OBČINSKA UPRAVA
Glasilo Županske zveze za Slovenijo.
Štev. 1.
Mesečna priloga »Domoljubu".
Leto II.
Vabilo
na županski tečaj v Metliki t nedeljo, dne 15. aprila 1923, ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani.
Spored:
1.	Smernice glede občinskega gospodarstva v obče. — Občinska uprava in najvažnejša določila občinskega reda ter drugih zakonov, ki so važni za županstva.
2.	Občine in izvrševanje vojaških poslov; bistvena določila vojaških zakonov in predpisov.
3.	Razgovori: vprašanja in odgovori o raznih panogah občinske uprave.
Na tem poučnem tečaju predavajo: major Lampič o vojaških, in dva uradnika pokrajinske uprave o drugih zadevah.
Radi velevažne snovi naj se vdeleže tečaja vsi župani, pa tudi vsi drugi občinski zastopniki.
Županska zveza.
Oprostitve od vojaškega službovanja.
Vsi vemo in priznavamo, da je vojaška služba vse popred nego prijetna, in da vsak, ki ima količkaj vzroka, išče vsa mogoča sredstva, da bi se ji odtegnil. Tako je bilo popred in bo tudi v prihodnje.
Priznamo in priznavamo, da je vojaško službovanje potrebno, in da je dobra in disciplinirana armada pač za državo neobhodno potrebno zlo, ko je pa njen obstoj v nemali meri odvisen od dobro — nabru-šenih bajonetov. Armada je tu — splošna vojaška dolžnost tudi; in zakon o ustrojstvu vojske je danes razširjen na celo državo. Na tem se za sedaj ne da ničesar spremeniti.
Vojaške oblasti tožijo, kako ogromno je število prošenj, ki jih vlagajo vojaški novinci (rekrutje) ali njihovi svojci za olajšave v vojaškem službovanju. Posebno se pritožujejo, da j8 med temi prošnjami ogromno število neopravičenih ali pa nepravilno opremljenih. — Ne bomo razmot-rivali vzroka, zakaj išče tako veliko število vojaških oseb ugodnosti in oprosttve od vojaških obveznosti. — Vsa javnost ve, da so temu vzrok pač razmere, ki ogrenjujejo vojakom službovanje. To naj se olajša in sprememba v ravnanju naj se izvrši, ter v nastanitvah, prehrani, obleki i. dr. Pa bo tudi vedno manj prošenj potem za razne ugodnosti in olajšave.
Opravičene pa so pritožbe vojaških oblasti v formalnem oziru. Dobili smo^ v roke tudi okrožnico, ki so jo prejela županstva potom ckajnih glavarstev od po-
krajinske uprave, oddelka za notranje zadeve, ki vsebuje navodila županstvom, kako naj se ravnajo pri takih prošnjah. Cisto pravilno je, da se omeji število neopravičenih prošenj, ki povzročajo vojaškim oblastvom in županstvom premnogo nepotrebnega dela.
Ker je v interesu tudi širše javnosti, da se pouči zlasti v tem, da naj ne vlaga nevtemeljenih prošenj, priobčujemo v sledečem dotično okrožneo. Glasi se:
Pokr tjinska up nva — oddelek za no-tranje zadeve. Ljubljana, 18. nov. 1922. Št. 41239. — Vlaganje prošenj za oprostitev vojaškega službovanja in za priznanje skrajšanega roka v vojaški službi je zavzelo ogromne dimenzije. Samo pri komandi ljubljanskega vojnega okruga je bilo letos od 1. januarja dalje vloženih že 5000 takih prošenj in pritožb, iz česar sledi, da je vložena prošnja skoro za vsakega rekruta. Pri vlaganju prošenj se vrh tega ne vpošte-vajo dana navodila vojaških oblastev. Mnogo prošenj se vlaga naravnost na vojnega ministra, ki takih prošenj ne rešuje sam, ampak jih odstopa pristojnim vojnim okru-gom. Zopet druge prošnje niso opremljene s predpisanimi uradnimi dokazili, ter se morajo vračati strankam. Jasno je, da povzroča komandam vojnih okrugov, katere morajo predvsem skrbeti za vse posle vojaške razvidnosti in rekrutacijo, ki je njihova najvažnejša in glavna naloga, obravnavanje teh prošenj velikansko delo, ki je vrh tega popolnomp. nepotrebno in brezplodno pri veliki množini vloženih prošenj, pri katerih niso dani po zakonu predpisani predpogoji, da bi se jim moglo ugoditi.
