105. Ste v.
Pavlalnl frank« v driavl SMS.
V Mubliani, v petek 7. mala 1920.
tahaja razen poncfeljka In dneva po prazniku v a a k dan opoldan«
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica &t.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘20. Uradni ta zglasi, poslano ter no-Sce isti prostor K 1’tiO. Pri večjem naročila popust
Glasilo jugosiov. socUalno • demokratične stranke.
Posamezna Itev. 1 krono.
Lete IV.
Telefonska Ji. 312«
Naročnina: Po poSti aK K dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leio K 218, la ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za Hat
so poštnine proste.
Cpravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica M.6/L, Učiteljska tiskarna.
Ovrzite ali popravite.
Malo odgovora.
1.
Oosp. Kalan Je napisal uredništvu »Naprela« pismo, v katerem zelo naivno vprašuje n. pr.
»Zakal črtilo delavci duhovne kakor gada« ali »zakal brusite tak »rd na nas duhovne«.
Gosp. Kalan }e dober mož. ali. nai nam ne zameri: njegova vprašanja so strašno naivna. Liudle bero od let sem »Slovenca«, bero od let sem »Domoliuba« ali zadnii čas na žalost celo »Večerni list« Kedai le še kak list tako lagal, tako potvarlal resnico kot ti listi, ki so iih pisali in urejevali katoliški duhovni?!
Katoliški duhoven — lažnlivec! Ali ni to neka! strašnega? Mož, ki bi moral biti borec zoper laž in neresnico — tto ga. ko laže in krade čast drugim. Bralci so videli to in čutili — te več! Katoliški duhoven kot strasten politik le izrabila! 1 leco, i spovednico i vse ono, kar bi imelo biti Vsakemu katoličanu sveto, samo, da bi dosege! svole politične namene...
Oosp. Kalan! Sai ste o tem tudi Vi prepričani — čemu Vaša naivna vprašanja?! Poglejte samo »Večerni Hst« — piše ga prav pogosto duhovnik Komljanec in še več njegovih tovarišev duhovnov — ali si morete misliti boli nečednega lista kot le — »Večerni list«.
»Naprej« }e že to premnogokrat dokazal. Ali — Mariborska straža In njeni duhovnik dr. Lenart.. .?!
Duhoven dr. Korošec n. pr. je sedal z vso brutalno silo zatrl železničarski štralk. Ko so šli železničarji na delo. pa le izdal še posebno okrožnico. kjer obeta: nal se vse tiste, ki so bili v štrajkarskih odborih, strogo kaznuie? To — katoliški duhovnik, ki naj bi Odpuščal ln pozabljal na maščevanje?!
Ali: — 1. 1897. je glasoval katoliški duhoven dr. J. E. Krek v dunaj-
skem parlamentu zato — da se raz pusti železničarska organizacija'! Nise tega liudie pozabili. Liudle niso pozabili še drugih tisoč in stotisoč deiani. ki so lih duhovni, oolitikuloči duhovni zagrešili na delovnem ljudstvu ... Kdo le držal izdaialsko. pro-tidelavsko politiko dr. Šušteršiča?!
—	Duhovni, politikuioči duhovni...
Oosp. Kalan vprašuie tudi: »Kaj ml imamo od tega. če vi delavci stradate?« Lepo* Mi bi vprašali gosp. Kalana: »zakal pa le dr. I. E. Krek glasoval v dunajskem parlamentu za to, da se razpusti železničarska organizacija? »Ali veste g. Kalan, da Je bila ta organizacila edino orožle železničarjev v boiu proti izkoriščanju od strani privatnih ali državnih železnic?! Kal le imel dr. I. E. Krek od tega. da le glasoval tako proti — de lavski organizaciji, ki Je varovala delavstvo od stradania?
Ali: kal ima gosp. duhovnfk Kom-llanec od tega. kadar piše laži v »Večerni Hst« — ali kal ie imel gosp. dr. Evgen Lampe in tisoč njeeovih tovarišev. ki so lagali o delavskih oreani-zacilah. ki so delavcem priborile mnogo, prav mnogo zbollšanla?!
»Kal imajo duhovni od tega. če delavci stradalo9« vprašuie g. duh. svetnik Kalan. Mi vprašamo: »Zakal oa duhovniki in niih časopisi tako lju-to. tako besno in tako grdo naoadajo soc. dem. delavske organizacije, ki so doslej vedno z velikimi uspehi delovale za tem. da delavci niso — preveč stradali.
Kal Imajo ti duhovni od tega?
Zakai ti duhovni ustanavljalo žolte tzv. krščansko soclja!ne organizacije proti delavskim — socijalno-demoki atičnem ?
Odgovorite, g. Kalan,
Verus.
»Gospodarski zvezi« pravico sekati
njegove gozdove in v nalem vse svo le žage
Kmet in delavec, ki sta čakala na to zemllo ln les. se pa obrišita pod
nosom!
Tako rešujejo mliionarii agrarno refoimo!
Špekulacija ni bila napačna Auersperg in magnatje krog »Save« In »Panonije« so vedeli, da bo težko od katerekoli vlade dobiti potrdilo za tako pogodbo. Zato so šli in kupili
klerikalno »Oospodarsko zvezo«, ki se lim le radevolje za kšeft prodala, računajoč, da li bo pod klerikalno vlado v Slovenili in pod Korošee-Protičevo vlado v Belgradu lahko izposlovati potrdilo niih pogodbi.
Radovedni smo, kaj poreče vlada v Belgradu.
Radovedni smo, kako bo o tem far bal »Večerni List«.
O celi zadevi bodemo še kaj pisali.
Svetovni položaj in bankrotirajoči kapitalizem.
(Iz »Proletarca«.)
(Konec.)
Jutri priobčimo interpelacijo s. A. Kristana v narodnem predstavništvu glede ljubljanskih dogodkov.
Agrarna reforma — rešena!
Knez Auersperg ima po Dolenjskem velikanske gozdove, vredne rniljone m miljone Vsa njegova posestva stole pod sekvestrom.
SIoveniji obstojajo razne, v
lava n^SUT.r0|ene' dru*be »
dSfc Panoniia itd. Vsaka teh Rovcev- mapnftDet do Sest Iesnih tr-Hajnriharji. Kajfeži 'itd.16"**’ Dolencl’
na ^GosUnodaanrUe,Uie že Ieta klerikal-na Jospodarska zveza«, ki le bila
celo slojno dobo navaden »Kriegslie-ferant« in si Je s tem poslom nagro madila miliione.
Vsa ta družba, od kneza Auersperga pa do »Gospodarske zveze« se le v sedla ta teden k zeleni mizi in začela reševat — agrarno reformo.
Rešili so to velevažno vprašanle na prav enostaven način. Napravili so medsebol pogodbe za celih pet-nalst let v tem smislu, da le dal knez Auersperg »Savi* in »Panoniji« ter
Na oder vam stopi velik govor* nfk. splošno znan tribun naše dobe, na odrflania ligo narodov, ker le tako liberalen, da ne trpi ameriškega vtikanja v zadeve naimaniše tuie deželice. V retorični strasti pa pozab?, kai le že vse delal, oa zaermi zoper moskovski soviet in prisega, da ne bo miru in pokola na svetu in v njegovi duši. dokler ne bo v prah poteptan boljševizem na Ruskem in po vsem svetu. Kai le nlemu. samoame-rikanou, mar Ljeninova doktrina In Trocktga rdeča armada? Kal se briga za to reč, ki 1e tako oddaliena od Amerike? El. briga se. ker le njegovo domačlnstvo praktično nemogoče, ker se ne more politika omejiti na rodno vas. kier ni vse drugo omejeno nanio Briga se, Ver ve ali pa vsai instinktivno sluti, da zahteva ameriški kaoitalizem v tulih deželah, kjer Dosluie. varščin; ve. da srečava ta kapitalizem na svolih potih druge, ki lščeio enake rezultate in imajo politično oporo. Nal bodo besede kakršnekoli. politika le ln bo intemacijo-nalna.
Draginja, valuta, prodnkcliskl kaos.
Ker le tako. se moramo ozirati tudi na Evrono in se zanimati za to, kar se tam godi. Kai vidimo tam?
Nekoliko v Parizu skovanih pogodb še ni podpisanih, vendar sma se pa privadili domnevanju, da Je vojna končana ln da se le vrnil mir. Glavna premirla so se sklepala v zgodnli jeseni leta 1918.. in ker teče že drugo leto od tega časa. je človeškemu umu težko misliti kal drugega, kakor da imamo mir na svetu.
Ali ga imamo res?
Toliko bolnih vesti ne morejo časopisi priobčevati, kolikor so lih Imeli na razpolaganje za duševno povzdigo svojih čitateliev od avstrijskega ultimata na do nemške kanitu laeije Ali pred leti bi si bil marsikateri urednik oblizal vseh deset prstov. če bi bil mogel vsak dan podati naročnikom za zaitrk toliko poročil
o krvavih spopadih, kolikor lih prinaša še sedaj iz Rusije, Iz Nemčije, iz Carigrada, iz Armenile, iz Poljske itd.
Vojne ni konec in na mnogih mestih ie toliko nevarnih snovi, da se le vsak čas bati ali je vsak čas upati — kakor le kdo razpoložen ali kakor mu interesi determinirajo nazore ln želje — na nove izbruhe ln spopade. To ie eno dejstvo, ki le karakteristi čno za Evropo ln nekatere sosedne kraie.
Drugo Je beda Ne nekoliko revščine. kjer so bili včasi vajeni udobnega živlienla. Ne pomanjkanta. žugajočega še iutri in polutršnjem. Beda. ki vzbula splošen strah pred bo dočnostjo. Beda iz katere skoraj nihče. Kakor se zdi. sploh nihče ne ve izhoda Propad narodnega gospodarstva v naivečjem obsegu in še vedno se nadaljujoča desorganizaciia in desti ukciia.
