8 ^ o *+ A A JA KNJIŽNIC* PRI.v.ukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ , An >. Abb. postale 1 gruppo (_jCI13 4* M) llT Leto XXXVI. Št. 289 (10.809) TRST, sobola, 13. decembra 19iuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiaiiii....iiiuiitiiitiuiiinitiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiuiimuiiiiiiiHiMiiiit Žrtev mafije ali političnega nasilja? j .... f. tanzaru, kjer se proces izteka h koncu, ostro vzel te trditve v pretres. Jasno je ožigosal dejstvo, da sta tako SID kot politični državniki veliko prispevali, da so se krivci vedno izmazali pred pravico. Govoril je o «čudnih okoliščinah* med prvostopenjskim procesom, o generalu Malettiju, vodji urada «D» pri službi SID in o kapetana-!-La Bruni, prav tako članu obveščevalne službe. Sodišče je že oba obsodilo na štiri leta zaporne kazni zaradi -sodelovanja pri begu Guida Giannetti-nija in Marca Pozzana iz države. Znano je namreč, da so prav člani obveščevalne službe preskrbeli’ o-bema ponarejene potne liste, s katerima sta lahko nemoteno zapustila državo, potem ko so ju za nekaj dni pridržali na varnem v nekem milanskem stanovanju. Kljub temu, da je SID vedel za zaporna naloga, ki ju je sodišče izdalo na njuni imeni, jima je vseeno cošiljal denarna nakazila v tujino. TCo so sodniki zaslišali Malettija je ta enostavno potrdil, da Giannettini nima nikakršne zveze s pokolom in to tezo je takratni obrambni mini ster Giulio Andreotti tudi prenesel v parlament. Freda in Giannettini sta dve im teligentni osebi — pravi še dr. Porcelli — zato je razumljivo, da nista tvegala ničesar ne da bi bila popolnoma «zavarovana» pred vojaškimi oblastmi in političnimi osebnostmi. Vsako nadaljnje odlašanje pri odkritju resnice bi bilo torej nesprejemljivo. Veliko imen je še na dlani, vsa pa ostajajo le sama sebi namen Ob včerajšnji 11-letniei je v Milanu potekalo srečanje med deželnimi oblastmi in družinskimi člani žrtev pokola Vsem so poklonili spominsko obeležje in porazdelili 360 milijonov lir izrednega prispevka. BEOGRAD — Jugoslavija bo vložila 3,5 milijarde dinarjev (več kot 100 milijard lir) za izkoriščanje uranskega rudnika na Žirovskem vrhu. ki bo dobavljal gorivo jugo slovanskim jedrskim centralam, ki so v gradnji. Prva med njimi bo začela obratovati orihodnjega okto bra z močjo 632 megavatov iedrska elektrarna v Krškem. V začetku bo urorabliala uvoženi uran. nd srede V BRUSLJU SE JE KONČALO ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NATO PAKTA Ogromna množica se je včeraj udeležila svečanega pogreba župana Marcella Torreja, ki so ga predvčerajšnjim še neidentificirani atentatorji, po vsej verjetnosti pa pripadniki krajevne camorre, ubili pred njegovim stanovanjem (Telefoto AP) Opozorilo Sovjetski zvezi glede Poljske Generalni tajnik NATO Luns BRUSELJ - V belgijskem glavnem mestu so včeraj zunanji ministri 15 držav članic severnoatlantskega pakta s sprejemom skupnega sporočila končali zasedanje na katerem so posvetili posebno pozornost dogajanjem na Poljskem in nevarnosti sovjetskega posega. Zahodni zunanji ministri so zadolžili stalne predstavnike držav članic pri poveljstvu NATO pakta, naj že sedaj izdelajo načrt ukrepov, ki naj bi jih sprejeli kot odgovor na možno sovjetsko vojaško posredovanje na Poljskem. To je izjavil voditelj belgijske diplomacije, ki je tudi de jal, da se bodo zunanji ministri takoj sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, če bodo sovjetske voja ške enote prekoračile poljsko mejo. Države NATO pakta nameravajo izvajati gospodarske, politične in diplomatske ukrepe in so izključile možnosti, da bi uporabile vojsko. Sovjetska zveza, pravijo v Bruslju, je z vojaškim vmešavanjem v Afganistanu že prizadela popuščanje napetosti, z neupoštevanjem suverenosti Poljske pa bi mu zadala dokončni udarec. Zahodne države bi se v tem primeru odpovedale raznim konferencam o razmnoževanju in krepitvi sodelovanja med nasprotujočima si blokoma. Prekinile bi tudi vse pogovore o gospodarskem sodelovanju in bi zmanjšale posojila SZ. Po končanem zasedanju je ameriški državni sekretar Edmund Mu-skie izjavil, da je zadovoljen z odličnim sodelovanjem zahodnih zaveznikov in je dodal, da so nekateri lahko ocenjevali vprašanje Afganistana kot pripetliaj Poljska pa bi bila potrditev sovjetske usmeritve. Varnost Evrope bi bila v tem primeru postavljena pod vprašaj. Ameriški državni sekretar je še podčrtal mnenje, da SZ ne namerava začeti vojne. «V danem položaju pa NATO pakt ne more izključiti nobene možnosti in mora biti pripravljen,* je med drugim dejal Muskie. Ni pa hotel povedati nič jasnega o možnih ameriških ukrepih in je le poudaril, da je za sedaj važno le to. da so Sovjetsko zvezo seznanili z odločnostjo zahodnih zaveznikov. Generalni sekretar NATO pakta Joseph Luns pa je izjavil, da že sami premiki sovjetskih čet ob poljski meji pc-menijo atentat na popuščanje napetosti. NE\V YORK — Ameriška policija je na letališču «Kennedy» v New Vorku zaplenila 40 kilogramov kokaina in aretirala 5 oseb. banje, in med skupinami ((disidentov*, katerih nameni so precej stran od sindikata Solidarnost in ki vodijo izključno politični boj za zruše-nje vodilne strukture v državi. Poljski škofje pa gredo še dlje. Glasnik škofovske konference je včeraj tujim časnikarjem izjavil, da zahodni tisk «objavlja senzacionalne vesti z namenom, da dviga napetost v državi. Tudi on je nastopil proti disidentom. Jutri pa bodo v vseh poljskih cerkvah prebrali pastirsko pismo, v katerem je med drugim rečeno: «Cena, ki smo jo plačali za svobodo Poljske nam veleva, da ne spravljamo v nevarnost njene varnosti in suverenosti z nepremišljenimi sklepi, s katerimi lahko tvegamo izgubo svoje suverenosti. Prav taka previdnost vlada tudi v poljskem vodstvu. Včeraj se je sestalo vodstvo poljske združene delavske partije in ob koncu seje so pojasnili, da so razpravljali predvsem o »utrjevanju socialističnih o-snov obnovitvenih smernic*. Tudi v Moskvi so zelo previdni: sovjetski tisk sicer govori o «za-skrbljenosti* nad stanjem na Poljskem, vendar istočasno poudarja zaupanje v sedanje poljsko vodstvo. Vse to pa vpliva na vzdušje, ki je kljub navideznemu miru kot že rečeno dokaj napeto. Napori za premostitev sedanjega trenutka pa ne obstajajo samo na Vzhodu, ampak tudi na Zahodu. Voditelji pakta NA TO sicer grozijo iz Bruslja, vendar je prav v tem mestu včeraj zasedala komisija EGS. ki je skleni la, da proda Poljski po znižani ceni za več kot 40 milijard lir osnovnih živil, obenem pa zagot. vliajo, da bodo posamezne države članice EGS preučile možnosti dodatnih pomoči Pol iški, da premosti sedanjo gospodarsko krizo. Razprava o rebalansu proračuna SFRJ BEOGRAD — Delegacije republik in pokrajin v skupščini SFRJ tudi včeraj niso dosegle soglasja o rebalansu proračuna federacije za letos. Po podatkih z dne 10. decembra proračun federacije dolguje svojim porabnikom prek 20 milijard din. Največ JLA. za tem za beneficirane pokojnine borcev, dodatna sredstva za Črno goro in Kosovo in skladu federacije za nerazvite. Izhod je seveda že običajni rebalans proračuna j federacije. Ekonomske težave repu- ' blik in pokrajin so verjetno prispevale, da rebalans proračuna, ki je bil predložen pred nekaj meseci, sprejemajo šele te dni. Pričakujejo, da bo sprejet 26. decembra na seji zveznega zbora skupščine SFRJ. (dd) ko sedanji izvoz hrane, katerega vrednst znaša 700 milijonov dolarjev, leta 1985 poveča na več kot dve milijardi dolarjev. Da bi to uresničili, je treba predvsem povečati proizvodnjo žita, živinske krme, mesa. olja. Jugoslavija bi morala proizvesti okoli 23 milijonov ton žita, od tega 3-4 milijone ton za izvoz, 1,7 milijona ton mesa, za izvoz 200.000 ton in 1.2 milijona ton sladkorja od tega 300.000 ton za tuji trg. Poleg neposrednega izvoza — bla go za denar — jugoslovansko kmetijstvo lahko izvaža tudi opremo, tehnologijo in znanje. Na kongresu so soglasno ocenili, da obstajajo velike možnosti za širše vključevanje jugoslovanske kmetijske industrije na tržišča držav v razvoji), (dd) DUNAJ — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik skupščine Dragcslav Markovič, je včeraj z Dunaja odpotovala v glavno mesto pokrajine Gornje Avstrije Linz. — Jugoslovanska delegacija se je pogovarjala s predstavniki pokrajinske skupščine, ogledala pa si je še jeklarski koncern Vorst Alpine, s katerim Jugoslavija že dalj časa dobro sodeluje, (dd) zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Kubanski minister je najprej posredoval prisrčne pozdrave predsednika Castra, zatem pa po naicgu predsednika Castra seznanil Mija-teriča z najnovejšimi pogovori, ki jih je imel v Bagdadu in Teheranu v zvezi s spopadem med Irakom in Iranom. Malmierca je še posebej spregovoril o prizadevanjih glede možnosti sestanka komiteja dobre volje na temelju sklepov sestanka šestih ministrov držav članic neuvrščenega gibanja, ki je bil nedavno v Beogradu. Cvijetin Mijatovič pa je med drugim poudaril, da je nujno nenehno skupno prizadevanje za miroljubno in pravično rešitev tega tragičnega spopada na temelju načel neuvrščenosti in v okviru dogovorjenih stališč neuvrščenih držav. (dd) Nicolae Ceaasescu sprejel Grličkova BUKAREŠTA — Romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceau-sescu se je včeraj pogovarjal s članom predsedstva CK TKJ dr. Aleksandrom Grličkovom, ki se je na povabilo RKP mudil na krajšem delovnem obisku v Romuniji. Med pogovorom sta z zadovoljstvom ugotovila uspešen razvoj dvostranskih ednesov na vseh področjih. Posebno pozornost sta namenila tudi nekaterim aktualnim mednarodnim vprašanjem, pri čemer sta opozorila na pomen boja za mir in varnost v svetu ter za cfivitev popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih, še posebej ra sta poudarila nujnost, da se krizna žarišča in spopadi v svetu rešujejo po mirni poti s pogajanji, (dd) Predsednik OPEČ za vjšjn ceno nafte DŽAKARTA - Vseli 13 članic O PEC je potrdilo prisotnost svojin zastopstev na zasedanju petrolejskih ministrov, ki se bo začelo 15. t.m. na indonezijskem otoku Baliju. Indonezija in druge države so s tem v zvezi zaprosile frak, naj izpusti iranskega ministra za petrolej, ki so ga ujeli na bejišču Perzijskega zaliva, obenem pa pozvale Iran in Irak, naj na Baliju ne vsiljujeta razprave o medsebojnem spopadu. Alžirski minister Belkacem Nabi, ki začasno predseduje organizaciji petrolejskih držav OPEČ. je pred sestankom izjavil, da je »povsem nu na prilagoditev cen nafte* kar potrjuje napovedi o r.ovih bližnjih podražitvah. RIM — Poleti iz Itali e v Pariz bedo cd ponedeljka za polovico cenejši. Vo';n'a tja in nazaj bo iz Rima stala 216 COO iz Milana 154.3CO in iz Benetk 181.300 lir. POBim JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V MADRIDU Predlog za konferenco o razorožitvi v Evropi Že prihodnje leto naj bi na pripravljalnem sestanku določili mandat in pogoje konference MADRID — Jugoslavija je včeraj na KEVS predlagala konferenco o razorožitvi v Evropi. Jugoslavija meni, da bi bilo treba prihodnje leto sklicati pripravljalni sestanek, ki bi podrobneje določil mandat in pogoje konference o razorožitvi. Načrti za izvoz živil iz SFRJ NOVI SAP — Na drugem jugoslovanskem kongresu o hrani so v sprejetih sklepih ocenili, da se lah- Seraliiio in Pezzoli sta pripadala rdečim brigadam MILAN — Z že tradicionalnim telefonskim pozivom v u-redništvo nekega italijanskega dnevnika, so včeraj pripadniki «Rdečih brigad* potrdili vest, da sta bila Roberto Serafino in Walter Pezzoli člana njihove organizacije, točneje člana milanskega voda «Walter Alasia*. Kot znano sta terorista v četrtek zvečer okrog 21.30. ko sta zapustila neko milansko restavracijo, v , spopadu s karabinjerji izgubila življenje. A-genti so prepoznali le Serafi-na, za katerega je sodstvo izdalo že 5 zapornih nalogov, ter nemudoma streljali vanj, še preden je temu uspe' izvleči iz žepa samokres. Pezzoli,ja, ki je bil obtožen le prevratniške ga deioVanja v terorističnih or ganizacijah, so le težko ranili. Terorist je podlegel nekaj ur kasneje v milanski bolnišnici. V prvi fazi bi obravnavali prehodne ukrepe, katerih cilj je omejevanje vojaške dejavnosti, ustavitev tekme v oboroževanju in izboljšanje vojaškega dezangažiranja. V drugi fazi bi se konkretni ukrepi nanašali na zmanjšanje oboroženih sil ter orožja, in sicer jedrskega kot tudi klasičnega. Ti ukrepi bi se nanašali na vseh 35 držav udeleženk KEVS, medtem ko bi se o območjih njihovega uresničevanja domenili s pogovori. Jugoslovanski predlog ne predvideva datuma in kraja pripravljalnega sestanka. Jugoslavija meni, da morgjo pogajanja o razorožitvi in proces razorožitve v Evropi potekati tako, kot predvidevajo načela KEVS. Jugoslavija je sicer včeraj zabeležila več predlogov na konferenci. Tako je bil podan predlog o okrepitvi detanta v svetu, predlog o sklicu foruma kulture v Evropi in predlog o izboljšanju položaja tujih delavcev ter njihovih družin. (dd) PESARO — Predstavniki italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu razpravljajo o možnosti ustanovitve italijansko jugoslovanskega centra za kulturne in prostorske dobrine, ki naj bi ga ustanovili v Pesaru in v Splitu. Predlog za pobudo so dah' na aprilskem plenarnem zasedanju predstavnikov jadranskih mest v Portorožu. Center naj bi zbiral informacije in znanstveno tehnično gradivo o kulturnih dobrinah ob Jadranu. TRŽAŠKI DNEVNIK POTEM KO JE OBČINA PODPISALA VSE USTREZNE KONVENCIJE Občinski svet bo v petek razpravljal o vprašanju velikih prometnih povezav Govor bo o cesti med Padričami in sedmim pomolom - Sinoči je občinski svet razpravljal o resolucijah, ki se zavzemajo za ohranitev kardiokirurškega oddelka v Trstu SINOČI NA GRADU SV. JUSTA Tržaški občinski svet bo na svoji prihodnji seji, ki bo v petek, 19. t.m., razpravljal o vprašanju velikih prometnih povezav, oziroma o uresničitvi prometnega odseka med Padričami in sedmim pomolom Občinski odbor bo namreč Dredložii sklep, v smislu katerega bo predlagal, naj se dajo v zakup dela prve tranše. S tem aktom bo uresničitev te strukture, ki bo nedvomno velikega pomena za razvoj krajevnega gospodarstva, vse bližja. Ne smemo pozabiti, da sta dežela in občina podpisali ustrezno konvencijo pred več kot letom dni, precej časa pa je bilo izgubljenega za podpis konvencij med občino ter ustanovo državnih železnic, avto nomno ustanovo tržaške luke in družbo AN AS. Sedaj, ko je občina izpolnila te obveznosti, bo lahko prešla k uresničitvi strukture; težav pa ne bo manjkalo, saj so razpoložljivi finančni zneski povsem neustrezni Za izgradnjo celotne strukture .je bilo predvidenih približno 60 milijard lir, po zadnji o-ceni pa jih je potrebno še enkrat toliko. O tem vprašanju je poročal župan Cecovini na sinočnji seji trza škega občinskega sveta v odgovoru na vprašanje KPI. ki je hotela vedeti kako je s tem problemom, ,'iicer pa je skupščina posvetila večji del včerajšnje seie razpravi o raznih resolucijah. Najprej je soglasno in brez razprave odobrila resolucijo, v smislu katere se občinski svet obvezuje, da v najkrajšem času zamenja sedanji upepeljeval-nik na Sv. Pantalejmunu. ki je v zadnjih letih predmet številnih kritik in polemik zaradi onesnaževanja ozračja. V razpravo pa je nato prišlo pet resolucij, ki so jih predložili odbor nik Gambassini (LpT), svetovalec Lanza (PSDI), svetovalec Biava (KPI), radikalci Pecol, Busdachin in Ercolessi ter socialist D'Amore, ter svetovalci KD Scarpa, Sauh in Favotti. Resolucije so obravnavale vprašanje kardiokirurškega oddelka v tržaški bolnišnici, ki naj bi ga po zasnovi deželnega zdravstvenega načrta premestili v Videm. Vse ANPIA - ANED - Trst VZPI - ANPI - Trst - Opčine OB 39. OBLETNICI MUCENIŠKE SMRTI Jptri, 14. decembra 1960, ob 15. uri na Pikelcu - Opčine KOMEMORACIJA Pinka Tomažiča in tovarišev Govorila bosta; MARINO PEČENIK prof. PAOLO ŠEMA Predsedovala bo: MELITA MALALAN Sodelovala bosta: ženski in moški pevski zbor SPD Tabor • Opčine resolucije so se zavzemale za ohranitev tega oddelka v Trstu, izhajale pa so iz različnih ugotovitev, tako da r.i manjkalo polemičnih posegov, v katerih ie seveda prednjačil odbornik Gambassini. Po skoraj dveurni razpravi so sejo, na predlog krščanskega demokrata Padoe prekinili, da bi omogočili načelnikom svetovalskih skupin, da sestavijo enotno resolucijo in s tem preprečijo, da bi se morala skupščina izreči o vseh petih dokumentih in o amnadmajih k raznim resolucijam, ki so jih nekatere skupine napovedale. Predlog svetovalca Padoe je dal pozitivni rezultat, saj so načelniki vseh skupin dosegli spora zum in sestavili skupno resolucijo, ki jo .je nato občinski svet soglasno sprejel. • Na pobudo ZŽI - UDI bodo danes ob 15. uri predvajali v miljski kinodvorani film za otroke. Inka-so pojde otrokom Juga, ki jih je prizadel potres. • Kolektiv za žensko zdravje priredi danes ob 16. uri na Goldonijevem trgu javni shod v podkrepitev zahteve po popolni