•JUTRA a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon Leto IV. (XI.), štev. 157 Maribor, pondeljek 14. julija 1930 Račun pri poštnam čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 V»l)a meaečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Uredn.2440 Uprava 2455 in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprojama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 poštnina plačana v gotovini murwonM Cena 1 Din 13. VII. 1920 —13. VII. 1930 Dne 13. julija 1920 — bil je torek — so tržaški fašisti pod vodstvom Frančiška Ciiunte opustošili in požgali Narodni dom v Trstu, obenem so tudi oropali in razdejali lokale šestih odvetnikov ter Jadranske in Ljubljanske kreditne banke V reviji »La Gerachia« za mesec oktober 1927, katera številka je izšla pod °sebno odgovornostjo ga Mussolinija, je Frančišek Giunta, ki je bil tedaj podpredsednik rimske poslanske zbornice in tajnik fašističnega velikega sveta, napihal članek: »II fascismo nella Venezia Giulia«. Giunta piše v tem članku, da je dne 13. VII. 1920 njega in njegove paj-da§e gnal proti hotelu Balkanu nagon, 1*1 maščevali poveljnika Gulli-ja in mPtorista Rossi-a, ki sta bila dan preje Pala v Splitu baje kot žrtvi, v resnici Pa kot provokaterja. Giunta piše doslov-p°: »Zaplaplolali so plameni in v kratkem je bilo mrko poslopje (Narodni dom) goreča grmada, kjer se je uničila zalega in grožnja«. Giunta je torej sam ne samo priznal, ampak se celo črno na belem pohvalil, da je on tisti, ki je povzročil požige in pustošenja dne 13. VII. 1920 in tudi kasneje v Trstu. Z ozirom na ta članek je neki tržaški oškodovanec hotel direktno proti Giunti utožiti odškodnino, a mu je bilo to od neke naše ugledne osebe odsvetovano, češ, da bo itak vlada oskrbela, da bo Italija Škodo poravnala. In res je v dopisu iz Nettuna, dne 20. VII. 1925 Benito Mussolini tedanjega poslanika v Rimu gospoda Antonijeviča obvestil, da je z ozirom na noto naše vlade z dne 16. VII. 1925, v kateri je Inla opisana škoda, ki so jo utrpeli naši državljani v Trstu, ponujena vsota po Dir 5,300.000 v svrho likvidacije te ško-e> da se zadeva prijateljskim potem aranžira. Konec dopisa gospoda Musso-im-ia se glasi doslovno: »Če se ta pred-og sprejme, bo vlada Njegovega Veli-anstva kraka Italije položila vladi Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrva-tov ’n Slovencev gornjo vsoto v roku treh mesecev od obvestitve, da je ta konvencija ratifikovana.« Nettunska konvencija je bila ratiflko-Vana dne 14. XII. 1928, ter je od tedaj Poteklo Šestkrat po tri mesece. Treba bi oilo torej potrebno ukreniti, da Italija goli navedeno vsoto za odškodovance v ^rstu izplača. Oškodovanci, od kateri so : T atefi naravnost v neznosnih materi-I -1 razmerah, so čakali na to že doni”0 ’p od Italije obljubljeno odškod-da c* kot °dveč, ter imajo pravico, to dejainkfVa odškodnine nujno reši in Vodovod in bazen na Pohorju i SLOVESNA OTVORITEV IN BLOGOS LOVITEV BAZENA IN VODOVODA PRI MARIBORSKI KOČI. - VELIKO PLANINSKO SLAVJE. Naval letoviščarjev na naše Pohorje narašča od leta do leta in s tem seveda tudi obisk v tamkajšnjih kočah. Zlasti Mariborska koča je postala eno najbolj priljubljenih zavetišč planincev iz vseh pokrajin naše države in je nad vse agilna mariborska podružnica SPD tudi storila vse, da nudi gostom koče čim večjo udobnost. Koča je morala zadnja leta prevzeti nase številne investicije. V krat-i kih presledkih so bila izvršena razna ; dela: povečanje dependanse, igrišča, shramba, umivalnica, pralnica, kopalnica in sedaj še vodovod in bazen (planinsko kopališče). K temu se je po nakupu idiličnega tdavnika zaokrožilo posestvo v lep obsežen kompleks. Danes ima koča že pravi hotelski obrat z vsem komfortom. Kljub tej modernizaciji pa si je ohranila svoj planinski značaj v polni meri, kajti ona se mora ravnati po duhu časa in potrebi modernega planinca in športnika. Pred kočo na vrtni terasi se je v nedeljo med zelenjem zabelil okrašen oltarček, planinski zvonec pa je vabil k službi božji. Zgrnili so se planinci meščanje. uradniki, delavci, dijaki, domačini naokoli. Pobožna tišina. Lep Gospodov dan. Prof. dr. S o m r a k je daroval sv. mašo (prvo pri Mariborski koči) in je potem nagovoril planinske farane in jim v krasnem primeru prikazal kreposti in lepote telesa in