Da se zmanjša in omeji tako nepotrebno delo, naj okrajna glavarstva pri vsaki dani priliki vplivajo in pouče županstva, da je pošiljati vse take prošnje vedno le na komando vojnega okruga; da je treba vsako prošnjo opremiti s potrebnimi uradnimi potrdili; in končno da naj se vlagajo samo take prošnje, ki se morejo opreti na zakonito predpisane razlage.
Olajšave v vojaškem službovanju se morejo in smejo priznavati samo v primerih, ki jih našteva člen 8, ar.kona o ustrojstvu voiske, katerega mora imeti vsaka občina. Prošnje, ki nimajo v zakonu nikake oslorabe, se mora smatrati za navadno nadlegovanje in molestiranje vojaških oblastev, ki so itak preobložena s potrebnim in nujnim delom in ki bodo seveda morala s takimi prošnjami temu primerno postopati.
Gazela-milo
je najbolJSi domači izdelek. Dobi se v vsaki UflOvSnL
Kako naj se vodijo občinske seje?
0 tem določa § 45 občinskega reda (za Kranjsko, oziroma § 41 o. r. za ŠtajerskoJ| tako,le :
Predsedstvo v odboru vodi župan ali njegovi namestnik. Predsednik sejo prične in sklo ne, vodi razpravo in vzdržuje red pri zborovanju.
Tako bi vsaj moralo biti. Pa ni vedna in povsod tako. Pisec teh vrst je bil navzoJ pri raznih občinskih sejah, ki so bile neka* tere že še nekam primerne in odgovarjajo če najnavadnejšim parlamentarnim običajem. Toda druge so bile bolj podobne kakemu belokranjskemu sejmu, na katerega prižene častivredni Hrvat svoje purane.
Upam, da mi naši sicer vse časti vredni občinski očetje in možje ne bodo šteli v zlo, če jim povem resnico.
Ni vselej seveda kriv župan, če ne mo re vzdržati reda pri občinskih sejah. Krivo je včasih nepoznanje predpisov občinskega reda, ki nalaga dolžnosti ne samo županu, temveč vsakemu posameznemu občinskemu odborniku. Krivo je tu in tam nekoliko osebno nasprotstvo, največkrat pa — žal —< politično, da ne ostane občinski odbor pri resnosti zborovanja. — Zato ne moremo zadosti priporočati občinam, da naj uvedejo vsepovsod >0 p r a v i 1 n i r e d« za svoje poslovanje. Tiskovine (vzorce^, iu se dado izpolniti in prirediti vsaki občini primerno, pošlje tajništvo županske zveze brezplačno proti povračilu poštnih stroškov.
Občinskim odborom pa nujno priporočam, da se ravnajo pri svojih sejah po teh-le smernicah: Predpogoj ne le za nemoteno zborovanje občinskih odborov, ampak tudi za veljavnost sej in pri njih storjenih sklepov je: stroga disciplina.
