ISSN 0351-6407 aiele vso VREME! ena Murska Sobota, 16. septembra 1999, leto Ll, št. 37, /odgovorni INTERVJU, str. 10 (IZ)BRANO, str. 8 VELUK brezplačno brošuro in cenik 061-716-800 okna VEIUX lahko kupile v trgovinah materialom širom po Sloveniji. z STREŠNA OKNA L V četrtek se bo poplačilo, padavine etek bo lohami. Mokri se dežja ne boji. Varujte se lažnih . zdraviteljev! Reforma ali uničenje kmetijstva? !l h I S L I Š A N O | $° si nas sosedje že razdelili? ' V C d ski t- CU so za veliko evroregijo, katere meja bi na slovenji?0* se§a'a vse tja do Trojan in zajemala Koroško, Štajer-dl ’ °aravje, Pomurje in celo območje do Bizeljskega. Preske .Vstr3ske Štajerske o veliki evroregiji (zaradi gospodarna Interesa) podpirajo tudi Madžari, v Ljubljani pa tudi pri (j P3 se nekateri že sprašujejo, ali nas bo Evropa, če se bodo ^Pomnili še Italijani, razdelila na dvoje. Horv Se™° tem Precilogom nisem navdušen,« je izjavil Feri Znaje ’Vendar ^'er Slovenija nima pokrajin (regij) in dokler VEU Stran'ne b° enakovrednega sogovornika o regionalizmu Wr* tako, da drugi odločajo o nas brez nas. H JOŽE GRAJ AKTUALNO DOMA Fotografiji: Kakor iz najglobljega vrelca, ki bubla kristalno mehurčkasto tekočino, se je nad radenskimi Termami razlilo utripanje treh src, ki že sto trideset let prinašajo življenje v našo ob-mursko pokrajino. Bila je to igra vode, zraka in svetlobe, bila je igra trinajstih desetletij, kije z minerali prepojila množico, ki se je združila na praznovanju častitljivega Ra-denskinega rojstnega dne. Tam so bili tudi predsednik republike Milan Kučan, župan Radenec Herbert Šefer, direktor Radenske Alojz Behek ter druga imena, a to ni pomembno. Pomembneje, da radenski vrelci, po katerih mati Zemlja iz globočin pošilja življenje, povzročajo neustavljivo drugačnost. Povzročajo namreč, da se iz treh po vsem modrem planetu poraja na milijone novih src. DF Ko začnejo padati prve ocene Šolski zvonec je oznanil četrti teden novega . šolskega leta, medtem pa se je že začelo tudi I I ^Je 'n preverjanje znanja. Nekoč so lahko učitelji počeli pri ■ I Pr Wse^m Je zdelo. Sedaj obstajajo dokaj jasna pravila. in ocenjevanje znanja še zdaleč ni eno in isto. S pre-z se namreč ugotavlja razumevanje posredovane učne sno- ' 'ne in nj namenjeno ocenjevanju, ki pomeni vrednotenje znanja. Le-to je na vrsti šele po preverjanju in utrjevanju Prej j, OVI’ ‘n praviloma je potrebno ocenjevanje napovedati vna-^z^^do ve^a seveda za učitelje. Žal bi si upal trditi, da tega ^e^^ uPoštevajo vsi, saj nekateri celo uživajo v »zabijanju ; 06 Pomerjanjem ugotovijo, da kdo ne zna odgovoriti ločene naloge. Učence oz. dijake »lovijo« na neznanju, ^ejz a, njihovo znanje. Obstaja tudi pravilo, ki velja še di’ ^e’ da mora u^tedpr' ocenjevanju ustn‘d °dgo %o 0V° znanJe oceniti takoj po končanem izpraševanju in \ilt . at'v ustrezno dokumentacijo. Pri ocenjevanju pisnih in e*°Vpa veda sedemdnevni rok. Naj se zamislijo o svojem k' !e^a ne storijo tudi po nekaj tednih! Tudi to se ^iopj 0^Ja' Učenci oz. dijaki imajo tudi pravico, da v treh dneh n '^ovor zoper oceno pri posameznem predmetu. Ampak ^^alo ' s^oraj ne zS°di iz bojazni, da bi se pritožitelju to ^Palce °' ?a se ne bi smelo! Vsak se lahko zmoti, in če pride do Je Potrebno priznati in popraviti. e z Kroga Pretepla sta ga do smrti qn ."-— ---------------— -----— । Raj minut pozneje sta lokal zapu- '' rtKoriona | stila tudi onadva in se peljala z - - < • rt _i_ "^kuje svojega 50-letnega sina Drageca ut'se je \ Gomboši, ki je s'a’ \ \^a'' družino v bloku v \ laPosien pa je b'' \ naiaiv domači kraj \ "'^'.^"Vaj z materjo Gize'0 \ Sir1'»atom Petrom so po \ kMon\i. \ greš?« je v pe- \ ^'^bra, vprašala 3 \ 8ina’ko »K,'odhajal z doma. ^en,« ji je odvrni' slutila, da se ka' hudega, bi \it4U8a'a pregovoriti, naj Pri njej. Nič takega da $a SC 'e na' vdasih šel v katero in se vsekakor 'skale zaprli. »Ob 22.30 sem pogledala na I dvorišče, kjer je puščal kolo, a kolesa ni bilo. V isti noči ob 2. uri sem šla celo ven, a spet nisem videla ne kolesa ne Drageca. Nisem mogla spati in ob 3.30 sem spet pogledala, ali seje končno vrnil. Tedaj sem opazila pod brajdami pri oknu njegove sobe । kolo, njega pa nikjer. Kmalu popoldne pa seje sin Peter zapeljal na policijo v Mursko Soboto, da bi prijavil izginotje. Tam so mu povedali, da so našli hudo poškodovanega človeka, ki pri sebi ni imel dokumentov. Potem so se zapeljali v bolnico v Rakičan, kjer je Peter prepoznal brata Drageca, meni tako ljubega sina,« je pripovedo- vala mati Gizela. sije obrisala solzne oči. stila tudi onadva in se peljala z to, 11. septembra, so sina pokopali. Policijska uprava Murska Sobota je v ponedeljek, 13. septembra, izdala sporočilo za javnost, v katerem je zapisano, da so obravnavali dva občana z območja Pomurja (neuradno s Pušče), ki sta osumljena povzročitve hude telesne poškodbe. Odvzeli so jima prostost in ju pridržali, nato pa privedli k preiskovalnemu sodniku. Zoper njiju bodo podali kazensko ovadbo po določilih člena 135/11 Kazenskega zakonika R Slovenije. Osumljenca sta v večernih urah 3. septembra obiskala gostinski lokal v Krogu in k mizi, kjer sta se- avtom proti Murski Soboti. Zunaj Kroga naj bi naletela ' na Draga, ki da je štopal, ustavila sta, nato pa gaje eden z roko večkrat udaril v predel obraza, drugi - voznik - pa je zapeljal na stransko gramozno pot, ustavil, potegnila sta ga iz avta in eden ga je večkrat udaril v predel glave, drugi pa večkrat brcnil z nogo | v predel hrbta. Poškodovanca sta potem zapustila. »Ne morem verjeti, da bi Dra-gec štopal,« je prepričana užaloščena mati Gizela. »Vedno, četudi kam bliže, se je peljal s kole- de na dvorišče, da bi morda na ta način zabrisala sled.« Hudo zdelanega Draga Gom-bošija je v soboto, 4. septembra, našel na vaški gramozni cesti neki ribič. Prepeljali so ga v bolnišnico v Rakičan, kjer so kmalu ugotovili, da je zaradi posebno hudih poškodb v smrtni nevarnosti. Na najhujše je pomislila tudi mati Gizela, ki ga je šla pogledal, a se ni odzival na vprašanja. V četrtek, 9. septembra, je v bolnišnici umrl. Obducent je podal mnenje, da je smrt nastopita zaradi hudih notranjih krvavitev y možganih. Žalostna zgodba. Med tistimi, ki so se v soboto poslovili od Drageca Gombošija, sta bili tudi njegovi odrasli hčerki. ŠS1 som. Če pa je moral na primer v Mursko Soboto, gaje zapeljal brat ali kdo drug. Prepričana 080 1234 dela, naj bi pristopil D. G. (Dra- sem, da sta meni neznana osumljenca, če je sin že imel kaj opraviti z njima, sina prestregla v bližini naše hiše, nato pa sta ko- iOM pri ZfMS ■ pr © < je pripoveuu- v Kar nekajkrat go Gomboši) in ju pričel žaliti, bližini naše hiše, naio pa s m ne oči. V sobo- čez čas pa je odšel iz lokala. Ne- lo postavila čez ograjo pod braj- Slepo črevo in konec sveta Kupovali s ponarejenimi čeki str. 3 LOKALNA SCENA Občine zapirajo vodovodne pipe Plinifikacija povzroča sive lase? str. 5 gospodarstvo Naložba Radenske -aseptična linija str. 6 Začela se je letošnja sladka kampanja str. 7 2 AKTUALNO OKOLI NAS_________________________________________________________________ 16. september 1999, snll Prepoznavni obraz Osnovi sta gospodarski razvoj in kultura v odnosu med ljudmi Zanimiv posvet o razvoju turizma na geografsko povezanem območju Porabja in Goričkega štev, kakršna delujejo v Prekmurju, skorajda ne poznajo. Med zanimivejšimi predavatelji sta bila Walther Czerny iz regionalne pisarne EU in Darja Pojbič, sodelavka podjetja za promocijo kulture Franc - Franc iz M. Sobote. G. Czemy upa, da bodo tri podobne pokrajine, kjer ljudje govorijo tri različne jezike, po nekaj letih spet tako povezane, kot so bile nekoč v preteklosti; osnova vsega je celosten in zdrav gospodarski razvoj, seveda pa ima prav turizem v tem delu Evrope velike možnosti razvoja. Še prej se morajo zavedati, kaj imajo in kakšne vrste turizma si želijo; prav gotovo ne pride v poštev mass-turizem (množični turizem), ampak se je potrebno obrniti na ljudi, ki imajo radi neokrnjeno naravo, naravne pridelke in izdelke ter kulturo. Kot odgovor na njegove predloge je Darja Pojbič predstavila zanimiv (in dolgo pričakovan) projekt oziroma zemljevid z oz- Vzhodni Timor Krvava pot Prevelik zalogaj za kogarkoli V hotelu Lipa v Monoštru so se slovenski, madžarski in avstrijski turistični strokovnjaki pogovarjali'o možnostih turizma v Porabju in na Goričkem. veza Slovencev na Madžarskem je minuli teden v Monoštru organizirala konferenco z naslovom Možnosti turizma v Porabju in na Goričkem. Konferenco sta omogočila regionalna pisarna Svetovne banke v Budimpešti in Phare CBC - Zveza civilnih organizacij Orsega. Na četrtkovem posvetu (9. 9. 1999) so sodelovali predavatelji iz lokalnih, regionalnih in državnih institucij na Madžarskem, iz Slovenije pa se je s svojim projektom predstavilo le podjetje Franc - Franc, žal pa so (spet) pogrešali sodelavca s Centra za promocijo turizma v Ljubljani, ki je sodelovanje odpovedal tik pred začetkom srečanja. Župan Monoštra Karoly Bauer je v svojem uvodnem referatu poudaril, da mora ob prelomu tisočletja tudi Porabje dobiti svoj prepoznavni obraz, po katerem ga bodo prepoznali in razločevali od bližnjega Orszega; prav sonaravno kmetovanje in mehki turizem , ki naj zamenjata nakupo- valni turizem, sta upanje za razvoj pokrajine tako na madžarski kot slovenski strani, s sodelovanjem pa lahko upajo na večje uspehe. Laszlo Fekete z Ministrstva za gospodarstvo Madžarske je govoril o vedno večjem prihodku države od turizma. Pomembna je dostopnost tega obmejnega območja, zato ni nepomembno pridobivati sredstva tudi za usposabljanje boljših cestnih, železniških in letalskih povezav. De-zso Szigeti iz Turistične regionalne pisarne v Sopronu je predstavil Zahodno prekodonavsko regijo, kamor spada tudi Železna županija z Monoštrom in Porabjem. Na Madžarskem je sicer dobra organiziranost turizma in organizacij na državni in regionalni ravni, manjka pa jim lokalna organiziranost (ki je nasprotno zelo dobra v sosednji Sloveniji), zato v Porabju turističnih dru- IME IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska oošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: httn://www.o-inf.si. anj kot milijonu prebivalcev vzhodnega dela indonezijskega otoka Timorja, ki je bil doslej razdeljen na dve provinci Zahodni in Vzhodni Timor se obeta dolgo pričakovana samostojnost, ki pa ne bo poceni. Vzhodni Timor je bil do leta 1975 portugalska kolonija, ko pa so se evropski gospodarji umaknili je ozemlje vojaško zasedla Indonezija in ga leta 1976 priključila lastnemu ozemlju. Priključitev Vzhodnega Timorja Indoneziji nikoli ni bila mednarodno priznana in Portugalska je v OZN še naprej veljala kot upraviteljica ozemlja, vendar le na papirju, saj je dejansko oblast neusmiljeno izvajala indonezijska vojska s pomočjo policije. Počilo je po referendumu Med indonezijskim terorjem je do današnjih dni umrlo okrog 200.000 ljudi, kamor bo treba prišteti še več tisoč mrtvih, kot posledice divjanja pro-indonezijskih milic po razglasitvi izida referenduma. Odločitev indonezijskega predsednika Habi-bija, da se bo začelje bila nepričakovana, najbolj pa je presenetila indonezijsko vojsko, ki si je 25 let prizadevala za “pacifikacijo”. Pogajanja med Indonezijo in Portugalsko, kije zastopala interese vzho-dnotimorskih upornikov so 5. maja letos rodila sporazum pod pokroviteljstvom OZN o izvedbi referenduma, do katerega je prišlo 30. avgusta, rezultati pa so bili objavljeni 4. septembra letos. Referenduma seje udeležilo skoraj 99 odstotkov volilcev, 78,5 pa seje izreklo za neodvisnost. Indonezija je med pogajanji zahtevala, da kot suverena država ne pusti mednarodnih vojaških sil na svoje ozemlje in da bo za varnost v med referendumskim procesom že sama poskrbela. Takoj po objavi rezultata referenduma pa je počilo. Krvoločne skupine osebkov, ki se niso mogli sprijazniti s samostojnostjo, so se organizirane v “milice” z rdeče-belimi trakovi na glavah in s strelnim orožjem ter mačetami odpravile na uničujoč pohod, med katerim so po doslej zbranih podatkih pobile okrog 10.0D0 ljudi, 200.000 pa jih je bilo pregnanih, deportiranih ali pa so se zatekli v hribe, kjer jim grozi lakota. Sodeloval tudi Tuerk Presenečena mednarodna skupnost je nekaj dni pozivala Indonezijo, da izpolni obljubo in zavaruje nedolžne, vendar je sčasoma postalo jasno, da niti vojska ne more umiriti razmer, najbolj zato ker so pri uničevanju sodelovali tudi vojaki. OZN je bila soočena s popolno izgubo verodostojnosti, saj so umirali ljudje, ki so svetovni organizaciji zaupali, da lahko v miru glasujejo po svoji vesti in se jim ne bo nič zgodilo. Varnostni svet je reagiral hitro in že v ponedeljek, 6. septembra v Džakarto poslal petčlansko misijo v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik v OZN Danilo Tuerk. Indonezija je medtem uvedla vojne razmere, ki pa so položaj še poslabšale. Medtem ko so oblastniki v Džakarti prepričevali člane misije, daje na Vzhodnem Timorju vse v redu in. da bodo nemiri kmalu ustavljeni, se ie na načenimi etnološkimi, sakralnimi, zgodovinskimi in umnimi znamenitostmi v Porabju in na Goričkem, torej na geografsko enotnem območju, ki je bilo pred 80 leti močno povezano, danes pa je razdeljeno na državi Madžarsko in Slovenijo. Razprava je bila zelo bogat?, (žal nekateri nanjo niso počakali), saj so v njej tvorno sodelovali tako madžarski kot slovenski F stje; tako je npr. notarka iz Monoštra opozorila na problem staranja prebivalstva in opuščanja kmetovanja, kar se že pozna* krajinski podobi, podobno ji tudi na Goričkem. Župan občine Grad pa je M nadvse realen: če si bodo s skupnimi močmi prizadevali pridobi11 svoje goste, jim bo uspelo, s te® da lahko madžarski gostje P,ti spijo v Monoštru in se odpravijo na enodnevni izlet v Prekmurje ter nasprotno - slovenski gostji prespijo v Prekmurju innaW obiščejo še Porabje. BERNARDA 8- Indonezijo vsul plaz mednarodnega pn plomatskih opozoril, groženj z sankcijami, ki bi državo oslabljeno o ° nančne krize pred dvema letoma verjetn pa do prekinitev sodelovanja. Pritenl s° z go odigrale ZDA, katerih vojska je ime zijsko precej dobro razvito sodelovanje-so prekinili stike in odtegnili vojaško $ venski veleposlanik Tuerk sije skuPa Velike Britanije, Namibije, Nizoze®^’^ ogledal razdejanje in poslušal P^Lejdi^Lj OZN v Diliju ter begunce, ki so se dbo OZN in pričali o grozljivih P0^ v Džakarto je misija soočila predse z dejstvi in s težo argumentov očiv’ vsak poskus prepričevanja„da la sama poskrbi za red in mir. Velik zalogaj Generalni sekretar Kod Anna" nem stiku z indonezijskim vodstv dovoljenje za napotitev mm^m' (jujef OZN lahko sicer poslala, ker ji m vOjne z vna listina, vendar si nihče ni žele ^ja!. pj zijo. Habibi je poklical Annana in pa Indonezija privolila v mednaro novico še objavil javnosti, kar je n ^eprav j« morju povzročilo val navdušenj ozebli, preuranjenega, saj mirovnih S1 : za ni.Indonezija je prevelik za^patj v nihče pa ni bil pripravljen P°šl vojakov, še najmanj za 800.000 P v? otoka, ki bo šele moral postati ^olA^cl^ svet je tokrat izpolnil svoje PoS.ah0vO j članov misije takoj poslušal nji spt^ sd ročilo, v torek pa celo noč zase ^jrc* solucije, ki je omogočila.nap0 sOgJas Slednje bodo šle tokrat na delo P^ zaciji Varnostnega sveta, ne Pa .^0 P° primeru Kosova, ko je mora1 _ veto na lastno pobudo zaradi groZOj.g in Rusije. Hitrost tega ProceS^po^tii prepočasna za tisoče mrtvih ostaja pa sicer slaba tolažba. afli. ter upanje, da bodo krivci ka druga zgodba. P ■ 16. september 1999 AKTUALNO DOMA Simpozij ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji Slepo črevo in konec sveta da se je zgodila Nepravičnost S simpozijem, ki je nosil pomenljiv naslov »Prekmurje na obrobju "»v stičišču evropskih komunikacij«, so v Murski Soboti . končali praznovanja ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Predsednik Slovenije Milan Kučan se je že na začetku sim-odločil, daje bilo Prekmurje v preteklosti vselej na obrobju, kot in konec sveta, ali bo tako tudi v prihodnje, pa je odvisno “^vljalcev slovenske države. Če bodo znali izkoristiti evropske Potem pokrajina za Ljubljano ne bi smela biti samo cestni Eniški koridor, je še dejal predsednik. Prekmurci so že na začetku predeti vsem sodelujočim, da štirje v osrčju srednje Evro-Primerjavi z drugimi ob-5® °^eva multikulturno po- Trditev je dobro razvidna ^zgodovine. je načel Dušan Nečak, 'Ogovoril o problemih raz-'*’nja v Evropi po prvi sve-vojni, svoj referat pa ^^zagotovitvijo: »Prevlada-zmagovalcev. Raz-na Slovenskem niso bile t izjema, zato se nam godile kakšne posebne kri- ^ličnost ti^tailagy iz Budimpešte je ’ tako je vplivala trianon- 'ii1jel0vna Pogodba na obliko-V^džarske identitete, ter tp daje šokirala madža-V^st, saj je Ogrska izgu- Tejini ozemlja in več Milijone Madžarov. Z dej-«£n’so mogU §Priiazniti niti intelektualci. Vsi ?ase ie zgo^Ta Nepra-litj| sj tari Stuhlpfarrer je obo- S Pretlavanjcm 0 Drt' Preobrazbi po letu Stipetič iz Hrvaške o hrvaški narodni Dovolj tolerance Zaradi nedavne »plakatne afere« v Lendavi sta bila zanimiva nastopa Metke Fujs, ki je avditorij seznanila s Prekmurci v 20. stoletju, in Laszla Goncza, ki je govoril o madžarski narodnostni skupnosti v Prekmurju. Metka Fujs je poudarila, da postaja podoba Prekmurja pred vstopom v 21. stoletje vse bolj univerzalna, še vedno pa je to narodno in versko mešano območje, ki bo le težko obstalo kot nekakšna kulturna in upravna enota, če ne bo premoglo dovolj tolerance. Las-zlo Gone pa je svojo predstavitev končal z dejstvom, da ustavne odredbe zagotavljajo kolektivne posebne pravice pripadnikom narodnosti, kljub temu pa število pripadnikov skupnosti pospešeno upada, zato je treba na področju praktične izvedbe dobrih pravnoformalnih opredelitev še veliko postoriti. Prvine ljudske kulture Zvrstili so se še referati Mihaela Kuzmiča o odzivu prekmurskih izseljencev v ZDA na priključitev. Prekmurja k Sloveniji, Franca Kuzmiča o Prekmurju po priključitvi Slovenije v kontekstu konfesionalne razno- azrasca ^bita Modelska združba ---------------- dl. '«re p«imi Anlzi in ACAknimi V. ienimi čeki in osebnimi ^'ta^tična služba Policijske uprave Murska Sobota je prišla lluh čekov in v kateri sta ampak je ponarejene čeke tudi prodal I. C. iz Zamušanov, ki je nato skupaj z M. Š. iz Ormoža prav tako vnovčeval ponarejene čekovne blankete. Za »verodostojnost« je uporabljal ponarejeno izkaznico na ime J. G. Pa ne samo to: s ponarejenimi čeki iz istega ponarejevalskega »gnezda« sta se konec julija pojavila v trgovinah tudi zakonca D. Z. in M. Z. iz Lendave. Vsi osumljeni razpečevalci so v 22 trgovinah vnovčili kar 75 ponarejenih čekov in tako »nakupili« razno tehnično blago (televizorji, videorekorderji, GSM-aparati.... zlatnina) v vrednosti 901.815 tolarjev. Oškodovana so podjetja. Policijska uprava Murska Sobota je podala na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti več kazenskih ovadb. Zoper S. L., ki sq ga prijeli 10. septembra, pa je preiskovalni sodnik odredil Jtdre^’ mladolet- Sobote in Jl^.>B.M.izVrati-SiSar?1 °krganiziral Jen|h osebnih K Vkr ■ r0JStni P°' ShSrartalnega prebi’ ASta« ‘^'A.B.in B. ' Pa ni orne-Uvedel v nncpb pripor. š s ■ Igralec Dario Varga je po interpretaciji govora Vilmoša Tkalca, ki je z balkona hotela Dobrai (danes Zvezda) leta 1919 razglasil Mursko republiko, v imenu soboškega društva Okroglina znova sprožil pobudo za postavitev plošče republiki in Tkalcu na pročelju hotela. likosti in Albine Nečak Luk o sociolingvistični podobi Prekmurja. Predavanje Pavle Šturklej o Romih v Prekmurju je vsebovalo še nekaj spoznanj in odkritij, ki izvirajo iz okolja staroselcev. Nataša Konestabo je predstavila folklorizacijo ljudske kulture, ki je potrebna za prekmursko regionalno identiteto. Nace Šumi je drugi dan simpozija pripovedoval o prekmurski umetnosti, Janez Balažič pa o Prekmurju kot križišču umetnostih tokov. Me- dtem se je Franc Obal dotaknil razvoja stavbarstva in arhitekture, Irena Šavel pa prekmurske kulturne dediščine. Miroslav Novak je opisal arhivske vire za območje Prekmurja, Janez Malačič, Albin Kerec in Feri Horvat pa so govorili o demografskem razvoju, zaposlovanju in pomenu regionalizacije za gospodarski razvoj Prekmurja. DEJAN FUJS FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ Murskosoboški davčni urad še vedno brez prostorov Kdo bo šel do konca? K ot smo v našem tedniku že poročali, je bil maja v uradnem listu objavljen javni razpis za zbiranje ponudb za poslovne prostore murskosoboškega davčnega urada, na katerega so se prijavili trije ponudniki. Komisija pa se je odločila za ponudbo Sobote Centra s prostori v Slomškovi ulici. Na izdani sklep sta se pritožila in vložila zahtevo za revizijo postopka LB Hipo, d. o. o., Ljubljana in Fecting, d. o. o., Ljubljana. Revizijska komisija je opravila svoje delo, ponovno pa tudi komisija za izbiro. Strokovna komisija, imenovana za izbiro najugodnejšega ponudnika poslovnih prostorov za murskosoboški davčni urad, se je po sklepu z dne 20. avgusta ponovno odločila za ponudbo družbe Sobota Center in poslovne prostore v Slomškovi ulici v Murski Soboti. Na vprašanje Vestnika, ali je na ponovno odločitev komisije ponovno vložena pritožba, je direktor Davčne uprave Republike Slovenije Stojan Grilj odgovoril: »Zaradi pritožbe na sklep o izbiri ponudnika, izdanem s strani naročnika po odpravi prvotnega sklepa, navedeni postopek še ni končan.« In zakaj je komisija v drugo ponovila le izbiro med prijavljenimi ponudniki na javni razpis, objavljen v maju, in ne celotnega postopka izbire z razpisom vred? Direktor Davčne uprave RS odgovarja: »Postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca... je bil po opravljeni reviziji izpeljan v skladu z določitvijo revizijske komisije.« Drugače rečeno, zgodbi o izbiri prostorov za murskosoboški davčni urad torej še ni videti konca. Je pritožbo ter zahtevo za revizijo ponovno vložil ponudnik LB Hipo in Fecting? Po poizvedovanju na teh naslovih so me poučili, da si dovolim spraševati o poslovnih zadevah, o katerih ne nameravajo govoriti, še najmanj novinarjem, ter da pisanje o tej zadevi pač ni v njihovem interesu. MHi I Minuli konec tedna se je končalo praznovanje priključitve Prekmurja k Sloveniji, in sicer z znanstveno konferenco Prekmurje na obrobju ali v stičišču evropskih komunikacij. Kljub dobremu namenu in ne ravno slabi strokovni zasedbi je šla celotna zgodba nekako mimo, čeprav bi pričakovali, da bo to nekak vrhunec, ki bo prostor na državni ravni ustrezno afirmiral in vnese! vsaj malo polemičnega tona in s tem tudi miselne dinamike znotraj prostora. Vse se je ponovno zavrtelo s poudarjanjem.obrobnosti in nezainteresiranosti matice za pokrajino. Na tej ravni je razmišljal tudi prvi človek države in ravno zaradi tega si je umestno zastaviti vprašanje, ali je res še. produktivno, da sami sebi pripovedujemo o tem, kaj imamo in kaj smo v svoji zgodovini prispevali in kaj lahkb prispevamo narodu kot celoti. Tu je morda tista kritična točka, kjer lahko konferenci očitamo njeno ozkost. Ravno zaradi pomena obletnice, ki jo praznujemo prvič v samostojni državi, je bila morda to priložnost za “enakopravno”obravnavo pokrajine v slovenskem prostoru. Se toliko bolj, ker gre za praznovanje v času, ko smo Slovenci z osamosvojitvijo dokončno postali nacija, kot jo definira dr. Tine Hribar. Tukaj sledim Hribarjevi misli v njegovem odgovoru dr. Janku Pleterskemu v zadnji številki Mladine, ko pravi, da smo v tem stoletju Slovenci kot narod izredno hitro dozoreli, in izraža strinjanje s Pleterskim, da smo se Slovenci po letu 1918 oziroma z majniško deklaracijo leta 1917 začeli obnašati kot politični narod, to pa po njegovem še ne pomeni, da smo postali tudi nacija. Toda v ta čas spada tudi priključitev Prekmurja k Sloveniji in s tem tudi njegova vključitev v oblikovanje Slovencev kot političnega naroda, ne glede na okoliščine priključevanja; vendar brez narodne zavesti pretežnega dela- Prekmurcev, verjetno tega koraka ne bi zmogli. Zato tudi ni mogoče prezreti, da smo bili v tem stoletju dozorevanja “zraven " in po Hribarju postali nacija s pridobitvijo mednarodno priznane države in dejanske suverenosti s svojo izvorno ustavo. V tej luči je bila konferenca morda zamujena priložnost v smislu utrditve prostora v širši slovenski zavesti. Glede na odzivnost konference na lokalni ravni, kaj šele na državni, se zdi, da potrebujemo v smislu Hribarjeve definicije nacije miselni obrat, da bomo začeli najprej funkcionirati znotraj nacije in šele potem omenjali “prekmursko obrobje’’ ali “stičišče”. In tu je morda problem Prekmurja tako na kulturni kot politični in ekonomski ravni njegovega delovanja. Morda pa je to tudi zaradi tega, ker “se nihče ne ukvarja s prekmursko preteklostjo”, vendar verjetno to ni problem, ampak je problem, ker ne premoremo dovolj intelekualnega potenciala, da bi nekatere probleme odprli na globalni ravni, zato pa se nam dogajajo “plakati”.. J. VOTEK ■ EKOLOŠKO KURILNO OLJE; SECTOR CESTA NA STADION 1/A, 9250 GORNJA RADGONA 069/61 -1 82 ; HAROČILA Od 8. do 19. ur«, BREZPLAČNA POSTAVA Peugeot 306 Huskyje posebna serija avtomobilov z izjemno serijsko opremo. Zlasti pomemben je visok nivo vgrajenevamosti za zimske razmere, saj ima Peugeot 306 Husky že serijsko: 5. generacijo . zavor ABS, sprednje meglenke, halogenske žaromete, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali ... Peugeot 306 Husky poleg številnih varnostnih sistemov ter legendarne Peugeotove lege na cesti odlikujeta tudi prefinjena klasična estetika ter udobje. In če Peugeot 306 Husky kupite zdaj, vam Peugeot v sodelovanju z Bank Austria ponuja izjemno ugodne kreditne pogoje. 306 PEUGEOT "avtobusni promet MurtkK Soboti d.d. Avtocenter Peugeot, Bakovska 29,9000 Murska Sobota,tel.: 069 31 282 *_______________________________________________LOKALNA SCENA_____________________________16. september 1999, Teden boja proti kajenju Razširjenost kajenja Pri odraslih gre na bolje, pri mladini pa na slabše Kaj se dogaja v občini? Grad stoji trdno » Obnovili so ceste, zdaj zidajo vrtec razširjenosti kajenja med odraslimi ter šolajočo se mladino v Sloveniji je bilo opravljenih več raziskav, ki v zadnjem desetletju kažejo na določene premike - pri polnoletnih na bolje, pri mladih pa na slabše. Po grobih podatkih je v obdobju od leta 1975 do 1988 kadila tretjina polnoletnih prebivalcev Slovenije. Najvišji odstotek kadilcev so zabeležili leta 1978, in sicer več kot tretjino vprašanih. V devetdesetih letih seje med odraslimi odstotek kadilcev zmanjšal in je bil pri vprašanih leta 1996 najnižji (dobra četrtina). Odstotek kadilcev med mladimi v devetdesetih letih (od 1990 do 1995), ki so obiskovali prvi letnik srednje šole, se je povečal tako z vidika prvega kot rednega kajenja. Po podatkih iz leta petindevetdeset je bilo med vprašanimi mladimi, ki kadijo, osemdeset odstotkov občasnih ter blagih kadilcev, trinajst odstotkov vprašanih je bilo zmernih kadilcev z največ škatlico pokajenih cigaret na dan, pet od sto vprašanih pa je pokadilo dvajset in več cigaret na dan. Več kadilk je bilo med dekleti, ki pa so kadile zmemeje kot fantje. Zanimiva sta tudi odnos do kajenja in presoja škodljivosti tega početja. Večina mladih je prepričana, da zavojček ali več pokajenih cigaret na dan le malo ali sploh ne ogroža zdravja kadilca, tri četrtine vprašanih v neki anketi pa ljudi, ki kadijo občasno, sploh ne obsoja. M H ■ O e bi se želeli pošaliti, bi gotovo v uvodu tega članka napisali, da je najbolj sveža novica o dogajanju v občini Grad ta, da župana ni doma. Resda je Daniel Kalamar ta teden na Švedskem, vse ti bi želeli natolcevati, da župan potuje na občinske stroške, pa naj opozorimo, da je prvi mož občine Grad odpotoval v Skandinavijo na povabilo tovarne Husgvarna, s katero županovo podjetje ŽKG zelo dobro sodeluje. Občina trdno stoji Pa županova potovanja niso toliko pomembna, kot dejstvo, sami. Nekoliko bolj skeptičen je bil župan, ko je govoril o obnovi ceste med Radovci in Vidonci. č Skoraj petkilometrski odsek naj bi stal kar 160 milijonov tolarjev, znesek pa je večji od občinskega proračuna. Kljub temu ostaja Daniel Kalamar optimističen. Novi asfalt naj bi se znašel na omenjeni cesti v prihodnjih dveh letih. Gotovo bo takrat v Vidoncih tudi že manj beguncev. Dom za begunce je namreč še vedno v lasti občine, ki ga tudi financira. Z državo nimajo več toliko težav kot nekoč, je povedal župan, sij redno plačuje račune za skoraj vse stroške, ki nastanejo v Domu. Kmalu nov vrtec Morebiti jim bo v prihodnjem obdobju uspelo privarčevati še več denarja za nov vrtec. Tega namreč v občini še nimajo, starši pa vozijo svoje najmlajše v varstvo v sosednje občine ali eelo v Mursko Soboto. Razveseljivo je. da stene vrtca, ki bo imel dva oddelka, že stojijo, do odprtja Pa bodo porabili še najmanj 18 milijonov tolarjev. DEJAN FUJS I daje Daniel Kalamar poskrbel za vse, za kar je bilo potrebno poskrbeti že pred odhodom in da zaupa svojim svetnikom, podžupanu in zaposlenim, tako da občina trdno stoji tudi med njegovo odsotnostjo. Praznik občine Križevci Ključarovci najlepši ......<■ -----------1 Naj samo poudarimo, da kljub dolgovom, ki so si jih nabrali v polpreteklem in preteklem obdobju, tudi za časa velike skupne soboške občine, in ki jih je za okoli 80.000 milijonov tolarjev, v sedmih vasčh občine uspešno gospodarijo. Pred nedavnim so obnovili cesto v Kovače-vcih, pri Gradu in v Radovcih. Denar, s katerimi so poplačali cestarje, je pritekel iz občinskega proračuna in ga olajšal za 23 milijonov tolarjev. Pri tem moramo poudariti, da so velik del sredstev prispevali tudi občani Dobre izkušnje z ločenim zbiranjem kosovnih odpadkov 12. september je datum, ki bo šel v zgodovino kot dan, ko je občina Križevci praznovala svoj prvi praznik. Udeležilo se ga je veliko gostov, med njimi so bili tudi številni župani in pomurski poslanci Državnega zbora. Praznik se je začel pred cerkvijo z igranjem godbe na pihala, sveti maši pa je sledil sejem. V kinodvorani je bila otvoritev razstave starin »Tako so živeli in delali naši predniki«, slovesna seja pa je potekala v osnovni šoli. Slavnostnemu nagovoru župana Feliksa Mavriča so sledili kulturni program, slovesen prevzem grba in zastave ter prikaz razvoja konjeniškega športa, najbolje urejenim krajem v občini pa so podelili priznanja, in sicer je prvo mesto pripadlo vasi Ključarovci, drugo Križevcem, tretje pa vasi Berkovci. TOMO KOLEŠ FOTO: JURE ZAUNEKERI Število divjih odlagališč manjše za dve tretjini -Zbrali več kot 28 ton komunalnih odpadkov -Nujna bo še večja osveščenost ljudi očeno zbiranje kosovnih odpadkov je v pokrajini ob Muri obrodilo sadove, saj se je na ta račun število divjih odlagališč v zadnjih letih zmanjšalo kar za dve tretjini. Eajbrž smo edini, ki se hvalimo s tem, da vam prodamo apna manj od konkurence. Bolj ko je apno kakovostno, večji je njegov prihranek PRI GRADNJI. V SCT IAK SE LAHKO POHVALIMO Z IZJEMNO KAKOVOSTNIM IN NAJBOLJ BELIM APNOM NA TRŽIŠČU. PRI GRADNJI DVOSTANOVANJSKE HIŠE BOSTE TAKO PRIHRANILI TUDI DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTNO GRADNJO IN ZIDOVE. KI BODO DIHALI. ZDRAVA LOGIKA. logika kvalitete SCT IAK d.d., Kresnice 14, 1281 Kresnice tel: 061 877 080, fax: 061 877 007 dvajsetih pomurskih občinah, so v minulem letu zbrali 5.387 ton ali 539 vagonov, te odpadke pa v glavnem odpeljejo v predelavo drugam. Zanimivo je omeniti, da zberejo pri ločenem zbiranju odpadkov v Saubermacher - Komuna- K takemu uspehu je pripomogel tudi zelo dober odziv pri odvozu teh vrst smeti. Potemtakem ni nič čudnega, če iz leta v leto odpeljejo večje količi- ne kosovnih odpadkov. Kot zatrjujejo v soboškem podjetju Saubermacher - Komunala, ki se je že pred časom lotilo organiziranega odvoza teh odpadkov V Marsikaj odvisno od posluha ob^ .Up«' li tudi 1.100 ton b^^ dkov letno, iz *aterl,0Q ton lastni kompostarni jaj3-1 posta. Tega čeprav z njim ne P°^ lih stroškov.