duš-. Blagoslovil je Dom, njegove naprave in vso planinsko občestvo. Po cerkvenih opravilih je bilo planinsko zborovanje- Dr. S e n j o r, agilni načelnik podružnice SPD, je v' kratkih obrisih popisal potek posameznih del. Pozdravil je zastopnike: dr. R. M a r n a, načelnika trg. oddelka za bansko upravo, dr. Fr. T o-j m i n š k a, predsednika osrednjega odbora SPD in g. K n a f e I c a. rav-1 natelja P i š k a in Podrav. podružnico. Vekosl. G o 1 u b o v i č a za SK. Ma-: ribor, geometra P 1 e m 1 j a (ki nam meri pohorsko c^sto), naše sezonske goste, novinarje in tvrdke Jelenec in Šlajmer, Karba, Ferš, Kravos in ves planinski zbor. SPD Maribor nudi vse, kar more. Vse te nove naprave izroča prometu in jih smatra otvorjenim. V tem hipu so prvi junaški plavači poskakali v hladne valove bazena, nato pa priredili dirko po senožeti. Sledile so čestitke zastopnikov. Dr. R. Marn, stalen gost, je vzhičen za Pohorje in bo na merodajnem mestu pravilno tol mačil naše želje in potrebe. Krepko je pozdravil planinski starosta dr. Fran T o m i n š e k, ki je imenoval podružnico Maribor najmarljivejšo, ki se s svojimi Domovi in napravami že lahko meri z osred- društvom. Povdarja važnost podružnice, ki na eksponirani meji vrši tudi narodnoobrambno delo. Ravnatelj P i š e k se je pridružil tem čestitkam s toplo zahvalo, na kar je imel inž. J e 1 e n e c za Ribniško kočo svoj veliki pohorskoreklamni, planinskopatrijotičen govor. V svoji dovtipni, neizčrpni, veselopikri duhovitosti, zaokrožen v miselnih zasuk-ljajih je svoje verne poslušalce tako zasukal in v svojem resnem humorju je svoje resne poslušalce spravil v tako resno nesrečo, da se niso zavedali, ko jim je na srce vzdihal, a na žepe pihal, ko jih je z eno roko objemal, a z drugo jim iz žepov jemal in to vse za te ljube ribniške deleže. Sicer pozdravlja Mariborsko kočo, ki je ma-' tiča in o^ora tudi Ribniške. V imenu sezonskih gostov se je ves ginjen zahvaljeval polkovnik L a-z i č in s hvaležnostjo pozdravil planince Slovence. Konečno je v vzne-šenih. pohorskih stihih vse to opel, poveličal in kronal pohorski pesni-kovič. Ko je potem še nebo poslalo svoj blagoslov, se ie v koči razvila planinska zabava, tako prisrčna in prijateljska, kakor še nikoli. (Udarila sta se inž. Jelenc in pohorski pesnikovič). Le prehitro so se planinci razšli. In zopet je zadišalo po dolini, po mestu, no uradu. Kedaj bomo zopet kaj otvar-jali? Idiot ©red revolucijo? AGITACIJA EGIPTOVSKIH NACIJON ALISTOV PROTI KRALJU FRIADU IN ANGLEŠKI NADVLADI V EGIPTU. rest>o in trdno vztrajali na crrmr, • za tržaške oškodovance do- nltpvrJ«ilea01§kodnine’ ter tudi na povr' zencVi . ’ kat®re fašisti s svojimi karm™, ™'.pok°di našim državljanom še 7nrmtr°Caj°’.Se ne k° več zgodilo, kakor n zadnje flni, ko se je laška ladja na- V,no. za,etela iz olrestnosti, če ne v na5° todio. uničila več človeških zivljeni in povzročil nr'enig’no Sk^-v Oškodovanci iz lista, M elani . ogromno LONDON, 14. julija. »Daily Mail« izraža domnevo, da stoji Egipt pred revolucijo, s katero že resno računajo tudi egiptski nacijonalisti. List naglaša, da ni izključeno, da bi bila proglašena republika pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Nahaz paše. Govori se tudi o možnosti odstopa sedanjega kralja Fuada na korist 10 letnemu sinu Farau-ku. Egiptski nacijonalisti razvijajo zelo živahno agitacijo proti kralju Fuadu, ki mu očitajo, da je preveč popustljiv proti angleški nadvladi. Razburjenje v naci-jonalističnih krogih je izredno veliko in ni izključeno, da pride v kratkem do velikih izgredov. Egiptski parlament je bil nepričakovano odgoden za 3 tedne, kar je izzvalo še večje nezadovoljstvo. Nacijonalisti raz-Jvijajo izredno živahno pronmmndo proti i augleško-esiptski oaitodhi. Jii o* prizna. va suverenosti Egipta, kar je poprej angleška vlada slovesno obljubila. Anglija ima z zasedbo Sudana pod svojo oblastjo vse vodne naprave, ki namakajo Egipt in so si na ta način zasigurali nadvlado v Egiptu. Nacijonalisti zahtevajo zato, da naj Anglija vrne Egiptu tudi Sudan, brez katerega je gospodarski razvoj Egipta sploh nemogoč. Radi naraščajoče agitacije je bila egiptska vlada prisiljena k izrednim ukrepom in je med drugim odgo-dila tudi parlament. Zmernejši politični krogi v Egipl pa so mnenja, da je sporazum med