Aktualno Ptuj • Kljub plačilu parkirnine vas lahko oglobijo O Stran 3 Aktualno Podravje • Bodo mali bolniki ostali brez humanitarnih evrov od zamaškov? O Stran 2 M x \ V : o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 11. junija 2019 Letnik LXXII • št. 45 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 «98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Kdo bo nova ravnateljica Ekonomske šole O Stran 5 Aktualno Ormoško • Zapletom pri financiranju ormoške enote muzeja ni videti konca O Stran 2 Podeželje Podravje • Najučinkovitejša opraševalca sta čmrlj in čebela samotarka O Stran 8 Kultura Cirkulane • Brez Micike in Hanzeka ne gre O Stran 12 •v Šport Motokros • Tim v Rusiji osvojil tretjo zaporedno veliko nagrado O Stran 15 Ptuj • Kaj je pokazal ogled praznih občinskih stanovanj Stanovanja kljub prosilcem ostajajo prazna V centru Ptuja je trenutno praznih 24 občinskih stanovanj. Iskali smo razloge, zakaj so na eni strani stanovanja prazna, na drugi pa je več kot 100 prosilcev, ki čakajo prosta neprofitna stanovanja. Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Tržnica bo 11 iVV v gradbišče še celo poletje o Stran 3 Kronika • Bitka za doma skotene ali samo v. v vzrejene prašiče o Stran 24 AKCIJA ZA NOVE NAROČN v ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! Več v notranjosti časopisa ŠtajerskiTEDNIK 70 let 2 Štajerski Aktualno torek • 11. junija 2019 Ormoško • Zapletom pri financiranju ormoške enote muzeja ni videti konca Središka občina ne popušča Ormoški župan Danijel Vrbnjakje v začetku prejšnjega tedna sklical sestanek v zvezi z zapletom glede financiranja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Glavna akterja - občina Središče ob Dravi in muzej - ostajata vsak na svojem bregu. Tudi tokratni sestanek na temo financiranja ormoške enote muzeja, ki so se ga v začetku tedna udeležili vsi trije župani občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ormoška poslanca in vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ni prinesel dogovora. Občina Središče ob Dravi, ki je v začetku leta kot ena od soustanoviteljic sprejela odločitev o tem, da zapušča Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in prenehala financirati delovanje ormoške enote, saj ji ob poplačilu vseh obveznosti ostaja vse manj investicijskega denarja, vztraja pri svojem. »Dosegli nismo nobenega dogovora. Mi vztrajamo pri svojem, stroškov ne pokrivamo, ker jih nimamo v proračunu,« izkupiček sestanka pokomentira središki župan Jurij Borko. www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik »Interes muzeja je, da se ta agonija čimprej zaključi« To pomeni primanjkljaj v višini okoli 17.000 evrov na letni ravni, zaradi česar je ormoška enota ogrožena, pa na drugi strani opozarja direktor muzeja Aleksander Lorenčič. Ob tem še izpostavlja, da središko občino kot soustanoviteljico k izpolnjevanju obveznosti še vedno veže odlok o ustanovitvi omenjenega zavoda. »Ponovno sem poudaril, da gre zgolj in samo za politično vprašanje in da muzej ne more sprejemati dodatnega bremena financiranja. Podobno stališče imata tudi MO Ptuj in ministrstvo za kulturo. Težava je v tem, da odlok PMPO ni spremenjen, prav tako se še občini Ormož in Sveti Tomaž nista odločili, ali bosta prevzeli finančni del občine Središče ob Dravi, razmišljajo tudi o pripojitvi enote k ormoškemu Zavodu za turizem, kulturo in šport. Interes muzeja je, da se ta agonija, ki traja že leta, čimprej zaključi in da lahko začnemo normalno delovati. Glede dejanskih odločitev, kako naprej, pa boste morali odgovore poiskati na občinah soustanoviteljicah, ker včeraj do konkretnega dogovora ali sklepa ni prišlo,« je o sestanku povedal Lorenčič, ki sicer še vedno upa na mirno in sporazumno rešitev nastalega položaja. Bosta občini Ormož in Sveti Tomaž prevzeli dodatno finančno breme? Kako nameravajo končati to agonijo, smo preverili še pri ormoškem županu. Ta je znova poudaril, da se mu ne zdi primerno, da vse tri ormoške občine v celoti plačujejo zaposlene in materialne stroške za ormoško enoto muzeja, medtem ko država financira veliko večino delovnih mest na Ptuju. Po njegovem je treba najti pravičnejši ključ financiranja skupaj z ministrstvom, pri tem pa računa na po- moč ormoških poslancev. »Ko je občina Središče ob Dravi izstopila iz soustanoviteljstva PMPO, smo od muzeja prejeli dopis, da bi preostali dve občini - torej ormoška in Sv. Tomaž - morali pokriti dodatnih 17.000 evrov. Tega v takšni višini nismo pripravljeni pokrivati, saj, kot sem dejal, se nam to ne zdi pravično. Bomo videli, kaj se bo iz tega razpletlo. Mi pričakujemo, da bomo na ministrstvu uslišani,« je prepričan župan. Za primer, da se to ne bi zgodilo, pa v Ormožu razmišljajo o rezervnem scenariju. Vrbnjak kot eno od možnih rešitev vidi v tem, da bi enoto izločili iz PMPO in jo skupaj z zaposlenimi priključili k tamkajšnjemu Zavodu za turizem, kulturo in šport: »Nikakor ne bi pristali na to, da bi se vrata ormoške enota zaprla, kajti muzejski del nam je zelo pomemben. Imamo dva zelo lepa gradova - ormoškega in velikonedeljskega -ter bogato kulturno dediščino, ki jo moramo ohranjati in še bolj vpeljati v turistično ponudbo.« Monika Horvat Foto: MH Slovenija • Zahteva za izredno uskladitev pokojnin Kako dolgo varčevalni ukrepi le še za upokojence? Sindikat upokojencev Slovenije je po letnem srečanju konec minulega tedna na vlado naslovil odprto pismo, v katerem zahteva izredno uskladitev pokojnin za 1,2 % najkasneje do 30. junija 2020, ker zaradi varčevalnih ukrepov v času krize niso redno in v skladu z zakonom usklajevali pokojnin. Foto: M24 Vlada je varčevalne ukrepe, ki so bili uvedeni z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ukinila že za vse kategorije prebivalstva, razen za upokojence, na katerih še vedno varčuje, so zapisali v sporočilu za javnost. Za tiste s pokojninami do 800 evrov zahtevajo 600 evrov letnega dodatka Sindikat upokojencev Slovenije tako do 30. novembra letos zahteva izplačilo polovice neizplačanih sredstev zaradi neusklajevanja pokojnin med leti 2010 in 2017, zaradi česar so po besedah predsednice sindikata Francke Četkovic pokojnine danes nižje za 319 milijonov evrov. Hkrati zahtevajo, da bi leta 2020 upokojenci s pokojninami, nižjimi od 800 evrov, prejeli 600 evrov letnega dodatka, tisti z višjimi pa 300 evrov. Slovenija za pokojnine sicer namenja precej manjši delež bruto družbenega proizvoda, kot je povprečje v državah Evropske unije, hkrati pa smo za pokojnine leta 2018 porabili za dva odstotka manjši del bruto družbenega proizvoda kot leta 2013. Vedno več upokojencev, vedno manj denarja »Medtem ko delež starejših prebivalcev v Sloveniji narašča, se delež bruto domačega proizvoda za pokojnine zmanjšuje, kar je v nasprotju s trendi povsod po Evropi. Zato je vsako zastraševanje ljudi, da poprava krivic upokojencem ogroža stabilnost javnih financ v Sloveniji, nesmiselna in nedopustna,« so zapisali v sindikatu. V Sindikatu upokojencev Slovenije načeloma podpirajo spremembe pokojninske zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, saj se bo z njimi dvignil odmerni odstotek. Hkrati pa opozarjajo, da bodo spremembe povzročile še več neenakosti med upokojenci. V igri tudi ustavna tožba za odpravo neenakosti Sindikat je odprto pismo z zahtevami naslovil na vlado in poslance. »Upokojenke, upokojenci pričakujemo, da nam boste na naše zahteve in predloge odgovorili do začetka septembra. Ne nas siliti, da se z avtobusi pripeljemo v Ljubljano in demonstriramo pred vašimi poslopji. Sicer pa imamo tudi možnost vložitve ustavne tožbe za odpravo neenakosti in nepravičnosti v pokojninskem sistemu,« so navedli. (Sta, Ur) Ptuj • Po sledeh zbiranja zamaškov Bodo mali bolniki ostali brez humanitarnih evrov od zamaškov? Humanitarno zbiranje zamaškov, ki seje na Ptuju začelo organizirano na pobudo Ignaca Habjaniča v letu 2011, je v teh letih doživelo neverjeten odziv ljudi, ki želijo pomagati tudi na ta način. Iz skromnih 200 kg zbranih zamaškov na začetku jih je bilo doslej v zbirni center oz. v predelavo v Črno na Koroškem, v podjetje MPI iz Žerjava na Koroškem, prepeljanih dobrih 48.806 kg. Z zadnjim odvozom v tem letu v ta predelovalni center, ki se bo zgodil 2. avgusta letos, jih bo prepeljanih krepko čez 50.000 kg. Pri odvozih so vedno pomagali tudi vojaki slovenske vojske, številne znane osebnosti, mladi. Avgusta pa bodo priskočili na pomoč znani športniki Ptuja, pove Ignac Habjanič, ki ga v teh dneh še posebej skrbi, ker so se v Žerjavu odločili, da več ne bodo sprejemali zamaškov. Takšno odločitev, ki, kot pravijo odgovorni v podjetju, je poslovne narave, so sprejeli že konec marca letos. Vse letošnje obveze pa bodo še izpolnili, tako bodo sprejeli še tudi ptujski praznični odvoz, ki bo, kot kaže, rekorden, tudi zaradi intenzivne akcije zbiranja zamaškov v OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Vsak teden zberejo toliko zamaškov, kot jih je z vseh lokacij pred to akcijo Ignac Habjanič zbral mesečno. Skupaj kar nekaj sto kg. Učenci oz. razredi so tekmo za najboljši razred, ki ga bo ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič peljala na pico, kot kaže, vzeli zelo resno. Sicer pa ni toliko pomemben tekmovalni duh, kot je pomembno zavedanje, da s tem nekomu pomagaš k vzdrževanju oz. izboljšanju zdravja. Pomembna pa je tudi privzgo-jitev odgovornega odnosa do okolja in zavedanje, da se odpadki lahko ponovno koristno uporabijo pri izdelavi drugih proizvodov, da ne končajo v naravi. Izkupiček avgustovskega odvoza bo namenjen za pokrivanje stroškov terapij za 10-letnega Iztoka Mlakarja iz Lendave, ki je zbolel za cerebralno paralizo. Foto: Črtomir Goznik V skladišču na železniški postaji na Ptuju čaka na odvoz trenutno okrog 4.500 kg zamaškov. V Sloveniji naj bi po nepreverjenih podatkih zamaške zbirala le še dva centra. Vsi, ki jih zbirajo, se bojijo, da bosta tudi slednja kmalu prenehala odkupovati zamaške. Kako bo, če v Sloveniji ne bo več nobenega odku-povalca, si niti ne morejo zamisliti. Še v večjih skrbeh kot zbiralci so zagotovo v vseh tistih družinah, ki so jim humanitarni evri še kako pomagali pri zdravljenju njihovih malih bolnikov oz. pri nakupih nujno potrebnih zdravstvenih pripomočkov. Na to vprašanje bi morali v kratkem odgovoriti vsi, ki so odgovorni za okolje, prav gotovo pa tudi zdravstveno ministrstvo, saj se v 21. stoletju ne bi smelo dogajati, da so mali bolniki in njihove družine v skrbi za zdravje svojih najdražjih, odvisni od zbiranja takšnih ali drugačnih pomoči. MG torek • 11. junija 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Kaj je prinesla omejitev tovornega prometa? »Edina prava rešitev je izgradnja obvoznice« Po tem, ko je s prvim junijem v veljavo stopila težko pričakovana omejitev tranzitnega prometa prek mejnih prehodov Središče ob Dravi in Zavrč, so prebivalci potrdili naše domneve: število tovornjakov se ni nič kaj zmanjšalo. V ptujski civilni iniciativi tako napovedujejo nov protest. Omejitev tranzitnega tovornega prometa težkih tovornih vozil nad 7,5 tone, ki na tem območju velja od 1. junija, naj bi prebivalcem, še zlasti ob Ormoški cesti in v Spuhlji, prinesla mirnejše življenje. A žal ni tako, na kar so v civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice opozarjali, še preden je omenjeni ukrep stopil v veljavo. Poleg lokalnega prometa namreč omejitev ne velja tudi za tovornjake iz območja Varaždina in Medžimurja, ki pa predstavljajo večino težkega tovornega prometa, pove vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn: »Krajani na splošno opažamo, da kamionov ni bistveno manj, če sploh kaj. Odgovora, zakaj so izvzeli Medžimurje, če od tam prihaja največ kamionov, še nimamo. Počakali bomo na konec junija in zahtevali uradne podatke z meje. Zanima nas tudi, zakaj vozniki tovornih vozil niso o preusmeritvi obveščeni že na izhodu z avtoceste v Dražencih? Tabla za preusmeritev namreč stoji šele tik pred Puhovim mostom, kjer se pa težki kamion nima kje obrniti.« Prebivalci ob cesti se tako še naprej dušijo v prometu. Zato se bodo tudi v prihodnje zavzemali za čimprejšnjo izgradnjo ptujske obvoznice: »Novi protest je v pripravi, predvidoma bo še v juniju, ker je edina rešitev za Ptuj obvoznica.« Monika Horvat Zahtevajo inšpekcijski nadzor Zaradi preobremenjenega bivalnega okolja ob glavni cesti Ptuj-Spuhljaje civilna iniciativa v začetku tedna vložila še zahtevo za inšpekcijski nadzor na Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP). Kot pravijo v iniciativi, so trenutne življenjske razmere ob Ormoški cesti in v Spuhlji zaradi povečanega prometa vse bolj nevzdržne, pri tem pa ne gre zanemariti niti varnostnih vidikov. Soočajo se z vse večjim hrupom, onesnaženostjo in že vidnimi posledicami na hišah, zato so omenjeni inšpektorat pozvali, naj izvede inšpekcijski nadzor glede prekomerne obremenitve bivalnega okolja. Ptuj • Prepolno parkirišče v Ulici heroja Lacka Kljub plačilu vas lahko oglobijo Parkiranje izven parkirnih mest, na parkirnih prostorih za invalide, taksi službo, pločniku, kolesarski stezi, vse to postaja pogosta praksa voznikov. Ker je v Ulici heroja Lacka, na parkirišču za Pošto enostavno premalo parkirnih mest, številni parkirajo kar na pločniku in kolesarski stezi Je to ob plačilu parkirnine dovoljeno ali vas lahko oglobijo? V Medobčinskem redarstvu občin Spodnjega Podravja ugotavljajo, da se v zadnjem času pojavljajo problemi s parkiranjem tudi na parkiriščih, ki so zaprta z zapornicami. Težava je tudi parkiranje izven parkirnih mest, na parkirnih prostorih za i nvalide, taksi službo, pločniku, kolesarski stezi ... Kot pravi vodja Medobčinskega redarstva Robert Brkič, je trenutno zelo velik problem na parkirišču v Ulici heroja Lacka, kjer prihaja do pogostih prekrškov zaradi parkiranja na pločniku in kolesarski stezi, pa tudi izven parkirnih mest na zelenicah in dovozni poti do podzemne garaže: „Na vstopu na parkirišče je semafor, ki bi moral z rdečo lučjo opozarjati, ko na parkirišču ni prostih mest. Skozi parkirišče pelje cesta do podzemne garaže, hkrati je na tem parkirišču določeno število mesečnih abonentov. Pogosto se pojavi problem, ko pripelje na parkirišče voznik, ki plača mesečno najemnino, po vstopu na parkirišče ■ „ - Takšno parkiranje ni dopustno kljub plačilu parkirnine. pa ugotovi, da na parkirišču ni prostih mest in se parkira nepravilno na pločnik, kolesarsko stezo ali zelenico." A ob tem poudarja, da ne plačilo mesečnega abonmaja Kdaj bodo začeli sanacijo poškodovane kolesarske steze in pločnika na tem parkirišču Na nekaterih delih so korenine dreves kolesarsko stezo in pločnik dobesedno dvignile. Tudi sicer je kar nekaj poškodb in razpok. „Zaenkrat bomo s sanacijo počakali do pridobitve projekta za izvedbo. Najprej je treba ugotoviti, kateri posegi v tem prostoru so sploh potrebni, potem pa se jih lotiti sistematično. Glede na to, da gre za površino, ki ni neposredno povezana s parkirišči in dejavnostjo upravljanja s temi, je to vprašanje treba urejati tudi skupaj z Mestno občino Ptuj in eventualno sanacijo uskladiti z njihovimi načrti izgradnje kolesarskih povezav," pravi Hodnik. Globa 40 ali 80 evrov Predpisana globa zaradi parkiranja na pločniku ali kolesarski stezi je 80 evrov, za parkiranje na zelenici pa 40 evrov. Od 1. januarja 2019 so v Ulici heroja Lacka izvedli 31 ukrepov. za parkiranje ne morebitno nepravilno delovanje opozorilnega semaforja ni opravičilo za nepravilno parkiranje. „Ostali uporabniki tega parkirišča pa ob ugotovitvi polne zasedenosti parkirišča lahko odpeljejo na parkirišče v Čučkovi ulici (ob mestnem stadionu), ki je v večini prazno in je skozi podhod pod Osojnikovo cesto oddaljeno približno 300 metrov od parkirišča v Ulici heroja Lacka," še dodaja. Tudi Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki je upravljavec s parkirišči na Ptuju, poudar- ja, da je parkiranje na pločniku in kolesarki stezi nedopustno. Zaradi ugotovljenega povečanega števila kršitev so pred kratkim na vhodu na parkirišče v Ulici heroja Lacka uredili semafor, ki kaže zasedenost parkirišča: „Vendar opozarjamo, da se kljub rdeči luči zapornica vseeno dvigne, saj bi sicer lahko nastajale težave s pretočnostjo prometa. Opozarjamo, da z nepravilnim parkiranjem, kljub plačilu parkirnine, vozniki tvegajo globo zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov." Dženana Kmetec Foto: MH Foto: DK Ptuj • »Mačje glave« sredi mesta še vedno razburjajo Namesto prodnikov bodo kocke V sklopu urejanja starega dela Ptuja je na nekaterih delih predvideno tlakovanje s prodniki ali tako imenovanimi mačjimi glavami. Ploščad med ribarnico Delfin in Reprizo ob Miklošičevi ulici ter zaledno ulico do nekdanjega Peka so letos spomladi s prodniki že tlakovali. Na mestni občini (MO) Ptuj so pojasnili, da bodo položene prodnike odstranili in položili kocke: »Tehniko tlakovanja v stranski ulici ob Mik! ošičevi ulici je zahteval ZVKDS s kulturnovarstvenimi pogoji, v katerih navajajo, da se v tej ulici ohranja izvorni način tlakovanja z mačjimi glavami. Županja je v zvezi z omenjeno problematiko opravila tudi nekaj razgovorov s prebivalci in drugimi uporabniki na tej ulici, ki imajo na tlakovanje kar nekaj pripomb. Zaradi navedenega je zahtevala sestanek vpletenih. Naši napori bodo v celoti usmerjeni v to, da je ulica najprej funkcionalna in ravno temu se prilagaja vse ostalo. S sosedi je doseženo soglasje, da se izvede Na novo položene prodnike bodo zamenjali s kockami. Gradbišče še celo poletje Na MO Ptuj so navedli, da je v pripravi aneks h gradbeni pogodbi, s katerim se rok za končanje investicije s konca julija premika na sredino septembra. Vrednost projekta ostaja enaka, in sicer dobrih pet milijonov evrov. Pogodba, ki jo je septembra lani z izvajalci gradnje podpisal nekdanji župan Miran Senčar, je sicer predvidevala sedemmesečni izvedbeni rok, v skladu s katerim bi morala biti gradnja končana marca letos. Da je zastavljeni rok prekratek in dela v tako kratkem časovnem obdobju ni moč izvesti, so lani opozarjali v Javnih službah Ptuj, kjer so si prizadevali, da bi bili izvajalci na projektu. Glede na situacijo na gradbišču je moč pričakovati, da je tudi novi zastavljeni rok končanja investicije načrtovan preveč optimistično. Foto: Črtomir Goznik tlakovanje s kockami, to je treba uskladiti še z izvajalcem.« Na nezadovoljstvo podjetnikov, ki poslujejo v starem mestnem jedru in mejijo na površine, ki so bile tlakovane z mačjimi glavami, sta v svetniški pobudi aprila letos opozarjala Andrej Čuš in Štefan Čelan: »Izvedba prenove s kamenjem je popolnoma neprimerna in nevarna za uporabo. Uporabniki poslovnih prostorov in stanovalci napovedujejo tožbo in ustavitev projekta, če se takoj ne pristopi k ustrezni rešitvi, ki mora biti takšna, da bo varna za vse oblike pešačenja. Na zahtevo stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov podajamo v imenu Liste dr. Štefana Čelana in Liste Andreja Čuša pobudo, da se nemudoma pristopi k dopolnitvi projekta za prenovo ulice, ki se trenutno ureja v sklopu projekta prenove mestne tržnice.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje torek • 11. junija 2019 Dornava • 24. občinski praznik Za občino, kot je nekoč že bila V občini Dornava letos praznujejo že 24. občinski praznik. Pripravili so bogat program najrazličnejših prireditev, od gasilskih, športnih do ribiških. Domača pihalna godba je navdušila z jubilejnim koncertom ob svoji 20-letnici. V nedeljo so praznovali v Mezgovcih, domače gasilsko društvo je slavilo 80. jubilej, v soboto in nedeljo pa je potekala tudi tradicionalna prireditev Od paše do sira. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku bo 14. junija ob 18. uri v dvorani v Dornavi. Slavnostni govornik bo župan Janko Merc, podelili bodo jubilejne plakete in priznanja. Za kulturne utrinke pa bodo poskrbeli: Godba na pihala Dornava, Moški oktet in pevski zbor Polenšak. „Vse naše oči so uprte v prihodnost, v boljši jutri za občino Dornava in njene prebivalce ter v uresničevanje letošnjega programa dela, ki ga moramo v celoti uresničiti. Trudimo se tudi kadrovsko izpolniti občinsko upravo. Veliko dela nas čaka pri zmanjševanju stroškov, saj se zavedamo, da pri občinskih investicijah v tem obdobju lahko računamo le na sredstva proračuna. Na sredstva razpisov se ne moremo zanašati, saj jih je tudi izjemno težko pridobiti. Naši načrti oz. ambicije pa so ne glede na to velike. Z vaškimi odbori se dogovarjamo o tem, kaj bomo delali v naslednjih petih do desetih letih. Pripravljamo vizijo dolgoroč- OBCINA DORNAVA Občina Dornava v petek 14. junija ob 18. uri praznuje 24. občinski praznik v dvorani Dornava. Vljudno vabljeni. Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku županJanko Merc z občinsko upravo in občinskimi svetniki. Janko Merc, župan občine Dornaua nega razvoja naše občine. Skupaj želimo določiti, kaj bomo naredili v tem obdobju po posameznih krajih oz. naseljih naše občine. Potrebna bodo vlaganja v infrastrukturo, po obnovi kliče tudi osnovna šola. Vse pa bo odvisno od denarja, koliko ga bo," je pred 24. občinskim praznikom povedal župan občine Dornava Janko Merc. V okviru letošnjega plana investicij bodo dokončali dela druge faze gradnje gasilsko-vaškega doma Mezgovci (stavbno pohištvo, vse instalacije), kar bo stalo 192.000 evrov. Sanacija kurilnice pri OŠ je ovrednotena na 162.000 evrov (to- programa dela. Novo vsebino oz. najemnika želijo pripeljati tudi v zapuščeno OŠ Polenšak, v sodelovanju s kulturnim ministrstvom pa bodo še naprej iskali rešitve za oživitev baročnega dvorca Dornava. Za poplačilo dolgov iz prejšnjih let pa je v proračunu občine Dornava za letos namenjenih okrog 250.000 evrov. Župan občine Dornava Janko Merc si tako kot vsi občani želi, da bi se občina v prihodnje hitreje razvijala, postala prepoznavnejša v ožjem in širšem okolju, predvsem pa, da bi jo postavil ob bok drugim, da bi imela mesto, kot ga je nekoč že imela. V to bodo usmerili vse sile in napore, poskušali pripeljati investitorje od drugod. V teh dneh so se že razveselili potencialnega investitorja, ki želi v Dornavi zgraditi 10 individualnih stanovanjskih hiš. Potekajo pa še pogovori o nekaterih drugih investicijskih projektih, ki bodo zagotovo prispevali k uresničitvi zastavljenih ciljev novega občinskega vodstva. MG RENAULT Passion for life Foto: Črtomir Goznik plotne črpalke, priklop: šola, vrtec, občina, dvorana). Za ureditev javne razsvetljave in asfaltiranje ceste, ulice v novem naselju bodo porabili 50.000 evrov. Za ureditev in asfaltiranje parkirišča pri župnišču so v občinskem investicijskem načrtu namenili 12.000 evrov. Za sanacijo plazu na Polenšaku, to bodo izvajali skupaj z državno direkcijo za infrastrukturo, bodo prispevali okrog 50.000 evrov občinskega denarja. Za izgradnjo dveh avtobusnih postajališč je predvidenih 8.000 evrov. Tudi dve legalizaciji - ribiškega doma in mrliške vežice - sta sestavni del letošnjega občinskega Občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik! Poraba pri mešanem ciklu 4,8-6,31/100 km. Emisije C02 125-143 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c. Emisija NOx: 0,0168 - 0,0373 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00017-0,00129 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,91. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2E ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.0.0., Dunajska 22,1511 Ljubljana. Renault priporoča (35® □ □ H @ DB renault.si AH TERBUC dga Dornava 1 lSh, s¡.2252 DORNAVA Tel.: 02 754(10 B(1 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. Hajdina • Dvajset let Društva žena in deklet „Ponos raste z uspehi, uspehi se rodijo iz ponosa ..." Prvega junija so 20-letnico svojega delovanja praznovale članice Društva žena in deklet občine Hajdina. V razstavišču občinske stavbe so na priložnostni razstavi na ogled postavile priznanja, ki so jih za svoje delo prejele v tem obdobju, ter likovna in literarna dela svojih članic. V dvajsetih letih delovanja so si s svojimi aktivnostmi, dejavnostmi, tekmovanji prislužile veliko priznanj, med njimi so še posebej izpostavile: Zahvalno listino Arheološkega društva Slovenije, častno Valvasorjevo priznanje in priznanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nič manj pa niso ponosne na priznanje Občine Hajdina, ki so ga prejele ob 10-letnici delovanja. Na prehojeno pot so spomnile na prireditvi z bogatim kulturnim programom in predstavitvijo druge publikacije o delovanju v drugem desetletju pod naslovom Utrinki 2. „Knjižica ima 50 strani. Vseh prispevkov je dvajset, predstavljajo pa dejavnosti društva med letoma 2010 in 2019," je povedala urednica Mojca Vomer Goj-kovič. Začetki društvenega delovanja segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Že takrat so Hajdi-nčanke pod vodstvom kmetijske pospeševalke Terezije Meško pripravljale kuharske tečaje in različna izobraževanja. „Z ustanovitvijo občine Hajdina in društva smo v svoje dejavnosti želele pritegniti vse ženske, ki živijo v občini. Tudi po dvajsetih letih delovanja društva cilji ostajajo enaki: povezovanje žena in deklet na vasi, skrb za izobraževanje, dvig kakovosti življenja na vasi, skrb za družbene in kulturne dejavnosti. Vemo, da je vedno mogoče stvari še izboljšati. Danes se osredotočamo na drugo desetletje delovanja. »Ko ženske stopimo I • «v skupaj, nas mc ne ustavi« Ob pripravi Utrinkov 2 sama nisem mogla verjeti, koliko različnih aktivnosti se je zvrstilo v drugem desetletju delovanja. Verjeli ali ne, opravile smo preko 350 različnih dejavnosti, od tradicionalnih prireditev, delavnic, predavanj, strokovnih ekskurzij, pogostitev, 80 rimskih pogostitev zunaj občine, tekmovanj, koncertov, razstav, sodelovanja s šolami. Če je nekdo član z dušo in je ponosen na svoje društvo, vse to gre. Ponos raste z uspehi, uspehi se rodijo iz ponosa in pripadnosti društvu. Ko ženske stopimo skupaj, nas nič ne ustavi. Smo vztrajne, trmaste, to, kar si zastavimo, tudi uresničimo, ne glede na ovire. Rade sprejemamo nova znanja, izmenjujemo izkušnje, rade se družimo in sklepamo prijateljstva. Posebej smo srečne, če lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mladi rod," je pov- zela 20-letno delovanje predsednica Marija Pulko. Ob tej priložnosti se je še posebej zahvalila prvi predsednici društva Marti Sitar, ki je skupaj z ostalimi članicami orala ledino društvene dejavnosti. S svojim delom so ime občine ponesle preko občinskih in državnih meja. Vseh uspehov pa ne bi bilo brez pomoči občine Hajdina, ki ima velik posluh za društvene dejavnosti. MG torek • 11. junija 2019 Politika Štajerski 5 Ptuj • Razpis za ravnatelja Ekonomske šole ŠC Ptuj Ta teden bo izbrana nova ravnateljica Ekonomske šole Kljub številnim pomislekom o pravilnosti izvedbe postopka je svet zavoda Šolskega centra Ptuj objavil nov razpis za ravnatelja Ekonomske šole Ptuj. Pogoji in način objave so ostali nespremenjeni, tudi prijavljeni kandidatki, ki sta prvič dobili enako število glasov, sta isti. Nekaj pa seje vendarle spremenilo. Kako bo to vplivalo na izid glasovanja, bo znano že ta teden. Ekonomska šola bo imela svoj glas. Bo to spremenilo razmerje moči? Kot je pojasnila Nenadova, je volilna komisija preverila postopek imenovanja novih članov sveta zavoda za Strojno šolo in Ekonomsko šolo ŠC Ptuj. Spomnimo, po prvem razpisu in zapletih so zaposleni na obeh organizacijskih enotah zahtevali zamenjavo svojih predstavnikov. Na Strojni je Dušan Holc voljo sodelavcev sprejel, izbran je bil novi predstavnik zaposlenih Roman Petrovič. Na Ekonomski šoli pa se je zapletlo, saj kandidatka za ravnateljico Vesna Trančar ni želela odstopiti kot članica sveta zavoda. So jo pa njeni sodelavci kljub temu razrešili in namesto nje imenovali Sama Plošinjaka. „Svet zavoda se je s tem seznanil in na naslednji seji bosta že nova predstavnika zaposlenih obeh šol" še doda predsednica sveta zavoda. Ta teden bo predvidoma izbrana nova ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj. Bo to Darja Harb, dosedanja ravnateljica, ali Vesna Trančar? Foto: CG Darji Harb, ravnateljici Ekonomske šole ŠC Ptuj, se julija letos izteče mandat. Po prvem neuspelem poskusu (ko sta obe s protikandi-datko Vesno Trančar dobili enako število glasov) izbire novega ravnatelja je svet zavoda 16. maja vnovič objavil prosto delovno mesto. Enako kot prvič: na Zavodu RS za zaposlovanje ter na spletni strani ŠC Ptuj. V desetdnevnem roku sta prispeli dve prijavi. „Obe sta bili popolni, zato smo zaprosili za mnenja. Lokalna skupnost je pozitivno mnenje minuli teden dala Harbovi, čakamo pa še mnenja učiteljev, dijakov in staršev. Sejo sveta zavoda planiramo za ta teden," pojasnjuje Mirjana Nenad, predsednica sveta zavoda. Zakaj so glede na stališče inšpekcije razpis ponovno objavili le na spletu in Zavodu za zaposlovanje, ne pa tudi v sredstvih javnega obveščanja, Nenadova odgovarja: „Menim, da je bil glede na pravno mnenje in sodno prakso postopek že prvič izpeljan pravilno. Minuli teden smo imeli tudi inšpekcijski pregled, imamo tudi zapisnik, posebnih priporočil, ki bi pokazala, da smo storili kakšno napako pri objavi, nismo dobili. Seveda pa še moramo počakati stališče ministrstva." To bi pomenilo, da tudi izbira dveh novih (že izbranih) ravnateljev ne bo padla v vodo. Za ravnateljico Strojne šole ŠC Ptuj je bila imenovana Anja Jesenek Grašič, za ravnatelja Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj pa Rajko Fajt. „Imeno-vanje bo dokončno, ko bo Ministrstvo dalo soglasje k imenovanju, čas za to imajo do 20. junija," še pojasni Nenadova. Ministrstvo: odločitve se niso sprejeli Na ministrstvu pravijo, da so prejeli vlogo sveta zavoda za izdajo mnenja ministra za imenovanje ravnateljev dveh šol: Strojne šole ter Elektro in računalniške šole Ptuj. So pa se odločili, da pred izdajo mnenja Inšpektorat RS za šolstvo in šport izvede nadzor nad pravilnostjo postopkov imenovanja. „Nadaljnje odločitve bodo tako sprejete v zakonskem roku 30 dni po prejemu ugotovitev inšpektorata," so pojasnili. Morebitno negativno mnenje ministrstva ne bi pomenilo le, da je bil postopek izbire vseh treh ravnateljev nepravilen, torej tudi ta, ki teče, za Ekonomsko šolo, saj so se tudi v drugo odločili za povsem enak način objave kot prvič. Na ministrstvu so potrdili še, da so minuli mesec imeli sestanek z vodstvom ŠC Ptuj na temo poslovanja zavoda oz. finančnega položaja: „Zavod vsako leto na osnovi predpisane metodologije financiranja potrebuje dodatna sredstva za izvedbo programov. Problem je vpis v izobraževalne in študijske programe zavoda (v zadnjih sedmih letih število dijakov stalno pada, zmanjšalo se je za skoraj 20 odstotkov). Sprejeta je bila odločitev, da zavod v roku enega meseca pripravi sanacijski načrt dela, v katerem predvidi ukrepe, cilje in kazalnike za izboljšanje poslovanja in rešitev omenjenih težav," so pojasnili na ministrstvu. Kdorkoli bodo torej novi ravnatelji, jih čaka še veliko dela. Dženana Kmetec Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE Štajerski TEDHB . sezone športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj torek, 11. junija, ob 19. uri VSTOP JE PROST! r — cestno podjetje ptuj VTSV Terme Ptuj _ « M » £ AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI MESTNA OBČINA PTUJ bAZAb Lahkota prihodnosti " *1 0M _ - komunala ptuj SAVA HOTELS & RESORTS 6 Štajerski V središču torek • 11. junija 2019 Ptuj • Kaj je pokazal ogled praznih občinskih stanovanj Kljub praznim občinskim stanovanjem na V centru Ptuja je trenutno praznih 24 občinskih stanovanj. Iskali smo razloge, zakaj so na eni strani stanovanja prazna, na drugi po jedru, je jasno, da gre za kompleksen in večplasten problem. Da bi se stanje izboljšalo, bodo najbrž pretekla leta, saj se potreben fi Da bi napolnili prazno mestno jedro, se je stara občinska oblast na čelu s tedanjim županom mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem lotila prodaje občinskih stanovanj. Leta 2016 so prodali 15 stanovanj v mestnem jedru; osem na prvi, sedem na drugi dražbi. Del izkupička od prodaje vseh stanovanj se je stekel v občinski proračun, nekaj več kot polovica pa državnemu SDH. Celoten izkupiček stanovanj, prodanih v prvem paketu, je takrat znašal 317.340 evrov. Septembra lani so nato ponudili še drugi paket devetih stanovanj v mestnem jedru. Cene ponujenih stanovanj so se gibale od 4.000 do 116.855 evrov za stanovanje na Vol-kmerjevi ulici 30. Manjša stanovanja so šla kot za med, najdražjega so prodali letos, potem ko so ceno znižali na okrog 90 tisočakov. Kot so pokazale dosedanje dražbe, je največ interesa za manjša, poceni stanovanja, med vsemi lani ponujenimi stanovanji je bilo največ dražiteljev za 32,34 m2 veliko nepremičnino v Jadranski ulici 11, ki je bila prodana za 16.400 evrov. Kupci so pripravljeni kupiti tudi povsem dotrajana stanovanja, potreb- Stavba v Prešernovi ulici 4 je v celoti občinska, gre za najstarejšo meščansko zgradbo z lepim dvoriščem. na temeljite obnove. Velika večina prodanih občinskih stanovanj je bila v precej slabem stanju. Kot so pojasnili na ptujski občini, zaslužek ni bil primarni cilj prodaje: pač pa urejanje stanovanj in stavb ter polnitev mestnega jedra s prebivalci. Kako naprej: urejati in oddajati občinska stanovanja ali jih poceni prodati? Kakšna bo nova politika ravnanja z občinskim premoženjem, smo povprašali županjo mestne občine Ptuj Nuško Gajšek. Tudi sama meni, da se je prejšnja oblast dobro odločila, ko so dotrajana stanovanja dali v prodajo. Po eni strani so zagotovili, da jih bodo zasebniki obnovili, po drugi pa so se rešili stroškov vzdrževanja. A dodaja, da je na probleme, ki jih imamo v mestnem jedru, treba pogledati večplastno. Razlogov, da je trenutno v mestnem jedru 24 praznih občinskih stanovanj, je namreč več. „Sredstev za obnovo praznih občinskih stanovanj v proračunu nimamo zagotovljenih. Tre- Večino praznih stanovanj bi bilo treba celovito ol Trenutno je v mestu 24 praznih občinskih stanovanj Največ praznih občinskih stanovanj je v Prešernovi ulici, kar devet. Večina jih je potrebnih temeljite obnove. Štiri so v Jadranski ulici, po tri pa v Ulici heroja Lacka (od tega bo eno v kratkem v prodaji) in na Slovenskem trgu. Tudi v Miklošičevi ulici, Murkovi, Vošnjakovi, Zelenikovi in Slomškovi so še prazna stanovanja, ki čakajo na potencialne stanovalce. Večina stanovanj, ki smo si jih ogledali, ima kar nekaj pomanjkljivosti: nekatera so zelo vlažna, temna, z malo svetlobe, s skupnimi sanitarijami, stavbe, v katerih so stanovanja, so stare, nevzdrževane... Marsikje so problemi tudi s stanovalci. Prazna je tudi najstarejša meščanska hiša, v Prešernovi ulici 4. Gre za izjemen potencial. Ker je celotna stavba občinska, je ne nameravajo prodati. Kot je pojasnila županja, prodajajo le tista stanovanja, v katerih imajo manjšinski delež lastništva stavbe. Tudi v Ulici heroja Lacka 13 je celotna stavba občinska, nekaj stanovanj je sicer zasedenih, a je prav tako kot številne druge potrebna temeljite obnove. „Zavedamo se potenciala te zgradbe, a trenutno denarja za to, da bi se lotili obnove, enostavno ni. Posvetili se bomo oblikovanju konkretnih načrtov na področju stanovanjske politike v samem mestnem jedru," zagotavlja županja. Prazni so tudi številni poslovni prostori, ki so v občinski lasti. Med drugim po novem tudi na Cvetkovem trgu. Na občini so sicer glede na urejenost prepričani, da bo ta prostor zelo hitro dobil novega najemnika. Foto: CG Foto: DK torek • 11. junija 2019 V središču Štajerski 7 seznamu prosilcev več kot 100 ljudi i je več kot 100 prosilcev, ki čakajo prosta neprofitna stanovanja. Ob ogledu stanja ne le občinskih stavb, pač pa številnih v mestnem v . Ivi .. v. • >1.< .1 nančni vložek za sanacijo šteje v milijonih evrov. moviti, kar pa zahteva precejšen finančni vložek. ba je narediti strategijo in časovnico, kaj in kdaj se bo obnavljalo, kaj pa bomo prodali. Tega na občini ni. Tudi prodati ne bo lahko nekaterih stanovanj, saj so tudi stavbe dotrajane, ker gre za skupne dele, pa je potreben dogovor vseh etažnih lastnikov. Vemo tudi, da so zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zelo striktne, včasih prestroge, da bi na tak način lahko polnili mestno jedro. K vsemu temu pa svoje prispeva še socialna slika naše regije," nekatere razloge za obstoječe stanje v centru mesta povzema županja. Bodo pa v prihodnjih mesecih na dražbi poskušali prodati stanovanja, za katera menijo, da bi bilo to smiselno. Na majski seji je mestni svet že potrdil prodajo stanovanja na Slovenskem trgu 3 (175 m2). Kmalu bo naprodaj še eno stanovanje na Slovenskem trgu, in sicer na hišni št. 7. Tudi v Prešernovi bodo ponudili tri stanovanja, najdražje (v celoti renovi-rano) za okrog 90 tisočakov. Zakaj praznih stanovanj ne oddajo v najem? Kot poudarja Igor Vamberger iz Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj, ki je upravnik občinskih stanovanj, je razlogov, da nekaterih stanovanj ne oddajo, več. Gre bodisi za dotrajana stanovanja, ki jih je treba še obnavljati, bodisi za prevelika stanovanja, ki jih je težko oddati. „Jasno pa je, da nižje najemnine ne moremo dati, kljub slabemu stanju nekaterih stanovanj, kot je ta zakonsko določena. Zato so prazna. Denarja za obnovo vsega enostavno ni. Vse, kar poberemo od najemnin, vložimo v vzdrževanje. Upravljamo s 609 občinskimi stanovanji, kar je zelo velik fond. Izračun je pokazal, da bi za sanacijo občinskih stanovanj in skupnih delov le v centru mesta trenutno potrebovali okrog 3,5 milijona evrov. Hitrost obnove je seveda v celoti odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev," pojasni Vamberger. Kot je še dodala Asja Stropnik iz Mestne občine Ptuj, imajo kar nekaj problemov tudi zaradi neplačnikov. Skrajni ukrep je deložacija, ki so se je v zadnjih letih morali poslužiti kar nekajkrat. Na občini pravijo, da zmeraj skušajo poiskati vse druge možnosti za dogovor, a včasih enostavno najemnik ne pokaže pripravljenosti. Dženana Kmetec Novo in staro: desno stanovanje je bilo prodano zasebniku, ki ga je uredil. Očitno je, da so težave v večstanovanjskih stavbah velikokrat tudi skupni prostori (streha, fasada ...) Največja potreba po majhnih stanovanjih Na seznamu za pridobitev občinskega stanovanja je trenutno nekaj več kot sto prosilcev, največjih kandidira za majhna stanovanja. Približno polovica čaka na manjša stanovanja, velikosti 20-30 m2, ki pa jih ni veliko oz. so zasedena. Najnižja najemnina znaša 14,20 evra na mesec za „stanovanje", veliko 11,49 m2, najvišja znaša 289 evrov mesečno za stanovanje v izmeri 113,24 m2. V prodajo občina praviloma ponuja zgolj prazna stanovanja v starem mestnem jedru, torej takšnih, v katerih so najemniki, načeloma ne prodajajo. Promocijsko sporočilo Damjan Svoljšak o prezračevalnem sistemu Lunos M TO JE BILA PRAVA ODLOČITEV! Ko si je Damjan pred časom gradil nizkoenergijsko hišo, se je zavedal, da bo ob bivanju v novogradnji potreboval tudi dober prezračevalni sistem. Kar nekaj časa je kolebal med centralnim in decentralnim prezračevalnim sistemom. Na koncu je izbral slednjega, kar se je izkazalo za pravo potezo. Lunos energy-efñcient Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije PE Ljubljana fT*T7TT „Ce bi ga želel ponoči slišati, bi verjetno moral prisloniti uho k steni, kjer je nameščen, tako tih je." »Ideja o tem, kako bi se centralni prezračevalni sistem obnašal skozi leta uporabe, mi ni bila najbolj pogodu. Po hiši bi bilo treba napeljati ogromno cevi in vprašanje na mestu je bilo, kaj vse se na teh ceveh nabere po desetih letih delovanja. Že ko po nekaj dneh pregledaš prezračevalne filtre, vidiš, da so umazani. Logično in pravilno je torej sklepanje, da se organizmi in nečistoče naberejo tudi na ceveh, ki jih je posledično treba čistiti. Ker se mi je to zdelo preveč zamudno in nepotrebno, sem se raje odločil za lokalni (decentralni) prezračevalni sistem Lunos,« nam je zaupal Damjan Svoljšak iz Medvod. Vgradnja sistema Lunos je izjemno preprosta in sistem se ponaša s številnimi mednarodnimi priznanji, ki le še dodatno potrjujejo njegovo kakovost. Zaradi svoje preprostosti je primeren tako za vgradnjo v starejše hiše ali stanovanja kot v novogradnje. Za montažo sistema ni treba vgraditi nobenih cevi, zato je montaža hitra in večji posegi v stanovanje niso potrebni. To nam je potrdil tudi Damjan, ki pravi, da so mojstri prezračevalni sistem v njegov dom vgradili v zgolj enem dnevu. Brez zapletov, hitro in strokovno. RAZBLINJENI POMISLEKI Čeprav je imel ob izbiri decentralnega prezračevalnega sistema nekaj pomislekov, so se ti hitro razblinili. »Danes, ko je od vgradnje prezračevalnega sistema Lunos minilo že leto in pol, vam lahko povem samo to, da gre za super zadevo. Pri novogradnjah je problematična večja zrakotesnost, zaradi česar je dobro in redno prezračevanje nujno.