- hra]jše \. Ion papirjain , pi"0 a Tako so lam s3nih< 28'563 “n«o”to» < .« dkov in 5- ^...evarA |2v odpadkov, zla« 1 jjjdli iz industrije in o eStici . nicpatudig^^^ 3,7 tone. V slo )Sr nahsfitofarm so namreč o tl ost brezplačno spt ^ds škropiv m P°n° ^$6 Divja o^^3 selijo v preteklost’ J okoiid y divjih odlagaj ske Sobote 'n ' n Ra Krogu, Bag c oVg)^d, Ta odlagajo sanira h- blen^L^116-15-največjih P jkosP0^ vski občim- ]ožaj lagališča P°LrSka S°b g()oj Vmestu^ 6l0^ rajo odpad* b«*-W stotkih stotkih de^^Lrse ^ število tisti ’ jgafli^b0^3 ranja m 0 jh dkov- tanovanJs.kjti s10 Tudi v sta'n val v. »mr« X Ob 90. obletnici smrti katoliškega duhovnika, cankovskega župnika, soboškega dekana in nabožnega pisca Jožefa Borovnjaka, ki si je prizadeval za kulturno povezavo obeh strani reke Mure, je bila na Cankovi v nedeljo osrednja proslava, posvečena tudi 80. obletnici priključitvi Prekmurja k Sloveniji. Še prej je bila svečana sveta maša v tamkajšnji farni cerkvi, ki jo je vodil župnik Anton Fakin. V imenu Občine Cankova je uvodoma spregovoril župan Viktor Voršič, o zgodovinskem in kulturnem poslanstvu Jožefa Borovnjaka (1826-1909) pa prof. Jože Vugrinec, ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so učenci cankovske osnovne šole, ki so izvedli kulturni program, pripravili razstavo in izdali brošuro o življenju in delu moža, ki je katoliško prekmursko knjigo približal a« irnor mataoa n nmnw ■— ' ,16. september 1999 LOKALNA SCENA 5 Taksa za obremenjevanje vode je občutno dvignila ceno pitne vode Občine zapirajo vodovodne pipe! p°tem ko je bil leta 1995 sprejet zakon o varstvu okolja, je Republike Slovenije sprejela tudi posebno odredbo o ^^obremenjevanje vode MePravje to povsem druga stvar kot vodarina, so se skupni zne-M '>kijih plačujejo gospodinjstva za vodo, večinoma podvojili tam'°Z'Darasbza več kot sto odstotkov. To je seveda sprožilo med še zlasti zato, ker takse niso uvedli in je kstan’ P°birai° Povsod. Poskušali smo dobiti okvirno sliko, kakšno tal/6' P°murju; pot pa nas je zanesla (s pomočjo telefona) tudi v an° na ministrstvo za okolje in prostor. *akaj, kako PoOm Padne vode se štejejo liseponjen' °dredb' Lste v°de, PP^ana^130^^* neP°sredno 1^ odva-iaj° v sladke e *n Podzemne vode Pasepri JlteC'slilnan°dstotek’ za ko- lS« * Prim« Po kisiku« Jr ^O-or? da bi bil° za’ °Vi’ bj th-l1?tno čiščenje skrbeti za spoštovanje predpisov. V prvi vrsti to pomeni, da morajo sprejeti odloke, s katerimi določijo izvajalce javne službe za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju lokalne skupnosti (režijski obrati, koncesionarji). Občine, ki tega še niso storile, so kršiteljice - kršijo tudi zakon o gospodarskih javnih službah. Naj navedemo nekaj konkretnih primerov, kako je to urejeno v pomurskih občinah. Kot smo uspeli zvedeti, takse za obremenjevanje vode še niso uvedli v večini novonastalih goričkih občin (npr. Gornji Petrovci, Šalo- manj kot deset. V občini Moravske Toplice so nam med drugim povedali, da so pred nedavnim sprejeli odlok, po katerem bodo morala odslej plačevati takso vsa gospodinjstva in ne le tista, ki so priključena na javni vodovod. Tako bo te dni prejelo položnice za plačilo takse okrog 2.500 gospodinjstev. V občini Odranci so sprejeli odlok, ki ureja tudi takso za obremenjevanje vode, že lansko leto. Za tista gospodinjstva, ki so priključena na kanalizacijo in čistilno napravo, znaša taksa 16,40 tolarja, drugim pa jo zaračunavajo v višini 50,40 tolarja. Tako Pričenjamo s tečajem za voznika VILIČARJA. Prijave do 20. septembra 1999. KUHINJSKE NAPE -15 MODELOV napa standard napa novella napa guadrifoglio VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH DELOVNIH PLOŠČ IN KLJUK ZA VRATA Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. 6 'FINANCE & GOSPODARSTVO 16. september 1999, VESPI* Borza Teden umiritve Aseptična linija a Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je potekalo trgovanje, kljub živahnosti na posameznih trgih, različno. V kotaciji A so delnice večinoma izgubljale, delnice pooblaščenih družb pa pridobivale, največ prometa pa je bilo z državnimi obveznicami. Na tujih pomembnejših trgih so indeksi, razen v Londonu, po petih dneh pristali višje. Nov konjunktumi optimizem na Japonskem in optimistični gospodarski kazalci v Ameriki so investitorje pognali k novem investiranju, zato so indeksi večinoma pridobivali. Objava cen pri proizvajalcih, ki so se znižale za 0.1 odstotka, kaže na popuščanje pritiskov na rast cen v Ameriki, a kljub temu ni izključeno, da zaradi tega centralna banka ne bi dvignila orientacijske obrestne mere. Indeksi ta torek po svetu: Dow 10.925, FT-SE 6.116, Dax 5.410 in Nikkei 17.777 točk. Po prometu sodeč je bil minuli teden na domači borzi dokaj živahen. Prometa je bilo za 4,9 milijarde tolarjev, vrednost borznega indeksa pa je ta torek znašala 1.950 točk, kar je za slab odstotek manj kot pred tednom dni. V kotaciji A je bila ponovno v ospredju delnica Mercatorja, ki pa se je glede na prejšnji torek pocenila za slabe 4 odstotke. Čeprav je delnica dosegla najvišjo vrednost pri 14.090 tolarjih, pri tem tečaju ni vzdržala dolgo, saj je bilo v nekaj valih premočno ‘panično’ vnovčevanje dobičkov. Živahno je bilo tudi trgovanje z delnicami obeh farmacevtskih podjetij. Tečaj delnic Leka se je tako ustalil okoli ravni 41.000 tolarjev za delnico, podobno je bilo tudi z delnico Krke, katere vrednost še naprej znaša 29.252 tolarjev. Za nekaj odstotkov so se pocenile delnice Dela, trenutno so vredne 15.780 tolarjev, podobno so se pocenile delnice BTC-ja, Petrola, Eto-la in Droge. Na trgu obveznic so po prometu izstopale Republiške obveznice devete izdaje, s katerimi je bilo sklenjenih največ svežnjev, vsi so bili realizirani okrog tečaja 101. Na prostem trgu so najbolj nihale delnice Heliosa, ki so po nekajodstotni rasti ta teden ponovno izgubljale, vredne so 37.763 tolarjev, ter tako na tedenskem nivoju porasle le za 3 odstotke. Dokaj prometne so bile še delnice Gorenja, ki so ohranile svojo vrednost pri 2.400 tolarjih. , Najbolj spodbudno trgovanje je bilo v teh dneh z delnicami pidov, zato so se te delnice v povprečji podražile za dober odstotek. Vrednost indeksa PIX je na tedenski ravni narasla na 1.443 točk. Ob nekoliko večjem prometu sta porasla pida Zvon 1 in Infond Zlat, in sicer prvi na 65 oziroma 50 tolarjev. Za investitorje so bile najbolj zanimive delnice Triglava steber 1 in Pomurske družbe 1, saj so v enem tednu največ pridobile, zadnje so celo dosegle najvišjo vrednost pri 80 tolarjih. Te dni je uprava borze sprejela na prosti trg delnice Integrala Jesenice, d. d. (INJG), glavna dejavnost družbe so prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi. Z delnicami se začne trgovati dne 14. 9. 1999, nominalna vrednost delnic je 1.000 tolarjev, skupno število delnic je 256.556 in v tem trenutku je prosto prenosljivih 95 odstotkov delnic. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 7. 9. do 14. 9.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 7. 9. 9< 14. 9. 9£ razlika v odstotkih delnice na trgu A l Blagovno trgovinski center 14.771,26 14.308,54 -3,13 Dolenjska banka - imenske 20.000.0C 20.D00.0C 0,00 Droga Portorož . 35,544,51 35.129,8C -1,17 Emona Obala Koper 2.239,36 2.287,47 2,15 Etol Celje 22.150,84 21.515,50 -2,87 Interevropa Koper 2.438,44 2.404,07 -1,41 Istrabenz Koper 3.036,74 3.028,29 -0,28 Kolinska Ljubljana 2.295,41 2.253,00 -1,85 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 29.266,14 29.252,60 -0,05 Lek, razred A 40.914,41 41.041,28 0,31 Luka Koper 3.387,51 3.402,15 0,43 Merkator, poslovni center 13.583,70 .13.066,12 -3,81 Petrol Ljubljana 27.551,92 26.906,76 -2,34 Probanka Maribor 27.700,00 27.600,00 -0,36 Radenska 2.280,45 2.298,93 0,81 SKB-banka 2.348,20 2.345,86 -0,10 Zdravilišče Moravske Toplice 1.403,85 1.400,00 -0,27 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 953,58 955,69 0,22 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 114,00 0,00 Republika Slovenija, 2. izdaja 102,00 103,69 1,66 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.456,25 13.959,20 3,74 Color Medvode 4.511,00 4.715,35 4,53 Fructal Ajdovščina 2.329,43 2.303,08 -1,13 Gorenje Velenje 2.426,08 2.399,98 -1,08 Helios Domžale • 36.697,61 37.763,02 2,90 Kerna Puconci 3.316,50 3.300,00 -0,50 Tovarna sladkorja Ormož 4.300,00 4.300,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 2.050,00 1.747,78 -14,74 kratkoročni papirji dei nakupnega bona NB12 (v sit) 4.760,00 4.360,00 -8,40 obveznice na prestam trgu Sl. odškodninski sklad 68,70 69,40 1,02 in«šticijske družbe •TRIGLAV STEBER 1 87,27 91,36 4,69 NFD 1 85,85 86,14 0,34 ZVON 1 63,92 65,26 2,10 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 78,29 80,01 2,20 ZLATA MONETA 1 67,50 67,13 -0,55 VIPA INVEST NANOS 76,00 76,00 0,00 ATENA TRI 50,49 50,81 0,63 INFOND ZLAT 49,60 50,30 1,41 KMEČKA DRUŽBA 43,94 44,89 2,16 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 36,03 37,37 "3,72 Slovenski borzni indeks SBI 1.967,48 1.950,12 -0,88 Borzni indeks obveznic BIO 106,84 106,83 -0,01 Naložbe Radenske Nova linija za novo tisočletje in nove izdelke je vredna 10 mio DEM K er želi Radenska še naprej ostati vodilni polnilec mineralnih in izvirskih vod in obdržati tržni delež pri prodaji brezalkoholnih pijač v Sloveniji, mora upoštevati sodobne trende in okus potro- šnikov. Ta pa je vse bolj usmerjen k naravnemu, zdravemu, to pomeni, da kupci vse bolj posegajo po negaziranih pijačah, brez dodatkov aditivov in konzervansov. Zato Radenska načrtuje nakup in montažo sodobne tehnologije za hladno aseptično polnjenje pijač. Hladno aseptično polnjenje je proces, ki omogoča predvsem polnjenje negaziranih napitkov, ki so tudi mikrobiološko občutljivejši. To so pijače z večjo vsebnostjo soka, napitki na bazi mleka, napitki z višjo PH-vrednostjo, kot je zeleni čaj. Po trinajstih letih se Anton Bensa vrača v Logo Staro čustvo Proizvodnja viličarjev ter skladiščne opreme A rtex, gospodarska družba v lasti Antona in Stanka Bensa, je s stečajnim upraviteljem Loga dr. Štefanom Ščapom podpisala pogodbo o najemu proizvodnih prostorov in opreme stečajnega dolžnika z namenom, nadaljevati proizvodnjo. »Čisto konkretno, gre za nadaljevanje proizvodnje skladiščne opreme in proizvodnje viličarjev,« je izjavil direktor družbe Artex Anton Bensa, kije uradno še zaposlen v Gradbeniku, trenutno na dopustu, po izteku le-tega pa bo redno zaposlen le še v svoji firmi. »Menim, da bomo s proizvodnjo lahko začeli prav kmalu,« je še povedal sogovornik. Proizvajali bodo štiri tipe viličarjev, in sicer dva tipa ročnih in dva baterijskih ter dva tipa skladiščnih regalov za skladiščenje lažjega in težjega blaga. Anton Bensa je prepričan, da je za te programe mogoče brez velikih težav tudi dobiti mesto na tržišču. Po njegovih navedbah v letih, ko je zapustil Logo, konkurenca ni pomembno napredovala pa tudi tehnologija v Logu, kljub starosti, še zagotavlja določeno konkurenčnost. O vprašanju intelektualne lastnine ter blagovne znamke izdelkov, ki vendarle še vedno pripada Logu v stečaju, pa je Bensa dejal: »S stečajnim upraviteljem je dogovorjeno, da je ta v sklopu najema. Ko pa bo izpeljana prodaja tovarne, se bo z njo najverjetneje prodala tudi blagovna znamka. V tem primeru je nadaljevanje proizvodnje tudi smiselno.« O možnosti, da bi Gradbenik s svojim premoženjem - v Logu imh okoli osemsto kvadratnih metrov proizvodnih prostorov - poplačal obveznosti oziroma njegove terjatve, pa Bensa še ni slišal, vendar te možnosti tudi ne izključuje, rekoč: »O tem se še nismo pogovarjali. Verjetno pa se bomo.« Oživitvi proizvodnje v Logu je naklonjen tudi župan občine Jože Kocon, Anton Bensa pa je z nekaterimi delavci, ki so bili zaposleni v Logu, že tudi opravil pogovore o ponovni zaposlitvi. Po načrtu naj bi jih do konca leta delalo dvajset. Vlaganj v posodobitev strojne opreme najemniki zaenkrat ne načrtujejo, razen trimilijonskega vložka v lakirnico, v ponedeljek pa je odgovorni tudi oddal vloge za najem začetnih obratnih sredstev. MHI VIB Lendava Pisarne skladišče in diskont nkrat je treba začeti z lastnimi prostori, je izjavil večinski lastnik ter direktor lendavske družbe VIB Mednarodna špedicija, trgovina in transport Franc Vida, investitor novega lendavskega poslovnega in skladiščnega objekta v industrijski coni. Podjetje je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti ter opravlja dejavnosti špedicije, transporta in trgovine - izvoz, uvoz. Sedaj gostuje v najetih prostorih na mejnem prehodu v Dolgi vasi ter na lendavski železniški postaji, kar ga ovira pri načrtovani širitvi dejavnosti. Zato so se tudi odločili za novogradnjo. V novi stavbi bodo imeli pisarniške, skladiščne ter prodajne prostore, kar jim bo omogočilo skladiščenje uvoženega blaga, načrtujejo pa tudi ureditev diskontne prodajalne za izdelke, s katerimi sedaj trgujejo, ter razširitev asortimana. VIB zaposluje šest ljudi, s širitvijo dejavnosti pa bodo zaposlili še kakšnega. Objekt, ki bo imel dvesto kvadratnih metrov pisarniških in prav toliko skladiščnih prostorov, bodo dokončali še letos. Opraviti je potrebno le še obrtniška dela ter urediti okolico. VIB gradi z lastnim denarjem ter najetimi posojili, lani pa so zaprosili tudi za namensko posojilo države za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti. »Ampak če bi vedel za vse preglavice, ki smo jih imeli, zanj ne bi prosili. Vse je bilo potrebno dokazovati, imeli pa smo tudi visoke stroške. Zaprosili smo za petnajst milijonov in sto tisoč tolarjev posojila ter imeli šesto petindevetdeset tisoč tolarjev stroškov. Obrtniki v centru dobijo posojilo s TOM plus ena, pri nas pa TOM plus 3 ali 3,5, pa pravimo, da je to ugodno posojilo. Zato se ne gre čuditi, da nimamo Pričakujemo lahko, da se bo Radenska v novem tisočletju pojavila na trgu z novimi izdelki, morebiti tudi mlečnimi (tudi Ljubljanske mlekarne polnijo vodo Živo). Nova oprema, katere vrednost je milijarda tolarjev in jo bodo montirali v prvih mesecih leta 2000, delovati pa bo začela predvidoma junija, bo imela Nafte Lendava zmogljivost 10 tisoč plastenk na uro volumna 1,51 in 0,51. Nekatere plastenke bodo dobile novo obliko. Novo obliko pa bodo dobile tudi klasične steklenice Radenske, ki bodo v gastronomiji še naprej nepogrešljive (prav ponižujoče je za gosta, če mu prinese natakar pijačo v plastenki!). Nova pa bo tudi oblika zabojnika ali nosilke, 12-gnezdo nosilko bodo zamenjale 6-gn-ezdne nosilke, vso staro embalaža pa bodo uničili. Steklenice bodo dobile tudi navojni za mašek. Ta projekt zamenjave nosilk poteka skupaj z Rogaškimi vrelci iz Rogaške slatine, takšne nosilke pa zahtevajo tudi predpisi EU. B8P< Tekoče poslovanje z dobičkom Strojegradnja zgradila Petrolova skladišča v Zalogu afta Lendava je imela ob polletju solidne poslovne rez"1^ saj so trije sektorji Petrokemija, Strojegradnja in RP^ u f rdi dobiček, rafinerija pa devetintrideset milijonov tofa^ gube, so sporočili iz službe za stike z javnostmi. Rafinerijska & ( je posledica visokih cen nafte ter nizkih bruto rafinerijskih m’ ' celoti pa je nista mogli anulirati niti finančna pomoč države niti" no zmanjšanje stroškov. Fiksni stroški v rafineriji so v pr’"1^ lanskim polletjem nižji za sto osemnajst milijonov, za enaindvaF stotkov pa so nižji tudi stroški dela. Sploh so plače na zaposli družbi za desetino nižje kot lani. j® Zaradi neurejenega ekonomskega okolja za rafinerijsko^ nost ter 261 milijonov tolarjev odhodkov financiranja je afta Lendava ob letošnjem polletju 176 milijonov tolarje*1 so sporočili z Lendave, čeprav je tekoče poslovanje že o pozitivno, v juliju pa so ustvarili celo petinšestdeset milil0 larjev dobička. Nafta Lendava je ustvarila v prvi polovici leta na d0^^^ 4,2, z izvozom pa 2 milijardi tolarjev prihodka. Z osemdese mm deležem prodaje izdelkov na tujem je Petrokemija Rožnik. .JU Razširjeno poslovno sodelovanje s Petrolom Pa ^.^L^b tudi za Strojegradnjo, ki postaja ena vodilnih slovenskih o področju ekoloških sanacij, obnov, gradenj in montaž ta^' s(i. voarjev, opreme, objektov in naprav v energetski dej Strojegradnja je avgusta končala gradnjo Petrolovega naftnih derivatov v Zalogu. Posel je bil vreden okoli dvesr nov, objekt pa so tehnično predali naročniku drugega seP J UGODEN NAKUP' sodi^1* Dne 20.09.1999 ob 11. uri, bo na okraj”enasle^ v Murski Soboti, narok za drugo pro^aJ0 vjožkri nepremičnin, vpisanih na zemljiškoknji211 k.o. Tišina: - pare. št. 23 - njiva - 117,25 a - pare. št. 83 - sadovnjak - 10,26 a - pare. št. 84 - travnik - 127,54 a - pare. št. 110/1 - gozd - 44,19 a - pare. št. 196 - pot - 2,4 a - pare. št. 197 - njiva - 137,57 a - pare. št. 214 - njiva - 56,33 a - pare. št. 215 - gozd - 17,71 a - pare. št. 553 - njiva - 95,51 a - pare. št. 576 - gozd - 5,04 a - pare. št. 82 - dvorišče - 5,81 a, hiša št. pj dve zgradbi - 4,25 a Izklicna cena celotnega premoženja J' rQdS^ SIT, na drugem prodajnem narokujejafe— 50% izklicne cene, t.j. 12,946.740 SlT^ ^bo Javne dražbe se lahko udeleži, kdor O^0 varščino v višini 2,589.348 SIT na‘ ^045- jobii0 sodišča v Murski Soboti, št. 51900-69 g rejeta’ Ponudniki, katerih ponudba ne bo vrnjeno varščino po koncu javne dra roku dveh dni. n ■ .—16. september 1999 GOSPODARSTVO Načela se je letošnja sladka kampanja Dovolj sladkorja za slovenske potrebe ^korno peso v ormoški tovarni sprejemajo že od predelava pa se bo podaljšala v januar Ijloteni ko so s priložnostno slovesnostjo sredi minulega tedna v [■^•nožu proslavili 20 let delovanja tovarne sladkorja, se je ko-^"ec tedna začela tudi letošnja sladka kampanja. S prižigom so naznanili začetek letošnje predelave sladkorne pese, ki ^rtjeti10 končaia šele januarja, saj so letos pridelovalci tej ^""•^enili veliko več P°vršin, kot s0 načrtovali v tovarni. Od eikav tovarni že sprejemajo letošnji pridelek, ko bo spravilo na "'■Pi pa ga bodo prevzemali neprekinjeno 24 ur dnevno. j je bila tovarna v letu 1979 ^jena in je v decembru zače-^Musno proizvodnjo, se je ^ela s pomanjkanjem suro-^1 so dnevne predelovalne ,Vbosti znašale 4 tisoč ton, j?Sezoni je lahko predelala . tisoč ton sladkorne pese in 'tila 42 tisoč ton sladkorja. V so zato posebno skrb na-lttJ®P°večanju pridelave in v S{ je tovarna že bila pov-točena, saj je poleg slo-Vdelovala še hrvaško in peso' naite^° u ° Se je zna^a v 'et'h i’ K° so peso zani° bltjj 1 e slovenski pridelo-^jih. z°na borih 2.500 hek-W|. 0 So se tehnološko %iaZa Prebebivo surovega \tj ln S*tako zagotovili Mjoe’ danes Pa se lahko Z °bsegom pridelave, jstj Predelovalne zmoglji-। hektarjev % utosod 450 do 470 'So j™ Srne Pese, iz kate-ali od 60 d0 65 ti' Son k°da, s predelavo 25 sladkorja pa »dobili 23 lisoč a^^oria id tovarna s v celoti pokrila slo- venske potrebe po sladkorju. Če želijo v tovarni slediti zastavljenim ciljem, morajo po besedah direktorja Jurija Dogša povečati predelovalne zmogljivosti, vendar lastniki za to zahtevajo ustrezna jamstva države. Po olastninjenju je postala namreč tovarna sladkorja v Ormožu konec leta 1995 delniška družba, z uvrstitvijo delnic na Ljubljansko borzo pa se je lastniška sestava hitro spremenila in danes je tovarna v večinski tuji lasti. 55,44-odstotni lastnik je nizozemski Cosun, 24,99- odstotka tovarne je v lasti italijanske Sucadrie, zadruge so 16,45-odstotni lastniki, 3,12 odstotka tovarne pa je v lasti manjših delničarjev. Dolgoročni strateški cilji tovarne so, da bi organizirala pri- delavo pese na 12 tisoč hektarjih, iz slovenske pese bo izdelala 85 tisoč ton sladkorja, dosegati želijo evropske standarde v proizvodnji sladkorja, ob vstopu v Evropsko unijo želijo pridobiti 85 tisoč ton A-kvote, s tem pa želijo postati uspešno podjetje v okviru Slovenije in Evropske unije. Pridelovalci bodo dobili plačilo za 40 odstotkov pridelka v 15 dneh po oddaji, preostalih 60 odstotkov pa do 20. januarja. Širitve predelovalnih zmogljivosti se bodo lotili etapno. Letos so že povečali zmogljivosti za prevzem sladkorne pese, saj je bodo dnevno lahko prevzeli 6.500 ton, v povečanje prevzemnih zmogljivosti in nakup rezalnega stroja pa so vložili okoli 800 milijonov tolarjev. Z etapnimi tehnološkimi posodobitvami bodo nadaljevali že prihodnje leto. LUDVIK KOVAČI Spravilo sladkorne pese poteka z najsodobnejšimi stroji. Praktični prikaz so pripravili pred tednom v Rakičanu, na fotografiji pa je stroj za spravilo sladkorne pese Štefana Ciguta iz Noršinec. Zatrjujejo, da tudi neugodno vreme stroja pri spravilu ne more motiti. Foto: JURE ZAUNEKER Od torka, 14. septembra, naprej je Murska Sobota bogatejša za hišno pivovarno v gostišču Zvezda. V njej bodo letno zvarili sto hektolitrov piva. Kakšen okus bo imelo, so obiskovalci lahko zastonj poskusili že ob otvoritvi, ki jo je spremljal bogat zabavnoglasbeni program. Promocijske cene bodo imeli vse do nedelje, saj bo za dve, tri ali pet decilitrov piva potrebno odšteti le sto tolarjev. Za domov pa se bo lahko kupila tudi dvelitrska steklenica s pivom, ki bo stala sedemsto tolarjev, ob naslednjem obisku vam steklenice ne bodo več zaračunali. Naložba v hišno pivovarno je stala družbo Zvezda -Diana 63 milijonov tolarjev. TK,FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ Mladi podjetniki Na obrtnem sejmu z lastno prireditvijo u čenči podjetniških krožkov, ki jih že peto leto organizira za osmošolce nekaterih osnovnih šol podjetje SUN iz Gornje Radgone, so se na mednarodnem obrtnem sejmu MOS Celje pred- stavili s prireditvijo Karaoke. Prireditev, za katero so tudi sami pripravili mini poslovni načrt, so organizirali dijaki Suzana Simenčič, Nuša Zagorc, Irena Fašalek, Špela Rues, Natalija Topič, Aleš Celcar in Matej Kralj, strokovno jih je vodila Nataša Lorber, povabilo za vnovčitev znanja, ki so ga pridobili v podjetniškem krožku, pa je dal republiški zavod za zaposlovanje. Na povabilo za sodelovanje na prireditvi se je odzvalo dvanajst osnovnih in srednjih šol z območja Celja, Maribora ter Gornje Radgone. Mladi podjetniki so precej odmevno prireditev pripravili že tudi na lanskem obrtnem sejmu, in sicer avkcijo umetniških del domačih umetnikov. Dobiček so. namenili vrstnikom iz Posočja. MHi ločeni delavci turniške Planike iščejo svojo pravico so jih Javili iz tovarne morali iti ven M^nekd .J-------------------------------------------— Slavke in delavci Planike Turnišče. Še preden so S lirika/1.1’ **a de plan'ka v težkem položaju, so od nas pobrali v ln nani zag°tavljali boljšo prihodnost. Nedolgo po ti-S^^je p| °yarn> začelo šušljati, da bomo mi, starejši, morali iti \|j S dela an'ki. s'abo P'sal° - ne vemo sicer, zakaj, saj smo imeli ve-smo delali in vse tudi prodali -, smo mi starejši **t^Pili de] °l'tve na Zavod za zaposlovanje. Z dobrini namenom Za?? mesta mlajšim, saj smo se zavedali, da je težko biti ^'^Ukor*^ 'be- Takrat so nam tudi obljubili, da bomo v šestih 's° »dpra °ni° na čakanju ter še v delovnem razmerju, dobili iz-d^'!10’ k' nam P° zakonu pripada. Na primer, če je imel Zadnf'h *r'deset let delavne dobe, bi mu pripadalo šestnajst ^“"jihtreh mesecev. V* ob,iube sm° ki naj" s°delavce d«, J.e bi*a drugi X>dišes Je bilo S^jal^v U/ Pa ob Vn J ^dit, -\sak čevelj St6ševSVoJinin bil J UioJ anjsko Pla' l\Kl'stini arn° zgarani dobimo z d? nam Poslali, SM’ Škof Anton Slomšek uradno svetnik Čudežno ozdravljenje opata Friderika Kolška o natanko treh letih in štirih mesecih prihaja spet v Slovenijo poglavar rimskokatoliške Cerkve Janez Pavel II., da bi na Bet-------1 navski poljani zunaj Maribora razglasil slovenskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega. pesnil. Mnoge njegove pesmi so ponarodele, na primer En hribček bom kupil. 1845. leta je bil imenovan za celjskega opata. Anton Martin Slomšek, prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj in pisec, se je rodil 26. novembra 1800 pri Ponikvi. Po osnovni šoli je šel v gimnazijo, nato na licej v Ljubljano, potem pa je študiral bogoslovne vede v Celovcu v nemškem jeziku, toda nadvse ljub mu je bil materni slovenski jezik, zato je tam sošolce poučeval slovenščino. »Posvečena so moja usta, naj govore svete stvari. Posvečene so moje roke, naj delajo le svete stvari. Posvečene so moje oči, naj gledajo le nebeške reči,« je zapisal Anton Martin Slomšek v svoj dnevnik po posvetitvi v duhovnika 8. septembra 1824. leta. Novo mašo je daroval 26. septembra 1824. leta v Olimju, nakar so se vrstila kaplanska mesta: na Bizeljskem, v Novi Cerkvi pri Vojniku. 1938. leta je postal nadžupnik v Vuzenici. Tam je spisal tudi znamenito učno knjigo Blaže ino Nežica v nedeljski šoli. Potem je postal šolski nadzornik za šole v levan-tinski škofiji in se je naselil v Št. Andražu na sedanjem avstrijskem Koroškem. V tistem času si je tudi prizadeval, da bi Slovenci dobili svojo knjižno založbo. Pozneje mu je to uspelo z ustanovitvijo Mohorjeve družbe. Tudi sam je veliko pisal. In tudi Papež Janez Pavel II. bo v Mariboru tudi blagoslovil spominsko ploščo salezijanskega Don Boscovega doma. Plošča je iz pohorskega tonalita, meri 60 krat 60 centimetrov, debela je 30 centimetrov, tehta 320 kilogramov, izdelali pa so jo v kamnoseštvu Marjana Erjavca v Beltincih. Le-ta je na sredini fotografije. Ob njem sta sodelavca Franc Škraban in Viktor Lukač, manjka pa Viktor Marič, ki se je tudi angažiral pri izdelavi plošče. - Foto: Š. S. Kmalu potem pa gaje s** kardinal imenoval za š o a vantinske škofije. j Zgodovinska odločitev, da preseli sedež lav tinske škofij iz Št. Andražav M ribor. 15. avgusta 185 . poslednjič stopil na pri®« Andražu in se poslovil. • bra istega leta so zače1 ® po Dravi voziti arhivsko^ nov škofijski sedež v je bil tedaj močno nemško rjen. še istega leta je usun j Mariboru bogoslovje m te* šolo, čeprav je bolehal ^ toliko moči, daje obisk župnije. 186L le!a^e kanonični ton Martin Slomšek n bj vizitaciji v Veržeju- e mu verniki izrazili ze J ■ $ imeti svojo župnijo. Mar« leta so poslali fojbe-fijski ordinariat prošnjo, vku-neficij v Veržeju povzd^ racijo, to je samostoj jey 31. decembra 1862. le a odločbo številka 335 0 jjje tvi samostojne župnije-bila tudi pravica vodenj do)8. stojnih matičnih knji stnega krstnega kam« Martin Slomšek jet0 tudi za veržejsko župnu je bil tedaj, ko je župnij že mrtev. Umrljenam1;» tembra 1862. leta, sa manj kot 62 let-Smrt Je P slovenske vernike, ne so se veselili: Tu ima venski svetnik. jek1”' ^ton Martin nedeljo uradno razg jek' nika. Pa ne vanja, katerega deIce^e stavili, ampak tu 1 X uradno potrjeno cu vljenje celjskega °pa Kolška. Večina zdra / bila namreč mnenja, ozdravitve ni medicinskega sta is PR,PRAVILA*^ Radiestezisti pri Gradu Oko Slovenije Kristal nas varuje pred nevarnostjo rajsko dvorišče, ki je bilo priča vzponov in padcev plemičev, tlačanov, vojakov, uradnikov, tatov, kmetov in delavcev, obdajajo stol-paste arkade. V podzemlju so ogromne kleti in ječe, znotraj grajskega obzidja pa je s ploščo zavarovan vodnjak, ki je bil posebno dragocen v času napadov, saj je bilo poslopje sezidano tudi zaradi obrambnih potreb. Pa ni namen, da bi zopet pisali o grajskem poslopju pri Gradu zaradi kulturnozgodovinske preteklosti ali nedavne obnove s pomočjo programa Phare, kajti to smo v tej številki časopisa že storili. Bolj pomembno je, da v grajskih prostorih živijo duhci, da je pri Gradu nekoč živel zmaj z zlato krono in da je območje gradu največje središče Slovenije, skozi katerega se pretakajo vse energetske zemeljske silnice. Žarčenje v obliki šahovnice Zadnji podatek bi lahko vsem tistim, ki verjamete v radiestezijo, potrdili tudi ljubljanski radiestezisti, ki so minulo soboto svoj avtobus ustavili pri poslopju, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. Ob njihovem prihodu je preddverje gradu znova oživelo, kakor da so se pojavili s sedanjostjo pomešani duhovi preteklosti. Tla v preddverju gradu izžarevajo energijo v obliki šahovnice, je bila prva ugotovitev, ki so jo potrdili s svojimi pripravami, ki bi jih preprosti ljudje poimenovali kar »viski« in bajalice. Opremljeni so bili še z natančnim zemljevidom grajskega poslopja in videti je bilo je, kakor da bi bila skupina na manjši pustolovski odpravi, ne pa na izletu nn ClnrirlfPm ^nrpipl iih ia tudi tankajo« pozitivne misli in energijo, Pri Gradu je vgrajen kristal Grad je ezoterično središče in to so vedeli že keltski druidi, smo slišali na jasi grajskega dvorišča, ki so pred stoletji prav na območju gradu opravljali svoje obrede. Po nekaterih pričevanjih naj bi bili druidi potomci prednikov, ki so znali upravljati naravne sile. Grad je bil torej podobno svetišče kakor Stonehenge v Angliji, jasa, kamor so se nagnetli radiestezisti tisto sobotno dopoldne, pa najbolj pozitivna točka, ki živelj napolni z energijo. Zmajeve črte, o katerih so hiteli pripovedovati, pa kristal, ki gaje vgradila radiostezistka Vida Lapajne prav pri gradu in ki varuje Slovenijo pred potresi, toda na žalost sega le do Ljubljane, bi župan Daniel Kalamar, ki je povedal, da je grajsko dvorišče večkrat gostitelj radiestezistov in bioenergetikov, Marija Hilli, ki ima grajske ključe, pa je povedala, da veliko obiskovalcev pride samo zato, da v grajski tišini »na- Zdčeli takoj buriti domišljij0^ Poznavalca. Če bi bil le-ta kakor Cica Kolar iz Ljubija^ Se ga dalo hitro prepričati Zemeljske silnice obstajajo' skovalka iz Ljubljane je bila P V'd pri Gradu pred 25 leti dlestezijo se ukvarja že Id e' In Prav zanimivo jo je bilo op zovati. kako je v svoje roke skrbno brušen kristal, zaprl3 n Pogledala v (za navadne srn Pike nevidno) astralno dim3 zijo. Potem je kristal varno sp vila v zavetje manjše denam1 Vodnjak ni samo izvir vode V zgornjem delu 8^^. dvorišča so se radiestezisti p vili v krog, z njimi pa tudO5' ostali. Jožica P^i na namreč ugotovila, da °bs.gVJia lem območju neodprta u čakra. Energijo je bilo tre oboditi in sprostiti napet05^^. ika meditacija, skorajda v j( šini, je menda povzročila, čakra odprla kakor lotuS Opravljeno je bilo se erjj0 delo, za Pomurje in za Toda najbolj pomemben du je vodnjak, ki je vk'^v()de, skalo. To ni samo tz 1 temveč oko st°vent^očnejš> njega naj bi bila naJ energija, ki bi l^Lgncaj3 marsikomu. Od tega menda odvisna tudi P^o, naše države. Če se b0°cVet^ potem je pričakovat'^ vpniie. (IZ)BRANO 2 16. september 1999 Arabska srečanja so dobila Pharov pečat Poudarek sodelovanju ob meji ravnatelj OŠ Gornji Senik je Tarnaš Csaszar Hnedeljo so se končala Porabska srečanja. Tako so poimenovali šest prireditev oz. dogodkov, ki so potekali od 15. avgusta do 12. septembra v različnih krajih v Porabju na Madžarskem. V pro-Sih S° Mučili tudi sodelovanje s Slovenijo in Avstrijo, s čimer je po-0 Mednarodni projekt, ki ga je podprla tudi organizacija Phare. nipnr^Vse ie Potekalo v okvi-KJs bskih srečanj? V Ando-’ianov o1PFavili Srečanje Ando- am živečih domačinov '’eriCi.Lencev<<)>v Sakalovcih in so poimeno-* Reditvi Vaški dan, v HožnuJ? b*'a konferenca o žejnih razv°ia turizma v ob-%) reg'jab Porabje in Go-^srep03 ^°rniem Seniku je ^stav^6 š°'ske mladine ter Sjj (?lkov občin Kuzma in '^Pa en^’ na D°ln.iem Se-gas'lska slove-ftilsr3 ateri so se pobratila %ji „ ruštva Dolnji Senik, . aveči in Mogersdorf N? v Avstriji). %k°Sebn° ze(j0 županov 'n Gornji Senik ^Sev3 'n Martin Ropoš) % obeležili srečanja Netk^'116’ torei učencev A$Pn.,V Kuzmi in na Gor-Siv 7' Naprej so izvedli ^GoSfUPen kulturni pro- S 71*so se predstavili 'A'17 nastopom folk-6sne skupine ter dveh S učenci iz Kuzme pa 1 aa °dru (v domačem At $7 ai Zanimivih prizo-v »starih časih« •Manj?61 Števeka in Treze, iAiin7LiUŠČenju bučnega perja)- Sle' e igre, druženje na ,’ieh,'Medsebojno spozna-prijatelj-L. 11 tudi osnovni na- men medsebojnega srečanja. Imeli smo priložnost spoznati tudi novega ravnatelja OŠ Gornji Senik Tomaža Časarja (zapisano v slovenski obliki), ki nam je povedal, da je to funkcijo začel opravljati 1. septembra in da si bo tudi on prizadeval za sodelovanje s šolami v Sloveniji ter s tem za ohranjanje in širjenje slovenskega jezika med učenci. Žal obiskuje gornjeseniško osemletko samo 55 otrok. Med njimi se jih je 40 prijavilo k pouku slovenskega jezika, preostali pa so se odločili za nemščino (večino- 1. septembra je prevzel ravna-teljevanje gornjeseniške osemletke Tarnaš Csaszar, sin slovenskih staršev iz Monoštra. in bistvenih sprememb pa ni. Petkovo srečanje šolske mladine , pa je bilo vsekakor koristno. BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJI Na OŠ Gornji Senik že več let uspešno deluje slovenska folklorna skupina. Opisovalec življenja v Bad Radeinu Radenske odprli ^!22?to9rafij Franca Razlaga M Maj n' S° V sre^°> septembra, odprli razstavo fotografij do V A|yj Znane8a r°toSrafa Franca Razlaga. Razstavo je pripra-s» že i' * U^S 'z Pokrajinskega muzeja M. Sobota, katerega S C na 'cta postavili prenovljeno zbirko v Muzeju Ra-N/.