Šolski postavi v kranjskem deželnem zboru. Oči vseh kranjskih učiteljev obernjene bile so na letošnji deželni zbor, in ko šolskih postav ni bilo kmali na dnevni red, uganovali so že nekteri to iu uno, in se že bali, da bi se tudi letos ne zgodilo tako, kakor že dvakrat popred, da bi se namreč zbor sklenil in ne bi vravnal za šolstvo in učiteljstvo toliko važnih postav. To pot naše upanje ni bilo zastonj, kajti obe naši šolski postavi prišle ste na versto, in reči moramo, da ste bili za večino kranjskega šolstva in učiteljstva vgodno rešeni. 28. preteč in obravnavala se je postava, kako naj se vravna napravljanje, zderžavanje, obiskovanje javnih ljudskih šol". Poročilo šolskega odseka je bral in zagovarjal L. Svetec. Po sporočilu je §. 17. te postave odsekova večina določila tako-le: BDolžnost v šolo hoditi se praviloma začenja s spolnjenim 6. letom starosti in traja praviloma do spolnjenega 12. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine ali podnebne okoliščine vendar okrajna šolska gosposka izjemno more dovoliti, da se dolžnost v šolo hoditi začenja §e le s spolnjenim 7. ali 8. letom starosti". V splošni debati je poslanec Miha Tavčar govoril zoper postavo sploh, ker ne odobruje silstva za šolo in to tem manj za sedanjo, ki se zove brezverska. Dežman govori za postavo. V specijalni debati so se predlagali različni nasveti, in sicer najpred k §. 17.: Večina odseka šolskega (Bleiweis, Grabrijan, Costa in Toman) je nasvetovala, naj se glasi tako-le: BDolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se zacenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spolnjenega 12. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 8. ali 7. letom". — Manjšina odsekova (Apfaltrern, Dežman, Svetec) nasvotuje ta §. tako-le: nDolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spol- njenega 14. leta starosti. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna žolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. lotom. Isto tako snse okrajna šolska oblast dovoliti, da se odpusto otroci iz šole, ki so spolnili 12. leto, in so se šolskib predmetov popolnoma naučili".. —• Dr. Costa v soglasji z večino šolskega odseka nasvetuje §. 17. po sledečib besedah: nDolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja praviloma do spolnjenega 12., v mestih in trgih s 3. - ali večrazrednimi šolami pa do spolnjenega 14. leta. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom. Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se tudi v mestib in trgih odpuste iz šole otroci, ki so spolnili 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili. — Dr. Razlag predlaga k §. 17., ako bi se sprejel po besedab. odsekove večine, sledeči dodatni nasvet: ,,Po dovršeni ljudski šoli so učenci zavezani, nadaljevalno š o 1 o ob nedeljah in praznikih za poduk v praktičnih predmetih, sosebno gospodarstva, do spolnjenega 15. leta obiskovati". — Baron Apfaltrern in Kromer nasvetujeta, da bi se §. 17. sprejel po besedah odsekove manjšine. — Miha Tavčar nasvetuje, ako bi se premembni nasvet dr. Coste sprejel, sledečo resolucijo: ,,Deželnemu odboru se daje nalog, izdelati in v prihodnji sesiji predložiti načrt postave, kako bi se nadaljevalne in ponavljevalne ljudske šole na deželi do 16. leta starosti vravnale in vpeljale". — Dežman spodbija nasvete di'. Coste in dr. Razlag-a ter zagovarja besede odsekove manjšine. — Dr. Bleiweis spodbija dodatni nasvet dr. Razlag-a zato, ker so dosedanje nedeljske šole principielno odpravljene in nove se morajo še le stvariti po drugem načinu, nedeljske šole se tebi nič, meni nič ne morejo vriniti v to postavo,- on pa podpira po Tavčarju nasvetovano resolucijo. — Poročevalec Svetec zagovarja v obširnem govoru predlog odsekove manjšine. — Pri glasovanji nasveta odsekove manjšine in dr. Razlaga padeta; sprejme se pa §. 