Občinski odborniki so morajo pri zbo» rovanjih pokoriti županu, ki so si ga izvolili sami. Če je dul župan kak predlog v debato (razpravo), so mora vsak, ki želi govoriti k predmetu, prijaviti k besedi, ki mu jo podeli župan po vrstnem redu. A' dokler govori en priglašenec, naj mu ne sega v besedo drugi, in morda vmes še tretji, četrti... Na ta način bi nastala zmešnjava, ki ji ni kos niti najboljši in najeneiv gičnejši župan. Pa. tako obnašanje pri od-borovih sejah ponižuje tudi naše občinsko parlamente na nižino vaških žganjarn. Stremimo za tem, da uvedemo v obč. zborovanja resnost, stvarnost, dostojno obliko, vredno izvoljenih ljudskih zastopov, ki naj bodo prva podlaga za urejeno državo, koje prvi steber je dobro urejena občina.
Pri tem niti ne mislimo na morebiti navzoče poslušalce, ki sploh nimajo pravic« posegati v debato ali kakorkoli vmešavati
0T
je v zborovanje in tc na kakršenkoli način motiti.
Mir pri razpravi in stvarnost sta prvi bistveni del pri občinskih sejah. Drugi bistveni del pa je glasovanje.
Ni vse eno, kako se glasuje. Dostikrat sem bil pri sej', ko je župan prvi Izrekel: Jaz - za predlog. To pravi, tupan je s tem že glasoval, ali pa vsaj s Bvojim glasom že v naprej hotel vplivati na Izid glasovanja. To je protipostavno in vsled tega nedopustno.
Župan, oziroma njegov namestnik, če predseduje, sme glasovati le tedaj, če je na oBehstranehenakoštevilogla-iot. Takrat on odločuje s svojim glasom, ali kakor se pravi s tehničnim izrazom: di-rimira.
Iz tega pa sledi jasno: Vsak predlog mora dati župan na glasovanje.
Pogostokrat se zgodi, da po razpravi alti ne pride do glasovanja, cul sem že predsedujočega župana reči: Saj smo vsi za lo, kaj ne? In sklep je bil zapisan kot sprejet. To je pač prav lepo po domače, toda postavno in pravilno pa ni, in če se najde pritožnik, ki bi tak — na ne predpisani način storjeni sklep izpodbijal, — pa bi se ga moralo razveljaviti, ker se v resnici sploh glasovalo ni.
Občinski red natančno predpisuje način glasovanja, ki je v glavnem trojen:
1.	usten, to je, da glasuje vsak odbornik z »da« ali J ne« oziroma za' ali proti* ;
2.	s tem, da odborniki vstanejo ali obsede, kakor določi župan al predsedujoči njegov namestnik;
3.	po listkih.
Iz skušnje pa vem, da je vkljub vsem poukom se pri premnogh občinah običajen način glasovanja z dviganjem rok. Ta način je nedopusten, ker ga ne predvideva noben občinski red. Zakaj pač ne? Gotovo iz enostavnega razloga, ker ni izključena možnost, da bi kdo dvignil za kak opredlog v razburljivi zmešnjavi lahko obe roki, in bi tak predlog lahko prodrl, četudi bi morda sicer zanj ne bilo večine. Pravim, da je lahko dana možnost za to, dasi nočem trditi, da bi se mogla te vrste nepoštenost pripisovati našim občinskim zastopnikom.
Nikakor pa ne gre, da bi se pri glasovanju vpilo in prerekalo vsevprek, ampak izvrši naj se trezno, mirno in razsodno na načine, ki jih predpisuje občinski red. —
Znan je celo slučaj, da je odredil župan: Kdor je proti predlogu, naj se odstrani. — To je pa že čez vse I Takih nepostav-nosti, ki povzročajo neveljavnost sklepov in eej, je res malo, a dogajajo se le.
Način glasovanja po listkih je sicer manj običajen, vendar pa včasih umesten. Občinski red ga izrečno predpisuje pri volitvah in podelitvah služb. (Volitve so mišljene n. pr. v razne odseke, šolske svete, komisije i. dr.) — Vendar pa je to glasovanje po listkih dopustno tudi v vseh drugih slučajih, kakor je razsodilo upravno •odišče z razsodbo z dne 13. aprila 1901, It 2922, Budw. 252.