^Pfod P°S do Preteklosti lahko močno vpliva tudi na prihod-Meti*0 *tr Pokaže pravi obraz podjetja, je v svojem govoru ^ekl aRuiS- Radenski je že do sedaj uspelo dokazati, da \ ha v p prav' odnos, saj neprestano zbira gradivo, tako da s J|° Podatkov iz zgodovine, da o sebi pove nekaj I<>2San‘ odkupili 170 fotografij Franca Razlaga (živel je • leta) iz Radenec, sina gostilničarja Petra Razlaga. V ivegeste Rad ajInskega mu-toliko Za oTr nimaj0 na ^aden ,dkuPe; upajo, Au težko ,^ePravjepo JSav nafoin k™* imena A Pon)8rafija11 (znani npr-la' Razlag0’ Pomemben K^^intnost ranča, temveč tudi njegov status in značaj. Med motivi lahko najdemo tudi krajinske ob prelomu stoletja pa tudi dokumentarne (odhod vojakov v 1. svetovno vojno z železniške postaje v Radencih). Razstava je prav gotovo zanimiva za vse, ki jih zanimata fotografija in nekdanje življenje v Radencih ali Bad Radeinu. Organizatorji razstave upajo tudi na pomoč domačinov, ki bi jim morebiti lahko pomagali odkriti imena oseb, ki se pojavljajo na fotografijah. ODD ■ Anketa Ko Boža boža ma učenci z Dolnjega Senika, kjer živi nemška manjšina). Nekaj slovenščine je tudi na nižji stopnji pri spoznavanju narave, sicer pa nimajo dvojezičnega pouka kot na narodnostno mešanem območju pri nas. Trudijo pa še, da bi ohranjali materinščino v obšolskih dejavnostih - lutkovna skupina, folklorna skupina, glasbena šola, šolski pevski zbor idr. Žal to ni dovolj, da bi si šolarji pridobili dovolj znanja za sporazumevanje v materinščini, zato se pogovarjajo med seboj (tudi z učitelji) tako rekoč samo v madžarskem jeziku, kar vodi seveda v asimilacijo. Ampak tako je že dolgo; nekateri si prizadevajo, da bi bilo drugače, odločilnih ukrepov Nekdanja finančnica Slovenske ljudske stranke Boža Grešovnik je pred nedavnim znova govorila o očitkih glede domnevnih finančnih nepravilnosti v SLS. Dejala je tudi, da se v bazi stvari premikajo ter da je najmanj, kar si vsi želijo, izredni kongres ter dodala: »Če ima Marjan Podobnik vsaj malo vesti in vsaj malo politične modrosti, naj gre na izredni kongres in naj odstopi.« Prvak SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik pa je v svojem govoru na taboru SLS poudaril, da se skuša stranko zlomiti, to pa ne bo uspelo, »niso je doslej, danes skupaj dokazujemo, daje tudi zdaj ne bodo«. Jože Štefko, SLS Podobnik je pred 150 ljudmi povedal, daje Boža Grešovnik pred prihodom v stranko prinesla potrdilo, da še nikoli ni bila udeležena v kakšnem kazenskem. postopku, toda pozneje se je izvedelo, da naj bi’ si na osnovni šoli, kjer je bila prej zaposlena, prilaščala denar, ki so ga otroci plačali za nezgodno zavarovanje, poleg tega pa delala prestopke v nekem drugem podjetju, kjer je bila prej zaposlena. Kar se tiče kreditov, ki so bili najeti za volitve, vem, da so bili zagotovo najeti tudi v avstrijskem Pliberku, zanje pa sta zastavila hipoteko brata Podobnik in nekdanji lenarški župan Škrlec. Grešovnika je bila odgovorna za finance SLS, vendar posel ni bil »čist«. Imela je svoja podjetja, kamor so podružnice SLS nakazovale denar, z računov podjetij pa se je denar posojal stranki. O Boži Grešovnik samo še to: ko je bil prejšnji tabor, se je Boža dogovorila z mesarjem, ki je skrbel za hrano. Mi smo odšteli denar za bone, z njimi pa smo dobili hrano. Boža je dobila denar, mesar bone, stranka pa mesarjevo tožbo, ker nikoli ni videl tistega denarja. Pa še nekaj, zanima me, zakaj nikoli ne preverjajo financ Združene liste, LDS-a ah predsednika države, zmeraj pa so na udaru pomladne stranke. Janez Štotl, LDS Zadeva je pač stvar ljudske stranke in je zato ne bi želel komentirati. Menim, da se to pri naši stranki ne bi moglo zgoditi. Moram pa povedati, da je za vsako stranko zelo slabo, če prihaja do notranjih trenj in nerazumevanj. To se potem pozna . tudi na zunaj in pri volivcih. V nobenem primeru to ne more na nikogar pozitivno vplivati. V galeriji Muzeja Radenske so ob 130-letnici Radenske odprli raz- Drago Šiftar, SDS Moram povedati, da sem z zadevo seznanjen iz javnih medijev. Ti pa včasih pišejo brez pravih argumentov. Mislim, da je zadeva Grešovnikove notranji problem stranke, ki ga bodo morali rešiti sami. Poleg tega naj bi se s tem ukvarjalo tudi pravosodje. Tudi jaz se lahko konkretno opredelim šele, ko bo prišlo do rešitve pro so blema. Imam pa en pomislek. Takšne stvari in afere pridejo na dan ponavadi pred volitvami in takrat jih je potrebno jemati z veliko rezervo. Tega, da bi se kaj takega zgodilo v naši stranki, ne pričakujem. Naši poslanci morajo dajati 10 odstotkov plače za stranko. Vsak, ki kandidira, se obveže s podpisom, da bo prispeval teh 10 odstotkov. Porabljamo toliko denarja, kot so naše zmožnosti. Zato tudi imamo gotovo najskromnejše kampanje, ker si dragih ne moremo privoščiti. Elizabeta Klement, SKD Spremljala sem zadevo prek medijev, konkretno pa se o tem z drugimi člani moje stranke nisem pogovarjala, saj je za nami obdobje dopustov. Zadeva vsekakor ne bo prinesla pozitivnih točk SLS, predvsem ker se je zgodila tudi pred taborom v Vižmarjah. Zadnjo besedo bodo imeli finančni strokovnjaki, ki ' bodo zadevo raziskali. Kdorkoli je storil napako, jo bo moral plačati. Volivci pa so tisti, ki bodo dokončno razsodili v prid Podobnika ali Grešovnikove. Finance, pa naj gre za katerokoli stranko, morajo biti brez napak. S poneverbami ne umažeš samo svojega imena, ampak tudi ime stranke. V naši stranki moramo povedati, da pošteno opravljamo vse stvari, povezane s financami, saj do zdaj, vsaj na našem območju, do nepravilnosti ni prišlo. Upam, da se bo zadeva čimprej uredila in da bodo odgovorni odgovarjali. DEJAN FUJS I 1O INTERVJU 16. snntRmber 1999, Bani je bil v okviru kmet-ijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni prvič javno predstavljen program reforme kmetijske politike v Sloveniji za obdobje 1999-2002, torej do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Predvidevamo namreč, da bomo s 1. 1. 2003 postali članica Evropske unije, saj so vsi dokumenti nastavljeni na ta datum. Tudi če ne bomo postali članica, slovenska vlada in slovenska država Evropski uniji sporočata, da sta s tem datumom pripravljeni na vstop. Lani je bil torej predstavljen osnovni koncept reforme: cilji reforme, razlogi zanjo, vsebina reforme. Od lani do letos pa se je zgodilo še nekaj. Vlada je reformo sprejela, hkrati pa zanjo ni zagotovila dovolj denarja, zato se je v letu 1999 začelo njeno postopno izvajanje. Sprva smo načrtovali, da bi že letos uvedli direktna plačila za vse poljščine, ki so predmet te reforme, in celo za travinje. Glede na razpoložljiva finančna sredstva pa so se lahko izplačevala le za pšenico, sladkorno peso, hmelj in za nove ukrepe ekološkega kmetovanja, saj smo prvič pilotsko uvedli tako imenovano plačilo EKO 3. Seveda se je v tem času d.ogajalo še marsikaj in o tem smo se pogovarjali z mag. Francem Butom, državnim sekretarjem v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter članom ožje pogajalske skupine za Evropsko unijo. Prilagajanje evropskemu pravnemu redu Mag. FRANC BUT: Od lani do letos se je dogodilo veliko stvari. Končali smo analitične preglede zakonodaje (skrininge) za področje kmetijstva v Bruslju, ki so trajali okoli 40 dni. Pregledovali smo, kako je naš pravni red usklajen na področju ožje zakonodaje, kako delujejo institucije, ki izvajajo kmetijsko politiko, in kakšni so ukrepi kmetijske politike. Ožjo zakonodajo predstavljajo vsi osnovni zakoni, podzakonski akti, kot so uredbe vlade, odredbe ministra ter pravilniki in standardi. Na področju institucij smo preverjali, ali imamo osnovno plačilno agencijo, ali imamo akreditirane laboratorije in tako naprej. Posebna pozornost je veljala vsebini ukrepov kmetijske politike, kjer smo ugotavljali, kakšni so naši tržni redi oz. tržne ureditve v primerjavi z evropskimi (teh je v EU 22), kako imamo urejeno področje ekološkega kmetovanja, okoljskih programov, programov za območja z omejenimi dejavniki in kako imamo razvite programe razvoja podeželja, kot so podpore investicijam, mladim kmetom, regionalnemu razvoju in podobno. Opravili smo devet krogov teh skriningov in tako na eni strani pridobili zelo natančen pregled evropskega pravnega reda, ugotovili smo, kje bomo imeli težave in kje bomo morali zahtevati neko prehodno obdobje, na drugi strani pa je dobila Evropska unija zelo natančno sliko o stanju pri nas. Ugotovili smo, da bo prilagoditev zakonodaje še najlaže rešljiva, agencija za ukrepe na področju kmetijske politike in razvoj podeželja se ustanavlja, medtem ko smo pri vsebini .ukrepov kmetijske politike še zelo šibki. Predvsem na področju tržnocenovne politike so še velike razlike, dokaj sorodni smo si pri programih razvoja podeželja, programov regionalnega razvoja še nimamo razvitih tako kot v Evropski uniji, nima- programov. Ugotovili smo, da bo, če vsega tega v razmeroma kratkem času ne bomo imeli, prišlo do nazadovanja kmetijstva, do intenzivnega opuščanja kmetijstva in do čistega liberalizma na tem področju. Hkrati smo dobili tudi jasno potrditev, da so osnovna izhodišča lani predstavljene reforme kmetijske politike ob nekaterih popravkih in dopolnitvah prava in edino možna. Slovenska Agenda 2000 Na osnovi lanskoletnega programa reforme kmetijske politike je nastal Nacionalni program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000-2002, ki predstavlja izvedbeni program reforme kmetijske politike. Kaj je bistvo tega dokumenta? Mag. FRANC BUT: Ta dokument opredeljuje natančno operativno izvedbo in razgraditev lani predstavljene reforme kmetijske politike. Hkrati je tudi sektorski razvojni načrt, saj Evropska unija zahteva, da mora imeti vsaka država članica in tudi kandidatka za članstvo sektorske razvojne načrte. To so dokumenti, ki jih mora potrditi tudi najvišji organ, torej parlament, in pomenijo jamstvo, da država v določenem obdobju zagotavlja ustrezno politiko na posameznih področjih. Teh sektorskih razvojnih načrtov je več in eden od njih je za področje kmetijstva, vsi skupaj pa predstavljajo.generalni dokument - petletni načrt gospodarskega razvoja države. Ta dokument je tudi neke vrste slovenska Agenda 2000 in pomeni opredelitev politike na področju kmetijstva. Tako kot so v Agendi 2000 Evropske unije natančno opredeljeni politika in sredstva za njeno izvedbo, tako je tudi v slovenski Agendi 2000 vse to opredeljeno, vendar za obdobje do vstopa v Evropsko unijo. Podobne sektorske razvojne načrte bodo morala pripraviti tudi nekatera druga ministrstva. Ta dokument sledi lani sprejeti reformi. Lani smo zadevo predstavili po stebrih, v prvem stebru smo opredelili tržno cenovno politiko, v drugem direktna plačila, v tretjem strukturne ukrepe in v četrtem ožje ukrepe razvoja podeželja. Prvi steber v tej izvedbeni reformi predstavlja program tržnocenovne politike, s tem da se prenesejo plačila EKO 0 v prvi steber. Drugi steber direktnih plačil je pravzaprav tako imenovani program okoljskih in krajinskih plačil oz. program plačil EKO 1, EKO 2 in EKO 3. Tretji in četrti steber pa sta v tem izvedbenem programu reforme združena v tako imenovani Pogovor z mag. Francem Butom, državnim sekretarjem na kmetijskem ministrstvu in članom ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Reforma kmetijstva ali njegovo uničenje Slovenija se bo do konca leta 2002 prilagodila evropskemu pravnemu redu Tržni redi za več kot dvajset proizvodov Kakšna bo tržnocenovna politika do konca leta 2002? Mag. FRANC BUT: Tržnocenovna politika je Evropski uniji opredeljena v 22 skupnih tržnih ureditvah oz. v tržnih redih, se pa seveda število teh tržnih ureditev občasno menja. Mi v tej reformi predstavljamo in dajemo na vpogled predvsem najpomembnejše, saj bomo tiste, ki za nas niso aktualni, povzeli po Evropski uniji. Skupne tržne ureditve zajemajo pet osnovnih področij oz. ukrepov. Prvo področje so institucionalne cene, kjer tržni red določi intervencijsko ceno in opredeli ciljno ceno. Drugo področje so intervencijski mehanizmi, ki so vezani na intervencijske cene. Tretji ukrepi so kompenzacijska plačila ali plačila na hektar v smislu plačila EKO 0, četrti ukrepi so uvozno-izvozni režimi, peti element pa so tako imenovane proizvodne kvote, ki omejujejo proizvodnjo. Pri žitih so zajeti pšenica, rž, ječmen, koruza za zrno in sil-ažna koruza, enaki elementi pa veljajo še za oljnice in tudi buče. Na področju določitev intervencijskih cen je predvideno, da bi bila v letu 2000 za pšenico in rž cena 22,25 tolarja, v letu 2002 pa 20,4 tolarja za kilogram, saj bo v tem letu tudi v Evropski uniji intervencijska cena 20,4 tolarja. Za koruzo in ječmen naj bi bila intervencijska cena v letu 2002 16 tolarjev za kilogram. Kompenzacijsko plačilo na hektar (EKO 0) bo 54.000 tolarjev za pšenico, rž, koruzo za zrno in silažno koruzo, ječmen in za vse oljnice, povečano seveda za odstotek inflacije. Kvote za sladkorno peso, okoljska plačila v sadjarstvu in vinogradništvu Pri sladkorni pesi in sladkorju je bistvena novost v uveljavitvi kvot, saj sta predvideni tako imenovani kvoti A in B. Za sladkorno peso v kvoti A se določi višja intervencijska cena, na trgu pa se jamči tudi intervencija za sladkor iz te pese, kvota B pomeni nadaljnjo količino sladkorne pese, za katero so nižje intervencijske cene in tudi nižje intervencijske cene za sladkor. Gre za bistvene spremembe in čakajo nas trda pogajanja za pridobitev kvote A in B, vendar kvot ne pridobijo pridelovalci, pač pa tovarna. Seveda se tovarna lahko odloči, da pri pridelovalcih naroči več pese (kvota C), vendar na trgu za to ni nobenih zajamčenih cen in nobenih intervencij. Pri hmelju ni bistvenih sprememb, saj ostaja plačilo na hektar, ki je v bistvu edini ukrep. tega plačila 11.500 tolarjev na hektar, kar je bistveno več kot v Evropski uniji (okoli 65.000 tolarjev), zato v pogajanjih že najavljamo, da bi to višje plačilo ostalo tudi vnaprej. Pri sadju in zelenjavi se določijo nekateri mehanizmi, kot so interventni umik s trga. Seveda gre tu za nekoliko drugačen sistem, saj je treba določiti reprezentativne trge, pridelovalci pa morajo intervencijski agenciji dnevno, tedensko in mesečno .sporočati cene, ki jih dosegajo na teh trgih. Na osnovi gibanja cen se potem agencija odloči, kdaj je potrebno določene količine umakniti. Te količine se nato po posebni odškodninski ceni odkupijo in komisijsko uničijo ali uporabijo za druge namene. Pomemben element tržnih redov pri sadju in zelenjavi so sezonska zunanjetrgovinska zaščita, izvozna nadomestila, podpore promociji in trženju ter organizacijam proizvajalcev. Pri sadju in vrtninah ni osnovnih kompenzacijskih plačil, so pa plačila za integrirano in okoljsko pridelavo sadja, ki jih bodo v Sloveniji deležni vsi stari sadovnjaki in sodobni sadovnjaki, v katerih se bodo pridelovalci odločili za integrirano varstvo. Višina tega plačila na hektar bo različna in bo odvisna od stopnje ekološke čistosti. Računamo, da bi bilo V takšno obliko pridelave vključenih okoli 70 odstotkov vseh sadovnjakov, bo pa odločitev o tem prepuščena pridelovalcem samim. Tovrstna plačila naj bi znašala od 60 do 100 tisoč tolarjev na hektar. Enak sistem bo veljal tudi v vinogradništvu, računamo, da bodo vsi slovenski vinogradi vključeni v ta plačila, ki bodo znašala od 60 do 120 tisoč tolarjev na hektar, glede na različne tipe okoljskih programov. Tržna ureditev bo veljala za namizna in deželna vina, ne bo pa veljala za vina visoke kakovosti. V Evropski uniji tržni red za vino prav zdaj spreminjajo in temu se bomo morali prilagoditi tudi pri nas. Izpad dohodka v živinoreji bo država nadomeščala z ekološkimi in kompenzacijskimi plačili Uredbe o določitvi odkupnih cen kravjega mleka ni več, cena se prosto oblikuje na trgu, določijo pa se orientacijska cena za kravje mleko in intervencijska cena za mlečne izdelke, prav tako pa tudi intervencijski ukrepi na trgu (intervencijski umik masla in mleka v prahu). Ciljna cena za mleko je 46,9 tolarja za liter, uvaja pa se osnovno dohodkovno plačilo v višini 15.600 tolarjev za hektar travnika in pašnika. pa bodo verjetno tudi v prihodnje. S kvotami se vsakemu rejcu krav molznic določijo količine mleka, ki jih lahko namolze. Po pravnem redu Evropske unije dobi kvoto država, ta pa jo razdeli posameznikom, vzpostaviti pa mora tudi sistem, kako se dalje trguje s kvotami. Po eni varianti lahko lastnik kvote, ki opusti pridelavo mleka, le-to proda drugemu rejcu, po drugi varianti pa izgubi pravico za njo in kvota preide na plačilno agencijo, ki jo dodeli drugemu rejcu. Pri nas se bomo verjetno odločili za drugo možnost. V pogajanjih bomo skušali doseči, da bi Slovenija prevzela kvoto, vendar je v prehodnem obdobju še ne bi razdelila med rejce. Menimo, da bo še veliko kmetov kmetovanje opustilo, drugi pa bodo želeli obseg povečati, z razdelitvijo kvote med posameznike pa bi povsem onemogočili prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. S tržnim redom za goveje in konjsko meso se bo v primerjavi s sedanjim stanjem položaj bistveno izboljšal. Z uvedbo tržnega reda se uvaja osnovno plačilo v višini 15.600 tolarjev na hektar travinja, to pa ob govedorejcih zajema tudi rejce drobnice, določi se intervencijska cena za goveje meso v višini 216 tolarjev za kilogram, v prehodnem obdobju pa še dodatno kompenzacijsko plačilo na glavo za posamezne tipe rej. Pomembenje tudi intervencijski umik s trga, ki nastopi takoj, ko pade cena pod določen nivo in je mogoč celo leto. Za meso drobnice veljajo podobna določila, vendar s to razliko, da pri tem mesu ni določene intervencijske cene in intervencij na trgu, saj jih tudi pravni red Evropske unije ne pozna. Je pa, kot že rečeno, dohodkovno plačilo na hektar travinja in kompenzacijsko plačilo na glavo. Trg drobnice je torej veliko liberalnejši in prepuščen delovanju trga. Do vstopa v Evropsko unijo, pogajali pa se bomo tudi za prehodno obdobje, bomo imeli v prašičereji intervencijski odkup, vendar brez določitve intervencijske cene, saj se bo ta določila za vsak intervencijski odkup posebej. Pravni red Evropske unije namreč ne pozna intervencijskega odkupa in intervencijskih cen v prašičereji. Bodo pa seveda vsi prašičerejci lahko uveljavljali plačila na hektar njiv v višini 56 programi t hO " Posebna pozornos programu kmetijske oj3 ne politike in pomlKe in okoljski programi se s0 dve osnovni skupi111-plačila EKO in EKO 3. Plačila EKU nujejo v Evropski uniji P območja z omejenim1 Nekaj tovrstnih podp° že zdaj, namesto plači pa se ta spreminjajo v hektar in se bodo S>ba«* i„ 30 tisoč tolarji isno od težavnosti plačila so namenjena tra svetu in ne izključuj .-|j8 omenjenih dohodke hektar. Seveda pa bo P jpi konca novembra v %;a zoI” novo opredeliti o ejenimi dejavniki'v vnim redom Evr P Drugi del so tak« foplai! okoljska • jjiiajo^L EKO 2 in EKO 3, dprograme. Prva flegati^ grami zmanjševanj* vplivov kmetijstva tako imenovani pr° s0 plac viranja kmetijstva- jppe na hektar za vanje, za biokm p J zmanjšanje mon ohr8°J^ skupina so Pr0®.r To so ps-biološke pestrost novane podpor P šnikom, košnjam na strlPni0' Sinab.™»8«^ gah, starim sad 1 pi ž nitvi avtohtoni 1^ Tretja skupina P vani ukrepi pr° da je praha. To t-*^ ločiti, katere P ohraniti oz. rev ^1 t igro ali kot pustolovščino. Vendar se njegovo otroštvo konča v »stilu« tistih časov: odpeljejo ga v strašljivi prevzgojni dom na robu puste, kjer doživlja kot sin »izdajalca domovine« strašna ponižanja. In prav zato se konča ta roman z imperativnim ne. Roman, namenjen sladokuscem. Pisan jedko in skoraj asketsko. In prav zato dolgo, dolgo ostane. | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~[ Panonski Portreti liažZOTIA^ U 92 l ITTRTRO^ FERDO GODINA Skorajda hkrati z ustvarjanjem pripovedne proze za odrasle je Godina začel pisati tudi prozo za otroke in mlade. Mladinske zgodbe, črtice in povesti so mu objavljali v različnih mladinskih listih in revijah, več pa jih je zbral v samostojnih knjigah. Med temi je prva Ptice selivke (1950), ki vsebuje tri daljše povesti. Med to in naslednjo mladinsko knjigo je kar dobro desetletje, v katerem je Godina domislil idejo, da svojim pripovedim za otroke in mlade ustvari enotnega junaka. To zamisel je v uvodu h knjigi Sezidala si bova hišico takole pojasnil: »Ker smo o svojih otroških letih že toliko povedali, sem sklenil, da bom o tem napisal knjigo. Zdelo se mi je škoda, da bi bili ti spomini pozabljeni. Če pa hočeš napisati knjigo, moraš imeti glavnega junaka. /.../ Izmislil sem si ga in sem mu dal ime Kozlarjev Izidor. Njemu sem dal nalogo, da opravi največ junaških in tudi neju-naških dejanj, ki smo jih izvršili nekoč mi mali bistriški dečki. Pri teh dejanjih pa naj bi mu pomagala še dva druga dečka, ki ne bi bila glavna junaka kakor Izidor. Enemu izmed teh dveh sem dal ime Ošlajev Tjaš, drugi sem bil pa jaz. Ko sem imel te tri junake, sem začel pisati knjigo.« V drobni knjižici Žemlje (1961) ena od desetih zgodb že govori o Kozlarjevem Izidorju, on in njegova spremljevalca pa postanejo osrednje pripovedne osebe v knjigi 40 »črtic« Kos rženega kruha (1971) ter v knjigi Naslovnica Godinove druge knjige za otroke in Sezidala si bova hišico (1974', 19912), kjer je pripovedim iz Kosa rženega kruha dodal 46 novih prigod junaške trojke. Še pred tema, dvema knjigama, ki pred- stavljata vrh njegovega mladinskega pripovedništva, sta v knjižni obliki izšli povest Pravljica o logarnici (1962) in zgodba Na novo leto se ne smeš umiti (1964). Prva je zasnovana v obliki okvirne pripovedi, ko se ostareli jn bolehni sodnik odloči za počitek pri sorodniku logarju v Prekmurju, ter vanjo vključenih zgodb, v katerih pripoveduje o dogodivščinah, ki jih je sodnik doživel v družbi logarjevih otrok Metke in Tinčka. Druga pripoved izhaja iz ljudske vraže, da boš to, kar delaš na novo leto, počel vse'leto; zato prvoosebni pripovedovalec na novega leta dan dolgo spi, se ne umije, v hlevu poopravi zelo na hitro, se obilno naje itn.; seveda se vraževerna pričakovanja na koncu razblinijo: »Vstajalsem zgodaj. Moral sem se umivati. Tako, dobro sem jedel samo na novo leto, potem pa smo otepali vsak dan spet repo, zelje in krompir. Pač pa je res, da sem se tisto leto dosti potepal. Ampak potepanja mi ni dalo novo leto. Potepal sem se že od nekdaj rad.« Obema osrednjima Godinovima mladinskima knjigama sta sledili še slikanici Polži podrejo oreh (1980) in Zmaj v oknu (1983) ter spominska pripoved iz partizanskih časov Halo, halo, kliče Prekmurje (1984) in zbirka »črtic« Siničke v škornju (1987). Slednja prinaša zgodbe iz živalskega sveta, torej nekake basni, le da v njih poduk ni eksplicitno poudarjen, ampak je Godina svet različnih medčloveških odnosov igrivo prelil v živalskega. V teh zgodbicah se »srečujejo tako spoznanja o človeških značajih, navadah in ravnanju kot domišljija, ki zna ta spoznanja presejati v drugačno okolje od običajnega« (Niko Grafenauer). Pohvalnih besed za Godinovo mladinsko pripovedništvo, ki v večini snovno izhaja iz mladostnih doživetij na Bistrici, ni manjkalo. Ob ubranosti pripovedi z življenjskimi izkušnjami 10-do 12-letnega pripovedovalca in tudi izkušnjami naslovnika (Anton Slodnjak) ocenjevalci poudarjajo še iskrenost Godinove pripovedi, preprostost, v kateri pa se skrivajo globlje življenjske resnice; in posebno mehkobo v odnosu do pripovedovanega (Mitja Mejak). Tem ocenam je mogoče pritegniti. Godina v svojih mladinskih pripovedih zagotovo ni vzgojitelj z dvignjenim kazalcem, ki bi skušal vplivati na mladega naslovnika, sklicujoč se na določen sistem vrednot; morda mestoma nekoliko idealizira otroštvo, v glavnem pa se približuje t. i. zbliževalnemu tipu mladinske literature, v katerem skuša biti pisatelj mlademu naslovniku sogovornik. Godina v svoji nevsiljivi in z mehkobo prepredeni pripovedi namreč mlademu bralcu dopušča, da t.i. globlja življenjska spoznanja izlušči iz same zgodbe, če ne, pa da se preprosto prepusti pripovedi, da se ga le-ta dotakne s čarobnostjo besede. 12 NA SCENI 16. september 1999,J®! OVEN Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. BIK Ona: Obeta se ti zelo razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi izkoristila nastali položaj. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijetno situacijo, vendar ostajaš ti še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro spremenijo v pravo pravcato polomijo. DVOJČKA Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu. RAK LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Poskusila si, a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Posli so se začeli obračati na bolje in od tebe je odvisno, ali jih boš uspel obdržati na trenutnem nivoju. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo všeč. Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerico. Drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta velik uspeh. Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastale situacije, ampak jo raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s partnerjem. On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot si misliš. Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zaverovana v svoje delo, da bi to opazila. Stopi mu vsaj korak naproti in mu olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na prijateljičino ravnanje. ŠKORPIJON Ona: Prispelo bo prav zanimiv? pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar ima vse svoje meje! Pazi, da ne boš na koncu prevarana. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se na srečo navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. STRELEC KOZOROG Ona: Posrečila se ti bo izpeljava načrta, ki se ti že dolgo plete po glavi, toda kasneje se bodo stvari precej zapletle in potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boš izkopala iz nastale situacije. On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno presenetil. Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo. Toda srečo je potrebno tudi deliti, ne le pobirati sladke sadove. In nikar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... VODNAR Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka, predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Prepir, ki si ga začel, se bo umiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv, takšen ali drugačen! RIBI Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali je to tisti pravi. On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle prav dobro znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. Tradicionalni rock festival Pomurje je pelo že šestič Minulo soboto se je na prireditvenem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni zgodil že šesti tradicionalni rock festival »Pomurje poje«, kjer se je razmeroma velikemu številu mladih predstavilo kar enajst pomurskih bendov. Nastopile so skupine Wrong, Godsize in Insane iz Gornje Radgone, Ten High in Children of the Ni- ght iz Murske Sobote, golobi iz Razknzja, M « dave, Bleed On iz Ra g Dežurni krivci iz Vidma vnici, Živi zid izoStje Golazen iz Ormoža. 