekel Thomas.
Senator Tydings, ki je včeraj opeliral za splošno razoroževa-nje, pa je rekel, da ne bi ugovar-
jal predpogajanjim med Zedi-njenimi državami in Sovjetsko zvezo, če bi se tudi ostalim državam dalo priliko, da odobrijo eventualni sporazum.
Tydings, ki je predsednik odbora za oborožene sile in član odborov za atomsko energijo in zunanje odnošaje, je včeraj predlagal, naj Truman skliče mednarodno konferenco, s ciljem, da se vse države razoroži do samih pušk. Izjavil je, da sama kontrola atomskega orožja ne bi zadostovala.
STAVKA TELEFONSKIH DELAVCEV PRELOŽENA
WASHINGTON, 7. feb. — CIO Communications Workers unija je danes preložila do 24. februarja splošno stavko, ki je bila oklicana za jutri. Vladni posredovalec Cyrus S. Ching je zahteval več časa za svoje poskuse, da doseže sporazum s predstavniki Bell Telephone Systema in unijskimi voditelji.
Predsednik unije Joseph Beirne je izjavil, da so bila poslana navodila posameznim lokalom, ki so že bili pripravljeni na stavko.
KONGRES BO ODOBRIL POMOČ ZA KOREJO?
WASHINGTON, 7. feb.—Republikanski kongresniki so danes pristali, da bodo ponovno razmotrivali o vladni zahtevi, da se Koreji odobri pomoč v znesku $60,000,000. S tem so obenem pokazali pripravljenost, da 1'evidirajo svoj prejšnji sklep, ko so predlogo porazili. Državni tajnik Acheson je ponovno apeliral na kongres, naj o predlogi še enkrat razmotriva.
Zedinjene države in Anglija sta priznali lutkarsko vlado viet namskega vladarja Bao-a
WASHINGTON, 7. feb.—Zedinjene države so danes priznale lutkarsko vlado bivšega indokitajskega cesarja Beo Dai-a, katerega so Francozi pripeljali v Viet Nam z namenom, da bi se zoperstavili levičarskemu voditelju In-dokitajske Ho Ci Minhu, ki s svojo vlado zastopa čez 80 odstotkov vseh Indokitajcev.
Sovjetska zveza, Kitajska in vse vzhodno-evropske države z izjemo Jugoslavije, so priznale vlado Ho Či Minha. Francozi pa so močno pritiskali na Zedinjene države in Anglijo, naj priznajo vlado Bao-a, ki je bil za ča^a vojne lutkarski cesar Juponcev na Indokitajskem, po vojni pa je zbežal v Francijo.
Poleg Viet Nama, ki je del In-dokitajske, sta Zedinjene države in Anglija priznali tudi dve v isti deželi obstoječi kraljevini •—Laos in Cambodia, Viet Nam ima okrog 21,000,000 prebivalcev, kraljevina Laos 1,000,000, kraljevina Cambodia pa 4,000,-000.
Državni oddelek je naznanil, da bo predsednik Truman kma-
lu imenoval diplomatične predstavnike za Viet Nam in dve kraljevini.
S priznanjem Baove vlade s strani Zedinjenih držav in Anglije bo položaj na Daljnem vzhodu še bolj zapleten. Zedinjene države bodo verjetno poslale pomoč Baovi vladi iz sklada v znesku $75,000,000, ki jih je kongres odobril, da jih predsednik Truman uporabi v Aziji "za pospešitev ameriških interesov" na Daljnem vzhodu. Toda z druge strani bo Ho Ci Minh verjetno dobil polno podporo od kitajskih komunistov. Indokitajci pod vodstvom Ho Ci Minha že itak kontrolirajo dve tretjini vkupnega ozemlja Viet Nama, ki meji s komunistično Kitajsko.
POROTA OSVOBODILA MLADENKO OBTOŽENO RADI UMORA OČETA
BRIDGEPORT, Conn., 7. feb.—Porota je danes osvobodila 21 let staro študent-kinjo Carol Ann Paight, ki je iz usmiljenja končala življenje svojemu neozdravljivemu očetu, ki je imel raka.
V pravoreku porota sicer ni odobrila umor iz usmiljenja, pač pa je izrazila mnenje, da je Paight "začasno izgubila um," ko je z revolverjem ustrelila svojega očeta, policijskega narednika Carla Paighta. Ob priliki operacije so zdravniki ugotovili, da ima narednik raka, katerega se ne more odstraniti. Izjavili so, da bi živel kvečjemu še nekaj tednov.
Za obravnavo proti mladi študentkinji je vladalo veliko zanimanje, V dvorani se je nahajalo veliko število ljudi, ki so z odobravanjem pozdravili pravorek porote.
Mladenka je bila zelo razburjena, ko je slišala pravorek. Zahvalila se je, takoj zatem pa ji je postalo slabo. V spremstvu svoje matere, odvetnika in ožjih prijateljev je mladenka zapustila sodnijsko dvorano.
Narednik Paight sploh ni vedel, da ima raka. Po operaciji pa so zdravniki obvestili njegovo hčerko, da zanj ni rešitve. Mladenka je dve uri zatem ustrelila očeta.
Države zapadne Evrope zahtevajo, da jim Zedinjene države pošljejo še nadaljnih 5 milijard dolaijev
DEBATE O PREDLOGI ZA POMOČ ŠOLAM
WASHINGTON, 7. feb. — Predsednik kongresnega prosvetnega in delavskega odbora John Lesinski je danes sklical sejo članov, ki bodo razmotrivali o zakonski predlogi za federalno pomoč šolam.
V zvezi s predlogo, ki jo je že odobril senat, je prišlo do trpkih kongresnih in javnih debat, ko so katoliški voditelji, posebno kardinal Spellman, zahtevali, da se odobri federalno pomoč tudi župnijskim šolam. Mrs. Roosevelt, ki je zagovarjala Bardenovo zakonsko predlogo, je bila glavna tarČA rimsko-ka-toliškega kardinala, ki jo je označil za "nevredno ameriško mater."
Zakonska predloga predvideva odobritev federalne podpore javnim šolam v znesku $300,-000,000 na leto.
91,000 AMERIČANOV UBITIH V NESREČAH
CHICAGO, 77. feb. — National Safety Council je danes naznanil, da je v preteklem letu bilo v nesrečah ubitih v Zedinjenih državah 91,000 oseb. Poleg teh je vsaka šestnajsta oseba dobila poškodbe.
ŽUPAN NEČE POVIŠICE
ST. LOUIS, 7. feb. — Tukajšnji župan Joseph M. Darst je danes izjavil, da bi predlagana letna plača za župana v znesku $25,000 bila previsoka
Darst meni, da delo, ki ga opravlja kot župan, ni toliko vredno. Mnenje pa je podal v zvezi s predlogom posebnega odbora, ki pripravlja novi mest ni čarter iin hoče med ostalim zvišati plačo županu.
Župan je dejal, da bi sicer moral dobiti več kot sedanjih $10,000 na leto, toda nikakor več kot pa $18,500.
Domače vesti
Redna seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po seji se vrši domača zabava. Članice so vabljeiie, da se udeleže v polnem številu.
Doma iz bolnišnice
Mrs. Frances Legat se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 6922 Hecker Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske,- voščil ne kartice, cvetlice in darila, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Velika razprodaja čevljev
Jutri se prične velika razprodaja vsega obuvala v Mandel-novi trgovini s čevlji na 6125 St. Clair Ave. (v bivšem Lau-schetovem poslopju). Cene so bile zelo znižane in v zalogi so čevlji znanih izdelkov za moške, ženske in otroke, kakor tudi čevlji, ki so primerni za pošiljke v staro domovino.
"Blejsko jezero" št. 27 SDZ
Zelo važna seja društva "Blejsko jezero" št. 27 SDZ se, vrši v četrtek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse članstvo, da se gotovo udeleži.
Plesna veselica in bazar v Willson šoli
PTA Willson Jr. High šole, katero organizacijo tvorijo matere učencev in učiteljice šole, priredi v soboto zvečer v šolskem avditoriju veliko plesno veselico (takozvani Square Dance) in bazar. Pričetek bo ob sedmih. Ves preostanek priredbe je namenjen za vzdržavo raznih podvzetij šole tekom leta. Vstopnina bo 75c. Starši so vabljeni, da se priredbe udeleže, kakor tudi javnost v splošnem.