Kako pa je v tem slučaju, če se glasi na Obeh straneh enako število po listkih oddanih glasov za predlog in enako proti njemu? Tudi v tem slučaju mora odločiti žu-4X
pan. Kako, tega zakon ne določa posebe. Zato velja v splošnem, da odloči s svojim »glasom«, to je, da lahko glasuje ustno, ali pa da se izvrši glasovanje z listki še enkrat, in tedaj ima župan pravico, da odda tudi svoj listek. Inače seveda ne.
Kako »žrebanje« pa pri glasovanju po določbah občinskega reda ni dopustno, in bi se moral vsak na ta način izvršeni »sklep« občinskega odbora, ki sploh ni sklep, razveljaviti.	_ |
To naj vpoštevajo župani in občinski , odborniki, pa bodo šle gladko vse seje ob- j činskih odboi v v korist in dobrobit občin, j
Nalaganje občinskih in ubožnih denarjev.
(Ali se smejo ti denarji nalagati tudi pri zadrugah (n. pr. «rajfaznovkah ?«)
Vsi ubožni zakoni imajo med določili, kako naj se upravljajo ubožni zakladi po občinah, tudi določilo o nalaganju onih glavnic ubožnih zakladov, ki se ne smejo porabiti za tekoče potrebščine, ampak se morajo ohraniti nedotaknjene kot temeljno ali osnovno premoženje teh zakladov.
Za nalaganje takih glavnic zahteva zakon takozv. »pupilarno varnost«. Treba je, da smo si enkrat na jasnem, kaj je pravzaprav ta pupilarna varnost. Za ubožni ali pa drugi občinski denar velja pri tem eno in isto.
Predvsem se je smatralo nalaganje vseh javnih denarjev, občinskih, ubožnih, cerkvenih, dalje sirotinskih in denarjev nedoletnih, onih ki so pod skrbstvom (kuratelo), in tako dalje, za najbolj pupi-larno-varno v državnih pairjih, takozvanih obligacijah (obveznicah), in med vojno celo v obveznicah vojnih posojil. — V koliko je bila dana ta «pupilarna varnost«
—	čutimo danes le preveč!
Potem se je smatralo za pupilarno varno naložitev tudi nalaganje denarjev pri hranilnicah, ustanovljenih po takozva-nem hranilničnem regulativu iz leta 1844.
Nedvomno je, da nudijo take hranilnice pupilarno varnost, ko jamči za nje gotova skupnost z vso svojo davčno močjo, Sem spadajo vse mestne, občinske in druge hranilnice te vrste.
Še pred temi pa se je smatralo za pupilarno varno nalaganje zlasti ubožnih denarjev izposojevanje na posestva proti vknjižbam na varna mesta. Te vrste naložitve denarjev so se vporabljale, vsaj ponekod, tudi za denarje varovancev in pa mladoletnih, v kolikor niso nekatera prenapeta nadvarstvena oblastva prednjačila z nalaganjem v državnih vrednostnih papirjih.
Odrekala pa se je pupilarna varnost
—	in se še odreka — vsem zadrugam, posojilnicam — bodisi z omejeno ali neome-
Seno zavezo. In ravno to je, o čemer smo »oteli na tem mestu podati par misli. —
Dobro: izključimo denarne zavode — zadruge z omejeno zavezo, pri katerih jamči vsak član samo do višine dvojnega deleža,
Toda, da bi ne nudila zadruga — hranilnica in posojilnica — zneomeje-
n o zavezo prav takega jamstva za varnost vlog, kot kaka občinska hranilnica, o tem si ne moremo biti na jasnem. Pri teh zadrugah (po večini «rajfaznovkah ) jamčijo za vse vloge vsi člani nerazdelno z vsem svojim'premoženjem. Če je mogoče in dopustno nalaganje vseh vrst pupi-larnih denarjev, (občinskih, ubožnih, nedoletnih, varovancev itd.) — proti vknji-ženju na posestva posameznikov, — res ne razumemo, zakaj naj bi se ne smeli nalagati taki denarji tudi naravnost pri zadrugah, to je v hranilnicah in posojilnicah z neomejeno zavezo, ko jamči za nje večje število članov z vsem svojim pre-, moženjem. —
Nam se zdi, da je to nalaganje za dobršen del varnejši, nego v takozvanih državnih papirjih, ker govorimo iz žalostne skušnje pred- in medvojnih let.
