in prtmikoi* ___i H< Holi.0Q M« Jumit II. ms. M tka___ tka A«t •< Omgim mt lUr* I. Mit. chicago, ill., Četrtek, i i. julija (july i d, ms. Subacrlptloa $6.00 Y«arlj. STKV—NUMHKR 1.14 laponska skuša preprečiti italijansko vojnov Afriki Aoe^>Un» for »aH ing >t >pe«lal rmU of P<>»tago provld«d for 1» »»ctloa 1108, Act of Oct 8. 1917, authoriied on Jano 14, ISIS. jlom arbitražne konference v Holandiji. Japonski militaristi pravijo, da Japonska ne more biti nevtralna v vzhodni Afriki, kjer imajo japonski kapitalisti obširne interese in konce-lije. Voditelji Lige narodov bi radi videli sporazum med velesilami pred sejo sveta Lige, ki bo 25. julija Teroriziranje relifnih stavkarjev j, 10. jul. — Sedaj se je »k), da bo premier Musso-ki je tudi vojni minister, ilizira) nadaljnji dve voja-diviziji za vojno v Afriki, bo regularna armadna di-drugo bodo pa tvorili čr-»jčniki pod povelj ništvom a Attilia Teruzzija, našita štaba fašistične milice, i bosta dodeljeni k osmim di-lijam, ki so bile že prej mo-irane za službo v Afriki, vladnih krogov je dalje vest, da je bil velik kon-ent vojaških strokovnjakov 1912 pozvan, naj se pri-za službo 30. julija, »n, 10. jul. — Poročilo časopisne agenture Reu-Tokija se glasi, da je ja-iki cesar Hirchito podvzel ake, da prepreči italijansko-insko vojno. Japonski biz-interesi so zelo zaintere-li v razvoj naturnega bogati Abesinije in to je vzrok, da Tokio odločil za interven- Domače^ vesti Spet avtna nesreča Sharon, Pa. — Joe Kramar se je zadnjo nedeljo po nesreči prevrnil v neki graben a svojim avtom in se lahko pobil na glavi in prsih. Zdravi se doma in upamo, da kmalu okreva. — Joseph i ne Kramar je odšla za več tednov na počitnice k svoji mami v East Palestlnu, O. Hrvat "utonil v jezeru Panama, 111. — Dne 4. julija je v tukajšnjem jezeru, ki se nahaja na posestvu premogovniške družbe, utonil med kopanjem mlad fant Louis Gavran, po narodnosti Hrvat, ki je prijel sem na obisk iz St. Louisa. Pokopan Kanadska policija hoče ustaviti pohod v Otta wo Regina, Kanada. — (FP) — Obsedno stanje je še vedno v veljavi v tem mestu. Državna policija je napela vse sile, da prepreči pohod relifnih delavcev v glavno mesto. Po instrukci-jah premierja Bennetta je policija zastražila vse ceste, zaano pa je policijski komisar S. T. Wood izdal odredbo, "da mora biti vsaka oseba, ki ponudi stavkarjem živila, streho ali trans-portacijo, aretirana." Wood hoče izstradati stavkarje in tako izsiliti kapitulacijo. Vsi dosedanji poskusi, da se izstrada stavkarje, so se izjalovili. Veliko število ljudi se je uprlo odredbi in podpira stavkarje z živili in denarjem. V nedavnem policijskem navalu na stavkarje je bilo nad sto oseb ranjenih, med temi tu- je bil 7. julija v Sorentu, 111. Po nesrečenec ni bil pri nobenem,dl rev- SamueI Kast, protestan- tovski pastor in načelnik komiteja reginskih državljanov, ki je ostro obsodil policijske bru- Tugo poročilo listu "Daily " javlja, da je vlak z tik i m i in ameriškimi držav« , ki se boje, da bo vojna iz-nila vsak čas, odrinil iz ivnega mesta Abesinje. don, 10. jul. — Joseph A. enol, tajnik Lge narodov, sinoči dospel v I/>ndon ter je imel daljšo konferenco z an-kim zunanjim ministrom in tavnikom Anglije v Ligi )dov Edenom glede italijan-4Urinskega konflikta. Poje Avenil konferiral z ita-n»kim poslanikom v Londo-D. Grandijem. ^venol »e trudi, da bi se veli »poruumele predno bo »ianj«- italijansko-abesinske-konflikta predloženo Ligi Mov. Svet Lige se bo sestal julija in takrat bo imenoval bno razsodišče, ki bo reše-w to vprašanje in skušalo *. pravni sveto-• • direktno ob* to oniostl za I"rajanj. b,.Ja| je> ^ Jiti debate in raz- fn-.ka MeU I bol« •t m prtvj j., i \ l.r J* "»»o dovolili, da ' »rgumente in doka- **" " branil, da bo sedaj *r Predložil Ligi naro-Italijane ob- ■tvi P, 'T« dokazala, da nati medna-^a miren na-Mussolini podpornem društvu Nov grob na zapadu Chicago. — Charles Pogorelec, upravnik Proletarca in tajnik JSZ, je te dni prejel žalostno vest, da je v Pueblu, Colo., umrl njegov nečak Joe Hribar, star okrog 21 let in rojen tukaj. Rojak v bolnidnlci - Kemmerer, Wyo. — V tukajšnji bolnišnici se nahaja rojak Jim Cimperman iz Blazona. Wyo., ki je bil operiran 8. julija. Upanje je, da kmalu okreva Štirje mrtvi v Clevelandu Cleveland. —- Te dni je umrl Jos. Koželj, star 69 let in doma s Fužin pri Žužemberku, bivši gostilničar in zadnja leta trgovec z železnino. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo in šest otrok. Bil je Član društva 147 SNPJ. — Dalje je po kratki bolezni umrl Mihael FVigel, star 57 let in doma iz Brežic. V Ameriki je bil 22 let in njegova družina je v starem kraju. — Umrl je tudi Jos. Gospodarič, star 54 let in doma iz Straže pri St. Ru-pertu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča ženo, hčer in brata. — Nadalje je umrl Martin Nagode, star 20 let in rojen tu; zapušča starše, štiri brate in dve sestri. "New Deal" za Jugaolavijo New York. — Dnevnik Times Di«patch v Richmondu, Va., je 26. junija razpravljal v uvodniku o položaju v Jugoslaviji z ozirom na spremembo režima. Mnenje lista je, da ta sprememba znači "New Deal" za Jugoslavijo in konec terorizma, ki je živo opisan v Adamičevi knjigi 'The Native'a Return". Nov grob v starem kraju Pueblo, Colo. — Alfonz Hočevar, član društva 21 SNPJ, je prejel od svojega očeta žalostno vest, da je umrla njegova sestra Angela Hočevai? doma iz Strug na Dolenjskem, stara 30 let in neomožena. Oče in mati sta se pripravljala na slavnost svoje zlate poroke, ki je imela biti 10. junija, a bilo je žalostno slavje, ker sta baŠ tega dn« pokopala svojo hčer na ljubljanskem pokopališču. V Ameriki zapušča dva brata, v stari domovini pa poleg staršev dva brata in dve aestri. talnosti. Policija je aretirala voditelja pohoda in ignorirala dovoljenje za pohod, ki so ga stavkarjem izdale avtoritete province Saskatchewan. 41 mrtvih pri newyorški poplavi 2000 ljudi brez strehe; 40 mest prizadetih New York.—Narasle vode v petih okrajih države New Yor-ka, ki so ae razlile vsled silnih deževnih nalivov zadnjo nedeljo in pondeljek, so lačele upadati in prebivalci se vračajo v razvaline svojih domov. Doslej so našteli 41 mrtvih. Prizadetih je 40 mest in manjših naselbin in okrog 2000 oaeb je začasno brez doma. Skoda se zdaj ceni na petnajst milijonov dolarjev. Rdeči križ skrbi za begune in civilne čete OCC ao na delu v poplavljenih krajih. Nastala je nevarnost legarja zaradi skvar-jene pitne vode. Središče po-vodnji, kjer je največ ljudi utonilo, je bilo v okolici Binghum-tona. Batha in Ithace. Utonilo je tudi veliko število goveje živine. Avtne ceste so nuplavlje-ne z blatom in pefkom in železniške proge so uničene v mnogih krajih. Povodenj je prizadela tudi nižine v vzhodni P«Hnsylvaniji in kolikor je doslej znano, je tamkaj pet oseb izgubilo življenje, i1 • " Bisbee, Arizona, spet oborožen tabor Napadi na rudarje ODPOR PROTI HITLERJEVEMU REŽIMUINARASČA Industrijci in militaristi so gospodarji v Nemčije FAŠIZEM TIRA NEM-CIJO V FEVDALIZEM BiHbee, Ariz. — Phelps-Dodge korporacija namerava zdrobiti tukajšnjo rudarsko stavko za „ , .. .... . .. priznanje unije za vsako ono. Zajeti relifni stavkam so po- odkar ^ izbruhnila, iz- zvali vse relifne delavce v tabo ^ tJ() rudur*(> meRto k()t riščih Kanade naj se jim pri- Lb^.^ k<.mpa. „ru*,m je-na_ družijo v pohodu proti Ottavvj, HtavjIa ceIo ieio gvojjh Kardj_ da tam predlože svoje zahteve in pritožbe federalni vladi. Delavci v Moskvi od kri-li podzemske dvorane Moskva, 10. jul. — Iglavci, ki kopljejo predore za razširjenje podulične želeecnice, so naleteli na stare hodnike in dvorane globoko pod zemljo v sredini mesta. V dvoranah ao našli mnogo starinskega orožja, na primer mečev in bojnih sekir tartarskega in poljskega izdelka iz 16. stoletja ter več človeških okostij. Domneva se, da so ti podzemski prostori bili zapori in tajne mučilnice carja Ivana Groznega. Borba proti kup- čijskemu davku Jer»ey City, N. J.—Kakor hitro je bil uveljavljen zakon kup-čijhkega davka, so konzument-je in mali trgovci formirali močno organizacijo, ki ae bo lx>-rila za preklic tega zakona. Poleg 'tega je naznanila, da bo pod vzela akcijo na sodišču, ker smatra, da je zakon v nasprotju z državno ustavo. stov, ki so vsi oboroženi, poleg tega pa ima na svoji strani tudi šerifa. Eden njenih pobojnikov po i-menu Ed Porter je že mislil |h>-slati na oni svet bivšega tajnika unije in vodjo stavke Victorja Smitha, katerega je nevarno ob-strelil, vendar je pa iz nevarnosti. Porter je na prostem pod $5000 varščine. Serifski deputiji so zadnje dni aretirali devet stavkarjev radi premikastenja nekega skeba. a« retiranci so vsi mladi fantje, ki so priznali krivdo in dobili p° l*»t dni zapora razen Ansona NVindsorja, ki je prejel 30 dni, ker je že prej zakrivil enak čin. Venizelos pobegnil v London London, 10. jul.