Uradniki PTA organizacije so: Mrs. James Davis, Mrs. Joseph. .Petrie, Mrs. Robert Washington, Mrs. James Holeček, Mrs. Joseph Kuhn, Mrs. Donald Collins, Mrs. Robert McCauley, Mrs. Theresa Sheehan, Mrs. Anthony Rossman ter Mrs. Albert Misic.
Gospodinjski odsek SDD
članice Gospodinjskega odseka SDD na Recher Ave. se opozarja, da se jutri, v četrtek zvečer ob 7.30 uri vrši seja v navadnih prostorih. Prosi se vse, da se udeleže.
PARIZ, 7. feb.—Zapadno-evropske države so danes naslovile na Zedinjene države apel, naj jim pošljejo nadaljnih $5,000,000,000 v okviru Marshallovega načrta. v 325 strani obsegajočem po- f	'	~
ročilu dežele Marshallovega na- j §]oV0nC3. Dr6VZ6l3,
črta menijo, da bi potrebovale j
znano podjetje
Obče poznana Mario Kolenc,
ZAKONSKI PARI V DETROITU SO NEMARNI
DETROIT, 7. feb. — Okrožni uradnik Edgar Branigin je danes izjavil, da se v Detroitu nahaja 1,600 zakonskih parov, ki pa ne morejo dokazati, da so poročeni. Večinoma so odgovorni duhovniki in civilni uradniki, ki niso zakoncem dali poročnih listov, pa deloma tudi zakonci, ki za takšne listine sploh niso vprašali. Čeprav te ga ne morejo s papirji dokaza ti, so po mnenju Branigina ti zakonski pari legalno poročeni.
omenjeno vsoto za dobo prihodnjih dveh let, da bi se lahko zo-perstavile komunizmu. Samo za ,prvo leto bi zapadno-evropske države poterbovale ekonomsko pomoč v znesku $3,000,000,000. V to ni vključena vsota, ki jo bodo evropske države zahtevale za stroške oboroževanja.
Predsednik Truman je od kongresa zahteval $3,100,000,000 za zunanjo pomoč, toda v Evropi se bojijo, da bo ta vsota v kongresu znatno znižana, ker se mnogi kongresniki zoperstavljajo visokim izdatkom, s katerimi se vlada pogreza v čezdalje večje dolgove. V svojem budžetnem proračunu je sam predsednik Truman napovedal, da bo vlada v tekočem budžetnem letu imela nad $5,000,000,000 primanjkljaja.
Za leto 1949-1950 so Zedinjene države potrošile za ekonomsko obnovo zapadne Evrope $3,778,-000,000, toda poleg tega so odobrile nadaljno pomoč v znesku $400,000,000 za obnovo zapadne Nemčije.
V poročilu dežel Marshallovega načrta je poudarjeno, da je dosedanja pomoč Zedinjenih držav v vkupnem znesku $8,257,-000,000 odstranila "takojšnjo grožnjo bankrota in razočaranja, kakor tudi politične grožnje."
PLAČAL DAVKE S PONAREJENIM DENARJEM
TOLEDO, 7. feb. — Neki neznani davkoplačevalec v Tole-du si je domislil, kako lahko poravna svoje dolgove z vlado. Davke je enostavno plačal s ponarejenim denarjem. Davčni ko-lektor v Toledu je izjavil, da se ne more ugotoviti, kdo je za vlado izdelal "domači denar" in da bo vsled tega izgubo trpela sama vlada.
BREZPOSELNOST NARAŠČA
WASHINGTON, 7. feb.—Soglasno z vladnimi statistikami se je število brezposelnih v sredini januarja zvišalo na 4,480,-000, kar pomeni za 9991,000 več, kot pa jih je bilo 10. decembra i preteklega leta. Vladni uradniki pravijo, da so odslavljanja delavcev le "sezonska."
STAVKE V FRANCIJI
PARIZ, 7. feb. — Komunistične delavske unije so danes oklicale vrsto stavk v raznih mestih Francije.
V	Parizu in predmestjih niso imeli elektrike in plina zaradi stavke mestnih delavcev. .
V	Marseillu pa so komunistični voditelji pozvali prista-niščne delavce, naj ne tovorijo na ladje orožje, ki je namenjeno za Indokitajsko, kjer francoske kolonijalne čete skušajo zatreti vstajo domačinov. Prišlo je do nemirov, ko je v stavko posegla policija, da bi zaščitila stavkolomce.
ki je pred nedavnim vodil gostilno Mario's Cafe na St. Clair Ave., in Louis Planine, ki je bil pred nekaj časa distriktni poslovodja zavarovalninskega urada Prudential družbe, sta prevzela W. F. Hann & Sons Co., staro in poznano podjetje, ki inštalira in popravlja forneze in grelno napravo, ter izvršuje vsakovrstna monterska dela.
Podjetje se nahaja na 15505 Euclid Ave. in kakor lahko raz-vidite iz oglasa, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje, je na uslugo 24 ur na dan. Uposljenih je 29 izurjenih delavcev, med njimi tudi pozhana John Prusnik iz Collinwooda in Štefan Robash.
Mr. Kolenc je rodom iz Trsta, kamor je šel preteklo jesen na obisk lil OuAuder se je pred par meseci vrnil. Zdaj živi na 1122 Ansel Rd. Ker ga je tovrstno delo zanimalo, je še pred časom posečal in dovršil tečaj v inštali-ranju in operiranju naprave za umetno prezračen je in gretje.
Njegov drug, Mr. Planine je rodom iz Videma pri Krškem na 'Dolenjskem, odkoder pa je prišel v Ameriko kot mlad deček. Tu je dovršil svoje študiranje v višji šoli in v električnem inže-nirstvu.
Nova lastnika sporočata, da se ne bo spremenilo imena tega podjetja, postrežba bo vedno najboljša kot je bila dosedaj, kar lahko priča na stotine zadovoljivih odjemalcev, med katerimi je tudi mnogo naših lastnih posameznikov in podjetnikov.
NEMCI SE SELIJO IZ ČEŠKOSLOVAŠKE
PRAGA, 7. feb. — Češkoslovaška in Zavezniška vojaška komisija v Nemčiji so se spora-zumeU glede izselitve 20,000 od jVkupno 200,000 oseb nemškega porekla, ki živijo na Češkoslovaškem. Nemci bodo odpotovali v zapadno Nemčijo.

Vile rojenice
lil
Dne 2. februarja so se zgla-sile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Bernard Schultz na 1113 E. 67 St. in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, ki je tehtala osem funtov in eno unčo. Dekliško ime mlade mamice je bilo Anna Krnc, ter je hči Mrs. Anne Kmc iz 1036 E. 72 St., ki je postala sedaj prvič stara mama. Ponosni oče je sin Mrs. Elizabeth Schultz iz 789 E. 103 St. — Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
s. februarja 1950.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
. SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: ^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta)'
For One Year—(Za eno leto) . __________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________________
....$8.50 5.00 — .3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ___________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________
For Three Months—(Za tri mesece) ________________
. $10.00 .. 6.00 .. 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STVARNOST ALI STRAŠILO?
Časopisi so polni člankov in izjav v zvezi s predsednikovim ukazom, da se začne raziskovanja s ciljem, da se producira hidrogensko (vodikovo) bombo. Deželo je zajela hidrogenska mrzlica," ki nedvomno prispeva vojnemu ozračju, v katerem živimo, odkar se je začela mrzla vojna s Sovjetsko zvezo in novimi ljudskimi demokracijami.
Zakaj je prav za prav predsednik Truman tako slovesno objavil vest, da je ukazal ta raziskovanja? Ponavadi velike sile držijo svoja orožja v tajnosti. Sovjetska zveza na primer nima navade, da bi naznanjala kakšna vse, kakšna orožja ima na razpolago, sovjetski časopisi se ne ukvarjajo z diskusijami o vojni uporabi atomske energije, ne poročajo kontroverzna mnenja, katerih namen je, da se neko orožje predstavi za daleč bolj smrtonosno in uničujoče kot pa je bilo prejšnje.
Takoj po tej novici je bilo tudi par novih "borbenih," ali pa kot bi sovjetski časopisi *to po svoje povedali "na vojno hujskajočih izjav." Sam obrambeni tajnik Johnson je zagrozil, da bodo ameriške oborožene sile "izgnale hudiča iz Sovjetske zveze," če bi se predrzhila "kaj začeti."