9 so zaigrali Zablujena g cija iz Idrije in LET J' Slednji so bili le a šk0 glašeniza najb0^tv Gornji rock skupino, konc rt Radgoni pa je bil I uradni nastop pred * nove zgoščenke. jeSe Rock festival lahko pohvali z najdais med tovrstnimi fes va" 0 krajini, saj se Pnreja S. iežena-od leta 1994, na njem P । # stopilo več kot 50 P° katere pin, med katerimi so s« uveljavile tudi v širšem prostoru (npr. Rridigaf ■ in v tujini (Psycho-pa ^rat-zgoraj naštetih skupin pri(e-nem festivalu nastopi pad-ditelja Toro, d. 0.0., iz jell. gone in Klub prek«* „ tov pa sta P««*„ 0« sprejemljivo ceno vs op imeli vsi člani MD Gro ^ni p»' nakupu petindvajse TK.FOTOG^I Ze spet »gori vatra«? | čitno nas je pred prelomom tisočletja zajela prava manija I vsega tistega, kar je nekoč bilo, v Ljubljani pa že nekaj I časa traja prava obsedenost z jugonostalgijo. Kako si drugače razlagati prvi veliki koncert v samostojni Sloveniji nekdanjega zvezdnika estrade Zdravka Čoliča? Nastopil bo v ljubljanskih Križankah, v četrtek, 23. septembra. Ljubljenec ženskih src, večni mladenič in predvsem pevec, ki se ga spominjamo po hitih Gori vatra, Pevam danju, pevam noču, Madžarica, Jedna zima sa Kristinom, Produži dalje, Glavo luda, Malo pojačaj radio, Oktobar počinje sezona kisa in Ti si mi u krvi, Zdravko Čolič prihaja v Ljubljano z enajstčlansko zasedbo. Na koncertu bo poleg navedenih pesmi predstavil skladbe s svojih dveh zadnjih albumov, pri katerih je kot avtor in producent sodeloval Goran Bregovič. TKI Zaradi daljše odsotnosti urednice rubrike Na sceni Nane Rituper začasno prekinjamo akcijo Vaaau, ki se bo nadaljevala spet predvidoma čez eno leto. Za konec prve serije pa smo s pomočjo studia Venus novo podobo nadeli naši sodelavki s Podjetja za informiranje PREDPRODAJA Vaša pisma Andreju! . svaSe Še danes se živo spominjam tistih dni, k. , vengog|eo srečevala. Bil si mi zelo všeč že na prvi P. gt na pn^a nikakor mogla priti skupaj. Počasi je ta zalju )e spoZ prerasla v pravo ljubezen in prišel je dan, 0 lju' Zelo si mi bil všeč in vedno mi boš, čep ,ntudi razumeš ali ne verjameš. Ti si moja edina - p^v bežen v življenju. Edino tebe sem imela ra _ ^ijeni _. Ti®1 Minila so štiri leta in pol najinega skup ^čalo potv°^ takrat, ko sta se najini poti razšli, se je zam ^.. 1 si našel drugo, jaz pa še vedno hrepenim P nežnih dotikih in poljubih. . e tudi sa^ Tvoji prijatelji so želeli drugače in tako si ^ni. |gr ni®6 prav še vedno upam, da hrepeniš po najin ^1, Nikoli nisem verjela, da lahko ljubezen ^%! tega sama občutila. ZATO VEDI, ANDREJ, DA TE IM^9 SRCA RADA, PA ČEPRAV NE BOS NlK teh lepbOs Vedi, da ta ljubezen ne bo nikoli pozab je ’ UPa^| ni mogoče pozabiti pa tudi ne z drugim P re( M šola \?b°9ow°Cezato’ ker tj “v šoli tako X? Xedno vse 0 b6s |akaj učene, A? edepritem? Vbibili ^Sst^ biseza. ShXca drU9ače: ^^Der Pocitnice Ch,, da,“bi bi| VXn ?Cencev-. Pri p bile le dne' 0Sq*?*C,7.c K >G0NA če bi bilo traiale S^i bi s-^esecev. \ ° bot „^ /a za sa-Oljenju? Večkrat je pela šiba Moj oče je imel do šole zelo daleč. Pešačiti je moral več kilometrov. Pouk so imeli v stari zgradbi, ki so jo morali podpreti, da se ne bi podrla. Učilnica je bila zelo visoka. V njej sta bila dva razreda skupaj. Ogrevali so jo s kurjenjem na drva. Reditelj je moral pozimi pred poukom zakuriti v peči. V klopi sta sedela po dva učenca. Na vsaki strani je imela eno štirikotno in eno okroglo vdolbinico. V prvo so dali svinč- nik in pero, v okroglo pa jim je učiteljica vsak dan vlila malo črnila. Zajtrk so imeli pri mlečni kuhinji. Jedli so večinoma mleko in kruh s pašteto. Spomladi so hodili nabirat regrat in ga jedli kot solato. Jeseni pa so pekli kostanj. Oče mi je tudi povedal, da je v tistih časih v šoli pogosto pela šiba. Z njo so kaznovali tiste, ki so bili poredni. Ali so jim dali packe po dlani ali pa so držali »hruško« in Varna povezava Vaški z Julijano Barbarič raje? »Pomlad, poletje in jesen.« - Kaj pa zimo? »Tudi, le daje takrat mrzlo.« - Ste bili poročeni? »Ne.« - Imate sorodnike? Kje živijo? »Da, imam sorodnike v Šalo-vcih.« - Kje ste obiskovali šolo? »V Dolencih. Hodila sem peš.« - Ali še znate kakšno pesem, ki ste se jo učili v šoli? »Da, nekaj jih še znam.« - Nama lahko zaupate kakšen lep dogodek iz vaše mladosti? »V mojem življenju skoraj ni bilo lepih dogodkov. Vedno sem služila in trdo delala. Tudi tedaj, ko sem hodila v šolo. Najlepše pa mi je bilo, ko sem se družila s prijatelji.« MIHALELA KALAMAR in JANJA BEDIČ OŠ ŠALOVCI dobili udarce po prstih. Včasih so morali ostati v šoli še po pouku in narediti domačo nalogo. Petdesetkrat je bilo potrebno napisati: »Priden bom, ne bom več nič ušpičil.« Knjige so bile zelo puste, brez barvnih slik. Po kakem spisu ali opisu so morali z barvicami narisati vzorček čez dve vrstici, da je bil vsaj zvezek videti lep. Telovadnice niso imeli. Imeli pa so blazine v kotu učilnice, na katerih so delali pri športni vzgoji prevale, skoke ... Zunaj so se igrali razne igre ali pa so jeseni obirali kuru-zo za učitelja. Kljub takšnim razmeram so šole končali ter odšli v svet s polno glavo znanja in izkušenj za nadaljnje življenje. BLANKA SMODIŠ, 7. RAZ. OŠ II M. SOBOTA *** Kaj misliš, ali bi bilo prav, če bi v šoli še vedno pela šiba, kadar bi bil kdo poreden? norček “Zaradi novega zakona, ki uvaja cenzuro v medmrežju, je Avstralija postala največji vaški norček na svetu,” je zabrusila avstralskemu ministru za zveze Ri- chardu Alstonu predsednica ameriške Zveze za civilne svoboščine Nadine Strossenso. V odgovor je dobila pojasnilo, da ima Avstralija svoj sistem vrednot in da nikakor ne bo stopala naprej priklenjena na Združene države. Naučila sem se plavati Naj povem, kje vse sem preživela počitnice. Bila sem na morju v Baški. Tam sem se naučila plavati. Srečala sem se tudi s hobotnico in ježki. Zvečer sem po navadi hodila na kratke sprehode. Imeli pa smo tudi disko. Bila sem tudi pri babici. Pomagala sem ji pri delu in se z njo veliko pogovarjala. Šla sem tudi v Kutince. Tam so me skrbno hranili. Večkrat smo nabirali jabolka v sadovnjaku. Igrala sem tudi košarko. Prav tako sem bila na Hajdini pri Ptuju. Obiskala sem teto Silvo in strica Branka. Ker sem vedno kaj ušpičila, je bilo veliko zabave. S Frenkom sva hodila v Ptujske toplice. Tam sva se kopala, plavala in potapljala. Ogledala sem si še gasilsko tekmovanje. Zdelo se mi je lepo in zanimivo. Želim si še več takšnih počitnic in tako lepega vremena. SARA HANŽEKOVIČ, 2. A OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU * VARNA POT OTROK V ŠOLO - Učenci iz Beltinec in okoliških krajev, ki prihajajo v šolo peš ali s kolesom, so izpostavljeni zelo gostemu prometu, ki se odvija po Panonski ulici in s tem tudi nevarnostim. Na srečo so uredili v križišču blizu šole semafor, koristni pa so tudi srčki na pločnikih, ki naj bodo opozorilo voznikom, da hodijo po njih otroci s pravimi srčki. Trgatev Spet se bliža trgatev, ki je zame zelo lep dogočiek. Vas zanima, kako je bilo lani? Jutro je bilo ovito v jesensko meglo, ko sem se skupaj s starši odpravila po vinogradu proti sosedovi vinski kleti. Trava je bila še mokra in na mojih škornjih so se nabirale rosne kaplje. Vinska trta je bila obložena z vabljivimi grozdnimi jagodami. Zdelo se mi je, da prosi, naj jo rešimo težkega pridelka. Še preden smo prišli do kleti, kjer so se odrasli veselo pogovarjali in pripravljali stiskalnico za grozdje, sem spravila v želodec nekaj sladkih grozdnih jagod, soseda pa nam je vsa nasmejana postregla s kavo, čajem in orehovo potico. V zraku je bilo praznično razpoloženje. S škarjami in vedri smo šli vsak v svojo vrsto in previdno trgali grozdje. Vedro je bilo hitro polno,'zato sem poklicala soseda, ki je nosil grozdje v stiskalnico. Čez čas se je dvignila megla in posijalo je sonce. Pogledala sem naokrog in videla veliko drugih vinogradov, v katerih je bil dan trgatve prav tako praznični dan. Ko smo končali s trganjem grozdja, smo sedli k mizi, polni dobrot. Otroci, ki nam ni bilo do sedenja, smo se zapodili v bližnji gozd. In glej: našli smo kostanje! Nabrali smo jih in odnesli do kleti. Sosed nam je poiskal star, zaprašen in luknjast lonec, ki je rabil za peČbnje kostanjev, soseda pa je zakurila ogenj in kmalu je zadišalo po pečenih kostanjih. Tisti, ki so delali v kleti, so še vedno pridno polnili sode z grozdnim moštom, ki se na martinovo spremeni v vino. Pozno zvečer smo še vrnili domov. Utrujena in polna lepih spominov sem legla v posteljo in kmalu zaspala. INES VA.IS 7 RA7RFD Novi avstralski zakon predvideva razvrstitev medmrežnih strani po sistemu, kot ga uporabljajo v filmski industriji. Le ta mora označiti filme z oznakami kot so Otrokom primerno, samo za gledalce nad 18 let in podobno, določene filme pa predvajati samo med določenimi urami. Če uporabniki interneta v Avstraliji ugotovijo, da je vsebina katere od strani žaljiva, lahko po novem zakonu avtorja prijavijo posebnem Uradu za nadzor. Po 1. januarju, ko bo zakon začel veljati, bo država imela tudi možnost, da prepreči nalaganje strani o spolnosti, čeprav njihova vsebina prihaja s strežnikov iz drugih držav. Avstralska industrija medmrežja bo do konca leta poskušala uskladiti vsebino svojih strani z regulativami, ki jih prinaša novi zakon, in spisati kodeks, ki bo ustrezal Uradu za nadzor. Kljub temu strokovnjaki pravijo, da je zakon, ki je ena od naj-striktnejših cenzur interneta nasprotujoč sam sebi in celo nekateri poslanci iz vladajoče koalicije pozivajo k njegovi ukinitvi. Drugi opozarjajo na finančne stroške, ki jih bo prinesla uvedba cenzure. Če je zakon vzel sapo avstralskim deskarjem, pa so se evropski administratorji strežnikov zaenkrat globoko oddahnili. Evropska komisija je sklenila, da jim še n6 bo potrebno opravljati dela cenzorjev vsebine spletnih strani,saj bo o tem prihodnje leto razpravljal še Evropski parlament. http://www.juga.com Cyber Yugoslavia še nima lastnega ozemlja, ima pa državljane in potne liste. Če se počutite jugoslovansko, se jim pridružite. Trenutni statistični podatki virtualne države so: Populacija - 4748, Ozemlje - O, Državni simboli - različni, Ustava - se spreminja. http://www.gasllska-zveza.sl Čas gasilskih veselic se s prihodjo jeseni bliža koncu. Gasilska društva so bogatejša za nova orodna vozila, pridni gasilci za medalje in priznanja, medmrežje pa za gasilsko stran, ki je sicer še v izdelavi, kljub temu pa pol- na zanimivih informacij. Tudi tistih o gasilkah. http://www.mnz.si/wee/slo/ankete/postaja.htm Medtem, ko ste že poslali svojo glasovnico in glasovali za najboljšega policista, imate do 20. Septembra še nekoliko časa, da sodelujete v anketi, ki je objavljena na straneh Ministrstva za notranje zadeve in glasujete za najbolj urejeno policijsko postajo. Rezultati bodo objavljeni, ko bodo policisti uspeli prešteti vse glasovnice. http://www2.arnes.si/"osmsfpcrl Osnovna šola Turnišče je strani postavila že v mesecu marcu, s prihodom novega šolskega leta pa so za živele v vsej svoji učenosti. Naslovi elektronske pošte, podatki o devetletki, o odhodih in prihodih učiteljev, 9 razredih in o aktualnem dogajanju - •L —li-. , so le nekateri podatki, ki vas bodo zani- mali. Na voljo je tudi?ponudba računalniških izdelkov. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte IZ NAŠIH KRAJEV 16. september 1999, Po petdesetih letih skupnega življenja sta si v beltinski cerkvi vnovič izmenjala prstana in izrekla zvestobo Anton Kuzma, rojen 1923. leta, in žena Matilda, rojena 1922. leta. Zahvalno mašo je daroval kaplan Jože Škofič. Zakoncema iz Gančan so se rodili štirje otroci: Štefan, Anton, Marija in Marijan. Jubilanta imata 13 vnukov in zelo vesela sta, ko ju obiščejo. Oba se še kar dobro držita in poprimeta za delo na kmetiji. Anton, ki je bil kar 40 let sodarski mojster, pa včasih zaide tudi v delavnico.Tedaj se skoraj vsakokrat tudi spomni svojega naj... soda: kar 8.000-litrski je bil, izdelal pa ga za kmetijski kombinat v Splitu. Vrsto let je bil tudi predsednik krajevne skupnosti in predsednik gasilcev. - Foto: J. Ž. V Seliščih zbirajo mleko na domačiji Golnarjevih. Mlada zbiralka Jožica je. povedala: »Mleko zbiramo že več kot 30 let. V preteklosti so prinašali po nekaj litrov mleka z veliko kmetij. Danes pa je drugače: mleko prihaja z manj kmetij, vendar ga z nekaterih dnevno oddajo tudi do 150 litrov in v enem dnevu se ga nabere do 800 litrov. Na naši kmetiji dnevno namolzemo 120 litrov mleka.« Za tiste, ki molzejo, in tiste, ki mleko zbirajo, ter one, ki ga odvažajo, ni praznika. To je potrdil tudi Janko Magdič iz Ljutomera, ki že 25 let vozi mleko z avtocisterno v Mlekopromet Ljutomer. Dnevno ga pripelje okrog 16.000 litrov. - Foto: L. Kr. POSEZONSKO ZNIŽANJE POLETNIH MODELOV DAEW00 VOZIL Lanos 3V že za samo 1.449.000,00 SIT! Nubira II že za samo 2.129.000,00 SIT! •Znižanje velja za omejeno količino vozil iz zaloge. Slike so simbolične. Moj najljubsi avto. MOTOR 150 srečnih kupcev Matiz popelje na počitnice v Hotele Morje Portorož! Podobe življenja: Janko Žnidarič iz Logarovec Z invalidsko knjižico rešil talce Sanje o pajku s križem bi se skoraj uresničile □ 5-letni Janko Žnidarič me je takoj na začetku pogovora opozoril, da svoje zgodbe ne bo mogel povedati na kratko. »Rodil sem se 6. oktobra 1924. leta v Seliščih. Bil sem edinec. Po osnovni šoli sem se zaposlil v opekarni v Borečih. 24. februarja 1943. leta pa sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Dobro sem si zapomnil 9. marec 1943. leta, ko je bil pustni torek, vendar ni bilo krofov, ampak so enoto zasule njim podobne bombe. K sreči me ni zadelo, in ko je minilo, so nas prepeljali v Lore v Francijo, kjer so nas urili za pe-šadijo, nato pa sem moral na rusko fronto.« Janka sem malo »pokaral«, češ zakaj se ni kje doma skril in bi se pridružil partizanom, pa mi je odvrnil, da tedaj o njih še ni slišal, razen o nekih skrivačih. Pristal je torej na fronti pri Brejansku v Belorusiji. Najbolj vroče je bilo, ko so Rusi jurišali in malo je manjkalo, da bi šel mož na moža. Janko ni imel in-tersa, da bi se bil za tuje interese. 17. septembra 1943. leta je tankovska granata zadela Janka v koren nosu, poškodovala mu je levo oko. Zanimivo: noč pred tem dogodkom je sanjal o pajku s križem na hrbtu, ki je Janku omotal glavo s pajčevino. To si je razlagal kot bližnjo smrt. »Srečo imaš, greš v bolnico in verjetno domov,« gaje spodbujal vojni tovariš. Zdravil se je v več bolnicah, nazadnje pa v bolnici v Gradcu, kjer je ostal od 24. novembra 1943. leta do 6. septembra 1944. leta, ko so ga za stalno odpusti iz vojske. Dobil je tudi invalidsko knjižico, seveda v nemškem jeziku, ki pa mu ni prišla prav le pri zdravljenju, ampak je pomagala tudi pri rešitvi talcev. Knjižica ga je rešila »Šele potem, ko so v naših krajih uvideli, da se mnogi fantje ne vračajo iz nemške vojske ah pa prihajajo pohabljeni, mobiliziranci niso več šli v nemško vojsko, ampak so se začeli doma skrivati ali so se povezali s partizani,« je povedal Janko in nadaljeval: »Knjižica mi je pomagala rešiti sebe in okrog 20 talcev iz Logarovec. Bilo je 3. februarja 1943. leta. Tega dne ob 7.30 meje mati (pre)budila:,Janko, vstani, vse okrog nas poka!’ - ,Naj poka,’ sem ji odgovoril, saj sem bil zaspan. Vstal sem in šel ven pogledat, kaj se dogaja. Sosed Rajh in povedal, da je bila pri Žalikovih borba med partizani in kozaki (vlasovci). Prišel je tudi Murščak ortsbauerfuhrer (krajevni to® vodja) Štuhec in zapovedat,^' ndarmerija mi je naročila, ni skupaj spravimo ljudi. Pridi masat gasit.’ Šel sem invhiši^ letel na mrtva Žalikova zakonca: Ivan je bil na hodniku, KataPa pri zunanjih vratih. Kotje sicer razvidno s spominske plošče, & tam padla,še Branko Alojzi' not iz Ljubljane in Jožko Rastko Berden iz Babinec. Hudo risi' ena pa sta bila in pozneje ublB Maks Ciril Jureš iz Bunčani« Ljudmilo Vito Petje iz Litije^ V Logarovcih je bilo torej J-februarja 1945. leta vroče. & huje pa bi bilo, ko ne bi med ljudmi Janka Žnidarič -Naenkrat so vlasovci ali koza i pridrveli na konjih iz ljutomer ske strani in streljali. SkuP^1 okrog 20 so privedli na križpo^J6 in hoteli ustreliti. Vlasovci51 ukazali, naj ljudje dvignejo ra gor. Vsi, razen Janka, so to sW li. Vlasovec ga je osorno vpn5 1 zakaj ne uboga. »Roko imam poškodova^ ne morem je dvigniti,« jeod Vojak tega ni verjel- »Iz žepa sem ško vojaško invalidsko knji^ , Glede na to, da je bi 1® dvajseterico človek, kijeb koč nemški vojak, najbrž presodili, da PravVSL ščani niso partizani, zato50 dovolili oditi domov. , Posledic, ki jih je fronti, ni uspel pozdraviti-renu nosu ima še vedno v e na roki pa nosi rokavico ■ S. Za obnovo ceste Hrastje Mota-Murščak je v letošnjem proračunu namenjenih 4,5 milijona tolarjev. Kot računajo, bodo razliko do potrebnih sredstev pokrili v občinskem proračunu za leto 2000. M. J. Janko Žnidarič iz Logarovec si šteje v čast, da je s svojo vojno invalidsko knjižico rešil zanesljive smrti sebe in sovaščane. - Foto: Š. S. V Porčiču obnovili kapelo ... Ste-. V Gornjem Porčiču pri Lenartu so obnovili 160 let staro Hausvaldovo kapelo. Zgrajen p nika, ima tri niše, uporabljali pa so tudi kot markacijo. Ljudski umetnik Rudi Tetičkovic^|o nartu je naslikal lurško Marijo, Jezusa na Oljski gori in Sveto trojico. Ob koncu del so vili. - Foto: L. Kr. Zadnji avgustovski teden je bila Izola gostoljubno zatočišče več kot 350 Prekm ^pvi razredov OŠ Puconci, OŠ I in II Murska Sobota, OŠ Velika Polana in OŠ Odranci । (l)di Ijevalci so vrgli sidro v hotelu Riviera in ga napolnili do zadnjega kotička, ze i aktjvnosl nega opismenjevanja in izpopolnjevanje plavalnih tehnik pa množica dodatni uspeli. Splavalo je 90 odstotkov učencev. - Foto: J. Konkolič , 16. september 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Upokojenskega življenja S konjičkom si izboljšuje penzijo M v tej kurilni sezoni ostaja zvest pečem, ki jih je bil sam postavil Pokojnina je skromna ^°mkoc’ stanajuje v Murski Soboti, se je rodil pred 78 cihV Dokležovju- Njegova žena Ana, pa se je narodila v Beltin-^sei) ^or°č’la sta se septembra 1945. leta. Ona se je ukvarjala ^ruz'no 'n gospodinjstvom, on pa je hodil v službo, poz-^dnie ' samostojni obrtnik. Uspelo jima je zgraditi hišo, katere ^ruHno Sta S* Pr^r^a’a zase’ v nadstropju pa stanuje hčerka $ombočeva sta prijetna sogo-Jože je povedal, da ga dal v uk k lončarskemu "Krn Aleksandru Zelku v Pe-se jzučii za lo- Bilo je to v obdobju, ko J, ni imela velike poklicne pa tedai tud' n’s0 J ^ovarjati. Po treh letih in J^nstva je naredil pomoč-^,’’zPitna obrtni zbornici. Rilsko se pa pozneje ni veliko z oblikovanjem gline, ^'ZjPoslil se je pri zasebniku Lučiču v Novem mestu, V6'41 kot Pečar in kera' ‘j S|, dobrem letu si je našel ; Magrebu in delal kot : t dve leti. V vojni je bil mo- i ^''madžarskovojsko. Od I Ov se je vrnil v domači kraj prihodom Rusov ^^a.VdržavnemPečar-tl^urski Soboti je delal tri Qotem začel kot zasebnik. sam sestavljal »lo-za ogrevanje, krušne I i^e JWagal keramične plo- I n'so načeli nape- I Ma^^ineg3 gretja, je bilo I dovolj, pozneje pa | »Penzija je mala. Komaj 50.000 tolarjev dobim,« je potožil 78-letnik; ki pa se ne da. Še vedno »miga«, kot pravimo. Jože Sezona proščenj, na katerih je Jože Gomboc prodajal kipe Marije, Kristusa, lepotic in likov iz živalskega sveta, je mimo. Ducat izdelkov je mojstru še ostalo za prihodnje leto. - Foto: Š. S. s spremenjenim od-o pomožnih «b-napravah in dru-Posegih v prostor “ atajo poceniti posto-Pridobitve soglasju Priklop na plinsko '/'''^žje in postavitev Jasnih in stalnih reklih objektov. N ta je manjšim pon plina (do omogočeno, da J^°Pijo na plinsko k le na osnovi vlo- Pl'^asdev del na ^^ski upravni enoti- pora- Konec prejšnjega meseca je bil v soboški cerkvi sv. Nikolaja zaznamovan z odprtjem razstave likovnih del članov Društva likovnih samorastnikov Slovenije iz Ljubljane.Prekmursko pokrajino, stare kmečke hiše, Babičev mlin in motiv štorkelj je upodobilo 36 avtorjev. Razstavo je odprl prodekan Martin Horvat, z njo pa se je župnija pridružila praznovanju 80. obletnice priključitve Prekmurja k matici Sloveniji. Največji vtis na navzoče so naredile abstrahirane slike obrazov prekmurskih ljudi domače ustvarjalke Otilije Kreft. Ko sem odhajala v poletni večer, sem nehote pomislila na Kranjčeve male ljudi, ki sem jih zaznala v Otilijinih slikarijah. CVETKA ŠAVEL KERMAN FOTO: TONE I Gomboc, ki je bil na fronti ranjen, ima težave z nogo. »Ko sem delal v Zagrebu, sem spoznal mojstra, ki je izdeloval gumene,kalupe’ (modele) za vlivanje raznih likov. Nekaj modelovsem kupil tedaj, nekaj pa pozneje. Zdaj jih imam 30. Po upokojitvi, ko sem uvidel, da bo s penzijo težko shajati, sem začel s svojim konjičkom: uli- vanjem mavca vanje. Potem ko se strdi, nastajajo v njih nabožne podobe, podobe iz živalskega sveta in drugo. Po odstranitvi gumenega modela je treba odlitek še dodelati, nazadnje pa ga pobarvam,« je razkrival skrivnost izdelave, s čimer me je malo razočaral, saj sem naivno pričakoval, da so vsi ti liki »ročno delo« - unikati. Ko bi bili taki, jih seveda ne bi mogel podarjati ali pa Pohvala MKZ Rakitna poceni prodajati, na primer Marijo za tisoč tolarjev. Z Jožetom Gombocem sem pokramljal prvič na proščenju v Turnišču, nadaljevala pa sva neki drugi dan na njegovem domu v Murski Soboti. Bilo je že jesensko hladno in treba bi bilo (za)kuriti. Pri Gombočevih ostajajo zvesti klasiki: pečem na trdo kurivo (drva, premog). Tako je tudi prav: mar bi bil peči, ki jih je vgradil s toliko ljubezni in natančnostjo, zmetal kar ven in napeljal »centralno«? Res pa je, da je pri takem kurjenju nekoliko več dela. Toda če imaš kakovosten premog in kakovostna drva, potem le ni tako hudo. Pa še kaj časa se najde za konjiček. Š. SOBOČAN ■ V Mladinskem klimatskem zdravilišču (MKZ) na Rakitni se že vrsto let srečujemo družine, katerih otroci bolehajo za astmo in drugimi boleznimi dihal. Bili smo mnenja, da si osebje tega zdravilišča zasluži javno pohvalo. Vsakoletni prihod v zdravilišče zaznamuje napredek tako v skrbi za opremo kakor tudi dobro počutje ter bivanje otrok in njihovih staršev kot spremljevalcev. Enako skrb pa posvečajo tudi tistim otrokom, ki prihajajo v zdravilišče sami (šoloobvezni otroci). Družine, ki na Rakitni preživimo s svojimi otroki letni dopust, smo hvaležne zdravilišču, da nam to omogoča. Zavedamo se in verjamemo, da so otroci, ki so na zdravljenju skupaj s starši, veliko srečnejši, mirnejši in da ima zdravljenje zaradi pozitivnega psihičnega občutka otrok mnogo večji in dolgotrajnejši učinek. Omenjeni učinek smo skozi vsakoletna zdravljenja opazili na lastnih otrocih, ko so se tedenski napadi astme zmanjšali na nekajkrat letno. Zadovoljni smo, da se v zdravilišču organizira veliko različnih predavanj o boleznih naših otrok. Verjamemo, da smo se vsi starši na teh predavanjih veliko naučili. Prepričali so nas, da zaradi astme ne povzročamo panike, temveč jo sprejemamo kot eno od nadlog, ki pa ne sme vplivati na aktivnost in počutje naših otrok. Veseli smo, da se lahko večkrat individualno pogovorimo z zdravnikoma (dr. Praprojiikovo in dr. Mravljakom), ker sta oba izredna strokovnjaka. Naša vprašanja dobijo natančne in razumljive odgovore. Veliko nam pomeni tudi dejstvo, da sta oba zdravnika v službenem času vedno na razpolago. Pohvaliti moramo tudi drugo osebje zdravilišča (medicinske sestre, negovalke prostorov, perice, oba vzdrževalca), ki poskuša narediti vse za naše zadovoljstvo in dobro počutje. Nikakor pa ne smemo prezreti prijazne gospe Irene in gospoda Jožeta, ki nas sprejmeta in poskrbita za dobro namestitev in izpolnitev naših želja. Krivični bi bili, če ne bi omenili odličnih kuharjev in kuharic. Ti so »krivi«, da tehtnice pri vrnitvi domov kažejo'več kot pri odhodu. Hrana je okusna, domača, skrbno pripravljena in servirana. Osebje je pripravljeno ustreči vsaki želji otroka ali njegovega starša. Zdravilišče se trudi in organizira za otroke in njihove starše različne aktivnosti: družabne štafetne igre, tekmovanja v lokostrelstvu, pikadu, kegljanju, plezanje po plezalni steni, orientacijske pohode, pohod na Krim, oglede muzejev, piknike, nastope znanih pevcev, različne zabavne dejavnosti, kot so plesne in lutkovne delavnice ter likovne delavnice. Veliko je teh dejavnosti in velik odziv otrok in njihovih staršev kaže, da so tudi kvalitetne, za kar mora- • mo izreči vse priznanje vsem vzgojiteljicam in športni pedagoginji. Vseh teh dejavnosti so enako deležni tudi šoloobvezni otroci, ki so na Rakitni brez spremstva staršev. VMKZ Rakitna se srečujemo starši iz vse Slovenije. Otroci se družijo, spoznavajo druga narečja, vezi ostajajo še naprej - mnogokrat tudi v obliki obiskov in ne samo prek razglednic. Tudi to je dobra stran bivanja na Rakitni.Letos smo bili presenečeni nad razumevanjem ZZZS Maribor. V preteklih letih je bila s tega območja na Rakitni po ena družina v izmeni, letos pa kar štiri. Upamo, da bo tudi v naslednjih letih ZZZS Maribor ohranila tak odnos do bolnih otrok in s tem naredila več na področju preventive. V pogovoru z drugimi starši smo namreč ugotovili, da imajo najmanj težav s pridobitvijo napotnice za zdravilišče na območju ZZZS Murska Sobota. Želimo si, da bi bilo povsod tako. DRUŽINE: SEVŠEK S PTUJA, ŠANTL IZ MARIBORA, MAČEK ■ MAJERIČ IZ MURSKE SOBOTE, GREGORIČ IZ NOVE GORICE ■ Cankova S pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev je med drugim določeno, da pripada za vodenje seje občinskega sveta 1,5 odstotka plače nepoklicnega župana, za udeležbo na seji pa okrog 8 tisočakov. Predsednikom odborov so odmerili 4, predsednikov komisij 3 in vaškim predsednikom 2 odstotka od tega zneska. Predsedniku nadzornega odbora pripada 6, članom tega odbora pa 3 odstotki. M. J. k - “'ce in S'n ’S f^^^nščaka sta se odzvala pro-kletne vdove Marice r v stari železniški čuvaj-^^lil'^4 hude nadloge: sršenov, ki streho in vznemirjali sta-sta s' Pr’Pravda ustrezen s tak^Sta Podila vrečo, in po ^.j^^vano podmetalko, ki ^$1 Pr’ večjem ulovu, p°Spravila v vrečo. Tedaj pa je ne za dolgo časa, kajti srše-ŽVeP'ov plin v velikem ^^vi^ $sta izdrla sršenje gnezdo, pitoni'5 sestavljeno 'z enai’ V ^ai p 'n v Vsakem je bilo več kot ■ 'i? še v brenkačev, ki tudi radi $0 c a °’1- V gnezdu, ki je merilo je bilo - tako me-a ' v®č kot tisoč sršenov. - Minulo soboto je bil pred gostilno Kuhar v Moravskih Toplicah prevzem kombiniranega gasilskega vozila, ki se ga je udeležilo veliko povabljenih gostov, med njimi so bili tudi podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer, predstavnik Ministrstva za obrambo Franc Šink, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry, predsednik oz. poveljnik občinske gasilske zveze Slavko Škerlak oz. Ludvik Gomboc, direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, senior evangeličanske cerkve Slovenije Geza Erniša, župnik marijanske cerkve Ivan Kranjec in drugi. Prireditev je sovpadala s 105-letnico prostovoljnega gasilskega društva Moravske Toplice, njegov sedanji poveljnik Štefan Kuhar pa je povedal, da je bilo dobavitelj vozila podjetje Webo iz Maribora in da je bil gasilski avto več kot nujno potreben, saj je v Moravskih Tonlicah Hnovnn vročih tudi dn dača* tisoč ooct«>> nrcrrvi »-o——. — - — 16 REPORTAŽA 16. september 1999, Lendavska trgatev ’99 Izredna sreča z vremenom Od bika so ostale le kosti ako kot je običajno že nekaj let, so tudi letos pripravili drugo soboto v septembru (11. septembra) Lendavsko trgatev. Letos so dodali še Festival vina, ki je bil v petek. Tedaj sta nastopili folklorni skupini iz Petišovec in Hotize, zbrane sta nagovorila župan in predsednik vinogradniškega društva... potem pa je bilo tekmovanje v kuhanju bograča. Zvedeli smo (ne pa tudi poskusili), da je najboljšega skuhala Lenka Lazar iz Čentibe. V nasprotju z lanskim letom, ko se je vreme na dan Lendavske trgatve skisalo, je bila ta sobota vroč poznopoletni dan, ki so ga mnogi izrabili za obisk prireditve. Največ ljudi je bilo dopoldne, ko se je ob FOTO: F. DOTTOI Mursko-morski val na novi lokaciji no v noč ... Za vse sta še posebno zaslužna Simona Špindler in Darko Kegl. Fotografije so samo drobec za skomine drugim in povabilo na podoben dopust čez leto. Če si v bližini Šibenika, Zadra, Trogirja, Splita, Kornatov, slapov Krke, bi bilo greh samo poležavati na soncu in se namakati. Večina dopustnikov si je ogledala vsaj nekaj iz bogate ponudbe znamenitosti in zanimivosti. Sredina večerna oddaja Radia Murski val Mursko morski val se ni preselila na kakšno drugo radijsko postajo, samo dvesto njenih poslušalcev je prvi teden septembra spremenilo kraj bivanja. Z agencijo Relax so se odpravili v Srednjo Dal- 10. uri začela povorka po Partizanski ulici. Kolikšna množica, ki je prav gotovo pričakovala veliko več, kot je dobila! Tisti, ki so bili v povorki, seveda niso nič krivi, nasprotno: pohvaliti jih gre, se pa po- macijo, v hotel Ivan v Solarisu pri Šibeniku, kjer so si skupaj z ekipo Mursko-morskega vala in agencije Relax ter ob izjemni naklonjenosti vremena naredili za večino nepozabno počitnikovanje s kopanjem, sončenjem, ogledi, zabavami poz- stavlja vprašanje, kje so se »zgubile« skupine iz slovenskih vasi z območja upravne enote Lendava (Velika Polana, Turnišče, Črenšovci, Kobilje, Odranci). Nobene ni bilo. Tudi ne iz Dobrovnika, ki velja za narodnostno mešan kraj. Da pa parada le ni bila enonacionalna (beri: madžarska), gre zasluga ra-zkriškim tamburašem in plesalcem kuda Skala iz Kubeda pri Kopru. V povorki, na čelu katere se je zapeljala na zapravljivčku vinska kraljica Simona, je bilo kar nekaj skupin z Madžarskega, ena (madžarska) s Slovaškega, potem pa predstavniki Doline pri Lendavi, Dolnjega Lakoša, Kapce, Čentibe in Lendave (plesna skupina). Napovedi in opisi skupin so bili v madžarskem in nekaj malega v slovenskem jeziku. Naziv prireditve Lendavska trgatev je, strinjali se boste, širok pojem, v okviru katerega si lahko vsak pričara svoje videnje fešte. Skupno nam je, da brez vina in jedače seveda ne gre. Skupine iz štirih vasi lendavske občine so sodelovale v povorki s traktorji. Posebej živo sta bila okrašena traktor in prikolica iz Dolnjega Lakoša. »Trgači« iz Doline, ki so se prav tako peljali na traktorski prikolici, pa so sedeli za obloženo mizo in peli, kot daje mošt že v sodih. Čečkata in ritasta baba pa je delala s svojo postavo reklamo za dolinsko vino. Skupina pevčev iz Kapce je bila v bolj belih oblačilih, zlasti moški. Verjetno pa se je zavrtelo v glavi traktoristu, ki je vozil na paradi ves čas rikverc in pred seboj potiskal sod. Na transparentu pa smo tudi po slovensko lahko prebrali, da so obljubljene cene za grozdje hudo razočaranje za vinogradnike ... V sprevodu torej sami traktorji in njihove (in še kakšne) prikolice, nikjer pa ni bilo nobene štirinožne krave. Teh je sicer po naših vaseh vsak dan manj, en par vprege pa bi se že našel, le potruditi bi se bilo treba. Saj veste, starejši ljudje, kako smo se nekoč peljali na trgatev: na kmečkem vozu, pa še vodo za pranje sodov smo peljali od doma. Veselica, ki je bila pozneje pod Enega najlepših kopalnih dni so poslušalci Mursko-morskega vala preživeli na Idealno za kopanje in sončenje pa še hladno pivo in sladoled sta bila čez cesto je bila ena od primoštenskih plaž dobesedno naša - drugih turistov ni bilo. Kjer so Prekmurci, Prleki in Štajerci, je vedno tudi dobra volja. Vsak večer je bila dobra zabava pa tudi za čez dan je ostalo dovolj energije in veselja. Posebej dobro je bilo razpoloženje na potovanjih z barko na Kornate (posnetek) in na slapove Krke. Tu se je igralo, pelo, plesalo ter seveda jedlo in pilo dobro primorsko rdeče vino. šotori, je trajala daleč v noč. Igrali so različni ansambli in bilo je več kot dovolj jedače in pijače. Tudi pivo so točili, čeprav se je pred prireditvijo šušljalo, da bodo ponudili le vino in grozdni sok. To pa bi bila diskriminacija vinogradnikov in kletarjev, saj je znano, da večina teh um—_ (kaj mislite, kaj?) - pivo. Množici Pospravila tudi bika, ražnju, zato je gostilničarka 50” letos zelo srečna. Lani, koje slabo vreme, pa je bila žalostna Š. SOBOČAN J- g, 16, september 1999____________________________KRONIKA Smrt na poti iz mlekarne JR o lqC6Ste s*°terjale 21' letošnjo žrtev! V soboto, 11. septem-se ie 73-letna Verona Kolarič iz Trnja, ne da bi slutila ^Pof v Vraaala iz vaške zbiralnice mleka. Peljala se je s kolesom 'Si K°l *e neštotokrat prej. Na kolesu ni bilo luči, imela pa je Predmet - kresničko. V ovinek, kjer se glavni vaški cesti eprednostna cesta, je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 26- H so kradli govini Telekoma v Murski Soboti je nekdo ukradel mobilni telefon Motorola. - Nekdo, ki je vlomil skozi vhodna vrata v trgovino Elektrotehne v ^anecje sunil iz nezaklenjenega predala neke trgovine v urski Soboti žensko denarnico z denarjem in bančno kar-jo oškodoval za 10.000 tolarjev. ^na tatvina je bila v tur-IU neznanec je izrabil ln ukradel iz predala pri ^■000tolarjev.