Zakaj je zahteval zakon »pupilarno-varno« nalaganje v prvi vrsti v državnih papirjih, ne bo težko pogoditi. — Država — recimo torej prejšnja, avstrijska — je morala stremiti za tem, da pritegne čim več kapitala v svoj center. Ali smo sedaj
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali te muči glavobol? Zoboboi? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali Beliš najboljše za njegovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš dobro domaČe in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko Kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To je najboljše,
kar sem adaj poskušali
Išči Elzafluid v vseh do-tičnih poslovnlcah, vendar
pazahtevnj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naravnost, stanezzavojnino in poštnino, če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvoiitsta HI i IpBtililm itakUnica 21 dinarjev 12 dvojnatili „ 4 iptllamt iiikienlca M „ 24 „ „ 8 Specijainili stenlonlc U8 „ 38 . „12 „ „ 2»
Kot prlmot: Kisa obliž »oper kurja očesa 2 din. •li > din.; iilr.a-mentollli čruaiki 4 din.; Elza-ribje olje 20 din.; Elr.a-voda er nata !> din.; Elaa-kolonska voda II din. j Klra-šumski miri« ta «obo 1» din.; Qlycorm 4 din. ln 16 din.; Lysol, Ljrsolorm 12 din,; JKlneSki od 1 din. daljo; originalno Badiknm francosko tcuuie velik« steklenica 13 din.; Eli«-mrčesni prašek T din.: strup ca podgane in miSi 7 din Z« prlmot se invojnina in pofttnina posebej rakuna'
Na te cene se računa 5°/° doplačila. Pisma ie natančno adrosirati nas EUGEN V, FELliR, lekarnar, STUBICfl OOHJfl, Elzatrg 16, Hrvatsko.
Stev. 1
OBČINSKA UPRAVA 1928.
Stran 8
kaj na boljšem? Ali se še spominjate, kako smo pisali preteklo leto, da se hoče potegniti ves občinski, ubožni, cerkveni in drugi denar v državno hipotekarno banko (Uprava fondova)? — Mi smo se že oglasili proti temu. In se bomo šel — Naš občinski, ubožni in drugi denar bo moral ostati doma, in eden izmed pr^ih naših postulatov (zahtev) bodi: Našim zadrugam naj se prizna pravica, da se bodo smeli pri njih brez ovir nalagati vsi javni denarji. Sicer pa proti nalaganju tekočih denarjev pri njih tudi že sedaj ni nobene zapreke; čim več — tem bolje, ker ostane denar na razpolago domačemu zadružništvu. — Naše občine pa imajo najlepšo
{>riliko za nalaganje svojih denarjev pri astnem denarnem zavodu, ki ima vrh vsega tudi po zakonu zahtevano pupllar-no varnost, a to pa je: «H r a n i 1 n i c a kmetskih občin« v Ljubljani. — Mi pravimo, ni pomisleka, da bi se ne mogli javni denarji nalagati pri rajfajznovkah, toda če naj se že nalagajo po postavni zahtevi pupilarno-varno, pa 2 njimi I« v •Hranilnico kmetskih občini« —
Sprejem bolnikov v bolnico
Prejeli smo in priobčujemo:
Kaj mora vedeti o bolnici vsak župan in vsak občinski svetovalec?