liberalizaciji prekinitve nosečnosti v nasprotju z referendumoma, ki ju napovedujeta radikalna stranka in tako imenovano gibanje za življenje. PROSLAVITEV STOLETNICE NASTANKA JAVNIH SKLADIŠČ Posebna priznanja za sindikalista Corsija, industrijca Kovisa in generalnega ravnatelja «Jugolinije» Valentiča Gledališče iz Nove Gorice v gosteh Na Gradu sv. Justa je bila sinoči manjša slovesnost, na kateri so predstavniki vodstva Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče pro slavili stoletnico ustanovitve Javnih skladišč, predhodnikov sedanje luške ustanove, ki je prevzela luko leta 1967. Slovesnosti so se udeležili števil ni predstavniki tukajšnjega javnega, upravnega in poslovnega življe nja, sindikalnih organizacij, luškega poveljstva, trgovinske zbornice in koristnikov pristaniških storitev. Prisotni so bili nadal.je jugoslovan ski konzul v Trstu Lucijan Benolič in kapitani nekaterih ladij, ki se v tem času zadržujejo v pristanišču. Po pozdravnem nagovoru predsednika tržaške turistične in leto-viščarske ustanove Giorgija je prevzel besedo predsednik luške usta- ■ MIIIIIIINIIIIIIimnlllllllllllllllllMIItšllllIMlIinillllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIllllMIlillMliillliifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiilUiiiiliiiifiiiiiiliiillliillllilllMiiiiiiiiiiiiuillllllllll čemu pristojni Organizmi pojava globlje ne proučijo? Problem izostajanja z dela v luki je treba rešiti, ne pa napihovati Primeri črnega dela med «bolezenskim dopustom» in odgovornosti nekaterih zasebnih delodajalcev • Potrebna sodobna mehanizacija - Nezadostno varnostno ukrepanje V okviru luške ustanove EAfT deluje posebna komisija, ki je zadolžena za probleme proizvodnosti in osebja (commissione produttivita pd organici). Udeležencem II. konference o tržaškem pristanišču, ki je bila novembra na pomorski postaji, je postregla s podatki o upravičenem in neupravičenem izostajanju pristaniščnikov z dela. Te dni je z razsežnostmi tako imenovanega absentizma seznanil širšo javnost italijanski tisk, vendar tako, kot da bi vseh gorja, ki tarejo luške dejavnosti pri nas, bili krivi sami ter izključno «špricarji*. /Vprašanje je v resnici kočljivo, celo zaskrbljujoče, nikakor pa ga ne gre obravnavati alarmistično, ampak ga je potrebno postaviti v pravi luči. Neupravičenega*izostaja-nja z dela pod krinko bolezenskega dopusta je preveč, tistim, ki tako ravnajo, je treba pošteno stopiti na prste. S svojim neodgovornim in protisocialnim ravnanjem povzročajo dvojno in neprecenljivo škodo: z ene strani delajo medvedjo uslugo delovnim tovarišem, ki vedo, kaj je dolžnost in kakšni so stvarni interesi družbene skupnosti, z druge pa ponujajo reakcionarnim krogom krajevne buržoazije zlato priložnost za sistematično stopnjevanje napadov na delavski razred, sindikate- in vse, kar je naprednega. Sindikalne organizacije pristaniščnikov v sklopu enotne zveze CG IL - CISL - UIL so že davno zadolžile pokrajinski delovni urad in druge pristojne organizme, da proučijo pojav, istovetijo «kronične špicarje» ter jih primerno kaznujejo, toda zaman. Zakaj zaman.' Član LL0YD ADRIATICO SE ŠIRI IZVEN ITALIJANSKIH MEJA Zavarovalnica «Lloyd Adriatico* razširja svojo dejavnost tudi izven meja italijanske republike. Na tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo zavarovalnice priredilo včeraj dopoldne, je predsednik zavarovalnice odv. G. Imeri povedal, da je družba pravkar odkupila skoraj vse delnice, ki sestavljajo glavnico španske zavarovalnice »Sudamerica*. Na tej podlagi bo Lloyd Adriatico ustanovil novo družbo, ki se bo ime- DANES POPOLDNE V RIŽARNI Svečanost ob XI. obletnici pokola na Trgu Fontana Danes popoldne ob 16 uri bo v Rižarni pri Sv. Soboti krajša slovesnost, s katero bo e-noten odbor za zaščito vrednot odporniškega gibanja in demokracije obudil spomin na pokol, do katerega je prišlo pred enajsti/ni leti na Trgu Fontana, in hkrati izrazil solidarnost s prebivalstvom italijanskega Juga, ki ga je prizadel nedavni potres. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki tržaške pokrajine in občine, miljske, dolinske, zgo-niške, repentabrske in devin-sko-nabrežinske občine, demokratičnih političnih strank, sindikalnih organizacij in kulturnih združenj, je ob tej priložnosti objavil lepak, v katerem opozarja na še vedno prisotne izpade terorizma in poziva k budnosti vse prebivalstvo, «da bi se več ne ponavljali krvavi dogodki, ki zadobivajo med drugim prizvok grobe žalitve spomina in žrtev vseh tistih, ki so sodelovali v uporniškem gibanju, da bi omogočili uresničitev naše republike.* Lepak nadalje poudarja solidarnost vseh demokratičnih ljudi do potresen-eev v južni Italiji. Odbor vabi vse italijanske in slovenske demokrate, naj se u-deležijo slovesnosti v Rižarni, kjer ne bo nobenih uradnih govorov, pač pa le polaganje vencev v spomin na žrtve tega zloglasnega nacifašističnega uničevalnega taborišča. novala «Lloyd Adriatico Espana* in ki bo razpolagala z glavnico 1,2 milijarde lir. Predsednik nove družbe, ki bo delovala na mednarodnih tržiščih, bo dr. Antonio Sodaro, sicer ravnatelj tržaške zavarovalnice. Poleg tega je Lloyd Adriatico sklenil pristopiti s podpisom 25 odst. glavnice k ustanovitvi nove mednarodne pozavarovalne družbe «Multiconti-nental Reinsurance Comporation*, pri kateri bodo soudeležene še nekatere ameriške, belgijske in švedske zavarovalnice. Na tiskovni konferenci je dr. Ir-neri omenil tudi vprašanje novega sedeža zavarovalnice v Trstu in dejal, da namerava družba zgraditi predvidena poslopja na območju bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju, kjer je predvidena gradnja tudi novega sedeža Italcantieri. Gradnja bo pokrajinskega tajništva sindikata FI LT/CGIL Vincenzo Marinelli nam je odgovoril takole: »Izostankom z dela botruje često želja po dodatnem zaslužku. Kdor takšnega delavca zaposli, seveda ne plačuje socialnih in zavarovalninskih prispevkov*. Jasno, kajne? Nekaterim podjetnikom ni do tega, da bi kakor koli drezali v status quo. Pripomnimo naj, da se v takšnih in podobnih primerih izpostavljajo tudi kot davčni utajevalci. Kaj storiti? V prvi vrsti pomagati »obtoženim* delavcem, da se izmotajo iz stare komcdnc miselnosti in se pobliže seznanijo z cdgovor-ncstnim čutom. Na drugi strani bi bilo treba revidirati nekatere zakonske predpise, ki so prava vaba za «špricarje» in ki vrh vsega niso pravični: če je delavec v industrijski stroki neupravičeno odsoten z delovišča več kot tri dni, ga delodajalec pri priči lahko odpusti, pri-staniščnikom pa je zakonodaja po-voljnejša. Predvsem- pa je nujno treba reši- NA POMORSKI POSTAJI Danes odprtje razstave o zaslugah Marije Terezije V prostorih pomorske postaje bodo darres ob 11.30 odprli razstavo z naslovom «Marija Terezija, Trst in tržaško pristanišče*, ki jo je organizirala tržaška občina v sodelovanju s tukajšnjimi muzeji, arhivi, pristaniško vranovo, mestno knjižnico in tržaškim numizmatičnim krožkom. Razstava, ki obsega celo vrsto slik, dokumentov, maket, navtičnih inštrumentov, publikacij, itd., hoče prikazati vpliv štiridesetletnega vladanja Marije Terezije (od leta 1740 do leta 1780) na socialni in gospodarski razvoj Trsta v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Med najvažnejša dela, ki jih naši kraji lahko pripisujejo Mariji Tereziji, spadajo na primer uvedba katastra, ustanovitev navtičnih šol, številni urbanistični posegi in trgovsko ovrednotenje tržaškega emporija. Ob tej priliki so izdali dva kataloga, e-nega splošnega in enega o numizmatiki in pristanišču. ti tri osnovne probleme. Medicina dela: razen v redkih primerih v Trstu sploh ne vemo, kaj to pomeni. Varnost na delu: kljub tolikim smrtnim nesrečam še ni učinkovi- predvidoma trajala tri leta, in si- tih preventivnih pobud. Mehaniza'i- mačiti knjižico s predpisi o preprečevanju delovnih nezgod, zatrjuje Marinelli, bi morali danes u-staviti večji del luških dejavnosti. Kaj takšnega bi menda ne bilo po volji tistim, ki v pristanišču vidijo zgolj zasebno dobičkarsko lovišče, ne pa dobrine, ki je in mera biti last celovite skupnosti, (dg) Prijeten večer v Dijaškem domu Sinoči so gojenci Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu praznovali svoj domski dan 3. december. Srečanja so se udeležili starši, predstavniki šol in Dijaške matice. Prisotne je pozdravil ravnatelj Edvin Švab nato pa je vzgojiteljica Sonja Pečar predstavila pomembno in zahtevno delo z mladimi, ki ga v domu opravljajo vzgojitelji. Osvetlila je vzgojne smotre, za katerimi težijo delavci doma, ki so poleg izobraževalnih, tudi narodnostno vzgojni. Predstavnica domske skupnosti A-leksandra Gumišček je govorila 'o življenju in delu ter o načrtih mladih v domu. Gojenci Dijaškega doma pa so se predstavili s prisrčno igrico »Nogometna žoga* v režiji Lili Nakrstove, kateri gre zahvala za velik trud in požrtvovalnost, da je igrica tako lepo uspela, saj so v njej sodelovali številni gojenci od 1. razreda osnovne šole pa tja do 5. razreda višje srednje. Večer so gostje, starši in gojenci zaključili v prijetnem vzdušju. nove Zanetti, ki je kratko povzel zgodovinski razvoj Javnih skladišč od njihovega nastanka leta 1880 — pobudnika sta bila tržaška občina in trgovinska zbornica, njihov u-radni naslov pa je bil Lagerhauser der Gemeinde und der Handels-und Gevverbekammer in Triest — do leta 1967, nato pa se je zadržal ob nekaterih aktualnih problemih tržaškega pristanišča, kakršni izha jajo iz izsledkov nedavne II. pristaniške konference. Ob 100-letnici Javnih skladišč je luška ustanova izdelala spominsko kolajno, katero sta predsednik Zanetti in generalni ravnatelj luke ing. Colautti sinoči izročila v znak priznanja trem osebnostim, ki so si nabrale posebne zasluge za napre dek pristaniških dejavnosti. Kolajno so prejeli sindikalist UIL Renato Corsi, ki se že desetletja ukvarja s sindikalnimi problemi v okviru pristanišča: Primo Rovis, znani pražilec kave, po čigar zaslugi je bila v našem pristanišču leta 1959 ustanovljena stalna zaloga brazilske kave IBC; in Frane Valentič, generalni ravnatelj reške »Jugoli-nije», ki vzdržuje vrsto rednih pomorskih zvez iz Trsta že od leta 1947. Kolajne je vodstvo luke podelilo tudi tržaškemu županu Cecovi-niju. predsedniku trgovinske zbornice Modianu, deželnemu odborniku Coloniju, bivšemu odborniku Stop-perju, predsedniku pokrajinske u-prave Carboneju, upokojenemu sindikalistu Muslinu in predsedniku turistične in letoviščarske ustanove Giorgiju. Slovesnost se je zaključila s sprejemom, ki ga je priredila turistična ustanova. • Sindikalna zveza FILS - FULS -UILS, ki združuje delavce, zaposlene na konjskih dirkališčih, je sklenila oklicati za jutri, 14. decembra, celodnevno stavko. Delavstvo zahteva polno spoštovanje delovne pogodbe, • Deželno vodstvo KD priredi danes ob 15.30 v Palmanovi zasedanje o tem, kako izoblikovati sodobno in pluralistično skrbstveno službo v korist šibkejših, ter o ustrezni vlogi deželne uprave in krajevnih ustanov. Danes praznuje svoj 60. jubilej naša mama in nona SILVESTRA ŽAGAR Še mnogo srečnih let v krogu svojih domačih ji želijo Darko, Magda ii. mali Jan. Jutri se bosta poročila MARIJA PUNTAR in VALTER KOŠUTA Vso srečo na novi življenjski poti jima želi Združenje staršev osnovno šole - Prosek gl! : ■ };■ £>' ' mm? K ■ „ _ iniiitmtiisiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiMiiniiiiiiiiiimiiiiiKiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiliiiiiiiiiiiiniiKiiiiiiiiiM SINOČI V BAZOVIŠKEM DOMU Prijeten in vesel večer s skupino zena iz Brega Bazoviški dom je bil sinoči prizorišče lepega in prijetnega večera. Na povabilo domačega kulturnega društva Lipa je prišla v Bazovico Skupina žena iz Brega, ki je izvedla bogat spored, tako da so se poslušalci na moč zabavali poleg tega pa odnesli s seboj domov še marsikaj koristnega — idejo o ženski emancipaciji in njihovi enakovredni vlogi v sodobni družbi. Pester in raznolik spored torej, ki ga je odprl pozdrav članice domačega društva, zatem pa še Ne-rine Švabove, ki je celotni program povezovala ter recitirala tudi nekaj pesmi domačih avtorjev, pa razmišljala o kočljivih vprašanjih, kot je na primer splav. Uvodoma je ženski pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline zapel vrsto narodnih in u-rnetnih pesmi ter pokazal da ima v sebi še veliko izrazne potence, ki jo bo znal z delom in resnimi vajami tudi posredovati, saj je zborovodja Vihra Kodrič tankočutna glasbenica. Posebno doživetje je bil tudi nastop lutkovne skupine, ki jo sestavljajo ženske iz več brežanskih vasi, uprizorile pa so igrico «Gospod petelin*. Igrica je stekla v bogati koreografiji, čeprav sila preprosti in upati je, da jo bomo imeli priložnosti še videti z drugačnimi postavitvami (lutkovno ■skbp;no namreč), Prizorček o tipični vaški modrosti, ki so ga uprizorile žene iz Boljunca na tekst-* Tatjane Turko, je poskrbel za obilo smeha in sveže sprostitve, tako da se je večer res lepo iztekel. Stiki med Nabrežino in Ilirsko Bistrico SPD Igo Gruden bo v okviru stikov, ki jih je vzpostavilo z raznimi kulturnimi društvi iz matične domovine, priredilo danes v društve- PROCES ZARADI UMORA V SKEDNJU NAPETOST V SODNI PALAČI Obtožbe, besedni spopadi, epiteti: nikomur niso prizanesli - Danes razsodba ni dvorani v Nabrežini srečanje s kulturno skupino iz Ilirske Bistrice. Nabrežinsko društvo se je vred dobrim letom predstavilo v Ilirski Bistrici s celovečernim koncertom dekliškega in moškega zbora «1. Gruden», ki je lepo uspel. Tudi ko šarkarska ekipa Sokola, ki je bila na nekajdnevnem treningu v Ilirski Bistrici, je bila v letošnjih poletnih mesecih gost tamkajšnjih organizacij. Čeprav so bili torej Nabrežinci že večkrat pri prijateljih v Ilirski Bistrici in čeprav so se pred kratkim domenili, da jih bodo ponovno obiskali s kulturnim programom in pesmijo, imajo v soboto prvič v gosteh prijatelje, ki se jim predstavljajo z Bistriškim kulturnim večerom. Delegacija, ki jo je vodil dr. Trnovec je predstavnikom nabrežin-skega društva I. Gruden obljubila nastop domačega moškega zbora D. Kette, ki ga nabrežinski pevci že poznajo, tamburaške in folklorne skupine Jelšane, literarnega društva Ilirska Bistrica ter pianista Matjaža Šajna. Obeta se ne samo prijeten, temveč tudi zanimiv večer, na katerega vabi SPD I. Gruden vse člane in prijatelje. Gostom se že vnaprei najlepše zahvaljujejo za obisk z željo, da bi kar najlepše uspel. Poleg nadaljnjih uspehov pa želijo, da bi se mogli čimprej spet srečati. —'—--T-*-A » • V nedeljo se je vrnilo v Trst 37 delavcev Tovarne velikih motorjev mehanskega obrata VM, železarne Italsider in miljske ladjedelnice I-talcantieri, ki so devet dni pomagali odstranjevati posledice potresa v občini Lioni (pokrajina Avellino v Kampaniji). Že od srede dalje uspešno nastopa na Goriškem in Tržaškem Primorsko dramsko gledališče iz Nov* Gorice z dramo angleškega pisatelja Briana Clarka »Čigavo je moj* življenje?* Čigavo je moje življenje, ozirom« čigavo je sploh to življenje, se v igri sprašuje osrednji junak, KeIj Harison, neozdravljivo nepremični bolnik s poškodovano hrbtenico, žrtev prometne nesreče. V zahtevni vlogi negibnega pacienta se Bin* Match le z glasom in mimiko vživ-lja v vrsto razpoloženj in psihičnih stanj in vnaša tako v predstavo srhljivo tesnobnost, ki se širi v krogu vsega bolniškega osebja, v hladno belem kliničnem ambientu. v brezupnem grozljivem ozračju smrti ali nemočnemu vegetiranju zapisanih bolnikov. Primorsko dramsko gledališče i* Nove Gorice bo Clarkovo delo ponovilo v Kulturnem domu v Trstu danes, ob 20.30. Po včerajšnjih zelo uspešnih predstavah bq zadnja ponovitev na programu jutri, ob »■ uri. Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine - Doberdob izreka iskreno sožalje članu Ivanu Rebuli ob izgubi očeta Zorka. Ob težki izgubi tovariša Lucijah« Legiše izreka sekcija KPI Devin -Nabrežina najgloblje sožalje družini in vsem svojcem. Člani in odborniki SK Devin izrekajo globoko sožalje družinama Antonič ob težki izgubi matere in non* Marije Peric. Športni krožek Kras izreka globoko sožalje svojemu odborniku La-diju Rebuli in družini ob bridki i* gubi očeta Zorka. Kolektiv TPPZ izreka iskreno sožalje Hermanu Fondi ob izgubi dragega brata Marija. cer po načrtih, ki jih je zavaroval niča pred časom že predložila pristojnim občinskim organom. ja: stroji so zastareli in kot taki nevarni, treba jih je nadomestiti z novimi Ko bi hoteli dobesedno tol- Skoraj deset ur je trajalo včerajšnje zasedanje pred porotnim kazenskim sodiščem, ki obravnava primer Giulia Cossette, morilca iz Ulice Soncini v Skednju. Zjutraj se je pred poroto, ki ji predseduje dr. Lugnani, predstavil sodni zdravnik dr. Nicolini, za njim pa predsednik lovišča, kamor je Cossetto zahajal na lov. Marco Nicolo je pregledal orožje - lovsko puško, s katero je obtoženi umoril svojo mlado ženo. Porota je za tem odbila zahtevo po balistični in nekroskopski oceni, tako da sta že na jutranji obravnavi spregovorila predstavnika o-škodovane stranke, odvetnika Mor-gera in Antonini. Le-ta sta od porote zahtevala pravično kazen za u-mor; dr. Morgera še 20 milijonov odškodnine za mater žrtve in 5 milijonov za sestro, dr. Antonini pa vsoto, ki naj jo določi porota ter kritje stroškov zase in za svojega kolego. Na popoldanskem zasedanju je najprej spregovoril dr. Coassin (javni tožilec), nato pa je s svojim skoraj dvoinpolurnem nagovoru nastopil branilec, dr. De Cataldo. Obtoženca so od prilike označili za hladnega, odločnega in krutega morilca, malega Napoleona (odv. Morgera); bednega, hinavskega, lažnivega, vulgarnega, despotskega, umsko omejenega in duhovno revnega, človeka brez vsakega spoštovanja do svobode bližnjega in njegove pravice do življenja (dr. Coassin). Niti Mariu Jenku, moškemu, s katerim je Marcella Mikolič preživela zadnja dva meseca svojega .............................Iiminni.