SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 29 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) vaprejema upravniStvo in ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.^S. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ŽŠtev. 209. V Ljubljani, v četrtek 13. septembra 1894. Letnik: XXII. Shod dolenj. katol. polit, društva pri Treh Farah. (Dalje.) Za njim se je oglasil vodja in poslanec P o v š e ter razpravljal o preosnovi davkov; iz njegovega govora posnemljemo sledeče: Ze leta 1877 je tedanja vlada predložila načrt za preosnovo davkov in vpeljavo novega osebnega pribodninskega davka. Podlaga temu načrtu je bila, da bi iz te preosnove izvirajoči večji dohodki vsi bili v prid državni blagajnici in zato se tudi v državnem zboru ni našla večina, ki bi temu pritrdila. Sedanje vlade načrt pa stoji na podlagi, da se bodo iz novega osebnega davka prihajajoči zneski vsi le v to porabili, da se znižajo sedaj res skoro neznosni realni davki, to so zemljiški, hišno-razredni, hišno-najemninski in obrtni ter da se jeden del teh tudi deželam prepusti. To pa daje celi stvari drugo pri-jazniše lice in zato je želeti, da se preosnova davkov uresniči, ker skrajni čas je že, da se bogati krogi pritegnejo k višjemu obdačenju, ker so v to zmožni, revni pa, ki komaj vsakdanji kruh za-se in svoje težko prislužijo, razbremenijo. Sedanji čas je resen in socijalne razmere morajo slehernega previdnega državnika siliti na to, da se to izvrši. Naš obrtni ali tako zvani patentni davek je star, še iz leta 1812. Za takratne obrtne razmere, ko so platno tkali v domačih malih tkalnicah, železo izdelovali, kovali žeblje v domačih malih kovačijah, ko niti naši tedanji predniki sanjali niso o velikanskih današnjih tovarnah, v katerih na stotine ljudij dela le jednemu v prid, so bili oni davčni razredi primerni, od katerih je najvišji poznal le svoto 1550 gld. A sodaj pač ni ta razred primeren velikanskim obrt-nijam. Zato je ne le pravo, ampak skrajni čas, da se preosnuje. Po vladnem načrtu se bo vredil obrtni davek na podlagi sedanje svote iz obrtnega in do-hodarinskega davka in posebne komisije bodo določevale, koliko bo plačeval otortnega davka jeden ali drugi obrtnik. Sedaj je davčna oblast privzela dva zaupnika, ki sta bila nepoznata in odmeril se je prihodninski davek. Po novem bo to vršila komisija, sestavljena iz polovice od vlade imenovanih in iz druge polovice od obrtnikov izvoljenih članov. Te komisije bodo smele res potrebne, revne male obrtnike za dotično leto popolnoma oprostiti davka, če bo obrtnik prosil in dokazal, da so ga zadele posebne nezgode, zgube, bolezni itd. Tudi bo razpoložen zapisnik v občinskem uradu, v katerem bo zapisan sleherni obrtnik, obrt in koliko se mu je odmerilo davka; to bode služilo v javno kontrolo. Na novo pobiral se bo tudi tako zvani rentni davek, to je davek od dohodkov iz obrestij od ka-pitalov, naloženih na posojila ali v hranilnicah itd. In prav je to 1 Koliko treba truda in skrbi, da se dobi primernih obrestij n. pr. recimo od 20.000 gld., s katerimi se je nakupil kdo kmetijo, in če je slaba letina, niti vinarja se ne dobi, ker troški za obdelovanje stanejo več, kakor dohodki. Nasprotno pa so marsikateri taki upniki, ki izposodijo teh 20.000 gld. na visoke obresti. Kapital je zagotovljen, ker je vknjižen, in obresti mora dolžnik spraviti skupaj, če še tako težko, kapitalist pa mirno poseda po mestu in kavarnah ter se kratkočasi brez truda živeč. Ali ni več kakor umestno, da se tudi ta pritegne, da od svojih prelahko dobljenih dohodkov nekaj davkov plača. Da pa se reveži, ki štedijo in hranijo kaj malega, oprosti, je poseben paragraf, ki male vloge do 500 gld. oprošča rentnega davka. Osebnemu davku pa bodo podvrženi vsi oni, ki imajo po odbitih vseh troških (davkih, obrestih za dolgove, popravilih itd.) vsaj 600 gld. čistega prihodka. Sedaj živi mnogo bogatinov-milijonarjev po mestih, ki niti vinarja davka ne plačujejo. Treba jih je torej pritegniti k davkoplačevanju in zato odo-brujemo povsem, da bode osebni davek progresiven, to je, da bo treba pri 600 gld. le pol odstotka, pri 100.000 gld. pa 5 odstotkov davka plačevati. Prav je, kdor more in zmore, ta naj plača, revež pa tudi od 600 gld. svojega pol odstotka težje plača, kakor milijonar svojih 5 odstotkov, ko dobiva pol stotisoč goldinarjev na leto. Vlada je izračunala, da bo novi osebni davek prinašal do 25 milijonov in upati smemo, da bo vlada našla vse skrite bogatine. Iz teh dohodkov znižal se bo zemljiški in hišni davek za 12'/t odstotka, obrtni pa za 25 odstotkov. Upati je, da se sprejme v postavo novega davka tudi določba, da bodo vsi oni mali posestniki, ki se živijo le iz kmetije in kojih čisti katastralni prinos ne presega 300 gld., izvzeti iz novega davka, na kar bodo kmetski zastopniki z vso odločnostjo delovali. (Živahna pohvala.) Shod nemških katolikov v Koloniji. Po širnem svetu vre in kipi, zbirajo se črni oblaki, oznanujoč bližajočo se nevihto. Penč se valovi socijalnega gibanja, države so oborožene do LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XXVII. Ali je res tako težko, ponižati se, spoznati se grešnikom? Ali ni morda res, da v obče izgubimo z budalostmi čas