obema državama neobhodno potreben in to predvsem radi tega, ker ste obe državi ne samo v tesnih političnih temveč tudi v najožjih gospodarskih zvezah. Splošno se pričakuje zato, da bodo pogajanja med Anglijo in T ‘ tri že v kratkem obnovljena. Obsodba Pangaloaa ATENE, 14. julija. Izredna komisija se* nata je obsodila bivšega diktatorja Pan-galosa na 2 leti ječe radi manipulacij pri armadnih dobavah. IDO letnica prue železnice LONDON, 14. julija. Septembra se bo vršila proslava lOOIetnice otvoritve železnice Liverpool - Manchester, prve na svetu. Angleške državne železnice prire-de pri tej priliki razstavo razvoja prevoznih sredstev, na kateri bo okrog 5.000 tipov raznih strojev in vozov. Avtomobilska nezgoda na Koroški cesti. Sinoči je vozil 341etni mehanik Srečko Vokač s »Fordom« tovarnarja Reicha iz Kamnice, kamor je napravil z narednikom Rudolfom Hrastom izlet »na črno«. Na periferiji mesta, kjer se začnejo prve hiše, je z veliko brzino drveči dvosedežni potni »Ford« vsled razmočene ceste začel sumljivo drčati proti plotu neke hiše. Tam se je nagloma okrenil proti plotu Steinbrennerjeve vrtnarije, kjer se je slučajno na kolesu mimovozeči 281etni mlinar pri Rosenbergu, Bogomir Rozman prijel plota vrtnarije. Avto je z vso silo pritisnil na kolesarja, ki je dobil težko kontuzijo na levem kolenu, dočim se je kolo vsled silnega sunka popolnoma zve-rižilo. — Vozač Srečko Vokač je dobil težje poškodbe na prsnem košu in glavi, njegov sopotnik nairednik Rudolf Hrast pa lažjo poškodbo na levi nogi. Vse tri ponesrečence so z reševalnim avtom odpremili v bolnico, kjer so pa narednika R. H. takoj odpustili. — Avto, ki je poškodovan na blatnikih, v zavori in ima zlomljeno varovalno šipo, so z zveriženim kolesom odpeljali na dvorišče reševalne postaje. V goreči postelji se je prebudil... Medičar in svečar Karol Gert se je v soboto okrog polnoči vrnil na svoje stanovanje v Gosposki ulici ter legel z gorečo cigareto v posteljo. Ker je kmalu trdno zaspal, je pozabil na cigaretni ogorek, ki mu je med spanjem padel iz ust. Najprej je začela tleti odeja, nakar se je vnela še blazina in rjuhe. Se-le plameni so prebudili g. Gerta, ki je v prvi naglici zmetal vso gorečo posteljno opremo na tla, kjer so se istotako vnela in začela goreti... K sreči je imel odprta okna, skozi katera se je valil zelo gost dim, na katerega so postali pozorni pa-santi in stražniki, ki so medtem avizira-li gasilce. Čim sta dospela dva voda gasilcev, ki so morali po lestvi v prvo nadstropje, je začel Karol G. metati goreče blazine in odeje na ulico. Po daljšem trudu se je posrečilo odstraniti vsako nevarnost. 2ago v jetnlšnico vtihotapil je 24. jun. 311etni Alojz Brinovšek, brq^ poselni delavec, tat po poklicu že vJč-krat predkaznovan, ki so ga danes aretirali in oddali sodišču. Dne 24. jun. je neki Alojz Leopold za nekega arestanta A. Z. prinesel zavoj češenj in cigar. Ko so zavoj preiskali, so našli v njem žagi-co za žaganje želez2. Fanta so prijeli in oddali policiji. Tam je povedal, da je dobil paket od nekega moškega pri magi-stratnem poslopju, ki mu je dal 10 Din, da ponese zavoj v jefnišnico. Po opisu so danes ftrinovška arefi-all ir. Leonold A in •/ je takoj v Brinovšku spoznal do-Učinka.« ’ Mariborski in dnemi Naša mlačina u Kaštel Luksiču Kot že več let, je tudi letos priredil Pomladek Rdečega križa v Mariboru pod skrbnim vodstvom vodje g. Ravterja počitniško kolonijo slabotne dece v prelepem Kaštelu Lukšiču. Mnogo solz je bilo pri odhodu, a že par minut za tem so se otroci vživeli, da smo bili vsi kakor ena družina. Branko, Vladko, Cirilček in vsi so bili veseli, prepevali so in se veselili našega Jadrana. Nič se niso naveličali vožnje. Povsod pa se je kaizala skrbna roka gospoda vodje in njegove gospe soproge. Kljub radostnemu razpoloženju sta vladala v vseh oddelkih snaga in red. Z velikim zanimanjem so gledali otroci šume in polja, srebrne reke in zelene travnike. Nič jih ni motilo v uživanju prirode, dokler nismo dospeli južno od Karlovca do njiv, ■ki so bile popolnoma uničene od debele toče v dolžini ca. 4 km. Pri postaji Pla-ško smo zagledali Plaško jezero, ki pa se v veliki vročini posuši in naraste zopet v deževnem času. Zopet smo se vozili preko ogromnih kompleksov gozda, hiteli smo v nižine in se spenjali v višine. Doline