■■■m..................... ZAKLJUČKI SEMINARJA NA TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU VAŽNA VLOGA ŠOLE V BOJU PROTI MAMILOM Včeraj se je v prostorih trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* zaključil štiridnevni seminar o preventivni vzgoji proti uživanju mamil. Seminarja so se udeležili predstavniki posameznih šol, tako staršev kot profesorjev, ki bodo sedaj iznesli zaključke in ugotovitve seminarja v svoje širše okolje. Udeleženci seminarja, teh je bilo tri deset (vpisanih pa še več), so imeli v štirih dneh dela priložnost sezna niti se z raznimi aspekti tega kočljivega vprašanja, poslušali so predavanja zamejskih i ljubljanskih izvedencev, kar pa je najbolj va žno in zanimivo: razdelili so se v štiri delovne skupine, ki so obravnavale pojav uživania mamil skozi medicinsko, socialno, psihološko in pedagoško optiko. Prav zaradi tega so vsi udeleženci dejali, da je tak seminar prepotreben, čeprav bi bilo iz leta v leto treba zamenjati tudi predavatelje in se poslu-iiti še drugih izvedencev Dejstvo pa je. da bodo naši profesorji in starši vsaj minimalno informirani o tem problemu, kar jim bo nedvomno prav prišlo pri njihovem pedagoškem poklicu. Te misli je poudarila tudi ravnateljica liceja Fran ce Prešeren prof. Laura Abrami, ki je seminar vodila. Včerajšnji dan je bil najbrž najbolj zanimiv dan seminarja, saj so udeleženci, poleg tega, da so gledali zanimiv film o tem problemu, podali tudi svoje izsledke, ki so jih izdelali znotraj štirih delovnih skupin. O delu prve skupine, psihološkem aspektu preventivnega boja proti mamilom na šolah ie poročal psiholog Igo Radovič. Dejal .je. da se mladostnik uda ja mamilom in dru gim »poživilom* predvsem zaradi pcman’kan'a idealo, in vrednot v današnii družbi, primarni cilj šo le in družine pa bi moral biti vzgo-la močne osebnosti ki bi se znala zoperstaviti takim «vaham» Skupno je torej treba iskati reši tve. da se mladostnik aktivno vključi v družbeno stvarnost. O pedagoškem aspektu, ki je bil predmet razmišljanja druge delovne skupine, je poročal prof. Egidij Košuta. Člani te skupine so soglašali. da je treba pri obravnavi vprašanja upoštevati osebne, družbene in družinske dejavnike. Starši rnoraj« mladostnika navajati k delu in samoobvladovanju, predvsem pa je važen stik med šolo in starši V okviru te skupine so razpravljali še o drugih aspektih, kot na primer o spolni vzgoji na šoli in doma. o moralni vzgoji, ki jo je treba posredovati na nevsiljiv na čin itd., prišli pa so do zaključka, da se na področju preventive da še veliko narediti, z represijo pa se ne bo doseglo ničesar. Socialni aspekt je obdelala skunina. ki jo ’e animirala prof Nada Pertot Svo-ie poročilo je skupina razčlenila na to*ke, ki so najbrž vse bistvenega značaja in so zaobiele dobo od vstopa mladostnika no šol' in ves ''as obiskovan;a le »e. U^^vili so, da je porast mladih kadilcev zaskrbljujoč, za narkomane na šolah pa niso vedeli. Sicer pa bi bilo dobro, da bi vse zaključke štiridnevnega seminarja objavili v širši obliki, kajti poročilo ne more zadostiti vsemu, kar je bilo rečenega in ugotovljenega. Z medicinskim aspektom preventivnega boja proti mamilom se je ukvarjala četrta skupina, o njenem delu pa je poročal dr. Hektor Jogan V tej skupini so govorili predvsem o vlogi šole pri rehabilitaciji in preventivi pri mamilih. Na naših šolah ni še primerov narkomanije in so zato izhajali iz splošnega italijanskega položaja. Sola se vsekakor mora vključiti v proces rehabilitacije, saj je preventiva njena najvažnejša vloga. Šola lahko doprinese k temu z realistično in formacijo dPakov in lahko delule v smislu sanitarne in psihološke hi; giene. Seveda pa mora premostiti svo’o strogo didaktično funkeik). Na koncu so udeleženci seminarja sprejeli resolucijo, v kateri po »itivno ocenjujejo potek seminarja jn izražajo željo, da bi se takšna praksa nadaljevala. življenja, ni bilo prizanešeno. Cos-settov zagovornik dr. De Cataldo, član rimskega odvetniškega foruma in poslanec radikalne stranke, ga je v svojem, razkošne dialektike polnem, nagovoru ostro napadel. V povsem drugačnem ključu je prebral pismo, ki ga je pokojnica napisala možu, ko je odšla od doma. Pri tem pa je označil Jenka za gigolo-ja in se ga je lotil še z veliko težjimi obtožbami. Cossettovo dejanje je opredelil kot dejanje »človeka*, ki je s streloma ugnal ženino, a tudi svoje življenje*. Naj za konec omenimo, da je tožilec zahteval za Cossetta obsodbo z vsemi obteževalnimi okoliščinami, razen splošnih (ker z zakonom še ni imel opravka in ker »se še ni dodobra zavedel, kaj je pravzaprav naredil*). Za to torej 26 let zaporne kazni. Danes bo nastopil še drugi zagovornik, dr. Giordano, potem pa se bo porota zbrala v posvetovalni dvorani, tako da bomo že danes zvedeli za razsodbo. Nenadoma nas je zapustila naša draga mama MARIJA PERIC roj. KR0ŠELJ Pogreb drage pokojnice bo danes, 13. decembra, ob 14. uri iz hiše žalosti v Mavhinjah št. 54. Žalostno vest sporočajo otroci z družinami Mavhinje, 13. decembra 1980 Znižana kazen za Luigija Giormanija Prizivno porotno sodišče je pred predsedstvom sodnika dr. Mancina (prisednik dr. Mellano, šest po rotnikov, toživec dr. Gervasi) znižalo na 1 leto in 6 mesecev zaporno kazen (sodišče prve stopnje je dogodilo 3 leta, 3 mesece in 10 dni) za 23-letnega Luigija Giormanija. Obtožbo so namreč spremenili: iz poskusa umora v namerne poškodbe v obtežilnih okoliščinah. Predsednik dr. Mancino je uvo doma obnovil dogodke. 13. marca lani sta se pred javnim lokalom v Ul. del Bosco, baje iz ljubosumja, spopadla Giormani in 25-letni Gior gio 3:pan: najprej same z beseda mi, potem pa sta zavihala tudi rokave in Giormani je pri tem z nožem ranil Pipana. Obtoženec je na včerajšnji obravnavi v celoti ponovil, ka- je že povedal pred sodiščem prve stopnje, dodal pa je. da se je nož poslu-žil le v samoobrambi, in to pred Pipanovimi pestmi in brcami. Nenadoma nas je zapustil naš predragi ZORKO REBULA Izpred hiše žalosti ga bomo spremili danes, 13. decembra, ob 13.30 na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Danica, sinova Ladi in Jožko z družinama, sestra Štefanija in drugo sorodstvo Salež, 13. decembra 1980 " I Preminil je naš dragi brat in stric ANTON KARIŽ iz Merč pri Sežani Pogreb bo danes, 13. decembra, ob 16. uri iz hiše žalosti v Merčah št. 24. Žalostno vest sporočajo sestri Anica in Draga z družino, nečaki z družinami in drugo sorodstvo Merče, Dane pri Sežani, Žirje, Repen, Trst, 13. decembra 1980 Preminila je draga mama MARIJA KRALJ vd. CARLI Pogreb bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporoča hči Zora z družino Trst, 13. decembra 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Gledališča AVDITORIJ Danes, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Adele Cambrie »V začetku je bil Marx» iz cikla ptičje italijanski avtorji. Rezervacije pri osrednji blagajni. j f 9 f J Jutri, ob 11. uri peti koncert v okviru cikla na pobudo gledališča Verdi v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Teatrom Stabile. -Komorni orkester gledališča bo nastopil v zmanjšani zasedbi godalnega kvarteta. Femanda in Giorgio Selvaggio (violini), Paolo Longo (viola)' in Ševerino Zannerini (violončelo) bodo izvajali dve temeljni deli iz literature za to zasedbo: Haydnov Kvartet v D-duru za godala op. 64 št. 5 imenovan »Škrjanec* in Dvorakov Kvartet v F-duru za godala op. 96 imenovan «A-inerikanec*. . Pri osrednji blagajni v pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic po nespremenjeni ceni tisoč lir. ROSSETTI / Danes, ob 20.30: Federico Garcia Lcrca: «Dom Bernarde Albe s. z Lillo IBrigncne v glavni vlogi. Nastopajo še Elsa VazzOl.er, Maria Teresa Bax, $ofia Amendola, Lu Bianchi, Maria Grazia Sughi, Šusanna Marcome-ni. Lucia Modugno, Giusy Carrara, Flavia Borelli, Dina Signori in Maria Pecchinelli. Režija Giancarlo Sepe, scena in kostumi Maurizio Ba-116. glasba Arturo Annecchino. Predstave bodo do nedelje, 21. ,t.m., s popustom 50 odst. za abonente, ki so že izkoristili odrezek St. 2. TEATRO CRISTALLO V Teatro Cristallo v Ul. Ghirlan-daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi p'd vodstvom koreografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri-gano. Ostati solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis, Paolo Du-ro in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega p’esno suito iz Haendlovih oper «Alcina» in «Ario dante», odlomk" iz «Samota» Duke Ellingtona: passo double iz Mincusovega «Don Kihota* in moderni balet «Rumming» na glasbo Eumirja Deodata. Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL PRIREJA DANES, 13. IN JUTRI, 14. DECEMBRA RAZSTAVO SLIKARJA NAIVCA CLAUDIA CLARIJA Urnik razstave: danes, 13. t.m., od ' 10. do 13. in od t ... 19- ure;. jutri, 14. t.m.,. od 10. do.. 18. ure 1,6. do DOGRAJEN 400.000-VOLTNI VOD Kino Ariston 16.30 «Corpo a cuore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «L’uomo ragno sfida il drago». Barvni film. Ritz 16.30 «11 pap’occhio». S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, Le sorelle Bandiera. Barvni film. Excelsior 16.00 «11 bučo nero*. Fantastični film. Grattacielo 16.30 «Delitto a Porfa Romana*. Tomas MHian, Bombo- lo. Zabavni film. Fenice 16.00— 22.15 »Bentornato pic-chiatello*. Jerry Lewis. Barvni ' film. Aurora 16.30 «Cruising*. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Un uomo chiamato cavallo*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Dieci». Dud-ley Moore. Julie Andrews, Bo De-reck. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Mia moglie e una stre- ! ga». Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi. Barvni film. Moderno 16.00 «La paura nella cit-ta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. lumiere 16.30 «Frankestein junior*. Barvni film. Volta 16.00 «Mani di velluto*. A. y Celentano, E. Giorgi. Barvni film. I Šolske vesti ' Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek javlja, da bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 16. uri srečanje ravnatelja • s starši dijakov. Nato bodo sledile razredne seje, katerih se bodo udeležili tudi zastopniki dijakov. Končno bo sledil razgovor staršev s predmetnimi profesorji. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt vabi starše na delovno akcijo za ureditev prostorov H. Radstopja danes, 13., in jutri, 14. tega meseca. _______________________ Razstave , V občinski galeriji «Babna hiša« v Ricmanjih razstavljajo še danes, 13. decembra, slikarji iz Sežane: Janko Kastelic, Miro Kranjec in Darja Prelec. Urnik galerije od 18. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO. a GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURi.I DOM Gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA BRIAN CLARK ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE? Režija: DUŠAN MLAKAR danes, 13. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri — ABONMA RED F - druga sobota po premieri jutri, 14. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C prva nedelja po premieri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika Ker so abonmaji združeni, prosimo abonente redov , C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu danes od 10. do 12. ure ali eno uro pred pričetkom predstave. m ^GLEDALIŠČE Z* V TRSTU Kulturni dom balkonska dvorana izven abonmaja DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) režija: BORIS KOBAL Danes, 13. decembra, ob 18.30 Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije. Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic danes od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 734-265. V 1 J. i • • VV.; >, *s ‘;! 1^,. \l.T , .. ' gjmmm mmm ' Klil TURNO DRUŠTVO TABOR oHm Vabi danes, 13. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na KONCERT moškega pevskega zbora Fran •. Venturini od Dom ja pod vodstvom Ivana'Tavčarja. KD PRIMORSKO priredi jutri, 14. t.m., ob 18. uri v občinski hiši v Mačkoljah gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko predstavo MELONARJADA (melonarska šagra s petjem) Izkupiček je namenjen potre-sencem v južni Italiji. Razna obvestila Sindikat slovenske šole vabi vse odbornike na prvo redno sejo odbora, ki bo v torek, 16. t.m., ob 16. uri na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8. Prosimo, da se te seje zagotovo u-deležite. Krožek za rekreativno udejstvovanje, Trst, prireja danes, 13. decembra 1980 ob 15.30 turnir v šahu. ,Vse potrebne informacije dobite na sedežih zvez, oziroma na telefonski štev. 795-136. Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 13. decembra LUCIJA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 11.44 in zatone ob 22.25. Jutri, NEDELJA, 14. decembra VOJMIR Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,2 stopinje, najnižja 2,7, ob 18. viri 6,8 stopinje, zračni tlak 1027,3 njb, nestanovitno ustaljen, brezvetrje, vlaga 79 odstotna, nebo rahlo Pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, 'temperatura morja 9,4 stopinje, ROJSTVA IN SMRTI , RODILI SO SE: Daniele Cambia-glii, Tes.sa Eortinč, Jflichela Car-dea, Giulio Metus, Anna Klatowski. UMRLI SO: 72-letni Federico Bodrogi, 57-letni Stanislao Figar, 79 letna Maria Milani por. Antonazzi, 68-letna Gizela Faganel por. Bu eik, 80-letna Tatiana Matveff por. Mussini, 79-letni Domenico Ljbardo 85 letni Antonio Degras-si, 84-letna Maria Ugrin vd. Turco-vich, 84-letna Maria Modonutti vd. GLASBENA MATICA TRST ODDELEK ZA STARO GLASBO Jutri, 14. t.m., ob 10.30 v šoli Glasbene matice bo predaval ANGELO ZANIOL o zgodovini flavte v upodabljajoči umetnosti. Vstop prost! Pri Redipuglii Jugoslavija povezana z zahodnoevropskim električnim omrežjem Zagotavljal bo stabilnejše obratovanje in medsebojno pomoč - Preko «Nikole Tesle» tudi Grčija povezana z UCPTE SPD IGO GRUPEN vabi na BISTRIŠKI KULTURNI VEČER ki bo danes, 13. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani s sledečim sporedom: moški zbor Dragotin Kette, tamburaška skupina Jelšane, folklorna skupina Jel-šane, literarno društvo Ilirska Bistrica, pianist Matjaž Šajn. Vljudno vabljeni! KD ROVTE - KOLONKOVEC priredi razstavo knjig, plošč in kaset, ki bo danes, 13. in jutri, 14. decembra, v prostorih društva v Ul. Monte Sernio št. 27 (bivše Campanelle) od 17.30 do 20.30. Vljudno vabljeni. Odbor. Koncerti Medli, 72-letna Albina Moertl por. Sluga, 86-letai Nazario Cociani, 91-letni Francesco Verzier, 81-letni Giovanni Clai, 76-lfetni Ferruccio Ze rini, 82-letni Cosimo Cellamare. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7,»Istrska uliea 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od do 8. ure tel. 73267, predpraznični od 14‘ do 21 ure in praznična od 8. 20. ure. tel 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunee- tel 228 124. Bazovica tel 226-165, Opčine: tel 211 001 Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina- tel 200 121, Seslja n- tel 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: .tel. , 271.124. Danes, 13. t.m., ob 20. uri bo v baziliki sv. Silvestra koncert vokalne in instrumentalne skupine «Can-tare* pod vodstvom Luciana de Nardija. Skupina, ki jo sestavlja 80 članov, je mladinski zbor, ki je nastal v Trstu leta 1975. Na programu ima skladbe iz mednarodne folklore, ki jih izvaja v izvirniku z uporabo karakterističnih glasbil. Skupina je nastopala cd leta 1977 do 1980 v Italiji, Nemčiji in Švifci. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KOMERCIALNO izvozno podjetje nudi službo vestnemu uradniku/ci ,z znanjem jezikov, vsaj angleščine in osnov knjigovodstva. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6,' pod šifro »Dinamičnost*. OSMICO je odprl Ignacij štranj -Križpot 84. Toči belo in črno domačo kapljico. . PEPE DACOV iz Doberdoba (Rimska ulica) je odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NUJNO potrebujem opremljeno sobo v središču mesta ali v Barkov-ljah. Telefonirati v večernih urah na št. 544-21. TRIČLANSKA družina v Logu išče gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko po tri ure. Telefonirati na št. 813878. PRODAM električni harmonij znamke ero v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397. V SOBOTO, 6. t.m., sem v večernih urah na Opčinah izgubil desno smučarsko rokavico temno modre barve. Poštenega najditelja prosim, da se javi na telefonsko številko 213-410 ob urah kosila. EDINSTVENA PRILIKA: stružnica lesenih tal 160 mm in 300 mm; kombinirka s 4 programi za obdelavo lesa; žaga cirkularka. Bevi-lacqua, Ul. Conti 9 — Trst — tel. 793071. KUPIM na Krasu staro hišo, tudi če je v slabem stanju. Telefonirati vsak dan v večernih urah na št. 22-92-30. NA PRODAJ stanovanje v minnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure. PRILETNA Slovenka, vdova, išče stanovanie pri Svetem Ivanu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Slovenka». V torek, 16. decembra, bodo spustili električni tok v 400.000-voltni visokonapetostni vod Redi-puglia - Divača. To vest nam je prejšnji dan sporočila direkcija ENEL. Pri istem državnem električnem podjetju smo se pozanimali, kdaj bodo to zvezo začeli u-porabljati in čemu bo služila. Z istim vprašanjem smo se obrnili tudi na novogoriško električno podjetje. Prejeli smo zanimive odgovore. Predvsem smo izvedeli, da so pred nekaj dnevi zaključili delo na postaji v Redipuglii. Prisostvovali smo zaključnim delom. Skoraj smo zadrževali dih. ko smo videli delavce, ki so se kot pajki premikali na ogromnih nosilcih e-lektričnih žic, celo po samih žicah, obešeni med "nebom in zemljo, kjer so se, kot so nam povedali. bolje počutili kot tisti na zemlji in so stali v mokrem. Ko so sklenili vse žice ter jih povezali na transformatorsko centralo, . so svoje opravili. Sedaj so na vrsti strokovnjaki, da namestijo zapletene naprave, ki bodo urejevale pretok elektrike. Predvsem moramo povedati, da je bila Jugoslavija preko daljnovoda 220 tisoč voltov med Divačo in Padričami že povezana na ita-liianski električnoenergetski sistem. Vendar je bila ta povezava prešibka in ni več ustrezala. Zato so se dogovorili za izgradnjo trikrat močnejšega povezovalnega sistema 400 tisoč voltov, ki bo začel delovati konec januarja 1981. Preko novega daljnovoda bo jugoslovanski elektroenergetski sistem, ki ga imenujejo po jugoslovanskem znanstveniku Nikoli Tesli, povezali z zahodnoevroDskim, imenovanim UCPTE. Grški elektroenergetski sistem, ki je z jugoslovanskim tudi že povezan, pa bo preko Redipuglie povezan še z zahodnoevropskim. Kakor vidimo, gre za širokopotezen načrt, ki bo zagotavljal stabilnejše obratovanje in več;e možnosti za medsebojno pomoč v primeru potrebe. Interko-nekcijska zveza na našem prostoru bo torej tista vez prek katere bo, denimo, Jugoslavija prodajala viške svoje električne energije, lahko pa jo bo isti. poti tudi kupovala, kadar ji bo primanjkovalo. Takšen sistem je namreč edino mogoč, zakaj elektrika ni kot dru-gtf" blago, ki1' ga je mogoče u-skladisčijti. Elektriko, kadar je, je potrebno porabiti. Prav zaradi tega vse te zveze in tudi zapleteni centratoo vodeni elektronski mehanizmi za meniavo tega »nevidne ga* in za človeštvo življenjsko pomembnega »blaga*. Včeraj polurna stavka v ladjedelnici Delavci trži.šhe ladjedelnioe so včeraj stavkali pol ure. Tisti iz dnevne izmene so zapustili delovno mesto ob 16.30, v drugih izmenjah pa so stavkali zadnje pol ure. vče-rajšnja stavka je v zvezi z med deželnim posvetom o pomorski politiki, ki bo čez teden dni (19. decembra) v Miljah inTna katerem bo govor tudi o ladjedelništvu. Tovarniški svet je ob tej priložnosti izdal daljše poročilo s pozivom župan'-m tržiške-ga območja naj se polnoštevilno u-deležijo omenjenega zasedanja. (cz teden seja občinskega sveta bo se-decem- Goriški občinski svet se stal ponovno v petek, 19. bra in še enkrat v ponedeljek, 22 decembra. Na zadnji seji odbora so razpravljali o preosnovi neka terih uradov na občini. Otroške jasli bodo v božičnem času zanrii Cena bencina proste cone za sedaj nespremenjena Najnovejša podražitev bencina ne bi smela1 vplivati na ceno bencina goriške preste cone. Vsaj tako bi lahko sklepali na podlagi informacij, ki smo jih zbrali včeraj. Do nadaljnjega velja liter super bencina z nakaznicami proste cone še zmeraj 473 lir. Nerodnost je le v tem, da je nakaznic v tem času le malo v prometu, saj so avtomobilisti v glavnem že izčrpali vso količino goriva. V Tržiču odprli nov center za dializo V četrtek popoldne so v Tržiču izročili namenu nov center za dializo, kjer se bodo lahko istočasno zdravili štirje ledvični bolniki. Gre za sodobne in skoraj v celoti avtomatizirane naprave, ki se jih bodo pacienti lahk- posluževali brez stalne zdravniške pomoči. Za opremo novega centra za dializo, ki je v Garibaldijevi ulici, so porabili «70 milijonov lir,, prve paciente pa bodo sprejeli že v ponedeljek. ODPREJO JO V PONEDELJEK RAZSTAVA KERAMIKE V PALAČI ATTEMS Razstavljeni bodo keramični izdelki, ki ‘jili hranijo v goriških muzejih V palači Attems se nam obeta zelo zanimiva razstava keramičnih izdelkov iz srednjeveških ča sov in renesančnega obdobja, ki so jih našli v raznih krajih Goriške m ki so shranjeni o goriških pokrajinskih muzejih. Za razstavo je poskrbel goriški pokrajinski muzej. Razstavo bodo odprli v pone deljek. 15. januarja, ob 18. uri. V muzeju hranijo keramične izdelke, ki so jih našli v utrdbi La Rocca nad Tržičem, take ki so jiii našli v gradičih pri Zagraju, Kr minu. Mošu, Rutarjih, v trdnjavi v Gradišču ob Soči in v gradeški laguni. V goriških pokrajinskih .muzejih hranijo tudi keramične izdelke ki so jih našli v gradovih, ki so danes na jugoslovanski strani. Razstava bo odprta do konca januarja in pokrajinska uprava bo poskrbela za to, da si jo bodo o-gledali tudi dijaki goriških šol. Mirano Marizza bo razstavljal v Trbižu V hotelu Netiada v Trbižu bo 24. decembra odprl razstavo svojih del iiiiiiiiiiiniiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB SINDIKALNI PREDLOGI GOSPODARSKE RASTI Preurediti zakon o prosti coni spremeniti sedanji način kreditiranja Zaposliti sedaj brezposelno žensko delovno silo - Kreditirati zdrave proizvodne pobude K včerajšnjemu dokumentu enotne sindikalne federacije o poteh gospodarskega razvoja goriške pokrajine dodajamo še dve poglavji, ki se nanašata na zakon o prosti coni ter na kreditno politiko. ZAKON O PROSTI CONI Zakon št. 1438 od 1. decembra 1948. leta, bolje poznan pod imenom prosta cona so sprejeli z namenom, da bi pomagali z novo razmejitvijo ozemeljsko in gospodarsko prizadeti Gorici. V začetnem razdobju je zakon omogočil nastanek slaščičarske, žganjarske, in tekstilne industrije in nekaterih trgovinskih dejavnosti odvisnih od uvoza kontingentov blaga proste cone. Danes, trideset let po izvajanju zg(?ona. je mogoče ugoditi,, da je postopoma zakon prenehal spodbujati nastajanje novih proizvodnih dejavpp&i ter je ostal jsamfl.šfcjcot inštrument, ki ohranja, kar je bilo doseženo. Takšen, kakršen je zakon danes, je povsem neprikladen. da bi spodbujal gospodarstvo iz sedanje krize. Sindikalno gibanje predlaga političnim in gospodarskim silam in deželi kakor tudi krajevnim ustanovam temeljito spremembo zakona o prosti coni. Potrebno je predložiti nov zakonski osnutek, po možnosti na enotni osnovi, ki bo trgovini namenjeno blago iz A liste preusmeril v industrijo. Izjema naj bi bilo meso, ki s svojo pomirjevalno ceno preprečuje širokopotezno tihotapljenje jugoslovanskega mesa. Isto naj velja tudi za bencin; iz sredstev, ki se črpajo z njegovo prodajo, nastaja namreč goriški sklad. Sindikati predlagajo prilagoditev kontingentov stvarnim potrebam. • Odpravijo naj se kontingenti na listi B namenjeni industriji ter se uvedejo takšni (nikakor ne social ni) mehanizmi, ki bodo spodbujali delo in ga nagrajevali. Ti mehanizmi naj bi bili neposredno povezani s proizvodnjo in s fakturiranjem, predvidevali pa naj bi zmanjšanje alikvot IVA. Zakon o prosti coni naj bi postal veljaven na celotnem področju pokrajine. Določiti bi morali industrijske sektorje, ki naj bi sodili v prosto cono (tekstilni, žganjarski, lesni, slaščičarski, kartonažni in zelenjad-ne konzerve). Pri tem bi morali u-poštevati predvsem potrebo po ponovni zaposlitvi ženske delovne sile, ki je sedaj skoraj povsem brez dela. KREDITNA,POLITIKA, Kreditiranje je osnovnega pome na za industrijsko politiko v naši deželi, še ziastLjV.gftsnvlu,. kjer delujejo različni inštrumenti finančnega značaja, kot sp Friulia, Frie, Goriški sklad, prošta tebna, deželni zakoni, konzorciji, jmnstva, Fidi itd. Poleg teh so številni navadni kreditni zavodi ter največji zavod, ki je hranilnica. Če se hoče kreditna politika hitro izvajati, tedaj je potrebno usposobiti za delo deželni kreditni od bor, ki je v programu sedanjega deželnega odbora. Njegova naloga bi bila predvsem koordinirati delovanje kreditnih ustanov. Kar zadeva Posočje, bi morali spremeniti sedanje selektivne kriterije ter kredite dajati malim podjetjem, obrtništvu, organizirani tr-eovini, kmetijstvu: in zadružništvu. Kredite naj bi dajali na podlagi in-vesticiiških programov posameznih podjetij, pri čemer bi morali kot. jamstvo upoštevati poklicne sposobnosti, ne pa izhajati samo iz »realnih* jamstev. Denarni zavodi bi se morali ob vezati, da bi privarčevane vsote ostajale v naši pokrajini. Vlagati bi jih morali v proizvodne dejavnosti ter se izogniti trgovanju z vrednostnimi papirji. Potrebno je doseči večjo demokratizacijo upravnega sveta goriške hranilnice. Vsedržavni inštrument s krajevno upravo, kakršen je Frie, bi moral ustvarjati mrežo industrijskih obratov na osnovi zdrave podjetniške miselnosti, ne pa delovati kot pomagalo obratom v krizi. «Reševanje» kriznih obratov naj se prepusti deželi, njen poseg pa pe.sme biti bidriden, Kar ps zadeva obrtništvo, sindikati predlagajo določitev'pravne figure obrtnika, po-moč, ki se mu daje z zemljo ali stalnimi napravami, pa naj se mu daje v obliki «leasinga». V devetih minutah z ronskega letališča v Gorico Svojevrsten podvig je v četrtek zvečer opravila policijska obhodni-ca letečega oddelka. V devetih minutah je namreč prenesla z ronške-ka letališča v gariško splošno bolnišnico posebno cepivo, ki so mu ga nujno tabili pri kirurškem posegu. Cepivo so z letalom poslali iz Rima. Vsekakor svojevrsten, podvig! uiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiHiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiTimiiiiitiiititiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuit SKRB OBČINSKE UPRAVE ZA VARSTVO OKOUA Tržiška občina hoče izpeljati načrt za zavarovanje in ureditev Krasa Gre za kraško področje v neposredni bližini Tržiča, z gričem La Rocca in tja do Laškega jezera ter Moči! V Tržiču si že več časa prizadevajo, da bi primerno uredili grič nad mestom, ali kot mu v Tržiču pravijo »Colle della Rocca*. Ta kra-ški predel je danes precej zapuščen. Pred prvo vojno so ta grič precej pogozdili, med drugo vojno, ko ni bilo lesa za kurjavo, so prebivalci mesta kar posekali borovo drevje. Po tej vojni je sicer ponovno v teku pogozdovalna akcija, vendarle pa bo treba še dolgo let predno se nadoknadi to kar je bilo izgubljenega med vojno. Občinska uprava v Tržiču pa je specializiranemu tržaškemu podjet- NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV: maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192 ju dala izdelati načrt preureditve griča nad mestom. Po urbanističnem načrtu ne smejo tu gori graditi hiš. Železnica je postala nepremostljiv zid in razen nekaterih barak niso tu gradili ničesar. Sedanja občinska uprava v Tržiču je pred časom prišla do zamisli, da pripravi načrt za valorizacijo tega kraškega predela. Imeli so več stikov z raznimi društvi ki skrbijo na tem področju za varstvo narave in končno so neki tržaški delovni Skupini poverili nalogo, da izdela podrobni načrt. Tržaški strokovnjaki so delo dokončali ini so v četrtek zvečer v dvorani občinskega sveta v Tržiču orisali zaključke svoje raziskave. Še prej sta župan Blasig in odbornik za javna dela Saccavini povedala, da namerava odbor dati ta načrt v pretres občinskemu svetu čimprej in da bodo zatem hitro pričeli izdelovati tudi izvršilne načrte. Strokovnjaki so to področje preučili, tudi ob sodelovanju in nasvetih skupin in društev za varstvo narave, z raznih zornih kotov. Preučili so floro, živalstvo, votline. Za jeli so v svojo raziskavo tudi področja, ki mejijo na ronsko in do-berdobsko občin, t.j. tja do Laške ga jezera in do Močil. Po tem na Črtu naj bi na severni strani železnice, tam kjer je sedaj pot na grič La Rocca, uredili prostore za poletne prireditve in tudi parkirišče. Odtod bi bile speljane steze po vseh gričih nad Tržičem. Treba bo tudi popraviti gradič La Rocca. V stari javi tik za železnico pa bi zgradili tipično hišico, ki bi služi la kot vojašnica gozdnim čuvajem. Po poročilih strokovnjakov se je razvila živahna razprava. Vsekakor je tej občinski upravi uspelo speljati načrt do zaključne faze. Pomoč prizadetim od potresa na Jugu Goriško županstvo obvešča, da zbira denarno pomoč za potresen-ce na Jugu. Dfepar bodo izročili deželni upravi, ki je prevzela skrb za obnovo v sedmih občinah na prizadetem področju. Denar je moč izročiti v blagajni županstva. Tudi sindikat gradbincev in zveza lastnikov gradbenih podjetij zbirata denar. Gradbinci bodo prispevali, če v to privolijo, vsak po 12.000 lir, uradniki zaslužek štirih delovnih ur. Nabrani denar bodo izročili gradbeni blagajni. Ta je doslej že poslala orvo nakazilo trinajstih milijonov lir osrednjemu zbirnemu skladu enotne sindikalne zveze v Rim. Jutri skupščina VZPI-ANPI v Tržiču Kot priprava na vsedržavni kongres združenja VZPI-ANPI, bo jutri v Tržiču, s pričetkom ob 10. uri, skupščina članov tamkajšnje sekcije združenja bivših partizanov. Skupščina bo na sedežu v Garibaldijevi ullici. slikar Mirano Marizza iz Gradišča ob Soči. Odprta bo v počitniškem času. do januarja. Slika? nam je poslal vabilo v redakcijo in pohvaliti ga morama, ker je v vabilu in reklamnem kartončku za razstavo■ objavljena kritika o n e-govem dosedanjem delu v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Upoštevanje slovenskega jezika je vsekakor hvalevredna stvar. i ■--------r- «Pierrc Mocrlcn s G0NG» drevi v športni hali l’GG V športni hali UGG pri Madonni-hi bo drevi ob 21. uri rock koncert skupine tPierre Moerlen’s Gong*. Ta skupina obstoja že več let. vodil jo je od vsega začetka kitarist *n pevec Uavid Allen, prvi dve plošči, «Magic brotheri >n «Continental circus» so praktično njegova delo. že na kasnejših ploščah pa najdemo tud; druge izvajalce, tako npr. na «Banana moon» Roberta . Wyatta in Maggie Bella. Kasneje, od leta 1971, pa se razvija sedanja skupina, ki jo poznamo pod imenom «Gong*. V skupino so prihajali in odhajali priznani glasbeniki in pevci rock glasbe, v sedanjem sestavu pa je skupina že nekaj let in ima naslov *Pierre Moerlens Gong». po imenu naibotj znanega izvajalca. V raznih sestavih so seveda pripravili celo vrsto gramojonskih plošč, ki so priljubljene zlasti pri mladih. Vstopnice prodajajo v goriški a-genciji * Victor Tourist in v novogoriškem Globtouru DREVI V ŠTEVERJANU Kulturni večer na pobudo občinske uprave Občinska uprava v Števerjanu priredi drevi, ob 20, uri kulturni večer v Sedejevem domu, katerega izkupiček. bodo namenili v sklad za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v južni Italiji. Nastopili bodo domači pevski zbori ter instrumentalne skupine in sicer: otroški pgvski zbor pod vodstvom Anke Černič, moški pevski zbor «Briški grič* pod vodstvom Ivana Klanjščka, intrumentalna skupina Veseli trio, mešani pevski zbor «F. B. Sedej* pod vodstvom Hermana Srebrniča, Zamejski instrumentalni ansambel' ter ansambel Lojzeta Hle-deta. Jutri solidarnostni pohod v Ločniku V akcijo zbiranja pomoči za prebivalstvo južne Italije so se na svoj-sten način vključili tudi športniki, oziroma športna društvr in organizacije. Poročali smo že, da so tudi na Goriškem, tako kakor v drugih pokrajinah, ustanovili poseben odbor, ki bo jutri, 14. t.m., pripravil množičen pohod, katerega izkupiček bodo namenili v poseben sklad, ki so ga ustanovili pri državnem o-limpijskem odboru (CONI) in s katerim nameravajo obnoviti ali na novo zgraditi po potresu porušene športne objekte. Pbbudi se pridružuje tudi Slovensko planinsko društvo ter poziva člane naj se v čimvečjem številu ”-deležijo pohoda. Odtrgalo mu je nogo Pri delu na kmetiji se je v četrtek hudo poškodoval 45-letni Adolfo Zoff iz Mariana. Pri upravljanju naprave za nakladanje gnoja mu je del obleke zašel v pogonske gred in še preden se je možakar zavedel nevarnosti mu je naprava odtrgala del desne noge. Prepeljali so ga najprej v krminsko, od tam pa. y go-riško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki amputirali preostali del noge pod kolenom. Avto zaneslo v skupino dijakov, ki so čakali na avtobus Nekoliko neobičajna nesreča je včeraj zjutraj, okrog 8. ure, doletela štiri dijake v Beglianu. Medtem ko st) skupaj z nekaterimi vrstniki čakali na avtobus, ki bi jih popeljal v šolo, je v skupino trčil z avtom 47-letni Salvino Oblak iz Rude, Menda je možakar, v bližini železniškega prehoda, nesreča se je namreč zgodila v Verdijevi ulici, v bližini železnice, preveč pritisnil na zavore, kar je imelo za posledico, da je vozilo zaneslo s ceste, y skupino dijakov, ki so čakali na avtobus. Pri tem sta 12-letna Grjstina Rossi in 13-letni Gabriele Predan-zani utrpela telesne poškodbe in so ju v tržiški bolnišnici pridržali za 14 dni na zdravljenju. 