—Venizelos, bivši ministrski predsednik na Grškom in vodja zadnje grške vstaje, ki se je izjalovila, je zapustil Pariz in s»* prene|il v London h podvojeno privatno stražo. Sedanja grška vlada je baje razpisala $10.000. nagrade onemu, ki Venizelosa ubij«. Berlin. — (TIS) — Minilo je leto od krvavega čiščenja v na-cijskih vrstah, ko je Hitler zatrl revolto, toda preprečiti ni mogel • silne podzemske borbe, ki čim dalje bolj ograža njegov režim. Industrijci in militaristi so gospodarji Nemčije, dočim ljudske mase stokajo pod bremeni In odpor proti diktaturi in tiran-stvu stalno narašča. Nacijska struktura s** skoro v ničemer ne razlikuje od fevdalizma, ki je kraljeval v Nemčiji pred deaet-letji. Cene iivljenskim potrebščinam se stalno dvigajo in mezde so dosegle najnižjo točko. Nemška socialna zakonodajo, na katero so bili delavci |>onosni, je oglo> dana do kosti. Uničenju mogočnih delavskih unij je sledila de-spotična vlada delodajalcev. Hitler omamlja ljudstvo z mJ-litaristično slavo, toda masa se boji posledic novega svetovnega konflikta. Silna nacijska propaganda ne more odpraviti pri starejših delavcih strašnih spominov na zadnjo vojno. Nedavne volitve delavskih svetov so dokaz, da so se delavci pričeli zavedati, da je fašizem nasprotnik organiziranega delav stva. Nezaupanje v nacljaki re žim je očitno pokazal izid voli tev uslužbencev cestne železnloe v Frankfortu. Nacijski kandida-tja; ki so pri lanakih volitvah dobili !M) odstotkov glasov, so jih pri letošnjih prejeli samo 2>5 odstotkov in to vzlic silnemu pritisku in propagandi Hitlerjevih agentov. Nič ni torej čudnega, če misleči ljudje vidijo v tem simptom spremembe v mišljenju nemškega delavstva. Nacijska ideologija in gesla i-majo sicer še velik vpliv med nekaterimi delavskimi grupami, toda na drugi strani se opaža močna želja [m) svobodi in neodvisnosti. Hitlerjeva diktatura ima danes na razpolago sredstva, m katerimi lahko uniči vsako odprto opozicijo, ne more uničiti pa podzemske, kajti delavci v Čim dalje večjih grupah kažejo mi-litantni duh odpornosti. Dve leti fašistične diktature hta dokazali, da ne more nobena diktatura udušiti organiziranega delavstva. Prepad med tema dvema taboroma se ne du premotiti in tudi teror se bo moral končno umakniti odločnosti in militant-l nosti delavstva, ki h*»č* fsvoje-vati svojo avobodo in pravice j nazaj. W9 Rooseveltov program v nevarnosti Kongresniki hočejo revidiranje programa Waahington, I). C.. 10. jul. — Voditelji nižje kongresne zbornice so sinoči na konferenci v Beli hiši posvarili Roosovelta, da njegovo insistiranje, da mora kongres sprejeti njegov zakonodajni program v celoti, o-graža ves program. Povedali so mu, da čim dalje bo trajalo zasedanje kongresa, na tem večje ovire bo naletel program. Rezultat te konference je bilo izključenje nekaterih osnutkov iz programa. Med temi je tudi Guffeyjev načrt za federalno reguliranje Industrije mehkega premoga, kar je u-stvarilo presenečenje. Ta načrt je važen t ozirom na dejstvo, da je bila stavku v premogovni industriji že trikrat od-godena, ko je John L. l.ewis, predsednik UVVMA, dobil zagotovilo« da bo načrt sprejet v sedanjem zasedanju. Dva glavna načrta, katerih uzakonitev zahteva Roosevelt v tem zasedanju, se nanašuta na obdavčenje visokih dohodkov in dedščin In legalno sankcijo preklica kluvzule v vladnih pogodbah, ki določa, da lastniki zlatih federalnih bondov dobijo izplačila v zlatu. Člani kongresa hočejo končanje zasedanja H. avgusta ali najpozneje 15. avgusta. To pomeni odgoditev zakonodaje glede socialnega zavarovanja, "holding" kompanij in druge, ki jo vsebuje Rooseveltov program. Ta zakonodaja bo ponovno prišla na rešeto, ko se kongres snide na drugem zase danju v januarju prihodnjega leta. COUGHLIN SE PRELEVIL V 'ORGANIZATORJA UNIJ' Delavstvo skuša odtegniti od Ameriške delavske federacije SE OGREVA ZA PRO-FITARJE med- 4 * » določa mirno poravnavo narodnih aporov. Dasi je bilo poloma holand-"gg Briando- skih pogajanj pričakovati, je "i ga je afera v*«*no vznemirila Evro-temveč tudi po. Polom pomeni, da hoče Ita- Detroit. — (FP) — "Father" Coughlin ae je v kratki dobi nekaj mesecev prelevil iz odprtega "openšaparja" v "linijskega or« ganizatorja". Ves, zavrel se je /a organiziranje uvtnih delavcev v Automotive Industriul VVorkers asociaciji, kateri je dal življenje dlskredltirani uvtni "delavski" odbor. Tej "proporčni" zvezi se je postavil na čelo na njenem zadnjem shodu, na katerem je avtnlm delav cem obljubil letni zaslužek $2150. Tudi je delavcem povedal. kako hthko dosežejo to pbv-čo, Prvič se morajo organizirati v njegovi uniji, oziroma Industrijski asociaciji avtu i h delavcev, katero Je on "pojerbal" po avtnem "delavskem" odboru in Jo takorekoč proglasil za svojo lastnino — sllčno kakor svojo zvezo za "socialno pravičnost". Drugič bodo prišle te letne plače $2150 na račun odjemalcev. Po njegovem mnenju publika sedaj "kupuje avte preveč poceni". V svrho zvišanja plač na v sedanjih razmerah vabljivih $2150 na leto nt« naj zvišajo cene. "Fa-ther" je sicer rekel, naj se plače zvišajo tudi na račun profltov, ampak zvlšunje cen Je bolj poudarjal kakor pa znižanje profilov. Da Je grmel tudi proti prof I-tarstvu, je znano. Ampak vsa njegova demagogija Je najbolj razvidna i t sledečih stavkov: "Kako naj pričnemo?" Je grmel nebeški gromovnlk In MoJ« ze* nezavednih. "Pravi način Je, da uničimo profitnl sistem. Ako Stavkate," Jih Je posvaril ta katoliški Don Kitot, "ne delajte to na napačni podlagi. Zahtevajte, da vzamete več publiki, kakor tudi od profilov. Med bankirji In industrijo obstoji koruzni zakon, kyr Industrija bi se morala držati svoj« prave lene — delav; rtva." Z drugimi I m* sedam I to izmeni. da ne naj avtni delavci združi io h kapltalinti proti konzu-mentom, kar so Nami kakor tudi drugi delavci. Njegovo rohnenje, da "moramo uničiti profitnl si-steni" n tem, da se nekoliko zmanjšajo prof Iti in |>oženejo cene navzgor, gotovo nI nobeno strašilo profilarjem. Sllčno je tudi z njegovim "koruznim zakonom med bankirji in navzoči zastopnik jai^onakega1 Industrijo." Prav h fo akcijo J« IMislanlštva Je zagrozil, da bo pokazal, da vedoma ali pa neve-|w>ročal svoji vladi o "izzivajo-] doma Igra v prid wallstreeUklm čih" demonstracijah. bankirjem, ki kontrolirajo avt- Casnlkar je bil obtožen in ob- «<> l"du,h >jo. Igra Jim z lazdva-sojen na zahtevo japonske vla-j J""i,'m delavstva, Aut«>- de ki je ukazala kitajski vladi v "M v- Indu.trial VVorken; ajo- Nanklngu. da na Kitajskem se « " Japonci diktirajo kitajskim sodnikom Caanikar kaznovan v Sanghaju zaradi "žalitve" japonake-ga cesarja Sangha J. 10. Jul.—Dveato kitajskih dijakov je včeraj de-tnonNtriralo pred kitajskim sodišč« •m, ki je obsodilo kitajskega časnikarja Du Junga Juena na 14 mesecev zapora, ker Je objavil članek, katerega Japon-Hka vlada amatra za razžaljenju japonskega cesarja. Dijuki so vpili, kje je kitajska neodvisnost in kje pravica, toda sodnik jih je velel pometati rut cesto in ne ume ničeitar objavljali in raz ulito linijo proti 1'nlted Automobile yVorkers uniji, katero orga* širjatl, kar bi žalilo Ja„mce nUir; Aril, rUklt delavska fede-"kalilo prijateljstvo med Ja I |j(| rv |mj| pr, |(t||| Mnhr|j0 ponei in Kitajci Zborovanje bur-bonskih "križar katoilAke Cerkve, je to lahko zna-menje/da bo Rim tudi v Ameriki skuAa I ustanoviti svoje "krščanske" unije. 00 nt | j i H to svojo akcijo je znova po-Zei; V Llevelandu kil/J(, Ih» imrljklm Nem/i J« /m Mki zau|*/iiki iz š««tih drža tu zi>orovali v pondeljek in torek Zborovalci no sprejeli "plat formo", v kateri zahtevajo im-lanciran budget, sttililli/iran dolar in takojšnji bonu* v gotovini r.H bivše vojake; dalje pravijo, da edino zdravilo /a bn/.j»o selnost je uiH#*'ftev delavcev v privatnih industrijah, in |*»rivM Jo republikanee v««- Amerike, naj "očt^vajo ustavo" in pribiatnje leto Ntrmoglavijo "ua*avo)onino "rtevdealsko vlado", V lllirtoiair ki burl*onei /tioro s-riartarji"' (trav-a tu ao zborov« (... . da tudi to "šplco" za-ik je najbrž v trm, ker (trkaj dni poznej« so r«'|j vali k ni kor li kot at»s.o Idikar | t "grasi ninarji) križarji it eni islru precej kritiziral ra«!>« aa I. itrat.J PROSVETA THE KMJCIITFNMKNT • 1.AMLO m LAMINA aUlVKMflU NAMDNB JSPSOTS •rfu mt m4 hUmM br u. *■>!—I smM m* NmMmi m UtuUm 4rto>« Chl—■! to «im«» MM m bto. M M u|.i i^.IlHa Mut kMi m Ch**a* to ClMf« |t« M «1» Uie »»7» M »ol toto; m ImhMN MM. nim t f«f «•>. UiHtod Suu> Ima« Ctt«a» I«4 C »Mit MM prr r««r, fhu-Mpm bb4 CUmrv HM pm »*». Untpt MMUto MM P*' HM JOutftl*k»p*l lumrnnm (irtUm. p«- »•Ki. 4rMM IM.) - »"'•>« pMIIMulM to * «toM*k M M »rite«) »UMI m. MnMUk r»l— M •»«- fo»nl.