« Prezračevalni sistem za to odlično poskrbi, njim pa se tako ni treba vsak dan obremenjevati, ali so odprli okna in dovolj prezračili. Pravzaprav oken sploh ni treba odpirati, saj za zračenje vseskozi skrbi tih in skoraj neviden sistem, ki hkrati omogoča, da alergeni delci in hrup ne do- „Kadar se kuha, vlaga že po petnajstih minutah dobesedno izpuhti, ne da bi bilo treba odpirati okna. Za to kar sam poskrbi Lunosov prezračevalni sistem." ne pozabite na prezračevanje poskrbite za svoje zdravje odvečno VLAGO IN plesen prihranite pri ogrevanju sežejo bivalnih prostorov. »Delovanje prezračeval nega sistema Lunos se občuti že zjutraj, ko se zbudiš v spalnici, obdan s svežim zrakom, brez kančka zatohlo-sti. Tako je tudi skozi m & * Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. LUIAOS N. y ^ www.lunos.si VŽ^ j a ■w i Z Decentralni prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okna. ves dan - v domu je neprestano svež zrak, nikoli ni težav z vlago. Kadar se kuha, vlaga že po petnajstih minutah dobesedno izpuhti, ne da bi bilo treba odpirati okna; za to kar sam poskrbi Lunosov sistem,« opiše naš sogovornik in doda, da takšno prezračevanje ni potratno. Pozimi po njegovi zaslugi ne izgubljajo toplote, kar se prav tako pozna pri stroških ogrevanja. POZITIVNO PRESENEČEN Damjan je bil po odločitvi za decentralni prezračevalni sistem Lunos zelo pozitivno presenečen, zato ga vsem toplo priporoča. »Sistem, ki je vgrajen pri nas, Lunos e2, je še bolj energetsko učinkovit in še tišji kot ostali ter se ponaša z avtomatsko kontrolo vlage. Če bi ga želel ponoči slišati, bi verjetno moral prisloniti uho k steni, kjer je nameščen, tako tih je,« pripoveduje. »Če se odločate za novogradnjo, vam lahko iz prve roke potrdim, da je decentralni sistem Lunos prava in praktično nujna izbira. Le tako lahko dvignete kakovost bivanja v svojem domu. Omenjeni sistem bo namreč v vaših bivalnih prostorih poskrbel za svež zrak, brez odvečne vlage in posledične zato-hlosti. Če imaš decentralni prezračevalni sistem, imaš en problem manj, saj ti ni treba stalno odpirati oken. Sploh v zrakotesni hiši, kjer bi jih sicer moral res velikokrat odpirati, je to veliko olajšanje,« zaključi. „Delovanje prezračevalnega sistema Lunos se občuti že zjutraj, ko se zbudiš v spalnici, obdan s svežim zrakom, brez kančka zatohlosti." Foto: DK Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 11. junija 2019 Videm • Ob 13. občinskem prazniku y Četrt stoletja samostojne poti Občina Videm v teh dneh praznuje natanko četrt stoletja obstoja. Občinskega praznika sicer niso obeležili vsako leto, tako letošnji nosi šele številko trinajst. Poslej bo drugače, je napovedal župan občine Videm Branko Marinič. Prav v teh dneh so na Občini Videm izbrali izvajalca del, ki bo moderniziral okoli 2.800 metrov občinskih cest in zgradil okoli 450 metrov pločnika, poteka tudi gramoziranje makadamskih cest. Pravkar zaključujejo še razpise, s katerimi spodbujajo društva na področju športa, kulture, turizma itd., razpis za kmetijstvo je še v pripravi. Poleg z zakonom določenih so za gasilce namenili še dodatna sredstva - za nakup novega gasilskega vozila in poplačilo dolga. Župan Branko Marinič je zagotovil, da aktivnosti tečejo tudi na številnih drugih področjih: »Letos smo že zaključili komasacije oz. agromelioracije Videm 3; uredili smo poti na komasacijskem območju, da so lahko kmetje nemo- teno pristopili k setvi.« Napovedal je, da bodo občinski režijski obrat tako kadrovsko kot tehnično okrepili: »Odslužena vozila predstavljajo tveganje, z iztroše-nimi sredstvi je tudi nemogoče zagotavljati kakovostno storitev, zato bomo v teh dneh pripeljali novo tovorno vozilo.« Priseljevanja bo vse več Tudi načrti za prihodnost so smeli. Na občini se bodo na razpisu Ministrstva za okolje in prostor potegovali za državna sredstva za energetsko sanacijo stavb v občinski lasti. »Predvsem moramo nujno energetsko sanirati ogrevanje v podružnični šoli Leskovec in v vrtcu v Vidmu pri Ptuju (načrtujemo tudi prizidek vrtca), na nujno energetsko sana- Osrednja slovesnost bo ta petek V občini Videm je veselo že vse od začetka tega meseca, ko so pripravili že tradicionalna pohod korantov iz Lancove vasi in srečanje Šturmovčanov. Vse do 16. junija se bodo v čast občinskemu prazniku v organizaciji Občine Videm in domačih društev zvrstile še številne druge kulturne, športne in družabne prireditve. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v petek, 14. junija, ob 18. uri v prireditvenem šotoru v Vidmu pri Ptuju. Foto: Čfi Župan občine Videm Branko Marinič vabi na številne prireditve ob 13. prazniku občine Videm. ČEBELARSTVO ^ Tržeč 46a, 2284 Videm pri Ptuju GSM 031 792 932 WWW.cebelarstvo-sibila.si ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE VIDEM cijo čakata tudi podružnična šola Sela in občinska stavba. Dela bi se lahko začela že v začetku prihodnjega leta,« je napovedal župan. Razkril je še: »Na občini smo že v stikih z investitorjem, ki bi vložil okoli dva milijona evrov v ureditev športno-rekreacijskega centra v Veliki Varnici. Zaključujemo nakup parcele za izgradnjo doma upokojencev v Vidmu pri Ptuju in pridobivamo ustrezno dokumentacijo. Na Selih smo že sanirali stavbo bivše kmetijske za- Ob 13. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 14. junija, ob 18.00 uri v prireditvenem šotoru v Vidmu. Vljudno vabljeni. Župan Rranlcn Marinir druge, uredili bomo tudi električne vode.« Dodal je, da je največji izziv v videmski občini občinski prostorski načrt: »Ta temeljni akt od leta 2015 ni bil revidiran. Prek 250 predlogov in pobud smo že posredovali pripravljavcem načrta; potem bomo točno vedeli, kaj in kje bomo gradili.« Ob jubileju občine se je župan zahvalil vsem, ki so v preteklosti kakorkoli prispevali k izboljšanju življenja občanov, in poudaril, da je prihodnost svetla: »Zdaj imamo posamične primere priseljevanj, verjamem pa, da bo zaradi bližine avtoceste tega slej ko prej še več.« Za konec je občanom voščil vse dobro: »Naš praznik je to. Žal praznovanja doslej ni bilo vsako leto, smo se pa dogovorili, da bo odslej drugače.« Eva Milošič Ormoško • Kako polni bodo vrtci Malčkov ne bodo zavračali nikjer Vrtci s širšega območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi bodo glede na vpise tudi prihodnje šolsko leto bolj kot ne polno zasedeni. Mesto v vrtcih bodo dobili vsi otroci. V Ormožu je predšolska vzgoja zagotovljena v samostojnem Vzgojno-izobraževalnem zavodu Ormož z enotama Ormož in Velika Nedelja ter v štirih vrtcih, ki delujejo v okviru osnovnih šol: Ivanjkovci, Podgorci ter vrtec Miklavž pri Ormožu z dislocirano enoto Kog. Kot kažejo vpisi v novo šolsko leto, bodo ponekod vrtci še bolj polni. Malčkov pa predvidoma ne bodo zavračali nikjer. V največjem vrtcu Ormož z enoto Velika Nedelja bo vrtec obiskovalo skupaj 223 otrok, od tega v Ormožu 131. Novincev bo 46. »V razpisnem roku smo imeli v Vrtec Ormož vpisanih 26 otrok, v Veliki Nedelji 20. Sprejeli bomo lahko vse otroke, število vpisanih otrok pa bistveno ne odstopa od preteklih let,« je pojasnila ravnateljica VIZ Ormož Simona Meško. Višji vpis otrok v vrtec beležijo v Ivanjkovcih, kjer zaradi prostorskih težav vse od lanske ieseni gra- dijo prizidek. »Vpis za Vrtec Ivanjkovci za novo šolsko leto je zaključen. Glede na vpisane otroke smo na Občino Ormož podali vlogo za 3,5 oddelka, kar je za 0,5 oddelka več kot to šolsko leto. Pri vpisu smo zaznali povečan vpis otrok I. starostnega obdobja in tako smo na podlagi vpisa oblikovali dva oddelka I. starostnega obdobja, en oddelek II. starostnega obdobja in polovični oddelek II. starostnega obdobja. Veseli smo, da se gradi prizidek k prostorom Vrtca Ivanjkovci, saj v nasprotnem primeru nimamo možnosti vpisati otrok, saj je garderoba šole med tem časom že dobila drugi namen,« pove ravnateljica Nada Pignar in doda, da bo vrtec v prihodnjem letu obiskovalo vsega skupaj 51 otrok. Vrtec Miklavž pri Ormožu z enoto na Kogu bo obiskovalo vsega skupaj 76 otrok, od teh bo 20 otrok v vrtec vključenih prvič. »Skupaj bomo imeli pet oddelkov, od tega dva na Kogu,« pojasnjuje ravnatelj Vlado Hebar. Prostor bodo prav vsi vpisani dobili tudi v Vrtcu Podgorci, ki deluje pod okriljem OŠ Velika Nedelja. Vrtec bo obiskovalo 65 otrok. Za naslednje šolsko leto imajo v vrtec pri OŠ Središče ob Dravi vpisanih 83 otrok, kar je po besedah ravnateljice Jasne Munda največ doslej. Nekoliko manj otrok v primerjavi s tekočim šolskim letom pa bo obiskovalo vrtec pri OŠ Sveti Tomaž, pove ravnateljica Irma Murad: »Trenutno imamo vrtec polno zaseden, 92 otrok. Pred novim šolskim letom bo 16 izpisov (postanejo v septembru prvo-šolčki). Po organiziranem vpisu v aprilu 2019 imamo 12 novih vpisov. Po sedanjih podatkih bo za novo šolsko leto 88 otrok (podlaga za oblikovanje vrste oddelkov od septembra naprej). So pa možni posamezni vpisi tudi med letom.« Mnnika Hnrvat Ormoški urtec bo urihodnie šolsko leto obiskovalo 131 otrok. torek • 11. junija 2019 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Izboljšanje vremena in vlaga bosta pospešila razvoj bolezni in škodljivcev Največja nadloga še vedno polži Število tega sluzastega vsejeda najučinkoviteje zmanjšamo s pobiranjem in uničevanjem. Vse večje tudi drugih invazivnih škodljivcev na vrtninah, okrasnem grmičevju in drevju. Foto: SD Zaradi veliko vlage je rdečih polžev še več kot minula leta. Letošnja mila zima ter izrazito hladna in deževna pomlad sta v naravi povzročili pravo zmedo, med drugim tudi ogromne težave vrtičkarjem in pridelovalcem zelenjave nasploh. Zaradi vlage so začele številne vrtnine še v procesu rasti gniti, prihajajoče visoke temperature pa bodo rast sicer zelo pospešile, vendar bodo takrat rastline tudi bolj občutljive in dojemljive za razvoj raznih bolezni in škodljivcev, ki so zmeraj bolj trdovratni in se jih je vse težje znebiti. Španski, portugalski in še kakšni lazarji, ki jim skupno običajno rečemo kar rdeči polži, so verjetno ena najbolj zoprnih nadlog; najdemo jih povsod. Na straneh Ministrstva za okolje in prostor najdemo španskega lazarja med invazivnimi tujerodnimi živalmi, ki pri nas praktično nima naravnega sovražnika. Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline, pa meni, da ni tujeroden, da pa je zagotovo invaziven, saj se je v preteklih letih izredno namnožil. Dejstvo je, da število tega sluzastega vsejeda še posebej naraste v toplih in vlažnih letih ter v letih z milimi zimami; ker je letošnje vreme naravnost idealno zanj, je jasno, zakaj je rdečih polžev, ki uničujejo naše vrtnine, tokrat še več kot prejšnja leta. Bananini olupki, koruzni zdrob in pivo »Treba je vedeti, da je lazarjev več vrst in da so vsi škodljivi. Obstaja sicer kar nekaj preparatov, najrazličnejših 'polžemorov', preprek, ki jih posujemo ali nastavimo okrog grede, tudi naravnih pripomočkov, a še zmeraj je najučinkovitejše pobiranje polžev in njihovo uničenje. To je najbolje storiti zgodaj zjutraj ali celo ponoči, ko so polži najbolj aktivni in jih je največ 'na terenu'.« Vse več ljudi si za pomoč pri uničevanju polžev kupi indijske tekačice, race, ki jedo lazarje, vendar Pušenjakova pri tem opozarja, da je tudi tej raci treba zagotoviti zrnato hrano in vodo, sicer bo v kratkem poginila, da torej polži ne morejo biti njena edina hrana, so pa lahko dodatek. »Med naravnimi pripomočki, ki jih lahko uporabimo in nastavimo proti polžem, bi svetovala bananine olupke, koruzni zdrob in pivo. V slednjega lahko namočite krpe, lahko pa nastavite tudi posodice, v katere ste nalili pivo. Po dežju oziroma na vsake tri dni je treba natočiti sveže pivo, sicer ne bo učinka.« Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo krompir še bolj izpostavljen napadom koloradskega hrošča, vse več pa je tudi zelenine muhe, ki uničuje zeleno, peteršilj in luštrek, ter čebulne muhe. Škodljivci napadajo tudi okrasno grmičevje in drevje: namnožil se je na primer listni zavrtač, ki uničuje divji kostanj, poleg platanine čipkarice pa tudi platane, za pušpane je uničujoča pušpanova vešča, za ciprese pa brinov krasnik. Senka Dreu Polonice, ki v rojih napadajo hiše Sorazmerno nova neprijetnost, ki se je k nam priselila iz rastlinjakov Zahodne Evrope, kjer sojo uporabljali za biološko kontrolo uši, je harlekinska polonica. Pri nas se je močno razširila, zaradi njene agresivnosti izginjajo avtohtone polonice, v rojih napada cele hiše, hkrati pa oddaja poseben izloček, ki povzroča alergijske reakcije. Med problematične tujerodne škodljivce prištevamo tudi faraonske mravlje, ki živijo v stalno ogrevanih stavbah. Podravje • Ob opozarjanju na pomen čebel ne smemo pozabiti na divje opraševalce Najučinkovitejša sta čmrlj in čebela samotarka Vsi opraševalci so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim opraševalcem, ki oprašijo več kot polovico narave, pa poleg tega primanjkuje še gnezdišč, zato so ranljivejši. Ozaveščanje o pomenu opraše-vanja za pridelavo hrane je v zadnjem času intenzivno in pozitivno, k čemur so veliko pripomogle tudi aktivnosti Slovenije, zaradi katerih smo dobili svetovni dan čebel. Ko torej govorimo o opraševanju, imamo praviloma v mislih čebelo, natančneje medonosno oziroma kranjsko čebelo, pri tem pa pozabljamo na prav tako pomembne divje opraševalce, ki živijo prosto v naravi in so pri svojem delu učinkovitejši od medonosne čebele, a obenem veliko bolj ogroženi in zapostavljeni. In kateri pravzaprav so divji oprasevalci? Na ptujskem kmetij-sko-gozdarskem zavodu pravijo, da so to predvsem divje čebele, kamor spadajo čmrlji in čebele samotarke, da pa uspešno opra-šujejo tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in celo ose. Zaradi sprememb v okolju število in pestrost divjih opraše-valcev upadata, opozarjajo, zato sta posledično ogrožena stabilna pridelava hrane in prehranska varnost. V Sloveniji imamo sicer še vedno razmeroma veliko divjih opraševalcev, a je ta potencial slabo izkoriščen, zato ga počasi izgubljamo. Čmrlj tudi štirikrat hitrejši Kot rečeno, sta najpomembnejša divja opraševalca čmrlj in čebela samotarka. »Čmrlj je po načinu življenja bolj podoben medonosni Raziskave so pokazale, da divji opraševalci (med njimi je tudi čmrlj) v kmetijstvu oprašijo vsaj polovico, v naravi pa še več, zato jih je treba nujno ohraniti in jim nuditi pogoje za življenje. čebeli, saj prav tako živi v družinah z matico in delavkami, le da so te družine precej manjše. Dejaven je tudi pri nizkih temperaturah, dežju in vetru, kar je v obdobju cvetenja sadnega drevja pogosto, to pa pomeni, da je lahko čmrlj v slabem vremenu sploh edini opraševalec. Ker je zelo hiter, obišče do štirikrat več cvetov kot medonosna čebela in naenkrat prenese tudi dvakrat več cvetnega prahu. Za oprašitev enega jagodnega cveta, na primer, mora medonosna V Sloveniji več kot 550 vrst divjih čebel Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi živi 1.965 vrst divjih čebel. Ker so slabo raziskane, se vsaj za polovico od njih ne ve niti to, ali so ogrožene. V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 550 vrst čebel, ta številka pa se v svetovnem merilu giblje okrog 20.000. Večje znanega o čmrljih, ki jih je v Sloveniji 35 vrst, v Evropi pa 68, od tega se četrtina bliža izumrtju, polovica pa je ogroženih. Pri nas raste tisoč vrst medovitih rastlin V Sloveniji raste okoli 1.000 vrst rastlin, na katerih lahko opraševalci nabirajo nektar in cvetni prah. V naravi so najpomembnejše medovite rastline spomladansko cvetje, sadno drevje, akacija, lipa, javor, kostanj, gozdna podrast in travniške rože. Med okrasnimi rastlinami so to medeče trajnice ter nekatere začimbnice in dišavnice, grmičevje, npr. dišeča vrtnica in kosmulja, in drevesa, npr. divja češnja in kostanj. Med medovite njivske posevke spadajo facelija, vse vrste detelj, buče, sončnice, oljna ogrščica, mak in ajda. Čeprav so nekatere zelo medovite, veljajo tujerodne invazivne rastline za škodljive, saj se nenadzorovano širijo v naravi, pri tem pa izpodrivajo avtohtone rastline injimjemljejo življenjski prostor. čebela opraviti 15 letov, čmrlj pa samo pet. Čmrlj se na cvetu povprečno zadržuje 2,3, čebela pa 5,5 sekunde,« ponazarja dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je avtor večine naših raziskav in publikacij na temo divjih opraševalcev. »Za čebelo samotarko pa je značilno, da povsem sama poskrbi za svoj zarod, poleg tega pa je izjemno učinkovita, saj lahko opravi delo kar stotih kranjskih čebel.« Raziskave so pokazale, da divji opraševalci v kmetijstvu oprašijo vsaj polovico, v naravi pa še več, zato jih je treba nujno ohraniti in jim nuditi pogoje za življenje, kajti v ustreznem okolju se bodo opra-ševalci naselili sami in ne bodo zahtevali posebne skrbi. Dr. Bevk pravi, da bomo njihovo število najlažje povečali tako, da jim bomo zagotovili dovolj hrane in mest za gnezdenje, in sicer tako, da bomo sadili rastline, na katerih nabirajo cvetni prah in medičino, pa tudi z redkejšo košnjo travnikov. Poskrbimo za medovite rastline Prav pridejo tudi posebne gnezdilnice, še posebej pa je pomembno, da zmanjšamo uporabo pesticidov. Ti so bolj nevarni za čmrlje kot čebele, kajti kmetje škropijo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko čebela ni dejavna, kar je dobro le zanjo, za čmrlja pa manj, saj je aktiven tudi zjutraj in zvečer. Vsi opraševalci, tako medonosna čebela kot divji opraševalci, so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim pa poleg tega primanjkuje še gnezdišč, zato so ranljivejši. Potrebujemo torej monitoring divjih čebel in strategijo varovanja za izboljšanje razmer za divje opraševalce, opozarja dr. Bevk. Prehranske razmere lahko izboljšajo cvetoči travniki, ki jih kmetje čim kasneje pokosijo, in medovite rastline. Da je v Sloveniji ozaveščenost o pomenu medo-nosnih čebel na zavidljivi ravni, je dobro, pravi čebelar Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali v Apačah, vendar samo zavedanje o tem še ni dovolj. Če se namreč s čebelarstvom ukvarja kdorkoli, lahko zaradi premalo znanja povzroči več težav kot koristi, predvsem bolezni. »Kdor želi nekaj prispevati k ohranjanju zdravega okolja za opraševalce, ne glede na to, ali ima v mislih medonosno čebelo ali divje opraševalce, naj na svoji posesti poskrbi za medovite rastline; narava in z njo prehranski cikel mu bosta hvaležna.