1.	Županstvo mora vsaki osebi, ki gre r bolnišnico, . iz rt ot oviti in izdati predpisano razkaznico ali svedočbo. Zato je pa treba, da ima vsako županstvo vedno pri roki te tiskovine, ki jih potrebuje vsak čas. —
Navadni listki ali uradna potrdila ne zadostujejo. V razkaznici mora biti natančno navedeno, v katero občino je bolnik pristojen, in pa, če je v stanu plačati bolniške oskrbne stroške ali ne.
2.	Županstva naj objavijo in priporočajo ljudim, naj ne hodijo v bolnico v nočnem času, po možnosti tudi ne ob nedeljah in praznikih. — Seveda ne velja to za nujne slučaje, n. pr. pri poškodbah, če si kdo zlomi roko ali nogo, če je zaboden ali obstreljen, itd. — Tudi za bolnice velja nočni in nedeljski počitek! Zato naj pri navadnih boleznih ne prihajajo ljudje ob teh časih. Vsak naj si uredi pot tako, da
Eride v bolnico v dopoldanskih urah (od , ure naprej). Izgovor na večerne vlake ne drži.
Župani in drugi občinski zastopniki se naprošajo, da o tem pouče občane, zlasti vse one, ki nameravajo iskati zdravja v bolnici.
»
Županski poučni tečaji.
Bistven del organizatoričnega delovanja »Županske zveze za Slovenijo« so poučni tečaji, ki jih je prirejala zveza v pretekli zimski sezoni. Ni bilo sicer mogoče v celoti izvršiti nameravani program, vendar uspeh je bil dosežen in bi bil ie znatno večji, če bi ne bile prišle vmes volitve, ki so precej ovirale naše delo. Sedaj, ko se bližamo koncu poučnih te-r čajev, smatramo za potrebno, da priob-
! člmo pregled o njihovem poteku, • Pripomnimo, da bo tečaj še 15. aprila t L v Metliki, kasneje morda še eden v Smart-nem pri Litiii, na to pa se zaključi do zime vrsta teh županskih shodov.
Naj sledi torej kratek pregled r letošnji poslovni dobi »Županske zveze« prirejenih tečajev.
I.
Tečaj v Kostanjevici.
Prvi tak tečaj je bil v Kostanjevici dne 17. decembra 1922. Vodil ga je načelnik Županske zveze, poslanec Iv. Stanovnik, poudarjajoč v svojem nagovoru, da naj bo red v občinah, kar doseči je ravno namen Županske zveze. — Nato je podal okrajni glavar dr. Logar nekaj najvažnejših pojasnil o potnih listih, dalje o izseljevanju v Ameriko, kar ljudi posebno zanima. V nadaljnem predavanju je podal vsa bistvena določila o domovin-stvu v zvezi z ubožno oskrbo. Pojasnil je zlasti, kako se postopa s takozvanimi brez-domovinci. Te prideli okrajno glavarstvo kaki občini, in sicer: 1. oni, kjer je bil dotičnik pri naboru; 2. ali oni, v kateri je najdalje bival; 3. ali oni, v kateri je bil rojen oziroma najden; 4. ali pa, kjer stanuje. — Omenjal je v odgovorih na razna vprašanja, da § 2. zakona o domovinstvu iz leta 1896 za Hrvatsko ne velja, da se torej tudi domovinska pravica ondi ne more priposestvovati po 10 letni dobi bivanja.
Nato je predav&i adjunkt Kristan o poslih občinske uprave in občinskega gospodarstva s posebnim ozirom na pokrivanje občinskih potrebščin s konsumnimi davščinami.
Sklenilo se je predlagati, da naj bi bili naknadni vojaški nabori povsod, kjer ima sedež okrajno glavarstvo.
II.
Tečaj v Stični.
Tega tečaja dne 21. decembra 1922 so se udeležile vse občine višnjegorskega sodnega okraja po svojih zastopnikih, po številu okrog 40. Predsedoval je načelnik podružnice za ta sodni okraj Jos. Zupančič, a v njegovem imenu je pozdravil udeležence župan Erjavec. Predvsem je pojasnil tajnik glavnega odbora važnost or-
"zl)¥6žb¥A^rgPEČiXLW"
M. U. DR. IVAN OBLAK
Ljubliana. Stari irtf St. 34
(nasproti šentjakobske dekliike »ole) ORDINIRA od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.