— M«BU«-rl|*4 ut MMtll-r,1|-rrf »moOcIU4 artkcU* <*iU mH M r«eur»M OUMf Ma«rd»u »I M »ton« »Um. p"om*. HA. «111 M rturumd •» M«t Mir mMmHi'** l»F I* Mi N*«l<" M IM. tal lin* HA ■ ImUmb: PKOMVRTA MfT-it L»mm4uU Ava« Cktoi*. IMaMa MKMBEK Of THK KKIICKATKO P Lindbergh—znanstvenik Charles A. Lindbergh je bil doslej znan le kot aviatik, letalec, ki je prvi sam preletel Atlantski ocean. Prej sploh nI bil znan. Njegov oče je bil poznan v Minnesoti kot napreden delavski in farmarski politik, ki se je zanimal za socialne reforme. Njegov sin se pa ne briga za politiko in najmunj se briga za delavsko in fsrmarsko politiko. Avlatika ga Je obogatila in storila — neodvisnega In brezbrižnega, kar je škoda. Katoličani tudi pravijo, da je Lindbergh jako slab kristjan, in sicer zaradi tega, ker ne pusti, da bi mu duhovni požegnall njegov aero-plan — kljub temu Še ni imel nobene nesreče pri poletih. (Na drugi strani je več letalcev, ki so dali požegnati svoja letala, padlo v morje — kar je dokaz, da žegen nič ne pomaga.) Edino dobro svojstvo, ki ga je Lindbergh posnel po svojem očetu, je njegovo svobodoml-selstvo. Pred kratkim je pa Lindbergh zaslovel kot znanstvenik na |>olju biologije. ftele zdaj je prišlo na dan, da se je Lindbergh že več let,, na tihem bavil v družbi z znanim dr. Carrel-k>m, biologom v Kockefellerjevem institutu, z napravo umetnega srca, ki omogoči, da posamezni človeški organi ostanejo živi in sveži ločeno od telesa. To se jako radikalno sliši: živi organi. Preprosti človek si težko misli živ organ zunaj Živega telesa, toda dr. Carrell je dokazal, da to ni pripovedka. On goji v svojem laboratoriju drobec kurjega srca, ki živi Že čez dvajset let In v tem času bi bil ta drobec lahko zrasel v celo goro, če bi ne bil namenoma zadržan. Dr. Carrell je s tem čudovitim eksperimentom dokazal, da Je možno žive stanice obdržati pri življenju na umeten način; stanice ne samo živo, temveč se tudi množe — in tem množitvam in rasti ni meje, če človek hoče. Z ivljenje in normalno delovanje posameznih organov ločeno od telesa je torej mogoče. Kaj vse to |>omeni za znanost in civilizacijo v bodočnosti, sj je težko predstavljati. In znanost biologije je še komaj otrok! Upajmo, da se Lindberghovo poizkušanje obnese, Lindbergh Je dober letalec. Ako bo tako dober biolog, bo njegovo ime živelo še dolgo, dolgo po njegovi smrti. Mussolini—civilizator i.. ■ i .n Radi priznamo, da je AlH*sinija barbarska dežela, polna primitivnega praznoverja; ima zelo primitiven socialni sistem in silno nizek standard življenja. Tam je se vedno telesna sužnost v navadi, čeprav Jo bila že večkrat odpravljena ua papirju. Vse to j«- res, ali kadar č it amo, kako se italijanski fašistični diktator širokouatl, da je on poklican — civiliiirati A besnijo, tedaj je to širokoustenje največja ironija pod solncem. Barbar Iki civiliziral barbara! Italijanski — kakor nemški in vsak drugi — fašizem je padec nazaj v barbarizem, barbarsko nasilje, v dolat kast s požrešnimi privilegirane! na vrhu, na katerem se Ačeperi "od I loga poslani" diktator in z absolutno potlačenimi ter do golih ko*ti odrtimi ljudskimi sloji na dnu. In ta fašizem, |M>»nctek barbarskega srednjeveškega despotstva. zdaj bobna po svojih prsih kakor gorila In pra\i, da Im» civiliziral Abesince! Samo v Primorje nam |e treba isigledati, pa Imamo fašistično "civilizacijo" na dlani. Poglejmo še v kazenske kolonije na pustinj* skih italijanskih otokih, kj< r imajo zasužnjenih na tisoče a nt (fašistov * rt -lik n "civilizacije" je jamiejta; (»oglejmo še v italijanske tovarne, na katere ao Italijanski »iglavci priklenjeni kakor sužnji na galeje - in MjA«« slike n) treba Poglejmo končno v italijanske ječe in na morija, kjer streljajo "izdajalce'' v hrbet, in alika fašistične "civilizacije" je |>opolna Od abraiiiftke "civilizacije" v razlikuje le po mučilnem orodja Abe«iio»k š«* nabadajo v.ij, "izdajal* • ski fašist ično-k r fc anski bar svoje na bajonet. Kar ae pa tiče praznoverja Ala-smri enako pit>ran«ki in ko malikovalski. in enako vr tem Mussolinij« vo "civllizir Muh ne T I a I * ! 11 * \mi d Iiarbari najbrž na ko). Italijan-•ari pa nabadajo Italijani In enako zabiti, ena-' •t/ar*ki. ( emu po- »m prizna m Inski barhai p. ol ie in b ■ iin >.i f P domovin«. Te bi bili kje arktiku, bi gotovo imeli barbarskimi "chUiiatorji' a/e Njega tgajo ga pa •ha za l ♦omili so iii.rali prave « Arktiku ali Ani-lajUpAi mir pr»d U Evrope. Glasovi iz naselbin Slavje J. N. D. in piknik I Sinova omenjenih sta oetala ne-Klv. Minn. — Kot opazovalcu! poškodovana, razen malih prask. in članu odbora Jugoslovanskega Vzrok nesreče je bil U, da je na-narodnega doma. so ml domove sprotni voznik zavozil iz vrste tmun smernice jako dobro poznane, in to od vsega začetka, ko ae je u-stanovila Slovenska Čitalnica leta 1910. Tedanja Čitalnica si je nadela za svojo podlago nalogo, da izobražuje naše ljudi in jih združuje. Namen in cilj ljudi, ki so se zavzeli za to prekorlaino idejo, se je uresničil. Sli so naprej s tem težkim delom, četudi so drugi nasprotovali in hoteli Čitalnico razbiti. Zato gre vse priznanje ustanoviteljem in zavetnikom ter somišljenikom, kt so se zavzeli za povzdigo izobraževal nega in kulturnega dela med nami. Ta naša kulturna ustanova je danes zrcalo In lep vzgled našem mestu, rezultat naše vzajemnosti. Tudi ostale narodnosti lahko vidijo, da imamo svojo u-stanovo ter da se zavedamo, za kaj nam služi. Vsled tega nas tudi ne morejo prezreti, ker se zavedamo, da smo državljani kakor oni. Trudapolno je bilo začetno delo in poznejša prizadevanja, da se naše skupno delo ohrani in razširi. Danes nam J« v ponos lepa dvorana, ki se Imenuje Jugoslovanski narodni dom. Naši ljudje so se zavedali, da nam bo lastni dom nudil več ugodnosti in prostosti; zavedali so se, da bomo lahko zborovali in se zabavali v lastnem hramu. V tem gre priznanje vsem društvom In posameznikom, ki so skupno pomagali, da se je stvar uresničila. Vsa društva so lastnik JN*D. Vsa skupna društva, ki spadajo pod okrilje JND, so se zavzela, da proslavijo "jugoslovanski dan" In JND v nedeljo 14. julija. Prireditev se bo vršila v Sandy Polntu, ki je eno miljo Iz mesta pri Shanaga jezeru. Tam je lep prostor za razvedrilo In Igre, ki jih bo precej na programu. Poleg tega bo nastopilo več govornikov. Odbor bo skrbel za dobro postrežbo v vseh ozirih in tudi za plesalce. Člani in članice raznih društev in prijatelji na Mlsaga renču se uljudno vabijo, da pridejo v nedeljo na to skupno slavje v velikem številu. Pridite vsi in povejte tudi mladini, da se odzove v velikem Številu. Posebni odbor je pripravil pro-gramno knjižico z zgodovino vseh 17 društev, ki so v organizaciji JND. Dobili jih boste lahko na pikniku ali pa Še prej. (Kdor naših prijateljev jo želi, naj piše ponjo.) Ker je naš mestni župan Slovenec, rojak Steve Banovetz, tako tudi štirje aldermani, so §e Izrazili, da nam bodo šli vsi skupaj na roko z veliko udeležim In v vseh ozirih, ker nhod |K> mestu pa se prične ob 1. popoldne Vabijo se vsi Jugoslovani, da se uJeležijo skupnega pohoda po mestu In potem naprej na piknlftkl prostor. S tem se bomo irkaraM sa, ml sebi ter ostali Javnoeti. da sm<> bratje v jedru In duhu. Na svidenje v nedeljo! Za pob. odsek, Jaeoh Kunstelj. Ita/ne ve«tl In naAc nlavje Mihhi Kun. Pa.—Delavske razmere so tako slabe, da jih ni vredno omenjati. Dela *e samo eden in dva dni v tednu, tako v rovih kakor v tovarnah. Dne 2M. Junija zjutraj se je pripetila avtomobilska nesreča blizu Cliff majne. v kateri se je težko (»»škodoval moj brat Frank Skerl iz Carnegija. ki so tra takoj prebijali v Preabiterijansko bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da Ima več reber zlomljenih in dea-no roko v rami ter več' notranjih j poškodb. Sedaj mu gre |x«čaai na I bolje In upam, da bo kmalu o> krt v al. ako se ne pojavijo kakšne komplikacije. Ihilje Je bil I pobit v isti koliaiji m«>j «vak An-. ton Petrovič, tudi it Carnegieja, | d asi ni dobil tako težkih (toAkodl in hotel prehiteti drugega. Pred kratsim sta se tukaj poročili sestri Angela in Rozi Je-rala, hčeri dobro znanega sodru-ga M. Jerale. Mladim novoporo-čencem želim obilo sreče v no- Društvo Danica priredi sv piknik dne '21 julija pod hrastt piknik društva Rdinoet se bo pa vršil dne 4. avgusta na Strello-vi farmi. Rojaki se uljudno vabijo, da se udeležijo teh prireditev v velikem številu, ker gre za koristi društvene blagajne. Naš pevski zoor "Soča", ki je tudi odsek SND, se prav pridno pripravlja za avoj jesenski koncert. Človeka veseli, ko sliši slovensko pesem iz grl tu rojene mladine. Staršem priporočam, da Jih vzpodbujajo, 4» »e bodo red- vem zakonskem stanu! , — — Člani kluba *t. 176 JSZ in cd- udeleževali P*™£v v»j. V je- bor konferenčne organizacije in ^ P® T, frUi!"> fh*f" Prosvetne matic*- h,- pridno pri-i?* "J1*! petje, o* katerega boste pravljajo za proslavo 30 letnicel'^' ,eP "jitev >n P® n» ProVtarca,' našega delavskega «^)« j*1**™; ^o boste sHšaU vaše sinove in hčere, ki bodo bodca, katera te bo vršila v soboto in nedeljo, dne 13. In 14. julija, na našem prijaznem gričku v Portmanovem grovu. Na peli krasne slovenske pesmi. Starši, ki imajo doraale sinove in hčere, se vabijo, da Jih pošljejo programu bo več zanimivih točk: 'J vajam sedaj. Cim prej se prigovori, igre in tekma med ca- ^^ y nonsburškimi in moonrunakimi Upam da ta klic in vablTb ne bo fanti. Katera skupina bo zma- ■ ostalo brez odziva in uspeha od gala, bomo videli v nedeljo 14. vaAe »tr,ftn1' k*>i[ to 1)0 u«Peh ** julija. Poleg t*ga bodo tudi dru- nas XM ' „ , _ tI ge tekme, ki pa so ie tajnost od- Frank Ravnikar, (2.) bora. To bo vsekakor neka posebnost, kajti član odbora mi je Piknik zbora "Cvet" pravil, da v slučaju slabe udelež- CleveUnd-Newburgh, O. Pev* ski zbor "Cvet" priredi svoj piknik v nedeljo 14. julija na Zor-novih prostorih, 4988 Bradley rd., Brooklyn. Zabave bo obilo in petja tudi ne bo manjkalo. Zbor Cvet bo zapel par krasnih pod vodstvom zborovodje Louisa Semeta. Za plesalce bo skrbel Frankie Penner z njegovim orkestrom mladih fantov iz JNew-burgha. Manjkalo ne bo tudi drugih dobrot, tako da bo dovolj za vsa suh agrla in prazne želodce. Pripeljite s seboj tudi vaše malčke, da se z vami razveselijo v prosti naravi. Pridite vsi, ki radi balincate, kajti na Zornovih prostorih je urejen primeren kraj za balln-canje. Truk bo vozil izpred Slovenske delavske dvorane. Prvič odpelje ob 1.30 popoldne in drugič ob 2*30. Kogar veseli iti na naš piknik, naj bo ob določenem be ne bodo prišle na dnevni red. Torej pripravljeno bo vse, vi se pa požurite, da se gotovo u-deležite. Cenjeni sodrugi in somišljeniki