« Senka Dreu 1G Štajerski Ljudje in dogodki torek m 11. junija 2019 Ptuj • Razstava Po sledeh skupne domovine - razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske Razglednica je bila nekoč to, kar je danes SMS sporočilo Do koncajunijaje v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na ogled razstava Štajer-mark po sledeh skupne zgodovine - razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920). Danes obstajata dve Štajerski, ena je v Sloveniji, druga v Avstriji, nekoč sta ti ločeni pokrajini predstavljali eno regijo. V času, ki ga zajema razstava, so bile razglednice vsakdanje komunikacijsko sredstvo, ki gaje uporabljala večina prebivalcev. V okviru raziskave, ki je zajela Spodnjo Štajersko, Slovensko Štajersko, so pregledali več tisoč zgodovinskih razglednic, ki jih hranijo avstrijske in slovenske ustanove ter zbiratelji. Izsledke so predstavili tudi v katalogu, svoj del pa je dodala še Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Na odprtju razstave so obiskovalci prisluhnili predavanju Karin Amasy, zgodovinarke in prevajalke z graške univerze, sodelavke v tem znanstvenem projektu. Razglednica bistveno cenejša kot pismo „Pričujoča razstava je rezultat raziskovanja razglednic. Naš šef, ki je zasebno zbiral razglednice, je pri tem svojem hobiju naletel na jezikovne zanimivosti. Kot slavista ga je to zelo zanimalo. Iz tega zasebnega zanimanja za razglednice se je porodila ideja o tem, da bi jih raziskovali. Zaprosili smo za subvencije,ki jih ni bilo lahko pridobiti, a smo na koncu uspeli. Zdaj že tri leta raziskujemo razglednice. Obdobje raziskovanja se nanaša na njen razvoj. Zasebni založniki so lahko razglednice v Avstro-ogrski monarhiji samostojno prodajali od leta 1885 dalje. Do razglednic iz tega obdobja je zelo težko priti. Množični in vizualni fenomen, kot sredstvo komunikacije, so razglednice postale proti koncu 19. stoletja, leta 1897, ko se je z novimi tiskarskimi stroji tudi pocenila njihova proizvodnja. Telefona v tem času še ni bilo, razglednica je imela to prednost, da je bila bistveno cenejša kot pismo. Razglednice so bile v tistem času, kar so SMS-spo-ročila danes, najhitrejši način komunikacije, tudi najugodnejši. Ljudje so jih pogosto uporabljali tudi zaradi organizacije vsakodnevnega življe- STAJER MARK Q ^ Videti Spothyo Štajersko Q2 Kako je nastala 2-azg'iednica i ji v ospredje postavila jezik Foto: Črtomir Goznik Mag. dr. Karin Almasy, zgodovinarka in prevajalka, je predavala v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj o Spodnji Štajerski na starih razglednicah. nja, kdaj bodo prispeli z vlakom, se s kom srečali ob kavi, se dogovorili za praznovanje ipd. Za večino je danes pisanje oz. pošiljanje razglednice kot neka nebodigatreba obveznost. Zgodovinsko gledano pa je bila razglednica veliko bolj inovativna in bolj dinamična, kot se tega danes zavedamo," je povedala Almasyeva. V knjižnici obsežna zbirka 1800 razglednic Ob gostujoči razstavi Štajer-mark je Knjižnica Ivana Potrča razstavila okrog 80 izbranih razglednic iz svoje obsežne zbirke okrog 1500 razglednic, ki obsega razglednice krajev Spodnjega Podravja, je povedala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka ptujske knjižnice. MG Razglednica nekoč kot danes spletna stran Motivi na razglednicah so zelo različni. To so tudi prve množične slike vsakdana. V preteklosti so ljudje živeli brez slik. Samo redki, premožnejši, so imeli dostop do tiska in dragocenih slik. Tudi časopisi še niso bili ilustrirani. Razglednice so v svet prinesle slike, z njimi so lahko ljudje predstavili svojo regijo, kraj, izletniške točke, mesta, ulice, strehe ipd. Vsaka, tudi najmanjša vas je v tistem času imela razglednico, na kateri je predstavila tisto, na kar so bili v kraju najbolj ponosni (šolo, trgovino, gostilno, cerkev, ulico...), tako kot danes, ko mora imeti vsaka najmanjša občina svojo spletno stran. „V raziskavi nas niso zanimali samo motivi razglednic, zanimalo nas je tudi, kako so jih uporabljali, kakšne jezikovne sledi so pustile. Na Spodnjem Štajerskem je prevladovala nemščina, česar se večina danes niti ne zaveda več. Z razglednic pa je mogoče tudi ugotoviti, kako seje slovenščina prvič nadregionalno uveljavljala, tudi standardizirala," je povedala Karin Almasy. Podlehnik • Lutkarji zmagali na natečaju Pila Najbolj odPILjena zabava v Atlantisu Lutkarji lutkovne skupine OŠ Podlehnik smo se odzvali povabilu za sodelovanje na natečaju - Najbolj odpiljena zabava v Atlantisu. Naloga natečaja je bila, da s skupnim sodelovanjem in timskim delom izdelamo čim bolj domiselne, zabavne, zanimive lutke prebivalcev povodnega sveta iz materiala po izbiri skupine. Dela smo se lotili zelo resno. Od doma smo prinesli različne ostanke blaga, čipke, odslužene gumbe in obešalnike. Ves odpadni material smo uporabili in izdelali ribe, školjke in polže. Nato pa smo še, ker smo že izkušeni lutkarji, te lutke naredili gibljive. Za vsako morsko žival pa smo sestavili tudi opis. Nastale izdelke in projektno nalogo smo poslali na uredništvo Pila v Ljubljano. Prejeli smo 1. nagrado in se prvo junijsko soboto odpeljali v Ljubljano v Atlantis. Ves dan smo preživeli v Vodnem mestu Atlan- Foto: Arhiv šole tis, kjer smo prejeli priznanje in dodatne nagrade. Imeli smo se super, za kar nekaj ur pa smo se tudi sami pretvorili v vodna bitja, saj nas od začetka do konca dne skoraj ni bilo iz vode. Spuščali smo se po toboganu, uživali na valovih, navdušujoče plavali s tokom skozi podzemno jamo, se predajali vodnim kapljicam slapa, plavali v notranjih in zunanjih bazenih, laguni ter na atolu. Privoščili smo si torto velikanko in odlično kosilo. To je bil lep nagradni izlet za nas lutkarje. Lutkarji OS Podlehnik z mentorico Zdenko Golub Monako • Izjemen uspeh Tonija Hamlerja Umetnik, ki poustvarja večno lepoto Ptujčan Toni Hamler, nemški mojster dekorative, akademski slikar in restavrator ter umetnik dekoracije v arhitekturi, se je rodil v Nemčiji. Pred 15 leti se je preselil na Ptuj, najstarejše in najlepše slovensko mesto. Pritegnila ga je izjemna veduta mesta, bogata kulturna in zgodovinska ter naravna dediščina, tisočletna vinska in kulinarična tradicija ter prijazni ljudje. S svojim delom je aktiven promotor najstarejšega slovenskega mesta. Foto: zasebni arhiv Manekenki v svečanih oblekah, izdelanih iz bogatih tapet. V več kot 32-Ietni samostojni dejavnosti si je nabral številne strokovne in umetniške reference v Sloveniji in Evropi. Podpisal se je pod unikatne interiere več gradov in rezidenc po celi Evropi. Še posebej je ponosen na opremo jahte Anastasia in letala Milenium. Najboljše reference pa predstavlja več kot 3.000 zadovoljnih strank v Sloveniji in Evropi. Posveča se tudi poslikavam sten in izdelavi fresk, ki krasijo več znanih rezidenc v Evropi. Pri svojem delu želi biti vselej unikaten in vrhunski v izdelavi, zato se še kako zaveda, da je vrhunski material eden od osnovnih pogojev za kakovost. Toni Hamler velja za prestižnega mojstra interiera v Sloveniji in Evropi. Svetovno slavo žanje kot oblikovalec površin, ne glede na to, ali ima opravka s tapetami, steklom ali poslikavami. V Monaku pa je maja, v zgradbi Villa Casa, v domu legendarne princese Grace Kelly, v okviru ekskluzivnih dogodkov ob začetku tradicionalne avtomobilistične dirke formule 1 nase opozoril s sliko v velikosti 2,4 x 2 metra, na kateri je upodobil prelepo monaško princeso Stephanie. Slika, težka okrog 80 kg, je v celoti narejena iz kristalov, skozi katere se odbija svetloba in je prva slika v takšni tehniki na svetu. Opazovalcu daje občutek, da sliko občuduje pod vodo. Izjemno zanimanje pa je poleg slike princese Stephanie vzbudil tudi z unikatimi večernimi oblekami iz bogatih tapet, ki so bile posebej narejene za ta dogodek. Na panojih je predstavil še svilene tapete z ročno žganimi vzorci, požel pa tudi občudovanje za unikatno obdelano steklenico šampanjca luvienz z lističi zlata v posebni tehniki. Organizatorji so ga povabili preko facebooka, kjer so opazili njegove stvaritve. Uspešna predstavitev v Monaku mu je odprla druge poti: povabili so ga že v Mexico City, v Tokio, Las Vegas, Dubaj in Paris. „Povabilu v Monako sem se odzval, ker sem želel premakniti meje svojega življenja. Zdaj upam, da mi je pot v svet odprta. Z delom na Ptuju ne morem preživeti, potrebujem delo v širšem okolju. Zadovoljen sem s tako lepimi odzivi, nisem jih pričakoval," je zadovoljen po vrnitvi iz Monaka povedal Toni Hamler. MG Foto: zasebni arhiv Slika monaške princese Stephanie, ki je v celoti narejena iz kristalov. torek • 11. junija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Cirkulane • Osrednja proslava ob 12. občinskem prazniku p • 1 V .V. »S povezovanjem bomo močnejši« 12. praznik občine Cirkulane so v večnamenski turistično-prireditveni dvorani obeležili z osrednjo proslavo, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja. Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je v slavnostnem nagovoru spomnila na pretekle investicije in dosežke občine: »Če se ozremo leta nazaj, vidimo napredek, ki nam življenje v fizičnem smislu lajša. Seveda pa se po drugi strani pojavljajo stvari, ki jih nismo tako veseli. Vendar z zavedanjem in odgovornim ravnanjem tudi negativa izgublja moč.« Poudarila je, da je utrip v občini odvisen le od občanov: »V tem turbulentnem obdobju, ko se v Evropi dogajajo velike spremembe, se moramo zavedati, da bomo le s povezovanjem močnejši.« Podelili so pet priznanj Ob občinskem prazniku sta županja in predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ivan Hemetek podelila najvišja občinska priznanja. Veliko zlato priznanje Občine Cirkulane je za izjemen prispevek na področju kulture, s tem pa tudi prispevek k razvoju in ugledu občine, ob 120-le-tnici delovanja prejelo Kulturno društvo Cirkulane. Veliko srebrno priznanje Občine Cirkulane je za aktivno delo na področju športa, kulture in prostovoljstva ob 40-letnici delovanja prejelo Društvo upokojencev Cirkulane. Priznanje Občine Cirkulane je za večletno aktivno delovanje na društvenem, kulturnem in turističnem področju prejel Jernej Golc. VSKA DRUŽINA Foto: Sandi Kelc občanom je v imenu županov Ptujskega čestitala županja Nuška Gaj-šek: »Želim vam, da srčnost ostane pri vas, da jo pospremite s sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem ter da uspešno peljete vse svoje začrtane cilje naprej.« Zbrane sta nagovorili tudi poslanki državnega zbora Suzana Lep Šimenko in Mojca Žnidarič. V kulturnem programu so nastopili: Pihalna godba Markovci, vokalna skupina Mladi veseljaki, malčki iz vrtca in učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, tudi ob spremljavi Daniela Polajžerja, pa mešani pevski zbor Kulturnega društva Cirkulane, pevke Sestre Kopinske in harmonikarski orkester Modras, prireditev je vodila Tatjana Mohorko. Eva Milošič Z leve: predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja Ivan He-metek, Mitja Vidovič, Marija Pin-tarič, v imenu Društva upokojencev Rudi Lozinšek, v imenu Kulturnega društva Cirkulane Melita Mezna-rič, Jernej Golc in županja Antonija Žumbar Županjino priznanje je prejela Marija Pintarič za izjemno srčnost in pogum pri vzgoji petih rejniških otrok. Županjino priznanje je za izjemen prispevek k prepoznavnosti in ugledu občine prejel tudi profesor športne vzgoje na Osnovni šoli Cir-kulane-Zavrč Mitja Vidovič. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, BRALCI IN POSLUSALCI R^ia-Tednika Ptuj, pridružite se naši dr^žbiin.Jnaj' va:s:očara; Podlehnik • Učenci v šoli v naravi Na Pohorju je čisto drugače kot v Halozah Končno je prišel dolgo pričakovani dan, da se poslovimo od staršev in šole. Z avtobusom smo se odpeljali na Pohorje. Ogledali si bomo enega izmed najlepših bosansko-hercegovskih mest Mostar, s privlačnim ponovno obnovljenim kamnitim mostom. Taje visok 22minv enem loku povezuje oba bregova Neretve. Odpravili se bomo v dolino delte Neretve - edine delta na Hrvaškem, kjer se prepletajo reka, morje, gozdovi in močvirje. V mestu Vid si bomo ogledali arheološki muzeja Naron, kasneje pa nam bodo gostitelji uprizorili napad gusarjev in nas z neretvanskimi ladjami odpeljali po reki Norin na gusarski otok. V Neumu bo nekaj prostega časa tudi za skok v morje ali lep hotelski bazen. Ne bo manjkal niti ogled mestnega jedra Trogir, ki ga sestavljata grad in stolp obkrožena z mestnim obzidjem, ki je pod zaščito Unesca. Pot nas je vodila mimo Zreč in že smo zavili v hribe in pred nami se je odprl prekrasen razgled na pohorske hribe. Na pašnike, kjer so se pasle krave s telički in ovčke, na svetlo zelene smrekove gozdove in na prelepe samotne kmetije, kjer so brneli delovni stroji in žage. Takoj smo videli, da se Pohorje zelo razlikuje od Haloz. Nikjer ni bilo vinogradov. Takoj po namestitvi v domu smo se odpravili na prvi krajši pohod in si ogledali okolico. Vsako jutro smo se prebujali v naravi in po zajtrku smo takoj začeli aktivnosti. Seznanili smo se z astronomijo, ognji in ognjišči, zelišči, spoznali rastline za prehrano in zdravje, gozd in gozdno rastlinstvo ter živalstvo, raziskovali, se orientirali s karto in brez nje, raziskali kraj in se v naravi učili. Podali smo se po učni poti, spoznali pohorsko hišo, se seznanili s pohodništvom, plezali po plezalni steni, se vozili s kolesi in streljali z lokom. Seveda nismo pozabili na slovenščino in matematiko. Ob večerih smo se igrali družabne in socializacijske igre, plesali in pokazali, kaj znamo. Uživali smo v cirkuškem večeru in se tudi sami naučili nekaj veščin. Bilo je lepo in nepozabno. Ne razumemo, zakaj takšni dnevi kar zbežijo, v šoli pa so ure grozno dolge. Učenci4. rin učiteljica Zdenka Golub Vključuje: Prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu Sunce *** v Neumu, 2 x polpenzion, zunanje oglede po programu, lokalna vodenja, malica v Mostarju (čevapčiči), vstopnina v muzej Narona, program »Izgubljeno mesto« s kosilom (žganje za dobrodošlico, kosilo s pijačo ob glasbi, vožnjo z »ladjo«), turistično pristojbino, vodenje in organizacijo potovanja, prijavnino. Doplačilo po želji: vstopnine, 1/1 soba Popust: do 12 let na dodatnem ležišču - 10% Splošni pogoji so sestavni del programa! Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ~ - - Štajerski TEDNIK ^radioPTUJ Foto: ZG 12 Štajerski Kultura torek • 11. junija 2019 Ormož • Prva razstava učencev navdušila Mladi ustvarjalci na krilih umetnosti Belo dvorano ormoške grajske pristave krasi 19 čudovitih del mladih ustvarjalcev, četrtošolcev ormoške osnovne šole. Na tem mestu bodo slike na ogled ves mesec, nato pa se zanimiva razstava seli v avlo občinske stavbe. Učcnci OŠ Ormož d družbi ravnatelja Aleksandra Štermana, mentorice Mateje Meško in vodje ormoške enote muzeja Nevenke Korpič. Luč sveta je pred dnevi ugledala likovna razstava, ki nosi naslov Na krilih umetnosti. Na njej se s pisanimi deli predstavljajo učenci 4. b razreda OŠ Ormož, ki so pod mentorstvom Mateje Meško ustvarjali po predlogi opusa slik Ribe slikarja Franceta Slane. »Najprej smo umetnika spoznali, se pogovorili o njegovih delih ter spoznali njegov opus slik Ribe, nato pa so učenci z akrilnimi barvami in temperami slikali na čisto prava slikarska platna. Dela so mladi ustvarjalci oplemenitili še s školjkami ter s tem dali sliki nov pečat. Nastalo je 19 čudovitih slik. Vsak otrok je na svoj način videl ribe, ki jih je risal Slana, in lahko rečem, da so glede na njihovo starost, dela naravnost neverjetna, popolna ...,« je o nastali razstavi zadovoljno povedala njihova mentorica Mateja Meško. Mlade ustvarjalce je pohvalil tudi ravnatelj Aleksander Šterman. Za uvod v odprtje razstave so učenci izvedli še krajši kulturni program. Kot je na odprtju razstave povedala vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in kustosinja Nevenka Korpič, gre za prvo razstavo, ki je plod sodelovanja ormoške osnovne šole in muzeja, a ne tudi zadnjo. Novo razstavo načrtujejo že jeseni ... Monika Horvat cuck/ 20. 6. 2019 ob 21.00 23. 6. 2019 ob 21.00 PRODAJA VSTOPNIC Mestno gledališče Ptuj www.mgp.si GLEDALIŠKO POLETJE Mesfnego gledališča Ptuj in Festivolo Arsono v Minorifskem somostonu Ptuj OUROLOGiJ/\ 19. 6. 2019 ob 21.00 21. 6. 2019 ob 21.00 Cirkulane • Ob 120-letnici Kulturnega društva Brez Micike in Hanzeka ne gre Letošnje leto je v občini Cirkulane v znamenju praznovanja 120-letnice organiziranega kulturnega delovanja. V sklopu prireditev v soboto, 15. junija, ob pol osmih zvečer, v večnamenski dvorani pripravljamo prireditev Micika in Hanzek. Gre za prireditev, posvečeno 50-letnici kulturnega udejstvovanja dveh članov dramske skupine:Ane Črnivec in Mira Lesjaka, prepoznavna zlasti po likih Micike in Hanzeka. Tako rekoč ne mine prireditev v občini Cirkulane, da ne bi na njej nastopila Micika in Hanzek, oziroma vsaj eden od njiju. S svojimi nastopi vedno do solz nasmejita prisotne, občasno pa komu tudi stopita na žulj. V pojoči haloški govorici vedno brez dlake na jeziku pokomentirata aktualno dogajanje v občini, državi in svetu. Pošaliti pa se znata tudi na svoj Avtor besedil Miro Lesjakje idejo za lika Micike in Hanzeka dobil na eni od šolskih proslav v Cirkula-nah. Posebej ga je navdušila njuna pojava: Micika z ruto in cekarjem, Hanzek s košem, ter zgodba, ki je številnim Haložanom žal še predobro poznana. Ovdovela Micika, katere otroci so se raztepli po svetu, sama gospodari na hribovski kmetiji. Hanzek pa ima drugačne težave: otroci so sicer ostali doma, a nočejo delati na kmetiji, saj se to po njihovem ne splača. Zato, da bi tudi v gledališki skupini imeli odrasla Miciko in Hanzeka, je Lesjak navdušil svakinjo Ano Črnivec. Micika in Hanzek sta se takoj priljubila ljudem. Vabili so ju na številne prireditve. Odpirala sta novoasfaltirane ceste, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, šolski prizidek ... S svojim nastopom sta popestrila prenekatero prireditev domačega KD, gasilcev, lovcev ... Pa tudi predstavitev kandidatov za župana in svetnike. Pri pisanju besedil se Miro Lesjak vedno drži dveh pravil: nobene cenzure in vsak skeč se odigra samo enkrat. Ker smo hoteli dialoge Micike in Hanzeka ohraniti, sta Mira Petrovič in Mateja Muršec iz ohranjenih besedil in posnetkov izbrali najbolj zanimive odlomke, ki jih je Petra Letonja zapisala v pisavi, kot so jo uporabljali pri slovarju belan-skega narečnega govora. Dodane so še nekatere fotografije z dogodkov, kjer sta nastopala, in karikature Aljane Primožič Fridauer. Nastala je brošura, ki bo ohranila spomin na njun bogat prispevek v kulturnem delovanju v kraju in širše. Obiskovalci sobotne prireditve bodo brošuro prejeli brezplačno. V soboto ste torej vabljeni, da skupaj z Miciko in Hanzekom v sliki in besedi obudite spomine na njunih dvajset let. Poleg glavnih akterjev bodo za dobro razpoloženje skrbeli tudi domači Tamburaši iz Cirkulan in Mladi veseljaki. Mateja Muršec Majšperk, Slovenija • Državno srečanje otroških folklornih skupin Med 5.000 mladimi plesalci folklore so izbrali najboljše V kulturno-poslovnem centru Majšperk so gostili državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja 2019. Predstavilo se je osem najboljših folklornih skupin iz vse Slovenije, ki sta jih na šestih regijskih srečanjih izbrali državni selektorici Petra Nograšek in Mirjam Jelnikar. Nastopili so: otroška folklorna skupina Osnovne šole (OŠ) Janka Glazerja in Vrtca Ruše, starejša folklorna skupina Društva za kulturno vzgojo Krog, starejša otroška folklorna skupina Šleka pac z OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, otroška folklorna skupina Č'bel-ce OŠ Antona Tomaža Linharta in Kulturnega društva (KD) Mošnje, mladinska folklorna skupina KD Karavanke Tržič, otroška folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva (KUD) Otona Župančiča Artiče, mladinska folklorna skupina KUD Študent Maribor in kot edina iz Spodnjega Podravja folklorna skupina Škrjanček OŠ Sveti Tomaž. Folklorniki niso navdušili le s plesom, temveč tudi s petjem, igro, muziciranjem in dodelanimi folklornimi kostumi. »Mladi folklorniki se v skupinah ne učijo le plesnih prvin in motoričnih sposobnosti, večglasnega petja, muziciranja, odrske igre, skrbi za vsakokratno brezhibno pripravljen folklorni kostum in pričeske, sodelovanja, temveč razvijajo toleranco, prilagodljivost, čut za odgovornost, naučijo se javnega nastopanja. Letošnja Ringaraja pa je postregla z raznolikimi, iskrivimi programi in nekaj zares dobrimi plesnimi izvedbami,« je povedala vodja državnega srečanja otro- ških folklornih skupin Tjaša Ferenc Trampuš. Strokovna žirija je v izbranih kategorijah kot najboljše prepoznala mlade folklornike iz Tržiča, Ju-rovskega Dola in Mošnje, so pa zlata priznanja za uvrstitev na državno srečanje prejele vse nasto- pajoče skupine. Letos je na območnih srečanjih otroških folklornih skupin po vsej državi, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti s svojimi območnimi izpostavami, sicer nastopilo 248 skupin, v katerih pleše več kot 5.000 otrok. Eva Milošič Foto: Janez Eržen Folklorna skupina Škrjanček Osnovne šole Sveti Tomaž se je predstavila s koreografijo Ptiče peti? (vodja skupine in avtorica koreografije Katarina Pondrk, avtorica glasbene priredbe Jana Slana). Foto: M H Nogomet Pogovor z direktorjem NK Aluminij Borutom Arličom Stran 14 Atletika Cunkova z rekordom na stopničke Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Tenis • Mednarodni turnirji tednik Motokros Gajser v Rusiji osvojil tretjo zaporedno veliko nagrado Stran 15 Nogomet Piko na i za minulo sezono postavili v Podvincih Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Bol za Zidanškovo kot domače dvorišče Pred dobrimi štirimi leti, aprila 2015, je Tamara Zidanšek (60. na WTA) na Bolu nastopila na štirih zaporednih ITF-turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. »To je bil kljub nekaterim prejšnjim turnirjem dejanski uvod v Tamarino profesionalno teniško karavano. Tukaj smo imeli mir, vrhunske pogoje za treninge in tekme, vedno je vladalo odlično razpoloženje. Prav zato se tako radi vračamo, saj je Bol vedno nekaj posebnega,« so besede Zorana Krajnca, trenerja najboljše športnice MO Ptuj v letu 2018 Tamare Zidanšek. Sedaj Tamara na Braču ne tekmuje več na ITF-turnirjih, ampak na največjem hrvaškem WTA-chal- Tamara Zidanšek je v Bolu na Braču ubranila lanskoletni naslov. Poraz proti kasnejšima zmagovalkama Tamara je na Bolu nastopila tudi med dvojicami, kjer je znova zaigrala s srbsko igralko Olgo Danilovic. Začeli sta dobro, nato pa sta ju v tesnem četrtfinalnem obračunu z veliko več izkušnjami ustavili 2. nosilki, Mandy Minella in Ti-mea Bacsinszky. Luksembur-žanka in Švicarka sta na koncu tudi osvojili turnir. lenger turnirju z nagradnim skladom 125.000 dolarjev. »To je po zaslugi družine Lukas turnir, ki se lahko kosa z vsemi na svetu, tudi s tistimi, ki imajo milijonski nagradni sklad - to govorim iz lastnih izkušenj. Vse je urejeno tako, da se igralke odlično počutijo, da se lahko ob nastopih tudi odlično zabavajo in sprostijo,« je poln pohval na račun organizatorjev Krajnc. Najkakovostneje proti nekdanji igralki iz TOP 10 Pohvale pa ni namenil samo organizatorjem, ampak tudi svoji varovanki. Ta je prišla na Brač v vlogi branilke naslova (tukaj je lani osvojila svoj prvi WTA-turnir), kar je bilo za 21-letno Konjičanka, ki je že vrsto let polovično tudi Ptujčan-ka, nova izkušnja. Vlogo 1. nosilke pa je opravila z odliko, tako da se je po petih dneh nastopov veselila drugega naslova na podobnih turnirjih v svoji karieri. Da je branjenje naslova težje kot napadanje, je Tami spoznala že v uvodnih dveh tekmah, ko se je srečala z dvema izkušenima igralkami, članicama TOP 100. Prva je bila 33-letna Luksemburžanka Mandy Minella (100.), druga pa 29-letna Švicarka Stefanie Vogele (97.). Proti slednji je tudi izgubila prvi niz, a se je kasneje izkazalo, da je bil to eden od le dveh na celotnem turnirju. Na papirju najbolj zveneče ime med tekmicami je bila Timea Ba- csinszky (94.). 