13-letni Tiziani Bearzot ter 13-letni Alessandri Rusin pa so v bolnišnici samo nudili prvo pomoč. • Odhajajoči goriški prefekt dr. Antoniho BarrSsso se je v teh dneh poslovil tudi od predsednika goriške pokrajine Cumpete in -od gori-škega župana Scarana. Razna obvestila Goriško županstvo obvešča, da imajo na zelenjadnem trgu na debelo v Ulici Boccaccio nekaj prostih skladišč, ki jih lahko dobijo v najem trgovci z zelenjavo. Zainteresirani naj vložijo do konca leta prošnjo na protokolni urad na gori-škem županstvu. Prosveta ' V Domu Andreja Budala v Šlan-drežu bo danes ob .20.30 na pobudo domačega prosvetnega društva «0-tori Župančič* in Glasbene matice klavirski koncert Silvie Zazzero in Borisa Stacula. Godba ua pihala «Kras» iz Doberdoba obvešča, da se je pričel reden pouk in to vsak ponedeljek od 14 30 do 19.; vsak četrtek in soboto od 14.30 do 18.30. Danes bo pouk samo za učence prvega letnika, ki se morajo k prvi lekciji javiti skupaj s starši. Jutri, v nedeljo, 14. decembra, ob 17 uri gostuje v prosvetnem domu «Anton Gregorčič* v štandrežu dramska skupina društva Sedej iz Števerjana z igro J. Jalna «Srenja». Prosvetno drnštvo «Oton Župančič* priredi 31. decembra v Domu Andreja Budala tradicionalno Silvestrovanje. Rezervacija miz od ponedeljka, -15. 'decembra, vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih. Kino I. urica VERDI 17.00-22.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti. Barvni film. UORSO 17.30-22.00 «Count down — dimensione zero*. K. Douglas in K. Ross. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Le 4 pomo amiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXChLSIOR 16.30-22.00 «Mia moglie e una strega*. PRINCIPE 17.00-22.00 «The black bole — il bučo nero*.. /Vod« (iurivu in okolica SOČA 18.45—20.30 «Dnevnik sobarice*. Italijanski film. 22.00 »Vroča bolničarka*. Itahjan-ski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Angeli noro vozijo*. Italijanski film. DESKLE 16.00 «Tom in Jerry največja sovražnika*. Risanka. 19.30 »Galaktika vsemirska postaja*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Ba»-si, Raštel, tel. 83-349. PRISPEVEK K ODNOSOM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO ODDAJA «M0ST0VI PRIJATELJSTVA» NA JUGOSLOVANSKEM TV OMREŽJU Oddajo sarajevske televizije je pripravil novinar Aleksander Mlač in je slonela prvenstveno na obisku delegacije SKGZ v Bosni-Hercegovini - Podobna oddaja tudi na Radiu-Sarajevo gradiva SARAJEVO — Jugoslovansko -italijansko sodelovanje, razvoj dobrososedskih odnosov in problematika položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so imeli svoj dan v programih radia in televizije Sarajevo in preko njiju v programih celotne jugoslovanske radiotelevizijske mreže. Predsinočnjim ob 20. uri je namreč televizija Sarajevo v okviru jugoslovanske televizijske mreže oddajala 40-minutno oddajo z naslovom «Mostovi prijateljstva*. Oddaja je predstavila angažiranost slovenske narodnostne skupnosti na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih življenja in opozorila na možnosti še večjega povezovanja med obema državama prav preko manjšin kot «mostov prijateljstva*. V oddaji so • tem govorili predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race in predsednik Republiške konference socialistične zveze Bosne in Hercegovine Seid Ma-glajlija. Inženir elektronske industrije iz Gorice Rado Starc je predstavil podjetje «MIPOT» in govoril o interesu večjega povezovanja s sorodnimi proizvodnimi organizacijami iz vse Jugoslavije. HlIllllllllllllilllllIlllIlllllIllMiiilIlllIllllllltlvnillllllt Zbiranje zgodovinskega za razstavo o partizanski mornarnici Po zaslugi Komisije za zgodovino sveta za razvijanje in negovanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV Slovenije, Osrednjega odbora pre-komorcev - borcev NOVJ in Domicilnih odborov prekomorskih brigad ini drugih prekomorskih enot je doslej izšlo šestnajst knjig, ki obravnavajo prekomorske enote NOV Jugoslavije. Prav tako so posamezni odbori pripravili razstave o razvojni in borbeni poti nekaterih prekomorskih enot in sicer: — Prva in Druga prekomorska brigada — Tretja prekomorska brigada — Prva tankovska brigada (Tankisti - prekomorci) — Letalci - prekomorci (1. letalski lovski polk in odred letalcev NOVJ pri RAF v Alžiriji) — Pevski zbor NOV Jugoslavije «Srečko Kosovel* P<* programu dela Domicilnega odbe«t- partizanskih mornarjev za leto 1980 je predvidena priprava razstave »Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki*. Razstava bo predvidoma pripravljena do konca marca 1981. Da bi omenjenemu odboru omogočili uspešno realizacijo zastavljene naloge, prosimo vse nekdanje partizanske mornarje, da nam pošljejo slike in drugo dokumentarno gradivo s katerim razpolagajo. Slike naj vsak posameznik, če je mogoče, komentira (kdo je na sliki, kdaj je posneta, kraj in datum). Zgodovinsko gradivo pošljite na naslov: Domicilni odbor partizanskih mornarjev, Piran, Župančičeva 14 ali pa na naslov: Albert Klun, polkovnik JLA v pokoju, Koper, Nade Žagarjeve 15, ki bo razstavo tudi pripravil. . Rok dostave gradiva je do 20. decembra 1980 (tisti borci, ki pa že imajo pripravljeno - zbrano gradivo naj ga pošljejo takoj). OPOMBA: še zlasti so zaželene slike o mornariški skupini pri 9. korpusu, o mornariških odredih (MOK in pri 9. korpusu), mornariški obveščevalni službi na Krasu in v Trstu, mornariški četi, ki je bila oblikovana v 1. odredu NOVJ na Bližnjem vzhodu, mornariški bazi Monopoli in o drugih mornariških enotah v katerih so bili slovenski partizanski mornarji Po uporabi ho celotno gradivo vrnjeno lastnikom. Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Miroslav Košuta je izrazil željo po večjem sodelovanju z gledališči. Bosne in Hercegovine, kakor tudi z ostalimi jugoslovanskimi gledališči. Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta je seznanil jugoslovanske televizijske gledalce z aktivnostjo te pomembne slovenske institucije v zamejstvu. Posebno zanimivi so bili razgovori s predstavniki sredstev javnega obveščanja. Televizija Sarajevo in agencija Alpe Adria na eni ter Primorski dnevnik in dnevnik O-slobodjenje so skozi dialog vodilnih delavcev v teh hišah Boga Samse, Muhameda Nuhiča, Jožeta Korena in Ljubiše Jakšiča predstavili široke možnosti sodelovanja na področju informiranja. V oddaji sta sodelovala tudi predstavnika obeh mladinskih organizacij Igor Komel in Jadranka La-setovič. Na pomen sodelovanja s sosedno Italijo je opozoril tudi predstavnik organizacijskega Komiteja 14. zimskih olimpijskih iger Sarajevo 84, Pavle Lukač. Kot znano se bo leta 1984 na zimskih terenih v najbližji okolici Sarajeva odvijala doslej največja športna manifestacija v Jugoslaviji. To, kar je posebno označevalo vse izjave in vse razgovore, je pripravljenost na kar največji prispevek razvoju dobrososedskih odnosov med obema državama, njihovimi narodi in narodnosti v duhu osimskega sporazuma, katerega petletnico smo nedavno obhajali. V tem smislu je bila poudarjena izjava italijanskega zunanjega ministra Colomba o pomenu slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji in o pomenu manjšin za zbliževanje med državama. V tem kontekstu je reporter in avtor oddaje novinar televizije Sarajevo Aleksander Mlač, po rodu Primorski Slovenec, poudaril, da bi tudi ta izjava, izrečena ob petletnici osimskih sporazumov, morala biti spodbuda za čim hitrejši sprejem zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oddaja je bila rezultat skupne realizacije televizijskih ekip Sarajeva in agencije Alpe Adria iz Trsta, kar je rezultat uspešnega sodelovanja med tema dvema ustanovama. Prav tako je tudi polurna oddaji Radia Sarajevtri-pfr svečena petletnici- osimskih sporazumov, plod pomembnega sode- ; lovanja med Radiom Sarajevo in Radiom Koper. Skupna raziskoval na ekipa se je nedavno mudi'a 15 dni v deželi Furlaniji - Julijski krajini in zbirala zanimive inifor-macije o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ter o položaju slovenske narodnostne skupnosti v sosedni deželi. Skozi razgovore, ki jih je imel urednik Radia Sarajevo Tihomir Milašin, je bil podan veren prikaz trenutnega položaja v okviru zelo razvitega sodelovanja na vseh področjih, poudarjeno pa je tudi bilo, da vse možnosti še niso izkoriščene. Preverjeni in izoooolnjeni osimski sporazumi odpirajo vse širše možnosti ko-r-tnopa sodelovanja, je bilo po- "Leo na zaključku te oddaje, ki je pomemben, vsekakor pa tudi ne prvi nanor Radia SaraL-.-i, da se vključi v izmenjavo informacij zlasti z Italijo, kot renilfat podružbljene zunanie politike Jugoslavije, v kateri Bosna in Hercegovca kot republika enakopravno sodeluie pri njenem kreiranju Štiridesetminutna oddaja šara jevske televizije je, kot že rečeno, delo novinarja Aleksandra Mlača, ki je del pogovorov posnel med nedavnim obiskom delegacije Slovensko kulturno - gospodarske zveze v Bosni in Hercegovini, drugi del pa med svojim kasnejšim obiskom pri nas. Oddaja ni samo strokovno zelo lepo uspela, marveč odraža tudi dejansko zavzetost za razvijanje vsestranskih odnosov med sosednima državama in za uveljavljanje vloge narodnih manjšin kot učinkovitega «mostu prijateljstva*. Za vso jugoslovansko javnost pa je pomenila dobro in dokaj izčrpno informacijo. Protest WWF Že več let deluje v sklopu tržaške občine nadzorna služba proti onesnaževanju ki se za svoje raziskave poslužuje letala. Službo je že več let finančno podpirala dežela Furlanija - Julijska krajina, ki pa je sedaj brez vidnega razloga prenehala s finansiranjem. Ker je bila omenjena služba važna za ugotavljanje krajev in stopnje onesnaževanja okolja, je tržaška sekcija WWF izdala komunike, v katerem ostro protestira proti ravnanju dežele. ČEI DOBREGA POL LETA V MODERNI GALERUI V LJUBLJANI 700 vabil umetnikom vsega sveta za 14. mednarodni grafični bienale Čeprav nas do otvoritve 14. mednarodnega grafičnega bienala v ljubljanski Moderni galeriji loči še dobra polovica leta, pa so se sklepne priprave na to najpomembnejšo jugoslovansko likovno manifestacijo že začele, že pred dobrim mesecem je namreč prireditelj odposlal nad 700 vabil domačim in tujim umetnikom v vseh državah, kjer je živa in aktualna grafična ustvarjalnost, med njimi tudi avtorjem v deželah v razvoju v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ki jim prav ljubljanska likovna prireditev daje prve spodbude za uveljavitev in razvoj grafične umetnosti v njihovih deželah. Spomnimo se, da so na lanskem trinajstem bienalu prvič sodelovali kitajski grafiki, razstava jugoslovanske grafike, ki v zadnjih mesecih potuje po državah južne Afrike, pa bo prav gotovo vzbudila širše zanimanje za našo osrednjo likovno prireditev. Na zadnji seji upravnega odbora in delovnega sekretariata za priprave bienala je njegov generalni sekretar, sicer ravnatelj Moderne galerije, Zoran Kržišnik, o- risal potek priprav, zlasti o zasnovi bienala ter o nekaterih spremnih manifestacijah. Glede na vse večje zanimanje domače in tuje javnosti za bienale in u-streznosti dosedanjega koncepta postavitve razstave, ko so posamezni umetniki predstavljali grafično ustvarjalnost svoje države in so se konfrontacije dogajale najprej med državami, nato šele znotraj posameznih struj, gibanj, tehnik, generacijskih pripadnosti, je vodstvo bienala sprejelo tak koncept tudi za prireditev prihodnje poletje. Prav tako bodo ohranjene nekatere spremne avtorske predstavitve nagrajencev prejšnjega bienala, zlasti nosilca velike častne premije svetovno znanega grafika Roberta Rauschen-berga iz ZDA ter velike premije -Češkoslovaške umetnice Adriane Šimotove. V okviru praznovanj 40-letnice vstaje in revolucije je vodstvo bienala sprejelo predlog predsednika ljubljanske mestne skupščine Marjana Rožiča, ki je tudi predsednik upravnega odbora bienala, da bi med spremnimi li- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiautiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHM V OKVIRU CIKLUSA GLASBENE MATICE Stari inštrumenti v slikarstvu 0 zgodovini flavte v upodabljajoči umetnosti bo predaval izdelovalec kljunastih flavt dr. Angelo Zaniol Dr. Angelo Zaniol V nedeljo bo v prostorih Glasbene matice na vrsti tretje od napovedanih predavanj. Tokrat bo izdelovalee ••kljunastih flavt dr. Angelo Zaniol predaval o zgodovini flavte v upodabljajoči umetno-nsti. Likovna umetnost je namreč tesno povezana s celotnim kulturnim življenjem in pri izdelovanju starih inštrumentov se večkrat poslužujemo ikonografskih virov. Izdelovanje starih inštrumentov se je razvilo samo v zadnjih desetletjih, ko je primanjkalo originalnih primerkov. Dandanes je namreč skoraj nemogoče nabaviti si originalen inštrument, pač pa si lahko priskrbimo kopijo kakega dobrega izdelovalca. Pri svojem delu se izdelovalec poslužuje raznih virov, ki jih lahko razporedimo v več skupin. Predvsem pridejo v poštev originalni, v muzejih ohranjeni primerki, nato sodobni viri (članki in eseji v raznih glasbenih revijah), didaktične razprave, sam originalni glasbeni repertoar, literarni viri in kot že rečeno, ikonografski viri. Ohranjenih originalnih kljunastih flavt je okoli 200 - 250, vendar so le nekatere primerne za izvajanje glasbe, večina flavt je namreč hudo okvarjenih. Moramo seveda upoštevati dejstvo, da tudi najboljše ohranjeni inštrumenti prav zaradi večkratnega restavri ranja niso v celoti originalni. Pri tem procesu inštrument navadne izgubi nekatere svoje značilnosti, saj restavrator lahko uvaja novosti z namenom, da bi izboljšal kvaliteto zvoka, vendar smo tako prikrajšani za historično avtentičnost. Černigoj v galeriji Barbacan Literarni viri so včasih izredno pomembni in zanimivi, zasledimo pa tudi take razprave, ki niso niti najmanj dosledne in verjetne; o-čitno nekateri avtorji sploh niso bili podkovani na glasbenem področju. Prav tako lahko med ikonografskimi viri ločimo take, ki upodabljajo inštrumente in glasbenike z izredno natančnostjo, in take iz katerih je razvidno, da so se slikarji večkrat posluževali šablonskih oblik čisto izmišljenih inštrumentov. Kot je Zaniol v prešnjem predavanju poudaril, lahko ločimo izdelovalce inštrumentov na tri skupine: rigoriste, motivirano kompromisorske in izključno komercialne. V prvem primeru skuša izdelovalec izdelati kopijo starega inštrumenta čimbolj natančno, zato hoče ohraniti vse značilnosti; torej tudi v primeru, ko originalni inštrument ni popoln, kopija Shrani pse njegove napakg in jih izdelovalec ne skuša niti najmanj popraviti ali omejiti. Druga skupina izdelovalcev je najštevilnejša, zanje je važno ohraniti predvsem glavne značilnosti določenega inštrumenta in sicer barvitost glasu, dinamično prožnost in prožnost pri nastavku; na druge posameznosti, kot so npr. diapa-son ,sistem prstnih prijemov in gradbene podrobnosti, pa ne polagajo večje važnosti. Končno spadajo k tretji skupini razne večje tvrdke, ki izdelujejo kopije starih inštrumentov kar množično. Seveda so te kopije izdelane strojno, torej mehanično in izredno površno. Praktično taki inštrumenti sploh ne ohranijo več nobene značilnosti originalnega primerka. Glede tega lahko pripomnimo, da izvajanje glasbe z baročno flavto ni enostavno, saj zahteva določeno tehniko, komercialne tvrdke pa skušajo izdelovati čimbolj preproste inštrumente, take, na katere lahko igra vsakdo brez posebnega truda. Dobre in kvalitetne flavte so torej samo tiste, ki jih obrtnik izdela ročno. Izdelovalec navadno ne sledi točnim akustičnim zakonom, ampak kar empirično izdela inštrument za inštrumentom, saj že razlika ene desetinke milimetra povzroča znatno izboljšanje oziroma poslabšanje zvočnosti glasu. O teh problemih bo dr. Angelo Zaniol govoril tudi v naslednjem predavanju, podrobneje pa bo spregovoril o važnosti likovne umetnosti pri spoznavanju renesančne in baročne kulture. ES kovnimi manifestacijami pripravili tudi pregledno razstavo partizanske grafike ter natisnili grafično mapo desetih grafik s partizansko tematiko; najraje dela, ki so nastala med NOB in so širši javnosti manj znana ali celo so neznana. Ob tem bi izdali še eno mapo, in sicer bi predstavili sodobno slovensko grafiko. Organizatorji 14. grafičnega bienala pripravljajo tudi simpozij o grafičnih in tiskarskih tehnikah ter papirju, ki bi ga vodili naši