Draginia le zgrabila svet z železnimi kremplji in ga davi neusmiljeno kakor v sadistični orgiji. Cene dosegajo strmoglavo višino in še nikjer ni znamenia, da se ustavi to blazno stopnjevanje, ki se uoira vsaki verjetnosti. V deželah, ki so bile najboll direktno prizadete od vojne, zlasti pa v deželah, ki iih le doletel poraz na bolišču. so mislili, da izvira fantastično navijanje cen Iz te katastrofe. Toda prikazen ie splošna in nastopa v dežtlah zmagovalcev kakor v premaganih in nič mani ne v nevtralnih.
V	Avstrili na primer ne morejo pridelati niti majhen del živeža, ki ga potrebuielo. da ne poginejo od lako te. Avstrija le bila volaško premagana. desoriranizirana. imela le revolucijo, skrčena Je tako. da Je ostal komaj majhen zlemek nekdanle velesile. Toda Amerika Je bila geografično oddaljena od bolnih pozorišč. Denar se le vanjo stekal od začetka volne. Živeža prideluje dovoli ne le za domačo porabo, ampak ga le lahko izvažala v najkritičnelših časih. Tudi sedal imamo dovolj živine, dovoli
poljskih pridelkov, dovoli reči. ki se drugod smatraio za luksus. kakor kave. čaja itd. Ali po uradnih seznamih našega oddelka za delo so se ce-ne najvažnelših živil povišale od leta 1913. do 1918. za sto. do konca leta
1919.	pa za več kakor dvesto odstotkov. Nič bolje ni v Angliji. natboga-teiši kolonijalni državi, naši tekmovalki. ki zaznamuje več kakor dve-stopetdeset odstotno povišanje cen. Oficileina poročila iz Francije in Italije izkazujejo tristntridesetodstotkov višje cene. ln podobno le povsod.
Vzporedno z draginlo gre Izguba denarne vrednosti. Tudi to so začetkoma iskali le v centralnih državah in v deželah, ki so nastale na n!ih razvalinah in vzele to kot žalostno dedščino s sabo. Ali bila ie pomota. Denarna cena je začela padati skoro povsod in tudi to pešanje še nikakor ni pri kralu. Nekdaj se le s pomilovalnim glasom izgovarjalo ie ime krone Danes le treba roaledati le na izkaz kurzov, pa se takoj vidi. da le tudi valutna kriza interaacijonalna. Poleg krone le padla marka. Toda padel le tudi francoski frank — za petinšestdeset odstotkov naoram dolarju — padla |e italijanska lira. za sedemdeset odstotkov, padel le celo vedno solidni, na denarnem trgu naJ-> boli ugledni angleški funt šterlinsrov. za več kakor štiriintrideset odstotkov.
Londonske »Times« izkazujejo, da se le od leta 1914. do konca 1919. množina banknot na Francoskem pomnožila šestkratno, v Italiii trikratno, v Angliji šestkratno, celo v Zedinjenih državah, kier se nam ie pritakal* tekom volne zlato od vseh strani, štirikratno. Obvarovane na tudi niso bile nevtralne dežele. Tako ie na primer Švica podvojila množino svojih banki ot, na Holandskem se Je po-* množila dvakrat in pol.
Tudi razveljavljenje denarja je in*
ternaciionalna prikazen.
Omenjenima dvema pošastima s« pridružuje tretja: Desorganizaciia in kaos v produkciji- Tudi ta Je mednarodna. Malo Je dežel, ki bi mogla producirati, kolikor potrebujejo za svojo porabo. Nalhuiše je tistim, ki le njih najelementarnejše življenje odvisno od industrijahie produkcije, ker bi mogle le z nlo dobiti sredstev za nakup živil. A ne le, da je v velikem delu Evrope industrija vsled dolgom trajne volne desorganizirana, da pri« manikule surovin, da nima primernih trgovskih zvez; uničene so veli« ke mase delavstva, druge so opešale in ne morejo normalno delati: razdelana so pa tudi tehnična sredstva. Nikjer ni videti pogojev za obnovitev ln izvedbo organizacije v dogled« nem času.
LISTEK.
Ant. P. Cehov:
Veliki in mali Volodja.
poslovenil Fnu, P 0 g a č „, U
.... (Konec.)
»Ah, kako me mučisi- u na to. ko le dosegel vse. kar	^°f	”ie
Volodja sedel v obednlc? pri maiem S°zk e a ona Je klečaia pri njegovih nogah in mu strast’ no gledala v obličje: govoril U le. da je podobna psičku, ki čaka, da mu vržejo košček gnjati. Potem si jo je posadil na koleno in gugajoč Jo kakor dete. ?anel-
»Tara-rabumbija! Tara rabumbiia!«
. Ko se le odpravljal, ga Je hlatno izpraševala-
j^daj'* Danes? Kje?« kor	ie	k	njegovim	ustom obe roki, ka
rokami. a grabiti njegov odgovor celo z Pomislil «_ „ .
»Danes teik« ,llco odvrnili Ločila sta sc; Hgnara Jutri J«
Lvovna odpeljala‘v «7?* obedom m k Sofija
Ji rekli, da Olga mojT0^*5111 k tam 00 so psalme. Iz samostana «=« «- nek‘m pokojnikom
fr/OUIlilVi ICj caillUoldinft (A In	KVIIVJIHIM/UI
ga tudi ni našla doma: nato »ni0*11®* očetu- ki ta * večera cUta vLStatocSta
ulicah. Pii tem ie mislila na teto z zaplakanim; očmi. ki ni mogla najti pokola.
Ponoči so se zopet odpeljali s trojko in poslušali cigansko godbo v predmestni gostilnici. Ko so se vračali mimo samostana, se ie Sonji Lvovna spomnila Olge in zazeblo jo le ob misli, da za devojke in žene njenih slojev ni drugega izhoda, kakor neprestano se vozariti v trofKl in lagati, ali pa iti v samostan in ubiti svojo me seaost.
Drugi dan sta se z Volodjo zopet videla, ootem Da ie Sofija Lvovna dirjala z vozom P° mestu in se spominjala tete.
.. “dem dni Jo Je Imel mali Volodja dovolj. Odslej je teklo življenje po prejšnjem. nrav tako nezanimivo, otožno, včasih celo niučjo. Polkovnik in mali Volodja sta po cele uie igrala biljard in piket. Rita Je brezokusno pripovedovala medle anekdote, Sofija Lvovna pa se le vozarila okoli in prosila moža, da Jo Je izpreva-žal na trojki.
Vozila se Je vsak dan v samostan in n®^?' govala Olgo, tyžeč li o svojih neznosnih mukan, plakaloč in pri tem čuteč, da Je hkrati z ntojstopilo v celico nekaj nečistega, sramotnega in oskrunJajočega, a Olga Ji le v brezčutnem tonu in kakor bi govorila priučene besede pripovedovala. da le vse ničevo, vs* minljivo ter da bog odpu$ča.
Babje carstvo. i.
Na predvečer.
Gozdar H je posla! debelo denarno pismo: zraven Je pisal, da je teh 1500 rubljev priprav-dal od svojega nasprotnika, ko se Je stvar v drugi instanci zanj ugodno iztekla Ana Aki movna ni ljubila besed, kakor »pripravdal« in »stvar se Je ugodno Iztekla«, temveč se jih le bala. Vedela Je sicer, da se ne da izhaiati brez pravosodstva, vendar li Je bilo vedno mučno In nekako sramovala se ie, kadar sta ravnatelj njene tovarne Nazarič in gozdar, ki sta se rada tožarila, kako pravdo izvedla v nleno korist. Tudi sedai li ni kar nič ugajalo, želela je, založiti ta denar kamorkoli, da bi ga ne videla.
Vsa potrta le premišljevala, da se njene vrstnice — bila v 26 letu — ukvarjajo z gospodinjstvom; ko se utrudijo, trdno zaspe in s* vzbude drueo lutro praznične volje: nmogo izmed njih ie že omozeiuh in ima;o otroke. Le onia le kakor starka primorana, sedeti za temi pismi, pripisovati opombe, odgovarjati, nato do polnoči poči vati In čakatt, da se Je poloti spanec; jutri J! bodo ves dan častitali in lo oblagali s prošnjami, a pojutrišnjem se pripeti v tovarni kakršnakoli neprijetnost, da tega ubijejo ali umori onega žganje, In zopet Jo bo mučila vest; po praznikih izkHuči Nazarič kakih 20 ljudi radi izosta-
janja in zamud in vsi ti se bodo gologlavi drenjali okrog vhoda v njeno hišo, ona oa se ba sramovala, stopiti prednje In iih prepoditi kakor pse. In vsi znanci bodo zahrbtno govorili ter JI pisali anon‘mna pisma, da le milijonarka, izkoriščevalka, da greni svojim delavcem življenje in lim sesa kri.
Pri strani leži kopica prečitanih in že rešenih pisem. To so prošnje stradajočih, pijancev, z mnogobrojno deco blagoslovljenih družin, bolnikov, ouečaščenih. osramočenih... Ana Akimovna je že pripomnila k vsakemu pismu, kdo dobi tri. kdo pet rubljev; pisma poideio še danes v pisamico in jutri se začne Izplačevanje podpor, ali kakor pravijo posli, »krmljenje zveri«.