Dve moški koIesl iFšlvalnl stroj
tvrdke tPFAFF«, malo rabljen (pripraven za šivilje in krojače), PRODAM. - JANKO CEMA2AR, kroja«, Javorje - Poljane nad Škofje Loko, 2024
...............................................................................
ganizacije Županske zveze, poudarjajoč, da bi ne smel biti ni eden občinski odbornik ali namestnik, ki bi ne bil član organi« zacije. — Okrajni glavar dr. Logar je poudarjal potrebo pouka, zato smatra te vrste sestankov županov ln drugih občin-, skih zastospnikov za velike važnosti, Uvo* dom svojega predavanja je omenjal, da je med dolžnostmi županovimi delovati tudi na to, da se omeji preklinjanje, pretepanje, sploh surovost v občinah, ker to preprečiti spada tudi v delokrog občine kot krajevne policijske oblasti. Zato je župan že po ob* činskem redu dolžan skrbeti za omejitev, surovosti. V zvezi z domovinstvom je tolmačil glavna določila ubožne oskrbe od strani občine.
Predaval je na to adjunkt Kristan o občinskem gospodarstvu, in kakšno naj bo poslovanje in uradovanje pri občinah.
Izčrpno poročilo je podal župan ia načelnik cestnega odbora Erjavec o cesti nih zgradbah. Podal je tudi umesten na« svet, naj se ne zbira denar za ceste in n* hrani za pozneje, marveč naj se grade; ceste sedaj vsled alobih valutnih razmer« (Dalje prihodnjič.)
Prispevki za „Župansko
zvezo".
Mnogo občin se je odzvalo proSnji s znatnimi prispevki naši zvezi. Kot prva j« bila občina Cerklje na Dol. z zneskom 1000 kron, dalje Sodražica z zneskom 700 krem, i. dr., ki jih danes ne navajamo. Imena bo« do priobčena v posebnem izkazu pri pri« hodnjem občnem zboru. <-« Za dane« pa prosimo dvoje:
1.	Občine, ld ie niso poslale svojih — za »Župansko zvezo« določenih pri« spevkov, prosimo nujno, da store to čim« preje, da bo mogoče pričeti z vspešnim do« lom.
2.	Občine, ki so poslale ali ki še pošlje« jo zvezi namenjene prispevke, naj nam to kratko sporoče na dopisnici, da ne bomo zamenjali denarnih nakazil, ki jih prejema po poštnih položnicah »Hranilnica kmetskih občin« vsled naše okrožnice v namen, da tudi naše občine dostojno proslave dvojni jubilej našega za narod prezaslužnega kne-zoškofa. — Tajništvo »Županske zveze«.
OblaClIno blago prodaja
manufakturna trgovina
JOS. STOPAR
Ljubljana
Dunajska cesta St. 21.
Najugodnejše si nabavite obleke ln druge potrebščine pri tvrdkl
LOŽAR ln BIZJAK
Ljubljana, Sv. Petra c. ZO
Nizke cene I Ntoke cenej
■
Okrajna hranilnica in posojilnica v škofji Loki
aaznanja, da je svoje poslovne prostore
premestila v svojo lastno hišo
v Škofji Loki, Glavni trg štev. 33. Hranilne vloge na knjižice obrestuje po
wr 5°|o p. a. -18®
Rentni in invalidni davek plačuje iz lastnega. - Vezane večje hranilne vloge obrestuje tudi višje, po dogovoru. - Sprejema tudi vloge na tekoči račun. - Dovoljuje kredite in izvršuje vse denarne transakcije pod jako ugodnimi pogoji.