in priznani tuji strokovnjaki. Ob tem velja dodati, da se bodo v bližnji prihodnosti, vsaj formalno, začele uresničevati zamisli o novem grafičnem centru v Tivolskem gradu. Doslej so sicer opravili le sanacijske načrte, v kratkem pa pričakujejo začetek postopnega izseljevanja strank, ki žive v samih stanovanjih in sprotno adaptacijo z umestitvijo grafičnih strojev in drugega grafičnega materiala. Tako bi, že do otvoritve prihodnjega bienala 12. junija, dobili vsaj v začetnih o-brisil grafični center, brez katerega si v bodoče ne bo mogoče zamisliti vidnejšega razvoja in popularizacije grafične umetnosti na Slovenskem. Vedeti je namreč treba, da razen na Akademiji za likovno umetnost, v Sloveniji ni grafičnih delavnic, kot jih je povsod po svetu dovolj, prav tako ni poklicnih tiskarjev, ki bi v sodelovanju z avtorjem sooblikovali grafični list. Grafične liste našim umetnikom tiskajo ali tuji tiskarji ali pa to počno sami v svojih ateljejih. K simpoziju o papirju nameravajo pritegniti naše najvidnejše papirnice, ki imajo tudi delavnice za ročno izdelavo papirja, primernega za grafični tisk, da bi skupaj preučil možnosti za razvoj in tesnejše sodelovanje tudi na tem področju. Tudi tu so naši grafiki preveč odvisni od uvoza (vse slabšega papirja). Mnenje članov upravnega odbora in delovnega sekretariata za pripravo mednarodnega grafičnega bienala je tudi bilo, da se Ljubljana ne zaveda dovolj pomena te prireditve za njen ugled in afirmacijo v svetu. V poletnih mesecih, ko potujejo skozi mesto stotisoči tujih turistov, se le malokdo ustavi v njem zaradi bienala, ker ga nanj nihče ne opozarja. Kako drugače je na primer v Benetkah, ko z bienalom zaživi vse mesto. V tem smislu bi morale bienalu priskočiti na pomoč turistične in gostinske organizacije, potovalne agencije, pa tudi posamezne delovne organizacije. Brez širšega sodelovanja mesta bienale ne bo mogel imeti takega "odmeva, kot bi si ga spričo pomembnosti likovne manifestacije, ki jih v likovnih krogih priznavajo na področju reproduktivne grafike vodilno mesto v svetu, zaslužil. MARIJAN ZLOBEC NOVICE Z VALUTNIH TRZISC DOLAR ŠE DALJE RASTE ZLATO IN LIRA PADATA Z otvoritve razstave reliefov Avgusta Černigoja v galeriji Barbacan. Razstava bo odprta do 20. decembra 1980. Na sliki od leve proti desni: Marko Kravos, urednik knjižnih izdaj ZTT, Italo Giorgi, predsednik Avtonomne turistične 1« letoviščarske ustanove, prof. Černigoj in umetnostni kritik Sergio Molesi Navdušenje okrog dolarja se še ni poleglo, saj je ta svetovna deviza spet porastla preko vseh možnih pričakovanj. Obresti v ZDA še dalje rastejo, kapitali se množično prelivajo v dolarje, vse ostale valute pa zgubljajo na vrednosti. Tudi dragocene kovine in surovine na splošno so se pocenile. Kaže, da si ne bodo upale niti države OPEČ podražiti petroleja zaradi okrepitve dolarja za več kot deset odstotkov, Trezni opazovalci menijo, da je sedanje stanje na valutnih tržiščih izraz medvladja v ZDA, ko dejansko gospodarijo bogataši, operaterji in poslovni ljudje na splošno. Lira je padla za skoraj dva odstotka, najbolj seveda nasproti dolarju. Dolar še vedno kraljuje na valutnih tržiščih in kaže, da bo še najmanj en mesec. Ta teden je porastel od 922 na 958 lir, kar predstavlja tri odstotke. Še večje je bilo njegovo ovrednotenje nasproti švicarskemu franku in nemški marki (4 odstotki). V četrtek je veijal na borzah 2,02 marke, 1,84 šv. franka in 211 jenov. Ta teden je vplivalo na porast dolarja več dejavnikov, med katerimi so visoke obresti na področju dolarja in evrodolarja, napetost na sovjetsko - poljski meji ter govorice o zamrznitvi cene petroleja za nadaljnjih šest mesecev. V glavnem pa so vplivali na okrepitev dolarja ameriški petičneži, ki imajo v rokah večino špekulativnega kapitala. Ti ljudje imajo v sedanjem medvladju nekako proste roke in popolnoma nadzorujejo tržišča. Predsednik Carter, ki je bil še prej šibkega značaja, je po volilnem porazu popolnoma popustil, novi predsednik Reagan pa v tem prehodnem obdobju nima zakonite pravice vladanja in ukrepanja. Vsakemu opazovalcu, ki trezno presoja dogodke, se zdi tako visoka kotacija dolarja pretirana. Premočan dolar namreč ovira a meriški izvoz, tako visoke obresti na posojila pa vodijo državo v gospodarski polom. Res je sicer, da je v ZDA oblikovanje vrednosti dolarja popolnoma svobodno ter je sad trenutnega povpraševanja in ponudbe po njem. Res pa je tudi, da ima ameriška vlada v rokah veliko sredstev, a katerimi NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 12.12.80 11.12.80 11.12.80 12.12.80 Ameriški dolar 940,— 13,80 1,83 28,20’ Kanadski dolar 770.- 11,40 1,52 23,26 Nemška marka 470,- 700.- 90,92 1471,99 Holandski florint 430,- 645,50 83,35 1353,63 Belgijski frank 28,75 43,30 5,64 90,- Danska krona 150,- 227,50 29,51 480,58 Švedska krona 210,- 311.— 40,76 652,56 Norveška krona 176.— 265,- 34,83 559,81 Francoski frank 201,— 300,90 39,29 637,53 Italijanska lira — 1,47 1,95 3,11 Angleški funt 2180.— 32,16 4,24 67,45 Irski funt 1730 — — — — Švicarski frank 517- 777;- — 1641,46 Avstrijski šiling 66,- — 12,80 208,10 Japonski jen 4.— 6,45 0,87 12,96 Avstralski dolar 1060,— — — 32,25 Španska peseta 11,30 17,50 2,29 35,89 Portugalski eskudo 16.— 22,— 3,41 — Jug. dinar • mali 27- 39,— 5,55 veliki 27,50 39- 5.55 Grška drahma 16,50 24,50 ■ 58,78 lahko nadzoruje kotacijo svoje valute. Vsako pretirano ovrednotenje, kakor tudi razvrednotenje ka ke valute, pa je po svoje škodljivo. Kaže, da je sedanje stanje prav plod brezvladja v najbolj industrializirani državi na svetu. Baje se je Reagan že negativno izrazil o trenutnem stanju okrog dolarja, možiiost ukrepanja pa bo imel šele po 22. januarju. Ameriškemu dolarju so do neke mere sledili pri ovrednotenju tudi kanadski dolar, britanski funt in japonski jen. Kanadska valuta je že tradicionalno vezana na ameriško, britanski funt se je okrepil zaradi skorajšnje energetske neodvisnosti Velike Britanije, japonski jen pa je trdnejši zaradi do mnev o zamrznitvi cene petroleja. Najbolj so občutile okrepitev dolarja evropske valute. Marka, ki je bila vedno tekmec dolarju, je padla kar za 4 odstotke. Po več letih velja dolar več kot dve marki, česar ne bi več nihče pričakoval. švicarski frank je padel za skoraj pet odstotkov. Podobno so se razvrednotile nasproti dolarju skoraj vse evropske valute. Lira se je postavila med marko in dolar, vendar je ostala dosti bliže dolarju kot marki. Nasproti vsem valutam skupaj je padla za skoraj dva odstotka, največ seveda v odnosu z dolarjem. Zlato je padlo od 830 na 556 dolarjev za unčo, kar predstavlja več kot deset odstotkov. Temu je vzrok okrepljen dolar ter visoke VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 12.12.80 Sovjetski rubelj 280.- Poljski zlot 6,— Češka krona 33,- Madžarski forint 25,- Romunski lej 25,50 Bolgarski lev 319,- Turška lira 8- obresti za naložbe v dolarjih. Ba je operaterji prodajajo zlato za radi razmeroma visokih obresti, ki jih je treba plačevati, na ameri škili tržiščih pa prodajajo velike količine zlata na daljši izročitveni rok, kar v bistvu pomeni, da pro dajajo zlato, ki ga nimajo in ga ne bodo nikoli imeli. Prav ta vrsta kupčij je potlačila te dni ceno zlata navzdol. (sr*) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Zame ne — film 11.25 Slavni dirigenti 12.15 Big mac 12.30 Check-up, zdravstvena oddaja 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Zadeva Kubinsky TV priredba 15.30 Braccio di ferro — risanke 15.55 Rdeče in črno. 5. in zadnji del TV nadalj. 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 V soboto ob petih popoldne 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Dogodivščine Davida Bal-fourja — 7. del TV nadalj. 20.00 DNEVNIK 20.40 «Scacco matto* — oddaja v zvezi z loterijo Italija 22.05 Smer trčenja — dok. film Režija: Leslie VVoodhead. Nastopajo: Antonv Sher, David De Kejser, Nick Brimb-le. Alec Sabin. Malcolm Reynolds. John Grillo, Jean Leppard Po »Miražu*. predvajanem prejšnjo soboto, bo tudi danes na ekranu film — raziskava, ki se nanaša na resničen dogodek, ki se je pripetil nedavno. Gre za letalski incident nad Zagrebom 10. septembra 1976. Tistega dne sta trčili dve letali, angleško in jugoslovansko. pri čemer je zgubilo življenje 176 oseb. Film je podrobna rekonstrukcija tega, kar se je zgodilo tistega dne, in vladne preiskave. ki je dogodku sledila. Dogodki so obnovi je ni na osnovi razbitin obeh letal in poročil preiskovalnih komisij. Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere Drugi kanal 9.10 Iz evrovizije: Svetovni pokal v smučanju 10.45 Človek in ideja 20. stoletja 1.1.45 Sara in Noe — risanke 12.00 Iz evrovizije: Svetovni pokal v smučanju 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 športna sobota 17.00 Dnevnik 2 — Flash Program za t iladino 17.05 «-11 barattolo*. glasbeni program za mlade 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Od tu do večnosti, 1. del TV nadalj. 21.35 Teči človek, teči - film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Izredna nona, na pomoč 19 35 Pregled programov "0.05 Vsi na oder 20.40 »Blaise Pascal* Roberta Rosselinija — 2. in zadnji del 21.40 Sreča n'e z Darvjem Ribeiro 22.06 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8,00 Poročila 8.05 Minigodci v glasbeni deželi 8.15 Djmnikarček se potepa po svetu 8.25 Z besedo in sliko, Vida Curk: Lisjak in Boču 8.45 Grdi raček 9.15 Poletavček, otroška oddaja 9.45 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena, TV nadalj. 10.40 Delaj z glavo: Beseda 11.05 Srajca in administracija, dok. oddaja 11.45 Poročila 15.05 Prelepa Vasiljica, sovjetski mladinski film Tradicija filmskih pravljic je v sovjetskih kinematografijah že stara — prav gotovo izvira iz bogatega izr0‘ čila ljudskih pravljic. Ena takšnih je tudi Prelepa Vasiljica, ki jo je režiser A-leksander Ron posnel že leta 1940. Nastopajo trije bratje in dedek. Najmlajši, Ivan je prebrisan in zvit, druga dva in dedek pa so bolj trde glavp. Če ne ti bilo Ivana, bi bili večkrat lačni kot siti. Ded jim namigne, da bi bilo manj težav, če bi se pože-nili. Ker pa vam ne smemo izdati vsega, naj le povemo, da so osebe dobro opisane, pravljica pa je polna ljudskih modrosti, tako da bo pritegnila veliko gledalcev. 16.15 Vaterpolo 17.15 Državno košarkarsko prvenstvo 18.45 Naš kraj: Črna na Koroškem 19.00 Zlata ptica: Od kdaj je koza domača žival 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadalj. 21.10 Sobotna TV križanka 22.40 Poročila 22.45 Juggernaut, ameriški film Juggernaut je pustolovska zgodba, v kateri posadki razkošne ladje zagrozijo, da bodo ladjo pognali v zrak če jim ne bodo plačali mi li.ion dolarjev. Napetost na rašča, ko se izkaže, a groz nekdo izmed članov posadke ki so mojstri svojega uma zanega dela. Kljub nekate rim dobrim igralskim stva ritvam in režiserjevemu tru du. odlikuje film predvsem napetost. Koper 17.10 Košarka: jugoslovansko prvenstvo 18.40 Komika iz serije Hillarious Hundred 19.00 ODPRTA MEJA 19.30 Visoki pritisk, glasbena oddaja 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20 30 Prebrisana nepridiprava, film 21.55 TV D — Danes 22.05 Prva ljubezen — film 23.45 Programi tedna Zagreb 15.05 TV koledar 15.15 Potovanje v balonu 18.45 Zabava za vso družino 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Operacija ob zori, ameriški film ŠVICA 17.00 TV film 18.15 Glasbena oddaja 19.10 Risanke 20.40 Tolpa krokodilov — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Koder teče, ondod moči; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 «Bom naredu sfzdice, č.ier so včas’ b'le» — glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah;. 14.10 Otroški kotiček; Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Izbori iz rock-oper; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Silvio Cumpeta: «In kaj se je zgodilo potem?* — enodejan ka; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester in zbor Meco; 10.32 Mozaik, gla sba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Vrtiljak motivov: 12.05 Glasba po željah; 14.33 V prijetni družbi z slovenskimi ansambli; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Prah zvezd. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji servis; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled do godkov — najava sporeda; 13 05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov; 14.00 Moja generacija: 14.37 Glasbeni notes; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Radijski izletnik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.25 -7.25 Sobotni program; 8.50 Glasbena oddaja; 9.00 Vikend; 10.03 Black-Out; 11.15 Glasbeni program z Mino; 12.03 Pošasti; 13.20 Svet motorjev; 13.30 Iz rocka v rock; 14.03 A.A.A. išče se; 14.30 Tudi mi smo; 15.03 Radijska priredba; 15.30 Iz Broadwaya in Hollywo-oda: ameriški musical; 16.00 Tat; 16 35 Mi kot vi; 17.0j> Jazzovski pragram; 17. 30 Objektiv Evropa; 18.00 - 19 30 Globetrotter; 20.00 Zdravnik, dober večer — zdravstvena oddaja; 21.03 Glasbena oddaja. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.40, 19 30 Poročila; 6.00 8.45 Sobota in nedelja; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Tri, tri tri; 11.00 Long Playing Hit: 12.45 Kon takt radio; 13.41 Glasba in kino: 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit Parade; 17.02 Pino Calvi in nje gov orkester; 17.32 Komedija v treh dejanjih; 19.50 Vsi skupaj: Dominico Modogno, Raffaella Car ra, Police Frak Pourcel; 21.00 Rimski koncerti; 22.50 Nočni čas LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5 30 Jutranja kronika — obvestila; 6.20 Re kreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in po krajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo: 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program. DANES NA STADIONU <1. MAJ» V TRSTU OTVORITEV NOVE DVORANE ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR PO DOLGOLETNEM POMANJKANJU PRIMERNIH LASTNIH PROSTOROV Nova dvorana zadovoljuje osnovne potrebe borovcev Namenjena je predvsem odbojkarjem in košarkarjem, uporabna pa bo tudi za vadbo tenisa, atletike, gimnastike, rekreacije, namiznega tenisa in drugih panog ŠZ Bor si je že precej let prizadevalo, da bi spravilo pod lastno streho vse svoje športnike. V ta namen si je glavni odbor pripravil idejni načrt, iz katerega je nato zra-stel novi športni objekt. Postavljene smernice so narekovale, da mora biti to zgradba, ki jo bo mogoče ob pravem trenutku hitro postaviti, ki ne bo predstavljala prevelikega denarnega bremena in bo vsaj mini-nialno zadovoljila osnovne potrebe Športnikov in ki bo s svojo večnamensko uporabnostjo zadostila zahtevam vseh Borovih sekcij. Danes, ko je ta idejni načrt že stvarnost, lahko trdimo, da so bili začrtani napotki v veliki meri uresničeni. Objekt, ki je zrastel na nekdanjem odprtem košarkarskem igrišču, je montažna struktura iz družine tako zvanih »balonov*, ki so prekrili že številna igrišča. Tehnološke rešitve, ki so glavna značilnost Borovega «balona», pa predstavljajo že korak naprej v razvoju te vrste gradenj. Plašč «balona» namreč ne leži več na blazini stisnjenega zraka, ampak visi na verigah, ki so pritrjene na jekleno ogrodje v obliki. «predora». Ta rešitev zagotavlja objektu večjo odpornost, zlasti pri burji, ki je v naših kraiih največji sovražnik podobnih lahkih struktur Poleg tega omogoča v toplejših mesecih, da dvignejo platno do višine treh metrov, kar v bistvu pomeni igranje na odprtem in v senci. «Balon» pokriva približno 672 kv m površine in se dviga skoraj do 11 m višine. Igralna ploščad, dolga 32 m in široka 21 m, stoji na že-lezobetonski podlagi. Ta je prekrita s sintetičnim podom «taraflex šport*, ki s svojimi značilnostmi zagotavlja op tima1 ne pogoje za večino športnih aktivnosti v zaprtih prostorih. Na igralni ploščadi so že zarisana igrišča za košarko, odbojko in tenis. Objekt pa je seveda namenjen tudi- treningom in nastopom ostalih Borovih sekcij. Oprema je zelo enostavna in funkcionalna. To velja zlasti za tribune, na katerih se bo lahko razmestilo približno 150 gledalcev. Tribune so zložljive, tako da imajo tekmovalci na treningih čim več prostora na razpolago. Tudi dostopi v telovadnico so izbrani preudarno. Športniki razpolagajo s pokritim hodnikom, ki povezuje slačilnico v stari zgrad bi z novo telovadnico. Gledalci pa lahko pridejo v «balon* preko širokega stopnišča. Edina šibka točka te montažne strukture je klimatizacija objekta, tako zaradi njegove velike prostornine, kot zaradi slabih izolacijskih značilnosti sintetičnega platna. Toda s pametnim doziranjem toplega zraka se lahko stroški ogrevanja obdržijo v sprejemljivih mejah. Ta enostavna montažna zgradba se je kljub svojemu futurističnemu videzu zelo dobro vključila v okolje stadiona «1. maj». Najvažnejše pa je to, da se je s svojimi značilnostmi (funkcionalnost in cenenost) izkazala za zelo