30-letna Švicarka se je dvakrat prebila do polfinala Roland Garrosa (2015, 2017), še dvakrat je na grand slam turnirjih nastopila v četrtfinalih (2015 v Wimbledonu in 2016 v Parizu). V svoji karieri je samo s turnirskimi nagradami doslej zaslužila skoraj 7 milijonov dolarjev. »Gre za nekdanjo igralko št. 9 na svetu, zato o teniški igri ve tako rekoč vse. Tamara je ta dvoboj odigrala najkakovo-stneje na celotnem turnirju; bila je pogumna, odločna, predvsem pa je sprejemala zelo kakovostne odločitve, kar me kot trenerja naj- WTA-challenger turnir na Bolu (125.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek (1.) - Minella (Luksemburg) 7:5, 6:2; 2. krog: Zidanšek (1.) - Vögele (Švica) 3:6, 6:2, 6:3; četrtfinale: Zidanšek (1.) - Bacsinszky (Švica, 7.) 7:6(5), 6:4; polfinale: Zidanšek (1.) - Juvan (Slovenija) 2:6, 7:5, 7:5; finale: Zidanšek (1.) - Sorribes Torno (Španija, 2.) 7:5, 7:5. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Danilovic - Boškovic/Djakovic (Hrvaška/Srbija) 6:0, 6:0; četrtfinale: Zidanšek/Danilovic - Bacsinszky/Minella (Švica/Luksem-burg, 2.) 4:6, 6:4, 4:10; finale: Bacsinszky/Minella (2.) - Lister/Voracova (Švedska/Slovaška, 1.) 0:6, 7:6(3), 10:4. bolj veseli,« je o tem dvoboju dejal Krajnc. Za zaključek turnirja štirikrat 7:5 ... Na turnirju sta igrali še dve Slovenki, Dalila Jakupovič (110.) in Kaja Juvan (131.). Med seboj sta se pomerili že v 1. krogu, prepričljivo pa je bila boljša mlajša Juvano-va (6:2, 6:0), ki je v zares odlični formi. In prav z mlado Ljubljančanko se je Zidanškova pomerila v polfinalu. To je bilo njuno prvo uradno medsebojno srečanje, zato je bilo prisotnega nekoliko več čustvenega naboja. Po dokaj gladko izgubljenem prvem nizu je Tamara nekoliko dvignila tempo in drugega v svojo korist odločila v končnici (7:5). Najbolj dramatičen je bil 3. niz, v katerem je Juvanova povedla 0:4 in 2:5. V teh trenutkih je Tamara znova pokazala izjemno psihološko stabilnost: iz točke v točko je bila bolj zanesljiva in prodorna, do konca ni izgubila niti ene igre več ... Končno razmerje osvojenih točk je bilo 102:101 ... Nagrada za dobre predstave skozi celoten turnir je bil nedeljski večerni finale v udarnem terminu, ob 20.15, tudi z vključenimi kamerami hrvaške nacionalne televizije. Tekmica najboljše Slovenke na WTA-lestvici je bila Sara Sorribes Torno (75.). Leto starejša in nekoliko višja Španka je posebej na pesku zelo neugodna tekmica, dokaz za to pa je njen »sprehod« do finala, kjer je tekmicam v štirih dvobojih skupno oddala le 17 iger ... Tamara pa je bila na dvoboj odlično pripravljena, na številne visoke žoge je odgovarjala zbrano in odločno. Pri številnih dolgih izmenjavah se napakam seveda ni mogla v celoti izogniti, a jih je storila manj od tekmice. Obe igralki sta skozi celoten dvoboj le redko zadržali svoj servis, Tama-ri je to uspelo dvakrat v vsakem nizu, Sari pa le po enkrat. Španka Tamara znova • »v» 1 • • najvišje v karieri Na najnovejši WTA-lestvici je Tamara Zidanšek znova naredila korak naprej in je sedaj 59. igralka sveta, kar je nov najvišji mejnik. Tik za njo je Polona Hercog (62.). Po Roland Garrosu je 1. mesto zadržala Naomi Osaka (Japonska), na 2. mesto pa se je zmago v Parizu prebila Av-stralka Ashleigh Barty. si je v obeh nizih priigrala vodstvo 4:5, pri čemer je sama servirala, Tamarin odgovor pa je bil vedno izjemen. Španki ni dopustila nobene zaključne žogice, sama je po 2 urah in 20 minutah igre izkoristila prvo. Razmerje v točkah je bilo 89:78. Vse štiri zadnje nize na Bolu je Tamara dobila z rezultatom 7:5, čeprav je v vseh zaostajala. Naključje? Nikakor ne! Na njeni strani so bili tudi številni gledalci, ki so prepoznali kakovostno igro, ob tem pa tudi številne atraktivne poteze (posebej je izstopal udarec med nogami, ki ga v ženskem tenisu vidimo sila redko). »Zelo rada se vračam na Brač, tukaj je eden mojih najljubših krajev. Ker sem ponovila lanski uspeh, sem še toliko bolj vesela, saj je vedno težko braniti lovorike. Za podporo se ob tem zahvaljujem staršem in celotni ekipi, ki stoji za mano,« je po dvoboju povedala presrečna Zidanškova. Na slovesnem zaključku turnirja je pred številnimi visokimi gosti iz vlade Republike Hrvaške zaigrala svetovno znana pianistka Lola Astanova. Za igralke in igralce na svetovni turneji sedaj sledi selitev na travnato podlago in priprava za naslednji vrhunec sezone - Wimbledon. Jože Mohorič Nekdanji igralec št. 5 na svetu ugnal Rola ... in osvojil turnir Blaž Rola (169.) je pretekli teden nastopal na challenger turnirju v Poznanu na Poljskem. Na turnirju z nagradnim skladom 70.000 dolarjev (+ H) je bil 16. nosilec, zato je bil v prvem krogu prost. V 2. krogu ga je čakal španski veteran Tommy Robredo (216.), ki je v svojih najboljših časih (leta 2006) zasedal 5. mesto na ATP-lestvici! V tesnem obračunu je na koncu daljšo potegnil Španec, končni rezultat je bil 4:6, 6:7(3). Kot se je zgodilo že velikokrat doslej, je tudi tokrat Blažev »krvnik« odšel do konca in osvojil turnir. V lanskem finalu je Tamara na Bolu ugnala Poljakinjo Magdo Li-nette, v letošnjem pa Španko Saro Sorribes Torno. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 11. junija 2019 Nogomet • Borut Arlič, direktor NK Aluminij »Veliko moramo postoriti, če se želimo obdržati na tem nivoju« Borut Arlič: »Ko narediš dober rezultat, kot je bil lani finale Pokala ali dobre igre v jeseni, potem se zanimanje javnosti in seveda tudi agentov za igralce poveča. Gre za normalen proces, zato je za nas velik izziv, da takšno zanimanje obdržimo tudi v prihodnje.« Najverjetnejši novi trener Aluminija je Slobodan Grubor Kakšne korake ste že storili v smeri iskanja zamenjave za Oliverja Bogatinova? B. Arlič: »Glavne korake smo začeli delati takoj po koncu prvenstva. Dejstvo je, da je izbira pri trenerjih zelo velika, po drugi strani pa tudi zelo majhna. Naš cilj je, da nadaljujemo v začrtani smeri, na katero je klub že stopil. Novi trener bo torej moral imeti podobno vizijo, kot jo je imel Bogatinov, ter podoben pogled na delo z mladimi. Ob tem želimo v igri popraviti agresivnost v zvezni vrsti in napadu, s tem pa ocenjujemo, da bi lahko dosegli zastavljene cilje. Kontakti so že vzpostavljeni, želimo si, da bi bil nov trener imenovan do začetka priprav. Tako bi ekipa od prvega dne startala z novim trenerjem.« Čeprav uradne potrditve še ni, pa bo po naših zanesljivih informacijah skoraj zagotovo trener Aluminija postal Slobodan Grubor. Grubor je z Aluminijem že spisal eno zgodbo, in sicer leta 2017. Januarja je v sezoni 2016/17 prevzel mesto prvega trenerja (zamenjal je Bojana Špe-honja) in ekipo obdržal v 1. ligi (9. mesto, a brez dodatnih kvalifikacij, saj Koper ni dobil licence za 1. ligo, op. a.). Na klopi Aluminija je sedel tudi v prvem delu sezone 2017/18, ko ga je v zimskem prestopnem roku zamenjal Oliver Bogatinov. Sedaj se 50-letni hrvaški strokovnjak z avstrijskim potnim listom, ki je bil v vmesnem obdobju kratek čas pomočnik trenerja Olimpije Zorana Barišica, torej vrača med Šumarje ... Borut Arlič je v začetku maja prevzel mesto direktorja NK Aluminij. »N K Aluminij od sodelovanja z Borutom Arličem pričakuje dvig ravni delovanja kluba. Vodstvo kluba verjame v uspešno skupno pot,« so med drugim zapisali takrat na spletni strani NK Aluminij. Po dobrem mesecu uvodnega spoznavanja pa so pred Arličem že prvi večji izzivi, v prvi vrsti ustoličenje novega trenerja ter prestopni rok. Kakšni so vaši prvi vtisi v Kidričevem pri Aluminiju? B. Arlič: »Vtisi so dobri! Glede na to, da že nekaj časa delam v nogometu, kakšnih posebnih presenečenj ni bilo. Res pa je, da ima vsako okolje določene specifike, tudi Aluminij pri tem ni izjema. Pred nami je veliko dela, a skupaj z vsemi v klubu lahko naredimo dobro zgodbo.« Izkušnje ste v različnih vlogah nabirali v treh klubih, v Celju, Olim-piji in Krškem. Kako gledate na to prehojeno pot? B. Arlič: »Vsekakor je bila zelo zanimiva. V Celju, kjer sem bil najdlje, smo se v nekem obdobju borili za naslov prvaka, v drugem obdobju pa tudi za obstanek. Zelo težko je bilo zadnjo sezono tudi v Krškem. Olimpija je na tem seznamu nekoliko posebna zgodba, a je ne želim posebej komentirati, tudi zadnji dogodki v tem klubu pričajo sami zase. Sam sem to vzel kot izjemno zanimivo izkušnjo, pri kateri sem pridobil ogromno znanj, ki niso neposredno povezana z nogometom, ampak z drugimi stvarmi. Gre za izkušnje, brez katerih težko deluješ v kateremkoli klubu, zato sem zanje seveda hvaležen in vesel.« Konkurenca ne počiva Na katerih področjih vidite največ možnosti za izboljšave pri NK Aluminij? B. Arlič: »Gre za dobro organizirano sredino, z dobro ekipo. Aluminij je bil dolga leta klub, ki je bil vedno blizu obstanka v 1. ligi ali napredovanja iz 2. v 1. ligo. V zadnjih dveh letih je naredil velik korak, oz. celo več korakov naprej, s katerimi je prišel tudi do finala Pokala, do zadnjih krogov je bil v igri za evropska tekmovanja ... To je za klub, kakršen je Aluminij, zelo dober dosežek. Sam pa tukaj vidim največji izziv: da klub tudi v prihodnje zadržimo v srednjem delu lestvice, da postane stabilen prvoligaš. To ni enostavna zadeva, predvsem, kar se tiče športnega dela članske ekipe moramo narediti še korak naprej, saj tudi konkurenca ne počiva. Tako so npr. ekipe, ki prihajajo iz 2. v 1. ligo, dobre in kakovostne, tudi z zelo dobrimi viri financiranja. Tako moramo resnično postoriti mnogo stvari, da obstanemo na sedanjem nivoju oz. ga poskušamo nekoliko izboljšati.« Kakšne so vaše konkretne zadolžitve, povezane s člansko ekipo? B. Arlič: »Ob mojem prihodu je bilo veliko informacij o tem, da bo odšel dosedanji športni direktor Miran Lipovac in da se on umika iz kluba. Temu ni tako, gospod Lipovac bo še naprej pomagal na tem športnem delu, ne samo pri članskem, ampak tudi pri nogometni šoli. Njegova pomoč bo za klub in tudi zame, ki bom vodil ta športni del, izjemno pomembna.« Glavni izziv je prehod iz mladinske v člansko vrsto Kako si predstavljate sodelovanje z mladinsko šolo, z vodjem Mladenom Dabanovičem? B. Arlič: »Z Mladenom se poznava že dolgo, še iz igralskih karier. Sodelovala sva tudi v Celju, kjer je bil pomočnik trenerja in je sodeloval tudi pri treniranju vratarjev. V zadnjih dneh sva že večkrat govorila na temo nogometne šole NK Aluminij, ki že vrsto let deluje zelo dobro, saj vse selekcije tekmujejo v najvišjih rangih tekmovanja. Sam tukaj ne vidim nobenega problema, podobno kot pri članih pa bomo poskušali izboljšati organiziranost. Glavni izziv na tem področju je čim bolj tekoč prehod igralcev iz mladinske šole - tudi številnih re-prezentantov - v člansko vrsto. To še zdaleč ni enostavna naloga, saj se številni mladi in zelo nadarjeni igralci na tem prehodu 'izgubijo', nekateri celo prenehajo igrati nogomet.« Lahko v tej luči vidimo tudi nastope npr. Davida Flakusa Bosilja na zadnjih tekmah sezone? B. Arlič: »Lahko, a poudarjam, da tukaj v tej vlogi ni samo on. V konkretnem primeru je res nastopil, a gre za kar nekaj mladincev, ki se bodo priključili tudi pripravam članske vrste. Vsi zagotovo ne bodo ostali s člani Aluminija v vsej sezoni, ampak jim bomo zaradi njihovega razvoja omogočili igranje v nekaterih nižjih ligah. To je zanje bistveno, da redno igrajo. Na mladinski šoli in vključevanju njenih fantov v člane bo vedno več poudarka, saj je dejstvo, da klub raste. S tem se povečuje finančni vložek, del tega pa bomo morali vsako leto pokrivati s prodajo igral- cev. Iz tega vidika je jasno, da moramo v tem oziru storiti korak naprej. To najprej pomeni afirmacijo lastnih domačih igralcev v članski vrsti, kjer morajo dati svoj doprinos k dobrim predstavam in rezultatom, nato pa pri najboljših za primerno finančno nadomestilo seveda sledi prehod tudi v večje in bogatejše klube. Ta finančni priliv pa se lahko nato znova vrača v mladinsko šolo in del tudi v člansko moštvo.« Veliko lažje pa je igralce prodajati takrat, ko so rezultati dobri. To je bilo jeseni izjemno očitno. B. Arlič: »To je povsem logično in je osnova vsega! Na tekme 2. lige ali začelja 1. lige je malo verjetno, da bodo prihajali agenti in iskali zanimive igralce, izjeme so seveda vedno mogoče. Ko pa narediš dober rezultat, kot je bil lani finale Pokala, ali dobre igre v jeseni, potem se zanimanje javnosti in seveda tudi agentov poveča. Gre za normalen proces, zato je za nas velik izziv, da takšno zanimanje obdržimo tudi v prihodnje.« Spremembe v ekipi bodo minimalne Kakšen prestopni rok pričakujete v NK Aluminij? B. Arlič: »Prestopni rok v NK Aluminij bo dokaj miren, saj ima večina igralcev podpisane pogodbe. Lahko se seveda zgodi, da bi kateri od teh v primeru dobre ponudbe odšel, a večina bo zagotovo ostala tukaj. Nekaterim so pretekle pogodbe in se bodo poslovili, s Ko-vačičem smo npr. že podaljšali . Ko dobimo trenerja, bomo skupaj z njim tudi določili prioritete pri okrepitvah. Govorimo o dveh do štirih igralcih, več ne. Vsekakor se bomo poskušali okrepiti v napadu, iskali bomo klasičnega napadalca, tudi v zvezni vrsti bi potrebovali nekaj, vse ostalo pa je odvisno od morebitnih odhodov.« Kako je s posojenimi nogometaši? B. Arlič: »Koblar je bil letos k nam posojen od Maribora, naš interes pa je, da sodelovanje nadaljujemo. On se bo zagotovo priključil pripravam Maribora, nato pa bomo stopili v stik z njegovim agentom in poskušali uskladiti pogoje sodelovanje. Maloku je pri nas prav tako igral kot posojen nogometaš, in ker ima s španskim klubom še pogodbo, je mala verjetnost, da bo ostal pri nas.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Slobodan Grubor Atletika • 37. Brixia miting Cunkova z rekordom na stopničke V reprezentanco Slovenije za mlajše mladince za 37. Brixia miting je bila vpoklicana članica Atletskega kluba Ptuj Zala Cunk, ki je v Bre-ssanonu nastopila v metu diska. Nadarjena mlada metalka vadi pod vodstvom klubskega trenerja Gorazda Rajherja in z njegovo stro- Rezultati - met diska: 1. Alessia Pivato (Ita) 41,16 m 2. Vanessa Kobialka (Nem) 40,10 m 3. Zala Cunk (Slo / AK Ptuj) 39,56 m kovno pomočjo vidno napreduje. Velik ali viden napredek ji je tokrat uspel v Italiji, saj je bistveno izboljšala osebni rekord. Za mednarodno tekmovanje v Bressanonu je imela prijavljen rezultat 36,68 metra in ga je tokrat presegla skorajda za tri metre! En kilogram težek disk je v zadnji seriji vrgla 39,56 metra. Njena celotna serija je sicer znašala 36,59 m, neveljaven met, 36,10 m, 37,42 m, 36,35 m in 39,56 m. Rekordni met mlade atletinje kaže na njeno stabilnost in dobro pripravljenost, prav tako pa bo ta uspeh na močnem mednarodnem tekmovanju lepa spodbuda za delo za naprej. David Breznik Zala Cunk, AK Ptuj (desno) »Domače lige je treba spoštovati« Kakšen bi bil vaš pogled na slovenski klubski nogomet? B. Arlič: »Veliko se jih ukvarja z njegovo kakovostjo, z razčlenjevanjem različnih stvari, a kritizirajo zvečine tisti, ki niso nikoli igrali nogometa ali pa ga ne poznajo podrobno. S strani nevtralnih opazovalcev in tistih, ki delamo v njem, pa boste slišali veliko pozitivnega. Po mojem mnenju se v Sloveniji igra kakovosten nogomet, tudi vsi reprezentanti konec koncev izhajajo iz tega okolja, niti ne vsi iz prvoli-gaških klubov. Omenim lahko še vse uvrstitve članske reprezentance na velika tekmovanja, pa uspešne nastope Maribora v evropskih tekmovanjih, v zadnjih letih tudi Domžal ... Vse to je znak za dobro delo v klubih, tako na članskem kot mlajših nivojih. Zaradi vsega tega je treba spoštovati domače lige, domače igralce in strokovne delavce. Zavedamo pa se vsi skupaj, da je še veliko možnosti za napredek, predvsem manjkata večja medijska pozornost in večje število gledalcev na stadionih. Če pa bi naša igrišča preslikali npr. na polne angleške stadione, sem prepričan, da ne bi bilo posebej velike razlike. Problem je tudi infrastruktura, a ne v Kidričevem, kjer imamo fe-nomenalna igrišča za treniranje in igranje tekem. Pri večini preostalih prvo- in drugoligaših so problem površine za treniranje, medtem ko so sami stadioni že dokaj dobro opremljeni.« torek m 11. junija 2019 Šport, rekreacija Štajerski 1S Motokros m Dirka za SP v Rusiji Na obali Črnega morja do rdeče številke Za Tima Gajserja smo po prejšnji zmagi zapisali, da je ujel zmagoviti val, po tekmi v Rusiji pa lahko ugotovimo, da na njem vztraja še naprej. Zmagal je namreč peto in šesto zaporedno posamezno dirko, kar je pomenilo tretjo zaporedno zmago na tekmah za veliko nagrado! Tekma za Veliko nagrado Rusije je potekala na obali Črnega morja, v kraju Orljonok, ki leži blizu olimpijskega mesta Soči. Tam se je za najboljšega slovenskega motok-rosista osma preizkušnja sezone svetovnega prvenstva končala na najlepši način, s čimer se je posebej razveselil rdeče številke, ki jo je prejel na slovesnosti podelitve nagrad najboljšim. Rdeča številka pomeni, da je v skupnem seštevku prevzel vodstvo pred Antoniem Cairolijem! Gajser je bil v Orljonoku zelo prepričljiv, saj je kvalifikacije končal na 2. mestu, boljši je bil le Francoz Romain Febvre, zelo prepričljiv pa je bil tudi v obeh nedeljskih vožnjah v konkurenci, saj se je po precej dobrih štartih v obeh kmalu prebil v vodstvo, tega pa potem ni več izpustil iz rok. Po precej dolgotrajni poškodbi se je v karavano svetovnega prvenstva vrnil branilec naslova iz lanske sezone, Nizozemec Jeffrey Herlings. Letos zaradi te odsotnosti ne bo mogel ubraniti naslova, kljub temu pa mu je uspel precej dober začetek - že na prvi dirki je osvojil 4. mesto: prvo vožnjo je končal na četrtem, drugo pa na sedmem mestu. V prvi vožnji je premagal Švicarja Arnauda Tonusa in Febvra. Le na startu je nekoliko zamudil, potem pa se je takoj prebil v vodstvo in tam tudi ostal do konca. Bil je eden redkih, ki ni imel večjih težav, z izjemo Tonusa, ki v zadnjih tekmah kaže zelo dobro formo. Ta je bil edi- ni, ki je lahko sledil Slovencu, razlika je bila do konca majhna, Švicar je zaostal manj kot dve sekundi. Prvo vožnjo so močno zaznamovali štirje zares hudi padci izkušenih voznikov. že na začetku je grdo padel tretji v skupnem seštevku Francoz Gautier Paulin, kmalu za njim še Tim Gajser je v Rusiji osvojil tretjo zaporedno veliko nagrado, tudi tokrat s 100 % točkovnim izkupičkom. domačin Jevgenij Bobrišev. Tretja žrtev zahtevne in zahrbtne proge je bil Italijan Alessandro Lupino, nekaj krogov pred koncem pa še Belgijec Clement Desalle. Toliko odstopov zaradi padca ni bilo že kar nekaj časa ... Če se je Tim hitro spoprijateljil z dirkališčem, pa to nikakor ne velja za Italijana Cairolija. Precej mu je delo otežil že padec v kvalifikacijah, ki jih je končal predčasno, na 25. mestu. Le za odtenek bolje mu je šlo na dirki, saj nikakor ni mogel v ospredje, kjer bi ga glede na njegove letošnje rezultate pričakovali. Prvo vožnjo je tako končal šele na 12., drugo pa na 4. mestu. Po prvi vožnji je Gajser tako že prevzel vodstvo v skupnem seštevku, kar pa si je želel potrditi tudi v drugo. Želja se mu je tudi izpolnila, čeprav je imel nekaj več dela kot v prvi. V uvodnih krogih je bil pred njim Nizozemec Glenn Coldenhof, ko pa ga je nekje sredi dirke prehitel, se je kot najbližji zasledovalec za njegovim hrbtom spet pojavil Tonus. A je Švicar sedem minut pred iztekom časa pretiraval pri napadu, v zavoju zadel varnostno oviro iz bale sena in si po padcu moral priznati, da Gajserja ne bo ujel. »V obeh vožnjah sem užival kljub toplemu vremenu, rezultat tega pa je letošnja četrta zmaga v svetovnem prvenstvu. Res sem vesel tega rezultata in rdeče številke. Tonus je pritiskal name v obeh vožnjah, zato niti za trenutek nisem smel popustiti v koncentraciji. Res je super, da mi je uspelo zmagati,« Gajser dejal po zmagi. Na zmagovalnem odru Atletika • Tek na grad 245 tekačev prečkalo ptujski grad Športno društvo Tekaška akademija za odrasle (TAO) je v soboto organiziralo 10. Tek čez ptujski grad. Jubilejna tekaška prireditev je tokrat zaradi del v središču mesta in prireditev potekala po nekoliko prirejeni in skrajšani progi. Start in cilj sta bila v Termah Ptuj, udeležence pa je na progo s startne pozicije poslala županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Vsak udeleženec je nato v svojem tempu opravil s 5,7 ali 9,5 km dolgo progo. Obe sta zajemali vstop ali tek na ptujski grad, po čemer je dogodek tudi znan. O samem teku, prireditvi in jubileju pa predsednik ŠD TAO Aleš Bezjak: »Tek čez ptujski grad se je skozi leta dodobra razvil in zaradi kakovostne organizacije se tekači radi vračajo na Ptuj. Izvedba teka iz leta v leto napreduje in letos se je zbralo okrog 250 udeležencev. Naša tiha želja je, da bi se število udeležencev v prihodnjih letih še povečevalo in da bi imeli na startu okrog 300 tekačev. Letos so tekači nastopili na nekoliko spremenjeni trasi in zaradi nekaterih prireditev na Ptuju ob novem času - že ob 17. uri. Ob tem času je bilo še zelo vroče, a vsi tekači so brez večjih težav opravili z eno izmed prog.