in hribi so bežali mimo nas in nosili pozdrave naše dece jugosloven-skemu Meranu. Nihče ni tožil, da mu ni kaj prav, vsi so bili zdravi kot ribe v vodi. Ko se je zmračilo, so vsi posedli v kupeje in zaspali na prijetnih prenočiščih, ki jih je pripravil g. vodja. Že ob 5. uri zjutraj so bili vsi pokoncu. Zagledali so kraševit svet s kraškhni polji, ki so ograjena s kamenjem, da burja ne odnese zemlje. Revni Dalmatinci so čakali ob progi in lačno gledali na naše letoviščarje, ki so jim metali kruha, keksov, potic in mesa, po čemer so vsi hlastno planili in hitro pospravili bogat zajtrk. Mali Zvonko je prišel k meni in vprašal: »Gospod kandidat, zakaj pa so Dalmatinci tako lačni?« Razložil sem mu, pa mu ni šlo v glavo. »Zakaj pa je tako nerodoviten svet?« »Ker je kamenit.« »Zakaj pa je kamenit?« Oh, ta deca in njihova radovednost! Še v zadrego te spravijo. — Vlak drči vedno dalje ob veselem žebljanju otrok. Vse se veseli morja. Pride mali Tonček in vpraša: »Gospod,^ kaj pa je morje?« Taka in slična vprašanja so bila vedno. Nasmejali smo se vsi, posebno ob vprašanju o morskih pseh, vilah itd. Kaj vse bi moral kandidat vedeti! Ko pa so zagledali morje, ki se je kopalo v solnčnih žarkih, morje, po katerem so brzele jadrnice, parniki in motorni čolni, pa je zavriskal iz mladih grl našemu sinjemu morju: »Buči, buči, morje Adrijansko, bilo si in boš slovansko.« Tudi pesem je zabučala in je šumela vse tja do naše končne postaje Kaštel Stari. Naložili smo se na avto Crvenoga Krsta in odbrzeli v julijski raj, najlepši del Kaštelov, v LukŠič. Mali Dal-matinčki so nas navdušeno pozdravljali in .naS1 . ti nihče nič ne » ' Y?s: Amerika je kakor ogromna n n,/a’ Najrazličnejši svet živi tu drug eg drugega in dela, čim pa si izven te zveze, si obsojen na propast«. In Jenčič, plavolasi slovanski rojak, postane ameri kanski državljan. Polagoma se bude nje gove duševne sposobnosti, dobi boljše mesto, naposled se tudi oženi. Postane edinica ameriškega naroda, spoštovan član družbe, nastopa pot k blagostanju in sreči. To je v kratkih potezah jedro’ tega za nas važnega romana. Je to študija psihe našega človeka v tujem svetu. Je to obenem tragedija našega človeka v naci-ionalnem pogledu. Je to izvrstna ilustracija amerikanizacije našega1 izseljeništva, problema, ki mu moramo posvečati veliko pažnjo. Cenik diujih zutn V Nemčiji je izšel te dni cenik divjih zveri za 1. 1930. Julija in avgusta se namreč napravijo najboljši trgovski posli z eksotičnimi živalmi. Po tem ceniku stane žirafa 130.000 Din, nilski konj 80— lOO.COO, nosorog 200.000, slon 100 120.000, lev najboljše vrste pa 40.000 Din. Zanimivo je, da je bil lev še pred nekoliko leti najbolj draga žival, dočim se dobi sedaj za nosoroga že 6 krasnih levov. To dejstvo je izzvalo veliko ogor čenje med trgovci, ki dobavljajo leve. Vzrok padanja cene levov pa je sledeči levi se razmeroma naglo množe in to pod človeškim nadzorstvom. Poprej ujeti in dosedaj neukroteni levi so navadno požrli svoje mladiče, vsled česar sedaj mladiče levom odvzamejo in jih umetno doje. Povpraševanja so zato vedno manjša in s tem vred seveda padajo tudi cene »kralja puščav«. Silen porast prebivalstva v Združenih državah. Dočim je bilo 1. 1890 v Združenih državah Severne Amerike 62,947.000 prebivalcev, jih je bilo 1. 1920 že 106 milijonov, po zadnji statistiki na podlagi letošnjega ljudskega štetja pa že 122 milijonov. Newyork sam ima 6,958.792 duš za 1,378.744 več nego 1. 1920. Znamenita špijonka o suo-jem delouanju Lepa baronesa Karla Jensen je bila mnogo let v vohunski službi neke velesile. Nedavno so jo razkrinkali in onemogočili njeno nadaljno delo. Sedaj piše v nekem angleškem listu svoje doživljaje. »Pravzaprav« — pravi med drugim »nisem bila nikdar vohunka v pravem smislu te besede. Imela sem naloge posebne vrste, uporabljali so me, če je trebalo na rafiniran način dobaviti ka-cšne važne papirje. Tedaj sem morala prevzeti vlogo Kirke in zapeljati svoje žrtve, da jih na koncu s strupenim po-jubom napravim neopasne. Nikoli ne pozabim razburjenja, ki sem ga preživela v prvem takem slučaju. Dobila sem nalog, da sledim nekemu revolucionarju, ki je bil dodeljen v angleško kolonijo, da tam organizira vstajo. Vlorala bi mu ukrasti neke dokumente. Sledila sem mu na vsakem koraku, do-der se