našega delavskega gibanja, ki ga vodi Proletarec in JSZ, Udeležite se te proslave v velikem številu! Pridite na to slavje Proletarčevega jubileja od blizu in daleč! Na svidenje 18. in 14. julija! Jacob Skerl. Novice iz I>a Salla La Salle, III. — Z delom gre pri nas zelo slabo in nikomur ne priporočam, da bi ga prišel iskat aem. Kajti tudi tukaj je veliko število brezposelnih delavcev, ki dnevno hodijo od tovarne do tovarne, pa vse zaman. Tu imamo tri cementarne, v katerih se izdeluje znani Port-land cement. Dve cementarni počivata, tretja pa dela, napove-: času na mestu. Vozili se boste dujejo pa, da bo tudi ta obrat brezplačno. Uljudno se vabijo ustavila. Tu je tudi cinkarna in vsi rojaki in rojakinje. Vabimo ko to pišem, delavci napoveduje- naše sestre in brate SM\J, član-jo, da bodo zustavkali, ako jim, «tyo društva Tabor št. 139 SN družba ne zviša mezd. V okolici je več rovov in rudarji so večinoma doma; delajo le po eden ali dva dni v tednu. V naselbini je sedaj že precej slovenske mludine, ki je sposobna za delo, toda dela ni in ga tudi ne more dobiti. Takšen je torej naš delavski položaj v La Saltu. Gospodarski klub Slovenskega narodnega doma bo priredil piknik dne 14. julija v nedeljo v Shooting parku, ki se nahaja v bližini mesta Peru. Priporočam vsem rojakom, da se tega piknika v nedeljo ude'ežIjo v velikem številu. Tako tudi priporočam vsem Slovencem, ki še niste člani gospodarskega kluba SND, da postanete njegovi člani, ker je domova ustanova. Kajti čim več nas bo, tem več dobrega bo lahko Izvršil naš gospodarski klub za Dom in naselbino. Sedaj se Je naš klub tudi zavzel, da se poveča spodnja domova dvorana, kar je nujno potrebno. Članice ao ae zavzele, da mora biti to de. lo isgotovljeno do jeseni. Potem se boste lahko na lastne oči prepričaj! o delu. ko bo vse izvršeno In dvorana povečana. PJ, članstvo društva na Jutro-vem ter sploh vsa društva, tako pa seveda tudi vse pevce in pevke vseh pevskih društev ter ljubitelje petja, tako da si medsebojno pomagamo za skupni napredek vseh in obstoj, da bomo ohranili še mnogo let našo m'lo slovensko pesem v Ameriki. Držimo skupaj! To je potrebno. Saj nam pravi pesem: "Bratje, mi stojimo trdno kakor zidl grada." Nas ne more vsaka sapa podreti. Zato tte vabljeni vsi, da se gotovo udeležite pfknika našega pevskega zbora v nedeljo 14. juMja na Zornovih prostorih. Pokažite, da cenite slovensko pesem s tem, da se udeležite v velikem številu Cvetkovega piknika. Na veselo svidenje v nedeljo! Mro. Rone Vatovec. Slavje 30-letnlce ( anonHburg. Pa.—Leto« preteče 30 let. odkar so zavedni slovenski delavci začeli Izdajati prvi slovenski delavski list. To je list Proletarec. Sicer je danes na tisoče časopisov, ki trdijo o njih, da so delavski (meti njimi tudi sloven- —Ved*rato4 Metorw. Štiriletni Billy Dehne, ki se Je vrnil v Ameriko Iz Nemčije po dveh letih odsotnosti. ski), ki pa so v resnici vse prej ko to, kar trdijo o sebi. Toda Proletarec je eden tistih časopi sov, ki izhaja radi potrebe. Je list, ki vzgaja, vodi po pravi poti iz kapitalistične sužnosti. Veliki mislec Kari Marks je zapisal: "Delavci vsega sveta, združite se!" S tem je dosti povedanega. Delavec, otresi se mržnje! Vedi, da delavec druge države je isto tako suženj do mačega požrešnega kapitalizma. Združi se s svojim proletarcem sosednje države in solidarno se z njim bojuj za nov družabni red, ki je zmožen odpraviti bedo, vojne in druge moreče nadloge, ki so sadbvi današnjega sistema. No, in Proletarec vzgaja delavce v tem smislu. Ker je list značajen, list zatiranih, ni nič čuda, da je imel težko nalogo. Ce bi ne imel vztrajnih in dalekovidnih ljudi, bi ne včakal tridesetletnice, ki jo letos praznuje. Tudi zavedni delavci njegovi čitatelji se tega zavedajo, zato ob tridesetletnici alavijo njegov jubilej. Med njimi je tudi za-padna Penna, ki na 13. in 14. julija v tem smislu priredi dva-dnevno slavje v naselbini Moon Run, Pa. Vršil se bo tudi piknik in ples. Igrale bodo znane Bergantove sestre iz Ohija. Komur količkaj razmere dopuščajo, bi ne smel izostati. Kajti, če je na mestu slovenski izrek, da dobra knjiga je najboljši prijatelj, bi moralo isto veljati o dobrem listu. Za publicijski odsek. Frank Samaa. Društvo št. 53 in pikniki Cleveland, Ohio. — Članom društva V boj St. 53 SNPJ se naznanja, da se vrši redna seja v nedeljo 14. julija v navadnih prostorih ob jh>I desetih dopoldne. Prošenj ste, da se gotovo udeležite. Društvo Nanos Št. 264 SNPJ priredi svoj piknik v nedeljo 14. julija na Hartmanovih prostorih v North Royaltonu. Vzemite route št. 3 ali 25. ulico. Od Public Squarea je 13 miJJ. Člani SNPJ. obiščite piknik društva št. 264. Poskrbljeno bo za lačne In žejne; za ples bo igral Barbičev trio. Slovenska zadružna zveza tu-| di priredi svoj piknik na isto ne-j deljo (14. julija) na Močilnikar-| {jevi farmi. MSTVA »o Fotografirane sanje Člani newyorške akademije znan. U priliko ogledati si fotograf,L vsaj fotografične sledove, ki jih "on Iz krivulj, ki Jih je beležila aparatu« prof. Max lahko točno dognal, kdaj Jfc P1 poskusna oseba sanjati in koliko ča.sa ao sartje trajale. Pri tem je pred všem uga da trajajo sanje dalj časa, nego obi/ajn, slijo, včasih tudi 3 minute. V takšnih prit je sanjalec izjavljal, da je imel silno dol zamotane sanje. Nadalje je prof. Max u vil, da se lažje spomniš svojih sanj, fe prekinejo. Zato ni dal svojim poskusni« bam skoraj nikoli dosanjati do konca, tj jih je prebudil, dokler je aparatura fc kj da speči duševno deluje, t. j. sanja. Skoraj v vseh takšnih primerih so po* osebe Izjavile, da so Jim bile sanje preki in so lahko povedale tudi njih vsebino, sprotno pa je od 62 oseb samo 9 izjavilo, nekaj sanjal*, ko Jim je prekini) spanje nutku, ko ni kazala aparatura nobenegt nja, ni še v teh primerih niso aktivno sa temveč so le nekaj videle, ne da bi same vale ali govorile. Zato na roko pritrje._ ratura pač ni mogla beležiti nobene kri Gotovo pa je, da ostavljajo tudi taksne svoje sledove v drugih telesnih organih prof. Max poskusil to ugotoviti n. pr. z. vanjem gibanja očesnega jabolka in zen spečih normalnih osebah. Maxovi električni sanjski sledovi so po "možganskim valovom", ki sta jih op« Jasper rn Carmichael. Tudi tu se elek impulzi ojačujejo in spreminjajo v iv da se potem lahko fotografirajo. Možganski valovi pa ne "pripovedujej zgodbe", kakor pravi prof. Max, kajti m proces ni omenjen na možgane. Njegove graf i je kažejo električne miselne impu nastanejo v spanju (ali v bdenju) tudi m bolj oddaljenih organih. Sedaj se bavi prof. Max z vprašanjem se kažejo isti električni toki pri normaln čih ljudeh tudi v jeziku in grlu kakor p honemih v rokah. Doslej je pa nase! osebe, ki^so bile sposobne spati, medtem je bil jezik priključen na ojačevalec. In na teh oseb ni sanjala. A celo v spanju sanj je prof. Max ugotovil tok šestih voltov, dočim je roka dajala samo tok mikrovolta. na Par dobrih nasvetov za zdrsi 1 » v • v nisi Ali je kakšna razlika, ako spiš na na desni strani? Ljudje vedo to in ono povedati v pri škodo te ali one strani. Pa ne drži M le, da se ne navadiš na stalno ležanje na strani; drugače se ti bo zgodilo, da ti srce razbijati, ako bi se slučajno obrnil vo stran. Prav in zdravo je, če se navadiš obeh straneh In da ga menjavaš. Značilno za diabetike (sladkorno l*»l da jih zelo rado in hudo žeja. Vzlic tei morajo taki bolniki paziti, da na mah i pijo preveč. Rajši malo piti. zato pa v« Ce ni zdravnik zapisal bolniku karlov soli ali natrona, naj pije prekuhano vo« poroči j i vo je, če ji dodaš (na zdravnik« svet) na četrt litra vode trideset kapU»< Jave kisline. Ce pa uživaš karlovar^« i natron, fosforjeva kislina nikakor ne * ven, ker bi samo prekrižala zdravnikove pise. r • Osvežujoči učinek mlačne kopeli ■ bo, če ostaneš v votli dalj kakor cetr kopeli je priporočljiva hladna prha. Kadar ai zvečer v prema, štorih, te bo po navadi drugo jutr« ^ v. bolela. Prav tako se I* duh, Glej koj da v r ki dela pozno v noč, drug«, jutro i < robo lom. I To Kdo enostavno prepreči šnlh primerih nikdar ne gre ^ temveč se poprej ** ,I,,r prrtWr traku, fte bolje je kajpada 6e v posteljo, mab. prrtaknadit v oknom (ne pretežkih vaj.). Da ne utbnes . • Da ne utoneš. up<>*l«x® i iledečs P"'1 v. . ,w»imm " ~~ * ^fl. nml pl»\»nJr" ' mujhna okrepčils meo . in Jame« 0*Neil. načelnik odbora •e nahaja v domači oskrbi |p*rk Ina. dela % ska tajnica -MmM l»v»»fm OMkuhenc Ml A, in Ročk Springs, Wyo., T. Ch. — France* Poročilo o tej zadevi smo že prejeli in objavili. Hvala! jej« Ohladi se. preden »top Ce nimaš tdrsvega u vato. flrrBTEK Vesti iz Jugoslavije (lav ima poročile U Jugoma vije.) V |AIPfAv nunski grabi— •a na sodišču L#kttjennavešala,sin in re-f P na robi jo več le ! Me listi nimajo kak dan po-Ki o nobenem novem umoru, C, imajo jrotovo vsaj poročilo Cjšča o razpravi proti temu L^nu morivcu, Iv Mariboru so stali pred Lini m sodiščem obtoženci Etri posestnik Jakob Budja, EJv 36-letni «in Ivan in 25-Ej rejenec Vincenc Kolbl— CLni d« s0 ubi,i P°se8tnika Ciika Jakoba in težko po-Ljovali Vrhovnikovo ženo. ima svoje posestvo v Ui jrrabi pri Ljutomeru, v Cji vasi. Njegov sosed je ■ Vrhovnik Jakob. Oba sose-E«U se kaj slabo razumela za-L večnih pravd, ki so najbolj t po hrbtu Budjo, ki je naj-brat zgubil in je moral pla-Lti težke stotake in tisočake K jih ni imel in so mu zaru I to in ono. Tožil je Vrhovni-(u