svoje mladosti in mesto da bi z vsemi svojimi močmi delali na to, da bi napredovali v dobrem, delamo večinoma le na to, da nazadujemo? Gotovo so izjeme ; a odkrito povem, da se te ne tičejo moje osobe. Tudi ne vidim zasluge v tem, da sem nezadovoljen sam sabo : kadar daje luč več dima od sebe kot svit-lobe, ni treba mnogo odkritosrčnosti, ko se pove, da ne gori, kakor bi morala. Da, ko sem se opazoval z vso mogočo mirnostjo uma, brez poniževanja samega sebe in ozkovestnosti pretirancev, sprevidel sem, da sem zaslužil kazen božjo. Neki notranji glas dejal mi je: Take kazni moraš trpeti, ako ne radi tega, pa jih moraš radi onega j za to so, da te pripeljejo zopet k onemu, ki je popolnoma in v kojega posnemanje so ljudje poklicani, kolikor ga posnemati morejo z omejenimi svojimi močmi. Iz kacega razloga smel bi se pritoževati, da se mi zde nekateri ljudje malovredni in nekoji drugi krivični, da so mi zaprte posvetne ugodnosti, da moramo hirati v ječi ali pa umreti na vislicah, ko sem moral samega sebe obdolževati sto in sto krivic zoper Boga ? Skušal sem, vtisniti si v svoje srce taka pravična in tako gorko občutena premišljevanja: posledica tega bilo je spoznanje, da moram biti dosleden in da moram po njih vravnati svoje življenje in da se to ne more zgoditi, ako ne hvalim sklepov božjih, ako jih ne ljubim, ako v sebi ne vgonobim vsakega pohlepa, ki bi jim nasprotoval. Da bi pri svojem sklepu ostal tem trdnejši, sklenil sem, da si od sedaj naprej razložim pridno vse svoje občutke s tem, da jih napišem. Težko je to bilo, ker mi je sodišče, dovolivši mi pisalno orodje poštevalo liste in mi prepovedalo raztrgati jih, pridržaje si pravico, preiskavati, kaj da sem počel ž njimi. Ker mi je torej nedostajalo papirja, vporabil sem nedolžno zvijačo ter vgladil s koš-čekom stekla neobdelano mizo, kojo sem imel, na to pa sem potem vsak dan pisal dolga raz-mišljevanja, tikajoča se dolžnostij ljudij sploh, posebno pa sam svojih. Ne pretiravam, ako povem, da so mi bilo tako vporabljcne ure mnogokrat kaj prijetne, ako sem prav trpel mnogo, ker sem vsled silne vročine sopel le težko in so mi komarji povzročevali s svojim pikanjem grozne bolečine. Da sem to pi-kanje malo omejil, prisiljen sem bil, navzlic tolikej vročini dobro zaviti glavo in noge in pisati ne samo z rokavicami na rokah, ampak tudi z ove-zano roko, da niso prišli komarji za srajco. Ta moja razmotrivanja imela so bolj obliko životopisa. Popisal sem vse dobro in slabo, kar se je bilo rodilo v meni od mojih mladih dnij sem, govorč sam s sabo in trude se, odstraniti vsak dvom, vrejujoC — bolje kakor sem mogel — svoje misli o vsakej stvari. Ko je bila popisana vsa porabljiva mizina plošča, prebiral sem in prebiral, premišljeval uže premišljevano, nazadnje pa sem se vender (mnogokrat kaj nerad) odločil ter iztrgal vse s steklom in tako sem ploščo zopet vsposobil, da sem mogel zopet pisati na njo svoje misli. Nadaljeval sem torej svojo povest, mnogokrat prekinjeno s premišljevanji vsakovrstnimi, razmo-trivanjem sedaj te sedaj one točke iz metafizike, morale, politike, vere; ko pa je bila popisana zopet vsa plošča, prebiral sem in prebiral, potem pa izbrisaval. Ker nisem hotel imeti nikacega uzroka, ki bi me oviral, smejati se samemu sebi, popisal sem s priprosto natančnostjo vse, česar sem se spominjal iz življenja svojega in svoje misli; ker pa sem vedel, da lahko pride kedo pogledat, pisal sem posebno pisavo, to je z zamenjavanjem črk in skrajšanjem, kojemu sem bil kaj vajen. Vendar ni prišel nikdo pregledat in nikdo ni opazil, kako dobro sem preganjal oni tako žalostni čas. Kadar sem slišal, da čuvaj ali kedo drugi odpira duri, pregrnil sem mizo s pogrinjalom, na to pa postavil črnilnik in dovoljenih mi pet koscev papirja. skrajne meje, nevera ošabna vzdiga glavo, kupčija in trgovina gre rakovo pot. V tacih časih je gotovo umestno in potrebno, da se zbirajo resni možje v posvete: »K j e je rešitev in pomoč?" S tem vprašanjem se veže ono Pilatovo : „K j e je resnica?" Najhujše zlo sedanjega časa so socijalne prekucijske težnje in iz narodnega načela izvirajoče sovraštvo mej narodi. Ako se utrgajo ti črni oblaki, imamo revolucijo in vojsko. Socijalno vprašanje pa ne more postati nevarno ondi, kjer vlada duh pravega krščanstva. Cerkev uči in svari reveže: ne želi in ne jemlji tujega blaga, a ob jednem pa jih tudi vspodbuja, da si v vsemi dovoljenimi in poštenimi sredstvi skušajo zboljšati svoje materijalno stanje. Cerkev brani posest, toda zahteva tudi, da se zlato tele ne moli, temveč stopi in služi idejalnim namenom v blagor človeštva. Cerkev ne pobija kapitala, to je bogastva, temveč k a p i t a 1 i z e m, ki se redi sebično in požrešno ob delu in trudu drugih. Cerkev uliva olje sprave iu miru na valove nasprotja med bogatimi in reveži, tolaži žalostna in potrta srca, opominja in meči okamenela in ledena. Cerkev pa tudi blaži nasprotja med posameznimi narodi; ona je mednarodna, ker z jednako ljubeznijo objema vse narode na širni zemlji. Vendar pa prizna v vsem obsegu veliki pomen kulturnega življenja posameznih narodov, vsak narod uči v njegovem jeziku, varuje in brani njegove svetinje in posebnosti, tudi proti volji onih, ki hočejo med mejnimi koli vse narode spraviti pod jeden klobuk. Cerkev pač ne goji narodnega šovinizma, kajti ona je vesoljna in Kristus ni odrešil le jednega naroda, temveč je On odrešenik sveta, ki ne dela razločka med Nemci in Slovani, Francozi in Italijani. Cerkev ukazuje pokorščino vsakojaki oblasti, ki je od Boga. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega". Vladarje pa opominja, da ničesar ue ukazujejo, kar je proti božjim zapovedim, kar je krivica in greh. Tako se viruje vladarska obiast. Ako ma cerkev v svojem poklicu proste roke, more izvrševati veiiko svojo nalogo. Pred 19 stoletji je padio semensko zrno v galilejska tla, vzrastlo je velikansko drevo, ki se vedno pomiaja, poganja cvet in rodi sad — dela krščanskega usmiljenja. Bili so časi žalostni in tužni, ko so spali ljudje. Vzdramili so se, šli so na delo s pogumom in zavestjo, da sveta in pravična stvar mora zmagati, da se zjasni in razprše oblaki nevarnosti za vse človeštvo. S to nado in s takim pogumom se nemški katoliki zbirajo že 41 let na raznih krajih nemške države. Letos koncem avgusta so zborovali v Koloniji ob Renu; zbralo se jih je nad 3500 vseh stanov in vseh pokrajin. Iu čemu poročamo mi o tem shodu? Kaj nam do tega, če se v nemškem mestu zbirajo nemški možje? Ti niso prišli v posvete, kako bi zatrli narodnega nasprotnika na zahodu ali vzhodu, bili so resni možje, cvet svojega naroda, ki so prišli razpravljat in poiašnjevat ne le ona vprašanja, ki se tičejo njihove domovine in države; na vrsti so bila tudi svetovna vprašanja, za katere se zauimlje vsakdo, ki želi srečo in zadovoi nost tudi svojemu rodu. Zakaj so potrebni in koristni taki shodi? Na to vprašanje je odgovoril predsednik dr. Orterer v prvi javni seji rekoč: „Zakaj smo tukaj? Enoin-štirdeseta izkušnja nam odgovarja, toda ljudje zunaj si ubijajo glave s tem vprašanjem. Naj le nam prepusti te skrbi. Mi si hočemo ogledati svojo armado, poznati svoje vodje. Ali hočemo boje? Da in ne I Mi še toliko vidimo, česar nočemo, in mnogo česar nimamo; imeti hočemo zopet, kar so nam vzeli, če je nasprotnikom všeč ali ne. r»i hočemo nazaj cerkvene redove iu dobili jih bomo še to stoletje. Nekai jih že imamo, in to smo mi, jaz tudi. (Dr. Orterer je neduhovnik in gimnazijski ravnatelj v Eichstilttu. Ali koga polije kurja polt? Op. pis.) Tukaj smo, da zahtevamo papežu njegove pravice, da se zopet postavi najstarejši prestol sveta. Tukaj smo, da zahtevamo krščansko šolo. Dokler so sedanje šolske razmere, uporabljali bodemo vsa postavna sredstva, da jih zboljšamo. Nadaljevati hočemo boj za krščansko šolo, dokler ateizma, brezverstva, ne izženemo iz naših šol. Nafia zastava je križ, ono znamenje, s katerim se je krščanstvo bojevalo proti staremu paganstvu in se mora tudi proti novemu. Na to znamenje se oziramo v svojem boju, nam sveti ona luč, na katero mora upirati z ljubeznijo iu spoštovanjem svoje oči vsakteri katolik, luč, ki naj nas vodi na širnem in težavnem polju socijalnega vprašanja. O priliki podamo svojim čitateljem glavue misli važnejših govorov. ^ Politični pregled. v Ljubljani, 13. septembra. Ogerski kalvinci onostran Duuave so nekako jako pomirljivi postali. Te dni zboruje v Budimpešti njih cerkveni konvent pod predsedstvom vrhovskega prokuratorja Tisze in superintendenta Pappa. Položili so pri tej priliki temeljni kamen za novo višjo gimnazijo in superintendent Papp je imel govor, v katerem je priporočal mir mej raznimi ve-roizpovedanji. Tako je govoril tisti Papp, ki je prvi napovedal boj proti katolikom. Kalvincem seveda ne ugaja, da se katoličani gibljejo proti vladni cerkveni politiki, ki je njih delo. Radi bi, da bi sedaj bilo lepo miruo, da se proticerkveni zakoni ložje vpeljejo v življenje in vkoreniuijo. To bode pa ostalo le pri Pappovih željah, kajti katoliška stranka bode že še nadaljevala borbo in ne bode kalvincev vprašala za dovoljenje. Nemčije. Iz Nemčije prihaja zopet novica, ki gotovo mnogokaterega ni razveselila. Ta novica je pa prav za prav čisto nekaj navadnega, v Nemčiji mislijo pomnožiti troške za mornarico. Vedno stara pesem. To leto je treba nekaj za vojsko, drugo leto zopet za mornarico, to se že dolgo ponavlja. Nas v Avstriji bi to malo brigalo, da redno kmalu za tem ne pride naš vojni minister s podobnimi zahtevami, češ, Avstrija ne sme ostati za svojo zaveznico. Pomnožilo se bode mornarsko osobje, to je število pomorščakov, častnikov, kadetov in mornarskih inženerjev. Koliko milijonov bode potrebno za to pomnoženje, o tem se sedaj še molči, to bode še le pojasnil budget za drugo leto. Do tedaj bodo pa razni vladni listi dokazovali potrebo tacega pomno-ženja in v najčrnejših barvah slikali nevarnost, ki preti državi, če se ne dovoli obremenjenje. Socijaliftem v Nemčiji. V Nemčiji se je jela prikazovati neka jako nevarna prikazen. Mej ženskami jel se je nenavadno širiti socijalizem. To se je videlo pri pogrebu socijalistinje Neže Wabnitz. Na njen grob so somišljenice položile mnogobrojno vencev. To oživljenje socijalizma mej ženskami opaža se od lani, ko je bilo jako veliko žensk na soci-jalittičnem shodu v Koloniji. V vladnih krogih že ta prikazen napravlja skrbi. Od žensk je odvisno odgoja prihodnjega rodu. Ce matere vzgoje