nisem končno z njim spoznala v nekem belgijskem morskem kopališču. Igrala sem vlogo bogate Američanke, ki llepi po pustolovščinah. Nekega večera sem ga primamila v svojo hotelsko sobo in uspela sem tako daleč, da me je hotel poljubljati. Ko me je prvič poljubil, sem odšla v sosedno sobo in si namazala ustnice z indijskim narkotičnim sredstvom, ki mi ga je dobavil moj šef. Bila sem navajena na učinkovanje tega sredstva, za vsak slučaj pa sem imela pri roki tudi protistrup. Ko sem se vrnila v sobo, sem objela svojo žrtev in jo čvrsto poljubila. Učinek narkotika je bil tako jak, da je revolucijonar takoj izgubil zavest, padel na posteljo in zaspal. Takoj sem vzela protistrup, da se tudi ne bi omamila, nato sem pa odprla njegov kovčeg in iskala potrebne papirje. Toda dočim sem še iskala med njegovimi papirji, sem začula besni krik tega človeka, ki je prehitro prišel k zavesti. Segel je po revolverju in ustrelil proti meni ter me lahko ranil na nogi. V samoobrambi sem ga udarila z bičem v obraz in ga napravila neškodljivim. Nato sem skočila na hodnik, zbežala ven in se z avtomobilom odpeljala na kolodvor. Imela sem pri sebi zaželjene papirje. Kakor vidite« — končuje Karla Jensen svoje pripovedovanje — »takšne stvari se ne dogajajo samo v filmu, ampak tudi v življenju«. Tekmouanje za čržauno pruenstuo Včeraj je bilo odigrano drugo kolo izbirnih tekem za državno prvenstvo. V Zagrebu je bila Ilirija ponovno poražena od Concordije s 6:0 (2:0), beograjska Jugoslavija je pri revanžni tekmi zmagala nad subotiško Bačko z 6:0 (3:0). V Osijeku je ostala tekma med Haškom in Slavijo neodločna 2-2 (1:2) in se bo danes ponovila. Toraj niti drugo kolo izločilnih tekem ni še določilo vseh treh klubov, ki sa bodo borili za državno prvenstvo. Najslabše je odrezal slovenski prvak SK Ilirija. Po časopisnih poročilih iz Zagreba je bil slovenski prvak za cel razred slabši od zagrebškega, kar tudi dokazujeta rezultata v tekmah Concordija:Ilirija. Slovenski športniki bomo pač morali napeti vse sile, da pokažemo ostalim jugoslo-venskim klubom, da nismo začetniki in da je poraz slovenskega prvaka le rezultat razmer in težkoč, s katerimi se morajo boriti slovenski klubi. 4 Skodelica čaja za poldrugi milijon dinarjeu Filmska zvezda Klara Bow, koje krasna oči imajo veliko oboževalcev, tudi sama ljubi lepe moške oči. Nedavno se je mudil v Hollywoodu mlad trgovec iz Dallasa, kojega oči so jo tako očarale, da mu je obljubila rendezvous. In obljubo je tudi držala. Toda konec rendez-vousa je bil nekoliko tragičen. Zakaj pojavila se je nenadoma na pozorišču trgovčeva žena in tožila filmsko zvezdo za odškodnino 150.0c0 dolarjev, Češ, da ji je odtujila moževa čustva. Kakor je videti, je trgovčeva žena moževa čustva zelo visoko cenila, kar na 8 milijonov dinarjev. Filmska zvezda je seveda za gotavljala, da je rendez-vous bil povsem nedolžen, da sta izpila vsak komaj skodelico čaja in da sta si samo gledala v oči. Končno je igralka, dasi se je čutila povsem nedolžno, prostovoljno pri stala na kompromis in dala trgovčevi ženi 30.000 dolarjev. Tako je skodelica čaja in pa gledanje lepih oči stalo film' sko igralko lepo premoženje poldruge' ga mili;,ona dinarjev! To si seveda lahko privošči samo ameriška filmska zvezda! Ameriški ho*el v Turčiji. Podjetni Amerikanci grade, kjer le morejo, po celemsvetu luksuzne hotele Znana tvrdka Fox Brothers je sklenila da v najkrajšem času zgradi ogromen hotel v turški Mali Aziji, med Bruso in Kekirko, ker računa, da bodo kmalu pri čele obiskovati Turčijo velike skupine ameriških turistov. Največji avijatičnl svetilnik sveta. Ob priliki velikega narodnega letalskega sestanka meseca avgusta v Ci-kagu bodo izročili prometu največji avi-jatični svetilnik na svetu. Njegova svetloba je za 2 in pol milijarde sveč, vidi se nad 300 km daleč. Medklubski tenismafch ISSK Maribor: SK Ptuj 9:1. V Ptuju se je vršil medklubski tenis-match ISSK Maribor:SK Ptuj. »Maribor« je poslal svoje najboljše igralce in je sigurno zmagal 9:1. Rezultati so bili naslednji: Gašparin:Sakotmk 3:6, 8:6, 6:1; Bergant :Honvery 6:0, 6:3; Voglar :Tobias 6:3, 6:1; Mešiček:prof. Jurko 7:5, 6:4; Babič:Borovsky 6:3j, 6:4; Fabjan:Gor-jup 6:3, 6:3; Pušenjak:Kveder 6:2, 6:2, 7:5; dr. Muhič:R. Šepec 6:3, 6:1; Ber-gant-Gasperin:Honvery-Sakotnik 4:6, 6:1, 