V	malih zneskih se potroši 470 rubliev, obresti glavnice, ki Jo Je določil pokojni Akim Ivanič za orosiake in siromake. — Brezobzirna gnječa bo. Od vlioda pa do pisarniških vrat se bo vlekla dolga vrsta: stali bodo drug za drugim in vsi ti tuii Uudle zverinskih obrazov, razcapani. zmrzuloči. lačni In že piiani bodo s hri-: pavimi glasovi blagoslavljali mamico-dobrot-nico Ano Akimovno in njene roditelje; zadaj stoječi bodo tiščali v sprednje, a ti se bodo psovali. Poslovodja, ki bo sit hrupa, psovania In pritoževanja, bo priskočil in prisolil temu ali onemu zaušnico, s čimer bodo vsi zadovoljni. (Dalje prih.)
Slika le tragična, ali žalostni so tudi izgledi. Povodenj bede je na svetu, a ta strašna poplava ne mine tako hitro. Kaj je vrglo svet tako brezupno iz njegovih tirov In kaj bt ga moglo zopet uravnati?
Pogledali borno malo bližje v to malodušnost izzivaloče metode. A preden storimo to. si moramo pojasniti dvoje: Vsa kriza je svetovna, in-ternacilonalna. In odgovoren m zanjo sociializem. kakor se včasi izvaja iz slepih predsodkov, kaiti opažamo to v deželah, kjer so ti ali oni socija-listi vzeli kos vladne moči v svoje roke, opažamo io pa prav tako v državah. v katerih nimamo socijalistl niti najmanjšega deleža pri upravi in eksekutivi.
Odgovorna fe za krizo tista sila, ki igra na svetu še vedno odločujočo vlogo, in vprašanje je, ali je še sposobna. da io reši. da io opravi. Zdi sc nam, da ne. In če je kapitalizem izgubil to moč. tedai se bliža njegov bankrot. Tedai postane neizogiben.
IZ PIETETE DO ŽRTEV.
Trst, 5. (Izvirno poročilo.) Tržaško delavstvo je z zanimanjem sledilo dogodkom v Llubllani, splošna povdarialo temno - reakcionarnost deželne vlade v Ljubljani. katera ni
v	svoii birokratskobrutalni nadutosti niti dovolila svečanega pogreba nedolžnih delavskih žrtev. — Povodom proslave prvega mainlka so se odigrali v Pullu krvavi dogodki. Sprva le bila manifestacija nad vse mirna in sijajna. Ko pa ie sprevod dospel v Sergijevo ulico, le došlo do krvavih spopadov med vojaštvom in manife* stanti. Vojaštvo le strellak). Štirje delavci so bili mrtvi, okoli 50 težko in lahko ranjenih. — Socijalistična stranka Je za ponedeljek 3. t. m. popoldne napovedala svečan pogreb padlim žrtvam. Reakciionarci in nacionalisti so pri vladi protestirali, zastopnik vlade v Pulju pa Je izjavil: »Iz pietete do padlih žrtev dovoliti -lem svečan ooereb«. Sociiabio demokratična stranka Je žrtvam priredila naislovesneiši pogreb. Ob vihrajočih rdečih zastavah so korakale za krstami delavske organizacije. Pogreb se Je izvršil mirno In slovesno, brez vsakih izgredov.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
LDU. Bakar, 4. Dne 5. t. m. se sestane italijanski parlament Po vesteh italijanskih listov Je pripravljenih mnogo interpelacij glede rešitve Jadranskega vprašania. »Giomale d’ Italia« napada ministrskega predsednika Nittiia zaradi njegovih neuspehov v San Remu.
PLEBISCIT V TEŠIN.JU
ODGODEN.
LDU. Pariz, 4. (DunKU. - Brezžično.) Pod predsedstvom Cambona Je bila danes poslaniška konferenca, ki se ie bavila z glasovanjem v tešin-skem okrožju. Z'ozirom na ondotne nemire so glasovanje, ki nai bi se vr-§ilo 12. maja. odgodiii na 12. Julij. Na-dalie se le pečala konferenca s pritožbo lugoslovenske delegacije, ki Je vložila protest proti rovarjenju madžarskih agentov v Prekmurju. Sklenilo se Je. zahtevati pojasnila od madžarske vlade.
IZ NEMČIJE.
LDU. Duesseldorf. 4. (DunKU.) Ponovne vesti o zbiranju oboroženih tolp okrog Stoffelna in Tertna so dale povod prodiranju državne brambe in policijskih oddelkov v te kraje. Pri tem se ie vnel boj. v katerem sta bila dva rdeča gardista ubita in štirje ranieni. Rdeča garda je bila razoro-
žena. Državna bramba Je napravila večje število ujetnikov ter zaplenila dve sti ojnici in več pušk.
IZVOLITEV PREDSEDNIKA
SAKSONSKE ZBORNICE.
LDU. Berlin. 5. (DunKU.) Kakor Javljajo Jutranji listi ie saksonska ljudska zbornica izvolila za svojega predsednika večinskega sociialista Bucka.
RAZPUST DELAVSKIH SVETOV
V	KAMENICI.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »Vor-w3rtst javlja iz Kamenice: V sinočnji se vršeči plenarni seii obratnih delegatov, izbranih dne 14. marca, se Je sklenilo razpustiti doslej obstoječe delavske svete in s tem v zvezi tudi izvrševalne svete.
UVEDBA MEDNARODNEGA DENARJA.
LDU. Pariz, 4. (DunKU.) Prva sej« mednarodne trgovske konference bo iutri. Prejšnji predsednik angleško trgovinske zbornice v Parizu Waher Behrens bo stavil trgovski konferenci predlog, da bi zavezniki dali za plačevanje neobhodno ootrebmh živil in sirovin za obnovo Evrope v promet bankovce, za katere bi medsebojno jamčili. Te novčanice nal bi imele zakoniti kurz enega angleškega funta ~ 5 dolarjev — 25 frankov ali 25 lir in nal bi smele biti v prometu samo v zavezniških državah. Tg mednarodni denar naj bi se pod nad* zorstvom internacionaliziranega u-pravnega sveta uporabljal za nakup potrebnih živil in sirovin.
UPRAVA IRSKE.
LDU. London. 5. (DunKU. - Reuter.) Kabinetna konferenca, ki se Je bavila z irskim vprašanjem. Je spo- | znala, da tli mogoče izpremeniti irske uprave. Navzlic nasprotnim trditvam ostane lord French irski podkralj.
IZ ŠPANSKE,
LDU. Madrid. 5. (DunKU. - Agen-ce Ha v as.) Datu Je poverjena sestava novega kabineta.
USPEHI RDEČE ARMADE.
LDU. Moskva. 5. (DunKU.) Vojno
poročilo od 4. t. m.:	Na	kavkaSki
fronti Južno od kraja Sodšl so sc ostanki Deniikinove in kubanske armade. ki so bili odrezani od vsega sveta, brezpogojno udali rdeči armadi. Uletniki štejejo kakih 60.000 mož z dvema generaloma. V Baku so našli neizmerne množine bencina. petrolt-Ja. strojnega olia in nafte. Pridobivanje petroleja se bo nadaljevalo nemoteno.
POLJAKI NISO ZAVZELI KIJEVA!
LDU. Berlin. 4. (DunKU.) »Deutsche Tageszeitung« doznava iz Varšave da vest o osvojitvi Kijeva po Poljakih ni resnična.
AMERIŠKI SENAT.
LDU. Pariz, 4. (DunKU.) Po poro • čilih Iz Washingtona bo zakonski predlog Knoxov o proglasu mirovnega stania z NemčiJo v sredo spre let do dališi debati ker bodo zani glasovali nekateri demokratie in večina republikancev Demokratie menilo. da bo predsednik izjavil svoj veto in porabil priliko ter predložil mirovno pogodbo z razlagajočim komentarjem iznova v senatu.
Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev.
Novice.
-a Kobilice v Hercegovini posebno v okolici Mostarja, so se pojavile kobilice, ki so pokrile nekoliko kvadratnih metrov površine. Boje se, da ne bi škodovale letini, ki je letos izredno dobro uspela.
— Iz Niša se poroča, da Je bila Iz sredstev Serbian Relief Fonda otvor-iena bolnica za invalide, ki more sa-dai sprejeti okoli 100 invalidov, ki so potrebni zdravljenja rok m nog z masažo ali elektriko.
--- Izenačenje učiteljstva z državnimi uradniki so izvedli v Avstriji s 1. majem 1920.
— Dolenieavstriiski deželni zbor Je sklenil kot drugod izdati tudi papirnati denar po 10,20 in 50 vinarjev.
— Sodrug Karel Vanek. ravnatelj nezgodne zavarovalnice, je bil s 43 glasovi izvolien za župana mesta Brna; niegov protikandidat nar. demokrat Mareš Je dobil 17 glasov. Izvolitev tega znanega in delavnega češkega sodruga. ki Je pokazala vsem. da ie Brno rdeče, vsi od srca pozdravljamo.
— Horty bo knez — palatlna Madžarske. Po poročilu Jz Pariza bo admiral Horthv v najkrajšem času Izvoljen za kneza — palatina Mad-žsrskc
— Granovskl aretiran. Po vesteh berlinskih jutranjih listov so 3. t. m-popoldne v Berlinu aretirali ukrajinskega zdravnika Granovskega. ki Je na Dunaiu ukrajinskemu diplomatskemu kurirju za Grško Clausmannu ukradel več zavojev z novčanicami raznih držav v vrednosti več milijonov. Pi 1 njem so našli bankovce raznih držav v vrednosti več stotisoč mark. Navzlic temu je tatvino tajil.