razžaljenje časti, izgubi Ldo. sledila je rubežen. Ne-L je dejansko lotil Vrhov L in žene ter bil obsojen na tnwecev zapora in spet se-Mb stroški. Iftem sovraštvu je sklenil, da Llovnika ubije. Ko je njegov I Ivin prišel iz I^ndave, kjer [kil zaposlen, domov na koli-Ibj je oče Kovoril, da je tre iVrhovnika ubiti. Rekel mu 14 mora pomagati. Prav ta-ft je nagovarjal svojega rejen- I Kolbla. Sina je februarja ibl ter niu dejal, da bo pisal L kadar I »o treba. In mu je U naj pride !). februarja do-ir. Sin je prišel in vsi trije »dogovorili in uboj izvršili. Ko je namreč naslednji dan ■do prišel Vrhovnika obiskat, Mfcl Vrhovnikovo ženo v list-ikti vso krvavo in nezavestno, lotnika pa so našli čez čas v bo zapadlem snegu ob hiši Lekanim tilnikom. Osumili dejanja Budjove. Stari Budit šel po umoru s sinom v Itomer k maši, orožnik ju je P Sledila je aretacija vseh I Sin in rejenec sta kmalu tou umor ter dejala, d,;h treh niti ne. kdaj ■*hdowd||. Nezavestna -JT Pivi, da je i*™* moža in Potemtakem bi se . " ^d \ rhovnikom izvrAll v'-r. Obtoženca L "ta dejala, da l «vrlij zjutraj, fc *iak>Hvc|. uuioova] ,/" dvka*»»o. •Miiih '»sojen v >n Ivan na 20 r, J' n.r K0|bl na 15 h» it* re^a 'U- ''fodi ga, je bil seveda že mrtev, saj je imel lobanjo vso razbito, tako da so morali truplo prenesti najprej v ambulanco, kjer je zdrav nik povezal glavo. Nato so truplo odnesli v rudarsko hišo Pod skalo, kjer je obupana jokala žena. Gotovo je tudi te nesreče kriva naglica, s katero morajo rudarji delati. Mnogo praznujejo, pa morajo v tistih dneh, ko delajo, delati na vso moč naglo. Podjetje zahteva vedno višjo produkcijo ob manjši zaposlitvi irt" priganja preko inženirjev in paznikov delavce v nečloveško garanje, ko se sploh ne sme paziti na varnost. Zato se rudarske nesreče stalno množijo. Pobegnil iz ljubljanske jetnišnice Iz ljubljanske jetnišnice je v noči na 18. junij pobegnil stari znanec zaporov in pretkani vlomilec in tat Jože Bradeško. Bil je pred časom obsojen na dve leti robije, kot star zakrknje-nec pa je bil obsojen tudi, da ga bodo po prestani kazni oddali prisilni delavnici za vse življenje. To je Bradeško pač žalo-stilo in gotovo je sklenil takoj po obsodbi, da bo ob prvi priliki pobegnil. Ta prilika pa se mu ni ponudila v navadni jetniški celici, ampak v disciplinski celici, ki se nahaja v kleti jetnišnice in iz katere bi človek mislil, da je težje pobegniti. Nekje je dobil Bradeško majhno žago za žaganje železa in ponoči se je lotil dela. Pre-pilil je železne križe, privezal nanje rjuhe in se obesil nanjo in tako ukrivil železje, da je bilo dovolj odprtine, da je smuknil skozi. Tako je prišel na dvorišče, odtod pa še preplezal čez dva zida in izginil. Ko je plezal skozi okno, je zaslišal nošni stražnik neki Šum, šel je klicat druge stražnike, a bila sta že prepozna. Celica je bila že prazna. Bradeško je pobegnil v srajci in arestantovskih hlačah. V taki i obleki ne bo prišel daleč. Moral )o v tej stiski pač kje ukrasti tako pošteno krščansko obleko, če noče, da ga bodo takoj spet prijeli. V blaznosti zažgala. — Pred kratkim je na Hotizi pri Ix>nda vi pogorela Horvatičeva doma čija. Zdaj so dognali, da je ogenj zanetila posestnica vdova lorvatičeva sama. Pred leti ji je povozilo moža, ko se je vozil iz Zagreba domov, ostala je vdova sama s šestimi malimi otroki. >ružina je živela v pomanjkanju. V tej bedi je mati zblaznela in usodnega dne zažgala ogenj na podstrešju, hiša je pogorela. Zdaj je morala mati v umobolnico, otroci pa so ostali sami pri tujih ljudeh, ker jim je mati v blaznosti uničila tudi hišo. HogenAeprAki napadalec pred sodniki.—Ko se je napad izvr šil, smo poročali o njem obšir neje. Na Bogenšperku, gradu, ki je last grofov Windischgrae- tzov, je gospodinjila 70-tetna Ma-rija Tomažinova, ki je bivala v gradu tudi pozimi, ko graščako-ve družine ni tu, marveč je na Dunaju. Tomažinova je vodila vse gospodinjstvo, j nadzirala hlapce in dekle ter kuhala poslom. Je vneta služabnica grofov in je gospodarju točno poročala o vsakem dogodku na gradu. To Tomažinovo so 28. aprila letos pogrešili, preiskali so vse prostore v gradu, pa je niso našli. Pač pa so na dveh mestih v gradu našli sledove nameravanega, neuspelega požiga. Sumili ao. da je neznan napadalec napadel Tomažinovo, jo ubil ter truplo skril, grad pa zanetil, da bi prikril sled. Tomaži-* novo so naposled le našli. Našli so jo ob podzemskem vodnjaku« vso poškodovano na glavi in vratu ter vso onemoglo. Blizu 24 ur je ležala ranjena v mrzlem podzemskem vodnjaku, do katerega vodi hodnik, v katerem je mnogo vrat. Vsa vrata so bila zaprta in morali so vdirati do vodnjaka. Tomažinova še ni bila mrtva, prepeljali ho jo v ljubljansko bolnišnico, kjer je po čudnem naključju okrevala kljub hudim poškodbam. Za storilca je navedla 17-letnega Leopolda Zupančiča, Čigar starši stanujejo zdaj v Zagorju. Orožniki so fanta pri starših aretirali in priznal je dejanje, ki ga je storil iz maščevalnosti, ne da bi bil kaj odnesel. Bil je jezen na Tomažinovo, ker ga je ovadila graščinski gospodi in je bil zato odpuščen. Nekoč si je namreč brez dovoljenja Tomažinove izposodil graščakovo mornariško uniformo in damsko obleko, ker je to potreboval pri nastopu v neki igri. Tomažinova ga je ovadila, mladi fant je moral iz službe. Fant je bil že v šoli zelo nadarjen ter je preskočil iz 4. kar v 6. razred, Je pa zelo nagle jeze in maščevalen. Odtod tudi njegovo strašno dejanje na Bogenšperku. Razprava proti njemu 18. junija v LJubljani je bila tajna, ker je fant še mladoleten. Zaradi poskuše-nega umora in požiga je bil obsojen na 5 let in pol robije. Samomor brezposelnega. — Dne 18. junija zjutraj okrog 6. ure se je na dvorišču neke hiše v Mostah (ljubljansko predmestje) ustrelil 25-letni jKisest-nikov sin Martin Blas. Vtihotapil se je v šupo s karabinko, si jo nastavil na srce in sprožil. Bil je takoj mrtev. V smrt ga je gnal obup, ker ni dobil službe v tobačni tovarni in ker ga dekle ni maralo. Dekle je namreč stavilo za pogoj ljubezni, da dobi državno službo. Ker je bila prošnja za nastavitev v tobačni tovarni odbita, se je razmerje med njima ohladilo in fant Je izvršil samomor. Smrtna nesreča. — Pred tednom se je dogodila v Srebrni-čah "na Volavčah" huda nezgoda. Na domači žagi se je ponesrečil 78-letni Janez Golob. Hlod je jiodrl starca ter mu polomil obe nogi. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico ter mu amputirali obe nogi, a pomagati mu niso mogli več. Preslaboten je že bil starček, da bi lahko prenesel tako poškodbo. Umrl je zaradi splošne oslabelosti. f 108 VSfr A Za svobodo tiska.—V beograj-l ski skupščini se Ae zmerom vrsta| govori poslancev glede postopa-nja opozicije, ki je bila izvolje-l na, a ne mara v skupščino. No-1 tranjl minister je ostro napadel j zagrebškega nadškofa Bauerja.j ker je poslal dvoru oz. regentu spomenico, v kateri našteva na-| silja, ki so jih vršili orožniki na Hrvaškem za časa volitev, in našteva Žrtve, ki so padle od tan-| darsklh krogel. Napadel je pri J tem tudi duhovnike vseh ver, da so po večini aktivno posegali v vollvno borbo. Oglasili so se| tudi drugi poelanei, ki so napadali opozicijo in nekateri ho celo | predlagan, kaj Je treba ukreniti froti opoziciji: njih poslanske I mandate je treba razveljaviti, če se v treh mesecih ne pojavijo poslanci v skupščini. Tudi druge predloge je bilo slišati. Med drugim pa se je oglasil tudi neki) poslanec, ki je branil nadškofa.) Bil je to poslanec Mahnik, upravitelj škofijskih posestev | zagrebške škofije. Ta je govoril, da je Bauer sestavil sporne- vir*^de;rkd.etavec Jebnuwt ,n tru*dru»' k- - * •■«*» «■»— »>.,««, ..«,>. Potem se je oglasil tudi posla nec Djordjevič, ki je govoril in zahteval, naj se cenzura tiska omili. Pravi, da je stroga cenzura tudi sokriva, da je dobila opozicija toliko glasov, kajti za časa volitev ni smel tisk objaviti nobenega poročila o izgredih, ki so se dogajali in zahtevali toliko irtev. Zaradi tega so se širile med ljudstvom govorice o še hujših dogodkih in s tem se je krepila opozicijska misel. Zato zahteva, da se cenzura omili. (Zahteva to le za poročila, ki naj bi jih dajali uradno, ne zahteva pa svobode tiska za opozicijo.) Vodja kompanij-ske unije resigniral Pot tal je član prave unije in napovedal boj javnonaprav-ni družbi DESET ZAPOVEDI IN DEKNI OTROCI New York. — (F1P) — Kom-panijski unionizem je dobil krepko brco, ko je načelnik najmočnejše kompanijsko unije v Združenih državah podal ostavko in se pridružil neodvisni dv-MO-I lavski organizaciji. James M. Mannix, načelnik „ , , J , 11M1 . _ „ _ . , generalnega delavskega komite-V neki dekliški šoli v Oslu ao ja pri Consolidated tJas Corp., napravili zanimiv poskus, da bil M jt) iwu.veri, kompanljski u-zvedell, kako sodi moderna mla- nijl ,n v iz)jftvif ki j() jo p(xjal dina o desetih božjih zapovedih. po resignaciji, ožigosal sistem 835 deklet so pozvali, naj jih za- kompanijskega unionizma. U-pišejo sicer nespremenjene, a v nijl4( kttUri je nai#lova|# vrstnem redu po pomenu, ki jih Večja organizacija te vrste ker imajo za naše življenje. Uspeh uključuje nad 50,000 delavcev, je bil ta, da bi morala priti za- upoulenih i>ri 14 iplinakih in poved o spoštovanju staršev naUlaktrarskih družbah v newyor- Coughlin se prelevil v • 'organizatorja unij* (Nadaljevanja ■ 1. Htranl.) biti 50,000 članov do Labor day-,iu, ko se bo na Lepem otoku (Helle isle) vršil