8:6; Babič-Šepec:Borovsky-dr. Muhič 6:4, 4:6, 11:9; Voglar-Pušenjak:Tobi-as-Kveder 6:3, 2:2 (radi dežja so bile tekme prekinjene). SK Železničar v Sarajevu. V soboto so se vršile v Sarajevu nogometne tekme med železničarskimi nogometnimi klubi in so bili rezultati naslednji : Hermes (Ljubljana):Železničar (Osijek) 5:0 (2:0); Železničar (Sarajevo): Železničar (Beograd) 1:0 (1:0); ker som-borski »Železničar« ni nastopil, je SK Železničar (Maribor) zmagal par forfait 3:0, SK Železničar (Maribor) je potem igral s kombiniranim teamom Sarajeva ter zgubil tekmo 0:1. Tekmovanje za mitropa-eup. V soboto se je nadaljevalo tekmovanje za srednje-evropski pokal. V Budimpešti se je vršila revanžna tekma med F. T. C. in Slavijo (Praga), ki je končala z zmago F. T. C, 1:0. F. T. C. pride torej v drugo kolo. Drugo srečanje se je vršilo v Pragi med Sparto in Vienno. Sparta je zmagala 2:1 (0:0). Tekma Ra-pid (Dunaj):F. C. Genova, ki se je vršila v Genovi, je končala neodločno 1:1. Tudi češkosloi/aški gasile? pridejo u ^ugoslauijo Na prvi kongres Zveze slovanskih gasilcev, ki bo pod protektoratom kralja Aleksandra prve dni avgusta v Ljubljani, pridejo delegati gasilskih organizacij iz vseh slovanskih dežel. Pa tudi zastopniki Anglije, Belgije, Francije, Portugalske in drugih držav pridejo v znatnem številu in se bo vršil ob tej priliki tudi mednarodni gasilski kongres. Zlasti v velikem številu se pripravljajo na izlet v Ljubljano zopet Čehoslovaki, ki nameravajo napraviti tudi izlet v Sušak, Selce, Crikvenico, Baško, Novi, Malinsko, Kraljevico itd. Skozi Maribor se bodo vozili češkoslovaški gasilci dne 1. avgusta. Kako je padla umrljivost v Združenih državah? Glasom oficijelnih objav ministrstva narodnega zdravja v Združenih državah je padla umrljivost od 1. 1900 za 50%. Za legarjem je umrlo pred 30 leti še 20—30 oseb od 1000, danes komaj 34 od 100.000. Znatni uspeh je doseglo zdravstvo tudi v zatiranju jetike. Pred 30 leti je umrlo za* jetiko še 194 oseb od 100.000, danes že samo 70. Za boj proti' jetiki izda država letno 160 milijonov dolarje« (skoro 9 milijard dinarjev^. Strm i MarTRorstt V V C V T? U T Y Idr* V M a r ! 1) i) r tl, dne 14. VII. 1930 BMEEBsasBSH ■ — hsmbp K M, Capek • Ctaodt Jindri Roman. — Iz Češčina prartl dr. Fian Bradač. 11 »Takoj izpustite, ali pa —!« je zakričal Jindfich. Mož je samo potegnil mehanično z levico po Jin-dfichovi postavi, kakor je to često videti pri policistih, kadar hočejo preprečiti beg aretirancev. »Izpustim, toda ne prej, dokler mi gospod ne dovoli, da si smem vzeti to-le krasno orožje!« je rekel preoblečeni policist in je z urno kretnjo vzel iz levega naprsnega žepa Jindfichovega pištolo repetirko. Potem je izpustil Jindfichovo roko ln dotaknil se je čepice v pozdrav. »Razen tega si dovoljujem opozoriti gospoda, da pelje cesta, ki jo je nastopil, sicer h kolodvoru Eastern Bengal, toda ne k postajališču »East Indic«, s katero se gospod čez tričetrt ure odpelje, tako da se ne sme zapravljati časa —■ tem manj, ker se gospod ne počuti dobro — ker ima mrzlico od malarije, tako da stori najbolje, če takoj leže v svojo kajuto, ki ima gotovo udobnejšo postelj, nego vsaka tudi najboljša celica preiskovalnega zapora.« Jindfich PavSk je zaškripal z zobmi, se dal potrpežljivo ogrniti s pledom, ki ga je nosil čez roko, in se vrnil z domnevanim postreščkom v svoj hotel. Tam je naložil njegov spremljevalec skromno prtljago mladega učenjaka na svoje rame in čez četrt ure jo je skladal v njegovi navzočnosti v ladjini kajuti »East Indic«. Bil je tako informiran, da je v drugem razredu sam poiskal Jmdfichov prostor, ne da bi vprašal, ka-Heri. '*'*“Znal je to tako urediti, da je, preskrbevši vse potrebno, zapustil ladjo prav v poslednji minuti pred odhodom: »AH right, siri« Ko se je sirena luksusnega parnika zadnjikrat oglasila, ie že tresla Jindficha Pavčka v kajuti prvega razreda pod svileno odejo taka mrzlica, da je čutil, kako ga na temenu zebe vsaka lasna koreninica posebej. Polagoma se je potapljal v zmedene blazne sanje. Videl je Birna Djasvanta kot Sivo, sedečega na svojem himalajskem prestolu, ko si je ravno navzel četvero svojih obličij, da bi se lahko brez oziranja nagledal krasote Tilottame, ki jo je ustvaril umetnik božji Visvarkarman in ki je spoštljivo hodila okoli njega. Na