Hidrogenska^ bomba, odnosno predsednikovo naznanilo je bilo obenem znak za novo kampanjo proti Sovjetski zvezi. Zopet se je začelo pogrevati stare obtožbe o "agresivnosti" Sovjetske zveze. Celo krščanski Vatikan, ki toliko skrbi za "blaginjo človeštva," se je oglasil. Glasilo Vatikana je v celoti podprlo predsednikov sklep za izdelovanje hidrogenskih bomb, ki lahko baje uničijo mesto veliko kot je New York in usmrtijo na milijone ljudi.
Z ozirom na veliko "reklamo," ki se jo daje hidrogen-ski bombi, je docela verjetno, da je hidrogenska bomba novo strašilo v mfzli .vojni proti Sovjetski zvezi. Vsa ta poročila, diskusije in izjave imajo svoj strahovalni namen. Naj Rusi samo kaj začnejo, jim bomo že pokazali s hidro-genskimi bombami! Toda kot zgleda po poročilih iz Moskve, se Rusi ne vznemirjajo preveč, če celo niso popolnoma zadovoljni s to ameriško "hidrogensko mrzlico," ki Zedi-njene države v zunanjem svetu predstavlja za deželo, ki se resno pripravlja na vojno.	*
Naj bo strahovanje ali pa stvarnost, hidrogenska bomba ni rešitev za človeštvo. To je zadnji teden poudaril tudi demokratski senator iz Connecticuta in predsednik skupnega odbora senata in poslanske zbornice za atomsko energijo Briend McMahon, ki je predlagal, da se odobri od ogromnih vojnih izdatkov po $10,000,000,000 letno za miroljubno obnovo sveta in izzove Sovjetsko zvezo na tekmo za učvrstitev miru na svetu.
McMahon je nedvomno prepričan, da oboroževanje ne vodi nikamor. Orožje, izdelano pred petimi ali celo tremi leti, je že zastarelo in ga je treba nadomeščati in izpopolnjevati vedno z novim, ki bi ustrezalo razvoju vojne tehnike. Kopičenje orožja pa verjetno predstavlja resno vojno nevarnost, kajti sila, ki ga ima na razpolago, se bo prej odločila na vojno, kot pa sila, ki ga nima. Pretvez za vojno je vedno dovplj. Na primer nekateri senatorji in kongres-niki, posebno republikanci, so predlagali, da Zedinjene države z vojaško silo okupirajo kitajski otok Formozo. Sam državni tajnik Acheson pa je izjavil, da bi to lahko vpletlo Zedinjene države v vojno s Kitajsko. Nobenega dvoma ni, da bi v tem primeru zagovorniki odprte ameriške intervencije v notranje zadeve Kitajske trdili, da so Zedinjene dfžave "žrtev agresije."
Zedinjene države niso edina sila na svetu, ki ve za skrivnost atomske energije. V Zedinjenih državah kopičijo zaloge atomskih bomb, toda nedvomno atomske bombe ima tudi Sovjetska zveza. 2e brez tako zvanih hidrogenskih bomb, katere Zedinjene države še nimajo, kakor jo verjetno nima niti Sovjetska zveza, so izgledi za človeštvo zelo slabi. Ce bi prišlo do nove, še bolj katastrofalne svetovne vojne, ne bo od strahovitega orožja za množično uničevanje stradalo samo rusko ljudstvo, pač pa tudi ameriško. Uničevana ne bi bila samo sovjetska mesta, pač pa tudi ameriška. Kajti jasno je, da so se s strahovitim razvojem tehnike, na žalost vojne tehnike, zelo skrajšale razdalje ne samo med državami, pač pa tudi med kontinenti.
Naj bo hidrogenska bomba stvarnost ali pa le strašilo, potreba, da se odgovorni državniki zavedajo svojih dolžnosti napram človeštvu, je danes bolj nujna kot kdaj koli poprej. Ce bi se v preteklosti vložilo toliko naporov pri pospeševanju in učvrstitvi miru, kot se jih je vložilo pri pospeševanju mrzle vojne, ki ni nič drugega kot pa pri-; prava za dejansko vojno, bi danes živeli v bolj srečnem,; zadovoljnem in obetajočem svetu.	i
SKRB ZA RAZVOJ GlEDALliCA V JUGOSLAVIJI
v	.4 m*
^ -t
•• ..-Js :: %	k
Ljudska oblast v Jugoslaviji je dala gledališču vse možnosti kulturnega in umetniškega razvoja.
Bedno životarenje gledaliških igralcev v predvojni Jugoslaviji in stalna borba z vladajočim režimom sta bila usodna za umetniški razvoj marsikaterega igralca. Le najboljšim igralcem, ki jih je umetnost trdno vezala, se je posrečilo premagati vse težave in dvigniti kvalitete predstav na dostojno umetniško višino; iz njihove sredine je tudi izšla vr^sta resničnih dramskih umetnikov. Program Drame in Opere v Ljubljani, kakor tudi mestnega šentjakobskega gledališča je bil vsako leto bolj izbran in je obsegel najboljša dela svetovnega reportoarja.
Ob izbruhu vojne je prvo prenehalo z delom Šentjakobsko gledališče. Nekaj igralcev je že v prvih dneh vojne padlo kot žrtve okupatorja. Sedemnajst jih je bilo zaprtih v Ljubljani, ostali pa so se pridružili prvim partizanskim odredom.
Podobno je bilo s člani Opere in Drame. Vsak dan jih je bilo manj v gledahšču. Zavedali so se, da mesto umetnikov ni več na gledališkem .odru, ki je odslej služilo v prvi vrsti za zabavo okupatorski vojski.
Pridružil^ so se borcem. Potovali so s kraja v kraj, sprva s partizanskimi odredi, potem z brigadami; s svojo igro so bodrili ljudstvo, utrjevali njegovo vero v zmago, žalost za padlimi tovariši pa so spreobra-čali v hujše sovraštvo in revolt proti okupatorju . . .
V januarju leta 1944 je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije izdal odlok o ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Ta odlok je pomenil samo uzakonitev gledališča, ki je Ž3 obstojalo in že mesece uspešno delovalo. Le z veliko težavo in spretnostjo so se borci—gledališki igralci nabavili n^po-trebnejše kostume in nujno potrebne rekvizite. Neredko so dajali predstave v vaseh, ki so bile obkoljene od sovražnika. Z besedami i n igro,, ki ni bila samo umetniška, ampak globoka prežeta s človečanskim čustvovanjem, so dosegali velike uspehe.
Po osvoboditvi se je s prihodom ljudske oblasti začelo za gledališča v Ljubljani novo poglavje življenja in dela. Široke ljudske množice so pritegnjene v krog gledalcev. Gledališče je postalo last ljudstva. Samo v prvi sezoni po osvoboditvi je dala Diama veliko večje število predstav, kot kdajkoli poprej od svojega nastanka. Prvikrat so igrali necenzurirane drame velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Stalno so bila na programu sovjetska dela, napredne drame zapadnih pisateljev, kakor tudi klasična i dramska dela.	i
Kulturne potrebe prebival-1 stva Ljubljane so zahtevale; ustanovitev novega gledališča, l Samo v letu 1948, so predvaja-1 la ljubljanska gledališča 400
Operno gledališče v Ljubljani
predstav, katere je obiskalo' 294,838 ljudi. Ker so s pripra-' vami za novo gledališče že sko-ro _pri kraju, bodo že kmalu pričeli z delom.
Na iniciativo vseh onih, ki čutijo sposobnosti za igralski poklic, se v vsej Sloveniji ustanavljalo amaterske gledališke skupine. V Ljubljani imajo preko 20 amaterskih gledaliških skupin, ki so istočasno tudi prva šola mladim igralcem. Študentske, sindikalne in mladinske amaterske skupne stalno tekmujejo med seboj v kvaliteti svojih predstav. Z dobro sestavljenimi i n pripravljenimi programi odhajajo v kmečke I obdelovalne zadruge, bolnišnice, I otroške ustanove, gledališča in' i tovarne in s svojimi prireditva-1 I mi omogočajo velikemu številu ■ i ljudi zdravo razvedrilo in jih: I istočasno tudi izobražujejo. } Za usposabljanje novega gle-j dališkega kadra so po osvobo-' ditvi ustanovili tudi Akademi-i jo za igralsko umetnost. Aka-
demijo poseča veliko število študentov iz vseh vrst družbenih slojev. Študenti prejemajo štipendije, kar jim omogoča, da se lahko popolnoma posvete študiju. Poleg igralske tehnike, se študenti seznanjajo tudi z nalogami dramskih umetnosti v dobi socialistične izgradnje. Gledališka umetnost j e od vseh umetnosti najbližja študenstvu, zato je pravilno izvrševanje njenih nalog velike važnosti.