—- Aretacije prevratnikov v Nemčiji Pod vodstvom parlamentarnega državnega podtajnika v ministrstvu državne brambe poslujoči urad, ka tereniu ie poverjena preiskava dogodkov v marcu. Je preiskal 14 primerov in ie predlagal ministru državne brambe. obtožiti generale von Holseu, von Lettow in Strampla, polkovnika barona Wangellieima in Le-debouija, podpolkovnika Kleewitza in majorja Mattiasa in lih odpustiti iz službe: generala von der Hardt. podpolkovnika W e tre 1 la. in maioria von SUdow in Bocko poslati na dopust in
Jih obtožiti.
- Ustanovitev največie Industrijske zveze v Angliil Po vesteh iz Ot-tawe se ie ustanovila industrijska zveza, ki bo združevala naivažnei^a kanadska jeklarska, premogovna in paroplovna podietia z najpomembnejšimi angleškimi podjetji. Novo podijtie bo razpolagalo z glavnico 100 milijonov funtov šterlingov in bo največie tako podjetje v vsej Britaniji.
— Obratovanje železnic z elektriko. Železniška družba »Chicago, Milwaukee and St. Paul R. R. Co« v Zedinjenih državah ie pričela polagoma nadomeščati navadne lokomotive z električnimi lokomotivami- V načitu ima, da odstrani vse navadne lokomotive na železnicah, ki so zgrajene čez gorovje na severozapadu. in nadomesti z električnimi. Dne 5 marca je pričela ta družba obratovati zopet 209 mili svole železnice z elektriko in sicer na progi med Othel lo in Black Riveriem. Wash„ ker ie važno železniško središče in se stekalo proge iz Tacome in Seattla, v celem obratuje ta železnišKa družba 649 mil proge z električnimi lokomotivami. Vposlila je sedaj 15 električnih lokomotiv po 4200 konjskih sil ln voziio z hitrico od 25 mil na uro na vseh progah v goroviu ali kier ie na-
petost od dva odstotka. Na tej progi, na kateri so sedaj vposlili električne lokomotive Je 52 predorov, katerih dolžina znaša 54,000 čevljev. Z električno silo obratovane železnice imajo na tel progi to ugodnost, da ne bo nikakega dima in prahu. Ko nastopi hud mraz velikokrat tudi zmrzne lokomotiva In obrat Je ustavljen. Vsled snežnih viharjev, ki so jako pogost
na severozapadu se velikokrat usta-
vi	vlak in prične pomanjkovanje premoga ali vode. Vse to bo sedaj odstranjeno, ker lokomotive ne boda potrebovale vode ne premoga. Elek« trično silo bodo dobivali Iz naprav, katere so zgradili v severozapadnem goroviu in le dovolj vodnih moči, ki še niso izrabljene ln pri nas?
Na naslov železniškega ministrstva in gosp. žel. ministru dr. Korošcu.
Pred letom dni smo se vračali z unapolnim srcem iz zasedenega ozemlja v domovino. Ali. kakšna razočaranja v teku tega časa! Upajoč, da bomo v naši mladi državi našli pri železniški upravi ljudi, ki bodo gledali, da se popravi krivica, katera se ie godila slovenskim uslužbencem pod starim režimom, smo prišli kmalu do prepričanja, da se je izpreme-
nil le naslov upcaye od k. k na
Ravnateljstvo kralj. drž. železnic, a da le gniloba in korupcija ostala zvesta spremljevalka tudi tej novi upravi
Pod avstrijsko upravo so bili uslužbenci, ki so čakali do 12 let na nastavitev, ker Je železniška uprava zapostavljala »Slovence« in protežl-rala »Nemce«.
A tukaj je isto! Ako vzamemo Uradni list v roke, vidimo, da se sprelemaio liudle. ki so prišli šele včeraj k železnici, pa se danes že blešče njihova imena v Uradnem listu. Ako se pa starejši uslužbenci ki so po 12 in še več let pri železnici obrnejo s pismeno prošnjo, lahko čakajo leto dni na rešitev prošnje. Ce jim to traja predolgo in se obrnejo do odločujočih faktorjev s ponižno prošnjo, dobe samo tolažbo, nai le še naprej čakalo, ali pa »po sedal veljavnih predpisih se vam ne more ugoditi«, ker ni prostora. 7a ljubljenčke, ki imaio svojo »žlahto in boterčke« na pravih mestih, pa le prostor in se Jih
Dr. Josip Cir. Oblak:
Nil nisi bene?
(»Dom in Svet«, Cankar in dr.
Tavčar).
Kakor Je hvale VTedno in me Je v splošnem Iskreno razveselilo, da Je »Dom in Svet« posvetil celo številko spominu Ivana Cankarja, tako me cela ta številka po svoii uredbi ln v detajlu ni zadovoljila. Naj bo dovoljena o tel številki odkrita beseda — sine ira et studio ~ tudi moii malenkosti.
Ona nal bi nam podala verno sliko našega najodličnejšega literata
Usoiam si izreči in zastopati mnenje, da nam ta številka ni podala prave slike. Zdi se. kakor da hoče rlsa-riia Helene Vurnikove naznačiti tudi literario vsebino cele številke... 1 udi vse slike Cankarja nam ne podalalo niegove prave podobe. Naiboljše slike, to je Bertoldove. ki Je Izšla svoj-č«)S v »Demokracij!«, in le še najver-neiša slika našega Ivana Cankarja ne naldem v tem »Dom in Svetu«, In kakor nek čuden »slučaj usode« te Številke se mi zdi, da ie lastnoročna
risba Cankarieva »otrok« naiboliša. kakor so naiboliše stvari v številki od Cankaria samega pisane črtice... In še posebej »slučaj«, da nam v tel številki podajalo naiboliše in najka-rakterističneiše poteze Cankarjevega obiaza Smrekarjeve — karikature...
Tako se je zgodilo, da članek enega pisatelia pobija teze drugega referenta. in da celo pobija eden in isti referent v svolem članku samega sebe — v par odstavkih pozneje — potem ko ie nekaj boli ali mani kategorično zapisal... Tako nam ostane v celi ttj števUki nailepšl in r.ajpre-tnlšljenejši člaiek Stankota Majcena •Umetnik in družba«.
Moje pripombe veljalo predvsem članku dr. Jos. Puntarja, naslovljenega »Ivan Cankar«.
Dr. Puntar Je napisal ob koncu svojega sestavka, kakor, da Je čutil, da utegne biti njegova slika Ivana Cankarja pomanjkljiva, tele pomembne besede: ... »da le pravična sodba o Cankarju kot pisatelju sitno težka naloga češ. da le bil prekompliclrana romantiška narava«. Dr, Puntar
sprejema, ne glede na sposobnost iti šolsko naobrazbo v Čine, v katere 8Q se morda sprejemali uslužbenci f! turški državi
Ker se s tem zapostavljalo sta« rejši uslužbenci prejšnje uprave državnih železnic v Ljubljani, ki s« uporabljajo kot pisarniške moči pri železničnih uradih, na progi, kot pri raznih oddelkih uprave in vršijo pa sposobnosti poduradniško. oziroma uradniško službo, ne glede na njihovo šolsko izobrazbo prosimo Železniškega ministra gosp. dr. Korošca, da Jim popravi to krivico in jih Ime. nule ne glede na niihovo šolsko izobrazbo v činu. v katerem že opravljajo službo, kakor so bili Že drugi imenovani brez izpitov in ne glede na njihovo sposobnost in šolsko izobrazbo po zaslugi »žlahte in boter-čkov«.
Obenem si usojamo nasvetovati gospodu ministru, da vzame železno metlo in pomete iz prejšnjih avstriji skih uprav prlnešeno korupcijo v naše železniške uprave in uredi nastav-llenic tako. da se bo nastavljalo uslužbence po službenih letih in po njih sposobnosti.
Gospoda Železniškega ministri prosimo, da to zadevo preišče in da se zaslišijo prizadeti.
Imena protežirancev so eventn-elno javnosti na razpolago.
Več prizadetih.
Dnevne vesti.
V	nebo vpijoča nesramnost.
To je najmilejši izraz za to, kar piše »Večerni List« o našem članku
»Sestram«, v katerem sodružica priporoča, da se naj tudi žene bore za j svobodo. Sodražici in »Napreju« očita, da se s tem člankom zavzemata za — prostitucijo. Katoliški možje sc s tem konstatiranjem postavljajo povsem na živalsko stališče; tako bi • kratico označili to konstatacijo. V tem pamfletu klerikalne duše pa tiči še več njih »resnice«. Po njihovem mnenju torej žena nima nobenih pravic. Ostati mora sužnja, v nevednosti. zakaj, če bi se izobrazila, če bi dobila več samozavesti in svobode, bi postala prostitutka? To Je velik nezmiseL Res je le. da se nemoralnemu življenju vdajajo moralni ell duševni slabiči ln če pravi sodru-žica, dajte ženi svobodo, več pravic,, da se dvigne iz svojega sedanjega suženjstva, da postane krepka, samozavestna, da bo več koristila človeški družbi, vzgajala svoje otroke boljše, to Imenujete »zavzemanje za prostitucijo«! Iz vsega sledi le to, da ženo ne spoštujete, da Jo hočete izkoriščati duševno in gospodarsko. Višek predrznosti !n nemorale ie to Kaj takega še nismo Čitali do danes
v nobenem slovenskem listu. Kdor misli o ženi, ki želi svobode in izobrazbe tako kakor »Večerni list«, je sam moralna propalica. Druga.e s! ne moremo razlagati te neodpustljive žalitve na žene. Sram vas bodi,
vi pokvarjeni neotesanci l
Vpoklici na lužni železnici.
Geneialno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju je mnenja, da g. dr. Brejc ni bil opravičen vpoklicati južnih železničarjev na vojaško vajo. Med vlado in ravnateljstvom Je
tudi še vprašanje, kdo bo povrnil
južni železnici ogromno škodo, ki Je nasula vsled stavke. Pravijo, da znaša ta škoda več kakor bi bili znašali priboljški Tukaj se Korošec tudi ni pokazal kot dober gospodar.