Mlad, dobro izueen SEDLAR, ki je nad 10 let delal kot pomočnik, IŠČE prostora oziroma okolice ia
kjerkoli. — Stroške poravnam. — Ponudb« pod: -.SEDLAR 2034c ua upravo cDOMOUUDAc.
Učenca za mesarsko obrt
v starosti 14 do 17 let SPREJME JOŽEF JE.SIH, mesar, Medvode.	2007
UČENCA sprejmem takoj.
Vso oikrbo im. t hiSi. - FRANC KUNOVAR, kamnosek, St. Križ pri LJubljani.
Vsako množino bukovega oglja
KUPIM po dnejrnih cenah. — Ponudbe: Anton KODRE, Ljubljana, Miklošičeva cesto itev. 18.
Pekusite »ž I KO«
in se prepričajte,
da ni okusnejle kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvalcscente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči sv lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno
y Pražarni »ŽIKA« d. z o. z.,
LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA._
F
Tvrdka I.
priporoča vsakovrstne lepe omare (kostno) z ladelci
in tudi visoke iz trdega in mehkega lesa, postelje, o-miiie,siole,modroce; sploh vae pohištvene dele dobiš edino le
v lijuiiijsiii, na Sv. Petra cesii 17.
Hrastov mah, arnlčino cvetje,
TRŠUIKO in vsa druga ZDRAVILNA ZELIŠČA in korenine kupuje drogerlja A. KANC, Ljubljana, Židovska ulic« iteT 1. — Zahtevajte ceniki
v Ljubljani a trgovskim lokalom ZAMENJAM radi bolezni s kakršnimkoli POSESTVOM ali GOZDOM po zelo ugodnih pogojih. — Ponudbe pod Sifrot •VDOVA« na anončnl zavod Drago .Beseljak ia drug, Ljubljana, Sodna ulica Stev. 5.	1841
čevljarskega vajenca SPREJMEM
iz dobre, poitenc rodbine z dežele. — IVAN ERMAN, Ljubljana, Valvazorjev trg Stev. 1, poleg Križevnišk« cerkve.	_____
antonkunstek
LJUBLJANA st Kopitarjeva ulica 4,
priporoča svojo veliko zalogo s a V
usnja in ciprskih potrebščin
na drobno in debelo.
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam, da sem
otvoril krojaško delavnico.
Priporočam se pruč. duhovščini in slavn. ohčin«tvu za obilen obisk. Delo solidno. Cene primern« _ FRANC FALATOV, krojaški mojster, Martin), vaa Itev. 10, Sv. Lovrenc, p. VeL Loka.	1881

Ferdinand Smola
gen. zast. tovsrn« KaSUhar-Umraih-Bakher Sv. Jurij ob j. žel.
Največja zaloga raznovrstnih oko;>alnikov, plugov, bron, plantaž, solatnih strojev Itd. Zniiane cene I
ZAMUDITI
"A
tudi Vi no smete ampak pojdita takoj in oglejte »i velikansko zalogo sukna, volne, cullra, platna, hlaAevine, rob-«ev, modrovine tor »ploh vso manulaktuino robo v veletr-t rgovlni H S T R H M K O K 1, CKL.TB. katera prodaja radi velikanski ^a nakupa direktno ir prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. ZAHTEVAJTE OENTJL
J

CUNARD LINE
Najhitrejši parnikl sveto. Direktna potniška in tovorna vožnja od
Hamburga InCherbourga za Ameriko in Kanado
4 dlnmkl, 5 i/a dneva, lastne kabine zi> potnike III. ruzr. Potnike odvedo izkušeni uradniki od luke ukrcunja ter Jim nato dragevolje nudijo vaako pomoč. Pojasnila daje: Cunard Lin« Glavno zastopstvo za Jugoslavijo; Jugostavanska banka d. d.
Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.

Papolaroina nariio nalovita sssef Amm o
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
r. l z o. z.
seda) poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestu- g Ol brez odbitka rentnega in in-jejo po	validskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 y2 %• Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 Vz %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.