Življenje gledališkega igralca v Jugoslaviji ni več trda, vsa kodnevna borba za obstanek, ki je terjala od mnogih igralcev, da so ji žrtvovali svoj talent. V svobodni Jugoslaviji so jim na razpolago vse sredstva, da se razvijajo svoje sposobnosti do viška. Poleg redne me-,sečne plače, ki jim omogoča dostojno življenje, prejemajo tudi različne nagrade in najvišja odlikovanja za svoje delo. Socialistična Jugoslavija pravilno ceni njihovo umetnost.
POSLANO (SANSu—CHICAGO)
f :■


Prizor iz drame "Hamlet"
Razno iz Collinwooda
Nastop Jadrana
Pevski zbor Jadran se je imenitno postavil z nastopom v Public Hallu! Vse priznanje zasluži Jadran, ko se je celotni mešani zbor udeležil po nastopu na mednarodnem festivalu prireditve Ženskega odseka Sloven, delavskega doma in Progresivnih Slovenk krožek št. 1 v Slovenskem delavskem domu. Bili smo prav vsi res presenečeni, ko je Jadran vstopil v dvorano ter podal vse točke, katere je preje predstavil na tem skupnem mednarodnem festivalu.
Prav skrbno in res okusno je bil zbor kostumiran v slovenski narodni noši, da je bilo res lepo videti naša brhka dekleta in fante od Jadrana. S prvu pesmijo iii
plesom nas je pa zbor kar očaral, ker zaplesali in zapeli so, da prav lehka rečem, da že dolgo časa ne tako. Tudi svojega muzi-kanta so imeli. Kdo je prej vedel, da Stanley Godnjavec zna tako lepo zaigrati na harmoniko?
Vemo, da je Jadran imel veliko dela s predpripravami za ta nastop, toda svojo čast je rešil prav imenitno in zato zasluži pripoznanje.
Ženski odsek SDD in Progresivne Slovenke pa so od tega Ja-dranovega nastopa v Slovenskem delavskem domu tudi dobro napravile. Ko je prišel Jadran, je vse o^živelo—staro in mlado, ako si bil žejen in si želel si dobiti malo okprečilne pijače, pa si moral prvo nekaj časa stati v "lajni" v točilnici, da si pri-
šel na vrsto in dobil svoje. Slovenska pesem je donela in Ženski odsek in Progresivne Slovenke so v tem dobile dober dohodek, kateri je namenjen za v sklad za nabavo orglic slepim otrokom Slovenije.
Ženski odsek SDD
Naš Ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je aktiven okrog Doma že vse od otvoritve. Kadar se gre v Collinwoodu za dobro stvar, odsek je vedno v prvi vrsti, poleg pa tudi oskrbuje kuhinjo Doma a kuhinjsko opremo itd. Dne 28. januarja je odsek skupno s krožkom št. 1 Progresivnih Slovenk aranžiral pristno domačo zabavo z namenom, da čisti preostanek te prireditve gre v sklad za orglice slepi mladini v Sloveniji. Udeležba na tej prireditvi je bila imenitna, zabava prvovrstna in večerja pa prav dobra in okusna. Vsi posetniki so bili jako zadovoljni in prav dobre volje.
Izmed vseh pa smo bili po kraljevsko pogoščeni moja žena, jaz in Primož Perko. Johana Perko nam je postregla z "ekstra" pri-kuho, vsi drugi so dobili solato, le mi trije pravo gorenjsko mlečno kašo, na kateri smo mi Gorenjci gori zrasli. Od dna svoje duše sem se nasmejal Primožu Perkotu, ko je sinu njegovega brata Jožeta vzel krožnik z mlečno kašo ter porinil pred njega krožnik z mesom in drugo prikuho ter mu rekel: "Na, ti kaše nelajkaš, tu imaš meso meni pa daj tvojo kašo." Fantek se mu je nasmejal in rekel; "OK stric, ti jej mlečno kašo, jaz pa meso."
Bravo, Johana, le daj, pokaži našim Krašovcem, zakaj smo Gorenjci tako fest fantje in dekleta. Daj, Johana, drugič skuhaj "rašovno' 'in to pristno gorenjsko, s krompirjem, tako da bo celi svet vedel, kaj je res dobrega na svetu.
Verovšek vas vabi N
Dramsko društvo Verovšek vabi vse, ki želijo videti krasno socialno ljudsko tiramo, da tega ne zamudijo v nedeljo 19. februarja. Prav redke in do sedaj še nikdar podane na naših odrih so igre s tako lepo vsebino in tako različnimi nastopi karakterjev, kakor je ta socialna drama v kratkih treh dejanjih "Volkodlak"—namreč tako so imenovali spodnji štajerski Slovenci nemške gestapovce za časa, ko je imel Hitler okupirano slovensko Štajersko.
V tej igri nastopijo: lepo, izobraženo slovensko dekle, katera je ponosna na svoj narod, ponosna. na vse one Slovence, ki se niso hoteli prodati okupatorju, pa tudi če ima %)ri tem žrtvovati svoje življenje za narod in svobodo. Njena mati, stara kmetica v bližini mesta Ptuj na Štajerskem, katera^ se je drznila pljuniti v obraz judežu-izdajici svojega naroda. Sosed, star kmet, kater'emu so gestapovci odpeljali edinega sina v lager Bori, da-siravno se oče ni zanimal v uporno delo, bil pa je dober zaupnik slovenskih upornikov—za ostalo pa je zaupal v milost božjo.
Slovenec, spodnje štajerski, kvisling-izdajica in okupatorjev miljenec ter župan, ki se je v spremstvu gestapo čutil varnega. Študent visokošolec in ob izbruhu vojne vojak stare Jugoslavije in ko je ta propadla, pa eden izmed prvih organizatorjev upora, kateremu so bile Prešernove besede svete: "Največ sveta otrokom sliši Slave," ko mu izdajica kvislig po gestapo da odpeljati zaročenko, umori sina in mater zaročenke, je bila mera polna. Prišli so njegovi . . . zunaj na dvorišču zareglja strojnica, izdajalci slovenskega naroda in njegovi črni pajdaši so dobili svoje krogle v glavo.
Fantje z, rdečo petkrako zvezdo, napoto puško, so prišli in za-orila je pesem "Nabrusimo kose."
To so "Volkodlaki," katere poda dramsko društvo Verovšek v
nedeljo popoldne 19. februarja na odru Slovenskega delavskega# doma na Waterloo Rd. Ta globoka, socialna drama je posvečena v plemeniti namen—delni, morebitni čisti preostanek igre je določen za v sklad glavnega Prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk v Ameriki za nabavo* učnih angleških knjig za višje šole Slovenije.
Vincent Coff) ; 17802 Delavan Rd., Cleveland, 0.
Delo gradnje novega poslopja napreduje
Euchd, Ohio.—Veseli me, da vam lahko sporočim, da ko bo prvo spomladansko solnce z^.-sijalo, da bo naša nova dvorana Slovenski društveni dom skoro dogotovljena. Imela bo vse izboljšave in udobnosti, kar bo v ponos naselbini in vsakogar, ki bo nas posetil.
V čast mi je, da vam morem sporočiti, da bo otvoritev tega novega narodnega hrama nedeljo, 23. aprila popoldne ob 1. uri. Prosim društva in klube, da ne bi prirejali za ta dan svojih veselic. Vabimo vas vse na poset te velike otvoritve. Ce bi se slučajno pomotoma prezrlo, oziroma, da ne bi katero društvo ali organizacija prejela pismenega povabila na to slavnost, prosimo, da vseeno upoštevate to objavo in se nani prid];užite korporativno. Vsi boste vljudno in prijazno sprejeti. Zapisani boste v naši zgodovinski knjigi, kjer bodo vaS® imena neizbrisljiva.