sebi je imel uniformo lahkih bengalskih suli-čarjev, čevlje z visokimi trdimi golenicami, nesramno se prilegajoče hlače iz jelenove kože. Niti gibal se ni, samo en par bogovih oči je prebiral njeno postavo zdaj od te, zdaj od druge strani poželjivo, nedočak-ljivo. Tilottama - Mabell se je spoštljivo priklanjala, kar tako poudarja pripovedovalec Narada, in hodila okoli boga in ni imela na sebi drugega kot atlasove čeveljčke in frizuro... Prebudil se je in zavedel in slišal ladijskega zdravnika, kako pripoveduje stewardu: »Kaj vam prihaja na misel! To je videti, da ste z nami prvikrat v Indiji. To je čisto navadna malarija, čez štiri dni bo bolniku dobro. Ko bi takih ne jemali s seboj, bi se lahko včasih prazni peljali iz Calcutte.« Tedaj je »East India« vozila iz pristana Hugll na širno morje. III. Jindra mlajši. Ko je uredil svoje zadeve končnoveljavno v najodličnejši praški banki, ki je izvršila akcijoniranje tovarne po očetu, je postal Jindfich Pavak najvišji gospod svojega časa v tistem hipu, ko je naposled prekoračil prag bančne palače^K" Pravkar dovršena transakcija je biia za celo rodbino jako ugodna v toliko, ker se je Pavak vrnil ravno, ko je bil najvišji čas, in rešil vse, kar je bilo mogoče. Ostrmel je nad tem, kako hitro je našel v sebi nekaj, česar ni nikoli iskal, t. j. vztrajno energijo za stvari izven svete indijske knjige in to še v stroki, ki mu je bila celih deset let tako oddaljena. Pri tem se mu je posrečilo kar tako nehotž nekaj, čemur so v mestecu rekli prelomljenje smole njegovih sester, ki se je upirala vsakemu nasilju njihove matere. Omožil je namreč najstarejšo sestro z ravnateljem Pavakove tovarne s tako lahkoto, da se je gospa Pa-vakova začudila, in s tem dokončal dolgoleten roman, tekom katerega je dvoril ravnatelj vsem trem sestram stopnjujč in prav za prav tudi istočasno, če tudi zelo taktno in tako diskretno, da ni nobena od njih vedela, kdaj se je Karvanovo zanimanje za njo začelo ali pa nanjo prešlo od katere izmed obeh tekmic sester, kajti česar se je Karvan najbolj ogibal, je bilo: odkrita izjava. Njegova ljubezen je bila kakor vrtno strašilo, ki hodi okoli, zaman pričakujoč vprašanja, ki ga reši iz zakletja. Jindrichu je prišlo na misel. Pri konferenci med štirimi očmi, ko je s tovarniškim ravnateljem natanko predelal bilanco rentabilite-te tovarne, je izpregovoril Jindfich: »Kakor vidim, ne stoji zavod tako slabo, kakor sem se spočetka bal, toda jaz nisem suknar in najbrže nikoli ne bom, tudi nobena mojih sester; prav tako ni upanja, da bi se katera od njih omožila s suknarjem, sicer bi se bilo menda to že davno zgodilo ...« Jindfich je mogel tako govoriti, saj je bil deset let z doma in ni vedel ali mu ni bilo treba vedeti ničesar o delikatnih odnošajih k njegovim sestram in tudi ne razumeti ravnateljeve zadrege, ki je bila malo preveč mladostno sramežljiva vočigled njegove pleše. »Niso niti preveč bogate niti preveč lepe!« je nadaljeval Jindfich v skrbnem tonu — skoro bi bil pristavil »— niti preveč mlade,« toda to si je premislil. »Oh!« se je osmelil Karvan k protestu. »Zdi se, da niste mojega nazora, gospod ravnatelj,« je rekel Jindfich in dvignil pogled k temu že precej priletnemu samcu, nekoliko let starejšemu od njega, in prepričal se je, da zna še zardeti do vrh čela. So tudi taki, v svoji stroki jako zmožni in vrli možje, ki so v čuvstveni sferi ostali še vedno dečki. »Stanje njihovega premoženja sva pravkar spoznala, tudi se zanašam v tej zadevi popolnoma na vašo diskretnost, renta vsake izmed njih je precej ugodna, sijajnejšo bodočnost pa more imeti samo ena izmed njih, in sicer ta, ki ostane v tovarni... ki bi se seveda morala razcvitati v rokah prizadevnega svaka: oprostite, da govorim z vami v teh rodbinskih zadevah, ki so do neke mere tudi zavodove. Vaš ugovor se more zato tikati le zunanjosti mojih sester, ki res ni sijajna...« V Karvanu se je ozval vitez Pavakovih gospodičen še glasneje: »Ohol« »Prosim vas,« se je posmeval Jindfich z mrzuto-stjo brata, kateremu se sestre že kisajo, »katera od njih se vam torej zdi, da tako rečem, najmanj grda?!« Vprašanje je nekoliko zmedlo g&spoda ravnatelja, ker je bilo izgovorjeno v znamenju grdosti, toda priznal je brez obotavljanja. Kakor bi mladenič mladeniču zaupoval sladko tajnost, je vzdihnil ravnatelj: »Kamila.