velik shod. Nu tem shodu naj avtnl delavci "Izvolijo svoje voditelje", kakor Je on sugestiral. Izbral jih bo seveda on ter dovolil ovčlcam, da jih "potrdijo". Farsa bo torej Imenitna. če Coughlln Izvede svojo skemo, Kje se je porodila ta aku-ma za razdvojitev avtnih delavcev, je uganka, možno je |w vsekakor, da v VVall streetu. Nasilja v stavki lesnih delavcev Zapisnikar samomorov —samomorilec New York. — Celih %M\ let — od leta HM« — je Jacob Anek-rtein vodil zapisnik samomorov zdravstvenem uradu mesta New Yorka. Zadnji torek Je pa njegova stara knjiga dobila novo vrsto, katero je zapisal nekdo drugi. Vrsta se glasi: "Jacob[Hsca. Dva ttavkarja ubita v policijskem navalu Kureka, Cal. — (FP) — Nad 80 stavkurjev je bilo aretiranih In vrženih v zapor v zvezi s policijskim navalom na lesne delavce, ki so plketlrali tukajšnje parne žage. V tem navalu sta bila dva stavkarja ubita In več drugih ranjenih. Za aretirane stavkarje st Je zavzela Unija za ameriške civilne svobodŠČina, ki Jih bo branila pred sodiščem. Poslala je v to mehto dva svoja odvetnika — Krnesta Beslga In L. Gallagher-Ja. Apelu obrambe se je odival tudi George Anderaon, znan delavski odvetnik iz Sun Fran- prvo mesto, na drugo prepoved laži, na tretje prepoved ubijanja, na četrto prepoved zakonokima na peto prepoved tatvine, a zapoved spoštovanja nedelje na zadnje mesto. Kongresni preiskovalci, se umerjajo z lažni k i Washington, D. C.—Dne 9. t, m. se je začela preiskava o zakulisni (lobistični) agitaciji okoli zakonskega načrta glede "holding" kompanij. Preiskavo vodi zbornični poslovni odsek Prva sta bila zaslišana kongresnik Italph Brevvster, republikanec iz Maina, In Thomaa Corco-ran, Hooseveltov demokrat in član "možganskega trusta," k je obdoHen, da je grozil kon-gresnikom, da bodo federalna rellfria dela v njih distriktlh ustavljena, če ne bodo glasoval za zakon proti "holding" kom panijam. Brevvster Je med za sliAitnJem nahriilil Corcorana i "lažnikom." Prizor U eksplozije v kamnolomu škem distriktu. Po rea Ignaciji je Mannix vstojiil v krajevno unijo Ameriške bratovščine javnonaprav-nih delavcev. Kompanijsko linijo Je zapustil, ker je družba zahtevala od njega, naj poda izjavo, da njen reprezentacljski načrt (kompanijska unija) predstavlja pravo Industrijsko demokracijo, da je efektivna institucija za reševanje upornih vprašanj in da je treba kot taki zasigurati nadaljnji obstoj. Mannix pa ni hotel podati take izjave in se je rajši umaknil. V |MJ8ebnem pismu, katerega Je naslonil delavcem, pravi, da je storil vse, kar Je bilo v njegovi moči za zaščito njihovih interesov, toda uprava družbe je odklonila upravičene zahteve glede izboljšanja delovnih razmer, Dejal ju, da je kompatiij-ski reprezentacijski načrt s^aka in ?>oaval delavce, naj pri volitvah, ki se bodo v kratkem vršile, porazijo kompanijsko unijo. _ Sodišče potrdilo obsodbo organizatorja VVashfngton, D. C. — Federalno vrhovno sodišče Je s šestimi proti trem glasovom odobrilo odlok državnega sodišča v Ceorgijl, ki Je obsodilo Angela llerndona, organizatorja zamorskih delavcev, v zapor od enega do deset let. Herndon je bil spoznan za krivega na obtožbo, da je hujskal delavce na upor. Zanj se Je zavzela Zv«-/.a za' napredek zamorskega I j ud stvi, kl je tirala zadevo ipred vr-1 lovno sodišče In katero je se daj odobrilo odlok nižjega so-j dlšča. 35,000 delavcev v Illinoisu zapustilo r elitno listo ''hirago. - nijnoiftks rellfria komisija poroča, da je okrog »5/KK) brezposelnih delavcev, kij seatavljejo družin, zapu-< atllo rMifno listo nv^seea Junija f Poročilo ne pove, če so ti de Isvrl dobili zaalužek In pr«ist/» ' voljno zapualili r«*llfrio listo ali Mil enostavno odr«z*ii| od j reUU) Aneksteln, zapisnikar samomorov, jo danes izvršil samomor na svojem domu. Njegova žena ga je našla obešenega na vratih njegove sobe." Star je bil 51 let In bolan. Stavka oblačilnih delavcev odvrnjena New York. — S sprejetjem pradloga newyorškega guvernerja l/ehmana je bila nevarnost stavke v oblačilni industriji N»«w Yorka, v kateri je u-poslenlh nad 40,000 delavcev, Klvrnjena. Predlog Je v prilog uniji International Ladiea (Jar-ment Workers, ker urgira, naj obstoječe pogodbe ostanejo Ae nadalje v veljavi. Predlog so odobrili voditelji unije In organizacija tovarnarjev. HI'111'JMK MK inl«du delilr Irnak« «n.dn|lli lrl « Isltku klinu drlo pri mali druiini, kjer SM»rs o«UU ludi gw mmčI. V|ira> *ajli- |h» « url ■»rčrr. Mra. K. fillrk. sias, MM M. Trumliull Av«., <1itravo, III. 1'hum : 1 rumt„ni 0572. (Adv.J Ali ste že naročili piuevato ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vvadnoetl, k I ga za mal denar laliko poAlJe ta svojcem v dotno* lim. Delavske unije kritizirajo krajevne odvetnike, ki so odklonili pomoč aretiranim stavkarjem. Tukajšnja odvetniška zbornica se Je postavila na stran lesnih baronov in prepovedala svojemu članu, odvetniku, ki Je doslej zastopal unijo lesnih delavcev, da ne sme zastopati aretira nce v. Pri preliminarnem zasliševanju je dal sodnik Izprazniti dvorano. Nastopiti so smele le priče In prva priča j« bil posebni latlicaj llolmes-Eureka Lumber Co., ki je sodeloval v navalu na stavkarje, ki so plketlrali parno žago te družbe. Eden atavkar Je bil na mestu ubit, drugI pa Je tri dni pozneje podlegel poškodbam v bolnišnici. Nadaljnja dva sta dobila tako težke |>oškodbe, da Je dvomljivo, če jima bodo zdravniki rešili življenje, VVIIII-am Kaarte, prva žrtev polieij-ske brutalnosti, je imel veličasten pogreb, katerega se je u-deleži lo nad 10,000 ljudi. Unija priataniščnlh delavcev je v znak jirotesta proti pollelj-skemu terorizmu razglasila enodnevno »tavko in zagrozila s splošno, ako lir Inalo oblasti pod-vzele odločnih korakov, da preprečijo nadaljnja nasilstva v stavki leMiiih delavcev. U G O L. A V I vJ A vil vaju vm imIvIiho«! i p< n*tHI, ur hl(io«( vrlikanov Italljsnuk* 1'iogm, vam nn|s ihMovssJ« n t MI ti JI V Ull«. l'rrko Tr»U — 7 dn» * Ju«<»»U*D« CONTE G K A N D E AV<«, IS, Nkin. M DIMKKTNO V JI MMLAVIJOs. VlfM ANlA nov, 1'ffk« arnik v plovbi) Julija f«, itn 17, i« — ' • Ml « A • lllMMl g 1 TALI AH LIHE MATI SOCIALEN ROMAM r*m _ Dobro jutro! — je odgovorila Ljudmila. — Kmalu bo deset; vstanite, da pijevi čaj. — Zakaj pa me niste zbudili? — Hotela sem. Stopila sem k vam, pa ste se v sanjah tako lepo smejali . . . Z gibko kretnjo se je vzdignila z divana, stopila k postelji, sklonila se k materinemu obličju in v njenih medlih očeh je mati ugledala nekaj sorodnega, bližnjega in razumljivega. — Žal ml Je bilo, da bi vas zmotila . .. morda ste imeli srečne sanje . . . — Nič nisem sanjala! — Vseeno . . . Ugajal mi je vai nasmeh. Miren je bil, dober . . . zadovoljen! Ljudmila se je zasmejala, in smeh njen je zvenel tiho, mehko. _Tudi na vas sem mislila ... na vaše življenje! Težko vam je življenje! Mati je zgenila obrvi, molčala, premišljala. — Vsekako, težko! — je vzkliknila Ljudmila. — Ne vem! — je oprezno dejala mati. — Časih se mi zdi težko ... A vse je tako resno in čudovito ... in se giblje naglo, strašno naglo drugo za drugim. Znani val razburjenju se je zbudil v njenih prsih napolnjujoč srce s podobami in mislimi. Sedla je na postelj urno izražajoč misli z besedami. — Drvi, drvi, drvi — vse k enemu koncu in sili kakor ogenj v goreči hiši kvišku! Tu prodre, tam se zasveti, vse svetleje, vse silne-je . . . Mnogo težav je v življenju, veste! Ljudje trpe, tepo jih, kruto jih tepo, davijo jih, zalezujejo . . . Ljudje s« skrivajo, žive po me-nišje . . . Mnogo veselja jim je prepovedanega , . . Vse to je zelo težko! Ljudmila je vrgla glavo nazaj, objela mater s svojim pogledom in pripomnila: — VI ne govorite o sebi I Mati jo je pogledala, vstala s postelje, se oblačila ln vpraševala^^ —' Ne o sebi? . .'".' Kako naj sebe potisnem v stran, ko ljubim vse od kraja, se za vse bojim . . . Vse zadeva moje srce ... K vsemu ga vleče . . . Kako naj stopim na stran? Napol oblečena, stoječ aredi izbe se je za hip zamislila. Naenkrat se ji je zazdelo, da v njej ni več te, ki je živela v strahu in trepetu za svojega sina, v mislih, kako bi mu ohranila svoje telo; ločila se je od nje, odšla daleč proč, ali pa zgorela na ognju razburjenja, ki je oleh-čalo, očistilo dušo in obnovilo srce z novo silo. Sama sebi je prisluškovala, rada bi bila pogledala v svoje srce, a zbala se je zbuditi v njem stari nemir. — O čem ste razmišljali? — jo je prijazno vprašala gospodinja in se ji približala. — Ne vem! — je odgovorila, matj. Gledaje druga drugo sta molčali, nasmehnili se, potem pa je Ljudmila odšla iz sobe rekoč: — Kaj počne moj samovar? Mati se je ozrla proti oknu, na ulici je sijal hladen, krepak dan, tudi v njenih prsih je bilo svetlo, ampak žgoče. Najraje bi govorila o vs«m na dolgo in široko, veselo, z nejasnim čuvstvom hvaležnosti do neznanca za vse, kar je privrelo v njeno dušo in rdelo v njej kakor večerna zarja. Ze davno ne vtnlkla želja po molitvi jo Je vznemirjala. Spomnila ae je mladega obraza, zvonkega glasu: "To je mati Pavla Vlaaova! . . Radostno in nežno so sijale Sašine oči, vsLala je temna podoba Ribinova, nasmehnilo se je bronasto, trdo obličje Pavlovo, zmedeno je pomeilkal Nikolaj in naenkrat je vzkipelo * globokim, lehkim vzdihom, zlilo se in se združilo v prozoren, pester oblak, ki je objel vse misli s čuvstvom miru. — Nikolaj je imel prav! — je dejala Ljudmila vrnivši se. — Gotovo so ga zaprli. Poslala