Na svidenje ob priliki slavno-/ sti otvoritve novega Društvenega doma na Recher Ave. ^ nedeljo, 23. aprila!
Z narodnim pozdravom za direktorij
George Nagode, predsednik*
"Valentinova" zabava na zapadni strani
Cleveland, Ohio—Še snao ^ zimski sezoni, čeravno smo 11 tople dni pot pomladi. Zaba-
ve se vrše po domovih, in
tudi
naš zbor "Triglav" priredi pl®®" no veselico dne 11. februarja ^ Domu zapadnih Slovencev, 681 Denison Ave. ,
Tem potom se vljudno vabi, da nas obiščete ta večer. Vstop" nice imajo neko posebnost videli bomo kdo bo imel srecO na ta večer. To veselico se nuje "Valentine" ples, ker J® baš ob času, ko zaljubljenci i^' kažejo posebno čast eden drU' gemu. Pripeljite fantje, svo]% dekleta na to veselico, kjer s® boste v veseli družbi in ob d"' bri godbi prav dobro zabavali' S tem boste pomagali P®^-cem do boljšega finančnega predka in nudili jim boste vec je veselje, ko bodo videli kol'' ko znancev in prijateljev
jo. .
Veselični odbor bo skrbel, d boste vsi prvovrstno postreže ni. Torej, ne pozabite tega di^® in pridite gotovo.
Anna Jesenko, poročevalka.
Popravek
Včeraj je bil piiobčen dop'® o Gospodinjskem odseku Sl^^' društvenega doma na Rech^'^ Ave., katerega je spisala Frances Medved, ki je podpi^d' sednica kluba, ne predsedlnf^^' kakor je bilo označeno pri P" pisu.
MlADOLIOTNI liANDiri IILOVI^JENI V GEOIKJMI
ALBANY, Ga., 7. feb. — licijski šef Burnett je danes znanil, da je policija ulovila št' ri člane broječo mladinsko bai^' ditsko bando. Najmlajši član J" star le 1] let. Dva ostala stara po 15 let, četrti pa 16-
Policija je zaplenila zalog" orožja in municije, orodja vlome in ostalo opremo. imeH® mladih banditov niso bila javljena.
8. februarja 1950,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Aleksander S. Puški7i:
STREL
(Nadaljevanje)
Razmišljeni prebivalci pre-
0	nice nikakor ne poznajo nogih občutkov, ki jih pozna-^§olj vaščani in malomeščani,
vT ^ pričakovanju dne-: ' prispe pošta; ob torkih petkih je bila naša polkovna polna častnikov; neka-
1	so pričakovali denarja, dru-pisem, tretji časnikov. Zavo-
in 0° "^'^adi kar tu odpirali v nil novice, da je bilo __živahno kakor v panju.
Silvio je pif jemal pisma, naslovljena k našemu polku, zato je bil po navadi tu. Nekoč so mu izročili pismo, s katerega je odlomil pečat; bil je očitno nestrpen. Ko je nagloma prebiral pismo, so mu oči sijale. Častniki, vsi zavzeti s svojimi pismi, niso ničesar opazili.
"Gospoda," jim je rekel Silvio, "dogodki zahtevajo, da takoj odpotujem; še nocojšnjo noč odrinem f upam, da ne boste zavrnili mojega povabila na poslovilno
How^The HighwaylLoadlGrows
•freight tons hauled
CLASS I INTERCITY TRUCKS
156,000,000 IN 1948
IN MILLIONS OF TONS HAULED
'40 '41 '42 '43 '44 '45 '46 '47 '48 '49 '50 '51 '52 '53 '54
freight burden has increased by 500 per cent in" b^oinierpp r shown in the above chart, drawn from Interstate r'Khwav f ■"31"®®'°'^ figures on tonnage hauled by Class I trucks. V 46 to	Vfrom 67 to 156 million tons in two years, from
iL	continues at that pace, the public roads will
193q u- u	tons in five more years, more than 10 times
ti-iioi I lo&d of 25 million tons. In addition, 32 per cent " On thff S" t flight moves imda* other classifications. (The 1948 we Chart reflects the postwar reconversion period.)
večerjo. Pričakujem tudi vas," je nadaljeval in se obrnil k meni, "pričakujem vas prav zatrdno."
Po teh besedah je naglo odšel; in mi smo se domenili, da se bomo sešli pri Silviu, nakar smo se razgubili vsak na svojo stran.
Prišel sem k Silviu ob dogovorjenem času in našel pri njem domala ves polk. Ves njegov imetek je bil spravljen; ostale so le gole, prestreljene stene. Posedli smo za mizo, gostitelj je bil izredno dobre volje in kmalu smo se vsi nalezli njegove veselosti. Zamaški so pokali vsak trenutek, čase so se polnile in neprestano kipele in mi smo kar moči prisrčno želeli odhajajočemu srečno pot in vse najboljše. Bilo je že pozno zvečer, ko smo vstali izza mize. Ko smo iskali čepice, se je Silvio poslovil od vseh, mene pa prijel za roko in me ustavil prav v trenutku, ko sem hotel oditi.
"Z vami se moram pogovoriti," je rekel.
Ostal sem.
Gostje so odšli; ostala sva sama, sedela si nasproti in si molče prižgala pipi. Silvio je bil zaskrbljen; nič več ni bilo sledu njegove prešerne veselosti. Mračna bledica, sijoče oče in gosti dim, ki ga je izpuhaval,—vse to mu je dajalo videz pravega vraga. Po nekaj minutah je Silvio presekal molk.
"Morebiti se ne vidiva nikoli več," mi je rekel: "pred ločitvijo bi se rad z vami pogovoril. Lahko ste opazili, da le malo cenim tujo sodbo; vas pa imam rad in čutim: težko bi mi bilo, ako bi zapustil v vašem spominu napačen vtis."
Premolknil je in pričel basati dogorelo pipo; jaz sem molčal in pobesil oči.
"Čudili ste se pač," je nadaljeval, "da nisem terjal zadoščenja od tistega pijanega telebana R .. . Priznali boste, da je bilo njegovo življenje s tem, da sem imel jaz pravico izbrati
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
^•^ODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr-^^1® razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
^116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
orožje, v mojih rokah, moje pa vsekakor izven nevarnotsi; lahko bi pripisal svojo umerjenost zgolj velikodušnosti, toda ne maram lagati. Ko bi mogel obračunati z R . . .-jem, ne da bi količkaj tvegal svoje življenje, mu nikdar ne bi prizanesel."
Začudeno sem pogledal Silvia. Takšno priznanje me je osupnilo. Silvio je nadaljeval:
"Takole je: nimam pravice, da bi se izpostavljal smrti. Pred šestimi leti sem odbil klofuto in moj nasprotnik še živi."
Moja radovednost je bila močno vzburjena.
"Mar se niste z njim dvoboje-vali?" sem ga vprašal. "Gotovo so vaju okoliščine razločile?"
"Boril sem se z njim,' je odgovoril Silvio: "lejte spomin na najin dvoboj."
Silvio je vstal in vzel iz škatle rdečo čepico z zlatim čopičem in trakom (tisto, kar Francozi imenujejo bonnet de police) in si jo posadil na glavo; bila je prestreljena na vršičku nad čelom.
"Veste," je nadaljeval Silvio, " da sem služil pri huzarjih. Mojo čud poznate: navadil sem se biti povsod prvi; izza mlada je to bila moja stvar. Za mojih dni
je bilo razgrajanje v modi; bil sem najhujši razgrajač v vojski. Tekmovali smo v popivanju: posekal sem slavnega Burcova, ki ga je opeval Denis Davidovič. Dvoboji so se v našem polku kar vrstili. Pri vseh sem bil priča ali borec. Tovariši so me oboževali; polkovni poveljniki, ki so jih venomer menjavali, pa so me imeli za potrebno zlo.
"Pokojno (ali nepokojno) sem se naslajal na svoji slavi, ko je bil k nam dodeljen mladenič iz bogate in znane družine (imenoval ga pa ne bom). Svoj živ dan nisem srečal tako imenitnega srečneža. Zamislite si mladost, pamet, lepoto, kar najbolj objestno veselost, brezskrbno hrabrost, sloveče ime, denar, za katerega ni polagal računa in mu ga ni nikoli primanjkovalo, in zamislite si, kako je to delovalo na nas.