« Na tokratnem teku je sodelovalo nekaj kakovostnih tekačev, posebej močna je bila moška konkurenca. V teku na 5,7 km je slavil Vito Ku-mstek (AD Slovenska Bistrica), ki je kar precej prehitel vso konkurenco. Na teku so sodelovali tudi člani ŠD TAO, Atletskega kluba Ptuj in drugih ptujskih ter okoliških športnih klubov ali društev. Med njimi je na krajšem teku Robert Prelog (AK Ptuj) zasedel 7. mesto, medtem ko je bil Mitja Ciglar (ŠD TAO Ptuj) osmi. Pri ženskah je bila na krajši razdalji najhitrejša Marjeta Gomil-šak (ŠD Juršinci), izmed Ptujčank je do 9. mesta pritekla Pia Kram-berger. V glavnem Teku čez ptujski grad na 9,5 km, ki je štel za Štajersko-Ko-roški pokal, je pri moških zmagal Matej Šturm (Selectbox Racing Team). Odličen slovenski srednje-progaš je slavil med 77 udeleženci in je drugouvrščenega Blaža Oreš-nika (AK Ormož) prehitel za več kot pol minute. Izmed Ptujčanov je bil s 14. mestom najvišje Branimir Ko-mel (AK Ptuj). Pri ženskah je še bolj suvereno slavila Manuela Golob, odlična tretja pa je bila med 29 tekmovalkami Ptujčanka Marija Rojič (ŠD Pulz). To so bili najboljši posamezniki letošnjega jubilejnega Teka čez ptu- Dirka za SP v Rusiji, rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Arnaud Tonus Švica Yamaha 22 22 44 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 1B 20 3B 4. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 1S 14 32 5. Romain Febvre Francija Yamaha 20 12 32 6. Julien Lieber Belgija Kawasaki 15 1B 31 7. Pauls Jonass Latvija Husqvarna 14 15 2g 8. Antonio Cairoli Italija KTM g 1S 27 Skupni vrstni red v SP (8/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 351 2. Antonio Cairoli Italija KTM 33S 3. Gautier Paulin Francija Yamaha 231 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 220 5. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 212 sta mu družbo delala dva Švicarja, Arnaud Tonus in Jeremy Seewer. V SP ima Gajser zdaj na prvem mestu dragocenih 13 točk prednosti pred Cairolijem, Paulin je tretji, a za vodilnima zaostaja za več kot 100 točk ... Naslednja dirka bo že konec tega tedna potekala v latvijskem Kegumsu. JM, sta Športni napovednik Mali nogomet • Turnir ŠD Rim v Nadolah Športno društvo Rim vabi na 25. tradicionalni turnir v malem nogometu (futsal pravila), ki bo v nedeljo, 23. 6. 2019, od 10.00 dalje na igrišču ŠD Rim v Nadolah. Nagrade bodo znašale 100 % prijavnin in se bodo razdelile med prve tri ekipe. Prijavnina za turnir znaša 40 evrov in se poravna na dan turnirja pred začetkom tekmovanja. Za hrano, pijačo in dobro voljo bo poskrbljeno. Dodatne informacije ali prijave: Robi (041 962 297), Tomaž (068 620 845). JM Judo m JK Gorišnica Ekipno 2. mesto, skupno 4. mesto za Gorišničane Rezultati: 9,5 km (moški): Matej Šturm (Selectbox RAcing Team) 29,56,3 Blaž Orešnik (AK Ormož) 30,32,2 Severino Ogrizek 31,49,3 9,5 km (ženske): Manuela Golob 38,17,2 Renata Veltrih (AD Štejerska) 40,03,1 Marija Rojič (ŠD Pulz) 40,49,8 5,7 km (moški): Vito Kumstek (AD Slov Bistrica) 18,56,3 Tomaž Rep (AK Ormož) 19,25,6 Dejan Preindl (Prevozi bolnikov Bratonci) 20,35,5 5,7 km (ženske): Marjeta Gomilšak (ŠD Juršinci) 24,07,6 Vesna Hozjan 24,20,6 Maja Medved 25,34,7 jski grad, a zmagovalci so bili ponovno vsi udeleženci, ki so uspešno pretekli eno izmed dveh prog. David Breznik Minuli konec tedna je v Slovenski Bistrici potekal Memorial Stanka To-polčnika. Na njem so uspešno nastopili tudi mladi tekmovalci JK Gorišnica. V konkurenci U-10 so v posameznih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve: 1. mesti: Teo Kokot in Vito Jaka Korpar, 2. mesto: Jakob Horvat, 3. mesta: Matija Bezjak, Nejc Čuš, Maks Kokol. U-12: 1. mesti: Gašper Hrga (do 29 kg), Anej Emeršič (do 50 kg); 3. mesto: David Kelc (do 46 kg). Mladi Gorišničani so med dečki U-10 in U-12 osvojili ekipno 2. mesto, skupno pa 4. mesto. UR Foto: Stanko Kozel Udeleženci teka so lahko izbirali med duema progama, dolgima 5,7 in 9,5 km. Planinski kotiček Veliki Javornik (Javorniki) 1268 m 29. junij 2019 IZHODIŠČE: parkirišče hotela Rakov Škocjan 550 m ZAKLJUČEK: spomenik pod Kočo Mladika 672 m TURA: letos nadaljujemo potepanje po vrhovih Goriško, Notranjskega in Snežniškega hribovja. Veliki Javornik je 1268 metrov visok vrh gozdnatega hribovja, imenovanega Javorniki. Prostrani gozdovi Javornikov se razprostirajo od Postojne do Cerkniškega polja. V gozdovih Javornikov prebiva veliko vrst ptic in drugih divjih živali, kot so medved, volk in ris. ODHOD: sobota ob 6. uri s parkirišča pod gradom PRIHOD: sobota v večernih urah TEŽAVNOST: lahka označena pot. Približno 5 ur hoje s postanki STROŠEK IZLETA: 25 EUR. ROK PRIJAVE: petek, 21. 6., v pisarni PD PTUJ. Prevoz je pripravljen z avtobusom, ker sta izhodiščna in končna točka narazen. Omejeno na 25 oseb. Plačilo stroška izleta na TRR (namen Javornik ali SKLIC 20192906) oz. v pisarni društva. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). OPREMA: potrebna je oprema za sredogorje (dobri planinski čevlji, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta, tel. 040 754 499. Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 11. junija 2019 Nogomet • MNZ Ptuj, turnir mladih Piko na i za minulo sezono postavili v Podvincih Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Ptuj je zaključno prireditev za tekmovalno sezono 2018/19 zaupala NK Podvinci, ki letos praznuje 40 let uspešnega delovanja. Ob tem jubileju je bilo v športnem parku v Podvincih zelo pestro dogajanje, saj so ob zaključni prireditvi izvedli še turnir za mlajše selekcije, revijalne tekme, veteransko odločilno tekmo v kategoriji +35 in druženje z veselico. V soboto je bila ob glavnem dogajanju najprej izvedena revijalna tekma, v kateri so se pomerili ekipi sodnikov/delegatov in društva nogometnih trenerjev. Visoko zmago je slavila ekipa trenerjev. Sledila je odločilna tekma za prvaka v kategoriji veteranov +35, v kateri so Podvinci s 3:1 premagali Hajdino. S tem so se zmagovalci uvrstili na zaključni turnir vetera- Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj v ligah MNZ Ptuj in 3. SNL - Sever v tekmovalni sezoni 2018/2019 V kategoriji veterani 35 so si naslov prvaka priigrali domačini, ki so s 3:1 ugnali ekipo s Hajdine. Kikboks • Alpe Adria Open - Pula 2019 Larisa in Tilen prvaka v Pulju V Pulju v na Hrvaškem je konec tedna potekalo mednarodno tekmovanje »Alpe Adria Open«, na katerem je sodelovalo okrog 380 tekmovalcev iz štirih držav, med njimi tudi pet članov Kluba borilnih veščin Ptuj. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, en pa še dodatno v light kontaktu. Večina jih je nastopila v dveh kategorijah, pri čemer so bili zelo uspešni, saj so z mlado ekipo osvojili dve 1. mesti, eno 2. in štiri 3. mesta. Rezultati: prvo mesto sta osvojila: - Larisa Vidovič (deklice do 10 let do 32 kg), - Tilen Repina (starejši kadeti do 69 kg), drugo mesto je osvojila: - Taja Šibila (mlajše deklice do 10 let nad 32 kg) tretje mesto so osvojili: nov, ki bo v nedeljo v Nogometnem centru Brdo. Po dogajanju na zelenici so se udeleženci, ki so se zbrali v lepem številu, odpravili v prireditveni šotor, kjer se je odvila zaključna prireditev s podelitvijo pokalov in priznanj. V kategorijah veteranov, članov, mladincev, kadetov, starejših dečkov in mlajših dečkov so jih podelili kar okrog 50 (ob prvakih lig so dobili praktične nagrade - žoge - tudi člani najbolj discipliniranih ekip za fair plav in najboljši strelci posameznih lig, op. a.). Za 3. ligo sever, ki jo je v sezoni 2018/19 vodil MNZ Ptuj, so pokal prejeli zmagovalci igralci Dravograda. Najboljša ekipa v Super ligi so Podvinci, v 1. razredu Zavrč in v 2. razredu Majšperk Picerija Špajza. V nižjih selekcijah so bili pokali razdeljeni takole: pri mladincih so prvaki Apače, pri kadetih Podvinci, pri starejših dečkih Drava Dakinda Ptuj, pri mlajših dečkih razred 1 Aluminij in razred 2 Podvinci. Pri veteranih +35 so zmagovalci Podvinci in pri veteranih +40 Videm. Posebni priznanji je od Nogometne zveze Slovenije in MNZ Ptuj ob 40-letnici delovanja prejel NK Pod-vinci. Ob tem jubileju je predsednik kluba Mitja Lah dejal: »Za nas je to res poseben jubilej, ob katerem lahko rečem, da smo bili iz tekmovalnega vidika zelo uspešni, kar je bil tudi naš cilj. Osvojili smo namreč kar pet naslovov v različnih kategorijah -za nami je fantastična tekmovalna sezona, ki jo bomo težko ponovili.« Po dva naslova za Podvince in Dravo V športnem parku v Podvincih je domači klub minuli konec tedna pripravil 1. turnir za ekipe selekcij U-7, U-9, U-11 in U-13. V najmlajši kategoriji je sodelovalo devet ekip, prva tri mesta pa so osvojile ekipe NK Podvinci, ŠD Dornava in NŠ Korant Markovci. Pri U-11 so se pomerile štiri ekipe, ki so pokazale veliko nogometnega znanja. Po zanimivih srečanjih je 3. mesto pripadlo ŠD Dornava, 2. NK Podvinci »B« in 1. NK Podvinci »A«. Drugi dan turnirja so na zelenico stopili nogometaši selekcij U-9 in U-13. Pri mlajših se je za turnirsko zmago merilo devet ekip. Največ je pokazala za končno zmago ptujska Drava, drugi so bili NK Podvinci »B« in tretji NK Videm. Zadnji del turnirja je pripadel najstarejšim igralcem iz selekcije U-13. Med šestimi prijavljenimi ekipami je bila najboljša ekipa Drave, za katero je na 2. mestu zaostala NŠ Korant Markovci in na 3. mestu NK Ormož. Po končanem turnirju je vodja Nogometne šole Podvinci Aleš Šalamun dejal: »Na našem prvem turnirju te vrste je skupaj sodelovalo 28 ekip, ki so prikazale dober nogomet. Ob lepem vremenu se je zbralo veliko navijačev in ljubiteljev nogometa. Turnir je odlično uspel, pri tem pa bi se rad zahvalil vsem sponzorjem ter osebju, ki je skrbelo za nemoten potek tekmovanja in spremljevalni program turnirja.« Mladim nadobudnim nogometašem sta pokale predala županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in ptujski podžupan Marjan Kolarič. David Breznik Foto: Črtomir Goznik - Larisa Vidovič (deklice do 10 let nad 32 kg), - Tilen Repina (starejši kadeti do 69 kg) - point fighting - Doris Šulek (mlajše kadetinje do 42 kg) - Taja Šibila (mlajše deklice do 10 let nad 32 kg) Na tekmovanju je ekipo Ptuja vodil Timi Sitar, sodil pa je tudi naš mednarodni sodnik Edvard Štegar. Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Na 1. nogometnem turnirju Nogometne šole Podvinci so svoje znanje prikazali tudi najmlajši. Karate • Istria Open V Novigradu do devetih medalj Novigrad je minulo soboto gostil mednarodno prvenstvo v ka-rateju Istria Open. Zbralo se je 450 tekmovalcev iz Italije, Anglije, Romunije, Poljske, Norveške in Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tudi karateisti iz kidričevskega in hajdinskega kluba. Za oboje je bilo to predzadnje tekmovanje pred svetovnim prvenstvom v Bratislavi, ki bo od 19. do 22. junija. Odlični nastopi posameznikov so prinesli članom obeh naših klubov skupno kar devet medalj. V katah je zmagal Grega Širov-nik(Shofukan KK Kidričevo), medtem ko sta bronasti medalji dobili Ajda Matjašič (WKSA Hajdina) in Ana Merc Fric (Shofukan KK Kidričevo). Še uspešnejši so bili mladi karateisti v borbah, v katerih se je turnirske zmage na Hrvaškem Grega Širovnik (Shofukan KK Kidričevo) na stopničkah tekmovanja v Novigradu veselila Ana Merc Fric. V svoji starostni kategoriji je Zara Sitar (Shofukan KK Kidričevo) zasedla 2. mesto, tretji pa so bili Grega Širovnik, Gašper Širovnik (Shofukan KK Kidričevo), Matevž Peklar (VVKSA Hajdina) in Jure Gerečnik (VVKSA Hajdina). Oceno nastopov je podal trener Ljubo Javoršek: „Zavedati se moramo, da tekmovalna pot naših mladih športnikov zahteva veliko več. Doseženi rezultati so dokaz vedno zahtevnejših tekmovanj in navsezadnje tudi treningov. Za še boljše rezultate pa je treba vložiti več, pomembni sta resnost in rednost na treningih.« David Breznik torek • 11. junija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Destrnik • Predstavitev projekta Park prostoživečih živali v Vintarovcih Skrb za ogrožene živalske vrste V Vintarovcih v občini Destrnik, natančneje na domačiji družine Horvat, nastaja park prostoživečih živali, katerega glavni cilj je javnosti, predvsem mladim, predstaviti skrb za ogrožene živalske vrste. Na treh hektarjih je svoj dom dobilo več kot 80 vrst živali, pretežno ptic, ki večinoma veljajo za ogrožene ali pa jih v naravi sploh ni več. Foto: SD V Vintarovcih živi več kot 80 živalskih vrst, med njimi tudi šest vrst labodov. Aleksander Horvat, ki se z živalmi ljubiteljsko ukvarja že dve desetletji, je svojo dejavnost želel dvigniti na višji nivo, zato se je s projektom lani prijavil na prvi razpis Lasa Bogastvo podeželja ob Dravi, letos pa še na drugega, obakrat uspešno. Vrednost prvega projekta je bila dobrih 33.000 evrov, delež evropskih sredstev je znašal dobrih 23.000 evrov, drugi projekt pa je ocenjen na skoraj 75.000 evrov, znesek sofinanciranja naj bi bil 50.000 evrov. Čeprav park uradno še ni odprt, to naj bi se zgodilo šele čez leto dni, pa so tako lani kot letos skupaj z ljubljansko veterinarsko fakulteto že organizirali dneve odprtih vrat oziroma delavnice, ki so jih namenili osnovnošolcem in srednješolcem. Kot je povedal Horvat, si je življenje prostoživečih živali ogledalo že veliko šolskih skupin iz celotne štajerske in pomurske regije, mnogo šol se vrača z novimi skupinami učencev. Hkrati je obžaloval, da se je doslej vabilu odzvala samo ena šola iz Ptuja. »Številne živali nam iz- umirajo dobesedno pred očmi, zato se mi zdi nujno opozarjati na napake, za katere je kriv človek - in kako lahko to bolj nazorno pokažemo kot tako, da žival vidimo, se je dotaknemo, začutimo njeno zgodbo. Če bomo mlade dovolj ozavestili, je še upanje za našo naravo. Izobraževanje in ozaveščanje sta torej glavni temi parka, to ni živalski vrt, to ni šov, zato sprehodi in ogledi živali niso samostojni, ampak zmeraj vodeni, gibanje je omejeno v dobrobit živali, da jih ne vznemirjamo. Edinstven primer dobre prakse Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanje podmladka teh ogroženih vrst po svetu, vzpostavili pa so tudi sistem kontroliranega valjenja, še posebej pri ogroženih vrstah. Do uradnega odprtja bo dokončan tudi interaktivni inkubator v obliki jajca, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali reprodukcijski proces od valjenja do rojstva. Ljubljanska veterinarska fakulteta v projektu sodeluje pod vodstvom dr. Alenke Dovč, ki je v delavnice vključila svoje študente. »Vse skupaj je tudi meni predstavljalo velik izziv, saj gre za edinstven primer dobre prakse, ki v resnici deluje. Imamo več različnih tem delavnic, po želji skupine jih prilagodimo, tudi nekaj združimo. Tako spoznavamo ptice nasploh, njihov reprodukcijski proces, izvemo, zakaj so invazivne tujerodne vrste grožnja našim avtohtonim, se seznanimo z ogroženimi vrstami, spregovorimo o 'švercu' eksotičnih živalih in še bi lahko naštevala. Otroškim skupinam se skušamo čim bolj približati, kar pomeni, da so delavnice pogosto organizirane v obliki igre.« S pomočjo evropskega denarja so v parku doslej poleg izvedbe delavnic med drugim uredili učne poti, namestili varovalne ograde, postavili table za opise živali, kot že rečeno, bo kmalu dokončan interaktivni inkubator z vso potrebno programsko opremo, načrtujejo pa še taborjenje za otroke ter nočno opazovanje in poslušanje živali. Senka Dreu Mojca Metličar, vodja Lasovih projektov, je pri kandidiranju za sofinanciranje poudarila pomen dobre in razdelane ideje ter resne partnerje. »Glede Parka prostoživečih živali v Vintarovcih seje vse to postavilo na pravo mesto, zato je v izvajanju že druga faza, ki bo predvidoma končana oktobra letos. Pripravljamo pa se že na tretjo fazo, v kateri bo ena od ključnih nalog promocija parka in njegove vizije, zaščite živali ter vzgoje in ozaveščanja ljudi o skrbi za naravo.« Destrniški župan Franc Pukšič seje strinjal, daje promocija parka nujna, hkrati pa je poudaril, da gre za veliko pridobitev za občino, ki sovpada s cilji o razvoju njene turistične ponudbe. Foto: SD Projekt Park prostoživečih živali so predstavili (od leve): Mojca Metličar, Franc Pukšič, dr. Alenka Dovč in Aleksander Horvat. Gorišnica • Blagoslovili križ v Forminu Postavili in obnovili več kot 120 let star križ Na obronku naselja Formin v občini Gorišnica je družina Horvat postavila povsem obnovljen, več kot 120 let star križ. Križ je blagoslovil domači župnik Ivo Holobar. Vas Formin vse od velikonočnega petka krasi nov križ. Največ zaslug za to ima vaščan Vlado Horvat sku- paj z družino, ki je pred skorajšnjo pozabo rešil več kot 120 let star križ, na katerega je naletel povsem po naključju. Takoj se je odločil, da bo križ obnovil in stopil v akcijo. »Postavljeni križ predstavlja obelež- Ponosni vaščani skupaj z Vladom Horvatom in domačim župnikom lvom Holobarjem ob križu. je, spomenik upanja in spomine na preminule krajane. Križ naj vaščane povezuje in združuje, varuje pred hudim ter utrjuje v veri in upanju,« je na svečanem dogodku z blagoslovom križa med drugim povedal vaščan Robert Marin ter se v imenu Horvatovih še zahvalil vsem sodelujočim, ki so brez oklevanja priskočili na pomoč in doprinesli k uresničitvi končne podobe križa. Križ je blagoslovil domači župnik Ivo Holobar ter se zahvalil Vladu in vsem, ki so pomagali pri obnovi in postavitvi križa. Blagoslov križa so s pesmijo pospremili pevci iz cerkvenega pevskega zbora ... Po končanem obredu se je prijetno druženje nadaljevalo ob dobri pijači in jedači. MH Foto: MH Markovci • KUD Markovski zvon Krstna predstava uspela V občini Markovci, kjer se ponašajo z bogato pevsko tradicijo, so sedaj ustanovili še gledališko sekcijo. Ta deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Foto: Kaja Kristovič Pobudnici ustanovitve sekcije sta bili Silvija Cvetko Stolec in Marjetka Svenšek Kristovič, obe učiteljici. Ideja, da bi se udejstvovali v ljubiteljskem gledališču, ju je povezovala že nekaj let. Lani proti koncu leta je dokončno dozorela. „Začutili sva, da je treba narediti ta korak. Na letošnjem občnem zboru KUD Markovski zvon smo se društvu pridružili kot sekcija. Zelo smo zadovoljni, da smo se lahko vključili," je povedala Cvetko Stolčeva, ki ji je bila kultura položena že v zibelko. V njenem domu ima ljubiteljsko gledališče posebno mesto. Vsa družina je namreč vključena v KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, ki slovi po odličnih gledaliških igrah, v katerih igra glavne vloge Silvijina mama Danica Cvetko. Z igro se ukvarja že več kot 40 let. Silvija je del velikonedeljskega gledališkega orkestra dobrih 20 let. „Znanje o ljubiteljskem gledališču, ki ga z nami deli mentor ter predsednik društva Tonček Žumbar, je neprecenljivo. Res smo se veliko naučili. Minula leta so bila namenjena družini, gradili smo hišo, se preselili in zaživeli v občini Markovci. Sčasoma je rasla tudi želja po gledališkem ustvarjanju v občini, kjer danes živimo. Povezali smo se in ustanovili gledališko sekcijo. Seveda mi bodo vse izkušnje iz KD Simona Gregorčiča prišle zelo prav. Z Marjetko sva se odlično ujeli. Zelo podobno razmišljava, deliva ideje, slediva enakim ciljem, viziji ... Naša krstna uprizoritev je bila Županova Micka, komedija v dveh dejanjih, ki smo jo igrali v narečju. Čisto po naključju se je izteklo celo tako, da smo premiero odigrali v tednu ljubiteljske kulture. Jaz sem prevzela režijo, z možem Urošem sva poskrbela za scenografijo, kostumografija je bila delo Marjetke Svenšek Kristovič in Brigite Horvat. Marjetka je tudi avtorica priredbe besedila v narečje. Z Županovo Micko smo orali ledino. Predstava nam je uspela točno tako, kot smo si jo zamislili. Tudi od drugih dobivamo same pohvale. Gospod župnik Janez Maučec, ki nam je odstopil prostor, je bil navdušen, prav tako vodstvo in člani KUD Markovski zvon. Igramo