sem tja dečka, kakor ste dejali. Dejal je, da je na dvorišču policija, za vratmi je videl skritega policaja. Tudi vohuni se plazijo na-okolo, deček jih i>ozna. — Tako! — je dejala mati in poki mala z glavo. — Siromak . . . Vzdihnila je brez bridkosti in se sama sebi začudila. — Zadnji čas je silno mnogo predaval mestnim delavcem in čas je bil, da zgine! — je mrko pripomnila Ljudmila. — Sodrugi so mu dejali: "Beži!" Pa ni poslušal! V takih slučajih niso umestne prošnje, treba je povelja... Na durih je stal črnolas, rdečeličen fant lepih sinjih očih in grbastega nosu. — Ali prinesem samovar? — je zvonko vprašal. — I>e, Serjoža! . . . MoJ rejenček. Saj ste ga že videli? — Ne. — Časih Je prišel k 'Nikolaju, pošiljala sem ga . . . Materi se je zazdelo, da je Ljudmila danes vsa druga, preprostejša in bolj domača z njo. V gibkih kretnjah njenega vitkega telesa je bilo mnogo lepote in sile, ki sta blažili njeno strogo in bledo obličje. Cez noč so se ji kolobarji pod očmi povečali. Čutiti je bilo v njej trajen napor, krepko napeto struno v njeni duši. Deček je prinesel samovar. — Predstavi se, Serjoža! Pelageja Nilov-na, mati delavca, ki so ga včeraj obsodili. Serjoža se je molče priklonil, stisnil materi roko, odšel, prinesel žemljo in sedel za mizo. Ljudmila je nalivaJa čaj in pregovarjala mater, da se ne vrne domov, dokler se ne razjasni na koga preži policija. — Mogoče — na vas . . . Vsekakor vas zaslišijo . . . — Naj me zaslišijo! — se je odzvala mati.— Me zapro — ne bo velike škode. Da bi le raznesla Pavlov govor. —- Je že postavljen. Jutri ga bo natiskanega dovolj za mesto in predmestje ... in tudi za okolico. Ali poznate Natašo? — Seveda! — Nesete ji ga . . . Deček je čltal časopis, kakor da ne bi ničesar slišal, časi pa so njegove oči pogledale izza čela na materino obličje; in kadar je mati zasačila njegov živahni pogled, ji je bilo prijetno in ae je nasmejala. Ljudmila se je zopet s|K>mniJa, ne da bi obžalovala njegovo aretacijo, a materi se je zdel njen glas popolnoma naraven. Cas je potekal hitreje kot druge dni, in ko so popili čaj, je bilo že okolo poldne. — Tako je! — je vzkliknila Ljudmila. V tem trenutku je nekdo naglo potrkal. Deček je vstal in pogledal vprašujoče gospodinjo. — Odpri, Serjoža! Kdo bi bil? Mirno je segla z roko v žep in rekla materi: — Ce so orožniki, Pelageja Nilovna, stopite v ta kot ... A ti, Serjoža . . . — Ze vem! je tiho odgovoril deček in izginil. Mati se je nasmehnila. Te priprave je niso vznemirile —- niti oddaleč ni slutila nesreče. Vstopil je mali doktor. Hlastno je dejal: — Prvič, Nikolaj je aretiran . . . Aha, sto tu, Nilovna T . .. Vas nI bilo doma ob aretaciji? — Sem me Je poslal. (Dalj« prihodnjič.) Frederlc Houtet: JEAN — Izvolite malo počakati, gospa pride takoj. Andre Sergy se Je ozrl okrog, ko je sobarica odšla. Bil je v ________ _ salonu; skozi okna so se videlaIgotna do ušes zaljubil v dVažest-zelena, že nekoliko jesensko po-j no bitje, ki sta vsak dan preži-barvana drevesa parka Mon-|vela z njim nekaj ur skupaj. Zvedel je, da je navdušena za gledališče in godbo. Imel je vsak dan priliko prepričati se, da krasno pleše. Obletaval jo je z nežno in spoštljivo zdržnostjo. Hila je prijazna in prisrčna, nič ni ka/.alo, du bi ga odklanjala. In tako se je Andre Sergy pola- etau; soba je bila zelo k«pa, opremljena izredno elegantno. Sergyja Je spominjala na osebne čare dražestne lene, ki Je priha-jal prvič k nji na oblak. Sezna- Spoznal je, da še nobene ženske ni tako ljubil in vedno bolj je bil navezan na njo. Rilo mu je aedem ln trideset let, a na ženitev še ni mislil. Ali nil se Je bil z njo pred dvema je mislil zdaj? ... Ali bi p« mesecema na južni obali, kjer rad Imel (iabrielo Armontovo za je bil tudi on na počitnicah. Ta ljubico? NJ ugotavljal tega. ni koj pri prvem srečanju gn je si belil s tem glave, živel je v očarala njena mikavnost, njen1 tekočih urah. ki so bile sladke, žareči smehljaj, njen mili glas. I in odlašal je pogled v svoje raz-PHjateljl ao ji ga pnadstaviU; j merje do povratka v Pariz. Tam zvedel je. da se piše Gabriela se bo znova sestal t mlado leno, Armontova in da je fe deset let *aj mu je to dovolila, vdova po Industrijcu. I Zdaj, ko jo je čakal v salonu. Življenje ob morju j«- kmalu ne je čudil, da mu je nekam teano raz predlo med njima nepri* llje- j pri srcu. kakor se Je čudil temu. no občevanje; sestajala sta se da je vse tri tedne, odkar sta ee večkrat na dan Vleč mu j«- bila bila ločila, neprestano misli na in tudi on ji je bil vleč. V obče njo v ne*trpnem pričakovanju, vanju z njitn je bila prisrčna in kdaj jo zopet zagleda tovartika Pripovedovala mu j,- Vstopila je, majhna, rusola-o svojih navadah, o svojem živ- »a. drobna do krhkoati, skoraj Ijenju in domačih razno rah otroška, livahna in lepša kakor Zvedel je. da ima sina. velik. «a |»,pr, j Andre Rergy je Hju-•Ina. je dejala smeje -s tako bil ročico, ki mu jo je podala milim -mehom ^kt je bil ns je, Kila ata nekam v i.adrr*i, ker čitnkah pri stricu v Hol<»gfii.Uta ae areOala v novih razme- rah. Izmenjala sta nekaj običajnih besed in ae spomnila nekaterih dogodkov ob morju. Govorila sta prijateljsko, skoraj z nežnostjo o skupnih počitnicah. Kar so se vrata odprla in v salon je prihrumel mladenič visoke postave, širokih pleč, črnih las in energičnega obraza. — Ah, oprosti ... in stopil je kornk nazaj . . . nisem vedel, da imaš goata. Hotel je oditi, toda gospa Armontova ga je poklicala nazaj. — Jean, moj sin, ga je predstavila Andreju Sergyju. Obrnjena k mladeniču je pa dejala: — Gospod Andre Sergy, ki sem ti o njem pravila, da so me z njim na počitnicah seznanili Lernelierovi. Mladenič je podal Sergyju široko roko, v kateri se je njegova roka skoraj izgubila. Sergy je z grozo zrl na tega orjaka, za celo glavo večjega od njega, ki mu je moglo biti 2ft let. — Velik fant, — je dejala gospa Armontova. Zares večji, m-go bi si bil predstavljal sina tega nežnega bitja, čigar krhka lepota je kazala na tri križe. S« rgy je moral zbrati vso svojo družabno uglajenost, da je skril svoje presenečenje. Menda je bila tudi gos|m Armontova nekam v zadregi. Mladenič je govoril s 8erg> jem o l*rnelie- " flOITlt«^11 rovih, ki se je bil z njimi sestal v Sologni zadnje dni vsgusta. Bil je preprost, odkrit, malo ognjevit ln napram svoji materi izredno nežen. Andre Sergy je bil povabljen na obed prihodnji teden. Potem je pa povabil sam mater in sina v restavracijo. Gabriela je plesala z njim. Jean ni plesal, ples ga ni mikal. Samo kemija ga je zanimala. V športu je u-spešno gojil boks, kar je dok*-zal v nastopu proti pijanemu neznancu, ki je silil njegovo mater, naj gre ž njim plesat. Andre Sergy ni imel niti časa, da bi posegel vmes. Ta dogodek je prinesel med njim Ln Jeanom, ki ga je bočudoval zaradi njegove moči, prisrčno razmerje. Andre Sergy se je često sestajal z gospo Armontovo in njenim sinom. Kmalu je postal domači prijatelj. Gabrielina mikavnost ga je vedno bolj prevzemala. V začetku se je nekoliko bal Jeanove postave. Poskusil je izračunati Gabrielino starost. No, Jeanu je bilo 19 let, torej ni bilo ie tako hudo. Kmalu je pa nehal misliti na to. Kaj pomeni starost? Kaj zato, če bi bila Gabriela eno ali dve leti starejša od njega? Bila je najočarijivejša žena, kar jih je kdaj poznal, edina, ki jo je hotel vzeti za ženo. Zdaj se je dobro zavedal, da brez nje njegovo življenje ne bo srečno. Povedal ji je to nekega dne, ko Jeana ni bilo doma. Mlada žena ga je poslušala. Ni bila vesela, kakor navadno, kadar je bil sin z njo, temveč resna, osredotočena, malo razburjena. — Ne morem, prijatelj, — je dejala končno. Ze zato ne, ker sem starejša od vas. Sergy je ugovarjal s kretnjo. — Ah, vem, da to ni važno... In odkrito rečeno, ne odklonila bi zato sreče, ki mi jo ponujate. — Toda sina imam, ki ga vroče ljubim in sem se mu vedno žrtvovala s takim veseljem. To bi ga bolelo . . . Da, bolelo bi ga, če bi se znova omožila. Spomin na očeta je mu svet. In vendar, če bi revček vedel, kakšne so bile moje preizkušnje. Veste, Jean je ostal navzlic svoji atletski postavi in možatemu nastopu deček, otrok, Čeprav se vam ne zdi tak . . . Ljubosumen bi bil moj fant, nesrečen bi bil. 2e pred dvema letoma so me snubili. , . saj ni važno, kdo . . . Nisem ga ljubila, nisem imela namena u-slišati ga, vendar sem pa povedala to sinu. Bil je ves iz sebe, lepo me je prosil, naj ne storim tega koraka. Spoznala sem, da bi bil to strašen udarec zanj. Vidite, nimam poguma pripraviti mu tak udarec, tako bolest . . . Raje se žrtvujem. — Žrtev? . . . Torej me ljubite? — je vzkliknil Sergy obupan in srečen obenem. Podala mu je roko. — Da, ljubim vas, toda ne morem . . . Obmolknila je, sin se je baš vračal. Kmalu potem se je Andre Sergy poslovil. Vrnil se je domov in se zaklenil v sobo. Življenje brez Gabriele bo prazno, to mu je bilo zdaj jasno, kakor še nikoli. Ni si upal prositi te žene, naj postane njegova ljubica, čutil Je, da bi v to nepri-volila. Polog tega si je pa želel njeno navzočnost vedno pri belem dnevu, brez skrivanja . . . Razmišljal je o tem, ko je prišel sluga povedat, da je zunaj Jean Armont. Mladenič je hitro vstopil, zaprl vrata za seboj in dejal An-dreu: — Vse mi je znano . . . Da, vi In moja mati. Ničesar mi ni povedala, toda že delj časa jo razumem ... To je neumnost. Morate jo vzeti ... Ne veste, kaj mi je bila mati. Vzgajala me je in razvajala. Toda