"Moje prvenstvo je bilo omajano. Bil je navdušen za mojo slavo in si je želel sprijateljiti se z menoj; jaz pa sem ga hladno sprejel in fant se je oddaljil od mene, ne da bi mu bilo količkaj žal. Zasovražil sem ga. Njegovi uspehi v polku in v ženski družbi so me spravljali v obup. Pričel sem Iskati prepira z njim; na
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
moje puščice je odgovarjal z bodicami, ki so se mi vselej zdele presenetljivejše in ostrejše kakor moje in so bile kajpada neprimerno bolj poredne; fant se je šalil, mene pa je peklilo.
"Ko sem slednjič vidal na plesu pri poljskem plemiču, kako pozorne so nanj vse dame, še zlasti gostiteljica sama, ki je bila z menoj v zvezi, sem mu šepnil na uho nekaj nizkotno grobega. Fant se je vzburil in mi pri-solil klofuto. Potegnila sva sablje; dame so omedlevale; ločili so naju, in to noč sva se šla bit.
"Bilo je ob razsvitu. Čakal sem na dogovorjenem kraju s svojimi tremi sekundanti. Ne-
dopovedljivo nestrpno sem pričakoval svojega nasprotnika. Pomladno sonce je vzšlo in dan je postajal vroč. Zagledal sem fanta od daleč, šel je peš s plaščem na sablji, spremljal ga je sekundant.
"Stopili smo mu naproti. Približeval se je, nesQČ čepico, ki je bila polna češenj. Sekundanti so nama odmerili dvanajst korakov. Jaz sem bil prvi-na vrsti, toda hudobija je v meni tolikanj vzplavala, da lastni roki nisem zaupal in sem njemu odstopil prvi strel, samo da bi se ta ^as sam umiril; moj nasprotnik tega ni sprejel.
(Dalje prihodnjič)
(Adult Calmness Important In Treating Children's Injuries


Where th6re are children, there are occasional emergencies calling for calm and prompt treatment. Wise mothers find It's far easier to be calm when first-aid supplies are kept ready for use in a well-stocked medicine chest.
Bumped heads, scraped knees, ' skinned elbows call — first off — for a calm manner, a soothing voice. The injured child takes his cue from Mother. Then, simple first-aid treatment is in order.
Minor emergencies will be easier to "handle if the medicine chest is kept supplied with a mild antiseptic, sterile gauze pads, a box of 100% sterile absorbent cotton balls, and sterile adhesive bandages.
Ice may be used to reduce the swelling of bruises or bumped
knees. Warm water on a 100% sterile absorbent cotton ball will wash the area around a dirty scraped*knee. Then, a sterile cotton ball should be used to apply antiseptic. Made of the finest sterilized surgical cotton, these ready-made cotton balls are handy for a variety of first-aid uses.
After swabbing with antiseptic^ it's a gobd idea to cover the injury with a sterile adhesive bandage to protect it from further dirt.
Final step is to check and see whether this particular emergency used up the last of any first-aid item. If so, it's time to jot down on a shopping list the notation to buy more on the next trip to the druggist. You'll be ready then for whatever minor mishaps befall your active youngsters.
Dinamična povest o faktih v ozadju obravnave kardinala Mindszentya!

VIDITE
kako je
mlado,
nedolžno
dekle
pretepeno
mučeno!
A )ACK WRATHER ROBERT GOLDEN
Production starring
.;^Ul _ BONITA RICHARD
KELLV-GRANVILLE-DERR
CHARLESllCKFORD
as Cardinal Mindszenty An EAGLE LION FILMS Releate
Prične se kazati 8. FEBRUARJA
V ALLEN THEATRE
^IŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
^OVo CVETJE
prihajali izpra-It	'2vršil, on pa se
a	da ne utegne. Ta-
napo-
L* dpi P^%ehali prinašati ^ ° kakršnih koli stvari. jjHo J je še kdo spomnil: ^ vendar tako dobro ponesem. Kadar "Iftd ° Vsaj pošteno. In na-
ROMAN
Si ^
So'
kakšno stvar izgo-iig . ^ iz dolgočasja. A vi-več stari moj-delo teklo izpod " Sončil bi se, posedal ^ in drerauckal, ali pa
šel z drugimi na polje in tam dalje dremuckal, gledajoč s polza-prtimi očmi, kako vnuk vedno znova tuhta kakšne stvari.
Sicer pa ga ni nihče silil k delu. Saj ni bil za takšne stvari. Ana mu je celo prigovarjala, naj rajši samo sedi in si pdpočije. Zdaj se ji ni bilo treba več bati; zemlja bo njena in gruntec tudi. V jesen pride komisija, da likvidirajo agrarno zemljo. Zanj je skrbela z ljubeznijo, česar ni bil vajen, in se je neprestano branil uslug z njene strani.
Tako so šla leta. Že mu je bilo oseminšestdeset in to ni bilo malo.
ženo je včasih komaj opazil. V zadnjih desetih letih se je včasih odtrgal od nje. Minile so človeške stvari, ki so ju vezale drugega na drugega. Vse je bilo tako hladno kakor jesensko ve-tfovje, brez posebnega čustva. Srečavala sta se, a vse to samo kot dva tujca.
Povrhu je bila ona mlajša, ni bila tako utrujena. Rodila je sicer devet otrok in jih vzgojila, toda to se je zgodilo pred petdesetim letom. Potem je imela dovolj časa, da si je odpočila. Zdaj je še vedno posegala po kakšnem delu. Za dom je bila še mnogo vredna, to je Ana neprestano čutila. Doma ji je mati vse opravila. Na polje pa ni nikdar šla. Pri tem delu doma se ni mogla nikdar pretegniti. In zdaj, ko je Marko že zdavnaj utrujen, star, ki se mu ni dalo delati, je bila še čvrsta.
Nekega dne mi bo odzvonilo, je mislil. Ona pa ostane, ona bo
živela. Ali ni to čudno? Človek, ki je toliko živel s teboj, štirideset let sta skupaj vozila, nista skrivala drug pred drugim ničesar, ostane zdaj, bo živela svoje življenje. Ti pa moraš iti sam.
Sicer pa je to neumnost, si je ^dejal druge krati. Tako mi je kakor otroku in ne kot staremu, zrelemu možu. Cesa pa naj se bojim ? Tu je vse tako preprosto, ni treba misliti na nič. Tu so sama dejstva, in ta dejstva se z golim razmišljanjem ne dajo prav nič spremeniti.
Zdaj je stal docela ob strani življenja. Nič več ni ukazoval niti ni zahteval, da mu odgovarjajo za vse. Samo po gospodarstvu je izpraševal. To je bila edina stvar, ki ga je še skrbela. In'pa Tinek, tudi za tega se je še zanimal.
Vse drugo je bilo daleč.
Zato pa mu je bilo docela tuje, ko mu je žena nekega dne povedala;
"Cuj, zdi se mi, da Kosi hodi za našo Ano."
"Kaj?" se je ozrl. "Za Ano hodi? A kaj bi rad z njo?"
"Kaj bi rad z njo! Ko bi jaz le vedela. Čestokrat pride, in tudi drugače ju vidim, kako se pomenkujeta."
"To jo pa moram vprašati," je rekel, "takoj jo bom vprašal."
"To je neumnost," je dejala previdno, "saj ti lahko prikrije."
"A čemu mi bo prikrivala, saj ni več otrok."
"Ne bi rada," je še pristavila žena," da bi zdaj imela s kakšnimi moškimi opravka."
Marko je premišljal o tem. Ne, si je dejal, to ni nič, samo ugibati. Treba jo je vprašati. In zakaj naj bi prikrivala? Saj lahko odkrito govori. Povabil jo je k sebi v delavnico. Tam je bil najboljši kraj za take stvari. Toda zdaj ni delal kot druge krati, kadar je kdo prišel k njemu, tenjveč je stal pri oknu in gle-
dal, hkrati pa poslušal, če prihaja.
Njeni koraki so zadoneli. Vedno je hodila po svoje. Sploh jih je Marko poznal po hoji in po pokašljevanju.
"Kaj ste me klicali?" je vprašala, ko je vstopila in obstala sredi sobe ter ga gledala.
"Tako," je rekel, ko se je obrnil. "Nekaj bi rad s teboj govoril." Toda preden je nadaljeval s svojimi vodenimi očmi. Bila je ženska pet in trideset let. Ko je postala, se je njeno telo umirilo, kakor hitro pa se je zganila, se je vse to njeno telo zazibalo. Bilo je spočito, umirjeno, morda željno nečesa.