na prostem, na župnijskem dvorišču. Pripravljeno imamo tudi sceno za dvorano, če bi se kdaj zaradi slabega vremena morali seliti v notranje prostore. Za nami so sedaj tri uprizoritve v domači občini in res smo zadovoljni. Za v prihodnje si želimo, da bi s predstavo gostovali še v drugih krajih. Načrtujemo, da bi na leto uprizorili dve predstavi: z mladimi igralci v poletnem in odraslimi v zimskem času," je pojasnila Silvija Cvetko Stolec. V predstavi Županova Micka so nastopili Vid Forštnarič, Tamara Slanič, Gašper Vrtačnik, Blaž Bratuša, Ajda Mikša, Nejc in Jure Letnik. Šepetalka je bila Mateja Letnik, maskerka Martina Mikša, za tehniko in osvetlitev so poskrbeli Gregor Zmazek, Bojan Zelenjak in Mitja Kostanjevec. Pri pripravah, izdelavi in postavitvi scenografije ter oblikovanju kostumov so sodelovali starši nastopajočih, člani KUD Markovski zvon, pomagalo je tudi KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje. V predstavi je prizor s konjsko vprego, sodelovali so s konjeniki iz Nove vasi. (MZ) Trnovska vas • Koncert pevk Kulturnega društva Simfonija o pomladi Ženska vokalna skupina Simfonija, ki deluje od leta 2011, spada med najmlajše članice društva, kije bilo ustanovljeno že davnega leta 1904. Foto: SD V trnovski večnamenski dvorani so se s koncertom predstavile članice ženske vokalne skupine Simfonija, ki deluje v okviru lokalnega kulturnega društva. Zapele so venček domačih pesmi, za popestritev programa pa so medse povabile tudi druge glasbenike. Oktet Simfonija je najmlajša sekcija Kulturnega društva Trnovska vas, saj je bil ustanovljen leta 2011. Društvo, ki danes šteje 73 članov, se lahko sicer pohvali z bogato zgodovino: ustanovljeno je bilo leta 1904, v preteklosti ga je najbolj zaznamovala zelo aktivna dramska sekcija, v zadnjem času pa prednjačijo pevske sekcije: poleg Simfonije, ki jo vodi Janko Krajnc, še Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška pod vodstvom Ludvika Krajnca in otroški pevski zbor pod taktirko Aleksandre Papež. (SD) 18 Štajerski Na sceni torek • 11. junija 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Ponos Avtorska glasba - dodana vrednost ansambla Ansambel Ponos je nastal leta 2011 ob preigravanju inštrumentov in petju med tremi prijatelji. Zaradi povpraševanj po nastopih so se odločili, da ustanovijo glasbeno skupino, ki bo preigravala narodno-zabavno glasbo in zabavala poslušalce. Člani ansambla so: harmonikar Lovro, bas kitarist Gašper, kitarist Andrej in pevca Blaž ter Martin. „Gojimo klasično moško štiri-glasno petje, ki ga spremljamo z instrumentalnim triom z diatonično harmoniko. Predvsem smo ponosni na prijateljstvo, ki nas druži, saj verjamemo, da je lahko le-tako skupina uspešna tudi na ostalih področjih. Ponosni smo na slovensko naro-dno-zabavno glasbo, ki nas skupaj spremlja že od zgodnjega otroštva. Od tod tudi prihaja ime našega ansambla, za katerega sta zaslužna člana ustanovne zasedbe, Blaž in Lo-vro," se predstavljajo člani ansambla Ponos. Preigravajo zelo različne zvrsti glasbe, v osnovi pa narodno-zabavno skladbo, kjer poskušajo biti čim bolj raznovrstni. Na njihovem repertoarju so tako stare, ljudske viže, kot novejše, modernejše skladbe te zvrsti. Vsekakor si želijo, da se s skladbo poistovetijo, saj verjamejo, da je le-tako lahko izvedba skladbe kakovostna. Trudijo se ustvariti čim več avtorskih skladb. Tudi prva zgoščenka, ki jo bodo izdali že v kratkem, v glavnem prinaša njihove lastne skladbe. Avtor besedil za skladbe je pevec Blaž Kumše, melodije pa v glavnem so ogreli ljudi na številnih nastopih, vsak je prinesel nekaj lepega, neponovljivega, težko katerega posebej izpostavijo. Veseli so, ko se ob njihovi glasbi ljudje zabavajo, če je plesišče polno, če je energija dobra. Sami predvsem radi poslušajo in se zgledujejo po starejših, klasičnih ansamblih, kot so ansambel Lojzeta Slaka, Fantje z vseh vetrov, Slapovi in še mnogi drugi. Seveda pa se skozi leta, tako kot vsa ostala glasba, tudi narodno-zabavna glasba spreminja. Veliko je različnih vej, le čas pa bo pokazal, katera smer bo prava in bo obveljala. Zelo veliko pa jim pomenijo nastopi na festivalih. To je poseben občutek. „Festivali se nam zdijo zelo pomemben dejavnik v razvoju narodno-zabavnih ansamblov. Ansambli vsekakor potrebujemo festivale, zaradi izkušenj, zaradi produkcije novih narodno-zabavnih skladb in zaradi pozitivnega tekmovalnega naboja, ki dviguje kakovost slovenskih ansamblov. Na festivalih je vedno prisotno druženje med vsemi nastopajočimi, spoznavanje novih ljudi, skupno prepevanje in igranje in nasploh ohranjanje tradicije slovenske glasbe," pa so člani ansambla Ponos povedali o festivalih, na katerih tudi sami redno sodelujejo. Njihovi načrti za naprej so preprosti. Tako kot doslej želijo igrati in zabavati ljubitelje narodno-zabavne glasbe in tudi drugih zvrsti glasbe po vsej Sloveniji, ustvarjati avtorske skladbe ter z dobro energijo in veseljem še naprej ohranjati slovensko narodno-zabavno glasbo. MG Foto: osebni arhiv Ansambel Ponos ustvarjata Blaž in harmonikar Lovro Šenk. Tudi za aranžmaje v večini primerov poskrbijo sami. „Ustvarjanje avtorske glasbe se nam vsekakor zdi dodana vrednost ansambla, saj lahko v izvajanje dodaš samega sebe, svoja čustva, glasbo pa lahko interpretiraš tako, kot si si sam zamislil. Seveda se je z neznanim imenom težko postaviti ob bok priznanim besedilo-piscem in ustvarjalcem glasbe. Menimo pa, da ko ljudje tvojo skladbo enkrat sprejmejo, jo morda tudi nagradijo, je to poseben občutek, ko veš, da se je ljudi dotaknilo tvoje avtorsko ustvarjanje. Lastna glasba se od večine novodobnih ansamblov razlikuje predvsem po tem, da je v celoti avtorska. Pri izvajanju pa mislimo, da se od nekaterih ansamblov razlikujemo predvsem po tem, da na odru izžarevamo posebno energijo, saj smo mnenja, da moramo v glasbi uživati najprej mi, se med seboj dobro razumeti in veseliti, le tako lahko dobro energijo prenesemo tudi na poslušalce in plesalce," so prepričani člani ansambla Ponos, ki nastopajo po vsej Sloveniji. Poleti večinoma igrajo na porokah, sledijo veselice, nastopi na prireditvah, gostinskih lokalih ipd. Ljudi pa zabavajo tudi na okroglih obletnicah, zasebnih zabavah. V osmih letih delovanja •\;< mmrm m m. mm ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. ČUKI - Punca drž se stran nd mene Z. PETI AS - V gorah jutra lepše je 3. MARJAN ZGONC - Za naju dva Zmagovalec meseca MAJA: M. VOZELJ in MOJSTRI - Preprosta paiei mi NARODNA 1. FRAJERKE - Dupleška deklina Z. KLATEŽI - Nekaj kar se pozabi 3. VRAŽJI MUZIKANTI in SAŠA - Misel nate ne zaspi Zmagavaiec meseca MAJA: Ans. PETKA - Vse bi storil sinko moj NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Ptuj • Gojmir Lešnjak Gojc v Kavarni pod odrom Kot vedno brez dlake na jeziku V predzadnji zgodbi četrtkov v The Legend Pubu na Ptuju je bil gost znani slovenski gledališki, filmski in televizijski igralec ter režiser Gojmir Lešnjak Gojc, kije poznan tudi kot nadvse uspešen glasbenik. „Bili smo mladi, nadobudni in kritični otroci ..." Kot vsak mlad fantje tudi Gojc želel igrati v bandu. „Bili smo mladi, nadebudni in kritični otroci. Partija nam je šla zelo na živce. Pri teh stvareh sem zelo natančen. Mislim, daje bilo v partiji, imenovala se je Komunistična partija, okrog 4,22 odstotka komunistov, vse ostalo pa so bili karieristi, ki niso imeli veze s komunizmom. Nobeden od glavnih komunistov, ki sem jih spoznal, ni bil v partiji. Bili smo veliki kritiki obnašanja takratnih partijskih veljakov. Ponosen sem, da smo imeli tudi svojega referenta iz Udbe, kije hodil za nami, ob nas, vedno je bil tudi na vseh koncertih. Spoznali smo ga, on pa ni vedel, da ga poznamo. Četudi si je prizadeval, se nismo dali sprovocirati. Zaradi svoje glasbe in besedil pa nikoli nismo imeli težav. Mnogim bendom oz. glasbenikom je namreč Udba dobavljala heroin, zato, da so jih potolkli, veliko jih je umrlo. Imeli so nas za ultra levičarje," je del Gojčeve glasbene zgodbe iz obdobja rock opozicije. Z glasbo je povezan še danes. „Nisem kriv, da sem se rodil, sem pa vesel, da sem živ," je naslov njegove nove skladbe, ki jo je napisal pred kratkim. S tem stavkom je tudi začel pogovor o svojem rojstvu, mladosti. Rodil se je v Ljubljani mami Štajerki in očetu, sinu Kra-ševke in Notranjca. Tako sam sebe poimenuje slovenski mulat in kamorkoli gre, se zato počuti doma. Ptujsko gledališko občinstvo in Ptujčani Gojmirja Lešnjaka Gojca zelo dobro poznajo. „Začel bom s temnejšo platjo tega gledališča, v katerem se je zgodil arhitekturni zločin. Obnova gledališča je bila absolutno potrebna, adaptirano pa je bilo skrajno neodgovorno in neustrezno. Deset let sem opravljal podoben posel, tako da vem, o čem govorim. Zelo, zelo mi je žal, da je lepota starega baročnega gledališča šla v franže. To zgodovino kar dobro poznam. Vem, da so preprosteži, ki so prišli iz hoste, odstranili vso njegovo okrasje, četudi je to bila vojska, ki je meni zelo ljuba. To je bila partizanska vojska, med partizani pa so bili tudi preprosteži, ki so delali takšne kulturne zločine. Obstajajo vsi načrti, da bi se to gledališče dalo adaptirati tako, kot bi se moralo. Naredilo pa se je tako, kot se je, gledališče ima danes nekaj sedežev, s katerih se ne vidi na oder ipd. Kljub temu pa je dobrodošlo, da je obnovljeno in da je že s Samom M. Strelcem zaživelo profesionalno življenje. Svetla plat pa je vezana najprej na predstavo Marjetka str. 89. Mislim, da je to najljubša predstava v mojem življenju, ki je povezana s čudovitimi zgodbami našega druženja. Redko se ponovijo take zgodbe, ki ti ostanejo tako živo v spominu, kot mi je ostala ta Marjetka. Tudi rezultat sam je bil fantastičen, ljudje so jo zelo lepo sprejeli. To je moj prvi in zelo pomemben spomin tudi v celi moji karieri," je grenko-sladka pripoved Gojmirja Lešnjaka Gojca, povezana s ptujskim gledališčem, kjer še danes uspešno nastopa. Tudi v letošnjem Gledališkem poletju MG Ptuj mu bomo lahko večkrat zaploskali. Ne ponovnemu direktorovanju - zaradi inšpektorjev Pri njegovih šestdesetih letih deset let odpade tudi na direktoro- vanje Kosovelovega doma Sežana. Nanj ima lepe spomine, manj lepa stran pa so najrazličnejši inšpektorji, to pa je tisto, kar ga je odbijalo in tudi zato mu je ob koncu tega obdobja odleglo, da jih ne bo več srečeval. Ko je pred kratkim ponovno dobil podobno vabilo, se je zahvalil, saj je zgodbo z inšpektorji zaključil. Na nek način je tudi vesel, da je izgubil županske volitve v Komnu. S kandidaturo je sam sebi dokazal, da si upa. Ko pa je videl, kako vse to funkcionira, bi sam resetiral Slovenijo, ukinil večino občin, ker bi na ta način veliko privarčevali. Tega sicer noče slišati noben župan. Podobno je pri ministrstvih, včasih jih je bilo na ministrstvu za kulturo 16, danes jih je 220. Vse to gre na račun razvoja na številnih področjih, je prepričan. Četudi tokrat ni delil kuharskih receptov (Gojc je namreč tudi odličen kuhar in mizar), pa je z občinstvom podelil „recept" glede uravnavanja sladkorja v krvi, ki mu ga je posredovala upokojena medi- cinska sestra. Vsako jutro na tešče je treba pojesti jogurt z žlico kokosove moke. Upošteval ga je, raven sladkorja se je normalizirala. Pogovor z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem so z glasbenimi utrinki obogatile mlade flavtistke: Eva Rihtarič, Ana Lajh in Vita Belič, pod vodstvom mentorice Urške Lukov-njak, učiteljice v Glasbeni šoli Karo-la Pahorja Ptuj. MG torek • 11. junija 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK piščančji paprikas, česnovajuha, kumarična omaka s prežganka, kaneloni porova juha, špageti gobova juha, juha, rizi bizi z široki rezanci, solata, testenine z ■ ■ ■ «vv VII krompirjem, piščančji z gobami, francoska po bolonjsko, solata, marinirana rebrca na mladim grahom, kakavove rezine zelenjavno omako, medaljoni, jagode s solata, skutni zavitek pecivo iz listnatega žaru, pečen krompir, solata, palačinke solata, jabolčni smetano testa in jagod tzatziki, sladoled kompot Marinirana rebrca na žaru Sestavine: 800 g mesnatih svinjskih rebrc v več kosih; za marinado: 4 stroki česna, 2 vejici rožmarina, 3 žlice medu, sok 1 limone, 3 žlice jabolčnega kisa, 3 žlice sojine omake, 1 žlička mletega čilija, 1 žlička mletega janeža, 100 ml piva, sol, poper. Meso splaknemo in osušimo s kuhinjskim prtičkom. Nasolimo in popramo ga ter pustimo na krožniku. V skledi premešamo vse sestavine za marinado. Vanjo damo kose rebrc in jih premešamo, da se obdajo z marinado z vseh strani. Pokrijemo jih s folijo in damo v hladilnik za več ur, občasno jih premešamo, da vpijejo čim več marinade. Pripravimo žar ali ploščo, ki naj bo srednje vroča. Rebrca pečemo 15 minut na vsaki strani, občasno jih s čopičem premažemo s preostankom marinade. Pazimo, da se med pečenjem ne izsušijo. Pecivo iz listnatega testa in jagod Sestavine: 2 zavitka že razvaljanega listnatega testa; nadev: 220 g maskarponeja, 50 g kristalnega sladkorja, 1/2 žličke vanilijine arome ali 1 vanilijin sladkor; 12 jagod, sladkor v prahu za potresanje. Vse sestavine za nadev v skledici gladko zmešamo. Listnato testo narežemo na enake kvadrate. Vsak kvadrat prepognemo po diagonali. Tako nastale trikotnike zarežemo vzporedno z obema krakoma proti vrhu, vendar ne do konca, pač pa končamo kak centimeter pod vrhom. Trikotnik spet razgrnemo v kvadrat. Zarezani stranici prepognemo navzgor oziroma navzdol proti naprotnemu vogalu. V sredino tako nastalega kvadrata (ki ima na vsaki strani 'repek') položimo žličko nadeva in vanj vtisnemo polovico jagode. Pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, 15 do 20 minut. Pečeno pecivo potresemo s sladkorjem v prahu. (Če se vam zdi opis postopka prelaganja testa zapleten, poglejte na spletno stran: http://okusno.je/clanek/domace/poletno-pecivo-iz-li-stnatega-testa-na-stiri-nacine.html). Zeleni nasveti Vitamini za zimo Poletje se še ni prav začelo, mi pa že pišemo o zimi? Mnogi se boste vprašali, kaj je z mano narobe. Pa ni prav nič narobe. V juniju je čas, da posadimo nekatere vrtnine, ki nam bodo zagotovile sveže, zelene vitamine in predvsem minerale tudi pozimi. Čeprav je kar nekaj rastlin, kijih sejemo in sadimo v juniju, bi na prvo mesto postavila ohrovt. Zanimiva vrtnina, ki ima tri različne oblike Ohrovti so trije: brstični, glavnati (kelj) in listnati. Pri prvem jemo brste, pri drugem je za našo prehrano namenjen glavni vrh, pri zadnjem pa so nam na razpolago listi, ki so lahko različnih barv. Ohrovti po mnogih raziskavah sodijo v sam vrh med rastlinami po vsebnosti koristnih snovi, posebej antioksidantov, ki jih danes mnogi najbolj poudarjajo. Res so potrebni pozimi, ko je naša prehrana bolj mastna in je v njej veliko manj sveže zelenjave. Na prvem mestu med njimi je listnati ohrovt. Kaj imajo skupnega Vse tri ohrovte vzgajamo preko sadik, ki jih presajamo v juniju. Za setev za sadike je torej skoraj že pozno, čeprav ne popolnoma. Nekje drugi teden julija velja za zadnji smiselni datum za presajanje sadik, torej se setev ravno še izide. Sadike naj bodo s koreninsko grudo, čeprav mnogi še vedno vztrajajo pri puljenih sadikah kapusnic. Sadiko vzgojimo v štirih tednih, ne presajati prevelikih sadik. Trije listi so dovolj, če imamo dovolj močan koreninski sistem. Ohrovti sodijo med požrešne vrtnine, to pomeni, da potrebujejo veliko hranil. Posebej pozorni moramo biti na kalij in bor. Pri običajno preg-nojenih vrtnih zemljah gnojimo že v jeseni s hlevskim gnojem (1,5-2,5 l/m2). Pred ohrovti je zagotovo že rasla kakšna vrtnina, običajno je to zgodnji krompir ali solata. Odličen predhodnik je seveda grah. V tem primeru pred sajenjem po gredici potresemo še okoli 0,2 kg/ 10 m2 kalijevega sulfata. Če je bil predhodnik mladi krompir, dodamo v tla še 5 l/ m2 domačega komposta, če ga imamo, ali približno 30 % priporočenega odmerka kupljenega organskega gnojila. Drugega ne dodajamo. Če uporabljate za gnojenje samo domači kompost, potem ga predhodnici potresite 10-15 l/m2, razen če gre za grah, ki ne potrebuje gnojenja in to količino po gredici potresite zdaj. Kompost zamešamo v zgornjo 20-30 cm plast gredice. Tudi kompostu je smiselno dodati kalijev sulfat. mmmmmmsmBBmm Foto: Miša Pušenjak Listnati ohrovt, nezahtevna vrtnina, ki je celo zimo na razpolago na vrtu. Če uporabljate kupljena organska gnojila, potem jih lahko daste predhodnici (krompir, solata) ali pa direktno ohrovtu (grah). Uporabite priporočen odmerek. Brstični ohrovt ali popčar in listnati ohrovt Prvega še poznate, listnati pa je med vsemi vrtninami najmanj poznan. Pri brstičnem ohrovtu na visokih (tudi do meter) steblih v jeseni in pozimi pobiramo drobne, trde glavice v pazduhah listov. Listnati ohrovt pa nam v drugi polovici poletja in tudi celo zimo nudi velike, okusne liste. Najboljši so, ko rahlo premrznejo, prav zato ga ne sadimo prehitro. V poletni vročini so dokaj trdi in grobi. Brstični in listnati ohrovt sadimo na razdaljo 50 cm med rastlinami in vsaj 70 cm med vrstami. Ob sajenju med vrstice posejte nizek stročji fižol, da izkoristite prazen prostor. Odlična zaščita pred škodljivci pa je seveda kamilica. Če jo boste sejali, ne pozabite, da je svetlokalilka. Dobra kombinacija je tudi, da v vrstico posadimo brstični (listnati) ohrovt, 30 cm stran posejemo prezimni radič, najbolj tržaški solatnik, ki ga lahko režemo tudi poleti, nato 30 cm stran še nizek stročji fižol, pa spet solatnik in spet sadike ohrovta. Prav tako lahko sadimo izmenično sadike obeh ohrovtov z blitvo, razdalja med vrsticami vsaj 40 cm. Dobri prijatelji brstičnega ohrovta so še: bob, grah, špinača, zelena, krompir, por, solata, zelena, sladka koruza, koper, kamilica, kumina, ori-gano, rožmarin, žajbelj, timijan, pelin in ožepek. Ne razume pa se s čebulo, brokolijem, ohrovti, redkvico, redkvijo, gorjušico, paradižnikom in azijsko listnato zelenjavo. Podobne, ne čisto enake dobre prijatelje ima tudi listnati ohrovt: en-divija, grah, fižol, kumare, kolerabica, blitva, peteršilj, radič, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena, koper, kamilica, kumina, origano, rožmarin, žajbelj, timijan, pelin in ožepek. Zamere pa goji do brokolija, kitajskega kapusa, ohrovta, zelja, krompirja, česna, pak choia, pora, brstičnega oh-rovta, čebule in azijske listnate zelenjave. Še nekaj je treba posebej omeniti pri brstičnem ohrovtu. V jeseni ne obtrgujemo listov, saj ti celo zimo varujejo rastlino in brste pred mrazom in vodo. Vrh pa odrežemo samo, če si želimo hitrega in enakomernejšega dozorevanja vseh brstov na rastlini.Čeprav je poletje komaj na začetku, torej ne pozabite na te tri odlične, tudi okusne in predvsem zdrave kapus- nice na vasem vrtu. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Tega ne počnemo, saj listi varujejo brste pred zimskimi tegobami, predvsem zatekanjem vlage v brste. MINERAL NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski1TEDNIK Križemkražem torek • 11. junija 2019 Le Havre, Francija Piše: Mateja Toplak > Tavam med založenimi policami, in ko radovedno prebiram platnico za platnico, me ena izmed zgodb kar posrka vase. Znajdem se v času druge svetovne vojne, ki je kot protislovje miru ogromne knjižnice, v kleti, kjer se mlad uradnik sooča z mislijo o precej verjetni smrti. Žareče bombe se namreč iskrijo že cela dva dni, tako v mestu ni več človeka, ki ne bi izgubil vsaj enega družinskega člana. Zastrmim se skozi okno, kjer se sončni žarki mešajo z dežnimi kap- Foto: Mateja Toplak Popotni prah - Mornarska beležnica (8) ljami, ko mi misli burka navidezen veter domišljije. Včasih pride dan, ko ne najdem besed, s katerimi bi opisala občutenja dneva. Dan, ko ne znam dojeti razsežnosti mesta ali opaziti zgodbe, ki me čaka za vogalom. Dan, kot je danes. Sem v francoski Normandiji ob Roka-vskem prelivu, v mestu Le Havre, ki je svoje ime pridobil prav po svoji namembnosti. Le Havre pravzaprav pomeni pristanišče, dobesedno. Velja za drugo najpomembnejše v državi, takoj za Marseillom. Mesto je bilo zaradi uničenja med drugo svetovno vojno skoraj v celoti zgrajeno na novo, zato je danes njegova podoba zelo moderna. Misli se vrnejo k pravkar prebranemu sestavku. Kratka, a fikcijska zgodba, ki je svoj navdih poiskala v dejanskih dogodkih, odslika resnična občutenja, ki so jih doživeli številni po svetu. Pripoved ni nič manj resnična kot papir, ki ga držim pred sabo. In čeprav tudi sama v svojih zgodbah včasih pretiravam, si celo delno izmišljam, je vsaka izmed njih projekcija realnosti. Izmišljene zgodbe preprosto ne obstajajo. Vse so žive, resnične - tako jih je treba tudi razumeti. In med iskanjem tiste prave francoske zgodbe, tuhtanjem in napletanju, ki naj bi jo naredilo še privlačnejšo, se je ta, med policami literature, napisala kar sama. Gorišnica, Slovenija • Zmagovalci tekmovanja za čiste zobe Tretješolčki iz Gorišnice •v. t .v. • i • z najčistejšimi zobmi Letos se je uspešno končalo že 36. leto tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Tekmovanje poteka pod vodstvom stomatološke sekcije Slovenskega zobozdravniške-ga društva. Konec maja so bili otroci zmagovalnih razredov posameznih šol nagrajeni in povabljeni na zaključno prireditev v dvorano Tivoli Ljubljana. Med več kot 700 slovenskimi osnovnimi šolami so razglasili in nagradili najboljše med najboljšimi. Za ustno higieno so v tem šolskem letu najbolje skrbeli učenci 3. a razreda OŠ Gorišnica z učiteljico Stanko Šterbal. Pridobili so naziv »naj razred Slovenije«, kar si lahko učenci, učiteljica in naša preventivna zobozdravstvena služba štejemo v veliko čast. Začetek preventivne zobozdravstvene dejavnosti na Ptuju sega v leto 1980 Takrat je preventiva obsegala delo predvsem v vrtcih in osnovnih šolah. Kasneje pa se je dejavnost razširila še v socialno--varstvene zavode, v zadnjih letih pa tudi srednje šole. Ker pa vemo, da je za otrokovo ustno zdravje izrednega pomena sam začetek, torej skrb za zdrave zobe od prvega izraščenega zobka, smo preventi- Foto: BJ vo vpeljali tudi v materinsko šolo oziroma šolo za bodoče starše. »Sama narava dela je v preventivni dejavnosti zelo raznolika. Zato se že zelo zgodaj, v prvi skupini vrtca, trudimo otrokom približati in predstaviti pripomočke za ustno higieno, kako skrbeti za zdrave zobe in kako jih pravilno umivati. Na njim primeren način jih podučimo tudi o škodljivosti razvad in jih spodbujamo k njihovi opustitvi. Izreden pomen dajemo tudi zdravi in nezdravi prehrani ter pijači. Obravnava poteka skupinsko kot tudi individualno. Skrb za ustno zdravje malčkom približamo skozi igro in pri našem delu so nam v veliko pomoč različne pravljice, ki so zelo poučne in jih otroci nekako posvojijo vse tja do osnovne šole,« pojasnjujejo medicinske sestre in dodajajo: »Na področju Ptuja in okolice delujemo pod vodstvom pedontološke specialistične dejavnosti, ki jo vodi Tanja Tantegel, dr. dent. med. spec., tri preventivne medicinske sestre za zobozdravstveno vzgojo in preventivo.« Medicinske sestre za zobozdravstveno vzgojo Ptuj ^ APROVIZACIJA - organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami, ELARA - ime Jupitrovega satelita (premer okrog 75 km), • ENIJ - starorimski pesnik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. junija 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Hipokratova ali hipokritova prisega? Ljudski glas je pravzaprav zelo vprašljiva reč, saj zelo hitro neko stvar z enega primera posploši na vse. Saj poznate to: Gorenjci so škrti (pa sem prepričan, da ste srečali marsikaterega, ki je dal za rundo, samo mu niste verjeli, da je res Gorenjec); Celjani so divjaki na cestah (pa čeprav danes ob vseslovenski 'glo-balizaciji' registrskih tablic nikoli ne moremo biti prepričani, ali je bik za volanom celjski ali kranjski - ptujski gotovo ni, ker pri nas smo vozniki normalni); Dolenjci in Štajerci se ga vlijemo sedemkrat na teden (nimam komentarja); Prekmur-cem se za vse 'džebe' (ali ponekod 'gebe') ... Tako posploševanje je tudi pri poklicih: novinarji lažemo (še nikoli se nisem zlagal... ha ha ha); direktorji kradejo (no, pretiravamo - Hildo in Bavčarja so spravili za rešetke, našega ptujskega še nobenega - zaenkrat); zdravniki so pohlepni (a je res pohlep, če oddelaš svojih osem 4 4 ur v javni službi, pa si potem še isti dan 24 ur dežuren, nekaj ur si mentor mladim specializantom, vmes za nekaj ur skočiš v svojo privatno prakso in fušat v kako drugo zdravstveno ustanovo? Ze Ajnštajn je rekel, da je čas relativen in se s hitrostjo spreminja. Ce je torej zdravnik hiter in izgoreva kot hiper pogon na vesoljski ladji Enterprise, spravi mimogrede v en dan za kakih 40 ur plačila. Po ta malem!). _ Pa smo k ^^^^^ se oni dan za šankom obregnili ob zdravniško Hipokratovo prisego (pač to je sedaj aktualno, ko zdravniki modro delajo). Prisege seveda nihče od nas še ni bral (tudi mnogi zdravniki ne, razen če so se jo morali naučiti ob vpisu na faks na pamet kot mi v mladih časih pionirsko zaprisego: 'Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil ...' (haha, to smo upoštevali tako kot zdravniki Hipokratovo prisego ...) Kaj torej pravi prisega? Ze uvod je zanimiv: 'Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče ...' Mater, koliko bogov imajo naši bogovi v belem! Človek se spomni na Menarta: 'Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima!' In tega se držimo v glavnem vsi. Tudi če smo v beli halji (na primer malarji ...). Je torej prisega Hipokratova ali hipokritova? Vaš bančni vernik Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 1 4 3 7 6 7 5 9 6 9 7 3 8 6 5 9 4 2 3 8 5 1 8 4 2 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©© €€€ O Bik ¥¥¥ © €€ OOO Dvojčka ¥ ©©© € OO Rak ¥¥¥ ©© €€€ O Lev ¥ ©©© €€ OOO Devica ¥¥¥ © € OO Tehtnica ¥¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥¥¥ ©© € OOO Strelec ¥ ©©© €€ O Kozorog ¥¥ © €€€ OO Vodnar ¥ ©©© €€ OO m ¥¥¥ ©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 11. junij do 17. junij 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 11. junij 11:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Orfobongoband v Špajzi 17:00 Sv. Trojica, parkirišče ob Trojiškem jezeru, TrojicFest, Akrojoga v naravi 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše, družina med ljubeznijo in odgovornostjo 18:00 Sv. Trojica, pri mostu ob Trojiškem jezeru, TrojicaFest, Predavanje o konoplji 18:00 Ptuj, Mestni kino, predavanja Se zavedaš tveganja, doping, prehranska dopolnila, THC 19:00 Sv. Trojica, Kulturni dom, Trojicafest, Prestavitev zbornika Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Pravljični večer za odrasle 20:00 Ptuj, The legend pub, Murkova ulica, odprtje razstave fotografiji in pogovorni večer Sreda, 12. junij 09:00 Pragersko, Kulturni dom DPD Svoboda, posvetovalnica Preprečevanje padcev v domačem okolju 10:00 Hajdina, občina, sprejem za mini maturante in dobitnike priznanj na dobrotah slovenskih kmetij in Vino Ptuj 2019, minimaturanti ob 10.00, za dobitniki priznanj ob 16. uri 14:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, Osebnostni koktajl: Zakaj mi gredo določeni ljudje na živce?! 17:00 Sv. Trojica, zbor na parkirišču ob Trojiškem jezeru, TrojicaFest, Joga v naravi 18:00 Videm, Vidova klet, predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja Vino Ptuj 2019, Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in nagrajencev na Dobrotah slovenskih kmetij 18:00 Center Bodidobro, Ptuj, brezplačna predstavitev tehnike in orodij Access Bars, Access Bars imenujemo 32 točk na glavi, kjer se z nežnim dotikom točk telo sprosti in pride v zelo kratkem času v theta stanje, ki je stanje globoke relaksacije 18:00 Videm, Vidova klet, praznik občine Videm, predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja Vino Ptuj 2019 18:00 Sv. Trojica, samostanska klet, TrojicaFest, Prestavite stripa in pogovor z avtorjem Romeom Štraklom 18:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstavitev knjižice Katarine Šmid iz zbirke Umetnine v žepu - Orfejev spomenik na Ptuju 19:00 Sv. Trojica, samostanska klet, TrojicaFest, Stand up komedija s Tinom Vodopivcem Četrtek, 13. junij 09:00 Laporje 120, Hiša zelišč, Dan odprtih vrat Hiše zelišč v Laporju, od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 09:00 Hajdina, občina, sprejem za odličnjake občine Hajdina 11:00 Stari log, KS, posvetovalnica Hipertenzija 15:00 Sv. Trojica, samostanska klet, TrojicaFest, predavanje Alternativne možnosti reševanja sporov 17:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, Joga obraza po Savininem sistemu 17:00 Sv. Trojica, zbor na parkirišču ob Trojiškem jezeru, TrojicaFest, zvočna terapija z gongi in predavanje o lepotah življenja 18:00 Ormož, Dom kulture, festival Ormoško poletje, muzikal Med nebom in zemljo 18:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe, Posvet Mesto z(a) naravo, jaz sem za EPK, iskanje rešitev za sooblikovanje zelenih sistemov mesta 19:00 Sv. Trojica, samostansko dvorišče, TrojicaFest, gledališka predstava Leonardo da Vinci med resnico in domnevo 19:00 Sv. Trojica, TrojicaFest, Akademija in koncert vokalne skupine Vox Angelika 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave udeleženk tečaja fotografije 20:00 Cerkev Sv. Trojica v Halozah, Življenje novo se budi, koncert Trojiškega vokalnega ansambla Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Mladinska knjiga. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Silva Bračko, Maribor. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ! VELIKA I KNJIGA j ZA KRAjEK rA«; Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 11. junija 2019 J «j \ v na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP w \ , i- , znamif Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! j Informacije in rezervacije: '' A T P - Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Orjnož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevozi NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki toste v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sktenm ni^cmsl^ razmerje za Štajerski tedrnk. Brezplačno boste lahko uživali vse p°letne s°b°te na morju (od 29. 6. do 31. 8. 2019). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. «c^dioPTUI Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! torek • 11. junija 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 OS:00 Revija zborov na Vurberku, 1 ,de 09:20 200 let pouka v Stopcrcah 10:20 Gostilna pr' Francct' 11:20 Oddaja iz preteklosti 13:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Kmečki praznik v Stopcrcah 20:00 Revija zborov na Vurberku, 1 .del 21:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 22:00 Otvoritev TlC-a na Ptujski Gori 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si SP 08:00 Soki 20 za 20 10:00 22r praznik Občine Starše 11 :50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Direndaj na OŠ Starše 19:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 20:00 Dan vrtca na Hajdini 21:10 Soki 20 za 20 22:10 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Lenart-v živo 20:00 Zaključek zborov t>S Doraava 21:00 M i in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Onnoza uredništva: c^mava 11 M. 2262 DORN AVA; ¡nfo@sipw.si 23:00 Video Strani kontakt: 02 754 00 33; 041 61B 044 www. siptv.si Martieting: Megamarkeling .: o C 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK POLITIKA Kako je Marjan Podobnik porušil pomladne mostove AFERA Po diktatu fašistične Levice nad podjetnika Aleša Štrancarja INTERVJU Boštjan Poklukar: notranji minister o ilegalnih migrantih DOSJE Pogovor Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem Mali oglasi SREDAJE DAN STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče, mesni tip, v teži 130 do 200 kg. Cena 1,70 €/kg. Možnost dostave. Ptuj. Tel. 041 670 766. KUPIM traktor in nekaj priključkov, po možnosti v kompletu. Tel. 031 445 956. PRODAM travnik, 2,21 ara, v Tržcu v občini Videm pri Ptuju in njivo, 63,64 ara, v Suhi veji, primerna za gradnjo. Tel. 040 596 229. PRODAM frezo za Gorenje Muto z okroglim priklopom v zelo dobrem stanju in dva motorja Akme in Lambordžini. Tel. 051 376 732. PRODAMO prašiča, težkega 160 kg, in 8 odojkov. Tel. 031 552 910. PRODAM prašiča domače reje, cena po dogovoru, in bursko kozo. Tel. 070 896 081. RAZNO ŽELEZNIŠKE pragove - švelerje prodam. Rabljeni in lepo ohranjeni. Cena za kos 15,00 €. Tel. 041 893 305. Umrli so Stanislav Kolednik, Cirkulane, Pohorje 16, roj. 1934 - umrl 28. maja 2019; Marija Potočnik, roj. Serdinšek, Ptujska Gora 82, roj. 1942 - umrla 30. maja 2019; Alojzija Merc, roj. Maroh, Dežno pri Podlehniku 1a, roj. 1936 - umrla 31. maja 2019; Franc Lah, Pobrežje 95, roj. 1937 - umrl 31. maja 2019; Albina Majcen, roj. Janžekovič, Bratislavci 44, roj. 1943 - umrla 1. junija 2019; Rudolf Cimprič, Mihovci pri Veliki Nedelji 10b, roj. 1936 - umrl 1. junij 2019; Marija Zelenko, Kicar 35, roj. 1936 - umrla 1. junij 2019; Franc Potočnik, Dornava 148, roj. 1954 - umrl 2. junij 2019. KMETIJSKA ZADRUGA LENART z.0.0. VSE ZA KMETIJSTVO in VRTIČKARJE GRADBENI MATERIAL ODKUPI ŽIVINE, MLEKA IN PRIDELKOV ZASTOPNIKI za semensko koruza NS iz Novega Sada in podjetja Schauman Trudimo se za ljudi kot ste VI. Vaš zanesljiv partner v kmetijstvu. Vabljeni v naše poslovalnice KZ Center Lenart, Prodajalna BENEDIKT, Prodajalna CANKOVA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna CERKVEN JAK Prodajalna KUZMA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna JUROVSKI DOL, Prodajalna ROGASOVCI, KZ OIL - Prodajalna SVETA ANA, Prodajalna ŠALOVCI, Prodajalna VERŽEJ 027293650 www.kzlenart.siinfo@kzlenart.si Kmetijska zadruga Lenart z.o.o., Industrijska ulica 24,2230 Lenart v Slovenskih Goricah Ptuj, Podravje • Veliko besed o prihodnosti slovenske prašičereje Bitka za doma skotene ali samo vzrejene prašiče Slovenska prašičereja je na tleh. Ker pa imamo Slovenci najraje prav svinjsko meso, jo je treba rešiti; povečati obseg reje, prilagoditi razpise, prep-ričatijavnost, predvsem pa povezati celotno verigo, od prireje prašičev, predelave mesa do trženja. Peter Pribožič, vodja ptujske kmetijske svetovalne službe, opisuje stanje v slovenski prašičereji kot zelo slabo, čeprav imata posebej Štajerska in Pomurje idealne pogoje zanjo. Slovenci še zmeraj pojemo veliko svinjskega mesa, kar 40 kg po prebivalcu, vendar ga doma pridelamo samo za eno tretjino, kar pomeni, da smo zelo daleč od samooskrbe. V začetku leta 2018 je bilo v Podravju 6.026 kmetij s pitanci, 1.271 pa s plemenskimi svinjami. Medtem ko je bila nekoč naša prašičereja na visokem nivoju, danes obseg reje pada, še posebej plemenskih živali. Da ni razvite države brez razvite prašičereje, je prepričan Emil Erjavec z oddelka za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete. »Gre namreč za kompleksen sistem, ki zahteva stroko, organizacijo in sodelovanje. In vse to dela težave naši državi. Že več kot 20 let se pogovarjamo o strategiji razvoja prašičereje, vse smo se že dogovorili in sprejeli, potem pa so šle stvari žal povsem svojo pot. Zdaj smo tako daleč, da je prašičereja tako rekoč na tleh, zato sta samo dve poti: ali bo dokončno propadla ali pa bomo ukrepali.« Opisal je več modelov donosne prašičereje, sam pa stavil na tistega, ki mu sledijo tudi Avstrijci, Bavarci, Italijani, Španci in Švicarji, in kjer je rdeča nit celotne verige lokalna blagovna znamka, ki ščiti tako rejca kot potrošnika. Usposobljenemu rejcu stoji ob strani stroka, pogodbe preko zadrug ali živilske industrije so sklenjene dolgoročno, vključena je trgovina. »Prepričan sem, da bi samo 15 specializiranih svetovalcev na terenu lahko naredilo čudež. Seveda pa bo potrebnega tudi več razumevanja in posluha na lokalnem nivoju: danes kmet že težko postavi farmo, saj mu tega lokalna skupnost pogosto ne dovoli, seveda pa gradnje ne zmore sam, ampak potrebuje finančno pomoč države. Če hočemo rešiti prašičerejo, mora v zgodbo stopiti tudi živilsko predelovalna industrija, čeprav ji kmet več ne zaupa.« Vsi proti prašičerejcu Veliko upov polagajo v znak Izbrana kakovost Slovenije, je pove- veniji rojenih in vzrejenih prašičev, saj ko greš v službo v Avstrijo, tudi ne postaneš Avstrijec, ampak si še zmeraj Slovenec. Prašičereja ne bi smela biti političen, ampak ekonomski problem, pa je poudaril Erjavec. »Pri nas vse spolitiziramo in kar naprej bi nekaj 'mučkali'. Za uspešno prašičerejo je potrebno nepolitično pogajanje in soglasje vseh deležnikov. Moč je v ekonomiki kmetov, le združiti se morate, kajti nasprotnik je velik, pravzaprav gre za samo tri velike igralce, pripravljen sem iti za mediatorja.« Franc Režonja, direktor KGZS Murska Sobota, je zaskrbljen, saj imajo posamezniki moč vladati celemu sektorju, kar je rak rana slovenske prašičereje. »Veliko krivde je seveda tudi na samih kmetih, ki se premalo povezujejo med seboj, in na nerazumevanju javnosti, ki jo farme pogosto motijo. Je pa ena stvar, ki bi jo lahko naredila država za izdelke, ki so v celoti pridelani v Sloveniji: pokazala bi dobro voljo in se odrekla delu davka na dodano vrednost.« Senka Dreu dal vodja sektorja za živinorejo pri KGZS Danilo Potokar. »Če hočemo v tem znaku uporabiti tudi ime države, potem ga lahko pridobijo le meso in mesni izdelki prašičev, ki so rojeni in vzrejeni v Sloveniji, ne pa tudi tisti, ki so samo vzrejeni.« Milena Kovač z oddelka za zo-otehniko ljubljanske biotehniške fakultete je poudarila pomen sodelovanja, ki pri nas šepa, predvsem pa večje produktivnosti tako ljudi kot živali. Na Danskem imajo letno 30 pitancev na svinjo, pri nas pa je ta številka precej nižja, pri boljših farmah znaša 18 pitancev. Na njene besede se je odzval rejec Janez Kac iz Miklavža na Dravskem polju, češ da jih ni korektno primerjati z danskimi rejci, ki imajo podporo celega sistema. »Proti slovenskemu pra-šičerejcu pa so vsi in je vse nastro-jeno: najprej smo imeli zemljiški maksimum, zdaj bi morali biti čez noč konkurenčni Zahodu. Podeželje je nekoč pripadalo kmetijstvu, danes pa postaja spalno naselje, kjer kmetje ne smemo več ničesar delati. Ne moremo graditi, ker lahko vsak svetnik prepreči sprejetje potrebnih aktov. 20 let bi rad gradil, a nimam možnosti, saj so na načrtovani lokaciji že zrasle hiše. Če nimamo osnovnih pogojev za delo, nam niti državne spodbude ne bodo pomagale.« Prašičerejska kemija • V« V • I in prašičerejska mafija O večji produktivnosti je razmišljal tudi Janez Golob, rejec iz Zlatoličja: »Zakaj imajo zunaj 30 pitancev na svinjo? Ker rejci uporabljajo kemijo, mi pa ne. 60 let se naša kmetija ukvarja s prašičerejo, imamo dolgo tradicijo, pa vendar se nam danes dogaja, da pujskov ne moremo prodati v Sloveniji, ampak gredo v tujino. To je narobe svet. Vsi vemo, kje v tem poslu je zares denar, kje je ta mafija, ki ga vodi.« Oba rejca sta se strinjala, da znak Izbrana kakovost Slovenije pripada samo izdelkom iz v Slo- Če pride kuga, ne potrebujemo več načrtov Medtem ko je bila še kratek čas nazaj afriška prašičja kuga oddaljena nevarnost za domače in divje prašiče, pa ta smrtonosna bolezen, ki lahko pomeni tudi konec prašičje populacije na prizadetem območju, že močno trka tudi na slovenska vrata. Danilo Potokar iz KGZS je zato pozval rejce prašičev, naj bodo previdni in naj dosledno sledijo preventivnim navodilom. »Trdno se zaprite, kajti če pride afriška prašičja kuga, ne bomo potrebovali nobenih načrtov za reševanje sektorja prašičereje več. Tudi zaradi grožnje te epidemije je še toliko pomembneje, da pujskov ne kupujemo v tujini, ampak poskrbimo, da imamo svoje.« S ptujske okrogle mize o težavah, izzivih in prihodnosti slovenske prašičereje. o *.> -- Rojstva: Doroteja Namesnik, — 0 Ulica Roberta Kukovca 23, Maribor - deček Marin; Natalija Jurgec, Zechnerjeva ulica 15, Ptuj - deček Kimi; Lea Skok, Podgorci 3a, Podgorci - deklica Daša; Maja Murkovič, Cezanjevci 41, Ljutomer - deček Rok; Eva Matjašič, Borovci 5b, Markovci - deček Jaša; Marjana Fajfar - deklica; Gordana Bučar - Luka; Ksenija Bačič - deček; Jasmina Tretinjak - deklica Eva; Maša Vajda - deček Kian;Danijela Kosi - deklica Neža; Tamara Plavčak - deklica Isabella; Tanja Nedeljko - deček Tim; Mateja Pogorevc - deklica Neja; Monika Šalamun - deklica. Poroke - Ptuj: Denis Pak in Marjeta Horvat, Kukava 70; Jernej Hren in Urška Madžarac, Avstrija; Smiljan Arnuš in Suzana Fradl, Trnovski vrh 28; Robert Irgl in Simona Požegar, Bišečki Vrh 28; Anton Žilavec in Alenka Frangež, Zgornja Polskava, Partizanska ulica 9; Niko Prekoršek in Branka Kerec, Maribor, Lackova cesta 37; Nace Matičič, Kamnik, Jelovškova ulica 3, in Mihela Planinšec r> Op«. Maribor, Golarjeva ulica 10. «—O - t »=7 t O c? C , v Ce Anton (13.) seje proso, gre Vid (15.) tretji dan pogledat, če z njim kaj bo. Danes bo sprva pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 27 do 33 °C. Nad južno Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah priteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi topel in razmeroma suh zrak. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 11.06.2019 12.06.2019 13.06.2019 14.06.2019 4* * o 17 17 18 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 32 32 32 33 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V V V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG rolo. ou Vir: ARSO