pozabiti ne smete, da ni bila srečna . . . Moj oče jo je varal — ona misli, da tega ne vem. Za njo, siroto, sem še vedno otrok . . . Da. sirota pravim, kadar mislim na njo. Kako lepa je, vesela, livahna., Sestrico vidim v nji. Rada se zabava,'kar je naravno; često! sem h<»dil zvečer z njo na izpre-hod, čeprav me to dolgočasi.i Končno, razumeli boste, tudi jaz imam svoje prijateljice — v mojih letih je to naravno ... Ne povem ji tega. skrivam pred njo. toda to mi gre na živce. Hočem pa, da bo »rečna! Znano je vam.' da jo je lani negdo snubil. Ril( je ta cigan Cldiere ... Ne da I bi bil mojo mater ljubil, šlo mu je samo za denar ... Moja mati ga ni ljubila, toda dolgočasila se je, reva . . . No, sem si mislil, nesrečna bi bila. In šel sem brez njene vednosti k Cidieru. Ni je več nadlegoval. Zdaj pa hočem, da bo moja mati srečna. Z vami bo . . . Ljubi vas in vi ljubite njo . . . Imeniten dečko ste! Vi tudi, — je dejal Sergy s prepričanjem, in stisnil Jeanu roko. J. S. Dota miss Slipove Mr. Slip, od Bostona do San Francisca sloveči "kralj poročevalcev," je baš z naslado užival svoj četrt ure miru pri domačem ognjišču, ko so se naglo odprla vrata jedilnice in pred presenečenim starim gospodom sta se ustavila njegova hči Jeannette in povsem neznan svetlolas mladenič. Predno si je mr. Slip opomogel od presenečenja, sta pokleknila predenj in zajecljala: — Blagoslovi naju! Mr. Slip si je nataknil očala in nekaj časa je radovedno ogledoval neznanega svetlolasca. Potem je pa odložil očala, jih spravil nazaj v žep in odgovoril mirno: — Predno boste nadaljevali, mi dovolite indiskretno vprašanje: zakaj me tikate, ko pa še nisem imel sreče videti vas? Mladenič je vstal, si skrbno obrisal prašna kolena in zaklical smeje: Papači! — Kaj pa govorite, vi mladič drzni ? — je dejal mr. Slip osor-no. — Ce mi v dveh minutah ne pojasnite, za kaj gre, pokličem slugo, da vas . . . Gospodična Jeannette, ki je bila po prvih besedah zardela, je zdaj razburjeno prijela očeta za roko: — Papa, — je začela nekam sramežljivo, — ta mladenič ni nihče drugi, nego mr. White, ki si je pred dvema dnevoma na dobrodelnem koncertu v prid invalidov iz Nevade na mah osvojil srce tvoje edinke. Snoči sva- na izprehodu po Broadwayu sklenila poročiti se. Manjka nama torej samo še tvoj blagoslov . . . Mr. Slip je znova osedlal svoj nos z očali, dočim je neznani svetlolasec znova pojoče zakli cal: — Papači! Mr. Slip je zamrmral nekaj nelaskavega in pripomnil glasno: — Takoj mi povejte, kdo ste! Mr. White je znova pokleknil in začel pripovedovati z enoličnim glasom, kakor da ponavlja naučeno vlogo: — Pišem se Ralph White in sem poročevalec dnevnika "Salve gospoda Muellerja." Od vas sloviti mojster sem se naučil poročevalske umetnosti. Plače imam sto dolarjev mesečno in ker pomagam tudi v upravi, kjer pišem na listke imena naročnikov, dobivam poleg plače še posebno nagrado, mesečno povprečno nad petnajst dolarjev. V listu gospe Muellerjeve skrbim poleg kronike tudi za meteorološko rubriko, pozimi pa še za rubriko "stanje snega v naših gorah," poleg tega pa vodi moja malenkost še kotiček križank. — Ha, ha, ha. — se je zasme jal mr. Slip trikrat in na moč strupeno. — In s stopetnajstimi dolarji hočete preživljati družino? — Kaj še! Bil sem tako predrzen. da sem vrinil v proračun tisoč dolarjev, ki mi jih vrže moj skromni kapital. — Torej imate premoženje? — Nimam niti beliča, -- je odgovoril svetlolasec. — Računal sem z doto vaše hčerke . . . Kralj poročevalcev je pri teh besedah tako grozeče kriknil. da je zamorka v kuhinji od strahu izpustila iz rok lep kup krožni-, kov. — Kdo je vam pa rekel, da bo imela Jeannette doto? Vedite, fantič, da zaslužim že skozi trideset let po dvajset tisoč do-larjev na leto, toda po beležkah potrošim vsako leto najmanj dvaintrideset tisoč. Imam torej najmanj toliko dolgov v dolarjih, kolikor las sem imel na glavi, ko mi je bilo osemindvajset let. Torej Jeannette ne prinese svojemu bodočemu možu v hišo nič. razen mojega očetovskega blagoslova. Mladenič je bil v škripcih, praskal se je za ušesi, potem je hodil nekaj časa sem in tja, končno se je pa ustavil pred svojo izvoljenko. — Gospodična Jeannette — je vzkliknil v plemeniti naivnosti, — v čast si štejem . . . reči vam zbogom. — Kam pa greste? — je vprašala Jeannette bleda kot smrt. Mr. White je dvignil desnico proti nebu in zašepetal z nasmehom, kolebajočim med izrazom bebarije in norije. — Kam? Sam ve . . . Zaenkrat v uredništvo lista "Salve gospoda Muellerja," ker moram poslati v tiskamo "križanko." A potem? To je tajna bodočnost, miss Jeannette. Morda skočim v morje, morda odpotujem v Klondyke med pustolovce, da poskusim iztrgati iz naročja zemlje malo zlata. Naj bo že kakorkoli, zdaj vam lahko rečem samo: Zbogom. Mladenič je iztegnil roko po klobuku, toda dekletu se je izvil iz grla pretresljiv krik. Jeannette se je zgrudila k očetovim nogam. Mr. Slip se je hudo prestrašil in dejal je: — Torej ga imaš tako zelo rada? — Ce ne postanem njegova žena, skočim tudi jaz v morje! — je zastokalo dekle s pojemajočim glasom. Mr. White je stopil odločno k vratom, toda glas kralja poročevalcev ga je zadržal. — Počakajte malo fant, — je dejal mr. ^lip suho; — morda se pa da še kaj storiti. Toda najprej odgovorite na moje vprašanje: ali ste poštenjak? — Nisem tako neumen, da bi bil pošten. Odkar stoji svet, so vsi poštenjaki umirali od lakote. Nisem si postavil za cilj svojega življenja priti v čitanke kot zgled, temveč sem sklenil, da moram imeti s petdesetimi leti hišo z vogali v štirih ulicah. Mr. Slip, ki osebno ni bil fanatik poštenosti, je pri teh bese- dah planil pokonci raB-roke ,n vzklikni, v,< — indi na moj, srce Da, ne čudi se. ne guT ' debelo. Sprejemam ti « brez oklevanja ti dan stTi. t*ko, ka — A dota? Kralj poročevalcev j* J nil z roko: - i)ola? D(J to vredno sto tiso* dolari In videč mladeničev zt obraz je nadaljeval o« — Jeannette jfc najdražji čo bi dal blagor svoje duš! od tepa bi nič ne imela ( rej, fcij dobiš z Jeannettoj moje hčerke je: Ntupra prisvojitev poldrugega m in ponarejena oporoka i milijone dolarjev, v kar Je tenih več uglednih bost rodbin . . . Mr. White je tako izbuU da se je kralj poročevak smejal in pripomnil: — Kaj ne razumeš nette dobi za doto dve senzaciji, ki prineseta gospoda Muellerja" nama set tisoč novih naročnik« boš imel ta dva solokarp tvoja plača se zviSa | dva ali tri tisoč dolarj, bosta ti dve senzaciji o ni. Res, hotel sem to niti zase, za praznike, to« bi ne storil za Jeannetto Jeannettine oči so bi solz, ko je poljubljala ro darnemu kralju poroče Mr. White je pa mogel s iz sebe samo nov vzklik-pači! Ko so se vrata za m zaprla, je zašepetal mr do vol j no: — Mislim, da sem kra poskrbel za blagor svoje i kar se tiče gmotne strani ga življenja. oi "j Agitirajte za Prosv NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO * « PVkT k.®BT«le,J* kkko naroči as liat Pro.»*a šteje eden. dva, trt, štiri ali pot člsnov i« ene druiine k eni navali Pro«vota stane sa vso enako, sa člsa« ali nečlane $6.00 ta eno \«m alno. Kor pa člani le plačajo pri as«em«ntn 11.20 ta tefeik, a« ji. šteje k naročnini. Torej sedaj al trnki, r«či, da Je liat pr«lr«i i ?: P jr- LI«t Pr«.vota j« vaša la«taiaa ia fotovo Je v v«aki dndii ki bi rad čltal list vsak dan. Cena liata Proaveta Je: Za Cieero in Chiear« j*. 1 tednik ia......... 1 tednik« in........ I tednike la........ 4 tednike ia........ 5 tednikov in....... Za Zdrnl. državo la Kanado $6.00 1 tednik ia................4.80 2 tednika ln...............1.60 I tednike in...............1.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov ia.............. nič Za Evropo J«..............$9.00 IspolniU spodnji kupon, priložit« potrebno vaoto denarja tU Order v pisma ia «1 naročite Prosveto. list, ki J« vala laatnlaa. Pojasnilo:—Vm1«J kakor hitro kateri teh članov preneha biti ali če so preseli proč od druiia« in bo uhteval *am tvoj liat teto moral tisti član h dotične družin«, ki J« tako ikupno naročana m Pro«v«to, to takoj naznaniti upravniitvu liata, in obenem doplačati vaoto li«tu Proaveta. Ako toga ao atoro, tedaj mora upravniltvo datum ta to vioto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2667 80. Laimdale Are.. Ckicafe IU Priloženo pošiljam naročnino sa liat Proaveto vaoto I...... 1) I«o.........................................čl. društva It Naslov ...................................................... Ustavit« tednik In gs pripišite k moji naročnini od »ledjih /Um druiine: 2) ............................................čl. drnitva M. •) ............................................ČL društva * 4) ............................................čl. drnitva It 6) ............................................ČL drnitva Meoto ................................Država ................ Nev naročnik.........................HUr aaročaik............ TISKARNA S.N.P SPRJCJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča ^ Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice. ft knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, hrrs slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem j«'*"18 VODSTVO TISKARNE APELIRA ** JlK' S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaaalla daj« »odatvo tiakan* Con« mnera«. unijah« delo prve Ptšito po informari)« a« S.N.P.J. PRINTE 2657-59 BO. LAWNDALE Telefon Rockwell 4f04 CHICAGO. ILL>