Ženska pri teh letih, je mislil Marko, mora imeti nekaj življenja. Kako naj bi tako telo počivalo, ne da bi včasih zahtevalo svojega. In če ga še tako mučiš z delom, če še tako hočeš pozabiti nase. Zdaj mu je bilo žal, da jo je bil poklical, niti ni vedel,
kako naj začne. Neprijetna stvar je bila zanj. In zopet je bila kriva njegova žena, ki je nekaj videla in si mislila. Kaj bo zdaj na stara leta ljubosumna na svojo hčer? Tisto malo, kar je hči uživala v mestu, ni vredno, da bi človek govoril. Zdaj so že leta vmes. Pozabila je na moža, ki ga ni bilo že toliko let, življenje se je uredilo in njej se hoče nečesa posebnega.
"Saj je neumno, da sem te poklical," je naposled izrekel pretrgano. "Rekli so mi nekaj, neumnosti, vsakdanje neumnosti."
Sprevidela je, za kaj gre. Nasmejala se je živahno. Pomagala mu je:
"Pa ne menda zaradi Kosija, kaj?"
"Da," je priznal tiho, "a kako ti to veš?"
"No, kaj drugega ne more biti, da bi vas razburilo."
"Neumnost," je ponovil tiho.
(Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8. februarja 1950,
Ciril Kosmač ;
SREČA
(Iz knjiga novel: SREČA IN KRUH)
(Nadaljevanje)
"Bluza mi je preozka," je rekla. "Ti si pa tudi malce zrasel. — — Vse mi je preozko, vse me razganja. — — Ko pride Matelič, si vzamem novo krilo. In bluzo tudi," se je nasmehnila. — — "Ponoči ne morem spati, vznak ležim in, kadar je mesec, grem iz hiše. Po rosni travi hodim." Umolknila je in čakala, da bi kaj rekel. Ker sem molčal, je vprašala: "Ali se tam, v Gorici, tudi tako rujete v šoli, kakar smo se mi? Jaz bi se še ruvala, če bi hodila v šolo."
Potegnila je nagelj iz izreza
pri polnem životku in ga vrtela v rokah, ki so bile potne; sonce je sijalo nanje in na njih so se iskrile drobne iskre znoja, kakor se v opoldanskem soncu iskri v mivki.
"Tam je srednja šola," sem povedal.
Molk
"Saj sem mislila. Ali si to v Gorici kupil?" je pokazala z nageljnom na moje kopalne hlačke.
"Ne. Mama mi' je sešila."
"Šiva še lahko. Saj vidim, hlačke so iz starega dežnika. Zdaj se tudi mi ne kopamo več nagL"
Spet molk.
BROTHER AIRMEN
RTB-MATOI
Th« brothers Lewis who fought in World War II ot oeriol gunners in the some plane crew, still work together in the United States Air Force. S/Sgts. Oron (left) and Doron recently told newsmen that they prefer the more quiet life of a peoc^ime administrative job which they now hold at Lackland Air Force Base, Texas.
'"Zdaj pa grem," je rekla, se ritenski umaknila za korak in začela cefrati nagelj.
"Jaz moram tudi k mami, ker je sama doma," sem dejal ih se o krenil.
Ko sem se po nekaj korakih ozrl, sem jo videl, kako je počasi skakljala s kamna na kamen, se pozibavala na njih in z rokami lovila ravnotežje; trgala je nagelj in rdeči, drobni lističi so kapljali na belo, razbeljeno prodno kamenje, kakor kaplje krvi, ki jih seje na begu preplašena ranjena žival. Poletna tišina je glasno brnela, srce mi je burno utripalo in mi sililo v grlo.
To je bilo moje zadnje srečanje s Tinko.
Nekaj dni preden sem se V| jeseni odpravil v Gorico, so z velikim hrupom zagnali, da je Tinka noseča. Govorili so naravnost čudovite stvari in tisti, ki so Tinkino blagoslovljeno stanje prtili orožnikom, so se lahko šteli k dobrim in pametnim. Župnik je o tej stvari javno govoril s prižnice; med pridigo je dvakrat segel po evangeliju in z veličastnim basom prebral tisto o pohujšanju teh malih, o mlinskem kamnu za vratom in o potopi jen ju na "dnu morja, ki so takoj preštele vse nove obleke, predpasnike in ži-votke, ki jih je v tistem letu nosila Tinka; na svoje veliko začudenje so tudi ugotovile, da sta v tem letu kramarja od beneške meje podvojila, če ne potrojila svoje prenočevanje pri Strežku. Križale so roke pod predpasniki, se majale s celim gornjim životom in se kajpak tudi tokrat niso mogle zediniti v svojih mnenjih. Uranjkarica je imela prvo besedo. Govorila je nezaslišane stvari o nečednih starcih; potegnila je iz sv. pisma zgodbe o Suzani in o tistih nemarnih starinah, ki sta jo zasedovala pri kopanju; in ker se ji je ta zgodba zdela prestara in ni osebno nihče poznal ne Suzane ne starcev, se je zatekla v zatolminske grape in povedala resnično zgodbo o sedemdesetletni pregrehi, ki živi tri ure od vsega
sveta in ima otroka s svojo lastno hčerjo; videla ga je na lastne oči.
V pozni pomladi je Tinka rodila. Ko je prišla babica v hišo, je Strežek stekel v hram, stulil se je med else in si z rokami zakril ušesa; vendar pa se mu je zdelo, da sliši pretresljive porodničine krike. Tinka je porodila dekletce. Živo in zdravo dekletce, toda bebasto. Po svoji materi je podedovalo samo drobne, za spoznanje škilaste oči in črne lase. Strežkovka je obupno vila roke, Strežek pa je šel po vasi in, ko so ga vprašali po Tinki, je zmajal z glavo in rekel:
"O, saj je imela še srečo. Tako majhna pa roditi otroka. Lahko bi bila umrla. Pravi čudež."
O Tinkinem otroku so veliko govorili, kajti takle porod je na vasi velik dogodek.
"No, zdaj jo je pa doletela sreča. Živa, krščena in še neumna povrhu," je rekel Cestarjev hlapec, ki je bil znan po svojem strupenem jeziku in ki je tiste dni pil, ker je tudi sam nekaj škilil za Tinko.
In od takrat ni Tinkinemu otroku nihče rekel' drugače kakor Sreča. Kakšno ime je deklica dobila pri krstu, nihče niti vedel ni.
Tiste počitnice sem preživel pri svojem prijatelju v Brdih. Domov sem prišel samo trikrat in ostal po nekaj dni pri mami. Tinke sploh videl nisem. Povedali pa so mi, da je iz hiše in da se skrivoma odpravlja v svet.
"Kaj pa ji kaže drugega," so govorili.
In res je v jeseni izginila brez najmanjšega šuma. Celo najbolj jezične ženske so na svoje veliko začudenje izvedele za njen beg šele čez teden dni.
"Ah, zdaj jo bo pa res doletela sreča," je govoril Strežek, "saj je že toliko pretrpela."
Strežkovka pa se ni mogla potolažiti. Nakopala si je naduho in pokašljevala vso zimo. Vsa zelišča Pajntarjeve Jere in vsa zdravila in prigovarjanje
NAZNANILO!
Cenjeni javnosti sporočava, da sva prevzela obče poznano
firmo z grelno opremo
W. F. HANN & SONS CO. na 15505 EUCLID AVE.
Zdaj bo vodstvo tega podjetja, ki bo še v naprej nosilo zgoraj omenjeno ime, in tatero uživa splošni ugled v mestu že nad 43 let, v slovenskih rokah.
Priporočava se vsem v naklonjenost, ko želite inštalirati nov fornez ali grelno napravo, kuhinjske lijake in omare, kopalne banje, ali druge monterske izboljšave. Vašo sedanjo grelno napravo preuredimo na novo, moderno opremo, ki vam bo prihranila na kurivu, ter vam nudimo postrežbo v tem oziru v vaše popolno zadovoljstvo.