svoje otroke v sovraštvu do višjih stanov, utegne to postati nevarno .za vlado. Nobena šola ne bode mogla popraviti, kar bode domača vzgoja zakrivila. Naposled pa zaide v veliki meri socijalizem mej vojake in država se nanje zanašati ne bode mogla. Virtemberški socijalni demokratje so za bodoče deželnozborske volitve priobčili že jako obši ren program. Zahtevali bodo v parlamentu, da se odpravi gorenja zbornica, volilna pravica razširi na vse osebe, ki so spolnile 20 let, vpeljejo proporcionalne volitve in ljudsko glasovanje, kakor je v Švici, da se prizna narodu pravica, da bode predlagal zakone, da se vravnajo uradniške razmere in vpelje jednostavnejša uprava, da se odpravijo vsi davki na živila, vpelje brezplačni pouk v vseh učilnicah, poskrbi za brezplačno 7dravljenje in pogrebe in ponižajo tarifi na že.leznici in pa poštnina. Nekatere stvari so pač jako dobre v tem programu, sicer pa za jedenkrat predaleč sega. Tudi se je bati, da bi se baš kmetijski stan še huje obremenil, ako bi se vse to izvelo. Odpali bi državi mnogi dohodki in nastali novi troški in za vse to bi pa bilo potrebno novih davkov. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. septembra. (Duhovne vaje za učitelje in skrbi „Slov. N.") „N. Fr. Presse" je že speljala včerajšnji „Narod" ua led : ta list želi namreč zvedeti od „Slovenca", „v kakšnem jeziku imajo prav te dni slovenski gg. učitelji in učiteljice duhovne vaje, katere vodi nemšvi jezuit". Seveda ne more pri tem „Nurod" zatajiti svoie narave, da ne bi govoril o rS oven-čevih" Vihingih, o pobeljenih grobovih in kar je sploh takih žlahtnih narodno naprednih stokrat pogretih iu premierih puhlic. Resnici na ljubo konstatujemo, da je duhovne vaje vodil nemški jezuit P. L" nger, toda Nemec, ki s it je precej dobro privadil slovenskega jezika v maio letih, kar biva v Ljub' ani; ta gospod je pozdravil učitelje v lepem nagvvoru v slovenskem jeziku, naglaš»joč, da tudi on ljubi slovenski jezik in da se ga znto tudi marljivo uči ter da zato tudi v tem jeziku ogovarja učitelje. Ker pa se vendar ložje izraža v svojem ma-ternein jeziku, zato naj mu oproste, ako bode večinoma nemški govoril, vse druge duhovne vaje pa se bodo v kapeli vršile v slovenskem jeziku. — Toliko o stvari. Spioh pa bi „Narod", čegar somišljeniki vladajo v ljubljanskem mestnem zboru, ne smel biti v tem oziru tako občutljiv, dokler i njegovi pristaši, torej pristni radikaici, govori pri sejah v mestni dvorani — nemški! (Pričetek šol.) Na tukajšnji realki se bode vršilo vpisavanje za prvi razred dne 16., za ostale razrede dne 17. t. m. Isto velja za nižjo gimnazijo v Ljubljani. Na novomeški gimnaziji se bodo učenci za prvi razred sprejemali dne 15. in 16. t. m. Na tukajšnji obrtni šoli se prične šolsko leto 18. t. m. (Za vinorejce.) Prihodnjo pomlad se bodo iz državnih trtuic na Nižje avstrijskem , Štajarskem, Kranjskem in Primorskem oddajale raznovrstne trte, in sicer, ključi po 6 gld. 1000 komadov, vkorenin-čene trte po 10 gld. 1000 komadov. Izjemoma se bodo trte oddajale brezplačno. (Iz Črnega Vrha) V soboto zjutraj na Malega Šmarna dan je bila slana, ki je naredila mnogo škode pri fižolu, ajdi in druzih pridelkih. V nedeljo zjutraj dne 9. t. m. je bil na Javorniku celo sneg. — Bridko zgubo obžaluje črnovška fara. Odšel je na svoje novo mesto v Ljubljano naš obče čislani kapelan g. Aloizij Stroj. Bil je goreč gospod, vnet za vse dobro. Po njegovem prizadevanju se je ustanovila v Črnem Vrhu Marijina bratovščina, ki obeta mnogo sadu. Za odhodnico je zapel pevski zbor tukajšnjega gasilnega društva priljubljenemu gospodu nekatere mične pesmi. (Iz Dobrepolj.) Načelnik železniške postaje v Dobrepoljah, g. J. Celofiga, ki je bil radi svoje prijaznosti in postrežljivosti obče pribljubljen in spoštovan, prestavljen je na postajo Domžale. Ondotni načelnik pa pride na njegovo mesto. (Imenovanje.) Mestnim župnikom v Beljaku je imenovan č. g. Iv. Plešucnik, župnik in dekan v Trgu. (Slovensko gledališče.) V pondeljek bila je glavna skušnja za prvo predstavo bližajoče se sezone. Igrali bodo žaloigro „Kralj Ljudovik XI., ki nam kaže zadnje ur« z Bogom in svetom razpalega človeka. Režija je v spretnih rokah g. F. Igra je izvrstno naučena. Sploh je upati, da bode ta sezona ep napredek slov. gledališča tudi kar se tiče drame. (Premovanje konj) v Ribnici se je vršilo 7. t. m. Za kobile z žrebeti so dobili premije: Jurij Poje iz Zajčjega Vrha 35 gld., I. Rigler iz Prapreč 20 gld., J. Mihič iz Kcflerjev 15 gld., Al. Sober iz Nemškevasi 15 gld. Za mlade kobile: M. Krainer iz Zeljn 25 gld., I. Gode iz Gor. Ložin 20 gld. I. Mihič iz Koflerjev 15 gld. Za žrebeta: B. Kovačič iz Sodrašice in K. Zalokar iz Strug po 10 gld., A. Šober iz Nemškevasi, A. Tanko iz Goričevasi, A Žužek iz Jakličevega in A. Arko iz Ribnice sreberne svetinje. — Dne 10. se je vršilo premovanje v St. Jerneju. Za kobile z žrebeti so dobili: I. Strojin iz Ostroga 35 gld., Fr. Krhin 20 gld., A. Pečnik z Gradišča, A. Krhin z Gor. Gradišča in Fr. Starič iz Rakovnika po 15 gld., I. Vrtačič s Prstavice, I. Globelnik iz Starevasi in A. Barborič iz Čadreža sreberne svetinje. Za mlade kobile: I. Strojin iz Ostroga 25 gld., Fr. Gorenjec iz Malenc 20 