-VTeletr- JJ^niji, pretežno pa L ls°vskem območju, »30 naftno-plinskih vr-. 9ih opuščenih rudar-°v in naprav, v kate-ic2Sak čas eksplodira. ( tboj' Prav 9otovo hude! k izh r° V Petišovcih Pri vrti-^ije ''na Prosto: zemeljski psoval vnetljive ogliko-■pj6, o9ljikov dioksid in struP®nega plina Ss6jKa'Onesnaženo ob-naglo širiti ... ^Sr^-hitro ukrepati. VParC Se *za zda^ to ni dila le ”Predpo-V^ot i^^rorino vajo reše-KSdnSLndavske Nafte, slo-' Ov 'n hrvaškega rud-e®evalci so se potru-d6iaerT1 času so rešili vse ^iim CS z nevarnega ob-B^ote^0tov'k zdravniško S° Uspel' zaPreti še ^edal° veliko ljudi. £% ।S'k° ie v bazenu za-,'DriDr, visoko v ozračje vil L ' d® l. nil’ češ kje so eko-■L. 1 dopustni takega Gornji Radgoni, je ukradel večje število videokamer, brivnikov in mobilnih telefonov, zato je škode kar za 1.750.000 tolarjev. - Zvezdina restavracija v Murski Soboti je oškodovana za 100.000 tolarjev. Tolikšna sta vrednost pijač in cigaret, ki so izginile po obisku nočnega tička. -Na Turjanskem Vrhu pa je izginil audi A-6, kovinsko srebrne barve, onesnaženja. Še dobro, da so bili gasilci uspešni in so ogenj na mah pogasili. Namen vaje pa je seveda bil, da bi se še bolj izurili in da jih nič ne bi presenetilo. - Foto: Š. Sobočan o O- ' ' cena nižja za * 100.000 SIT LANOS CENA NIŽJA ZA 100.000 SIT NUBIRA letni Franc Ž. iz Črenšovec, in z levim delom prednjega blatnika zadel v zadnji del kolesarkinega kolesa, nakar je le-ta padla čez pokrov motorja in obležala na vozišču. Nesrečna Verona se je tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče umrla. Voznik, ki ni upošteval prometnega znaka ustavi, naj bil tudi vinjen, saj je alkotest pokazal 1,63 promila alkohola v izdihanem zraku. - Foto: J. Zauneker registrska številka MS 93 00C. - V Murski Soboti pa je 10. septembra izginil mitsubishi colt, rdeče barve, registrska številka MS 61 42V. - Iz pisarne skladišča Gorički sad v Puconcih so izginili: dva računalnika, telefon, računski stroj in 20.000 tolarjev. Skupna škoda znaša 500.000 tolarjev. - Neznanec je s kamnom razbil dvojno steklo in potem stikal v počitniški hišici v Čre-šnjevcih. Ali je tudi kaj odnesel, ne poročajo. - Iz kioska”na športnem centru v Gornji Radgoni je vlomilec odnesel nekaj pijač. - Tatvine in vlomi na soboški tržnici so kar pogosti. V noči na 13. september je vlomilec ukradel telefonske kartice. - V nočnih urah je neznanec vlomil v trgovino Lorber v Spodnji Voličini in odnesel vecštek cigaret in nekaj steklenic žganih pijač ter 10.000 tolarjev gotovine, tako da znaša skupna ško-. da 300.000 tolarjev. - Neznanci, ki so vlomili v stanovanjsko hišo na Ju-rovskem Dolu v lenarški občini, so odnesli kar precej tehničnega orodja, saj je oškodovanec Alojz Š. prijavil za 300.000 tolarjev škode. Š.S. ■ Desnjak: Padel po vozišču 13. septembra ob 14.30 se je S. K. peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti Desnjak-Lahonci. Med vožnjo po klancu navzdol v De-snjaku je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču ter se hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. * M CENA NIŽJA ZA 120.000 SIT Zgodilo se je... Lendavske Gorice: Smrtna delovna nesreča Eden največjih kmetov iz Lendavskih Goric 64-letni Jože Cipot je bil 12. septembra ob 21.15 na podstrešju gospodarskega poslopja, kamor je spravljal seno. Usoda je hotela, da je padel na betonska tla hleva, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer je naslednji dan žal umrl. Ledinek: Sopotnik je žal umrl 26-letni Miran K. iz Zgornjega Porčiča se je 11. septembra ob 18. uri peljal s citroenom AX po cesti II. reda Lenart-Trate. Zunaj naselja Ledinek je v blagem levem ovinku zapeljal na desno bankino in trčil v betonski prepust. Nato se je avto obrnil na streho in pristal v koritnici obcestnega jarka. Voznik se je hudo poškodoval, 43-letni sopotnik Andrej O. iz Spodnjega Gasterja, ki je sedel na prednjem desnem sedežu, pa je dobil še posebno hude poškodbe, saj je dve uri po nesreči umrl v mariborski bolnišnici. Spodnji Porčič: Nesreča Turniščana Na glavni cesti I. reda v Spodnjem Porčiču pri Lenartu se je zgodila 9. septembra prometna nesreča, ker je 54-letni Mladen Š. iz Celja, ki je vozil iz smeri Benedikta proti Lenartu, začel v desnem blagem ovinku prehitevati neznani tovornjak. V tistem hipu pa je pripeljal naproti z osebnim avtom pravilno po svojem prometnem pasd 20-letni Denis G. iz Turnišča. Vozili sta trčili s prednjimi deli. Škode je za 1.350.000 tolarjev, sopotnica v avtu Mladena Š. in tri sopotnice v vozilu Denisa G. so se lahko telesno poškodovale. Ključarovci: S tovornjakom v vlak Po železniških tirih, ki peljejo na robu Ključarovec, vozi vlak bolj poredko, kljub temu so ljudje previdni, zato se že dolgo ni zgodila nesreča. Nesreča pa seveda ne počiva. V petek, 10. septembra, je 26-letni voznik tovornjaka Robert P. iz Drakovec zapeljal na ključarovski nezavarovan prehod ceste čez železniško progo v trenutku, ko je pripeljal tovorni vlak. Po trčenju je voznika avtomobila vrglo iz kabine in je hudo poškodovan obležal pod lokomotivo. Lažje se je poškodoval tudi strojevodja. Gmotno škodo so ocenili na šest milijonov tolarjev. Odranci: S kolesom v tovornjak 10. septembra je R. K., ki seje peljal s kolesom z motorjem, zapeljal v odranskem križišču na prednostno cesto in trčil v tovorni I avto, ki ga je vozil M. Š. Kolesar se je hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša 230.000 tolarjev. Nemščak: Zapeljal je v jarek 11. septembra ob 3.15 se je zgodila prometna nesreča na cesti med Beltinci in zaselkom Nemščak pri Dokležovju. Avtomobilist Dušan H. iz Črenšovec je vozil prehitro, izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Voznik in sopotnik Jože H. sta se lažje poškodovala. Murska Sobota: Nesreča v križišču V nedeljo, 12. septembra, ob 20.15 je bila prometna nesreča v križišču Slomškove in Gregorčičeve ulice. Avtomobilist ni upošteval prometnega znaka ustav/, zapeljal je kar v križišče in trčil v voznika kolesa z motorjem, ki je pripeljal po Gregorčičevi ulici. Ta je tudi padel in se huje poškodoval. Čepinci: Spet pod ključ Kriminalisti Urada kriminalistične službe PU Murska Sobota in Policijske postaje Murska Sobota so privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti 54-letnega M. T. iz Če-pinec, ki je potem odredil zoper osumljenca pripor. M. T. je osumljen, da je 9. Septembra na svojem domu pretepal ženo v prisotnosti njunih treh otrok in jo lahko poškodoval, znesel pa se je tudi nad 13-letnim sinom. Zdaj, ko je mož v priporu, so si domači malo oddahnili, kajti z zbiranjem informacij so preiskovalci ugotovili, da je bil osumljenec neprestano nasilen nad člani družine Jih šikaniral in ■ družini ni dajal nobene pomoči. Osumljenec se je julija vrnil s prestajanja zaporne kazni, a se očitno ni poboljšal. Dolga vas: Poskus podkupovanja Neki romuski voznik tovornjaka očitno ne ve, da je en policist mejne policije Dolga vas v suspenzu, ker ga je uspel pred časom podkupjti ruski tovornjakar, zato so policistovi kolegi poslej še posebno previdni. 9. septembra je dal Romun, čigar tovornjak ni bil v redu, v potni list tahografski vložek, pod njega pa deset mark, seveda v upanju, da ga spusti naprej. Policist je ravnal pravilno: obvestil je nadrejene in zoper tujca so ustrezno ukrepali. Pošteni policist! Pomurje: Ovadili posiljevalca Občanka z območja Pomurja je prijavila posilstvo. 4. septembra okrog 11. ure jo je osumljenec zvlekel v svoje stanovanje, zaklenil vrata in jo posilil. Delavci urada kriminalistične službe so osumljenca prijeli 10. septembra in ga privedli v nadaljnji postopek pri preiskovalnem sodniku. Policija ni sporočila ne inicialk posiljevalca ne posi-Ijenke, prav tako tudi nismo uspeli zvedeti, v katerem kraju sta bili storjeni kaznivi dejanji: protipraven odvzem prostosti in posilstvo. Dolga vas: Poskus podkupovanja Na mejnem prehodu v Dolgi vasi je policist zavrnil vstop dvema Romunoma, saj sta imela neveljaven potni list. Potem sta pokazala druga potna lista, prav tako neveljavna, in v enega sta vstavila 20 dolarjev in 10 mark, seveda v upanju, da bo to pomagalo. Policist ni nasedel poskusu podkupovanja, ampak je takoj obvesti nadrejene šefe. Osumljena Romuna so odpeljali v nadaljnji postopek, pri preiskovalnem sodniku. Š.S. ■ 18 ŠPORT 16. september 1999, Razmišljanje Kasaške dirke v Ljutomeru Prva državna nogometna liga Ali se je Potrošniku odprlo? V šestem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je evropski Maribor prepričljivo premagal Gorico in nadaljuje zmagovalni pohod, saj že za šest točk vodi pred ljubljansko Olimpijo. Soboška Mura, ki je po zmagi v Velenju napovedala pohod k vrhu, je ljubitelje nogometa tokrat razočarala. Celjski Publikum, s katerim imajo Sobočani že nekaj časa velike težave, je tudi tokrat presenetljivo odnesel vse tri točke, kar je sicer njegova letošnja prva, hkrati pa tretja zaporedna zmaga v Fazaneriji. Mura, ki je nastopila brez kaznovanih Cifra in Cipota, kar se je na igri gotovo poznalo, je sicer dobro začela in že na začetku sta se Škaperju ponudili dve idealni priložnosti za vodstvo, ki pa ju ni izkoristil. Zatem pa so igro prevzeli Celjani in v prvem polčasu po napakah domače obrambe dosegli tri zadetke, kar je bilo dovolj za zmago. Zlasti še, ker je Škaper tik pred polčasom naredil nepremišljeno dejanje in moral zapustiti igrišče. Klub igralcu manj pa so Sobočani v drugem polčasu zaigrali boljše, kaj več kot časten zadetek pa jim ni uspelo doseči. Prijetno presenečenje so tokrat pripravili nogometaši Potrošnika na gostovanju v Ajdovščini, kjer so dosegli prvi letošnji zadetek in osvojili prvo točko na gostovanju. Nogometaši Primorja so v prvem polčasu že vodili z dvema zadetkoma, vendar se Beltinčani niso predali in so se naposled veselili uspeha. V moštvu Potrošnika sta tokrat prvič zaigrala nekdanja igralca Rus Sašo Vorobjov in Ganec David Adjei, kar je nekoliko osvežilo igro Bel-tinčanov. Ali to pomeni, da se je Potrošniku odprlo in da se ljubitelji nogometa lahko obetajo boljših iger v prihodnje? Upajmo da, zlasti še, ker bodo imeli že v nedeljo na tekmi z Domžalami kar trije novi igralci pravico nastopa. To so Romun Lucian Cosmin Popesku, Robert Pevnik in Danijel Širec. Pri Potrošniku pa v prihodnje ne računajo na Predaga Stijilkoviča in Maria Zvera. Strokovnega vodstva tudi ni zadovoljil Halilovič, ki je bil v Beltincih na preizkušnji. V tekmovanju druge državne nogometne lige sta prekmurska li-gaša osvojila le točko. Lendavka Nafta je z Rogozo igrala neodločeno in prinesla prvo točko iz gostovanja. Za osvojeno točko Nafte ima največ zaslug vratar Magdič, ki je ubranil enajstmetrovko Dubravi-ce. Žal pa so Lendavčani zopet ostali brez enega igralca, saj je bil v začetku drugega polčasa zaradi prekrška v kazenskem prostoru izključen Šabjan. Nogometaši Čr-enšovec so gostili dobro moštvo iz Šmartnega in po pričakovanju ostali praznih rok. Tako kot na prejšnjih dveh tekmah na domačem igrišču so Črenšovčani tudi tokrat igrali premalo požrtvovalno in disciplinirano ter doživeli visok poraz. Zaradi poškodb pa moštvo tudi ni nastopilo v popolni postavi. V tretji državni nogometni ligi so Renkovci, ki so nastopili brez kaznovanega Simona Bojneca, doma premagali Bratonce in sami vodijo na lestvici. Lesoplast iz Križevec je namreč doma igral s Kemo iz Pu-conec le neodločeno. Presenetljivo dobro je štartala Čarda iz Martja-nec, ki je tokrat visoko premagala novinca Hotizo, in je na tretjem mestu. Bakovci so tokrat s težavo premagali Odrance, saj so zmagoviti zadetek dosegli v zadnji minuti igre in se po slabem štartu s tremi zaporednimi zmagami prebili na četrto mesto. Kobilje je po pričakovanju premagalo zadnje Turnišče, ki je še edino brez točke, in se prebilo na peto mesto. Kobilje je poleg vodečih Renkovec in drugouvrščenega Lesoplasta še brez pora- FERI MAUČEC ■ Div MS (Marko Slavič) drugi na DP Ob praznovanju 125-letnice prvih konjskih dirk v Prlekiji je pripravil ljutomerski kasaški klub 21. tekmovalni dan, letos devetič v Ljutomeru. Nastopilo je 74 kasačev, v osrednji točki državnega prvenstva triletnikov je sodelovalo 12 najboljših kasačev. Zmagal je Private Dancer (Milan Žan, Ljubljana), odličen drugi pa je bil Div MS (Marko Slavič, Ključarovci) in postal državni podprvak. Vsi so tekmovali na 2100 m progi. Rezultati - prva dirka (3 do 41.): 2. Fuci (Milan Kukolj) 1:23,7; druga dirka (3. do 12.1.): 2. Fux As (Simon Slavič) 1:21,2, 3. Fista (Milan Seršen) 1:21,4; tretja dirka (3. do 12.1.): 1. Alis (Marko Slavič) 1:20,4, 2. Honey Goal (Marjan Tramšek) 1:20,8, 3. Crovvn (Franc Puhar) 11:21,0; četrta dirka (2-letniki): 2. Cony Chergon (Igor Pozderec) 1:19,9, 3. Don MS (Marko Slavič) 1:20,5; peta dirka (3. do 12.1.): 1. Apricot (Mirko Šonaja) 1:19,2; sedma dirka (državno prvenstvo triletnikov); 1. Private Dancer (Milan Žan, Stožice) 1:18,7, 2. Div MS (Marko Slavič, Ključarovci) 1:19,1,3. Ben Quick B (Mirko Gregorc, Brdo) 1:19,2. (NŠ) Golf Tečaj golfa v Moravskih Toplicah Igrišče za golf v Zdravilišču Moravske Toplice, ki je bilo zgrajeno lanskega oktobra, je postalo prijetno zbirališče ljubiteljev te atraktivne igre. Golf klub Moravske Toplice, ki ima trenutno 130 članov, in tudi ljubitelji tega športa pa si najbolj želijo, da bi podjetju čimprej uspelo realizirati projekt širitve igrišča na 9 oziroma 18 lukenj. Razveseljivo je, da so se nekateri člani kluba že doslej uveljavili na amaterskih turnirjih. Za tiste, ki bi se želeli ukvarjati z golfom in še nimajo »dovoljenja za igro«, bodo organizirali drugi tečaj golfa. Dvajseturni tečaj, ki bo potekal ob sobotah in nedeljah, bo vodil profesionalni učitelj Dejan Rozman, udeležijo pa se ga lahko tako člani kluba kot vsi drugi, ki se želijo ukvarjati z golfom. Prijave zbirajo po tel. št. 122820 ali 123993. 1.SNL Čarda 5 3 1 1 13:5 10 Bogojina 4 1 2 1 11:8 5 Rezultati ■ - 6. krog Bakovci 5 3 0 2 9:5 9 Šalovci 4 1 2 1 7:12 5 Primorje : Potrošnik 2 : 2 Kobilje 5 2 3 0 7:4 9 Makoter 4 1 1 2 7:7 4 Mura: Publikum 1 : 3 Goričanka 5 2 2 • 1 8:4 8 Slatina 4 1 1 2 6:9 4 Maribor: Gorica 4 : 0 Odranci 5 2 1 2 10:5 7 Rotunda 4 0 0 4 4:17 0 Rudar: Korotan 2 : 2 Beltrans 5 1 3 1 9:6 6 Dravograd : Olimpija 0 : 4 Kerna 5 1 3 1 7:7 6 2. MNL Lendava Domžale : Pohorje 2 : 1 Bratonci 5 1 2 2 4:9 5 Maribor 6 6 0 0 23:4 18 Polana 5 1 2 2 4:10 5 Rezultati - 3. krog Olimpija 6 4 0 2 16:5 12 Tromejnik 5 0 3 2 6:9 3 Dolina : Zitkovci 0 : 3 Rudar 6 3 1 2 11:9 10 Hotiza 5 0 1 4 3:15 1 Kapca : Mostje 4 : - 4 Dravograd 6 3 1 2 8:9 10 Turnišče 5 0 0 5 3:17 0 Nafta vet. : Graničar 2 : 1 Primorje 6 2 3 1 11:7 9 Žitkovci 3 2 0 . 1 6:3 6 Mura Publikum 6 3 0 6 1 4 3 1 8:6 8:9 9 7 1. MNLMS Nafta vet. Graničar 3 2 0 3 1 1 1 1 ■ 5.4 6:3 6 4 Domžale 6 2 1 3 7:15 7 Rezultati - 4. krog Mostje 3 1 1 1 7:7 4 Gorica 6 1 3 2 6:11 6 Serdica: Prosenjakovci 9 : 1 Dolina 3 1 0 2 2:8 3 Korotan 6 0 4 2 10:13 4 Pušča : Apače 0 :; 2 Kapca 3 0 2 1 6:7 2 Potrošnik 6 0 3 3 2:11 3 Rakičan : Tišina 2 : 2 Pohorje 6 0 2 4 3:14 2 Ljutomer: Grad 1 : Hodoš : Lipa 0 : 3 5 Mali nogomet - F »L 2. SNL Ižakovci: Cankova 3:0 Rezultati - 2. krog Apače 4 3 1 0 11:3 10 Triglav: Tropovci 3 : 3 Rezultati - ■ 6. krog Rakičan 4 3 1 0 9:4 10 Kupšinci: Ivanci 6 : 1 Rogoza: I Nafta 0 : 0 Serdica 4 3 0 1 16:5 9 Meteor: G. Metuljček 3 : 1 Črenšovci : Šmartno 2 : : 6 Grad 4 3 0 1 11:3 9 Prosečka vas : Videm 4 : 5 Šentjur: Triglav 0 : 4 Lipa 4 3 0 1 13:7 9 Černelavci : Flamingo 1 : 4 Avtoplus : Železničar O : 3 Ižakovci 4 2 1 1 9:6 7 Bulls : Junior SNV 11: 1 Drava : Aluminij 0 : 1 Tišina 4 1 3 0 12:10 6 Bulls 2 2 0 0 17:4 6 I. Gorica: Koper 0 : 7 Cankova 4 1 0 3 12:9 3 Videm 2 2 0 0 11:5 6 Jadran : Elan 2 : 1 Ljutomer 4 1 0 3 6:15 3 Kupšinči 2 1 1 0 8:3 4 Zagorje : Tabor 1 : 2 Pušča 4 0 1 3 6:11 1 Flamingo 2 1 1 0 8:5 4 Koper 6 4 1 1 19:6 13 Hodoš 4 0 1 3 5:19 1 Ivanci 2 1 0 1 7:8 3 Tabor 6 4 1 1 15:2 13 Prosenjakovci 4 0 0 4 4:22 0 Meteor 2 1 0 1 4:7 3 Elan 6 4 1 1 17:7 13 Junic SNV 2 1 0 1 5:13 3 Šmartno Triglav Železničar Aluminij Šentjur Jadran Zagorje 6 6 6 6 6 6 6 4 4 0 3 2 3 1 2 3 2 2 2 1 1 2 1 2 1 2 3 15:11 13:5 8:4 7:6 8:7 5:8 10:9 13 12 11 10 9 8 7 Liga Triglav Lendava Rezultati - 3. krog Bistrica : Panonija 2 : 2 Nedelica : Petišovci 4 : 2 Lakoš : Dobrovnik 1 : 1 Čentiba : Olimpija 3 : 2 Prosečka vas G. Metuljček Triglav Tropovci Černelavci 2 2 2 2 2 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 2 8:9 3:5 6:9 5:9 3:8 1 1 1 1 0 Prinjorje : Potrošnik 2:2 Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 650. Sodnik: Mitrovič Strelci: 1 : 0 Gregorič (10), 2 : 0 Barut (30), 2 :1 Utroša (62), 2:2 Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Kreslin (Utroša), Vorobjov (Cen Adjei, Ulen, Erniša, Kokaš, Bukovec, Ristič (Kendič). Mura: Publikum 1 : 3 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1 5C Šegula (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Sankovič (25), 0 : 2 Georgijevski Goršek (45), 1 : 3 Ošlaj (68). Mura: Nemec, Baranja (Benko), Dominko, Ošlaj, Gabor ( j. Sodnik: (31)>0:3 (Pimal* Lukič. Mesarič. Škaper. Ristič, Črenšovci: Tabor 0 : 7 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Brence bor). Strelci: 0: 1 Kneževič (11), 0 : 2 Kneževič (11), 0: 3Stanič(2I, : 4 Staniš (65), 0 : 5 Durmič (70), 0 : 6 Božič (73), 0 : 7 Grlj (86^ „ Črenšovci: Karoli ( Pleteršnik), Pintarič (Gruškovnjak), Hartman. Horvat, Pucko, Kolar, Kustec, Krapec, D. Horvat, Vori (Kuzma), BN" ' Rogoza: Nafta 0 : 0 Rogoza - Igrišče Rogoze, gledalcev 400. Sodnik: Mihalič_(K°P^ Nafta: Magdič, Hozjan (Pucko); Novak (Balantič), Drvarič, Ho Gabor, Šabjan, Baša, (Gyurkač), Tompa, Škerbič, Gomboc. Črenšovci: Šmartno 2:6 Črenšovci - Igrišeč Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: bljana). Strelci: 0 : 1 Cugmas (6), 0 : 2 Dragič (42), 0 :3 Dragič H 4 Dragič (47), 1 : 4 Gruškovnjak (58), 2 : 4 Brunec (68), 2 :5H (75), 2 : 6 Kovačič (83). . Črenšovci: Karoli, Gruškovnjak, Hartman, Br. Horvat, Pucko(^ Plej, Kustec, Krapec, De. Horvat (Kuzma), Kolar (Tratnjek), Bnm^. Tretja državna nogometna liga Čarda : Hotiza 4:0 . . ) SF Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 150. Sodnik: tompa (Tumisco . ci: 1_: 0 Titan (7), 2 :0 Vogrinčič (19), 3: 0 Kerec (75), 4:0 Vogmc Carda: Fekonja, Matuš (Hajdinjak), Meničanin, Jaklin, Antoim Vogroinčič, Čarni (Horvat), Kerec, Titan, Cmor. Hotiza: Plej, Oletič, Cigan, Jakšič, Gazdag, Antolin, Albert Kerek (Horvat), Robert Lackovič, Farkaš (Gyorkoš), Hozjan. Renkovci: Bratonci 2:0 J Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Mija*1® lenje). Strelec: 1 : 0 Kocet (37), 2 : 0 Kocet (39). Renkovci: A. Lebar, Plej (Šinkec), Kerman, Nežič, Grabar! ■ Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet (Režonja), S. Lebar, D. Bratonci: Kuzma, Mlinarič, Gjerek, D. Hovat, Zlatar, Forjan, Rous, Tkalec, A. Horvat (Mertuk), Koren. Tromejnik Slovenica: Beltrans 1:1 Kuzma - Igrišče Tromejnika, gledalcev 300. Sodnik: Klinc ca: 1 : 0 Kranjec (51), 1 ; 1 Sunčič (71). Tromejnik Slovenica: Škrbič, Bence (Hajdinjak), Zrim, Pe^ Kranjec, Salamon, Benko (Štrtak), J. Horvat, B. Horvat, Šinko, A Beltrans: Balažič, Hanžekovič (Cmerčnjak), Kosi (Fras), Osterc, Kavaš, B. Osterc, Sunčič, Puhar, Modlic, Ropoša. Kobilje : Turnišče 3:1 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec ci: 1 : 0 Kovač (9), 1 : 1 Ternar (22), 2 ; 1 Kustec (44), 3:1 ' Kobilje: Zver, Rituper, Kocet (Danč)j S. Bukovec, J- Buk° Laci, Kovač (Turner), Kustec (Šijanec), Trajber, Radikovič. pu* Turnišče: Dominko, Lutar (Kovač), Kreslin, Prendl, Mujar Ternar, Houbar, Žižek, Mertik, Zver (Černi). Polana: Goričanka Big Tun 1:1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 200. Sodnik: Strelca: 0 : 1 Kosednar (22), 1 : 1 Hozjan (40). (P^ Polana: R. Žižek, D. Žižek, Biro, Laki, Z. Hozjan, J- . Hozjan (Horvat), Cvetko, Klujber, Imre, Kerčmar (Zver). ^griP^' Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar (Gider), H Hitra hoja Na Ptuju je bilo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v hitri hoji. Sodelovali so tudi člani MDSS Murska Sobota in dosegli lep uspeh. Pri ženskah je v skupini A zmagala Silva Mlinarič, v skupini B pa je bila najboljša Milica Pomgračič. Med moškimi v skupini B je bil Anton Gomboc šesti, Geza Bencik sedmi in Dušan Korošak osmi. (T. Kos) Rogoza 6 2 1 3 5:8 7 Nedelica 3 3 0 0 10:5 9 Drava 6 1 2 3 5:7 5 Panonija 3 12 0 6.5 5 Črenšovci 6 1 2 3 5:20 5 Bistrica 3 11 1 9:5 4 Nafta 6 1 1 4 5:11 4 Dobrovnik 3 11 1 6:7 4 Avtoplus 6 0 2 4 2:13 2 Lakoš 311 1 3:4 4 L Gorica 6 0 1 5 4:17 1 Olimpija 3 10 2 5:5 3 Čentiba 3 10 2 6:7 3 Petišovci -3 0 1 2 3:10 1 3. SNL vzhod Rezultati - - 5. krog Bakovci: Odranci 1 : 0 2. MNL MS Lesoplast : Kerna 1 : 1 Rezultati - 4. krog Kobilje : Turnišče 3 : 1 Slatina : Roma 0 : 3 Polana: Goričanka 1 : 1 Makoter: Dokležovje 1 : 2 Čarda : Hotiza 4 : 0 Bogojina : Šalovci 1 : 1 Tromejnik : Beltrans 1 : 1 Gančani: Rotunda 3 : 0 Renkovci : Bratonci 2 : Q Dokležovje 4 3 1 0 - 10:5 10 Renkovci 5 4 1 0 9:3 13 Roma 4 3 0 1 14:5 9 I esnnlast 5 3? n 11-4 n nannsni 4 9 1 1 mn 7 Namizni tenis Uspeh Pomurcev V Ljubljani je bil prvi odprti državni članski turnir, na katerem je sodelovalo 91 igralcev, med njimi so bili vsi najboljši domači in tuji igralci, ki bodo tekmovali v 1. SNTL. Nastopilo je tudi 14 pomurskih igralcev, ki so dosegli solidne uvrstitve. Najboljši je bil Radgončan/Kitajec Xu Jia, ki je zasedel tretje mesto. Dober je bil tudi igralec Moravskih Toplic Sobote Mirko Unger, ki se je uvrstil med osmerico. Unger je premagal reprezentanta Reflaka, pot v polfinale pa mu je preprečil igralec Radgone Xu Jia. Sobočan Mitja Horvat je pristal med šestnajstimi najboljšimi. V finalno skupino so se uvrstili Rihtarič in Solar (oba Radgona) ter F. Horvat in Kocuvan (oba Sobota). Druga mesta v predtekmovalni skupini so zasedli Koščak, Šbul in Puhan (vsi Sobota) ter Smodiš (Kerna Puconci). V soboto se začne tekmovanje v prvi državni ligi. Radgončani gostijo Maribor, Sobočani pa gostujejo pri Krki v Novem mestu. cko, Suša, • s, w Poredoš, Kosa6 j, | Lesoplast: LeSopi^ Kričevci -'9^ dnik' gledalcev S 0 J (Črenšovci)- = . (85k * j/ LesoplaS ’ Malačič, čerp™ ^č^1' Jandrašič, Ul60; 0|a). . P' Kerna: Ka’ ilC, n M Banfi, Macek’ Rakar (Go^. rec, Škedel), .o Bakovci BakoV=o'& dalcev l5°'1 ■ 0 ^1^ gola, Ž^m Benko, He. uanc’ /nam -njc, Hozjan, Sb A. Kavaš (o. ^5- Sik ■ 16. september 1999 ŠPORT 19 ®ojan Brus prvak, Zdravko Mauko tretji p°rtno društvo PRŠ Opel MS V sodelovanju z Voja-Pr jurska Sobota 8. državno ; * in 4. prvenstvo Sloven-v triatlonu (plavanje, ko-skevniT’tekb Prvenstvo Sloven-lfeJV1Vtriatlonu J® bil°tokrat v bilaor^0*1^1''6^6’ P™6 Pa je skaSn^j spsiiana po mestu Mur-Sodelovalo je 130tek-"isohT?*6^171073^’ med kateri-Pomurski tekmovalci Murska So-^eznik8691'lep USpeh' Med špiinttnatinTS Radenska>’ ki ie v ^dutn k U Za POkal Opei MS v ietrt0 m afe9oriii zasedel izvrstno Ver|stvo nSt°’Za univerzitetno pr-^ni prvak“ Pn/i in postal dr‘ ^avkoM Uspešenie bil tudi hšnrin}auko Radenska), saj T za pokal Opel Jubi|ei MS v absolutni kategoriji zasedel osmo mesto, v kategoriji moški pa je bil tretji in dobil bronasto odličje. Zlatko Tibaut je. v šprint triatlonu za pokal Opel MS zasedel dvajseto mesto, v kategoriji moški pa je bil deseti. David Šernek je v absolutni kategoriji zasedel dvaindvajseto mesto, v kategoriji moški pa je bil enajsti. Na tekmovanju so se lepo izkazali tudi pripadniki Vojašnice Murska Sobota in člani ŠD Raden- ci v štafetnem teku. V prvenstvu Slovenske vojske je ekipa vojašnice Murska Sobota (Borut Tinev, Tomaž Horvat, Miodrag Korčulanin) v štafetnem teku zasedla drugo mesto in osvojila naslov državnega podprvaka. Druga ekipa Vojašnice Murska Sobota (Dario Vrdjuka, Robert Horvat, Stanislav Kustec) pa je bila deseta. V štafetnem teku za pokal Opel MS je ekipa ŠD Radenci (Janko Puhek, Drago Forjanič, David Rihtarič) zasedla drugo mesto. Tekmovala je tudi ekipa KPŠ (Renata Kos, Simona Šeruga, Alenka Mugerle) v štafetnem teku za pokal Opel MS, ki je nastopila edina. Kljub zahtevnosti so organizatorji tekmovanje v lepem vremenu izvrstno izpeljali. FERI MAUČEC, FOTO: JURE ZAUNEKER ■ ^set let kolesarstva v Tropovcih M je praz- na - 2g,810 dva pomembna jubi-p°vcih ig o?'00 kolesarstva v Tro-%Trnn letnico Kolesarskega Svili J?*'' tem jubileju so ^dnik^681108*’ na kateri Je %ilSDn kluba Miroslav Flisar ^žene na Prehojeno pot in ^del^’najzaslu^ l|(>ie|et Pnznanja in plakete, ^niak a979, ko kolesarski ndrej Berden skupaj s km01^6 iz Beltinec pripra-»a nSarsko dirko za pokal Spe'a koleserska dirka, Nadnje leto prenesli V™90 s startom in ciljem v /^err/6 Pos^a Po zaslugi An-8na in družine Titan ter ?n3lna 6Vnih domačinov tradk h^an^H^dna kolesarska Tišina. Tropovska Aa neka^a*e Postala privlačna A sn ~ere talentirane kole-^tekm6 kasneje razvili v vr-t?Sbn^Valce’ med katerimi bgren7naa' Papež’ Pintarič, lunini kol.07'8’ Bonča ... Med »ojSndr^ 8e naiboli J.\ 8»^!° erben mlajši, Dali- iz Belti- 16 bila ustanovljena X2a Sekcija na Tišini, ki tud; naib°ij aktivna, saj je ■ s°0r9anizacijo kole- 5 na travi Alojz Grmič - trener KK Pomurje Skiny Ponoviti lansko uvrstitev Prihodnjo soboto se začenja prvenstvo v prvi slovenski ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje osem moštev, med njimi tudi ekipa Pomurke Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke se že nekaj časa vneto pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom trenerja Alojza Grmiča in njegove pomočnice Lene Gabor. Več o pripravah in željah smo se pogovarjali s trenerjem Alojzom Grmičem. - Kako ste se pripravili za novo tekmovalno sezono? »S pripravami na novo sezono smo začeli v začetku avgusta. Priprave so potekale doma po načrtu, brez posebnih težav, teden dni pa smo imeli tudi skupne priprave v Radencih. V času priprav smo sodelovali tudi na močnem mednarodnem turnirju v Zalaegerszegu na Madžarskem, kjer smo zasedli zadnje mesto. Čeprav smoekipo zelo pomladili, upam, da je dobro pripravljena.« - Ekipo ste pomladili. To pomeni, da je prišlo do igralskih sprememb? »Klub sta zapustili Marina Čor-daševič in Martina Kraner, ki sta bili izposojeni in sta se vrnili v Maribor. . V člansko ekipo pa smo uvrstili šest mladih in perspektivnih kadetinj: Martino Orban, Tino Zver, Tjašo Zver, Nino Makovec, Petro Merica in Polono Leden, vrnila pa se je poškodovana Sandra Mate.« - Koliko igralk imate na voljo in pod katerimi številkami bodo nastopale? »Na voljo imamo 16 igralk, ki bodo nastopale pod naslednjimi številkami: 4 Martina Fefer, 5 Sandra Mate, 6 Martina Orban, 7 Alenka Ori, 8 Ivana Huzjak, 9 Tina Zver, 10 Natalija Kerec, 11 Daša Gorčan, 12 Anita Horvat, 13 Mira Svetina, 14 Sara Pušenjak, 15 Marina Glišič, 16 Tjaša Zver, 17 Nina Makovec, 18 Petra Merica in 19 Polona Leden.« - Ali je ekipa, ki ste jo sestavili, slabša kot lanska in kaj lahko pričakujete od prvenstva? »Mislim, da je ekipa enako močna kot lanska, čeprav sta nas zapustili dve izkušeni igralki. Pričakujem, da bomo lahko ponovili uvrstitev iz prejšnje sezone ali morda celo dosegli mesto višje. Seveda pa pred začetkom prven- . Klubske prostore KK Tropovci sta predala namenu najstarejšj član in najbolj aktiven pri gradnji Alojz Lazar ter župan Občine Tišina Alojz Flegar. Fotografija: Jure Zauneker sarskega maratona Tri srca v'Ra-dencih. Pod strokovnim vodstvom Štefana Titana so v sekciji zrasli odlični kolesarji, kot so brata Šooš, Cigut, Hajdinjak in Škraban, ki so kot mladinska ekipa premagovali najboljše ekipe v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Kolesarska sekcija na Tišini je postajala vedno močnejša in prevzemala tudi skrb za financiranje. Zato so se na pobudo takrat- ,^9a Triglava ^bi v državni članski in mladinski ligi v hokeju na travi. % y 'p blor^?0' soc|elujejo štiri ekipe, saj sta se članski ekipi Murske X k krog^8^ Toplic združili. V mladinski konkurenci pa nastopa 6 PremaaC,anske9a prvenstva je Triglav iz Predanovec v Moravskih i p'P0 M°ravskih Toplic - Sobote z 2 : 0 (1 : 0). Sodnika: v^doš^ranc Maučec. Strelca: Kuzma in Zrim. Triglav: Š. Fujs, %0' ^js p, a|. Zrim, M. Kulič, Kovačič, Bagari, Poštrak, Kuzma, S. Topile-Sobota: Durič, Dragojevič, Časar, ^ier, ^'Sut, Županek, Koudila, Rakar, Lenarčič, Fule, Smo-tj Kraniec. Gostonj, Da. Banko. Tekma med Lekom iz so iqrai° 'Z bjubljane i® bila preložena. V 1. krogu državne mla-°Plice $v°boda : Murska Sobota 3 : 0, Lek : Svoboda 2 : 2, \ (FM) ■ Triglav 0 : 1 in Moravske Toplice (deklice): Triglav (dekli- Pešehonov ^Lendavi ll^ Sferna konca iz Lendave je pripravilo 6. mednarodni turnir v pr?IOna' $9. Sodelovalo je 40 moških in 20 žensk iz Paki-^krah9^6’ čoške, Hrvaške in Slovenije. Med moškimi je bil ^arne?6^. ^anis Pešehonov, ki tekmuje za lendavsko Mladost, n °Ma p. ^odel prvo mesto in tako prekinil serijo zmag Lju-taSbeh ^rn^ eaebonov ie prepričljivo premagal Poharja s 3 : 0. Pri , S’a dose Po Pričakovanju zmagala Ljubljančanka Poharjeva. ‘Is 'Ha Bojan Sekereš in Denis Pešehonov v moških z 2 6 Ja drugo mesto. Za prvo mesto sta izgubila z dvojico jAli Šn Tkanih h Pešeb°nov pa je skupaj s Pelhanovo zasedel drugo %i< ^°kone v°iicah. Dvodnevno zanimivo tekmovanje so prizadejali. (F J na č®lu z Ivanom Koncutom in Miranom Domonkom ■ Horvati nega predsednika ŠD KS Tišina Štefana Titana odločili in leta 1989 ustanovili Kolesarski klub Tropovci, katerega prvi predsednik je bil Jože Farič. Uspešno so premagovali začetne težave, saj je bil klub brez koles, brez vozila in opreme. V kratkem času so kupili 10 koles in drese, .kombi pa jim je podarilo podjetje Avtoradgona. Strokovno vodstvo je takrat prevzel Dalivoj Titan. V zadnjih desetih letih se je klub uveljavil tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. KK Tropovci je bil organizator državnega prvenstva Jugoslavije za dečke ter številnih državnih prven- štev v samostojni Sloveniji za mlajše kategorije. Prevzel je tudi organizacijo kolesarskih maratonov Tri srca in Ajda. Mladi kolesarji Tropovec pa so posegli tudi po najvišjih uvrstitvah na državnih prvenstvih. Med najboljšimi so bili: Zlatko Erjavec, Tomaž Hanc, Simon Tornar, Bernard Omar, Davorin Peternel, Simon Špilak, Tilen Červek in drugi. Leta 1990 so začeli graditi klubske prostore, ki so jih dokončali prav letos, v jubilejnem letu. Skupna investicija je znašala 7,800.000 SIT. Ob praznovanju dveh jubilejev so zaslužnim podelili 60 zahvalnih listin ter 13 spominskih plaket. Plakete so dobili: Alojz Lazar, Stanko Farič, dr. Alojz Števanec, Branko Zelko, Franc Kočar, Ludvik Tornar, Dalivoj Titan, Alojz Ratnik, Bernard Omar, Štefan Titan, Tonček Gider, Feri Maučec in Gasilsko društvo Tropovci.’ FERI MAUČECI stva ne vemo, kako so se okrepile druge ekipe. Hitrostno rolanje FERI MAUČECI Karate Gabrova, Ladinekova in Zečevič V Velenju je bil šesteroboj državnih reprezentanc v karateju za kadete in mladince. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije člani KK Civi-tas iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najuspešnejša je bila Nina Gaber, saj je med mladinkami v kat. nad 60 kg zasedla tretje mesto. Nuša Ladinek je bila v kat. do 60 kg četrta. Med kadeti je Dejan Zečevič v kat. do 75 kg zasedel četrto mesto. Pomurski karateisti so sodelovali na mednarodnem tekmovanju v Čakovcu in se lepo odrezali. V katah je zmagala ekipa malčkov iz Radenec (Zemljič, Močnik, Kuhar),' med posamezniki je bil Zemljič drugi. Med deklicami je bila Ines Satler druga, med dečki Andrej Lipič četrti, Tomaž Močnik peti in Niko Kuhar sedmi (vsi Radenci). V borbah je bil najuspešnejši Denis Ficko (Civitas), saj je zmagal pri st. dečkih. Druga mesta so zasedli: Aleš Preglej (Ljutomer) pri ml. dečkih, Nuša Ledinek pri kadetinjah in Denis Ficko (oba Civitas) pri kadetih. Samo Prelog (Ljutomer) je pr*ml. dečkih zasedel tretje mesto. Ekipa Civitasa (Sočič, Zečevič, Polanec) je bila pri kadetih tretja. (D. Škandali) Santavčeva, Korenova in Bogdanova po dve zmagi V Ljubljani je bilo tekmovanje za 4. pokal Slovenije v hitrostnem rolanju. Sodelovali so tudi tekmovalci in tekmovalke RK Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši so bili: Jasna Šanta-vec (MS) med mladinkami, Tanja Koren med kadetinjami in Manuela Bogdan (obe Dokonča) med ml. deklicami, vse so zmagale po dvakrat. Davor Šijanec (MS) je pri članih zasedel prvo in drugo mesto. Po dvakrat drugi so bili: Tinka Kuplen pri ml. deklicah, Miha Cvornjek (oba MS) pri kadetih ter Doris Solarič (Do konca) pri začetnikih. Drugo in tretje mesto sta zasedla Dominik Kranjc in Katarina Jambor (oba MS). Tretje in četrto mesto sta zasedla Lea Kovač (MS) in Mojca Duh (Dokonča). Tretje in peto mesto pa je zasedel David Solarič (Do konca).V italijanski Padovi je bilo tekmovanje za grand prix v hitrostnem rolanju. V slovenski reprezentanci sta nastopila člana RK Murska Sobota Jasna Šantavec in Davorič Šijanec. Šijanec je zasedel pri članih na kronometer peto mesto, Šantavčeva pa je kot mladinka tekmovala med članicami in na 15.000 m zasedla enajsto mesto. (FM) Košarka Košarkarji Radenske,-, Creativa iz Murske Sobote so gostovali v Zagrebu in v prijateljski tekmi premagali člana hrvaške A-2 lige Hiron Botinca z 82 : 70. Strelci za Sobočane: Oček 2.0, Karlo 14, Besedic 10, Niderl 9, Meško 7, Želj 6, Banič, Ulaga in Žakula po 4 ter Ismajlovič 2. (FM) Košarka - V prijateljski tekmi je ekipa Miarte Lindau iz Lendave premagala Modeks iz Murske Središča z 79 : 58. Najboljši strelci: Hozjan 14, Goreta 13 in Neuvirt 11. Druga ekipa Radenske - Creativa iz Murske Sobote pa je premagala Miarte Lindau z 78 : 64. (FB) Šport od tod in tam Nogomet - V 6. krogu prvenstva v prvi slovenski mladinski ligi je Mura v gosteh premagala Novo Gorico s 3 : 2, Rudar iz Velenja pa v Beltincih Potrošnik s 3 :1. V 6. krogu prvenstva v prvi slovenski kadetski ligi je Potrošnik premagal Rudarja iz Velenja s 3 : 2, Mura pa je v Gorici igrala 0 : 0. Nogomet - Prekmurska prvoligaša sta odigrala nekaj prijateljskih tekem. Izidi: Potrošnik: Dravograd 2 : 0, Bratonci: Potoršnik 2: 7, Nedelica : Mura 0 : 7, Tišina: Potrošnik 0 : 8. Atletika - V Wildonu v Avstriji je bila tekaška prireditev za pokal Štajerske. Med okrog 500 tekači sta sodelovala tudi Igor Šadl iz Murske Sobote in Geza Grabar iz TS Radenci ter dosegla lep uspeh. Grabarje v absolutni kategoriji v polma-ratonu zasedel izvrstno tretje mesto, Šadl pa je bil v teku na 10,3 km v absolutni kategoriji peti. (G. G.) Kolesarstvo - Na tretjem rekrea- je pripravila Športna zveza Moravske Toplice je sodelovalo 171 kolesarjev iz Slovenije in Avstrije, ki so vozili na 25 in 50 km. Najstarejši udeleženec je bil 74-letni Miroslav Mihec iz Maribora, najstarejša udeleženka 67-letna Kristina Horvat iz Murske Sobote, najmlajši pa 6-letni Denis Kogovšek z Vrhnike. (FM) Strelstvo - SD Gančani je pripravila tradicionalno tekmovanje z MK puško. Sodelovalo je 16 ekip in 60 posameznikov. Ekipno je zmagal Ormož s 511 krogi pred Gančani, 506 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Andrej Stanič (Ormož) s 184 krogi pred Zvonkom Rebrico (Gančani), 180, in Dušanom Ziškom (Dobrovnik), 179 krogov. (Tonček Horvat) Strelstvo - Na občinskem tekmovanju v streljanju z MK puško Ljutomera, ki ga je pripravila SD Rudar Presika, je naslov prvaka osvojila SD Ljutomer (Robnik, Miholič, Horvat) pred SD Rudar Presika I in SD Rudar Pre- občinski prvak Rajko Robnik (Ljutomer) pred Ivom Pintaričem (Presika) in Darkom Horvatom (Ljutomer). D. Kosi Odbojka - V pripravljalni tekmi za novo prvenstvo so odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor premagale Rogozo s 4 : 0. Rogoza je novi član prve državne lige. (NŠ) Strelstvo - SD Varstroj Lendava je bila organizator 3. tekmovanja za pokal Lendave v streljanju z zračno puško in za prehodni pokal Varstroja. Med 9 ekipami je zmagala SD Coal s 1060 krogi pred Dobrovnikom, 1059, in Varstrojem, 1951 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Čon-tala s 377 krogi pred Grofom (oba Sebeborci), 362, in Cofkom (Coal), 357 krogov. (F. Bobovec) Odbojka - V okviru priprav za novo tekmovalno sezono v odbojki sta se v Beltincih srečala pomurska drugoligaša Ljutomer in Beltinci. Boljši so bili Ljutomerčani, ki so zmagali s 3 :1. je bilo tradicionalno športno srečanje rudarjev Slovenije. V kegljanju je zmagala Nafta iz Lendave z 971 podrtimi keglji pred Trbovljami, 860, in Mežico 859. Najboljši posameznik pri Nafti je bil Radakovič z 264 podrtimi keglji. V nogometu pa je Nafta zasedla četrto mesto. (FB) Tenis - Na medobčinskem prvenstvu, ki je bilo na igriščih v Ljutomeru in Veržeju, so zmagali: v skupini A Damjan Novak, do 15 let Darko Vargazon (Krapje), do 25 let Jernej Jakopina (Veržej), do 40 let Janez Skuhala (Banovci) in nad 40 let Igor Novak (NŠ). Šah - V Ankaranu je bil 6. moštveni šahovski festival. Med 10. ekipami sta sodelovali tudi ekipi Radenske -Pomgrada iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Prva ekipa (Cigan 6,5, Kovač 6, Coklin 6, Radosavljevič 7) je. s 15 točkami (25,5) zasedla drugo mesto. Mladinska ekipa (Lazar 5, Gjura 2,5, Kovač 4,5, Hočevar 3) pa je s 7 20 KMETIJSTVO 16. september 1999, VKjjL. Cene v kmetijskih trgovinah Danes objavljamo cene sredstev za razkuževanje semen in sredstev za jesensko zaščito ozimnih žit pred pleveli. SKZ Beltinci, skladišče Gančani pakiranje cena v sit raxil 0,2 843,00 dicuran forte 1/1 5.120,00 stomp 330-E 1/1 1.565,00 Agrooprema Potrošnik pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 651,40 raxil 0,2 1.001,80 dicuran forte 1/1 5.051,30 cougar 1/1 4.729,60 Panonka, Blagovna hiša pakiranje cena v SIT dithane S 60 0.2 620,00 raxil 0.2 935,70 dicuran forte 1/1 5.119,40 Ledavski dol, SKZ Cankova pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 596,60 raxil 0,2 873,30 dicuran forte 1/1 5.244,90 stmp 330-EC 1/1 1.587,40 Agromarket Tešanovci pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 620,00 vitavax 200 F 0,2 740,00 dicuran forte 1/1 5.019,00 Semenarna Kalia Murska Sobota pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 666,00 vitavax 200 F 0,2 880,00 dicuran forte 1/1 5.125,00 KZ Radgona, trgovina Spodnja Ščavnica pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 678,13 raxil 0,2 893,40 dicuran forte 1/1 5.118,90 Marko Slavič, Ključarovci pakiranje cena v SIT dithaneS60 0,2 raxil 0,2 555,00 770,00 dicuran forte 1/1 4.546,50 SERVIS IN TRGOVINA SIP JANI ŽIBRAT MOTA 32, 9240 LJUTOMER TeUFax: 069/84-130, GSM: 041/713-300 □ popravilo vseh vrst kmetijske mehanizacije in vseh vrst kardanov □ pooblaščen servis za kardane □ prodaja kmetijskih strojev in rezervnih delov: SIP, CREINA in INO Nudimo vam še: □ visokotlačne agregate za pranje strojev □ obračalni sistemi za tračni obračalnik (220) □ gume za vse vrste kmetijskih strojev a rezervne dele za trosilce mineralnih gnojil VICON Sortiment ozimnih žit - opisi sort Če želimo doseči visoke in kakovostne pridelke, je potrebno upoštevati pravilno tehnologijo in vsa navodila, ki so za določeno sorto najprimernejša. D zbrati je potrebno najprimernejša zemljišča, pravilno pripraviti zem- Ijo, ob pravem času posejati kakovostno seme priporočenih sort za določeno območje. Potrebno je tudi pravilno prehraniti rastline in upoštevati navodila za oskrbo posevka. Ob vsem tem pa je še en pogoj za dober in kakovosten pridelek -izbrati je potrebno najprimernejšo sorto za določeno območje. Priporočene sorte ozimne pšenice ANA - Spada med srednje nizke pšenice, višina stebla je 71 cm in je srednje rana, golica. Je dobro odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki, nekoliko manj proti rjavenju plevic. Primerna je za setev na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Odporna je tudi proti poleganju. Optimalni rok setve je med 8. in 25. oktobrom, sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter, 280-300 kg semena na ha. Absolutna masa je 38 gramov, spada med krušna žita. Hektolitrsko težo dosega 76 kg/100 I. Vrednosti za kakovostne razrede in podrazrede se spreminjajo s sorto, količino letnih padavin in intenzivnostjo agrotehničnih ukrepov, predvsem s količino in časom gnojenja z dušikom. Je zelo dobro odporna priti nizkim temperaturam. Bolj je priporočljiva za lažja tla in za dobro kvaliteto zahteva zgodnjo žetev. MARIJA - Je srednje nizka, srednje pozna, golica, odporna proti poleganju. Dobro je odporna proti rjavenju plevic, manj proti pepelasti plesni ali pepelovki. Optimalni čas setve je med 10. in 15. oktobrom. Na ha posejemo 260-300 kg semena, kar je 600-700 kalivih zrn na kvadratni mpter. Hektolitrska teža je 78 kg/1001. Je intenzivna sorta, po kakovosti pa spada med srednje dobre krušne sorte. Primerna je za pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Absolutna masa je 36 gramov. Zahteva zgodnjo žetev zaradi osipanja zrnja. ŽITARKA - je nizka sorta, v za-dnjerfi času najbolj razširjena sorta pšenice'v Sloveniji. Je 70 cm visoka in srednja pozna sorta, golica. Optimalni rok setve je med 1. in 20. oktobrom, norma setve 700 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je 300 kg semena na ha. Absolutna masa je 42 gramov, hektolitrska 78 kg/100 I. Primerna je za setev v vzhodni in osrednji Sloveniji. Je visokorodna pšenica in daje stabilne pridelke. Dobro je odporna proti poleganju in rjavenju plevic, nekoliko bolj pa je občutljiva za pepelasto plesen ali pepelovko. Dobro odporna je tudi proti nizkim temperaturam. Spada med krušna žita. DEMETRA - sorta izvira iz Hrvaške in je zelo podobna sorti ana. Primerna je za pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih. Odporna je proti poleganju in srednje odporna proti pepelasti plesni ali pepelovki. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, sejemo 700 kalivih zm na kvadratni meter, kar je 280-300 kg semena na ha. Absolutna masa je 38 gramov, hektolitrska teža 77 kg/100 I. Je golica, nizke rasti, rastlina doseže višino-72 cm in je srednje zgodnja sorta. Dobro je odporna proti nizkim temperaturam in se dobro popravlja po močni zimi. Spada med krušne pšenice. Primerna je za lažja tla in zahteva zgodnejšo žetev. SOISSONS e po obliki klasa resnica. V primerjavi s sorto ma-rija je po času dozorevanja nekoliko kasnejša, spada med srednje zgodnje sorte. Je nižje rasti, ima nizko slamo, dobro je odporna proti boleznim in srednje odporna proti mrazu in vlažnim razmeram. Je visokokakovostna sorta, ki ima odlične pekarske lastnosti. Optimalni rok setve je med 10. in 15. oktobrom,-količina semena na ha je 240-280 kg oziroma 500 kalivih zrn na kvadratni meter. Spada med intenzivne sorte. Absolutna masa je 41 gramov, hekrolitrska teža 77 kg/1001. Primerna za setev po vsej Sloveniji. JUSTUS po poreklu je ta sorta avstrijskega izvora. Spada med pozne sorte, a je za spoznanje ra-nejša in po višini slame nižja kot sorta profit. Priporočamo jo za setev po vsej Sloveniji, kjer so tla dobro preskrbljena z vodo. Optimalni rok setve je med 10. in 20. oktobrom, sejemo 450 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je 180-220 kg semena na ha. Absolutna masa je 46 gramov, hektolitrska teža 77 kg/1001. Je krušna pšenica z visoko vsebnostjo beljakovin. Da zanesljive in stabilne pridelke, dobro razrašča, srednje dobro je odporna proti poleganju in dobro odporna proti vsem glavnim boleznim. Je golica. PROFIT -je nemška sorta, golica, krušna sorta z visokim pridelkom | zrnja, odporna proti mrazu in srednje i odporna proti boleznim klasa in listja. Proti pepelasti plesni ali pepelovki je dobro odporna, manj proti žitni pro-i gasti rji. Srednje do dobro je odporna proti poleganju in je srednje pozna sorta. Ima srednje dolgo zrno. I Optimalni rok setve je med 15. oktobrom in 1. novembrom. Potrebujemo 160-220 kg semena na ha, to je 450 kalivih zrn na kvadratni meter. Primerna je za vlažna zemljišča, občutljiva za sušo, primernejša za tla, ki so dobro preskrbljena z vodo. Absolutna masa je 50 gramov, hektolitrska teža 78 kg/1001. SRPANJKA - je sorta z zelo nizkim steblom, visoka je okrog 64 cm in odporna proti poleganju. Je visokorodna sorta z genetskim potencialom nad 100 dt/ha. Je golica. Absolutna masa je 42 gramov, hektolitrska teža 77 kg/100 I. Je odporna proti nizkim temperaturam in se dobro popravi po hudi zimi. Dobro je odporna proti najpogostejšim pšeničnim boleznim. Po zrelosti je rana sorta. Optimalni rok setve je med 8. in 25. oktobrom, sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je 280-300 kg semena na ha. Primerna je za lažja tla in zahteva zaodneišn žetev MURKA -je sorta pšenice, ki so jo selekcionirali na Agronomski fakulteti v Zagrebu in je bila leta 1996 priznana tudi pri nas. Po tipu klasa je bela golica, po višini pa srednje nizka. Srednje zgodaj dozoreva, je pa primerna za setev po vsej Sloveniji. Gostota setve je 600-650 kalivih zrn/m2. Absolutna masa je 44 g, hektolitrska teža pa 76 kg/ 100 I. Ima stabilne pridelke. Srednje dobro je odporna proti pepelovki, rjavenju in poleganju, srednje odporna proti listni pegavosti (sep-toria). Primerna za Pomurje in za lažja tla in zahteva zgodnejšo žetev. KRONA - je golica, srednje, zgodnja, visoka 90 cm in dobro odporna proti poleganju. Je odporna proti boleznim. Da visoke in zanesljive pridelke, primerna za intenzivno proizvodnjo in zahteva dosledno izvajanje vseh ukrepov. Je novejša sorta pšenice, eden od staršev je žitarka. Absolutna masa je 43 gramov, hektolitrska teža 79 kg/1001. Optimalni rok setve je med 1. in 20. oktobrom. Sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je približno 300 kg semena/ha. LENTA je pšenica, ki je namenjena za intenzivno proizvodnjo in zahteva dosledno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. Je srednje zgodnja sorta, golica, visoka 90 cm in dobro odporna proti poleganju. Odporna je proti boleznim pšenice. Da visoke in zanesljive pridelke. Optimalni rok setve je med 1. in 20. oktobrom, sejemo 650 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je okrog 280 kg semena/ha. Tudi pri tej pšenici je eden od staršev žitarka. Absolutna masa je 43 gramov, hektolitrska teža 80 kg/1001. Primerna za setev v Pomurju in občutljiva za fusarium spp. na klasu. LARA -je pšenica, golica, namenjena za intenzivno pridelavo. Je srednje zgodnja, visoka 80 cm in odporna proti poleganju. Dobro je odpbrna proti boleznim. Absolutna masa je 43 gramov, hektolitrska 80, teža kg/100 I. Sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter, kar je 300 kg semena/ha. Optimalni rok setve ■ je med 1. in 20. oktobrom. Eden od staršev je žitarka. Primerna za setev v Pomurju in zahteva izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. GKMURA- Je madžarska sorta pšenice, po tipu klasa je resnica. Po času dozorevanja je srednje pozna z visoko slamo. Sejemo 650 kalivih zrn na kvadratni meter, njena absolutna masa je 44 gramov, hektolitrska teža pa 77 kg/ha. Dosega visoke pridelke. Dobro je odporna proti vsem glavnim pšeničnim boleznim in srednje dobro odporna proti poleganju. Primerna je za setev v Pomurju. GK LEDAVA - Je madžarska sorta pšenice, resnica, srednje pozno dozoreva in ima visoko slamo. Sejemo 650 kalivih zrn na kvadratni meter, absolutna masa je 44 gramov, hektolitrska teža pa 77 kg/ 100 I. Z njo dosežemo visoke pridelke, dobro je odporna proti glavnim boleznim pšenice in srednje odporna proti poleganju? Primerna za vso Slovenijo. RENAN -je resnica, namenjena za intenzivno proizvodnjo. Ima srednje visok potencial rodnosti. Zrno je podolgovato in temno rjave barve. Zahteva dobro pripravljeno zemljišče, gostota je 450 kalivih zrn/ m2, kar je nekje 170-200 kg semena/ha. Je srednje pozna sorta pšenice, resnica, srednje visoka. Absolutna masa je 52 gramov, hektolitrska teža 76 kg/100 I. Srednje dobro je odporna proti vsem glavnim pšeničnim boleznim in poleganju. Primerna je za pridelovanje po vsej Sloveniji in za pridelovalce, ki dosledno izvajajo vse anrotehnične ukrene Priporočeni ozimni ječmeni PLAISANT -je šestredec, srednje odporen proti pepelasti plesni ali pepelovki in proti drugim boleznim ječmena. Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter, absolutna masa je okoli 47 gramov, hek-tolitrka teža 65 kg71001. Spada med srednje nizke in srednje zgodnje ječmene. Za 1 ha potrebujemo 210 kg semena. REX - je nizka sorta ozimnega ječmena, ki je po obliki klasa dvore-dec. Priporočamo ga za setev v vseh pridelovalnih okoliših Slovenije. Optimalni rok setve je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Sejemo 500 kalivih zrn na kvadratni meter. Odvisno od absolutne teže potrebujemo za setev 1 ha 210 kg semena. Absolutna masa je 48 gramov, hektolitrska teža 66 kg/100 I. Je srednje visok (80-85 cm ) in srednje pozen ječmen. Selekcioniran je bil na Poljo-privrednom institutu v Osijeku. Zelo dobro je odporen proti poleganju, suši in boleznim ječmena. Z njim dosežemo visok pridelek. ALPHA -je dvoredni ozimni ječmen. Spada med srednje visoke ječmene in je po zrelosti srednje pozen. Absolutna masa je 46 gramov, hektolitrska teža 64 kg/100 I. Norma setve je 450-480 kalivih zm/m2, čas setve pa 15. september-10..oktober. Občutljiv je za listno pegavost. Primeren je za vsa pridelovalna območja Slovenije in intenzivno proizvodnjo. Z njim dosežemo visok pridelek. Dobro je odporen proti večini bolezni in srednje dobro odporen proti poleganju. GOTIC - je sorta, ki se je v dveletnem preizkušanju izkazala z visokim potencialom za rodnost. Po obliki klasa je šestredec. Optimalni rok setve je med. 15. septembrom in .10. oktobrom, sejemo pa 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter, za 1 ha potrebujemo 200 kg semena. Sorta je primerna za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Absolutna masa je 43 gramov, hektolitrska teža 63 kg/100 I. Je zelo zgoden ječmen, srednje nizek in odporen proti poleganju. Dobro je odporen proti boleznim. Je odlične krmne vrednosti. COPIA - Sorta je primerna za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Je srednje odporen proti pepelasti plesni ali pepelovki in proti listni pegavosti. V optimalnem roku setve med 15. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter ali 210 kg semena/ha. Absolutna masa je 49 gramov, hektolitrska teža 64 kh71001. Po obliki klasa je šestredec. ASTRID - je po obliki klasa dvoredec. Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih v Sloveniji. Je srednje odporen proti pepelasti plesni ali pepelovki in proti listni pegavosti. Sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter, čas setve pa je med 15. septembrom in 10. oktobrom. Absolutna masa je 55 gramov, hektolitrska teža 63 kg/100 1. Da posejemo 1 ha površine, potrebujemo 200-230 kg semena. Z njim lahko dosežemo visoke pridelke. Srednje dobro je odporen proti poleganju. HELGA - Je po obliki klasa šestredec. Spada med srednje pozne ječmene s srednje visoko slamo. Absolutna masa je 59 gramov, hektolitrska teža 60 kg/100 L Sejemo 450-480 kalivih zrn na kvadratni meter. Z njim lahko dosežemo viso-kp nrirlelko dnhrn ip nrlnnrpn nmti glavnim boleznim ječmena in pw poleganju. Primeren za prideloval po vsej Sloveniji. Priporočene sorte ozimne rži ~ 'o 73 VS® DANKO-Primen^.. ^ pridelovalna obmocj visoko slamo,a)edo^t|..vaza proti poleganju. Je P snežno plesen. Optima j, je med 15. septembrom^ tobrom, sejemo pa ha P0^®” na kvadratni meter. La bujemo 160-180 kg se lutna masa je 30 gram ’ ska teža 69 kg/10 . dobroie srednje visok pridelek, odporna proti boleznim. EHOKURZ-k^ in primerna za pridelovanj pridelovalnih obmocp"^ Ima nižjo slamo kot s pia| je odporna proti pepe setve/ pepelovki. Optimalm ca^ 15. september-10. J jifif mo 400 kalivih zrn na kv ter, za setev 1 hapap kruš(ial1 120-150 kg semer^2a profil’0’ srednje do dobro o p proti leganju in dobro odp trajajoči snežni odej. dnje dolgo, modrosiveb lutna masa je 33 gra ska teža 69 kg/10 ' MARDER-ie^^ boljšo pekarsko v^ bolj razširjena hibn Da15-20%višjepnd^ sorte rži. Se dobro Ze!o visoko Peka^. 15. septembrom m posejemo 400 ka ' ( dratni meter (tehnolo sorte). Absolutna masa je med 15;sep obmZZ tobrom, primer enija-jj. dobro pripra^ea jeSenUe pri ekstremno s /0 no valjanje pos |azZ® Z ALMO-|e">^ krmno vredno5 jp rži5' JaiZ^ žanec med Psea |nOvis°^ so zanesljivi m 01^, jeVi5” dno odporna P sred visoka rastim ' lodo^ pridelek slame. g0|utna te proti boleznim. 5^' ^ njaje 50 optim*11^ 67kg/1°0'n°^ med 15. s®P eI11ena’LjePL brom, količina kg, -^e za 1 ha, 450 kalivih Dobro je odP* uspMpal^ ,teh X standardne 5 ni p kovosti. Vpre^jeC^^ boljše rezultat je P a nalezaP^" Tritikala Je P pra%tn.%. slabših zemg pšenico in^A^p| i^ 16. september 1999_______KMETIJSTVO____________________________21 'IM ‘ ‘' * . ■ Rezultati pšeničnih sort v letu 1999 V letu 1998/99 je Kmetijska svetovalna služba zastavila sedem poskusov s pšeničnimi sortami pri kmetih v Pomurju poskus pri KG Rakičan. Čez leto smo pregledovali različne sorte pšenice, na koncu pa izmerili kvalitetne parametre, lso Pomembni pri odkupu pšenice. Meritve so bile opravljene v laboratoriju ŽVZ-ja Murska Sobota, vsi izračunani pridelki v kg/ha so preračunani na 14-odstotno vlago. Preden se boste odločali, katero sorto pšenice boste posejali v letošnjem - letu, naj vam ne bo škoda časa, da skrbno pregledate te naše rezultate. poskusa -J^hsort pšenice v Rakičanu, 1999 ^rka Pridelek ka/ha Odst, vlage Hekt. teža kg / 1001 Odst, beljakovin Število padanja sek. Odst, primesi __6051 15,15 77,5 14,03 187 2,6 _ 6639 15,21 78,6 14,54 259 2,5 __6994 15,68 78,5 13,62 304 3,4 6696 15,73 76,7 14,89 243 3,8 <2|ons wufT~~ $?NICal _8173 15,32 78,0 13,3 338 2,5 _7682 15,3 79,0 14,48 419 2,1 _5983 15,18 77,9 14,64 357 2,5 _8014 15,61 74,1 12,51 299 3,4 _8043 15,99 75,7 12,57 254 4,4 6465 15,76 76,5 15,8 130 2,0 _6085 15,6 76,3 14,57 337 2,3 7408 15,8 75,1 13,35 293 3,2 - MJKa 7794 15,86 75,5 14,45 312 4,8 8006 15,69 75,3 13,77 248 2,9 SferT?—— _8743 15,52 74,8 13,34 237 2,8 _ 7182 15,77 75,0 14,37 233 3,0 ^^>^.7331 15,56 78,5 14,89 438 2,6 — 7656 16,3 77,6 13,72 334 2,9 7093 16,06 77,3 15,24 359 2,5 ^/83 _7271 15,88 74,0 14,74 376 3,8 _6615 15,93 73,5 15,54 302 2,0 _ 6907 15,55 76,7 14,69 457 1,8 | Canu ie bila opravljena 22. 7. 1999. Poskusov ^^sort na Hotizi, 1999 sORy. ... _ _. Pridelek kg/ha Odst, vlage Hekt. teža kg / 100 1 Odst, beljakovin število Odst. padanja sek. primesi _7659 14,82 70,9 11,64 224 4,0 7^580 15,15 75,5 11,39 290 3,7 _6826 14,45 74,5 11,10 306 3,9 _7677 14,16 75,8 12,02 302 4,0 _7247 14,29 76,3 12,47 282 3,4 ar-7's~~ _705° 14,52 75,0 10,91 246 3,6 _8149 14,31 75,2 11,26 347 3,3 _6954 14,56 76,3 12,2 319 3,2 _5124 12,82 78,2 14,03 399 5,2 ^95 14,05 77,8 12,26 393 2,5 _6470 13,33 75,7 13,51 289 3,5 _6753 12,99 73,2 13,85 198 5,0 iena15.10. 1998. '““a 19. 7. 1999. TVIS> TRAKTORJI, rezervni deli h^^^lNA z rezervnimi deli za T°HJE in SERVIS ZETOR, IMT, URSUS Rezultati poskusov pšeničnih sort v Tešanovcih, 1999 SORTA Pridelek kg/ha Odst, vlage Hekt. teža kg / 100 1 Odst, beljakovin Število padanja sek. Odst, primesi REMUS, jara' 6642 14,57 75,4 9,47 395 2,8 SRPANJKA 6183 14,64 76,2 10,0 376 4,9 ANITA 6848 14,92 72,8 9,7 217 4,0 KATA 7093 14,31 80,2 10,52 293 3,9 DEMETRA 5897 14,04 78,6 10,74 316 2,6 ŽITARKA 5713 14,26 78,8 11,05 321 5,4 SUPER ŽITARKA 5460 13,79 81,3 11,69 329 3,9 JUSTUS 6720 14,53 78,5 10,91 404 2,5 SOISSONS 7956 13,86 78,3 10,74 401 2,2 LENTA 6101 13,98 79,3 11,13 331 3,2 LARA 4835 13,3 81,5 12,46 338 2,5 KRONA 6150 14,08 80,7 10,64 351 2,0 ZG 5294/93 5848 13,52 75,3 9,74 390 11,9 TORONTO 6242 13,77 77,7 10,65 389 3,0 PEGASOS 7027 14,45 77,4 9,52 251 4,1 RENAN 6687 13,37 76,2 11,08 164 2,4 PROFIT 3357* 15,13 75,0 14,35 319 4,0 Setev je bila opravljena 28. 11. 1998. Žetev je bila opravljena 21.7. 1999. Rezultati poskusa pšeničnih sort na Cvenu, 1999 SORTA Pridelek kg/ha Odst, vlage Hekt. teža kg / 1001 Odst, beljakovin število padanja sek. Odst, primesi MURKA 6115 12,39 73,9 13,6 156 2,8 TINA 6210 12,07 71,4 10,94 164 4,0 SUPER ŽITARKA j 6409 14,13 77,5 13,41 218 2,6 ŽITARKA 7289 11,52 74,9 12,01 277 3,3 ANITA 6396 9,3 71,1 11,11 129 2,8 KRONA 5871 12,0 74,1 11,37 179 3,4 LARA 6235 11,63 76,2 12,59 272 3,1 LENTA 4355 11,93 73,5 14,29 117 46 PINKA 5950 11,78 70,9 11,65 64 2,1 MURA 5906 11,43 74,6 11,68 187 3,3 CSORNOC 6784 11,49 75,3 11,18 88 4,0 Setev je bila opravljena 15. 10. 1998. Žetev je bila opravljena 20. 7. 