Vam lahko postrežemo z opremo znanih in zanesljivih izdelkov, kot so:
Bryant konverzijski burnerji in fomezi, Moncrief in Sonner, itd.
v službi imamo 29 izvežbanih prodajalcev in mehanikov, kateri so na uslugo našim odjemalcem 24 ur na dan, zato se za točno, pošteno in zanesljivo postrežbo, obrnite na
Louis Planine in Mario Koleno
nova lastnika
W. F. HANN & SONS
15505 EUCLID AVE.
CO.
MU 4200 - ob večerih GL 2260
Ml IMAMO ZASTOPSTVO ZA MINNEAPOLIS HONEYWELL FIRMO
obeh kramar jev od beneške meje je bilo zaman: na pomlad jo je pobralo. Strežek je pretočil nekaj solza, kakor se to spodobi, sam po mrliču prebelil izbo in sam skrbel za Srečo. Zaslužka zdaj ni bilo nobenega. Pa tudi kam bi revež s svojo Srečo. Včasih je šel h kmetom kaj pomagat, da si je zaslužil svoj vsakdanji kruh. Srečo je moral nositi s sabo zavito v veliko volnemo zimsko ruto pokojne žene. Polagal jo je v mlado travo na pomladansko sonce na vratovih njiv, kadar je delal na njivi, ob košnji pa v senco pod redke grme na senožeti. Vaščani pa so pokazali v dejanju veliko več srca in usmiljenja kakor v besedah; vse o pravem času: kadar je človek vreden klofute, mu ne dajaj kruha. Za božič pa je tudi Tinka že poslal nekaj denarja. Strežek je šel od hiše do hiše in bi ga rad vsakomur posebej pokazal. O, zdaj je bilo Tinki dobro, tako je pisala. Končno jo je vendar doletela sreča. Na pomlad ga pride obiskat.
Toda Strežek je čakal zaman. Tinke ni bilo ne na pomlad ne na jesen. Denar pa je pošiljala vsak mesec.
Sreča pa je rasla in rasla. Postavila se je na noge in shodila. Postajala je iz dneva v dan nasilnejša. Strežek jo je komaj krotil. Če je le mogla, je stekla na cesto, strgala s sebe vso obleko, dirjala po vasi, se zaganjala v ljudi in se smejala z večnim, votlim, mrzlim smehom. Samo nekaj je bilo človeškega in kar mikavnega na njej: jamice so se ji dolble v lica kakor Tinki. Strežek jo je le stežka uganjal. Kadar je kam šel, jo je zgrabil in g širokimi trakovi privezal na posteljo, dokler je bila še majhna in ni raztrgala vezi. Ko pa je zrasla, je sam stesal kurnik in jo s solz-;iimi očmi zapiral vanj. To življenje s Srečo se mu je poznalo na duši in na telesu: lezel je
vase in postajal čudaški, govo-j ril je glasno sam s sabo in i-oke so se mu tresle. Postal je naglušen in, če je kdo kaj zatulil vanj, je zmerom zamomljal:
"Da, zdaj pa zda"5, sreča jo je doletela. Na pomlad pride."
Zdaj sem bil sicer dve leti doma, toda zahajal sem v sosedno vas, ker našim vaškim mogotcem ni bilo prav, da me je oče poslal v šole. Medtem m i je umrla mama — in ko sem stopil v devetnajsto leto, sem se odpravil po ječah, kjer sem leto dni delal izpit za življenje. Ko sem se na svoj dvajseti rojstni dan vrnil iz ječe in se šel javit orožnikom, sem prvič videl Srečo na lastne oči. Bil je že mrak in vas je bila presenetljivo tiha. Na križišču sredi vasi je čepel umazan, na pol nag, močan otrok, grulil, kakor grulijo golobi po jetniških strehah, in si usipal cestni prah v usta. Ko me je otrok zagledal, je hitro planil pokonci, široko razširil usta, pokazal močne, bele zobe, se zakrohotal in zakadil vame. Bila je Sreča. Zazeblo me je do dna srca, zecnil sem se ter se umaknil. Tedaj je iz Strežkove hiše, ki ni bila več najsnažnejša na fari, planil majhen, zgrbljen starček, me otožno pogledal s svojimi sivimi očmi, ki so bile krvavo obrobljene in brez vek.
Vdova (Slovenka) želi dobiti
stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami kjerkoli na vzhodni strani. Ima stalno delo ter je sama.
Pokličite po 4. uri popoldne. U911 SHADELAND AVE. PO 4086
4 SOBE SE ODDAJO
Oddajo se 4 sobe zgoraj, z kopalnico. Na E. 79 St., nasproti White Motor Co. Prednost imajo starejši zakonci, kateri bi opravili mala hišna popravila. Za to stanovanje samo $20. Oglasite se na
6410 ST. CLAIR AVE. ali pokličite EX 0564
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, pokličite
IV 7646
REALTOR
pograbil otroka in izginil, kakor izgine žival s svojim mladičem.
Doma sem povprašal po Tinki in povedali so mi, da ne ve do, kje je. Nekateri v vasi s" trdili, da je v Trstu, drugi *! Milanu, tretji v Padovi, za S"" i tovo pa ni nihče vedel. Tudi de-, nar je zdaj bolj poredkoma P"" šiljala. Našel pa se je iz sosfi". nje fare fant, ki je v Milai"[: služil vojake, in ta fant je ved®, povedati, da je, Tinka v Mil^^i". in da služi pri "regimentu". sam je bil pri njej, saj ni v dJ'®'; gi hiši.
(Dalje prihodnjič) '
3 ODRASLE OSEBE
žele dobiti stanovanje
s 5 sobami. ■ Pokličite ^ HE 5311
HIŠA NAPRODAJ
Proda se lepo hišo za dve
, blizu Lake _%{ Blvd. Ima 5 in 5 sob, hrastovi ^
na E. 149 St.
2 forneza in vse udobnosti-podrobnosti pokličite lastnika ! HE 4522
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3"^ SOUND SYSTEM
INDOOR—outdoor
Prvovrstna popravila n* ' vrst radio aparatov
Tubes. Radios, Rec.
Vse delo Jamčeno

Zakrajsek Funeral Home, Inc. .
8016 ST. CLAIR AVEI'"? Tel: ENdicoit 3113
Mandelnova razprodaja čevljev
se prične v četrtek, 9. februarja
Naša cela odvisna zaloga čevljev znanih izdelkov za mosk^^ ženske in otroke se mora prodati ne glede na ceno.
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAKUPITE ČEVLJE PO TEH NIZKIH CENAH. IMA^^ OBŠIRNO ZALOGO ČEVLJEV. KI SO PRIMERNI ZA POŠILJKE V EVRO?^' TER BODO VKLJUČENE V TEJ RAZPRODAJI
ZALOGA ŽENSKIH ČEVLJEV
Vsi stili..
Reg. do $6.00
Na razprodaji 44c
Zaloga ŽENSKIH ARCH SUPPORT ČEVLJEV
Tarsal Tred izdelka
Vred. do $7.95
Na razprodaji $4.88
ZALOGA ŽENSKIH NOVELTY ČEVLJEV
FINE VRSTE
Preje do $6.95
Na razprodaji $1.00
ZALOGA ŽENSKIH HIŠNIH COPAT
Vred.
do $2.95
Na razprodaji 77c
ZALOGA OTROŠKIH ČEVLJEV
Preie
$5.00
Na razprodaji $2.48 ZALOGA PLAY ČEVLJEV
RAZNE BARVE
Reg. $3.98
Na razprodaji $1.88
ZALOGA DEKLIŠKIH LOAFERS IN SLING BACK ČEVLJEV
Reg. $5.95
Na razprodaji $2.88
ZALOGA OTROŠKIH HIŠNIH COPAT
Reg. $1.49
Na razprodaji 48c
ZALOGA MOŠKIH DELOVNIH OXFORD^
Na razprodaji $3.97
ZALOGA MOŠKIH PRAZNIČNIH ČEVLJEV
Preje do $8.95
Na razprodaji $4.8^
ZALOGA DEŠKIH OXFORD^
vsE
Reg.
$5
50
Na razprodaji $3-9^
ZALOGA NYLON NOGAVIC .
z ZELO MAJHNIMI
Preje do $1.49
Na razprodaji 7?^^
NA TEJ RAZPRODAJI BOMO TUDI IMELI RUBBERJE IN DRUGO OBlJ''
IZ GUMIJA
MANDEL'S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AVE.
(V bivšem Lauschetovem pos
100
ii]i