Pogodba vevškega delavstva s to* varno.
Včeraj smo poročali o Pogodbi, ki se je sklenila med našimi delavskimi organizacijami in papirnicami v Medvodah in Goričanah. Naše poročilo je resnično, ker so le neodvisne delavske organizacije one, Jri so dosegle že lepe uspehe s svoja taktnestjo in s svojim delom. 'M mezdnem gibanju ne šteje nič kakšen C„ ampak le organizacija ko< celota. Klerikalpe organizacije so nezmožne, to so že večkrat dokazale. Gospodo okolo »Večernega lista« itak pozna delavstvo, zakaj U se pa ozirali nanj, na to delavstvu sovražno cunjo.
Laži katoliških časopisov.
O areatcijah so pisali ti listi, 'f Belgradu so vsi komunisti aretirani, eek) dr. Lapčevič. Res je pa. da v Belgradu niso nikogar aretirali. s tem sc hoteli gospodje prikriti terorizem pri nas. Pač pa Je Korošec odredil, da se naknadno preganja » vse huje delavstvo in organizacije.
le zapisal o Cankarlu stvari in neke teze. ki bi me utegnile spraviti iz rav-notežia. ter so mi narekovale pikre besede v pero. Ker pa stopim na stališču. da mora biti lavna diskusija umerjena in vseskozi spodobna, hočem se držati tega načela tudi na-oram dr. Puntarju, kakor se ga držim v diskusiji z dr. Tavčariem.
Cel opis napravlja name utls — prosim, da se me razume — neke prlkrojenostl da. vidi se mi. kakor, da imam pred sabo nekako strankar- i sko pobarvano sliko — in to jemlje dr. Puntarjevemu članku velika vrednosti — proti taki sliki bi bil — o tem sem v dno duše prerričan — Cankar sam kar najodločneje protestiral. No rečem, da se ie to zavedne zgodilo, da. celo prepričan sem, da Je imel dr. Puntar najboljšo voljo in da je pisal iskreno. Nosi pa njegov spis pečat filistrornosti in nekaj dok trlnarskega na sebi — torej nekaj, kar fe Cankar-umetnik ln človek naravnost sovražil.
2e tisto pripovedovanje o Cankarju. kal le takole v gostilni govoril, in čez koga le takole udaril kaže, oa
kako podlago so postavili — to ne velja samo za dr. Puntarja — nekateri člankarii svoja raxmotrivanja.
Dr. Puntar Je vse to zapisal o Cankarlu. češ. da ga le spoznal leta 1917 in da ie tedaj mnogo občeval z nlim. Zato misli, da Je pogodil pravo sliko o niem kot pisatelju m zlasti kot človeku. Dr. Puntar je mlad profesor in nal mi oprosti,4 da si drzne napisati tudi moja malenkost nekaj pripomb k njegovi sliki o Cankarju, ki sem ga spoznal prvo leto. ko le stopil v tisto literarno »Zadrugo«, t. j. od leta 1892 sem. in sem bil tor el nekak niegov vrstiik.
Dr. Puntar pripoveduje o Cankarlu stvari iz njegovega zasebnega živllenie, ki so za spoznavanje njego vih del tako čisto brez pomena, da sem se čudil, da Jih ie sploh zapisal. Vmes so tudi zapisane stvari, nai mi oprosti to molo sodbo —• ki vsaj name — napravljajo utls neokusnosti.
V	tej točki sva se enkrat našla ln sva edina s spoštovanim dr. Tavčar lem, ki Je napisal zopet raz druga stališče članek »da mortuia oilniai
bene*. kateremu na si bom tudi dovolil pristaviti, oziroma nasproti postaviti nekaj svoiih opazk.
Zdi se mi, kakor, da sem potisnjen nazaj v dobo, potem ko Se umrl veliki Prešeren, —-v dobo. ko niso imeli nujnejšega dela. kakor stikati po njegovem življenju, šteti vse tiste »firkdičkc« in imenovati vse tiste oštarije, v katerih Je Prešeren vedril in preganjal svoiih skrbi oblake. In tako nam danes tudi dr. Puntar ia drugi pripovedujejo o tistih četrtin-kah pri Štruklju itd. itd.
*
Vsako Izkoriščanje Cankarjev« osebe boli ali manj zavedno v strankarske svrhe, in nal si bo to SLS aB JSDS bi bilo odijozno in neprimerna Tudi v tei točki se strinjam popolnoma z dr. Tavčariem, ki je lojalno priznal. da me ne štele med tiste, ki bi »e v tem oziru le količkaj pregrešili
—	ln že radi te njegove poštenosti, —« ga, kakor sploh, visoko spoštulenv Ne rečem, da ie dr. Puntar kal take* ga vedoma in namenoma zagrešil. Alj niegov spis bi vsaj utegnil napraviti ta ulis lo vsai zbuditi sum. da ia za«
/ V odgovor krošnlarjem okoli J.
S.	Z. v »Večernem Listu« In »Slovencu* zadnjih dni. »Jugoslovanska strokovna zveza« razpečava svojo modrost o raznih socilalnih ustanovah. raznih komisijah itd. Ima še več drugih takih laži, s katerimi hoče preslepiti javnost, oziroma svoie zapeljano delavstvo, okoli katerega se J. S. Z. suče, kot da je ona edina, ki ima patent govoriti in zastopati slovensko delavstvo in mu pridobiti več ugodnosti in pravic. Pri tem pa pozablja, da so že vsa osrednja društva, včlanjena v strokovni komisiji, Že davnai spravila vsa ta vprašanja na dnevni red pri sklepanju raznih mezdnih pogodb. In to že lansko leto. Tako je n. pr. osrednje društvo us niariev za Slovenijo pri zadniih svojih pogajanjih spravilo v razgovor dopuste, kolektivne pogodbe, prece-njevalne komisije, odpravo akordnega dela, eksistenčni minimum zaslužka in še več enakih stvarL — ln kar naenkrat pa pride ta kapitalistična joZveza«, ki misli, da je sedaj najugodnejši trenotek, begati pošteno delavstyo in pripoveduje n. pr. tole • »v Pollakovi tovarni bo to takoj vpeljano itd.« ter krošnjari s tem po Pollakovi tovarni in do vseh božjih potih, kot se je to zgodilo prvega maja. češ tega pa bodo deležni le ont delavci, ki pristopijo v klerikalno zvezo. — Gospodje* če ste res toliko kristianski, prekličite vse razne laži. ki jih o teh »vaših« sociialnih pridobitvah in nastopih trosite med delavstvo! Sicer ca Vam svetujemo, da se bolj brigate za Vaše posmrtno življenje, ker bo sicer slabo izgledalo* če bojite še naprej lagali tako. kakor ie bila sedai še vedno Vaša nujna potreba. Pustite pošteno delavstvo pri miru. ker nobeden, ki le nekaj pošteno misli, noče s takimi lažmi imeti ničesar skupnega, tem manj pa biti
V	J. S. Z., ki je Ie privesek črne kapitalistične internacijonale za izkoriščanje slovenskega dejavstva. — Vsem delavcem pa svetujem, da vsakega. kdor bi prigovarfal. da izstopilo iz svoie stanovske organizacije, ki so že neštetokrat pokazale svoj pomen, ter da razumejo težnje delavstva, brezobzirno in primerno odslo-ve. ker klerikalno klasje ne bo dozorelo.	j.
Laži »Večernega Usta«. »Večerni list« in za niim tudi drugi slovenski usti so mnogo pisali o aretacijah dr. Živke Topaloviča, Krste Cicvariča ln drugih ter so vse nazivliali kot velike državi protivne elemente. Kakor nam pa poročalo iz Belgrada sem do-Šli sodrugi ni bil n i h č e od teh Hudi aretiran in se vsi svobodno izpreha-Jajo po Belgradu . . . Vse. kar je «V. L.« poročal o belgrajskih in hrvat-skih aietacilah. ie bilo popolnoma zlagano.
Cankar. Danes smo pričeli priobčevati o Cankarju članke dr. Oblakove, ki nam jih je izročil že pred več časa kot »Pripombe« k znani »Dom in Svetovi« Cankarjevi številki. ‘Med tem je tudi g. dr. Tavčar v »Narodu« napisal nekaj svojih ml-slj o tej »častni številki pod naslovom »De mortuis nil, nisi bene,« to se pravi: »o mrtvih govori samo dobro«. Z ozirom na to je dr. Oblak zdaj svoje članke dopolnil. — Opozarjamo na te — reči moramo — ful-*nmentne Članke, ki bodo našli si-Pr'Znanje pri vseh dobro, kul-u m Mavičr.o mislečih. Dr. Oblak cpv	eden	najboljših pojmoval-
^nkarjeve umetnosti in tudi
ga kot Človeka. Njegove članke v našem listu bomc svoi čas ponatisnil i v korist Cankarjevega spomenika.
tajil Cankar napram tistim Krekov-cem svoje prepričanje in svetovno nazore.
Verjamem, da ie bil Cankar med tistimi, ki so bili na strani Krekovcev Droti Šušteršičijancem. Kateri ooštenl slovenski č 1 o v e k pa ni bil tedaj na strani dr. Kreka Droti Šušteršiču? V njegovi družbi so mogle vztrajati samo moralne oropalice — ne le politične, nego tudi kot ljudje in privatne osebe
—	ala »doctor Jus utriusqeu« Pegan in komaj še par — hvala Bogu! — takih podobnih »doktorjev« posvetne in kanonične »pravice«, morale in — Dravičnosti...