17. po nasvetu dr. Coste in pa Tavčarjeva resolucija. — K §. 24. nasvetuje poslanec Pintar, da bi krajna šolska oblast pregledovala zapisnik zamud namesti Bvsakega pol meseca", kakor šolski odsek predlaga, le Bvsaki mesec". Nasvetu Pintarjevemu ugovarjata Dežraan in poročevalec Svetec. Pri glasovanji obvelja predlog odsekov. — §. 38. se po predlogu odseka glasi tako-le: ,,Z ozirom na to, koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdelf deželna šolska oblast po nasvetu okrajne gosposke šole po občinah, v kterih so, v 4 razrede, in šolski denar se potem na 30, 20, 15 in 10 krajcarjev na mesec postavi za vsacega šolo obiskajočega otroka". — Dr. Razlag predlaga, da se ima §. 38. tako-le glasiti: nUčnina je v vseb ljudskih šolah odpravljena". — Poslauec Zagorec zagovarja ta predlog; Kromer in poročevalec Svetec podpirata predlog odsekov, da naj učmna (šolski denar) ostane. Pri glasovanji obvelja §. 38. po besedah odsekovih. — Potem Dežman predlaga, da se ima §. 44. glasiti tako-le: BMed potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: a) nagrada za okrajno učiteljsko knjižnico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne pkiče pobirati; b) stroški za okrajne učiteljske shode obsegajoč tudi odškodnino udom za potovanje; c) odškodnina za potovanjc in dnine poslancem okrajnib shodov v deželne shode. — Ta predlog sije večina šolskegaodseka prisvojila. — Dr. Razlag nasvetuje, da se ima v točki n) izbrisati sledeči stavek: ,,za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače pobirati". — Pri glasovanji §. 44. se točka a) sprejme po nasvetu dr. Razlaga, točki b) irr c) obveljate po predlogu Dežmana, oztioma šolskega odseka. Konečno se je tudi v 3. branji sprejela sklenjena postava. Naposled se še deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na ubožnost in davčno preobloženost naše dežele in opiraje se na vladno zagotovilo izdela prošnjo do c. k. ministerstva za nauk in bogočastje, da bi blagovolilo nakloniti kolikor mogoče zdatno podporo za naše javne ljudske šole iz državnega zaklada. C. kr. deželni predsednik obljubi, da bode krepko podpiral to prošnjo. 2. t. m. bila je v deželnem zboru na versti za kranjske učitelje prevažna postava za vravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah. Poročevalec bil je baron Apfaltrern. Dr. Costa nasvetuje, da naj se poročilo in postava ne bere, ker ga imajo že tako vsi poslanci v rokab, temuč naj se sprejme ,,en bloc", pa naj se vsak govornik prej oglasi, o kterem §. hoče govoriti ali kaj pristaviti. Radostno smo videli iz poročila, da je šolski oddelek vladni načert znatno zboljšal, ker n. pr. (§. 24.) določuje , da naj učitelji svojo plačo dobivajo pri gotovi blagajnici, pri davkariji, za stanovanje (§. 33.), ako ga ni na v šolskem poslopji, naj se mu daje 20^ od njegove plače; podučitelju naj se daje 70^ učiteljeve plače, ne pa samo 60^ po vladinem predlogu. Naj bolje pa je to, da se je učiteljeva služba od orglarjeve in cerkvenikove popolnoma ločila, da bode učitelj (kakor srao mi že tolikrat povdarjali) svojo plačo dobival samo ko t učitel j, in da naj se dotični prihodki ločijo in vsaki svojeinu namenu izroče. Poročevalec Apfaltrern pravi, da šolski odsek sam še pristavlja k §. 