1999 TRAKTORJI IMT 539: 1.520.000,00 IMT 549 4X4: 2.700.000,00 V ceno vključen davek (DDV) Tudi rabljeno za novo. Ugodna posojila. Tel.: (064) 222 097 V poskusih Kmetijske svetovalne službe pri kmetovalcih je bila povsod uporabljena enaka tehnologija. Uporabljeni herbicid je bil dicuran torte v količini 1,5 kg/ha, od fungicidov pa smo uporabili archer, 1 l/ha, v fazi ko-lenčenja in v fazi klasenja tilt cb 2 l/ha. Na voljo Vam je veliko rezultatov. Na podlagi teh rezultatov in tistih iz lanskega leta se boste lažje odločili, katero pšenico boste posejali. Skrbno analizirajte določene rezultate in se posvetujte z Vašim terenskim svetovalcem, ki Vam bo lahko pomagal pri odločitvi. Naslednje leto bo v vsakem primeru pri tržnem redu veljalo, da bosta kakovostna parametra število padanja in odstotek beljakovin kot izločitvena parametra. Kaj to pomeni - če Vaša pšenica ne bo dosegla določene kvalitetne norme, bo izločena. Za beljakovine bo skoraj zagotovo ob- veljalo tako, kot je bilo do sedaj - za minimalne pogoje bo potrebno, da ima pšenica 10,0 % beljakovin. Pri številu padanja pa bo ta številka za minimalne pogoje verjetno 190 sekund. Tržni red bo znan in upam, da se bodo resnično držali obljube, da bo tržni red za letino 1999/2000 znan pred setvijo. Drugi parametri, kot so odst, vlage, hektolitrska teža in odst, primesi, pa bodo obveljali kot obračunski parametri in se bo glede na njih cena pšenice višala ali nižala. Letošnje leto bo potrebno kar najhitreje pozabiti in upati na boljše. Vreme naredi svoje in tu smo vsi, ki se s kmetijstvom ukvarjamo, brez moči. Kmetijstvo je namreč industrija brez strehe nad glavo, ki je v glavnem odvisna od vremena, predvsem od padavin. METKA BARBARIČ, univ, dipl. inž. kmet. KSS za Pomurje ■ Darjan ZADRAVEC s.P. Vučja vas 29/a /A\ • J LA\sems d.o.o. Murska Sobota Krožka ul. 58, 9000 Murska Sobota Tel.: 069/21-630 Fax: 069/21-322 ^^42 Križevci pri Ljutomeru ^efon/fax: 069/87-258 ~~~~-------------- ' __vra A/- 1 * • REZERVNI DEU ZETOR, IMT, URSUS • AKUMULATORJI VESNA • OLJA MAPETROL, omv • LEŽAJI ZKDZVL • SEMERINGE - OLJNA TESNILA • KUNASTE JERMENE • GUME STOMIL, BARUM ZETOR, IMT ^o, ’ MOŽNOST MENJAVE STARO za ^O-STARO • MOŽEN NAKUP NA KREDIT ^1 ISKALI DRUGJE, ČE LAHKO ^<^ETE na enem mestu? Nudimo za vas: - prodaja traktorjev Zetor - traktorske prikolice - enoosne in dvoosne - obračalne pluge in vrtavkaste brane Eberhardt in ostalo kmetijsko mehanizacijo - osebne avtomobile Lada 110 - Lada Niva, tudi s servo volanom - servis in rezervne dele za osebne avtomobile - pooblaščeni servis in prodaja rezervnih delov za traktorje Zetor - popravila traktorjev Torpedo, IMT ter prodaja rezervnih delov - srednja in večja popravila traktorskih motorjev - avtoelektrika - servis in popravilo tovornih vozil IVECO, TAM - prodaja in montaža gum - prodaja rezervnih delov za kombajne CLASS KMETIJSTVO 16. september 1999, Cene v kmetijskih trgovinah Kakovost pšenice Agroma, Ljutomer pakiranje cena v SIT Navadna pšenica Triticum aestivum se pri nas uporablja v glavnem za prehrano ljudi in sicer v obliki mlevskih izdelkov, v našem kulturnem prostoru najpogosteje kot moka za peko kruha in peciva raxil 0,2 vitavax 200 F 0,2 dicuran forte 1/1 stomp 330-EC 1/1 grodil plus grodil plus 1/1 0,25 956,57 874,28 5.293,00 1.594,29 3.805,71 1.234,29 SKZ Kmetovalec, Ljutomer pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 ,590,00 ajveč pšenice se porabi za pekovske izdelke, zato so pecilne lastnosti najpomembnejše merilo kako- vosti. Država postavlja kriterije za oblikovanje odkupne cene na podlagi določenih parametrov kakovosti. raxil 0,15 874,00 vitavax 200 F 0,2 825,00 dicuran forte 1/1 5.071,00 stomp 330-EC 1/1 1.647,80 SKZ Murska Sobota pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 raxil 0,2 vitavax 200 F 0,2 582,00 874,20 785,80 dicuran forte 1/1 4.929,80 stomp 330-EC 1/1 1.533,00 SKZ Klas, Kmečki dvor Ključarovci pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,2 vitavax200 F 0,2 590,00 830,00 dicuran forte 1/1 4.966,00 stmp 330-EC 1/1 1.642,90 Agrotehnika, M. Sobota pakiranje cena v SIT dithane S 60 0,1 vitavax 200-F 0,2 686,00 864,00 dicuran forte 1 /1 5.121,00 stomp 330-EC 1/1 1.543,50 Pšenica se takoj, ko se poža-nje, odkupi zaradi potrebnega poznejšega sušenja in nadzorovanega, skladiščenja v silosih. V kratkem času, ki je na voljo ob odkupu, ko se mudi zaradi čimprejšnjega sušenja, skladiščenja in tudi plačila odkupljene pšenice, je mogoče opraviti le nekaj osnovnih analiz. Te v bistvu ne pokažejo celotne tehnološke vrednosti pšenice. Predpisane kontrole odkupa so kompromis med željami odkupovalca, da objektivno ovrednoti odkup, in dejanskim stanjem z veliko množico pridelovalcev manjših količin pšenice, kjer bi bila cena analiz nesprejemljiv strošek na enoto teže odkupa. Prava kakovost se ugotavlja kasneje z analizami v laboratorijih mlinskopredelovalnih podjetij, ki so pridelovalcem manj znane. Pri analizi zrnja se kontrolirajo tile parametri: - odst, vlage, — količina vseh primesi (%), — hektoIitrska masa (kg/100 1), - surove beljakovine (%), - absolutna masa (g), — število padanja ali falling number (sekunda), - sedimentacijski indeks. ODSTOTEK VLAGE-se pri požeti pšenici giblje med 1 3 do 20. Klasična metoda predvideva sušenje pšenice v sušilniku 90 minut pri 130 stopinjah Celzija, odstotek izgube teže je vlaga. Ker pa je ta postopek zamuden, si med odkupom pomagajo z vlagomeri, ki delujejo po električnem principu prevodnosti ali spremembi dielek-trične konstante. V Sloveniji se uporabljajo v glavnem aparati Su-permatic. DOLOČANJE PRIMESI -primesi ugotavljamo s pomočjo standardnih sit s premerom zarez 1 in 2 mm ter ročnim prebiranjem. Poleg tujih snovi spadajo med primesi tudi deli zrna in nerazvita zrna ali predrobna zrna, kar daje včasih tudi do 15 odstotkov primesi. HEKTOLITRSKA MASA -je podatek, ki ne pove prav dosti o kakovosti pšenice. Pri nizkih vrednostih (pod 75 kg/100 I) je tudi znak slabe kakovosti. Velikost zrna ima zelo majhen vpliv na vrednost, pomembni pa sta oblika zrna in izenačenost, ki vplivata na porazdelitev zrn v merilni posodi. Do neke mere kaže prinos moke po meljavi, pa še to velja le za vrednosti okrog 73 kg/100 I, preračunava se na 13-odstotno vlago. SUROVE BELJAKOVINE -klasično določamo surove beljakovine z metodo po Kjeldahlu, kjer se vzorec razkroji z žveplovo kislino, beljakovinski dušik pa preide v (NH4)SO4. Po destilaciji z vodno paro določijo količino dušika in vrednost pomnožimo s faktorjem 5,7, postopek traja 4 do 5 ur. Obstajajo pa aparati na bazi NIR-spektrome-trije, ki so umerjeni s klasično metodo, pri teh pa traja postopek 5 min.. Količina surovih beljakovin je edini kazalec tehnološke kakovosti med odkupom, pa še to ne vedno. Pri pšenici, ki ima slabše razvit en-dosperm, določimo višji odstotek surovih beljakovin na račun surovih beljakovin iz nekakovostnega ale-vronskega sloja. Podobno je tudi pri pretiranem gnojenju z dušikom. ABSOLUTNA MASA-je teža 1000 zrn, ki se določi s štetjem 2 x 500 zrn. Vrednost je odvisna od velikosti in gostote zrn. Višja vrednost kaže na višji delež endo-sperma v zrnu, povprečno znaša 28 do 35 g. ŠTEVILO PADANJA (Falling Number) - število padanja (FN) je kazalec aktivnosti amilolitičnih encimov, predvsem alfa-amilaze, deloma beta-amilaze. Posledica previsoke encimske aktivnosti je preveč gnetljiva (pacasta) sredica kruha. Kruh je potem videti premalo pečen, ker se je škrob čezmerno razgradil. Nasprotno pa je učinek pomanjkanja encima manj drastičen, kruh se bolj drobi in hitreje stara. Preveč alfa-amilaze je posledica kalitve zrna zaradi deževnega vremena v času končnega dozorevanja pšenice ali nepravilnega skladiščenja. Višje je število, kakovostnejša je pšenica in bolj je zanimiva (uporabna) mlinarjem. Seveda pa tudi previsoko število padanja ni več ustrezno. Najbolj kakovostna je. pšenica pri številu padanja 230-260 sek. SEDIMENTACIJSKI INDEKS -je v glavnem sortna lastnost, ocenimo pa kakovost pšeničnih beljakovin. Metoda je enostavna, vzorec pšenice moramo posušiti, da ima 14 odstotkov vlage. Pšenico zmeljemo na specialnem standardiziranem mlinu do moke, sledijo fizikalni postopki, moka se obdeluje z raztopinami mlečne kisline, izopropanola in brom fenol modrega. Po končanem postopku kvalitetnejše beljakovine v suspenziji bolj nabreknejo in po določenem času merimo količino usedline. Ta test spada med najboljše metode tizikalno-kemijs-kega določanja kakovosti pšenice, pri nas pa se med odkupom težko izvaja zaradi prevelikega števila vzorcev. Za dobre pšenice mora biti sedimentacijski indeks nad 40, dosega lahko tudi 70. DOLOČANJE VLAŽNEGA LEPKA - gluten je plastično-ela-stična snov, ki sestoji iz dveh proteinskih frakcij - gliadina in gluteni-na - v hidratizirani obliki. Z določitvijo dobimo le grobo oceno tehnološke kakovosti. Testo zamesimo iz moke in puferizirane raztopine NaCI', nato ga izpiramo.z raztopino NaCI, scentrifugiramo preostanek raztopine in ostanek stehtamo. Najbolje se to naredi s pomočjo posebnih aparatov. Pri ročnem načinu je namreč vpliv laboranta prevelik. Z določanjem vsebnosti glutena dobimo realno vsebnost koristnih proteinov. Vlažni gluten sušimo pri 130 stopinjah Celzija in dobimo vsebnost suhega glutena. Dobre moke vsebujejo več kot 30 odstotkov vlažnega glutena. Vendar pa ni pomembna le vsebnost, temveč tudi kakovost glutena. V nekaterih primerih ima pšenica veliko glutena, ki pa ni »živ«. Kakovost glutena določamo v škrobnem kompleksu z določenimi anali® Za preskušanje čistega g a na voljo aparati, obstajajo par ^Žni lepek je kvalitetni kazalec za peka. POSKUSNA PEKA najboljša analiza Psenic®i kvasU skusni peki se moki, vo lahko dodajo še že v zelo majhnih količina P nijo kakovost. Na Prl^ pšenična moka prem žeOb lepka (ekstenzogram), dodatku 0,002 %asko^ ne (C vitamin) bistveno 9 ekstenzogram in sJ^tekje men kruha. P°9OJ z,a .tdi le, daje lepka dovolj. > ru, če je v moki prem žeZ sicer pa je kakovostna, majhnim dodatkom ami nov slad, mikrobni encimjd odličen izdelek, ki bi bis' topka drobljiv. Oba opisana P' (ek, lahko simuliramo na ap stenzogram, amilofa,Xvpi* bomo pravi učinek vide i tičnem poskusu. 7„hteVen P0" Poskusna peka je . jzve-stopek, zato se moramo P dbo in pred sklepanjem j. prepričati, ali so izpo nl elia|< - da jo lahko izvajamo ad. način in da so pogoi1 z°rom, i„,cnoP^ - oseba, ki izvaja pos^^ mora biti vesca p la - da je ponovljivost dobi' METKA BARBb, univ. d'PL'n& KSS za Po111 PLEVELI V OZIMNIH ŽITIH IN PRAVILNA UPORABA HERBICIDA DICURAN FORTE Za ozimna žita (pšenica, ječmen in rž) je značilno, da jih najbolj ogrožajo pleveli, ki vzniknejo že pri zelo nizkih temperaturah, ko je posevek žita še malo razvit. Pleveli, ki za razvoj potrebujejo višjo,temperaturo, lahko vzniknejo šele takrat, ko je žito že bujno in že samo onemogoča razvoj plevelov, ki vznikajo v tem času. Tako so najbolj nevarni pleveli v ozimnih žitih v Sloveniji: pleveina trava srakoperec (Apera špica venti), od enoletnih širokolistnih plevelov pa plezajoča lakota -smolenec (Galium aparine), njivska spominčica (Myo-sotis arvensis), vijolice (Viola spp.j, jetičniki (Vergnica spp.j, kamilica (Matricaria chamomilla), mrtva kopriva (Lamium purpureum), navadna zvezdica - kurja črevca (Stellaria media). Za najbolj pomembne plevele v ozimnih žitih je značilno, da v slovenskih zelo raznolikih vremenskih razmerah začnejo' vznikati že takoj po setvi žit ter vznikajo vse do pozne pomladi. Za nekatere plevele (npr. vijolice) je značilno, da večinoma vzniknejo že jeseni, medtem ko je npr. za plezajočo lakoto (smolenec) značilno, da vznika vse od pozne jeseni tja do pozne pomladi. Pomembno je, da se zavedamo, da najbolj nevarni pleveli ogrožajo ozimna žita od jeseni do pozne pomladi. Posevki žit so najbolj občutljivi za konkurenco plevelov prav v najzgodnejših razvojnih fazah, saj zapleveljenost najbolj zmanjšuje pridelke ozimnih žit do konca razraščanja žit. Čim kasneje se pojavijo pleveli, manj vplivajo na pridelek. Pozna zapleveljenost žit je lahko neprijetna predvsem zaradi problemov plevelne mase ob žetvi. Pri uporabi herbicidov v ozimnih žitih se moramo zavedati, da želimo varovati posevke vse od jeseni pa tja do pozne pomladi, torej v obdobju, ko pleveli najbolj zmanjšujejo pridelke. V tem času je zelo pogosto, da so temperature za večino herbicidov prenizke. S tako imenovanimi hormonskimi herbicidi (2,4-D, 2,4-DP, MCPP, MCPA, dikamba ...) pride ob škropljenju pri prenizkih temperaturah do poškodb posevkov, zato s hormonskimi herbicidi zelo pogosto škropimo prepozno, ko so pleveli že onemogočili normalen razvoj žit. Dicuran forte 80 WP ima nekaj odličnih lastnosti, ki ga postavljajo na vodilno mesto pri varstvu ozimnih žit pred pleveli: ♦ dolgo-delovanje (deluje prek korenin in listov in tako zatira tudi plevele, ki vzniknejo tudi nekaj mesecev po škropljenju), ♦ zelo dobro do odlično delovanje proti vsem najbolj pomembnim plevelom v ozimnih žitih, ♦ varna uporaba tudi pri nizkih temperaturah (podnevi oz. ob času škropljenja nad 0 °C ter ponoči in v naslednjih 3-5 dnevih temperature naj ne padejo pod -3 °C), ♦ neznatno vpliva na kolobar (jeseni po žetvi možna se- tev oljne ogrščice in ozimnih žit, naslednjo pomlad pa vseh kultur). Lastnosti Dicurana forte 80 WP omogočajo pridelovalcem veliko zanesljivost pri zatiranju enoletnih travnih in ši-rokolistnih plevelov ob zelo različnih rokih škropljenja. Prav zaradi tega pridelovalci večkrat posvečajo premalo pozornosti pravilni uporabi, zaradi česar lastnosti pripravka niso v celoti izrabljene. Najbolj pogosta napaka je prepozna uporaba, ko so pleveli in/ali posevek že preveliki. Najbolj pomembna napotila za uporabo herbicida Dicuran forte 80 WP: ♦ Enoletne širokolistne plevele najuspešneje zatiramo ■ do takrat, ko imajo največ 4-6 pravih listov (pri plezajoči lakoti - smolencu največ 4-5 etaž). ♦ Enoletno plevelno travo srakoperec najbolj uspešno zatiramo do takrat, ko ima največ 1-2 lista. ♦ Ločimo tri načine uporabe: jeseni pred vznikom pšenice (ta način uporabe ni dovoljen za ječmen in rž), jeseni po vzniku žit ter spomladi do konca razraščanja ozimnih žit. ♦ Jesensko škropljenje pred vznikom pšenice: Ta način uporabe je primeren predvsem na zelo težkih tleh, kjer je težavna prehodnost njiv zaradi razmočenosti. Ta način je primeren predvsem na njivah, kjer je glavni problem npr. srakoperec, plezajoča lakota -smolenec pa je manj zastopan oz. navadno vznikne že jeseni. Odmerek: 2 kg/ha. ♦ Jesensko škropljenje po vzniku ozimnih žit: Za ječmen je to najbolj primeren oz. edino pravi čas uporabe, saj zaradi bujne razrasti spomladi ječmen navadno prekriva plevele in ob morebitnem škropljenju onemogoča dostop herbicida do plevelov. Čim kasnejša je jesenska uporaba, tem boljše je varstvo pred pleveli, ki vznikajo spomladi. Najprimernejši čas je celotni november, če pa so vremenske razmere ugodne, tudi prva polovica decembra. V povprečju zagotavlja ta način največje povečanje pridelkov v primerjavi z ne-škropljenimi površinami. Odmerek: 1,5 kg/ha. ♦ Spomladansko škropljenje: Kadar je največji problem plezajoča lakota - smolenec, je to najprimernejši način škropljenja. Čim bolj zgodaj opravimo to škropljenje, boljša bosta učinkovitost in vpliv na pridelek. Škropimo lahko že od začetka februarja, najkasneje pa navadno do konca marca ali do konca prve dekade aprila (do konca razraščanja žit oz. do takrat, ko so pleveli dovolj majhni - glej zgoraj!). Odmerek: 1,5 kg/ha. Dicuran forte 80 WP ne deluje zadovoljivo na slak (pozni vznik), na osat pa zadovoljivo deluje le v razvojni fazi rozete. Vasia HAFNER ■■ ' $ M »SF Herbicid nove generacije: nov, dvojni mehanizem delovanja zaradi kombinacije triasulfurona in dicurana • Deluje praktično na vse plevelne v,, trave in širokolistne plevele, Hm tudi na smolenec. [K • Škropite lahko že pred vznikom in vse do konca razraščanja žita. W • Polno delovanje tudi pri velikih * temperaturnih nihanjih. • Zadostuje eno samo škropljenje. • Majhen odmerek (1,5-2 kg/ha), mešanje z drugimi herbicidi v škropilnici ni več potrebno • Prihranek pri stroških in zanesljivo večji pridelki so stvarnost. Vse omenjene kvalitete zagotovile vodilno mesto Sloveniji. Nadaljna navodila in nasvete Novartis Agro d.o.o. Kržičeva 3,1000 Ljubljana Tel.: (061) 136 12 03 Faks: (061) 136 12 14 16. september 1999 KMETIJSTVO o e CE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave živali. Hf - h- Grovif’ Grovit* I^KRKK 'Home^i m«VBt je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode, ki jih brez recepta dobite v lekarnah, ^etijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah. Jsl II Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa Home Vet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico. Krkini proizvodi iz novega programa Home Vet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali.Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje.spodbujamo rast in proizvodnosttertako povečamo gospodarnost reje domačih živali. za uspešno rejo in zdrave živali K4 Iz roda v rod ■ ■ Moč v mestu, potem v vsaki vasi, danes oblegana redkost Podatki> je kova-dejavnost, ki zajema v toplem inhlad-načelu gnetenja ^i^°sov kovine z udar-. Arheolo-■Aek S° Potrdile domne-K^dj® staro toliko kot Posameznih kovin, se kot obrtna ne avi ze Pred 11 ■ ^a 1300 je že j%iv6fT,bnejših obrtnih okoli'h doma iz Pr' Vezase’ ie kovač. Vzklil6 k0t Otrok si no' VDraVb ni Ze|el tako mo-^*^kesainto9a k Wi ° VSe do dana- Str°M tam dobil kaSneie naP°-? naproti- De' k Ma..?11, doklsr si ni V k>ret2 Vnice’kjerni izobi|iu’a 9 ne manjka. hiihn ’tak° se nam~ j® sp6-MHe. p® ®v° kmetijske ^5SgOv ^em najraz-riperjev' ^hhalnikov in dru-M^ito^^eriaia. Kot je .KSaasvčasu nek- Vekko kme-j' iz dru" Ai K° so se v V l%d/a2n’lere zao' Dr'doba?rna Prišl° d0 av' rezanih lov. Stroji, ki bi morali obdelati polja, so obstali. Takrat je stopila na svetlo tradicionalna kovaška iznajdljivost, za katero ni skoraj nič tako zapleteno, da bi ne moglo nastati tukaj in zdaj. V delavnici v Pekrah so začele nastajati najbolj nenavadne reči. Takrat je nastal slogan delavnice Oral: Z vami od setve do žetve. V zadnjem času je zaživela izdelava najrazličnejših ročno kovanih ograj in drugih vsebinsko in oblikovno zahtevnejših izdelkov. V delavnici so se poskusili tudi v izdelavi izdelkov umetnega kovaštva, kajti vedno več ljudi ceni izdelek, ki je nastal kot ročno delo. Držijo se načela, da bo zadovoljna stranka svoje zadovoljstvo z delavnico in opravkom v njej ■ najbrž izdala še komu, nezadovoljna pa vsaj desetim. Še to. Mojster Alojz Vrbnjak slovi kot družaben mož, ki podpira tudi dejavnost v kraju. Od doma je odšel s kovčkom, močjo svojih rok, bistrostjo in neomajno željo po uspehu. Danes je lastnik obsežne delavnice in dragocenih strojev. SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml |NALU| ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI iekvaliielain in ptttvo ceno/ 2 ETV 24 KMETIJSTVO 16. september 1999,J®# Na kaj moramo paziti pri setvi ozimnih žit Tako prerana kot tudi prepozna setev je tehnološka napaka, ki precej vpliva na znižanje količine in kvalitete pridelka. Pomen števila padanja za mlinsko industrijo akovost semena zagotavlja deklarirano seme priporočenih sort, katerih podatki so napisani na atestu (nalepka na vreči) oz. na deklaraciji, ki mora biti na vpogled pri trgovcu. Količino semena določimo glede na priporočeno gostoto sorte, ki jo bomo sejali (število kalivih zm/m2), in na podlagi kakovostnega razreda, ki je določen s čistočo, absolutno težo in kalivostjo. Najnižja dovoljena kalivost žit je (razen rži) 88 odst., rži 82 odst., čistoča pa mora biti 97-odstotna. Ker se pojavljajo vedno nove sorte in jih je vedno več, je zelo pomembno, da vemo, kakšno gostoto zahteva določena sorta, saj je ravno gostota rastlin eden najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na pridelek (zahtevano gostoto sort najdete v preglednicah 1,2,3 pri poglavju Priporočen sortiment ozimnih žit). Kako izračunati količino semena za 1 ha? št. kalivih zrn/m2 x absolutna masa x 100 seme v kg =--------------------------------------x faktor izgub % kalivosti x % čistoče če ponazorimo v dveh primerih: primer 1: - število kalivih zrn je 400/m2 - absolutna teža je 42 g - kalivost je 88 % - čistoča je 97% —■ pričakuje se, da bo propadlo 15 % semena - faktor izgub = 1 +0,15 = 1,15 400 x 42 x 100 seme v kg/ha =-----------------x 1,15 = 226 kg semena/ha 88x97 primer 2: - število kalivih zrn je 700/m2 - absolutna teža je 38 g — kalivost je 88 % - čistoča je 98% - faktor izgub 1,15 700 x 38 x 100 seme v kg =-----------------x 1,15 = 355 kg semena/ha 88x98 Kako naravnati sejalnico? Pred vsako setvijo moramo poleg izračunov še naravnati sejalnico. K P Parametri, ki določajo kakovost pšenice, so vsebnost vlage, beljakovin, primesi, hektolitrska teža, število padanja ter količina lepka in določene reološke lastnosti, ki se določajo v testu. šenica s standardno kakovostjo je tista, ki ima hektolitr-sko težo 76 kg/1001, 14-odstotno vsebnost vlage, 11,5-odstotno vsebnost beljakov in 2-odstotno vsebnost prime- si ter število padanja 225. geli so zelo občutljivi na striženje, temperaturo, hitrost segrevanja (hlajenja) in se razlikujejo glede nam izvor in druge sestavine. Sejalnico dvignemo od tal ter jo do ene tretjine napolnimo s semenom. Pod njo postavimo folijo in najmanj 20-krat zavrtimo pogonsko kolo sejalnice. Težo izračunamo po obrazcu: seme v kg/ha x obseg kolesa v m x širina sejalnice v m x št. obratov teža semena v kg = 10.000 Primer: - količina semena je 300 kg/ha - obseg pogonskega kolesa sejalnice je 1,9 m - širina sejalnice je 3 m - pogonsko kolo zavrtimo 20-krat 300 x 1,9x3x20 teža semena v kg = = 3,42 kg semena 10.000 Običajno moramo to večkrat ponoviti. Naj Vam ne bo škoda časa, saj boste le tako izpolnili zahtevo, po gostoti kalivih zrn/m2. Preskušati in uravnavati morate toliko časa, da po 20 obratih pogonskega kolesa res dobite količino, ki jo izračunate (v našem primeru 3,42 kg). Svetujem, da upoštevate tehnološka navodila, ki so predpisana za vsako sorto posebej, saj se sorte med seboj močno razlikujejo po zahtevnostih tehnologije. Vam pa je to način za izboljšanje količine in predvsem kakovosti pridelka. METKA BARBARIČ, univ. dipl. inž. kmet., KSS za Pomurje ■ Kakovost pšenice ima lahko se-veda različen pomen za,različne ljudi, vtem kontekstu pa je bolj smiselno premišljevati o kakovosti pšenice, ki vpliva na kakovost končnih izdelkov. Vsak pridelovalec stremi k višjemu pridelku s privlačnim videzom, polnimi zrni in za čim boljšo ceno. Medtem ko mlinarji želijo pšenico, ki bo dala maksimalno količino bele moke na tono zrna, saj ima moka višjo ceno kot stranski produkti, npr. otrobi. Mlinarji prav tako želijo moko z ustrezno vsebnostjo beljakovin, moko, ki bo dala testo zadostne jakosti, da bo imela več lepka, ki bo sposoben absorbirati čim več vode, da bo imela sposobnost mešanja in ustrezno število padanja. Končna uporaba moke je tista, ki narekuje zahtevano kakovost, zato je lahko pšenica, ki je neprimerna za en izdelek, odlične kakovosti za drug izdelek. Npr. pšenica z odlično kakovostjo za kruh ima lahko slab potencial za pecivo. Kot parametri kakovosti pri odkupu pšenice so se do sedaj uporabljali vsebnost vode in beljakovin, za. Za razgradnjo škrobnih granul sta potrebna oba encima, vendar je alfa amilaza aktivnejša.. ŠKROB je glavni rezervni poli-saharid v zelenih rastlinah. Je glavna hranilna sestavina in dejavnik, ki vpliva na teksturo izdelka. Če škrob v vodi segrevamo, bo absorbiral vodo in nabrekal. To je proces že-liranja, proces, ki povzroča ogromne spremembe v reoloških lastnostih škrobne suspenzije. Škrobni Pri peki, ko se temperatura poveča, se amilaza inaktivira, kar je dobro, da ne pride do obsežne hi-drolize škroba in da ne nastaneta prevelika količina sladkorja in lepljiva sredica kruha. Kakovost encimov (amilaze), ki jih vsebuje moka, določa hitrost, s katero se škrob razgradi v sladkor in na ta način postane dostopen za kvasovke. Alfa-amilaza je specifični encim, ki se meri s tem testom, s Število padanja I Pomen pod 160 Povišana aktivnost amilaze. Moka izvira iz zrn, ki so vzklila, in daje kruh z lepljivo in slabo pečeno । sredico..Skorja odstopi od sredice, kruh ima manjši volumen, je temneje obarvan in greni. Je neuporabna, razen če jo enakomerno premešamo z dru-I go moko, ki ima visoko število padanja. 220-300 Normalna aktivnost amilaze. Kruh ima primeren vo-I lumen, lepo sredico, ki je povezana s skorjo, je | normalne barve in okusa. nad 300 Šibka aktivnost amilaze. Taka moka daje kruh, ki ni | popolnoma razvit, z majhnim volumnom in suho sredico. Testo je tudi težko strojno obdelati. katerim se določi njegova^ sposobnost, da škrob Če je visoka aktivnost ami ' tem je v testu ogromn ki lahko fermentira, mej® ■ daje prenizka aktivnost a sto z majhno močjo pH . alfa-amilaze (in le manj ze) in njen vpliv na proce kruha se merita s štev JI Kruh z najlepšo sredico w pekarnah iz moke, ki1 število okrog 250. To P tudi pšenica z zelo viso 1 padanja ni najbolj pnmer kruha. Zato morajo v p šati moke z različnimi danja, da dobijo co (moki s padnim , primešajo manjši delež kim padnim številom). mi so pri peki večjih h e predvsem kruha iz, m moke (pšenična + ^en ' pečejo daljši čas Prl nl turi. Pri belih kruhih to ne p liko do izraza, ker se P^ čas pri višji temperatura razpredelnici so PrikaZ po^* padnega števila in njeE। mlinski industriji ter kak ki ga dobimo iz take rri x Mag- TATJAN J' dipl-inž. hektolitrska teža in primesi, letos pa se je prvič pojavilo tudi število padanja ali Falling Number. Mlinski industriji ta parameter ni neznanka. Vpliva namreč na številne lastnosti, končnih izdelkov, zato je tam dobro poznan in opredeljen, manj pa je bilo doslej slišati o njem v praksi. Število padanja je kazalec aktivnosti amilaz (posebno alfa amilaz) in procesa fermentacije, ki poteka v testu iz pšenične moke. Temelji na hitrem želiranju moke, suspendirane v vodi, in meri razgradnjo škroba, ki jo povzroči aktivnost navzoče alfa-amilaze v razmerah povišane temperature, ki so podobne kot pri pripravi kruha. Pri žitih, kot so ječmen, pšenica in rž, aktivnosti alfa-amilaze ni ali je zelo slaba, njena aktivnost pa se zelo poveča med klitjem. V pšeničnih kalčkih najdemo poleg alfa-amilaze tudi beta-amilazo, ki ju s skupnim imenom imenujemo diasta- Jesenska zaščita ozimnih žit pred plevel1 1 1 a jesensko zatiranje plevelov v ozimnih žitih se odločimo, če imamo njive, kjer pričakujemo močnejšo zapleveljenost s semenskimi pleveli (lisičji rep, ljuljke, srakoperec, lato-vke). Ti vznikajo hkrati z žiti in so občutljivi za herbicide v zgodnji razvojni stopnji, to je od vznika do razvoja tretjega lista. Poleg semenskih travnih plevelov vznikajo jeseni tudi semenski širokolistni pleveli (smolenec, kamilica, mrtva kopriva, vijolica, jetičniki) in se v milih zimah nemoteno razvijajo. Če imamo tla, posejana z žiti, ki so spomladi rada dolgo mokra, se raje odločimo za jesensko zaščito pred pleveli. Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: - obdelava in setev morata biti skrbno pripravljeni, seme mora biti dobro pokrito, dobro zadelano v zemljo, ne sme biti na površini, Uporabimo kakovostno seme Če hočemo doseči visoke in zanesljive pridelke, moramo za setev uporabiti kakovostno in sortno seme. ako seme se prideluje pod strogo kontrolo državnega inštituta (Kmetijski inštitut Slovenije), ki spremlja razvoj semena od setve do žetve. Tako seme prihaja na trg v zaprti papirnati embalaži (v vrečah) in je opremljeno z atestom, ki je na vreči, in s spremljajočo deklaracijo, ki potrjuje sortno čistočo in kakovost semena. Kakovostno seme pomeni tudi to, da s semenom ne smemo prenašati določenih bolezni, ki v posevku lahko naredijo ogromno škodo. Najbolj nevarne bolezni, ki se prenašajo z nerazkuženim semenom, so pšenična trda ali smrdljiva snet, pšenična prašnata snet, ječmenova gola snet, ječmenova črna snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova progavost in fuzarioze. Da se temu izognemo, uporabimo kakovostno seme, ki ga kupimo v trgovinah. Tako seme je že odbrano in ni nevarnosti, da bi se bolezni prenašale. Večji problem nastane tam, kjer se kmetovalci odločijo, da posejejo lastno pridelano seme. V tem primeru imamo nekaj pripravkov, s katerimi je potrebno seme obdelati, ga ’ razkužiti in šele takšnega sejati. Ta postopek nanašanja fungicida na Na atestu so podatki o sorti, kalivosti, čistoči, letu pridelave, zdravstvenem stanju in med preostalim tudi datum in številka deklaracije, ki spremlja to sorto. Na deklaraciji so vidni še podrobnejši podatki o ka- Priporočamo uporabo enega od pripravkov, ki so prikazani v razpredelnici: Pripravek Aktivna snov Odmerek za 100 kg semena DITHANE S 60 MANKOZEB 200 g RAXIL TERBUKONAZOL 200 ml VITAVAX 200 FF KARBOKSIN + TIRAN 200 ml - 250 ml seme pa mora biti kakovostno opravljen, saj le to omogoča dobro in enakomerno prekrivanje semena in točen odmerek fungicida za posamezno zrno. Če sami razkužujemo, moramo seme najprej očistiti primesi, potem pa lahko uporabimo mešalec za beton, ki seme dokaj dobro zmeša s preparatom. Treba pa se je ravnati po priloženih navodilih za uporabo določenega sedativa in upoštevati navodila proizvajalca. Poleg pripravkov moramo pri razkuževanju semena več pozornosti posvetiti kakovosti nanašanja pripravka na seme, ker je od tega odvisno delovanje pripravka. In še nekaj! Tako razkuženo seme se ne sme uporabljati za živež ali krmo. Uporabite zdravo seme, da boste lahko dosegali visoke in kakovostne pridelke! METKA BARBARIČ, univ. dipl. - temperature za optimalno delovanje morajo biti nad 4 °C, razen pri pripravku Dicuran forte, kjer se lahko spustijo do 0 °C. -Priporočamo pripravek DICURAN FORTE 80 WP (aktivna snov triasulfuron in klorotoluron), ki ga uporabljamo za zatiranje enoletnih travnih in širokolistnih plevelov, ki kalijo jeseni (srakoperec, lisičji rep, smolenec ali plezajoča lakota, njivska vijolica, jetičnik, zebrat, kamilica). Škropimo lahko takoj po setvi in pred vznikom (vendar velja to le pri pšenici) v odmerku 2 kg/ha ali po vzniku, ko ima posevek 2-3 liste, in vse do razraščanja (velja za pšenico, jemen). V tem primeru uporabimo 1,5 kg sredstva/ha. Priporočamo škropljenje po vzniku, saj tako zavlečemo in izboljšamo delovanje proti plevelom, ki pozno kalijo (smolenec, vijolice), in tudi količina uporabljenega sredstva je manjša. Priporočamo tudi uporabo pripravka COUGAR (aktivna snov izo-proturon in diflufenikan). Deluje na ozkolistne in širokolistne plevele (srakoperec, lisičji rep, ljuljke, lato-vke, navadna lakota ali smolenec, plešec, modri glavinec, bela metrika, kamilica, mak, dresni), čas uporabe pa je po setvi in pred vz- Količina uporabljeni 1 25-1 75 l/ha- .nnaliS|CI STOMP 33^5 repin srakoperec na smolenec, m ličini 6 l/ha m Pr P -a N^jn plevelov v fazi k£vX čas uporabe je Plevelov in do r ^h< Ob uporabi vsen o $ vkov iz tabele Vas • zelo pomemben c.pravlj^ $ bolj pa kakovost P mljezasetevo ’ o zemlja ni P^če šKrop/ (veljapr^ setvi in preb b0 teh zgodi, da z up ka|eč® poškodujete mla dstev Nobenood^^ priti v stik s ka če ce. Zato svetuj rn, . jdaie uporabljate te h ;dobro<^ Povite ze^^ posejano raje odločite za j|iste. ima rastlina vsaj dX’^ Na koncu opozorilo vs^' W uporabo fit<^^ da dobro preg'6' se šele P0*6^) bo6^^? stvo (priprav jn ob kdaj. Veliko^ pravem času. v p0 pride do P3 dalje. Vsem b *L čujetepredP ežete f3^t^i tem lahko c.0 ra P na1 |, karseboP predP' njV. i METKA TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.40 Film -17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Varaždinski baročni večeri, prenos otvoritve - 21.35 Prijatelji, nanizanka - 22.00 Newyorška policija, nanizanka - 22.45 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, poročila -12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 14.00 Gospod prof. Specht, nan. -15.00 Skrivnosti peska, nan. -15.30 Za otroke -16.00 Thalassa, magazin morja -16.30 Pearl, nan. - 17.00 Kviz - 17.30 Srečanje madžarskih Židov - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Svet Evrope - 18.30 Pop glasba - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Vodni policisti, nan. - 20.45 Telepodium - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svet v slikah - 23.00 Filmski program TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Gostje iz Italije - 10.00 Iz tv-arhiva -10.55 Mao, predsednik in poslednji cesar -12.00 Dežela hrepenenj, nan. -13.00 Thalassa, magazin morja - 13.30 Dnevnik -13.55 Abel v Ameriki, tv-film -15.00 Skupščinski dnevnik - 16.00 Šolska ulica -17.30 Na poti - 18.00 Šport - 20.00 Dnevnik -20.30 Do smrti - 21.05 Igralci, nemški film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.20 Herkul -10.05 Vstop, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Fantovščina, filmska komedija - 21.55 Ljubezen v troje, filmska komedija - 23.25 Nikita - 0.05 Kar velika blagajna, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Bogati in lepi -10.15 Modro morje in ti. filmska komedija - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Scwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Dekle 6, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Rally - 8.45 Tovornjakarji - 9.15 Motociklizem -11.15 Rally - 11.30 Tenis: finale v Bournemouthu - 12.30 Tenis: finale v Taškentu -14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos petnajste etape (La Senia-Valencia, 180 km) - 17.00 Motociklizem -18.00 Ekstremni športi -19.00 Nogomet na mivki, prenos iz Monte Carla - 20.30 Vleka traktorjev - 21.30 Boks - 21.30 - 22.30 Rally na Kitajskem -^23.00 Evrogoli - 0.30 Kolesarstvo -a \«£\, VS\M\\ vraA. - \\ Torek, 21.9.1999 TV SLOVENIM A1 9.30 Radovedni Taček: Kepa 9.45 Waynove dogodivščine 10.10 Otroška oddaja 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Med valovi x 17 .00 V znamenju dvojčkov 17.25 Azil, norveška nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 21 .00 Omizje 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Elizij, madžarska drama 0.25 Francis Ponge, francoska oddaja 1.25 Velike knjige, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 15.50 17.30 18.05 19.00 19.30 AN A Voduholl - VZdUV-ameleon.nan. - H&hMaVIscKnan. - 18.99 - 18.99 viasv&Va, nan. - 18.99 Cosby .nan. -18.89 Umazana lazi nad. -11.18 Uwy an^el.nad. -18.18 Mod ljubezm, nad. - 19.18 24 ur - 29.99 Kazan za nasilneža, am. trim - 21A8 Zakon v Los Angelesu, nan. - 22.35 Veronikine skušnjave, nan. - 23.98Kameleon,nan. - 9.99 M.A.S.H., nan. - 9.39 Krta, nan. - 1.99 24 ur KANALA Videoring Snežna reka, avstralska nanizanka Gospodarska panorama Studio City Steklena devica, angleška nadaljevanka Fanny, češki film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo _____ Videoring 20.00 • Šport 21.00 Pravi bionski človek, znanstvena oddaja 22.00 Ko smo bili kralji, ameriški film 23.25 Svet poroča 18.88 Za mama™ - 14.88 -18.88 8k™™s8u88Va,waa. - 18.88 Za otrok« - 18.881Kalassa- 18.88V«ad,aaMiMlVa- 1^.88Dw'^ma'šmo\a-n .88 KaroUškakromka - n .48 Ns e O93 Jemnik pa v diskontu Bautak na upravi Potrošnika. Zaradi čedalje večjega števila podatkov v sodobni družbi in naraščanja števila lokalnih omrežij sta čedalje pomembnejši hitrost in prilagodljivost prenosa informacij. Klasičen način povezovanja lokalnih omrežij je namreč že dosegel svoje hitrostne omejitve. Omrežje ISDN, ki je uporabnikom pri nas na voljo že nekaj časa, se zaradi svoje popolne digitalizi-ranosti odlikuje z višjo kakovostjo, zmogljivostjo in zanesljivostjo storitev. Vedno več ljudi se odloča za digitalno telefonijo in tako se tudi mi vključujemo v rastoči mozaik omrežja EURO-ISDN za hiter in hkraten pre- HITRO, preprosto IN CENEJŠE trgovanje borzno POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. 