Ravno v Istem času Je napisa! Cankar najkrasnejšl nekrolog o političnem in kulturnem delavcu Kreku,
*ar smo lih sploh brali — za *Na-&reJ« ne pa za »Slovenca«. To se Je zgodilo prav v istem času. ko Je to-iwo občeval s KrekovcL Ne rečem, *Don?\i° Cflnkar tedaj nlsal tudi za go Hteiarne	>sirlvetiea« stro-
je Pisal v napredni listinT K.rekU na demonstrativen način poka^0™ katerem taboru da Je.
Razglas. Da *e dobi pravočasno
pregled pomožnih učnih moči za prihodnje šolsko leto, poživljajo se vsi oni kandidatje srednješolskega učiteljeva, bodisi da so že na kakem učiliSču zaposleni, bodisi da so šele dovršili filozofske Študije, ki žele kakega suplentskega mesta na srednjih šolah ali učiteljiščih v Sloveniji da se prijavijo potom svojega ravnateljstva, oziroma naravnost pismeno višjemu šolskemu svetu vsaj do 30. junija t. L V teh direktnih priglasili je navesti kraj in leto rojstva, sedanje bivališče, znanstveno stroko, za katero so usposobljeni (z navedbo izpričevala), ali za katero se šele pripravljajo v tem slučaju s potrebnimi potrdili.
Diamatičid odsek »Svobode« v Mežici ponovi v nedeljo 9. t m. Kristanovo dramo »Zvestobo«, Sodrugl in sodružice, udeležite se predstave polnoštevilno.
Orcanlzadia voinlh invalidov v Šoštanju nam piše: Dne 11. pr. m. je naša organizacija prirdila v hotelu »Union« plesni venček, kojega čisti dobiček je bil namenjen za razširjenje organizacije. Prireditev se je prav dobro obnesla in je občinstvo s ten le pokazalo, da sočustvuje z invalidi. »Jugoslaviji« pa ie nekdo sporočil. da se ie bale celo noč razgrajalo in krokalo, kar pa ne odgovaria resnici. Grdo zlagano le tudi to. da bi se bila pela nemško-naci jonahra himna »Die Wacht ara Rhein«. Ce Je morda kdo v jutro, ko so se zbirali fantje k naboru, kai razgrajal, ra nima s tem naša organizaciia prav nobenega opravka. Javnost bo torej spoznala krivico, ki se le nam s tem zgodila in bo Invalidom, kakor doslej, tudi še nadalje naklonjena. Dopisnik »Jugoslavije« pa na! v prihodnje naše organizacije ne napada. Naj raiši napiše onim. ki so si med voino. sedeč doma. napravili denarla. poziv, da priskočiio invalidom s prispevki na pomoč, pa bo stvar boliše opravil!
Dva tovorna vlaka sta trčila opolnoči v noči od 3. na 4. maia v Logatcu. in sicer pri voznem signalu. Tovorni vlak ie pripeljal Iz Liubliane. italijanski vlak 1e pa premikal ter ie pri tem zavozil predaleč čez vozni siepal. ko ie prisoel ljubljanski vlak. Pri ljubljanskem vlaku so bili razbiti službeni voz ln triie prazni tovorni vozovi. V nevarnosti sta bila zlasti vlakovodja in njegov pripravnik. Vlakovodja se le reši! skozi odprtino voza na strol. pripravnika so pa oo-kooale deske razbitih vagonov in le sreča le bila. da so deske stvorilt duplino, v kateri ie ta ostal živ. dokler so ga rešili. Dobil ie več telesnih poškodeb na nogah, levi roki. stegnih in rebrih. vendar ne nevarnih kolikor se more soditi. Izmed drugih uslužbencev je priletel en izprevodnik v voz in si razbil čelo Prvo pomoč so mu dali Italijani. Italijanski vlak m zadubil druge poškodbe kakor to. da so se polomili odbijači pri strolu.
Navijanje cen. Kako nepošteni trgovci naviiaio cene nam lasno priča slučaj trgovca Bahovec na Sv. Ja_ koba trgu. Ta gospod Je pred dnevi prodala! risarski papir, katerega se rabi na tehniki, dopoldan po 10 kron kos. i>opoldan ga ie podražil pa kar na IS kron. Ta slučaj jasno kaže. kako vsi mali in veliki branjevci podpirajo našo akademsko mladino, ki no-če odirati ljudstva.
Ponesrečil Je v nedeljo, dne 2. t. m na Dunaiu pri trčenju dveh voz cestne žclcznice pravnik Ludvik Vidic iz Kamnika.
Pojasnilo. Včeraj smo priobčili vest da le g. Sevar rabil izraz, da nai delavci žro črni kruh. N. Ševar
pravi, da se ni tako Izrazil. Pač pa ni
dal belega kruha samega, ker mnogi ljudje kupujejo samo beli kruh. črni pa ostane. Cesto pošlje ena stranka različne osebe ponj. to pa je v škodo drugim, ki jemljejo oboli kruh.
Pogreb ponesrečenega gasilca. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi danes ob 5. popoldne svečan pogreb za ponesrečenim gasilcem Albertom Zargijem, ki je postal žrtev eksplozije nafte na glavnem kolodvoru pri izvrševanju svojega humanega poklica. — Zargi zapušča ženo in troje nedoraslih, nepreskrbljenih otrok. — Med dvema lesenima barakama stoječega Zargi-ia }c zadel razbeljen obroč s tako silo. da mu ie razmesaril in vžgal trebušne in prsne dele. dvakrat zlomil levo roko In zmečkal vse prste ter odtrgal levo nogo. Zargi le bil tapet-nik pri tvrdki Naglas.
Drzen vlom. Ceno Je Izmenjaj obleko. V samotno kočo Marije Obuhnar na Vrhu pri Višnligorl se je ponoči prikradel 50-leten, bradat po stopač. Poiskal sl je dobro, tcmlo obleko Marijinega brata Jožeta. I a-koi namestu je izmenjal svoje cunje. Slekel je svq!o raztrgano obleno ln umazano, ušivo perilo. Lepo je zložil na kup — za spomin. Preoblekel pa se je v Jožetovo obleko. Za daljno potovanje so potrebni denarci. Mariji Je torai vzel 250 K. Tudi slanina Je dobra za popotnico. Ko ie bilo vse izvršeno, le mož izginil brez sledu.
Poskus žepne tatvine. Na progi Celje- Ljubljana se vozi v moder nem kupeiu širokih oken neki gospod Ljubljančan. Med vožnjo zre v spom-ladno pokrajino. K oknu pristopita dva elegantna gospodiča, govorita hrvatsko narečje. Eden je zelo zgovoren. Venomer gostoli: »Oospodi-ne! Kako krasno. Lepa le Jugoslavija!« Govori tudi o politiki, naino-veiši vladni krizi. Niegov tovariš le zelo rezerviran, skraino molčeč, toda vedno pritiska z roko pod vestjo. Gospod ga s komolcem odvrača. Ko pride gospod na svoi ljubljanski stan. veliko začudenje. Zapazi, da mu le notranji žep vestie, kier ie bila de_-narniea. na pol že s škarjami narezan. Vožnja le bila toraj še prekratka za žepno tiho operacijo.
Izgubil se Je sveženj ključev (4 do 5 ključev) na Zaloški cesti dne 24 pr. m Kdor bi lih bil našel, na! jih odda pri upravi »Nanreia«.
Kultura.
»Narodna Galeriia« razpošilja te dni svciim društvenikom prvo svoie letno poročilo o društvenem delovanju v letih 1918.—1919. Razven informativnega zgodovinskga Članka »Slov. upodabljajoča umetnost« izpod veščega peresa dr. J. R.. vsebu-ie puročilo podrobnosti iz društvenega delovanja m ustroja. Iz tega posnemamo, da je imela »Narodna Oalerila« 30 ustanovnih članov In nad 100 rednih. Kupila ie 25 umetnin za svoio dne 7. marca t. L otvorieno javno galerijo, v skupnem znesku 47.430 K. Doslej ta prevažala kulturna institucija ni bila deležna nobene državne podpore. Navezana ie bila kot vse slovenske prosvetne ustanove edinole na umevanje in idealnost naroda, ki je doslei vselei pokazal da ve ceniti kulturna stremljenja. Ker ie »Narodni Galeriji« samo tedaj možno uspešno zasledovati svoie visoke cilie. če ii stoji ves narod z moralno in tuC^ niateriialno pomočlj ob strani, se je poslalo to poročilo tudi mnoeim nečlanom, da pristopijo v kroe delavcev pri zgradbi te na)-
Ravno tako si dovoljujem opazko glede tistega oovdarjania »sprave* Cankarjeve z Bogom, ki jo je Finžgar tako vse drugače, tako lepo diskretno. reke! bi skoro poetsko popisa!. Nimam konečno nič preti Finž-garjevjfcmu opisu, mestoma je celo krasen, ker nosi pečat poezije.
A!i tisto doktrinarstvo. — naj mi oprosti dr. Puntar to odkritost, — mi preseda. To. kar le bilo pri Cankaja boli aii manj formaliteta, — sa! dr. Puatar sam pravi, da Je bil Cankar nahtesebičneiši in najDravjčneJši človek na svetu, ki ie de?a!, da brez zadržka in vsaki moment pove lahko Javro o sebi vse. — ie nekai tacega, o č*mur se drugle sploh ne govori. To ie že pri nas Slovencih neka posebna speciialiieta rekel bi pomanl-kanje neke finese čustvovanja, da se ob smrti naših velmož vlači na daa tisto, kar le po Cankarjevem zaklenjeno z devetimi ključi v najskritejši kamrici srca. Ko izgovoriš tisto besedo. le že tudi profanaciJa tukaj. Tako se nekako izraža fino čuteči Cankar o takih stvareh ...