gld., Fr. Fabijan iz Sp. Gradišča 15 gld., A. Prijatelj iz Rakovnika in Fr. Krhin sreberni svetinji. Za žrebeta: A. Barborič iz Čadreža 15 gld., A. Kolarič iz Slinovee, A. Prijatelj iz Rakovnika in Fr. Jordan iz Malenc po 10 gld., Jos. Globelnik iz Starevasi, Fr. Colarič in M. Repselj iz St. Jakoba sreberne svetinje. (Tržaške šole.) Iz Trsta: Trst ima po zadnji štetvi (leta 1890) 147.466 prebivalcev; mej temi je 5000 Židov, 1600 protestantov, 1400 razkolnikov in skoraj vsi drugi so katoličani. Pri tem pa imajo tu židje svojo veliko židovsko šolo, kateri načeluje sam pre asni veliki rabinec; celo neka ulica Bvia de'Ie ?ni"le Kraelitiche" naznanja vsacemu, da je " za žide dovolj preskrbljeno. Evangeljski in helveti imajo svojo združeno versko šolo, ki jo vodi luteranski pastor Medicus. Razkolni Grki imajo tudi svojo šolo; ravno tako razkolni Srbi. In katoličani? Katoliških šol, pristopnih brezplačno, je samo jed na laška za deklice, „Arciducchessa Ste-farna", ki jo vodijo benediktinke, in naša slovenska družbe sv. Cirila iu Metoda. Po drugih šolah vlada mej - ali bolje brezverstvo. Nobenega krščanskega znaka ne trpi židovsko laško gospodarstvo; križ je odstranjen iz šolskih sob; židje so mej učitelji katoliške mladine. — Ali je potem čudno, če zatirajo uboge Slovence? če nima mestna uprava nobenega strahu pred Bogom, ali naj ga ima pred nami ? („Slovensko Alojzijevišče" v Gorici) naznanja starišem, da navadnicibodevpisavanje dne 14. in 15. t. m. onih učencev, ki so dosedaj vže bili na goriški c. kr. vadnici. Novih učencev sprejem pa bode due 1 7. in 1 8ega septembra. Cč. duhovščino prosimo, naj blagovoljno vročijo prošnje starišem in naj je opozorijo na vpi-eavanje. Tudi naj prineso novo došii dečki seboj: Krstni in ubožni list. (Porotno zasedanje) začelo se je v Celovcu dne 10. t. m. in traja do 17. sept. Pred porotnike pride 14 hudodelcev in sicer 4 radi posilstva, 3 radi umora, 2 radi goljufije, 2 radi izneverjenja v službi, 2 radi kraje in urednik „D. allg. Ztg."-e Otič zbog razžaljenja časti. Tožita ga notar Čebulj iz Beljaka in Oroszy iz Borovelj. (Podružnični shodi na Koroškem.) Podružnica za Beljak in okolico zboruje due 23. sept. na Dravi. Govoril bode med drugim g. Deu iz Ljubljane o živinoreji. — Dne 16. t. m. zboruje podružnica za H a b e r in okolico v Selu pri Pod-krnosu. (Zdravje v Ljubljani.) Od 2. do 8. t. m. je v ljubljanski mestni občini bilo 14 rojenih in 22 jih je pa umrlo. Umrl je 1 za legarjem, 4 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 5 za želodčnim kata-rom, 3 vsled mrtvouda, 2 za starostno oslabelostjo iu 4 za različnimi. Mej umrlimi je bilo 6 tujcev iu 8 iz zavodov. Zbolel je 1 za legarjem in 2 zj grižo. (Pobegnila) sta 10. t. m. na Jesenicah prisilna delavca Avguštin Andreollo s Tirolskega in Josip Zappel iz Trsta. Včeraj zjutraj pa jo je popihal od tukajšnje prisilnice prisilui delavec An1 on Matjašič iz Božakovega na Belokranjskem. („Vrtec".) Opozarjamo na današnji inserat g. Ivane Tomšič. Dvojno dobro delo stori, kdor si naroči „Vrtec" iz prejšnjih let: mladini preskrbi dobrega berila, blagi g. vdovi pokojnega vrednika pa nakloni malo pomoč, katere potrebuje pri vzgoji svojih še nedoraslih otrok. Kdor hoče spopoluiti šolsko ali domačo knjižnico, ima zdaj najlepšo priliko, ker nekaterih letnikov, kakor čujemo, ni več v velikem številu na razpolago. (Cirkus Henry) je bil sinoči zopet dobro obiskan, vse točke so se izvajale ua občno zado-voljnost, posebno so ugajali šaljivi klovni. Društva, („Slavčeva" vrtna veselica) vršila se bode v nedeljo dne 16. t. m. na Koširjevem vrtu. Kegljali!« za dob tke se pnčue v nedeljo zjutraj ob 9. uri ter traja do 9. ure zvečer. Ta veselica je bila prvotno določena na 2. sepremtira, in sicer v pokritje treskov naraslih pri desetletnici, ker pa ni bila vojaška godba na razpolago, jo je moral odbor preložiti na 16. t. m., to pa zaradi tega, ker je bil vrt pri Koslerju za 8. iti 9. ter 23. t. m. že oddan. To v pojasnilo, ker koudira ta veselica že z dvema drugima. (Vabilo k bespdi,) katero pri-ede novomeški akademiki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu dne 15 .sepiembra t. 1. v prostorih NdrodnpgA »iom*. -r- Koncert! I. A Dvof.ik: »Slovanski p'osi Vil', s »rat-e i-.vH,.Turočno uap»so-viru go.p ci E. De/ in Z. Vavpouč. 2. M. pl. Far-kaš: „Vhmi»c hrvatskih »r.miniti napi«va", udaria tamburaški zbor. 3. A. li-.»Hi ob 8. uri zvečer. — Vs opn-na 30 kr., sedež 50 kr. — Sadeži se prodajajo dva dni pred besedo od 11. do 12. ure v čitalnici in zvečer pri blagajni. — Gede na blagi namen se preplavila hvaležno sprejemajo. tfarodno gospodarstvo. Zopet kos zemlje — tujcu v roke. „Slovenčevim" čitateljem so dobro znaue žalostne razmere na našem goratem Gorenjskem. Protestan-tovski baron bivši Buttermilch, kraujska-nemška obrt-nijska družba, dunajski žid Muhr popisovali so se s svojimi nameni že na dolgo iu široko. Toda še nova nemška sila prikazala se je zadnji čas v naši mrzli Švici prav gori pod sneženim Triglavom. Tudi ta čisto nova prikazen na sloveuski zemlji je „S:oven-čevim" čitateljem vže davno znana, zuana iz zuane zemljiške špekulacije ob potoku vode Bistrice nad Mojstrano. Pred kacimi tremi leti je