« »Kam...V« se je začudil Jindfich previdno le napol, kajti Kamila je bila na^starejša in celo starejša nego on sam. Da bi rešil situacijo smešnosti, je vstal ravnatelj iz naslanjača in svečano izjavil: »Prosil bi kar najspoštljiveje za njeno roko!« »Gospod ravnatelj,« veli Jindfich, »nimam pravice, oddajati roke svojih sester, o tem odločajo one same, zlasti Kamila, toda kar je v moji moči, je to, da bom za vas snubil pri materi in pri Kamili, ako je pomota popolnoma izključena.« Le ta posmehljiva opazka je osupnila ravnatelja Karvana, ki je ravno ponehaval dvoriti starejši Nelly in začel oboževati najmlajšo Emilijo, da bi bil skoro zaprosil za rok, da si premisli, le čisto trgovska pre- i udarnost, da bi bilo vsako odlašanje občutna škoda za akcijevo podjetje, ki je bilo že v teku. ga je zadržala od tega. , Po daljšem odmoru je Karvan prebledel in rekel trdno in resno: »Prosim za vaš? posredovanje glede gospodične Kamile, gospod šef!« — Tako se je zgodilo s popolnim uspehom. Posmehljivost, da, zlobnost je bila doslej eden glavnih pripomočkov, s katerimi se je oživljal Jindfich Pavžk v novo življenje, ironija mu je bila obramba proti sebi samemu in proti svetu, po načinu onih, ki si zakrivajo z ironijo nevarnost, da bi mogli sami postati njen cilj, ko bi drugi vedeli, kako je prav za prav z njimi in z njihovo tajnostjo. Niti njegova lastna mati ni izvedela natanko hl-storije s krasno Mabell. Morala se je zadovoljiti s tem, da sta se ločila zaradi nezvestobe soproge, ki je postala ljubica domorodnega indijskega kneza. Da ni bil sin tako izredno, čeprav le trpno udeležen pri tej aferi, bi ji bila ta afera dala veliko zadoščenje, kajti, kakor si je sprva želela Jindfichovega flirta z nežno hčerko slavnega žokija, ker je to pospeševalo pozabljenje, zavoljo katerega je odpeljala sina na Angleško, tako je bila pozneje proti temu zakonu, toda Jindrichu ni bilo več osemnajst let... Calcuttski dogodek je bil za njeno notranjost doslej neko kronično vnetje, za katero dobro vemo, ker neprestano zbada, a pri neprevidnem dotikljaju peklensko zaboli. Zelo težke dedščinske in rodbinske skrbi so učinkovale pri tem kakor narkotikum; niso pripuščale misli na Calcutto, toda zdaj, ko so te skrbi odpadle, se je začel zopet bati kakor zopetnega napada malarije. (Nadaljevanje sledi.) bnd. narednik Iprve klase v pokoju, kavcije zmožen, išče kakršnokoli službo. Naslov v upr. lista. 2015 ioljšetnu gospodu ! ali oficirju oddam sobo s posebnim ! vhodom v najem. Betnavska cesta 23/1. 2013 frbo, čisto, z dvema posteljama ln uporabo i kopalnice v bližini Vodnikovega trga, 1 oddam. Istotam sprejmem tudi solidno | sostanovalko. Naslov v upravi lista. 2012 f, anovanle sobo in kuhinjo, Iščem. Cenj. ponudbe pod »Mir« na upravo. Učenca sprejme specerijska trgovina K. Do-bljekar, Tattenbachova ulica 3. 1995 Praktikan Injo za šivanje perila za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20. 1919 Elektrolnštalaclie, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektrobtaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Za potovanje: potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfineiše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 1763 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Otroka, pet tednov starega, krepkega fantiča, dam za svojega. Ponudbe na upravo lista pod »Ivanček«. 2011 Trgovski loka! v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v nojem. — Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor Gosposka 5. 1927 lil ki jim vlaga unliule viednost njihovih hiš in vsi ki hočejo vlažno i dovje osušit, oziioma zavarovati pred vlago n vodo, naj uporabljajo naš aosolutno zanesijiri izo lačni prepaiat nISO L“ Pr spekte z navodili upoa^e noslja brezplačno ljubljanska koioerdjalna družba. Ljubljana, Bleiweisova uliti IB IF Juristi pozor! Izila sta Zbirke zakonov snopič 40 in 41: Konkurzni zakon . . . Zakon o ustroju vojske . Din 36*—, vezan v platno . Din 50*—, vezan v platno . Naročite jih takoj pri Din 48-Din 62' x\aiuuic jin iftKO) pri Titkovni zadructi v Mariboru. Aleksandrova 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani* predstavnik izdaiaieija la urednik: h RAN BIIo/mviC t Mariboru M«.r'boru. Tiska M»nbor«V'> tiskarna d. d., predstavnik STANKU UKlEI-A