Kar gabi se mi. če se spomnim, kal se Je v tem oziru počelo z AšKer-
cem ob nlegovi smrti, ko so se prepirali o tem. ali ie bil v tistem momentu zaveden ali ne. kako se le neokusno razpravljalo o tem ob smrti Derrnotini itd. Prl tein ^re za moment iz katerega vendar ne moremo ‘.klenati naivečkrat ničesar, in le tudi čisto brez nomena ker imamo soditi človeka po celem delu niegov ega življenja.
ki leži odprt0 PrednaraL
Nai ml veruje g. doktor, da sem v tej točki prepričan, da govorim iz srca premnogih brez razlike strank ln tudi v duhu velikega pokojnika in niegovpga fineara okusa. Na! mi verjame da proti njemu ni namerjena nobena osebna ost. ker je cm krenil za drugimi skoro nevede li že neka-
Ico iz	•	*
Zastonl boš razlagal kal tacega
banavzarlu. 1" skoro prepričan sem, da ne bo sicer dr. Puntar, ki ga nt smatram za takega, pač pa kdo drnci na neokusen način hlinil stvar naprej. Temu mora biti. — nai bo to enkra: odkrito in jasno povedano! — vendar tudi pri nas že enkrat konec.
»Dinge, die man niclit sagt...«
(Dalje prihji
mlajše naše kulturne zgradbe. »Narodna Galerija« vabi s tem vse. ki jim Je razvoj slov. upodabljajoče umetnosti pri srcu. da pristopilo k temu velekulturnemu društvu.
Majska številka našega mariborskega lista »Volksstimme« prinaša precej dober nemški prevod črtice »Gospod stotnik« iz Ivan Cankarjevih »Podob iz sanj«. Dobro bi bilo, da bi se Cankarjeva dela razširila malo boli tudi med Nemci. Ti lih poznajo doslei še zelo malo. Zato ta skromen začetek pozdravljamo l
»Priroda«, peta številka le izšla s sledečo, zelo zanimivo vsebino: E. S. Thompson: Runov. ovčarski pes: K. Absolon: Macona, največje brezdno na svetu na Moravskem: dr. N. Fink: Slilepe životinje. kojih Je posebno veliko v naši domovini; dr. O. Kučera: Zvjezdano nebo u lipnju
1920.	Pabirci. Razgovori. Vzlic vsem težkučam, ki ovirajo vsako izdajanje knjig in listov, nadaljuje »Priroda« neumorno svolo pot prirodoznan-stvenega izobraževanja ljudstva, a da dosega uspehe Je najboljši dokaz v mnogoštevilnih obzirih. ki li prihajajo od vseh strani Z enostavnim ln preciznim pisanjem, bogatimi ilustracijami in z vsesplošno zanimivostjo, ki je določeno najširšemu krogu bralcev. Je odgoiila že velik krog. ki Jasno vidi potrebo prirodoznanstvene naobrazbe. V vsaki hiši nai bo »Priroda« in vsa mladina naj bo njen marlivi učenec. Naročnina znaša 30 K. za dijake in učitelje 20 K. a članarina hrvatskega prirodoslovnega društva, ki izdaja »Prirodo« in druga prirodoznanstvena dela, znaša 40 K. Naslov: »Priroda«, Demetrova ul. 1. Zagreb.
»Glasnik« ministrstva narodnega zdravja. 7. številka prinaša naslednje članke: Dr. Andriia Štampa: O soci-ialnoj terapiji; dr. Nad. Stanojeviče-va: Borba sa dečlom smrtnošču u Francuskoj; dr. Srečko Silovič: Preventivna medicina i opšte zdravstvo u Severnoi Americi: dr. Ceda Diur-dievič: O osnivanjn bolnica za ki-rursku tuberkulozu na višini; dr. Vinko Gregorič: Higijenska vprašanja. Poleg tega prinaša še veliko drugih zanimivosti o zdravstvu v Jugoslaviji ln po ostalem svetu in naredbe ministrstva narodnega zdravja.
Jugoslavenska Obnova — Njiva.
Sadržaj. Dr. F. FaJtr (Prag): Teorija boljševizma; Dr. Lj. Prohaska: Po-sjedovna reforma (Veleposjedl kao uzonia imanja); Jure Turič: Pedagoška škola Smotra: Pditjčka kronika: Manifestacija naroda za Jugo-slavensku Rijeku (Dr. D. P.) — Pogled ti štampu: Jova Cvijič o da-našnjoj situaciji; U zadnji čas; Dr. R. W. Seton Watson. — Obnova $ Pučko-prosvjetna ra dna skupina. — Provieta: O medicinskom fakultetu u Pragu; — Dr. Sv. Pešič: Sudska medicina. — Književni pregled: Sa-vremeik; — O ratnoj belestrici (Julka Chlapec-Gjorgjcvič); — Boljše-zam kod Dostojevskega (P); Fran-caska revolucija (Dip.); — Milica Mihičič. — Bilješke: Masaryk češkim legionašima; — Glasnik pro-svjetnog tečaja; — Prava f dužnost! u novoj državi. — Listak: Reči o svečoveku.
Kn|lintcw dnevnika ,Napref*.
II Ušla fe <2ruga Izdajal!
Spisala Man in Engels.
Cena 2 K, m poftlnino 8*40 K.
Naro?a se v upravnlštvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ollca 6,1. Priporoia se, da m denar u brošuro poilj« naprej radi nepotrebnih poštnih itroikor.
V Kakn Je: „Eno leto v narodnem predstavništva". Govori in interpelacije sodr. Antona Kristana.
Iz stranke.
Zbirke za žrtve solidarnost! sprejemata samo Strokovna komisija v Ljubljani in uprava »Napreja«. Opozarjamo na to vse sodruge zaradi tega, ker je to skupna akcija, lu jo je treba sistematično in napram žrtvam pravično izvesti. Vsakršno siro-vanje posebnih odborov bi stvari Je škod o vato, cepilo moči in morda tudi oškodovalo upravičence.
Sodruge Člane pevskega odseka »Svobodo« se prosi, da se po možnosti čim številnejše udeleže danes
6.	t. m. ob štirih popoldne pevske vaje.
Dramstfčn! odsek Ima »ejo v
petek, 7. t m. ob pol osmih v društvenih prostorih.
Pevski odsek »Svoboda« Ljub- j Hana naznanja svojim članom, da se ; vršijo redne vaje vsaki torek ln petek ob 8. url zvečer v društvenih 1
prostorih, šelenburgova ulica 6, H, nadstropje.
Obenem piporoča odsek, da »e ljubljanski pevci tudi udeležujejo v«j v Spodnji šiški vsako sredo ln soboto ob 8. uri zvečer v gostilni pr| Celarcu. Nasprotno naj se tudi Sl-Škarji udeležujejo vaj v Ljubljani.
Dalje daje odbor vsem društvom ta organizacijam v vednost, da sc glede sodelovanja odseka pri eventualnih zabavah ta veselicah obračajo le na tajništvo pevskega odseka, n« pa na tajništvo Centrale »Svobode«.
Vsa soc. pevska društva se obvešča, da ima odsek še nekaj partitur ta drugega notnega materijala na razpolago. Informacije, dopise glede te* ga je poslati direktno na sodrug« tajnika Tekauc A., Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
Sestanek igralcev Športnega kluba »Svobode« bo v petek, 7. t, m. ob pol sedmih zvečer v prostorih tajništva »Svobode«, Šelenburgov* ulica 6, II. nadstropje. Točna uda-ležba.
IZGREDI V LIVORNU.
LDU. Rim, 5. (DunKU. - »H* vas*.) Anarhistični elementi, ki so « uprli sklepu delavske zbornice glede konca stavke v Livorno, so oplenili dve trgovini z orožlem. Pri tem te prišlo do spopadov s policijo. Fiut oseba ie mrtva. 20 Jih te ranjenih, med njimi pet karabinjerjev.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA Y FRANCIJI
LDU Pariz, 5. maja. DunKU-H#-vas.) Po sklepu zborovanja so dane* aretirali odbornika zveze državni^, železničarjev Sirollea. V uradnih krogih sodijo, da je stavka železničarje« dosegla vrbunec in da bo v kratke« kenčala s popolnim neuspehom železničarjev. Za primer stavke prt«1 pravliem zasilni piomet t avtomobili se n! uvedel. Zoper odrejen« sodojiske ali disciplinarne kazni nf bo dopuščen priziv. Odpuščenih jd bilo zelo malo železničarjev, sodijq pa. da bo število odpuščenih vsekakor večte po nujnem pozivu železniških družb, ki so ga naslovile ut: stavkajoče. V rudnikih te položaj au; dovoljiy, ker so rudarji v departen; mentnih Nord ln Pas de Calais nadflk Ijevall delo. Kar se tiče stavke pristaniških delavcev in vpisanih po*' morščakov. sodila da bo V kratkem napetost ponehala, ker so te kategorije začele stavkati zgoij Ix solidarnosti.
MEDNARODNI KONGRES VOJ.
NIH UDELEŽENCEV.
LDU. Ženeva, 5. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poročali Mednarodni kongres voinlh udele« žency ie glede vprašanja volnih mW rovnin določil naslednje smernice i Vsaka obolelost aliiranleila. katere«« je povzročila ali poslabšala vojn* služba, daje absolutno pravico t4 odškodnine. Vsaka nezmožnost za delo. preračunana v odstotkih, dalf pravjco do izplačila odgovarlafočttf odstotkov povprečnih Izdatkov zd-preživljanje, ne glede na vojaški čW ali civilno stališče dotičnika. Ino-zemci. čiiih sinovi so padli kot vojaki. morajo dobiti odSkodniio od ont države .za katero so nadli. Mirovni* ne in odškodnine se moralo izplačati v valuti dežele, kier prebivalo. Zš . vse žrtve volne nai skrbi skupni mednarodna rakonodaia.