bilo. „Slovenee" je takrat jasno in nepristransko dokazal, kje je pravica, navajal je tudi večinoma vse akte tičoče se tovarne, vendar nova prikazen, gosp. Pius Amann je zmagal dasi po dolgi in trnjevi poii neka) zato, ker so ga vlekle kvišku višje moči, nekaj pa tudi zato, ker so kmete ostrašili veliki stroški iu pa dolgi nemški akti, kateri so dohajali teden na teden iz nemške Radovljice. Tu bi bilo pač treba, da bi kmetje djali plug in brano v kot in vedno iu vedno le z nemškimi akti hodili od Poncija do Pilata. Iu tako je prišlo, da so se pobotali tisti neuguani nasprotniki nemško - liberalnega kapitalizma z gosp. Pijem Amannom ter vzeli ga medse za svojega soseda, ho-teč ž njim živeti v miru in slogi. Slovenec je pač dobra dušica. Vendar, če pomoliš le en prst, zagrabi te za celo roko, pravi pregovor. Ko so se ti neupogljivi kmetje z omenjenim g. fabrikantom pravdah, vedel je ta gospod, kake može ima nasproti sebi, zalo se je pa tudi njegov klobuček marsikaterikrat kar sam od sebe vzdignil pred njimi iu marsikatera draga smodka izletela je iz njegovega žepa mej kmečke zobe. Obljuboval je, da bo dal zaslužka domačim ljudem, tujcem pa le za silo, da namerava svojo tovarno svojim otrokom postaviti, da ne bo nika-koršne „kompanije pri tem podjetji" i. t. d. Pa kako je prišlo vse drugače, res prav tako, kakor je nekdaj „Slovenecu pisal. Dela dobivali so večinoma tujci, le najnižje iu najceneje domačiui. Ali je morda g. Amanuu lastnega kapitala zmanjkalo ali kali, da je dobil tovarišev, tako da zdaj zapovedujejo pri tem podjetju že tudi protestant Hartmau ali kali je iu neki Beinkoffer, za katerega pa ne vemo, kakošne vere iu kakošnega rodu je, ker krstuega lista še nismo ne videli, ue brali. Iu tako imamo prav Itpo mej-versko družbo tu gori pod starim Triglavom. IIe| vi gospodje doli v Ljubljani, kje je tista vaša beseda, da pri tem podjetju nikdar nobene družbe ne bo. Tu vidimo pač, koliko se imamo mi na moške besede zanašati. Vendar k stvari! Gospod Pius Amann se je ua posestvo, katero je kupil poprej od občine Dovje za ubogih 800 gld. iutabuliral menda, kakor je bilo slišati za 100 000 gld. Vendar kje je bil še kak velik fabriuant z izgovori v zadregi ? Odgovoril je na začudeno vprašanje tujec podjetnik, da je pač kupil tudi od obrtnijske družbe stare fužine, dalje par travnikov, par gozdov in neko kajžo tik pota. Seveda pota si je mož menda tudi drago zaračunil in tako je že precej menj manjkalo do onih 100.000 gld. Že se vsiplje v novi tovarni cement in izvaža ali nevarnost je, če pride kak konkurent. Dovška občina ima namreč še cel hrib krede v svoji lasti in vodno moč tudi. Zato je mož sklical 30. juuija letošnjega leta komisijo v Mojstrano. Prišel je k omenjeni komisiji gospod okrajni glavar radovljiški. Tukaj se je zopet g. Amann razkoračil pred dovškimi občani, ker mu niso hoteli za borih 300 gld. prepustiti skupuega sveta in vodne moči, da bi kake četrt ure od svoje tovarne napeljal vodo na neko svojo novo podjetje. Sploh se misli, da mož s tem le hoče odpraviti kacega novega konkurenta od sebe, ker ravno tam, kjer hoče on odpeljati vodo, je ediui prostor pripraven za kako novo podjetje. Vodna moč Bistrice je velika, in kreda blizu; torej kakor nalašč za cement. Vsi posestniki iz Dovjega in Mojstrane se pa temu jednoglasno protivijo. Prvič izgubi oni hrib, ki ima toliko krede v sebi popolno vrednost, potem je pa tudi nevarno zaradi vode, katero hoče napeljati g. Amann, zlasti ker bi lahko s tem kako deževno jesen poplavil več hiš v Mojstrani. Saj je že tista njegova pot čez vodo Bistrico, katero je uapravil v lani — ali s komisijo ali brez komisije, neverno— jako nevarna o času povodnji. So pa tudi tiste vodue uravnave, katere je dežela in občina Dovje ob Savi in Bistrici napravila zaradi tega v nevarnosti; zato je upati, da bo tudi deželni odbor stopil na noge in rekel katero vmes. Ko so se torej dovški in mojstranski posestniki tako odločno uprli zoper novo napeljavo vode, tedaj se Oglasi g. okrajni glavar, češ da voda je javna in da ima on kot glavar vodne moči ali napeljave voda dovoljevati posebuo velikim tovarnarjem, od katerih se sme pričakovati obilen dobiček za navadno gospodarstvo. Tukai se mora reči zagotovo, da od te Amaunove tovarne ni uikakoršnega dobička za narodno gospodarstvo, ker kolikor ima iu je imel delavcev Amann, so bili večinoma le tujci, katere je plačal po 1.50, do 3 tudi 4 gld., domačih delavcev je zmiraj le prav malo in so bili plačani po 65, 70, 80, 90 kr., le malo kateri je imel 1 gold. na dan. To je pač lepo narodno gospodarstvo ako se vse tujcem Bavarcem in Lahom in drugim tlači v žep. Gospod glavar zopet stopi po konci, rekoč, da vse uebo nič pomagalo, če ne dajo posestniki skupnega sveta prostovoljno za ponnjano ceno, bodejo ga morali dati; on izvolil bode dva izvedenca, ta dva cenita svet, in ta cena se posestnikom plača, pa je konec. Vendar posestniki so oporekali, Češ, da že zaradi vode se ne morejo prisiliti k takemu koraku, ker novi jez, katerega hoče napraviti g. Amann, kake četrt ure od Mojstrane bi bil ob času dežja zelo nevaren vasi. Tako se je komisija končala v občo nezadovoljnost kmeta domačina, s kakim izidom, to bode prihodnost