posrečeno rešitev problema pomanjkanja pokritih športnih igrišč. Inž. Bogdan Petelin DVORANA NA STADIONU «1. MAJ* Nova obogatitev za tržaški šport Trst je mesto, ki ja s pokritimi športnimi prostori bolj siromašno. To vedo najbolje tisti športni funkcionarji, ki morajo skrbeti za telovadnice in pokrita igrišča, da bi lahko njihove ekipe sploh obstojale. Znani so primeri, ko so nekatera društva iskala prostor za vadbo celo na drugi strani meje. V tej stiski s športnimi prostori je nova Borova platnena dvorana nedvomno velik prispevek za hitro (n učinkovito reševanje potreb po takih objektih. Kakšno je njeno mesto v tržaškem športu? Če odštejemo kotalkarsko zračno halo na Pantelejmunu (in nekai v zimskih mesecih pokritih teniških igrišč), ki služijo dokaj ozki športni usmeritvi, potem lahko rečemo, da je Borova «platnenica* največji pokriti športni montažni objekt v Tr- stu za polivalentno telesnokulturno udejstvovanje. Pa tudi če upoštevamo zidane objekte ga presegata le športna palača in telovadnica v Ul. Mcnteceogio. Morda mu je ta ali ona šolska telovadnica po površini približno enaka, toda vse o-stale so mnogo manjše in predvsem funkcionalno manj veljavne. Nova Borova dvorana sodi zato danes med tri ali štiri največje pokrite športne prostore v Trstu in tako predstavlja tudi velik prispevek za ves tržaški šport. ZARADI VELIKEGA RAZMAHA NAŠE TEIESNE KULTURE V MESTU Vadbene prostore na «1. maju» bodo v bodočnosti še dopolnili V načrtu je tudi balinišče - Popolna zasedenost vseh objektov Nova »platnenica* na stadionu «1. maj* pomeni gotovo za vse Borove športnike izredno pridobitev. Končalo se je obdobje, ko so morali tržaški slovenski športniki prosjačiti za dvorane po vsem mestu, pa tudi v drugih občinah, da so lahko raz vijali svojo tekmovalno aktivnost, saj mala dvorana na stadionu «1. maj* zaradi svojih premajhnih mer ni dopuščala nastopanja v skoraj nobeni panogi. Zdaj je to drugače: borovci bodo odslej nastopali pod lastno streho, na svojem igrišču, pred svojim občinstvom. To je pridobitev, o kateri so sanjale generacije Borovih tekmovalcev leta in leta, desetletja. Toda so mar slovenski športniki, ki delujejo v mestu Trst, rešili z novim objektom res vse svoje te zave? čeprav se radost ob novi dvorani še ni polegla, pa vendar ne moremo Notranjost nove dvorane je kljub platnenim stenam prijetna, zlasti zaradi svoje moderne notranje opreme zanikati dejstva, da je Bor zabeležil v zadnjih letih tak razmah, da je z novo dvorano rešil v glavnem le svoje tekmovalne težave, ne pa vadbenih. Društvo gre strmo proti enemu izmed ciljev, ki si jih je zastavilo pred časom: tisoč aktivnih članov. Kaj pomeni tisoč aktivnih športnikov, ki vadijo vsaj dvakrat, trikrat tedensko in poleg tega še tekmujejo, pa si ni težko predstavljati. Na stadionu «1. maj* bodo naši športniki razpolagali v bistvu s tremi pokritimi prostori (če odštejemo dokaj tesno težkoatletski kabinet). Poleg velike dvorane je tu še mala dvorana in pa oder, ki bo spremenjen v trim kabinet. Skupna površina vseh teh prostorov bo merila približno 1.000 kvadratnih metrov. To pa pomeni, da bo na vsak kvadratni meter površine prišel približno po en športnik, kar ni ravno spodbudno. Vedeti" morarho namreč, da goje pri Boru veliko večino take aktivnosti, ki zahteva večje površine za določeno (ali'manjše) število oseb. Na več kot 600 kvadratnih metrih površine velike dvorane pač lahko istočasno 'vadita le' dve košarkarski ah odbojkarski ekipi, t.j. po dvajset ali petindvajset oseb. In ob dejstvu, da je pri tem društvu takih ekip nekaj desetin, da je tu še gimnastika, športna šola, dve smeri rekreacije z več skupinami, namizni tenis, pa atletika in še se porajajo nove aktivnosti, kot npr. balinanje, potem se kar samo poraja vprašanje: doklej bodo sedam ji objekti društvu zadostovali? Če odštejemo jutranje ure, ko v prostorih stadiona «1. maj* gostujejo nekatere šole, potem ni pač nobena skrivnost če povemo, da ni celotni objekt od 14. ure naprej (včasih pa že prej), pa tja do 23. ure ali polnoči, prost niti minuto. In ne le to: poleg športnih prostorov je z vadbo zaseden tudi predprostor bara, pogostoma pa tudi hodniki in stopnišče, da o vadbi na košarkarskem igrišču na prostem (tudi v zimskih mesecih) niti ne govorimo. Tolikšne aktivnosti se lahko le veselimo. Toda vse to terja od Borovega vodstva nadaljevanje akcije za dopolnitev novih vadbenih prostorov. Le tako bo društvo lahko ugodilo velikemu povpraševanju po telesno- Z LETOŠNJIM LETOM Tudi rekreacija je že zaživela Ne le skrb za najmlaj.še, ampak tudi za starejše je vodila Bor k akciji za uresničenje zamisli, ki je sodila med temeljne v njegovem razvojnem načrtu: tudi starejši i majo enako pravico do telesnokul-turnega udejstvovanja kot mlajši. Zato je bilo društvo med pobud niki za ustanovitev dveh skupin, ki se s telesno kulturo ukvarjata rekreacijsko. Ena skupina (Rekre acijski klub Bor) združenje rekre ativce v [»tekmovalnem obdobju (od 25 - 30 do 40 - 50 leta), druga Pa tiste, ki si poleg samega raz gibavanja žele še drugače oblike rekracije (družabnost, srečanja, i zleti) in ki zajema rekreativce v obdobju po 40 - 50 letu (Krožek za rekreativno udejstvovanje Trst). Obe skupini, ki imata veliko šte vilo vadečih, že živahno delujeta in imata dinamične načrte za svojo bodočnost. Mladih ne manjka Velika večina Borovih članov je še zelo mladih. Športni šoli detoje v društvu namreč še ena otroška vadbena skupina, gimnastični od sek, ki trenutno združuje pnbliz no sto deklic in dečkov, zeh) /i vahno deluje minibasket, na tuoi pri ostalih odsekih mladih ne manjka. Vsaj tri četrtine borov cev namreč nima še štirinajst let. KRATER POGLED V PRETEKLOST NAŠE TELESNE KULTURE V Trstu smo imeli mnogo slovenskih športnih objektov Vadbene in tekmovalne prostore smo imeli tudi v samem mestnem središču Tržaški Slovenci smo dobili nov športni objekt, ki nam bo ne le v korist, ampak tudi v ponos, saj je živ dokaz naše življenjske moči in vztrajnosti, pa tudi odločnosti, da razvijamo svojo dejavnost na vseh družbenih področjih, tudi na teles-nokult urnem. Nova Borova dvorana na stadionu «1 maj* sodi med najsodobnejše tovrstne montažne objekte v Trstu, toda prav je. da se ob tej priložnosti obrnemo tudi nekoliko v preteklost in pogledamo tiste objekte, na katerih so se športno udejstvovali že naši predniki. Tudi ta po gled je lahko vir našega ponosa, saj nam jasno kaže. da naša narodna skupnost v Trstu v preteklosti ni kakor ni bila revna kar se tiče i grišč in drugih vadbenih ter tek movalnih prostorov. Že iz leto 1900 imamo podatek, da so v Ul, Coroneo št. 17 odprli sedež tržaškega Sokola. V samem središču mesta so bili vadbeni prosto ri tudi v Narodnem domu, ki so bili uničeni v znanem požigu tržaške na-cionalističre drhali. Leta 1910 smo i razpolagali tudi z vadbeno dvorano v Ul. Stadion (danes Ul. Battisti), kjer je imela svoj sedež slovenska trgovska šola. Pred prvo svetovno vojn- so bila razširjena konzumna društva in prav tako društvo je i-melo svojo športno dvoram v Ro janu, pa tudi pri Sv. Jakobu (danes je tam podružnica mestne hranilnice), kjer so leta 1913 ta prostor o-premili za kotalkanje. Pri Sv. Jakobu sta bila še dva vadbena prostora: poleg telovadni ce v Ciril Metodovi šoli (dane; ZTT -Primorski dnevnik) je bil tudi vadbeni prostor pri gostilni Jadran, kjer so svoje akademije prirejali Sokoli. Zaostajali niso niti Svetoivančani, saj so imeli prostor za telesnokulturno udejstvovanje v prostorih sve-toivanskega' Narodnega doma. Barkovljani so razvijali svojo aktivnost predvsem na morju in so imeli v Drevoredu Regina Elena 151 (ob obali) svoj lastni objekt za po morske športe. Pozabiti ne smemo niti na številna igrišča na prostem. Mladinsko društvo Obzor je imelo svoje nogomet- no igrišče v Rocolu; podobno igrišče je bilo tudi na Pončani; nad Montebelom, kjer je danes mlekar na. pa so vadili in tekmovali mladinci s področja Magdalene. Najbolj znano (nogometno igrišče katerega so upravljali slovenski športniki, pa je bilo gotovo igrišče Adrije, v Ul., Calvola, pri Sv. Andreju, Tržaški Slovenci pa se spominjaje tudi številnih vadbenih prostorov iz polpreteklega obdobja, zlasti tistih, kjer so se pripravljali na znane množične prvomajske nastope, kot n.pr. v Skednju, na Kolonkovcu, v Ul. R. Manna, Ul. S. Vito, v Ul. Cer-reto v Barkovljah, v Dijaškem domu in drugod. Skratka, prostorov kjer smo se tržaški Slovenci udejstvovali na področju telesne kulture je bilo tudi v preteklosti precej, vsi ti pa so vtkani v kontinuiteto naše prisotnosti na zemlji, kjer živimo, in novi oblek' na stadionu «1, maj* je dolgi verigi teh objektov le zadnji člen, za katerega pa lahko z gotovostjo rečemo, da ne bo zadnii. Marjan Šušteršič kulturnem udejstvovanju med tržaškimi Slovenci. V BARKOVLJAH Tudi ob obali lep športni objekt Sirene Stadion «1. maj* pri Sv. Ivanu ni edini športni objekt, - s katerim razpolagamo tržaški Slovenci. V Barkovljah si je Tržaški pomorski klub Sirena (pretežno s prostovoljnim delom) postavil na nasipini majhen, a izredno uporaben sedež za svoje po morske aktivnosti. To društvo pa pravkar obnavlja tudi del prostorov v Ul. Cerreto, katere bo namenilo športno-rekreativni aktivnosti, predvsem pa Športni šoli. Zunanjost nove Borove «platneni-ce» izgleda dokaj krhka, toda celotna gradnja (če lahko tako rečemo tej montažni stavbi) je prestala v preteklih tednih nekaj zelo hudih preizkusov povsem brez škode. V platnene stene so se namreč zaganjali sunki burje tudi s hitrostjo več kot sto km na uro. Stene so sicer pod udarci viharnega vetra na vso moč in glasno plapolale, toda škode ni bilo nobene. Jeklena konstrukcija je trdno vsidrana v debele betonske temelje in ji tudi še močnejša burja ne bi škodovala. Dvorana ima tri vhode: enega iz slačilnic za tekmovalce, največjega (do katerega se pride po zunanjem stopnišču) za občinstvo, v ozadju pa je še zasilni izhod. Za dnevno vadbo ima dvorana dovolj svetlobe zaradi prosojnosti platna, zvečer pa jo razsvetljujejo svetilke, ki so v skladu z določili za razsvetlitev športnih prostorov. Velika prednost nove dvorane je tudi v tem, da leži ob prostornem dvorišču, kjer lahko množica vadečih tekmovalcev (in na tekmah tudi gledalcev) vedno najde dovolj prostora za parkiranje svojih vozil. Sicer pa vodi mimo stadiona «1. maj* tudi več trolejbusnih prog iz raznih predelov mesta in predmestij. V neposredni bližini Borovega sedeža so tudi vse višje slovenske srednje šole na Tržaškem, ki se Bo rovih prostorov tudi poslužujejo za pouk šolske telesne vzogje, obenem pa mnogi dijaki takoj po pouku tudi prihajajo na trening. NOVI POGLED NA NAŠO ZAMEJSKO TELESNO KULTURO »' Uvi .I-Ut uh«) «>i> >t AL»Tvj|\j*1 » i' Družbeno ovrednoten Borov razvojni načrt Do telesne kulture ima pravico vsak član naše narodne skupnosti Običajni poznavalci športa v Trstu (in skoraj gotovo tudi povsod drugod po Italiji) bi se gotovo začudili, če bi sledili bolj podrobno aktivnostim, ki se odvijajo v okviru ŠZ Bor. Tu je res cela vrsta športnih ekip in .posameznikov, ki zavzeto vadijo vse dneve v tednu, toda med temi je tudi mnogo takih »športnikov*, kot jih ne vidimo pri nobenem drugem športnem društvu. Tu so namreč tudi »športniki*, med katerimi niso nekateri dopolnili še niti treh let starosti in morajo vaditi ob pomoči svojih mamic. Tu imamo izredno množico o-snovnošolcev, ki se ne specializi rajo v nobeni posamezni panogi, ampak v svoji Športni šoli predvsem gojijo splošno telesno vzgojo. Tu imamo tudi tiste, ki najdejo v telesni vadbi možnost za razvedrilo in se zato predajajo rekreaciji. In tu imamo tudi tiste, ki so se od Abrahama poslovili že lavnaj. ki uživajo svojo življenjsko jesen in ob telesni vadbi razvijajo pred vsem družabnost, utrjujejo zdravje, prihajajo na pomenek. Ena od postavk, na kateri je Športno združenje Bor gradilo svoj zadnji razvojni načrt, je tudi družbena usmeritev društva. Tekmovalnost je le ena izmed tirnic po katerih hodi to društvo. Novi športni dom pri Sv. Ivanu zato ni le pridobitev za športnike, ampak je tudi pomemben prispevek k ovrednotenju družbenih prvin med vsemi nami, ne glede na starost ali kako drugo različnost. Športna šola Trst skrbi za najmlajše Športna šola je ena izmed kolektivnih članic ŠZ Bor. V svojih vrstah združuje predšoske in osnovnošolske otroke iz vseh tržaških osnov nih šol in vrtcev, pa tudi iz Milj. Športna šola nudi splošno telesno vzgojo učencem teh šol: Barkovlje, Bazoviški junaki (Rojan), Kette (Sv. Frančišek), Širok (Donadoni), Ribičič (Sv. Jakob), Župančič (Sv. Ivan), Milčinski (Katinara), Grbec (Skedenj), Gregorič - Stepančič (Sv. Ana) in Milje. Poleg teh in otrok iz vrtcev pa obiskujejo to aktivnost tudi otroci v starosti dveh in treh let, ki telovadijo skupaj s svojimi mamicami. Celotno vadbo Športne šole vodijo profesorji telesne vzgoje, tako da so otroci deležni res strokovnega vodstva v prizadevanju, da bi si pridobii vsaj osnovne gibalne spretnosti in telovadne osnove. Vodstvo Športne šole sestavjajo predstavniki združenj staršev vseh prej omenjenih šol in vrtcev, ter vseh tržaških mestnih športnih društev (Bor, SPDT in Sirena), ki skrbe, da se otroci že v tem obdobju seznanijo tudi z aktivnostmi teh organizacij. Vsi otroci so deležni tudi rednih in sistematičnih zdravniških pregledov, udeležujejo se posebnih izletov (SPDT) in jadralnih tečajev (Sire na), vsako leto pa imajo tudi veliko zaključno tekmovalno prireditev. Športna šola tudi zelo dobro sodeluje z uradnimi šolskim' organi, za to lahko to pobudo pozdravimo kot primer ne le zgodnjega, ampak tudi pravilno zastavljenega usmerja nja naših najmlajših v telesno kulturo. Kermez Angelo PLESKARSKA IN DEKORATIVNA DELA TRST Ulica Elia 7 Telefon 44016 GRADBENO PODJETJE PETRA TRST — Ulica Carducci 8 — Tel. 732-681 Jeklene konstrukcije geodetska paličja hale košarka tenis - bazeni rekreacijske površine hangarji za plovila industrijske hale razstavne in prodajne površine 20123 MILAN - Ul. Boccacclo 43 - Tel. 463910/484070/463103 edil-termica RAMIERI MARCELLO O OGREVALNE O KLIMATSKE O VODOVODNE INSTALACIJE TRST Ulica sv. Frančiška 20 Telefon 74-13-48 Električne instalacije Tudi v Dijaškem domu več vadbenih prostorov Kjer je mnogo mladine, morajo biti tudi športni objekti. Slovenski dijaški dom v Trstu sicer nima tek movalnih prostorov, vendar pa ima več igrišč za rekreativno aktivnost, pa tudi manjši pokrit vadbeni pro štor, v Katerem deluje tudi Športna šola Trst. Ghersetti & Skerlavaj TRST Ulica Farneto 5 Tel. 767-063 KOVINARSKA DELAVNICA S. SARAZIN TRST — Ulica Grimani 42 — Tel. 79-66-44 Delovno predsedstvo občnega zbora Sindikata slovenske šole, ki je bil v torek V torek sc je začel na trgovskem zavodu »Žiga Zois* študijski seminar o preventivni didaktiki proti u- živanju mamil Deziderij Švara pozdravlja navzoče ob otvoritvi razstave v Babni hiši v Ricmanjib Ob odprtju razstave v Ricmanjih so nastopili tudi ženski zbor iz Sežane ter recitatorji Tečaj za animatorje mladinske dejavnosti v Gregorčičevi dvorani, ki ga je organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje 51 |f ' J k......a Profesor Brazzoduro je v petek predaval v Gregorčičevi dvorani o »Težavnem prijateljstvu na Krasu« V sredo se t rojauski šoli »Bazoviški junaki« ob drugi obletnici poi-! menovanja počastili sporni* štirih mladih ljudi, ki so pred 50 leti padli pod fašističnimi streli Sestanek ^fdjertcfeV igralske šole SSG, ki se ga je udeležilo tudi nekaj novih kandidatov , • • . * JI •».. O.fvjJ olliiv.a.'. . H'' \ - MIJI #1 Od srede do nedelje je po raznih naših društvih nastopal Andres Valdes “siPil tfA; , : -vi gafcteJSis.: Dijaki strokovne šole pri Sv. Ivanu so sklenili, da si bodo uredili prostore s prostovoljnim delom S premiere SSG »Ženski na podeželju«: Lidija Kozlovič, režiser Boris Kobal in Miranda Caharija • J r .....■«>'- Alenka Goljevšček je imela v torek predavanje v SK z naslovom »Verovanja in miti Slovenčevi V Slovenskem klubu bo do ponedeljka odprla zgodovinska fotografska razstava SMUČANJE SMUK NA PIANCAVALLU ZA SP KOŠARKA V PRVENSTVU C-2 LIGE Nadi go va v i zrediti formi Jadranovci pred novo zmago? premagala vse nasprotnice Norvežanka Fjeldstad nepričakovano na drugem mestu - Izvrsten ekipni uspeh Švicark - Bled nastop Italijank - Danes slalom Švicarka Marie Therese Nadig zadovoljna kaže ča*. ki ji je včeraj prinesel na Piancavallu v smuku in tudi v kombinaciji, tako prepričljivo vodi na lestvici za svetovni pokal mesto (AP) V promocijskem prvenstvu vse tri slovenske ekipe v tržaški skupini v gosteh - V mladinskih prvenstvih zaposlenih več naših moštev Jadran 14 točk, 3 G Padova 6. To je stanje na lestvici po 9. kolu prvenstva C-2 lige in pred današnjim srečanjem v Dolini (ob 20. uri) med tema dvema ekipama, Že stanje na lestvici jasno kaže razmerje moči med Jadranom in moštvom iz Padove. Ni dvoma: jadranovci so favoriti. Ker pa se obeta za četrto moštvo, ki se bo uvrstilo v kvalifikacijski del za prestop v C-l ligo, ogorčena borba (San Bonifacio, Jadran in Spilimbergo so praktično že kvalificirani), potem je tudi na dlani, da tudi ekipe iz Padove ne gre podcenjevati. V srečanju z Alabardo je bilo v Jadranovem moštvu opaziti rahel padec v formi. Treba bo tudi drevi v Dolini stisniti zobe, osvojiti novi točki in si s te: n skoraj matematično zagotoviti uvrstitev med prvo četverico. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Od treh slovenskih predstavnikov, ki bodo jutri zaposleni, bo nedvomno pred najtežjo nalogo Borova peterka, ki bo v gosteh igrala proti Scogliettu, ki je predvsem na svojem igrišču izredno nevaren. Kontovelci, ki so med tednom slavili lepo zmago proti moštvu GMT. bodo lahko jutri proti ekipi CUS jurišali na novo zmago. Dve točki pa bi lahko zbral tudi PIANCAVALLO — Švicarka Anne Marie Nadig je (enako kot lani) tudi letos na Piancavallu zmagala v smuku za svetovni pokal. S tem uspehom si je pridobila še 50 točk na lestvici za svetovni pokal, saj je osvojila prvo mesto tudi v kom binaciji (za katero je veljal tudi veleslalom v Limone ju. Nadigova je vozila izredno za nesljivo. Od starta do cilja je ori-šTa s poprečno hitrostjo 92,470 km na uro in to brez ene same na Pake. .Največje presenečenje včeraišijie ga smuka pa predstavlja visokorasla in svetlolasa Norvežanka Tc-rill Fjeldstad, ki je 2524 m dolgo Progo, z višinsko razliko 533 m in 35 vrati prevozita le v 25 stotink sekunde slabšem času od zmagovalke in si je tako povsem neprj čakcvano priboriš odlično drugo mesto. (Lani je bila na tej nrogi 14., zato ie bilo njeno včerajšnje, nenotvorjeno vesel:e razumljivo). Italijanske tekmovalke sn .ikon ča'e bolj v czadju. Najhitrejša med njimi je bi’a Gravina, kateri Da je njdn čas zadostoval šele za 24. mesto, ostale «azzurre» pa so bile. še mnogo slabše. Nastopile so tudi Jugoslovanke, kt so v tej disciplini .še posebno sla be. Njihova najboljša smukačica Tometova je osvojila šele 68. mesto, ostali del «plave» ekipe Da se je uvrstil od 77. do 82. mesta. Lestvica smuka je taka: 1. Nadig (Švi.) 1’41”38 2. Fjeldstad (Nor.) 1’41”64 3. De Agostini (Švi.) 1’41"93 4. Bischofberge (Švi.) 1*42**11 5. Grabam (Kan.) 1’42”19 6. Proll (Av.) 1 ’42”92 7. Flanders (ZDA) - 1'43"25 8. Wa!dmeier (Fr.) 1’43”30 9. Eter (Av.) 1’43M4R 10. Soltisova (ČSSR) 1’43”72 11. Nelson (ZDA) 1'43”85 12. Gros - Gaudenier (Fr.) 1’43”98 ODBOJKA V RAZNIH PRVENSTVIH ; „ !, ■> - . s, ,• > . * /- w - i, ■.•*.•** • < \ y * ■ -• ' Danes in jutri v borbi za točke kar šestnajst naših predstavnikov Bor JIK Banka pred težko nalogo - Sokol (ženska B liga) favorit - Priložnost za borovke, da se oddolžijo za zadnji neuspeh - Skupno štirje domači derbiji Norvežanka Fieldstad je na Piancavallu pripravila največje presene- čenje (Telefoto AP) 13. Ehrat (Švi.) r44”00 14. Eberle (Av.) 1’44''01 15. Maricich (ZDA) 1'44"07 22. Gravina (It.) 1'44”65 42. Matous (It.) 1’46”63 52. Stdiner (It.) 1’48”22 53. Vasina (It.) 1’48"99 54. Batacchi (It.) 1'49”69 LESTVICA KOMBINACIJE (sku- paj z veleslalomom v Limoneju) 1. Nadig (Švi.) 25 2. Serrat (Fr.) 20 3. Hpss (Švi.) 15 4. Pelen (Fr.) 12 5. Cooper (ZDA) 11 6. Nelson (ZDA) 10 7. Walliser (Švi.) 8 9. Kreiner ' (Av.) 7 10. Preuss (ZDA) 6 LESTVICA SP ZA SMUK 1. Nadig (Švi.) 50 2. Fjeldstad (Nor.) in Kreiner (Av.) 20 4. C. Proll (Av.) 19 5; Waldmeier (Fr.) 18 6. Hess (ZRN) in De Agostini (Švi.) 15 8. Sdlkner (Av.) in ■ . ’ Bischofberge (Švi.) 12 10. Graham (Kan.) in Haas (Švi.) 11 SKUPNA LESTVICA SP 1. Nadig (švi) 136 2. Epple (ZRN) 66 3. Serrat (Fr.) 5fl 4. Pelen (Fr.) 54 5. Hess (švi.) 45 6- Kreiner (Kan.) in TCmchnfpr (ZRN) 36 7. Haas (Švi.) 9. Sblkner (Av.) in Zini (It.) Danes bo na sporedu se slalom. 28 MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora JIK Banke bodo v 6. kolu odigrali tretjo tekmo, na domačem igrišču. Ta nastop bo še toliko bolj pomemben, saj bo to prvo srečanje po otvoritvi nove dvorane na stadionu «1. maj*, ki bo danes popoldne. Ni potrebno posebej poudariti, da bo nastop naših fantov še toliko bol; dobrodošel, če bo kronan z zmago. To pa bo izredno težko, ker je Pallavolo iz Mantove solidna šesterka, saj je izgubila le eno srečanje, pred tednom dni doma z 01ympio Karmak iz Bergama. Tržačani pa doslej hišo še pokazali posebno zanesljive igre, poleg tega je še nastop Ples ničarja vprašljiv. Zastopnike Bora JIK Banke torej čaka težka naloga. ŽENSKA B LIGA ■ Derbi med DMA Zanardo in Sokolom bo prav gotovo zelo zanimiv. Po našem mnenju je v tem srečanju favorit Sokol, čeprav igra v gosteh, vendar pod pogojem, da nasprotnicam vsili svojo igro. V primeru, da se bo. igra drugače razpletala, domačinke lahko pripravijo drugo zaporedno presenečenje. Vrsta Barribi iz Brescie ni letos najbolje startala, saj je prvo srečanje izgubila pred domačimi gledalci. V 2. kolu pa so se gostiteljice Bora Intereurope oddolžile z zmago v Moglianu Venetu. Naše odbojkarice pa so ubrale povsem drugačno pot. Ker je nemogoče dvakrat zapored igrati tako slabo kot v soboto, ima gostujoča ekipa lepe možnosti za rehabilitacijo. ŽENSKA C-2 LIGA Vse je kazalo, da bo neposredni obračun med Slogo in Bregom sila izenačen glede na to, da sta v krstnem nastopu naši šesterki slavili šele po petih setih igre. Med tednom pa sta se pri Slogi poškodovali kar dve igralki in odsotnost Ražnove in Križmančičeve se bo še kako poznala, s čimer bi se gostje močno ' okoristile. To so seveda samo napovedi in tudi tokrat bo najboljši razsodnik samo igrišče. Naš tretji zastopnik v tej ligi — Kontovel — igra doma s Celinio, ki je bila v prvem nastopu uspešna. Ne glede na to, pa imajo Kontovel-ke lepo priložnost, da osvojijo prvi dragoceni točki. MOŠKA C-2 in D LIGA Medtem ko se bo morala 01ympia podati na pot v Pordenon, bo Ju-ventina gostovala v Trstu. Prva se bo spoprijela z »gasilci*, ki ne bi smeli predstavljati nepremagljive ovire. Vse možnosti za drugi zaporedni uspeh se ponuja Juventini, ki bo pomerile moči s Solarisom. ŽENSKA D LIGA Tudi v tej ligi bosta naši ekipi igrali v gosteh. Sloga bo gostovala V Turjaku pri Pierisu, ki je prvo tekmo izgubil. Bor pa bo imel na drugi strani mreže Lucinico, ki ni nepremagljiv, pa čeprav, igra doma. MLADINKE V slovenskem derbiju se bosta jutri dopoldan na Proseku pomerila Kontovel in Breg. Za domačinke je ta tekma izredno važna, saj bi zmaga v tem nastopu pomenila še korak bliže h končnemu uspehu v tej skupini. V prvi tekmi v Dolini šo zmagale Kontovelke s 3:2. V povratnem srečanju so še toliko večje favoritinje. DEKLICE Na poti do končne zmage bo Sloga A v predzadnjem kolu gostovala pri Kontovelu in prav gotovo ne misli prekiniti dosedanje uspešne poti. Na stadionu «1. maj*, pa bo v tej konkurenci še drugi slovenski derbi med Borom, in Slogo B. Favoritinje so domačinke. G. F. KORAČEV POKAL Grški Aris preskromen nasprotnik za Garrero BENETKE - Kljub odsotnosti Da-lipagiča, ki se je poškodoval med treningom in ga je trener Zorzi iz previdnosti raje obdržal na klopci, je beneška Carrera z veliko lahkoto odpravila grško peterko Trbiž 40 eni Zabnice 40 cm Ovčja vas 40 cm Višarje 80 cm Nevejsko sedlo 50 cm Gilberti 110 cm Mokrinje 70 cm Sappada 10 cm Ravascletto 5 cm Zoncolan 40 cm Forni di Sopra 15 cm Varmost 15 cm Matajur 10 cm Piancavallo 50 cm Črni vrh 40 cm Lokve .20 cm Kalič 25 cm Zaplana 40 cm Stari vrh 40 cm Soriška planina 70 cm Kranjska gora 25 cm Krvavec 50 cm Pokljuka 80 cm Zatrnik 40 cm Kobla 60 cm Vogel 55 cm Jezersko 40 cm Aris iz Soluna: Najboljši pred domačimi sta bila Haywood (33 točk) in Della Fiori (30 točk, od katerih kar 24 v prvem polčasu). Pri gosteh je bil najbolj učinkovit Gallis, ki je dosegel več kot dve tretjini točk za svoje moštvo, kar 54. REZULTAT Carrera - Aris 115:78 (62:37) POKAL PRVAKINJ ČETRTFINALE BST Budimpešta - Accorsi TO 72:75 (47:37) SMUČANJE DANES V DAVOSU Tekaški smučarski svetovni pokal DAVOSV — Velika večina dobitnikov olimpijskih kolajn iz Lake Placida se bo danes zbrala v Davosu, kjer se bodo tekači danes pomerili v teku na 15 km dolgi progi za svetovni pokal. Pričakovati ip, da se bo glavni boj za najvišja mesta tudi danes (kot v vseh preostalih nastopih te prireditve) bil med Sovjeti in Skandinavci. Nekaj priložnosti ima mor da tudi kak posameznik iz nekaterih drugih držav, kot Bolgarije, Francije itd. Jutri bo na sporedu te prireditve v Davosu še ženski tek na 5 km ter moška in ženska štafeta. Polet v gosteh proti moštvu La Talpa, ki je doslej ostalo še praznih rok. KADETI Polet bi lahko jutri proti Ricrea-toriju osvojil prvi prvenstveni točki. Sicer pa je sploh vprašanje, ali bodo to tekmo odigrali, saj je opensko igrišče še pod snežno odejo. Bor bo proti Libertasu danes pred dokaj težko nalogo, Kontovel pa ima, seveda če t r igral v najboljši postavi, lepo priložnost,- da proti Alabardi osvoji novi prvenstveni točki. NARAŠČAJNIKI Bo Boru B uspelo osvojiti prvi prvenstveni točki proti Ricreatori-ju, ki je kot borovci še vedno praznih rok? Mladim borovcem iskreno želimo, da bi v tem «malem podvigu* uspeli. Nabrežinci bodo tokrat pred nepremostljivo oviro. Spoprijeli se bedo s favorizirano Alabardo. Bor A pa ima priložnost, da proti moštvu SABA iztrži celotni izkupiček DEČKI Tudi za mlade jadranovce bomo jutri držali pesti, da v srečanju proti Ricreatoriju osvojijo prvi prvenstveni točki. Nalc-ra Kontovelcev bo izredno težka (igrali bodo proti Don Boscu) in dokaj težka preizkušnja čaka tudi borovce v tekmi z Interjem 1904. (bi) SMUČANJE NA «,\0 STOPU* V GROBNE Steiner poškodovan Včerajšnje poskusne vožnje za jutrišnji smuk v Grodnu, ki bo veljal za svetovni pokal, so bile u-sodne za avstrijskega smukača Antona Steinerja. Ker je ta smuk povezan z veleslalomom v Madonni »iiiiimiiiiiiiitrtiiiiiiiiiiHiiiiititiitiiiiiiiiiiiMlifniniii di Campiglio (za kombinacijo) je Steiner treniral, da bi prišel do dodatnih točk. Na nekem nevarnem mestu pa ga je zaneslo in padel je tako nerodno, da so ga morali prepeljati v blonišnico v Bočen, nato pa v Innsbruck, Zdravniki so ugotovili poškodbo desne ključnice, pretegnjene vezi desnega kolena in pretres možganov. Vse kaže, da do konca januarja ne bo več nastopal. Padel je tudi Japonec Aihara, ki ima poškodovano hrbtenico in trenutno leži v briksenški bolnišnici; Na zelo hitri in poledeneli Drogi je bil najhitrejši Spiess, sledil mu je Muller. nato pa Klammer. Italijani so dosegli slabe čase. Brescia - Inter X Cagliari - Bologna 1 Catanzaro - As coli 1 Como - Perugia X Fiorentina - Roma 1 Juventus - Pistolese 1 Napoli - Torino X Udinese - Avellino 1 Lazfo - Piša 1 Lecce- Foggia X Milan - Cesena 1 Cavese - Sambcnedett. X Fran ca vi Ha - Salemit. 2 1 2 Kljub temu, da so Borovi dečki igrali dokaj slabo, so s precejšnjo lahkoto odpravili skromno Barcolano (na sliki), v prihodnjem koln pa se bodo morali pošteno potruditi, saj jih čaka. močna peterka Inter 1904 DOMAČI ŠPORT OBVESTILA r 1 f 11 g| it i pJ i =- "l, "i'"1...-it. IJ—1 1. — prvi , drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 2 X X 2 2 1 1 2 2 1 ŠD Mladina organizira smučarski izlet v Trbiž Jutri, 14. decembra. Odhod izpred spomenika ob 6.30. Prijave pri Stojanu, tel 220-423. # * # ŠZ Bor obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 16. t.m., ob 20. uri na stadionu tl. maja. Smučarski klub Devin sporoča, da se bo smučarski tečaj pričel jutri, 14. decembra. Vozni red avtobusov bo naslednji: avtobus št. 1 ob 6.10 Božje polje, 6.20, Salež, 6,30 Prečnik, 6.40 Mavhlnje, 6.50 Vižovlje, 6.55 Ses-Ijan. 7.00 Devin. Avtobus št. 2 ob 6.00 Slivno, 6.20 Praprot, 6.So Nabrežina - Postaja, 6.40 Nabrežina -center, 6.50 Nabrežina - kamnolomi, 6.55 Sesljan, 7.00 Devin. Prosimo za točnost. * * * SPDT obvešča, da je odhod avtobusov na Nevejsko sedb za smučarski tečaj SPDT jutri, 14. t.m., točno ob 6.30 izpred sednijske palače (Foro Ulpiano). VAM PREDSTAVI MLADINCI 16.00 v Gorici Ardita - Dom NARAŠČAJNIKI 16.00 v Goriči . Dom - Tai Ginseng MINIBASKET TURNIR Z t R 14.30 v Testu, stadion «1. maj» Bor B - Don Bosco • £ , •» »•*■ - ■’ 1 ■ - 14.15' v Trstu,"‘Istrska ulica Dou Bosco - Sokol 16.00 v Trstu,' Istrska Ulica ’ ; saba - Polet :. ; V NAMIZNI TENIS , PROMOCIJSKA liga 16.30 v Trstu, stadion *1-maj* Bw.»- Ardita’ GO 4 ODBOJKA T* MOŠKA B LIGA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj* : Bor JIK Banka ; Mantova ŽENSKA B LIGA 17.00 v: Trstu, Monto Cengio OMA Zanardo Sokol . , ■ t—' ."-' /.v , L, .2t‘.15 v 'Brescii Barribi. - Bor Intereuropa ,y ■ŽENSKA C42 LIGA 18.30 na Proseku .* Kontovel - Celinla 2 - V -V V 20.30 pri Banih Sloga - Breg MOŠKA C-2 LIGA 13.00 v Pordenonu -(gasilci Pordenon - 01ympla DANES SOBOTA, 13. DECEMBRA 1980 NOGOMET lf.30 v Dolini 1 Breg - Cpicina CICIBANI 14.00 v Dolini Breg - Muggesana MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Dolini Breg - Campanelle KOŠARKA MOŠKA C - 2 LIGA 20.00 v Dolini Jadran - Padova 3G DEČKI 15.30 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco NOGOMET V 13. KOLU 2. AMATERSKE LICE Osrednje srečanje v Križu med domačo Vesno in Bregom Ekipi sta v dobri formi - Brežani ie šest nedelj niso doživeli poraza • Zarja in Kras takrat pred domačim občinstvom ■ V zaostali tekmi 3. AL Gaja * Primorje Igrišča, posebno tista na kraški planoti, bodo spet v ospredju jutrišnjega 13. kola: zaradi mraza so namreč še vedno pokrita s snegom in ledom, tako da so se voditelji posameznih klubov obrnili do deželne nogometne zveze in predlagali, da nekatere tekme odloži. Nogometna zveza pa ni imela posluha < * m mmm Kras (na sliki med tekmo proti Domiu, kjer je remiziral 1:1) ima jutri pred domačim občinstvom lepo priložnost, da osvoji obe točki, kar mu sicer ni uspelo že pet nedelj in je kratkomalo odvrnila, naj druž-tva sama poskrbijo za čiščenje. Ne-katpri so se že lotili z delom, vendar ne z velikim uspehom, zato bodo dokončno besedo imeli sodniki. Jutri bodo odigrali več zanimivih tekem, tako. da bi se znala začasna lestvica precej spremeniti. Na sporedu je tudi peti derbi letošhje-ga, prvenstva Vesna - Breg, Zarja in Kras pa igrata pred domačim občinstvom. Vesna — Breg Nedvomno bo to osrednja tekma tega žavrtljala. Ekipi sta v dobri formi, Vesna, ki vodi na lestvici z 18 točkami, je do sedaj doživela en ssm pofaz, v gosteh. Brežani pa so se po izredno slabem startu razigrali in v zadnjih šestih nastopih, odnesli kar 10 točk, torej dve več od Veshe. V Križu torej pričakujejo zelo napet dvoboj in borba za točke bo precej ostra. Pri tem bodo- gotovo prišli na raču” ljubitelji nogometa; prepričani smo, da bosta ekipi prikazali res dobro igro, vsaj sodeč po dosedanjih nastopih. Glede izida pa se nočemo prenagliti. Pri derbiju ne gre samo it točke, ampak tudi za prestiž. Vseeno pa menimo, da je,Vesna, ki igrr doma, le na boljšem. Brežani pa bi se v Križu zadovoljili • tudi z eno samo točko. Kras — Opicina Supercaffč Kras že pet, nedelj ni okusil zrna ge. Zadnji uspeh je pamreč dose gel v šestem kolu proti Campanel-lam. Ker tokrat igrajo pred domačim občinstvom, so v taboru Krasa optimisti, tudi glede na to, da Opicina Supercaffe do sedaj ni dosegla vidnih rezultatov in da ima na lestvici tri točke manj od Kra- sa. Poleg tegh je Op. Supercaffe v petih nastopih v gosteh csvoji'a štiri , točke. Kras’v tej tekmi ne bi smel zatajiti. Zarj*a;— Bax1er Tudi Zarjan, ne bi smeli imeti velikih težav, oziroma, edini problem, ki jih tare, je igrišče, ki je neuporabno in ni izključeno, da bodo srečanje odigrali celo v Trebčah. Kljub temu pa navijači Zarje čakajo na jutrišnji nastop s precejšnjim optimjzmom. Baxter sodi med šibkejše enajsterice tega prvenstva. Doslej -so Tržačani izbojevali le eno zmago in šest remi jev. Zanimivo je„ da je Baxter o svojil več 'točk v gosteh (šest) kof pa doma (dve). 3. AMATERSKA LIGA Prvega dela prvenstva je konec, jutri pa bodo odigrali še zadnji z*o stali tekmi in sicer: derbi Gaja -Primorje irj San Lujgi - Inter TSi Gaja — Primorje Izid tega derbija bo odločilnega pomena za naslov zimskega prvaka. Primorje in\a sicer dve-točki Več na lestvici, z zmago., pa bi ga Ga-, ja dohitelai tako da bi naslov pripadal obema Derbi bo tako zelo verjetno precej napet, škoda le, da igrišče na Padričah ni v najboljšem stanju, kar bo precej pogojevalo igro obeh ekip. Bruno Rupel BOKS LOS ANGELES — Mehikanec Rafael Limon je z zmago proti Idelfohsu Bethlimu (s KO nekaj pred koncem 15. kroga) osvojil svetovni naslov v superperesni kategoriji (po verziji WBC). ŽENSKA D LIGA 20.30 v Turjaku * Pieris - Sloga * * # 18.00 v Ločniku Lucinico - Bor MOŠKA D LIGA 18.30 v Trstu, Morpurgo Solaris - Juventina DEKLICE 15.00 na stadionu «1. maj* Bor - Sloga B * « * 16.00 nit Proseku Kontovel - Sloga A JUTRI NEDELJA, 14. DECEMBRA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Križu Vesna, Breg^ ^ # 14.30 v Repnu Kras - O, Supercaffč " #•*-* 14.30 v Trebčah Zarja - Baxter 3. AMATERSKA LIGA . 14.39 na Padričah Gaja - Primorje - " ■»