NEMŠKO - ANGLEŠKA KONFERENCA GLFDF IZROČITVE NE«,
ŠKEGA TRGOVSKEGA BRO-DOV.JA.
LDU. Pariz, 5. (DunKU.) »Temps* poroča Iz Londona: Jutri dospe sera* kai nemško odposlanstvo, ki bo kon* feriralo z angleško vlado glede nad-na Izročitve nemških trgovinskih jardi!. Gre za Izvedbo telile določb: izročitev jadrnic ln polovice vseh nem-ških ladij med 1000 in 1600 ton. Izročitev pristaniškega gradiva kot od* škodnina za vojne ladje potopljene % Scapa Flowu ter letna dobava 200 tisoč ton novih ladil tekom petih le<, počenš: s podpisom mirovne oouodb«,
KMETSKI UPOR V MINSKU.
LDU. Moskva. 5. (DunKU. -*j Brezžično.) Poročila z beloruske fronte oričala da je v beloruski pro^ vinci Minsk., zasedeni po Poljakih, izbruhnil kmetski upor. ki se je že ze-.
Jo razširil.
UKRAJINA IN POLJSKA.
DLU. Dunaj. 5. (DunKU.) Ukr*j
finski tiskovni urad lavlia: Zastopniki ukrajinske in poljske vlade so dne 23; aprila sklenili v Varšavi zvezno po-! godbo in tajea vojaški in gospodarski sporazum^
Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*4.
Aprovizaciia.
Zadnla prodala cenejše moke za člane mestne anrovizaciie. Ker so
druge gospodarske zadruge. kakor tudi konzumi m železnice razdelile svoiim članom že no 9 kg cenejše moke. dočitn so lo dobili člani mestne aorovizacile šele 6 kg, bo delila
mestna aprovizaciia svoiim strankam še po 3 kg cenejše moke za osebo na Poljanski cesti št. 15 (Kraničeva hiša. druga vrata). Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Stranke, ki dobe več kakor 6 kg moke, nal prinesejo vreči) seboj. Papirnate vrečice se zaračunavalo posebej. Novih strank mestna aprovizaciia ne more več sprejemati, ker ie število članov že kompletno. Sicer je pa bil čas za sprejemanje članov meseca januarja, februarja in do 15. marca 1920. Zad-nia razdelitev moke se vrši le radi te
tega šele sedal, ker aprovizaciia ni dobila preie moke za februarsko razdelitev. Določi se sledeči red: Dne 6 maja 1920: od št. 1 do 60 od 9. do 10. od št. 60 do 120 od 10 do 11 ure, od št. 120 do ISO od 11 do 12 ure, od št. 180 do 240 od 2 do 3 ure, od št. 240 do 300 od 3 do 4 ure, od št. 300 do 360 od 4 do 5 ure. od št. 360 do 420 od 5 do 6 ure. Dne 7. maja 1920: od št. 420 do 490 od 9 do 10 ure, od št. 490 do 560 od 10 dol l ure. od št. 560 do 630 od 11 do 12 ure, od št. 630 do 700 od 2 do 3 ure, od št
700 do 770 od 3 do 4 ure. od Št. 77' do 8-10 od 4 do 5 ure, od št. 840 do 910 od 5 do 6 ure. Dne 8. maia 1920: od 910 do 990 od 9 do 11) ure, od 990 do 1080 od 10 do 11 ure. od 1080 do 1160 od 11 do 12 ure. od 1160 do 1240 od 2 do 3 ure. od 12 40 do 1320 od 3 do 4 ure, od 1320 do 1400 od 4 do 5 ure, od 1400 do 14S0 od 5 do b ure. Stranke naj se ravnajo strogo no določenem redu. da ne bo nepotrebnega postajanja. N a d a I j n i vrstni red se objavi pravočasno v listih.
pri Zvezi Industrijcev v Ljubljani razpisuje SLUŽBO TUMU, strokovno naobraženega, za takojšnji nastop. Ponudbe naj se vpošljejo Odseku lesne industrije v Ljubljani, 492 Selenburgova ulica 7-11.
Spomnite se na Tiskovni skladi
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Veliovee. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
talina poanta.
z.inns sovensklm dekletom starim 16 do 27 iet v sviho takojšnje molitve. Ponudbi naj te priloži slika, katero na zahtevo vrnem. Ako je treba pošljem svojo sliko tudi laz ter trpim tudi stroške za vožnjo. Naslov : Toni Miller, Box 747, Rlch-woo.<, West-Vlrglnl, North-Amerlka.
Mchulska iOV3fD3, Stožee pri Ljubljani sprejme: krojaške pomočnike,
vrije število ŠIvUJ, tudi začetno vestno pi*!rniši'0 moš. Prednost na Posavju stanujoči.
. liMUk
nudbe nn npravnlštvo tega Usta pod »skobelnik*.	493
Graveur
Anton
Černe
Ljubljana
Dvorni trg 1.
rii
Marbret,.
Prevzame strogo č' Brezobzirno pre:' . vpoalanih pisem« Borar K10. •
• 'no Odd. I: t značaja po . košnjah, hefc-4 D. Odd. Q: nor or K 20.
n Srbijo 6 P. > I. 01; pr* tzkava iDozpazih plae> - tn pom vernih listin: honorar ’ UO. — sa
Srbijo 2« L	469
infotojifM pijtoMo h"*m Snaiji.
Pocinkovalec-
mojster
v vsakem delu dobro izvežban ter z dolgoletno prakso se sprejme. Ponudbe na upravo »Naprej* pod »Tehnika*.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Stalni dinji h stroji za jleitrit.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačna Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49
Pisalni stroji,Adler1. Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, Stjrria, Waffenrad.
Tovarna Barva “t:
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlolika sSJThTsrajce. Podružnica: Selenburgovani.3.  --------------------------   ■-
Maribor
Gosposka ni. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št 39.
L imosloi. ilaiaiska iaiiia
A. Fuchs, LinMiana.
Selenburgova ulica I. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najviijib dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno.
sam& po vagonih
dobavlja takoj
LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.	::
SPREJEMA: &
na' tekoči račun proti najugodnejšemu obreztovanju.
KUPUJE ,nPRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESK0NTIRA: ££&»
Brzojavi: ESKOMPTNA.
c
IE . kredite in predujme L/rt JL • na hlago, efekte itd.
I7DAIA' akreditive na vsa tu
IA.tr/tJ/l „ jB inozemska mesta. )
POSPEŠUJE:
industrijo ter nvoz in izvoz.
InL telefon št. 146.
mnii m izvozna m Ferdo Serft Warč—
■ ISI Tg?	Vf	KoroSka cesta 21. j
■»s Brzo avl i S E RT, MARIBOR. Telefon Stev. 269.
HI
Modni salon
Stuchly - MaSke
*s
tenki n i
Ptlpofočam vcKko izbiro saf-novejtih (vlienih
Uthkn, fspit li lil
Poplavila lotoo le ttM Žalni klpbekl redno v zaiogL
3»	'
Kava, čaj
Čokolada
Kakao
Bonbone
Kavni pridatek
Konjak
Rum
Likeije
Šampanjec
Namizna vina
Mandelne
Rozine
Paradižnik
Riž
Slive
Dišave
razpošilja po celem kralj.
UP FUl Ulili
Prešernova ulica 54.
m, mutant, Mn io hi
mora poginiti, če »e vporabljajo moja pre-
ter m mita
Bakrene žice in žarnice
110, 120 in 150 Volt v veliki
množini na razpolago pri
STEBI & TUJEŽ, Ljubi j na,
  i Komenskega cesta it. 26. :u=
Izkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 8 K, za podgane in miti 8 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 30 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom • in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 In 10 K, mazilo ti uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu fi In 10 K, tinktura proti mrčesa na sadju In zelenjadl (nničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g ar ja m 10 K. — Pošilja po povzetja: Zavod za ck-sport N. JOnliar, lagreb 40, Petrlnjska nliea 3.
suha mehka drva za podkuriti
dobavlja v vsaki množini dokler zaloga
d. A i Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v
eni ali več barvah od najfinejSe do
::	naj	preprostejše	vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
Nakupovalna zadruga
%
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
Bravari	|
Žellezotokarl
Sfolari
Lijevaii
Te Za Z Oe Ze
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
I nakup najrazličnejšega blaga!
trate S6. Plačamo na sat do K 9 50 prema sposobnosti i marljivosti. U akordu zaslužba je do 35% veča. Reflektiramo samo na pot-puno vjeSte in marljive radnike.
,Smev‘ tvornica Strojeva, Bjelovar
j
Več vagonov
krmilne koruze, krmilne moke
in otrobov
proda
I0M
Glavnica s aoo.ooo.ooc kron. v •
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
e n	•
Preirnova ulica 50 v lastnem poslopfu.
tptejfir. in ctktbK efepetev z vestno revizijo nebsirilt efc‘ .cv; ctiti fn rccdujiri vsile vrstej inkaso in eskont-ivchtc; i cksilU
Preča ja fn	vt* v *	&.eiiii|evf	k.	trsne	smetila	s
skrsrrbo Utofe-rc-pcsifs) poč fsstr.Iir zakltpcm strank? HccUtl fn predaji*	^	,
.. rvv’if i s v'-1 i'c•B* s- fn fncjfr«*«v*s pctcvifrz kreditna pismst sprejem cter.arnih vlog ne knjfffce ir tekets r»«sn, itd.
eir.o-fcesila in Iz-