pokazala. Tukaj je zopet vidno, kedo nosi prepir v naše mirne občine, kako se skrbi za narodno gospodarstvo, zlasti za fabrikanta, kateri mora vse precej imeti. Naj bi pogledali od zgoraj tudi nekoliko hudournike na Gorenjskem. Gorenjec. Telegrami. Kolera.. Dunaj, 13. septembra. Poslednjih 24 ur jih je v Bukovini 14 zbolelo in 9 umrlo za kolero, v Galiciji pa 158 zbolelo in 101 umrl. Berlin, 13. septembra. Od 3. do 10. septembra jih je v Nemčiji 36 zbolelo in .13 umrlo za kolero. Japonoi in Kitajci. Yokohama, 12. septembra. Japonski cesar (mikado) pojde v četrtek v spremstvu ministrov v Kirosino, kamor se premesti glavni stan. Ker se časopisi hudo cenzurirajo in tuji dopisniki ne puste na bojišče, ni dobiti avtentičnih pofočil. Celo zasebna poročila je težko dobiti. Brzojavni in poštni promet je v rokah vlade. Tokis, 13. septembra. Mej Korejo in Japanom se je sklenila neka pogodba, katera ima namen Koreji pridobiti samostojnost in pospeševati skupne koristi s tem, da se preženo Kitajci. Koreja se zaveže, da dovoli japonskim četam vse olajšave. Pogodba tako dolgo velja, dokler traja vojska s Ki-tajem. Dunaj, 13. septembra. „Wiener Ztg." objavlja, da je cesar podelil šleškemu deželnemu predsedniku Jiigru povodom njegovega umirovljenja v priznanje zvestega in marljivega službovanja komturni križ Fran Josi-povega reda z zvezdo in imenoval namest-niškega podpredsednika v Pragi, grofa Cou-denhoveja, deželnim predsednikom v Šleziji. Dunaj, 13. septembra. Grof Kalnoky je odpotoval k delegacijam v Budimpešto. Dokler se ne povrne, ga nadomestuje drugi sekcijski načelnik grof Welsersheimb. Levov, 13. septembra. Gališka kmetijska družba je včeraj praznovala petdesetletnico svojega obstanka. Došlo je bilo mnogo zastopnikov avstrijskih in inozemskih društev. Grof Kwilecki je sporočil pozdrave poznanj-ske kmetijske družbe, Strusczkiewicz pa pozdravi poljedelskega ministra grofa Falken-hayna. Župnik Hordinski se je zahvalil, da da so se pritegnili rusinski kmetje in grško-katoliška duhovščina v družbo, od katere pričakuje povzdigo vrednosti zemljišč. Brzojavno sta častitala Chlumecky in Zalesky. Levov, 13. septembra. Včeraj se jo začel kongres rudninskih tehnikov. Prišlo je več Poljakov, Nemcev, Belgijcev in Francozov ter jeden Šved. Budimpešta, 13. septembra. Ogerska vlada je sklenila resolucije higjeničnega kon- gresa sporočiti vladam ki so bile pri kongresu zastopane, da jih po možnosti izvedo. Dunaj, 13. septembra. Dopoludne se je v cerkvi sv. Štefana slovesno odkril spomenik osvobojen ja Dunaja iz turške stiske 1683 v prisotnosti cesarja, nadvojvoda grofa Kalno-kyja, ministerskega predsednika kneza Win-dischgriitza, več ministrov, nuncija Agliar-dija, namestnika, mnogobrojnih dvornih in državnih dostojanstvenikov, župana in občinskih svetnikov. Po odkritju je opravil kardinal Gruscha Te Deum. Cesar je izrekel priznanje kiparju Hellmerju. Balassa-Gyarmat, 13. septembra. Cesar bo dne 17. t. m. ogledal napravo mosta čez Dunavo pri Nagy-Marosu poleg Kiss-Marosa, potem pa odpotoval v neograški ko-mitat. Na meji bode veliki župan grof Ludvik Degenfeld vladarja pozdravil na čelu oblastev, potem se pa pelje cesar v Balassa-Gyarmat. Nadvojvoda Josip se zaradi slabega zdravja manevrov ne udeleži. Nadvojvoda Albrecht pride dne 14. t. m. v Gran-Nano. Swinemiinde, 13. septembra. Nadvojvoda Karol Štefan in pruski princ Albreht sta včeraj vkupe semkaj prišla in bila slovesno vsprejeta. Berlin, 13. septembra. Včeraj dopoldne je bil prof. Helmholtza pogreb. Načelnik civilne cesarske pisarne Lucanus je zastopal cesarja. Hamburg, 13. septembra. Ko se je cesar peljal s kolodvora severne železnice v Schonbrunn, je nekdo vrgel prošnjo mu v voz. V prošnji pravi, da je bil pri novačenju izvržen, da pa vendar prosi, naj bi ga vzeli v vojake. Cesar se je dalje peljal. Proš-njika so prijeli, ali so ga izpustili, ko je povedal ime. Belg-rad, 13. septembra. Napad na kraljevi vlak ni resničen. Ko se je kralj vozil iz Niša, so igrajoči pastirji metali kamenje na vlak, a škode niso napravili nobene. Vedel pa tudi ni nobeden, da se vozi kralj. Rim, 13. septembra. Tribune poroča, da je papeževa žandermerija na vatikanskem vrtu blizu papeževega bivališča prijela dva človeka, ki sta bežala. Beže sta od sebe vrgla orožje. Papeževa žandermerija ju je izročila italijanski policiji, ki pa hoče, da bi vsa stvar ostala tiho. Rim, 13. septembra. Peter Tanlongo, sin bivšega ravnatelja rimske banke, je danes predložil sodišču poravnavno pogodbo, v kateri ponuja upnikom 15 odstotkov. Odesa, 13. septembra. Poročila iz Ba-tuma potrjujejo, da se ondu delajo priprave za prevoz 38. vojaške divizije na ladijah v Odeso, in se potem, kakor se govori, pošlje na zapadno mejo v Bobrinsk, kjer ostane kot stalna garnizija. London, 13. septembra. Truplo grofa Pariškega se je v Weybridgu v prisotnosti princev, grofinje Pariške, kraljice portugalske, danske princesinje Waldemar in princesinje Helene Orleanske položilo v grob. Vojvoda Orleanski je sprejel več Francozov in naglašal svoje pravice, katere bode skušal z vso odločnostjo uveljaviti. — Grof d'Hausson-ville je odložil zastopstvo rodbine Orleanske. Vojvoda sam prevzame vodstvo stranke in podpiral ga bode svet iz mlajših mož. London, 13. septembra. Iz Apie se poroča : Ko sta dve vojni ladiji imeli začeti streljati na Aano, so prišli glavarji vstajnikov in izročili orožje ter izrekli, da se Melitou podvržejo. Vojska je končana. V Spominjate se ,katoMega sklada1 ob raznih prilikah! ~ir ir Tnjei. 