0, I Kocljeva ul. 1 a, Murska Sobota I I (zgradba SOBOTA-CENTER) I / TEL.: 35 630 I FAKS: 35 641 { DOMA REJENE PURE po zelo ugodni ceni naprodaj, dostava tudi na dom-» 25 km. Cena: 500 SIT/očiščen kg. M 76 495 ali Sobočan, Kapca 140. mBS PURE IN PURANE, težke od 3 kgna-Prej, 100 % garancije od nakupa pečenke, brezplačna dostava, vsakih 10 nagrada: specialni krm®1 napajalnik. Naročila tel.: 41207, 062 731 577 ali 84 238. m904 MLADO KRAVO, brejo 5 prodam .Tel.: 43 413 ali Glavna rv, Dokležovje. m855 (rastru kturo Pre' nacionalno čeprav so kladčasoP^ teie^ začetkov internet, kiP sp0db^oib TV, celono^edije%i^> vsem drU nternet07^ ^ di je Pri 1 Iti zv°K lah^ f M.!'* w r"Tbi>' .mšalci au 9 KB ’ 16. september 1999 OGLASI 29 ILOKOMBAJNI, tran-pORTNl TRAKOVI, SA-M°NAKLADALKE, PAJKI, Rablje, BCS- kosilnice, ™ni bazeni za mleko na-Mdaj. Tel.: 061 815 233 «8Q Posesti &em>čnine M’ Sobota klicen ’ ’ 42'GSM: 041 728093 bednika) 6premičninske9a P°- kUP’ n^em’ odda*a epremičnin-*e,(irMnakUPne p°9°dbe> ce-Priprenr, 'm°tudi vse Potrebno ----nepremičnine! M'Soboti odreia dražbo ■ ki bo 13 10 1399 Mase JEa'neW sodišča v M. Soboti. 2WpiSlčn'na’ki s,°i'na parc'št; '^1,41 a« ray ^"ovanjska stavba ve-’*« ulic,3,11 ara v Finž-1 '3'275 on ^iT\?obo,i' Izmena cena je PeninaornJ■'Na dru9' dražbi se sme ne-।!rBi, ! ® Polovico navedene cene. SŽ 'V:327'50 **- Kol kupci J®"1 NaibniifdelU*e*° vsi' ki prei P|ačaj° ŽMtanot6™ po,ui(lnikl1 bo sod®6 maknilos sklepom in se mu tfrforal ohaJ v kopnino, preostanek na 30 dnek Kopcem, ki ne >-^1. se varščina vrne. kmetijska mehanizacija ŠTIRIREDNI KORUZNI »HEDER« Klass 096 in tribrazdni obračalni plug prodam. Tel.: 062 755 108. m850 LIČKALNIK ZA KORUZO in bočno koso za traktor Torpedo prodani. Tel.: 43 339.m865 PODRAHLJALNIK ugodno prodam. GSM: 041 596 234. m874 ŽITNO SEJALNICO MEDIA, 2 m, Pa-nagra, prodam. Drago Abraham, Pe-skovci 38, tel.: 0043 664 40 40 425. m875 SILAŽNI KOMBANJ, balirko za seno, novi drobilnik za koruzo, škropilnico, slamoreznico s puhalnikom, vse prodam po polovični ceni. Tel.: 72 076. m877 STISKALNICO ZA GROZDJE prodam. Tel.: 74 656. m881 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA VIKON, 800 kg, in 350 kg, prodam. Tel.: 63 692. m888 KOMBAJNE CLAAS, NEW HOL-LAND DEUTZ,■ FAHR prodam. Možnost menjave. GSM: 041 767 997. m897 PREDSETVENIK, 22 m, 2-krat valj, in tribrazdni plug Eberhat prodam. GSM: 041 867 976. m898 Si(lamvLn0KAL POLJANA v Veliki !,|,I18 urn a)em- Informacije med W P°tel:7°497. rn873 $SjANOVANJE v Mojstr-!^878 boti Prodam. Tel.: 22 SOST|jx &°°PreM?BRAT0VANJU’ kom’ 1 'UlSSj er,°’ Prodamo. Tel:. 48 A kuhini6 in kopalnice GSM: 041 200 ^Vcrm^MO dva poslovna .>l7^ru Ljutomera. Tel.: 82 11 m889 v Lenda-. a6' Prodam. T.el.:78 I Al STANO-7870°*' vzamem v najem. CSr^ANOVANJE s kletnim Sl v sr0dišču M. So- SSn 32872-m900 WMri^ ^Ll HIŠO nujno vza-0?5l0YaMše obdobje. Tei.: 70-arski par- <'hog 7 J1 v Salamencih, pro-■%aL000.oooS|T.Tel. 61 kmetijski pridelki GROZDJE, jurko, z brajd, ugodno prodam. Tel.: 48 733. m857 KROMPIR, jedilni, beli in rdeči, ter drobnega prodam. Tel.: 421 482. m869 VINO in grozdje, šmarnico, ugodno prodam. Dobrovnik 146, tel.: 79 412. m890 KUPIJO VEČJO KOLIČINO sveže koruze. Tel.: 041 753 330. m895 KROMPIR ZA OZIMNICO, rumeni, beli in rdeči, ter krompir za krmo prodam. Balažič, Cankarjeva 1 Beltinci, tel.: 412 056. m909 delo GOSTIŠČE S HRANO takoj zaposli natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m839 VOZNIKA - AVTOMEHANIKA TOVORNEGA VOZILA C-kategorije zaposli Betonarna Petelin, Trate 23, 9250 G. Radgona.'m852 NISTE ZADOVOLJNI S SVOJIM FINANČNIM STANJEM? Ponujamo Vam zanimivo terensko delo 9 prijetnem kolektivu - stimulativno nagrajevano. Vaš vložek sta prosti čas in pozitivna naravnanost. k IN POGREBNE storitve, vzdrževanje pokopališč JF zelenic, brezplačni prevozi krst na dom, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. ^PAMIR banfi VEŠČICA 17,_____________________________ Ak 'silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel. Sam zase vem, nikdar, nihče bi ne verjel. ZAHVALA V prelepem jesenskem večeru, poln načrtov in želja, sredi najlepših let je odšel od nas naš najdražji Janko Skledar iz Večeslavec 19 Ob tej vs^c*a> sinaU|' Usodi in nenadomestljivi izgubi ljubega Janka, 41 s°rodni|.rata’ strica in sorodnika se iskreno zahvaljujemo s'rani °m' do*)rim sosedom in prijateljem, ki so nam stali Hva|a 'n1 ka Pospremili na mnogo prerani zadnji poti. nanie arovano cvetje, sveče in druge dobrodelne Hva|a ?e ler za izrečeno ustno in pisno sožalje. /oseij udi Kmetijskemu gospodarstvu Rakičan, C*cein a ^ala „ Osebej sodelavcem iz Motvarjevec. ’ °dPeieP°d*^ni kaplanki Simoni Prosič za pogrebni obred. a oslinke ter pogrebništvu Banfi za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! g w z°lostjo v srcu • Vsi tvoji najdražji br(lgi ati, zelo te bom pogrešala! Tvoja mala Menči Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. m854 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 31 323, po 18. uri. m864 ZAPOSLIM dekle za strežbo - točenje pijač in napitkov. Stanovanje in hrana sta urejena. Informacije po tel.: 063 764 194 ali 041.206 285. m908 razno DVA SODA, 312- in 320-litrska, prodajo. Gostilna Gjergek, Tišina. Preklicujem veljavnost spričeval 1., 2. in 3. letnika Srednje kovinarske šole - smer avtoklepar, izdanih na SCTPU v letih od 1989 do 1994 in zaključnega spričevala, izdanega na ime Edvard Zrim, Stara 7, M. Sobota. m859 LADIJSKI POD, talni in stropni, 1. ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m677 DELNICE MURE in druge odkupujemo. GSM: 041 504 063. m783 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPS - smer mizar, v šol. I. 1978/79 na ime Ladislav Horvat, Cankarjeva 21, Beltinci. m841 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika SSTŠ - smer konfekcijski tehnik, izdanega v šol. I. 1997/98 na ime Martina Horvat, Grad 194. m870 DELNICE Mlinopeka, skladov: Kmečki, Infond, Triglav, Pomurski in drugih odkupujemo. Pokličite: Martin Duh, Melinci, GSM 041 650 913. m902 SPALNICO, les, črno-rdeča kombinacija s tridelno omaro z ogledali in vzmetnico, zelo poceni prodajo. Oglasite se v Vrtni ulici 8, blok, 5. nadstropje, lahko pokličete tudi sosedove po tel.: 35 263. ROLERJE, večje številke, prodajo. Tel.: 87 298. m905 storitve ROLETE,lesene, plastične, aluminijaste, žaluzije, lamelne zavese, izdelujem in montiram. Tel. 041 223 389. m860 V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam vedno srečen bom. (A. M. Slomšek) N SPOMIN Danes mineva leto dni od smrti našega očeta Janeza Šantaka iz Dobrovnika Združeni smo z Vami v molitvi. Vsi vaši Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre -v srcih vedno z nami je. Sl SPOMIN Rudi Bencek s Šafarskega 16. 10. 1970-14. 9. 1989 Dnevi in leta minevajo, bolečina ostaja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Kruta smrt te nam je vzela, žalostno pesem v srce nam zapela. Nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni. Andrej Gaber iz Gerlinec Ohranili te bomo v trajnem spominu. Mladina iz Gerlinec Tolažbe naše srce ne najde, ko od nas si vzel slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN 19. septembra bo minilo leto dni od takrat, ko te med nami več ni. Ludvik Rantaša iz Kalifornije Nekoč bivajoč v Drakovcih, Mali Nedelji Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Žalujoči: žena Frances, hčerka Nada, sin Nandi, brat Lojzek z družinami in drugo sorodstvo v Californiji, sestra Tilika, brat Nandi z družinami in drugo sorodstvo v domovini ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi Anton Branšperger iz Korovec 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala bolniškemu osebju kirurškega oddelka, gasilskemu društvu, in lovcem. Žalujoči vsi njegovi Življenje - dragocen zaklad ljubezni in trpljenja. Smrt - trpljenje premine, a ljubezen iz življenja v bolesti sledi in nikoli ne mine. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Hilli od Grada 177 Z bolečino v srcu se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in sorodnik Štefan Heindler iz Matjaševec 52 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. ‘ Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Večni mir ti zaželimo. Naša srca so polna žalosti. Tebe gledati ali slišati in ne pomagati, je bila velika bolečina v naših srcih. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tihi mir mi zaželite ter lučko v spomin prižgite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, ujna, botra, znanka, prijateljica in dobra soseda Ema Turza iz Sotine 113 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi osebju Doma starejših v Lendavi in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Sotina, 12. 9. 1999 Žalujoči vsi njeni 30 OGLASI .16. september 1999, ^El — Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. Mohor, d. o. ■ ■ Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 MALICE, PEČEN PIŠČANEC N H oo M m 7nik. 23-letni Mario S° 9a tubi izbrali za >J'ka-Društvo je že pri-pr'reditev: plesali so j’sbpi|jSoS.ev moderni izvedbi, hčerin 9°stje - plesalci Murske So-r jer.°e 'n Pušče. Delo ^a°dprla puconska ob-So 5alJe tudi NK, s fi-katere9a so C%ra?Obleke’ kijihje 7 ln Sešila Hermina »% 6nkovska romska ?<>!»« že go-M. uberwQrt..... .... ^Vr°mskp°rekrea^ijskem »^^iio^^selkuvVan-Po/enstvo in osnovalo je 11. S| finska Epskih ekip iz °bčine. Sodil je ?tik ^sča je informa- S ^atke । ln posre" fe0|Met}U?^ znanJe hAinnal ’ kl Znanje po- način b°-ln m°rebitno S*" ,s3n“'?'“el«: aučiti sloven- in Je l9ranJa na Janjam. Mur- ^rza.^^ss.edus.si I Marjan Baranja. Med moškimi ekipami so zmagali tekmovalci iz _ Murskih Črnec, druga je bila ekipa Romi iz Vanče vasi, tretje mesto pa so zasedli Rankovčani. Med ženskimi ekipami je bila najboljša iz Vanče vasi, druge so bile tekmovalke s Krajne, tretje pa s Tišine. (J. Ž.) Lenart Osrednja slovesnost v počastitev 10. obletnice razglasitve Lenarta za mesto bo v nedeljo, 26, septembra. Slavnostni govornik bo predsednik Milan Kučan, v kulturnem programu pa bodo nastopile lenarške kulturne skupine. Zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam bodo podelili plakete mesta Lenart. Župan Ivan Vogrin pa bo pripravil praznični sprejem. Pred jubilejem bo izšel almanah, v katerem bo predstavljen razvoj na gospodarskem i« drugih področjih. (F. Br.) Lendava Fotoatelje Šimonka Lendava, ki deluje tudi v Murski Soboti in v BTC-ju v Nemčavcih, je objavil natečaj za naj... fotografijo poletnega razpoloženja. Fotografija naj bi bila velika vsaj 13 krat 18 centimetrov. Prispele posnetke bo pregledala tričlanska komisija in izbrala najboljšo. Nagrada je zrcalno refleksni fotoaparat Minolta 505 si. (J. Ž.) Stogovci V krajih od Žiberec do Vratje vasi so napeljali omrežje kabelske televizije. Delo je opravil mojster Drago Gerek iz Črešnjevec, naložba pa je stala 12.851.000 tolarjev. Zaenkrat se je priključilo 90 gospodinjstev in drugih uporabnikov signala, ki obveznosti plačujejo v mesečnih obrokih po 10.335 tolarjev. Krajani že gledajo zemeljske in satelitske programe. Sprejem je odličen. (N. Ma.) Gornja Radgona V Gornji Radgoni je bilo regijsko gasilsko tekmovanje, na katerem so izbrali ekipe, ki bodo sodelovale na državnem prvenstvu prihodnje leto. Nanj so se uvrstili: pionirji iz Lipe, Križevec pri Ljutomeru in Ključarovec; pionirke Lipovec, Lipe in Žižkov; mladinke iz Žižkov, Selišča - GORNJA RADGONA - V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec - Fric. MORAVSKE TOPLICE - V občinskem razstavišču si lahko ogledate razstavo likovnih del Roberta Černelča. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. OTVORITVE - V galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru bo v petek, 17. septembra, ob 19. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Žarka Vrezca. KONCERTI - V petek, 17. septembra, bo ob 20. uri pri Bistroju Kanu v Krogu organiziran Party pod šotorom, kjer bodo nastopile skupine Orlek, Ten High in Outlaw. Vstopnina bo 300 tolarjev, prvih petdeset obiskovalcev pa bo dobilo ribe zastonj! - V soboto, 18. septembra; od 16. ure naprej bo pri »Ježu« v Radencih Rock piknik. Igrali bodo bendi: Glinasti golobi, Dežurni krivci, Bleedon, Golazen in Yellow Minute. - V soboto, 18. septembra, bosta v stari gotski cerkvi v Turnišču nastopila komorni zbor Orfej iz Ljutomera in komorni zbor Gloria iz Velike Polane. VPIS - V Murski Soboti bo organizirana likovna delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja, in sicer za tri skupine: osnovnošolce in dijake, odrasle in otroke do 12 let. Prijavite se lahko pri Društvu prekmurske pobude Onej, p. p. 197, Murska Sobota, ali po telefonu št. (069) 27 130 od 10. do 14. ure. iz Žižkov, Dolnjih Slaveč in Čren-šovec, člani (A) iz Korovec, Šra-tovec in Motovilec, člani (B) od Svetega Jurija v Prekmurju, Dolnjih Slaveč in Beznovec, članice (A) iz Rogašovec, Spodnje Ščavnice in Predanovec, članice (B) iz Križevec v Prekmurju in Male Nedelje. (J. Ž.) Ključarovci Petčlanska občinska komisija (Majda Vrbnjak, Milan Ivšek, Ljubica Gasparič, Milna Vrbnjak in Mira Simončič) si je ogledala tri kraje, ki so bili prijavljeni za ocenjevanje za naj... urejeni kraj. In odločitev? Prvo'mesto je pripadlo Ključarovcem, drugo Križevcem in tretje Berkovcem. (J. Ž.) Kamovci V Kamovcih so zgradili ob pomoči občine in države vaško-ga-silski dom. V njem so: večja dvorana za kulturne in druge prireditve, prostori gasilskega društva in vaškega odbora ter zbiralnica mleka. Okrog doma so zasadili okrasno grmičevje, je pa tudi dovolj prostora za rekreacijo mladine in odraslih. V Kamovcih, ki so naselje od cesti Dobrovnik-Lendava, je vedno več novogradenj, kar pomeni, da ljudje ne bodo več zapuščali kraja; nekateri pa se tudi že vračajo. V vasi živi narodnostno mešano prebivalstvo. Naselje je znano tudi po lesenem zvoniku. (J. Ž.) • Osnovna šola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32, Murska Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, Murska Sobota obveščata starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v četrtek, 23. 9., v petek, 24. 9., v ponedeljek, 27. 9.1999, od 8. do 14. ure, v torek, 28. 9.1999, pa od 8. do 16. ure na obeh posameznih šolah. Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo otroke v skladu z določenim šolskim okolišem, ki je izobešen v obeh osnovnih šolah in v vseh enotah vrtca. Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1993 ter januarja in februarja 1994, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31, 8. 1994. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki bo ostal na šoli. Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, s podružnično osnovno šolo Krog bo vpisovala v skladu z določenim šolskim okolišem v mesecu februarju 2000 otroke, rojene leta 1994, v 9-letni program osnovne šole. GLAVNI POKROVITELJ PAPEŽEVEGA OBISKA IN SLOMŠKOVE BEATIFIKACIJE Delimo vstopnice za kino o K Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. uri bo na sporedu slovenska drama V leru, v četrtek ob 20. ter v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri pa ameriška romantična drama Kaj dogaja. Kino Gornja Radgona Od 1. septembra dalje kino več ne deluje! Kino Ljutomer V soboto, 18. septembra, in v nedeljo, 19. septembra, ob 20. uri bodo vrteli ameriško psihološko srhljivko Skrivnost ulice Arlington. Poroke Eddie Murphy je doslej posnel tri dele filma filma Policaj z Beverly Hil-Isa, naš žreb pa je med številnimi pravilnimi odgovori izbral našo nagrajenko Niko Horvat, Staneta Rozmana 8, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Matrica? Odgovor:________________________ Kupon Št. 37 Odgovore pošljite do 21. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. o K NA OBMOČJU UE M. SOBOTA SO SE POROČILI: Boštjan Režonja, mlinar, iz Nedeli-ce in Bernarda Glavač, šivilja, iz Gančan; Drago Časar, avtomehanik, iz Gornjih Slaveč in Tadeja Baša, šivilja, iz Borejec; Stanko Šinko, strojni ključavničar, s Krajne in Bojana Bagaroš, kuharica, s Petanjec; Milan Marič, strojni mehanik, iz Kroga in Valerija Horvat, dipl, pedagoginja, iz Murske Sobote; Bojan Dimič, gimnazijski maturant, in Helena Kerman, gimnazijska maturantka, oba iz Moravskih Toplic; Miran Čontala, policist, in Sonja Lenaršič, tekstilna konfekcionarka, oba iz Murske Sobote. POROKE NA MATIČNE URADU V GORNJI RADGONI: Gorazd Brandl, strugar, iz Žiberec in Tanja Sever, šivilja, iz Žepovec; Sebastjan Urbanič, avtoelektrikar, iz Plitvice in Jasmina Molnar, igralka, iz Bora (ZR Jugoslavija); Nikolaj Regoršek, prodajni referent, in SUzana Cvetkovič, tajnica, oba iz Gornje Radgone; Dejan Kovač, zidar, in Greta Hodi, delavka, oba iz Črnec pri Apačah. NA MATIČNEM URADU PRI SV. JURIJU SO SE POROČILI: Silvo Jurkovič, varilec, iz Župetinec in Marjetka Kocbek, tekstilna konfekcionarka, od Svetega Jurija ob Ščavnici; Milan Dučman, zobotehnik, iz Pragerskega in Andreja Fras, zobna asistentka, iz Sovjaka. Vestnik vam čestita! NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. Ml CHICO LATINO - Geri Halliwell 2. NO MATTER - Jack Radics 3. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič 4. SHE'S ALLI EVER HAD - Ricky Martin 5. PUTYOUR LIGHTS ON - Santana/Everfast 6. POPSTAR - Pretenders 7. SIKIDIM - Tarkan PREDLOGI: . I GOT A GIRL - Lou Bega CE TUTTO UN MONDO - Nek I SAVED THE WORLD TODAY - Eurythmics LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. TISOČ KILOMETROV - Califomia 2. POSLEDNJI VLAK - Veter 3. Tl Sl ANGEL MOJ - Karmen 4. SUPERSTAR - Nude 5. SVET JE VELIK ODER - Ivan Hudnik 6. NOČ - Željko 7. KO POGLEDAŠ ME - Nuša Derenda PREDLOGI: TO NI TO - Selekcija JE TREBA DELAT - Adi Smolar NOBEN DRUG - Peter Lovšin LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. MIRNOPEŠKI ZVON - Ans. Lojzeta Slaka 2. POVEST SRCA - Slovenskih 5 .3. JANEZU NA ZDRAVJE - Kvintet Dori 4. PRELEPA ZAGORSKA DOLINA - Igor in Zlati zvoki 5. VITEZOM POLK IN VALČKOV - Vitezi polk In valčkov 6. METLIN PLES - Šaleški fantje 7. VEM, DA BOŠ ODŠEL - Mlade frajle PREDLOGI: TRIKRAT LAHKO UGIBAŠ - Ans. Braneta Klavžarja LJUBEZEN Sl ŠE VEDNO Tl - Bobri KJE NOCOJ Sl MUZIKANT - Mirko Šlibar s prijatelji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. septembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 37 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: __________________________________________ j j 7 VELIČASTNIH:______________________________________ I GLASBA । NAŠEGA SRCA:___________________________________________ Ime in priimek ter naslov:_______________________________ I -*----------------------------------------------------- I I------------------------------------------------------— J Cene (SIT) na tržnicah 080 1234 e* TOM pH ZPMS & c MUZFLAČm KUC • VSAK DAN OO 12* OO 20' i . Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna j M. Sobota G. Radgona Ljutomer ji Jabolka.................. 150..............200 ............... 160 | Hruške.................. 200...............200 .............. 200 Pomaranče............... 280.................-............. 300 Limone.................. 280...............300 ...............300 Banane................. 100-150............170'.............. 160 Kivi......................-................600'...............600 Suhe slive ...............- -................660 Orehi, jedrca.............-..................-............1.200 Solata, kristalka........ 300............... -.............. 200 Breskve................. 300................300 280 Cvetača................. 350...............290 300 Zeleno zelje............. 80................100 80 | Kumare.................. 250.................-.................- Sveže slive............ 200.................260 300 I Korenček ............... 250................300 200-300 Paradižnik............. 350.,......... 350....................300 Paprika.................. 150............ 110-160.........160-280 čebula................... 150...............200 130 česen................... 45.0...............400 400 I Lubenice............... 80..................90 80 Stročji fižol........... 350.................-................300 Krompir.................. 50................60 50 Peteršilj.............. 500............•....-.................400 Nektarine............... 300................300 350 Melone................... -................300 300 Belo grozdje........... 200.................350 360 Ananas.....................-.................400 400 Jajčevci................. 250................300 250 KREKOVA BANKA PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 14. 9.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. 9. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3045 14,1993 14,3415 Francija 1 30,0072 29,7866 30,0848 Nemčija 1 100,6398 99,9000 100,9000 Italija 100 10,1656 10,0909 10,1919 Švica 1 122,5466 120,4293 122,8634 ZDA 1 190,3804 188,9809 190,8726 Kako do 387.000 tolarjev -brez posebnega truda!? Preprosto, Z MODRIM VARČEVANJEM! Varčevanje z mesečnimi pologi od enega do petih let. Možnost prekinitve varčevanja po enem letu in višja obrestna mera za vsako zaključeno varčevalno leto od drugega leta naprej. Modro varčevanje - varen in zdrav način rasti. Najmanjši mesečni polog 5.000 tolarjev »navrže« po petih letih 387.000 tolarjev. ... ker, čas je denar in denar potrebuje svoj čas. V dvoje je lepše 70 ) pomurska banka ----------x Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 16. september, četrtek, LJUDMILA 17. september, petek, FRANČIŠKA 18. september, sobota, IRENA 19. september, nedelja, SUZANA 20. september, ponedeljek, SVETLANA 21. september, torek, MATEJ 22. september, sreda, MAVRICIJ Lunine mene: 20. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 45 i minut, zašlo pa ob 19. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg 12 ur in 20 minut. 17. septembra bo na nebu nastopil prvi krajec. Poletel narobe obrnjeni balon £ NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Zdaj 23-letna Anita Pozvek, delavka v bolnišnični kuhinji, iz Poznanovec in zdaj 28-letni Robi Bertalanič, zaposlen v rogašovskem LIV-u, s Pertoče sta se prvič videla pred štirimi leti na vaški veselici. Robi se je opogumil in Anito zaprosil za ples. Potem sta plesala in plesala ter postala nerazdružna. , Stalni bralci naše rubrike zdaj seveda pričakujete, da bo zapisano, da je mladenič dekle potem kar popeljal domov in je tam ostalo. Pa (tokrat je bila majhna izjema) le ni bilo tako. Vse do poroke v letošnjem avgustu sta zaljubljenca živela vsak na svojem domu. To pa seveda ne pomeni, da se nista . imela rada, kajti Anita nosi pod srcem novo življenje. Otročička pričakuje v dneh najlepšega praznika v letu: okrog božica, morda pa celo na sam božič! Civilno sta se poročila na matičnem uradu v Mačkovcih, nato pa je bila še ekumenska poroka v cerkvi v Bodoncih. Mladi par sta blagoslovila bodonski evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar in pertoški katoliški duhovnik Jože Vinkovič. Zakon sta potrdili poročni priči Robijev boter Slavko Šadl iz Korovec in Anitina botra Šarika Nemec iz Predanovec. Gostija, brez katere seveda ni prave poroke, je bila v gostišču v Puževcih, igral in pel pa je trio Marjana Ungerja z Ropoče. Anita, ki je prevzela možev priimek Bertalanič, živi s svojim možem v skupnem gospodinjstvu pri Bertalaničevih na Pertoči in vsi skupaj se lepo razumejo. Tako je tudi prav. Vsi skupaj so že v nestrpnem pričakovanju božičnih praznikov, kajti tedaj bo pri njih še posebno veselo: dobili bodo dojenčka, otroka, ki je, kot pravi pregovor, slavček v hiši. - Š. S., Foto: V. Juhnov ZOkrožnega sodišča v Murski Soboti Moril v stanju neprištevnosti Evgen Ratko ostaja na obveznem zdravljenju evetnajstega maja letos se je zgodil v Peskovcih na Goričkem zločin, kajti osumljeni 48-letni Evgen Ratko iz Šalo-vec je z roko udaril po glavi 76-letno Ireno Ružič, nakar je le-ta padla; nato pa jo je udaril po glavi z ročnim orodjem - ključem, nazadnje pa še s kosom betona, potem pa prekril truplo z raznimi predmeti in zemljo. Osumljenca so potem priprli in v zaporu je ostal do 28. julija, ko je sodišče sprejelo predlog o odpravi pripora in napotitvi osumljenca na zdravljenje v zdravstveni ustanovi. Namestili so ga v zaprtem oddelku v Brez panike - ni tako nevarno, kot je videti. Vendar vas oči ne varajo; poleg navadnega balona leti tudi obrnjeni. V čem je skrivnost? Razkrili so jo predstavniki nemškega podjetja FESTO (industrijska avtomatizacija, pnevmatika, kontrolni sistemi, programska oprema in profesionalna orodja), ki ima balona v promocijske in reklamne namene in z njima zbuja nemalo pozornosti. Na glavo obrnjeni balon je pravzaprav dvojni zračni balon -znotraj zunanjega, ki naj bi imel košaro zgoraj (ta košara pa je iz blaga), je skrit notranji, ‘normalen’ balon, ki ima košaro tam, kjer mora biti - spodaj. Skriva se v balonu, zato pilot nič ne vidi in mora leteti v paru. Balona sta v Sloveniji prvič zajadrala nad Ptujem. V. T. psihiatrični bolnišnici v Ormožu. Tja se je vrnil tudi po torkovi glavni obravnavi na okrožnem sodišču. Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak, se je strinjal s tožilcem, ki je sicer opisal, kako je osumljenec (u)moril, vendar zanj ni predlagal zaporne kazni, ampak obvezno zdravljenje. Tudi sodni izvedenec psihiatrične stroke iz ormoške bolnišnice je menil, da ima osumljenec duševne motnje, zato ga je treba zdraviti. Ni pa vedel povedati, koliko časa bo trajalo zdravljenje. Morda pol leta, morda več let. V dosedanjem zdravljenju je sicer dosežen določen napredek, vendar je še vedno bolnik. Osumljenčev zagovornik, določen pa uradni dolžnosti, ker si sam obtoženec ni mogel najeti odvetnika, je predlagal, da bi Evgena Ratka spustili na prostost in bi se tako zdravil, a sodišče te pobude ni sprejelo. Zoper Evgena Ratka je bil torej izrečen varnostni ukrep po določilu 64. člena Kazenskega zakonika R Slovenije, ki določa: Storilcu, kije storil kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane pri-števnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če na podlagi teže storilčevega kaznivega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstVbm v zavodu. Bolnik pa je moral biti tudi, ko je moril. Evgen Ratko je povedal, daje 19. maja nameraval iti prosit denar na posodo k Aleksandru Ružiču, a je med potjo naletel na Ireno Ružič, zato je njo prosil 10.000 tisočakov, a mu jih ni hotela posoditi, nato pa se mu je »stemnilo-in roke so delale same«. Na opozorilo sodnika, češ da je v preiskovalnem postopku nazorno opisal svoje ravnanje, je zdaj povedal, da mu spomin iz dneva v dan bolj bledi. Izjavil je tudi, da je imel težko otroštvo, ni imel kaj jesti, in da je bil v takem pomanjkanju tudi maja. Ni pa vedel, da ima na žiroračunu več kot 150.000 socialne pomoči, ki jo je dobival več mesecev. Pozneje so mu jo ukinili, ker ni dvigal denarja. Evgen Ratko, po poklicu železničar, je bil brez službe in je živel sam v svoji hišici, kajti pred desetimi leti se je ločil. Žalostno je tudi, da je umoril vdovo nekdanjega svojega sodelavca na železnici. ŠSi R>l J v ■ \ IN Ir? zavarovalnica triglav d.d vi' Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste | palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj □ Lendavski župan Jože o - Arboretum minulo so o osrednji kulturni Prire 1 iR imel veliko časa za pm kakšno pojasnilo katere _ protokolarnih gostov, obvladajo manjšinskeg zoslovja. ral popravljati žice n nikih, ki jih je nekdo razumevajočih pretrga- *** ■ Drago Legen, PredstaXacio-od farmacevtskih muk n nalk, je povišal cene; tijski apoteki. Pravijo, d zgledoval po domza h liosu, ki 50 tolarjev od < barv nameni za o n venskih vodotokov^ 9 multinacionalka P tolarje za razvoj občine *** JožeKavaš-TelžuP^ Maučec - Dogica 5 p0 šla skupaj v fotoa e J uradnih informacijah tografirali za naslovni činskega glasila. *** Ženski del ŽVZ-ja je < šoten. Dame so pOtv odpravile na stro 0 hišo ljubljanski BTC, svetov^ oblačenja Empohu ■ e(! se sikajo za jutrišnji as() k lepšemu. V Ljubija tudi gospodje, Ki s vskih vajah v Parlan1 d vodi eks ŽVZ gospj Džuban. Tudi gospo^ nastopili naiutrlSpimiščU® na radgonskem sejo" \ *** Potem ko je avtoservi zadržal in koncn° zijskega golfa,3 n'epiač3n su odločili, da bodo J račun RTV-ja za p kompenzirali z neplaC naročnine za R Trosil Herbert Šefer jt|a| d|Očik hovih hiš, so hinje m kjer Je ze P razvod plina- *** iSo^ Lendavski S^^ni rezervirali«^ vski g°stllna V pa^'Lak1 partijo Pok/torjey sad poleg dire oOblašce^ ja pred^ rič in RatkJinap°tza ndjeti3 enega ali . stniški' ^l6. Prekladanj® 3 *de.FoJz, senamred.6"^^ da biseizsl°’p milL htiP^ se boji)0' deuP manjkanja^0 d^^ > ^Vita Bodenska ali bodo, izp(tav0 ■