11. septembra. Pri Slonu : Pekarek, Hirsch, Perschak, Dillinger, Stein, Goltmann, Polak, Eder z Dunaja. — Suša iz Senožeč. — Mellitzer iz Budimpešte. — Kalab iz Brna. — Metzner, Bussi, Loeb, Kriscbmann iz Trsta. — Haselstemer iz Gradca. — — pl. Franken iz Kranja. Kriiutner iz Bolzana. — Heinal z Reke. — Skedl iz Pulja. — Bauer iz K|osterneuburg a. — Fery iz Krfa. -- Gross iz Zagorja. Pri Maliiu: Baron Schwegel, Pluhaček in KlOtzI z Dunaja. — Prohlich, Wiwegh Berta in Elizabeta iz Prage. — Frankenstein, Keršič iz Zagreba. — Semen z Vrhnike. — Mezzar z Reke. — Czesky, Fischbach, dr. Martinak iz Gradca. — Kalles iz Litomišla. — Zinotti iz Radeč. — Jaklitsch iz Kočevja. — Koy iz Rakeka. — Poženel iz Bistrice. — Pere z Reke. Vremensko sporočilo. S a Cas Stanje Veter Vreme i* " U a 3 Isti S * ** a opazovanja irakomem t mm toplomera po Celzija 12 7. a. zjut. S. a. pop. 9. u. zvee. 744-4 7410 739-8 50 16-2 10-6 brezv. sl. vzh. megla jasno n 000 Srednja temperatura 10'6 . za 3-8° pod normalom. Zahvala. Udeleženke »duhovnih vaj za učiteljice« dovoljujejo si javljati tem potom najiskrenejšo zahvalo vodji duhovnih vaj, prečast. gosp. P. V. Loingerju S. J., za ves preobili trud in lepe nauke, prečast. gospej prednici čč. gg. uršulink za najuljudnejše nam skazano gostoljubnost, in vsem drugim blagim čč. gg. uršulinkam za ljubeznjivo postrežljivost. Bodi torej vsem za gorečnost, trud in ljubezen, katero so nam v obili meri skazali, mili Izveličar plačilo tu in v večnosti! Hvaležne udeleženke duhovnih vaj. Eksekutivne dražbe. H. L. W e n c 1 a, trgovca v Ljubljani, premičnine (380 gld.), deloma vozovi, dnč 17. sept. in 1. okt. v Ljubljani. Uršule Sever (Ambrožovke) iz Kožarjev zarubljena terjatev 1600 gld. dne 19. sept v Ljubljani. Iv. Težaka iz Rozalnice št. 6 (terjatev 2623 gld. 98 kr.) posestvo dni5 20. sept. in 19. okt. v Metliki. Jere Rakovec iz Ljubljane (Trnovo) hiša (2928 gld,) in pritikline (5 gld. 60 kr.) dnč 15. oktobra (ponovitev) v Ljubljani. Jos. Kastelica iz Brer. Dola zemljišče (2015 gld.) dne 23. okt v Žužemberku. Upravnico Jrtčevo" se je preselilo na Sv. Petra cesto štev. 6. Tu-sem naj se dopošilja še zaostala naročnina. — Tudi se še dobivajo poprejšnji letniki po znižani oani in sicer: 1. 1877 vez. 1 gld. 80 kr., nevez. 1 gld. 50 kr.; 1. 1882 do 1890 k vez. 2 gld., nevez. 1 gld. 70 kr.; 1. 1891 do 1893 h vez. 2 gld. 60 kr., nevez. 2 gld. 30 kr. 480 3 - 1 Ivana Tomšič. Klavir. V gradu v Radovljici je dobro ohranjen klavir na prodaj za 200 gld. — Adresa: A. Loger, Radovljica. 465 3-2 Vizitnice priporoča il. Tis Razprodaja! 150.000 litrov dolenjskega, istrijanskega, tirolskega in specijalne vrste, leot zelenike, burgundca, teranca itd. za vsako ceno. Naročila naravnost Paulinovi kranjski vinarni V Ljubljani, Slonove ulice 52, kjer se ta vina tudi na arobno točijo, ali na Frana Paulina, trgovca in cerkvenega ključarja v Šeutrupertu pri Trebnjem. 469 5-5 Cirkus Henry v Ljubljani, v začetku Lattermannoveg-a drevoreda. Danes v četrtek dne 13. septembra 1894 elitna predstava. I. nastop dunajskega salonskega atleta gospoda Ferdinanda Knapp-a v svojih velikanskih produkcijah. — Čudežni slon Blondln. — Nastop vseh anga-ževanlh moči j. ■ " -w i 1»«» * s Japan ali poletna nočna slavnost v Titlbn. Velik skupni komad z velikim baletom, gimnastiko, postavljanjem in skupljevanjem ; v petih podobah aranžuje ravnatelj, predstavlja ga kacih 70 oseb. — I. podoba: Nastop slavnostnih udeležencev; II. podoba: odalisknl ples baletnih dam; III. podoba: potpourl vseh slavnostnih udeležencev; IV. podoba: Japonski ples (baletne dame in 12 gospodov); V. podoba: Tableauz vlvants. — Odhod s slavnostnega prostora. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. Jutri v petek dne 14. septembra 1894 II igh-Life-večer. 477 1 Dunajska borza. Dni 13. septembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vi9ta.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. v< 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... . 98 gld. 95 kr. . 99 , 05 . 125 „ 05 . 97 „ 85 . 122 „ 55 . 96 „ 85 • 1024 „ - . 370 „ - • 124 n - j. 60 „ 85 n . 12 „ 18 . 9 n 87 r» 44 „ 95 . 5 „ 88 n Dne 12. septembra. 4 lo državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 kr. 155 „ 75 „ 196 „ 96 „ 50 „ 143 „ 40 „ 127 „ 25 „ 107 „ 25 „ n 67 „ n 40 „ 98 „ 50 „ 222 „ " n 158 „ 05 „ 128 „ 50 n 98 n 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3280 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 490 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 115 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 Montanska družba avstr. plan.....87 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 177 Papirnih rubljev 100........134 75 50 50 30 75 75 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba #EBCr H" VfolIzeHe it. 10 Dunaj, lariahilfaritram 74 B. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "Vi