28. to, da bode učitelj gotovo plačo pri davkariji dobival (da se ne bode godilo, kakor sc že tii pa tam po sosednih deželah godi, da blagajnica včasi učiteljev nima s čim izplačevati), je treba, da je v blagajnici vedno denar. Pristavek naj se torej glasi: Deželni odbor naj skrbf za to, dabode za davkarijske blagajnice denar vedno pripravljen, kedar bi ga bilo treba za učiteljske plače. Ta pristavek sprejme se enoglasno — brez ugovora. Dr. Zarnik govori proti dostavku v §. 24., kteri učiteljem prepoveduje, posebej podučevati ali ,,pour" (nachstunden) dajati". On pravi, da je v principu za to, da naj se učiteljii prepove, posebej podučevati, toda učitelju naj se da toliko plače, da bode kot tak in kot družinski oče mogel živeti, t. j. da naj se mu naj manj 800 gld. letne plače. Sedaj pa je postava, ktera učiteljem prepoveduje posebej podučevati, nepraktiCna in neizpeljiva; postav pa ne delamo zato, da bi se prekoračevale. Tudi v Terstu so te poure postavno prepovedali, pa so to prepoved zopet preklicali, ker so videli, da jim učiteljev manjka. Ako učitelju prepovemo, v šoli posebej podučevati, najel bode drugej stanovanje, napraviti bode moral si mize in stole, kar ga bode še več stalo, in imel bode doma svojo drugo šolo, da le postave formalco ne bode prekoračil. V takem primerljeji jemljemo mu tedaj denar iz žepa. Ako se reče, da ta določba velja le samo v mestih, ker so poure največ v msstih navadne, ne vem, čemu se to sploh v postavo devlje, kajtiče enkrat naši kmetje pridejo do spoznanja, da je šola tako važna naprava, da je dobro, da se učitelju še za posebni poduk kaj doplača, potem smemo biti veseli. Govornik predlaga, naj se v tem §. izpuste besede, ktere učitelju prepovedujejo posebej podučevati. — Svetec se ne vjema v Zarnikovim predlogom. On terdi, da s tem, če se poure prepovedujejo, se ne prepoveduje, da bi učitelj ne smel po hišah učiti zunaj šolskih ur; samo tista uavada se hoče odpraviti, da se nekteri bogatejši otroci, ki učitelju za to plačajo, po šoli še priderže in se posebej podučujejo. To pa je škodljivo za moralo, ker se v šoli 'siromaki ločijo od bogatejših in ker se tu pripeti marsiktera zloraba. C. k. deželni predsednik grof Auersperg pravi, da se popolno vjema s Svetcevim predlogom in še celo opominja, da vlada ne bi poterdila take šolskepostave, ktera bi dopuščala poure. Potem dr. Zarnik zopet pobija Svetcev predlog, in Svetec se zopet poganja za svojo misel. Pintar podpira Zarnikov predlog in navaja, da na deželi se mora ravno učitelj pečati ž odgojo in s podučevanjem. če učitelj ne bode smel posebej podučevati, kdo neki bode potem podučeval? Kromer Zarnika posebno zavrača zavoljo tega, ker je djal, da bi bila taka zabramba neizvedljiva. On pravi: nJaz menim, da imajo c. k. oblastnije še toliko moči, da bodo gospode učitelje silile, postavo popolno spoštovati, — in gospodje učitelji nam pa morajo tudi hraležni biti, da jim v taki revščini tako lepo povišamo plačo, kakor smo s to postavo storili". Poročevalec Apfaltrern poteguje se za odsekov nasvet, pobija Zarnikov predlog s tem, da poudarja, kako zel6 so dobri stvari pri šoli škodljive poure. Učenci bogatih staršev imeli so v šoli protekcijo, otroci Bubogih hudičev" pasobili odpahovani. Poure so bile zloraba in neka sila (gelderpressung). Učiteljem, kteri bodo po novi postavi dobivali plačilo, pa tudi ne bode treba, posebej podučevati, kajti preračunilo se je, da bode p. nadučitelj na deželi s plačo in z vsemi dokladami vred tu pa tam imel na leto celo 1000 gold. do 1100 gold. — in s tako plačo bode že sbajal, ter se mu ne bode treba puliti za tistih par gold., ki bi mu jih poure dajale. Pri glasovanji po imenih se sprejme Zarnikov nazvet, da naj se namreč prepoved pour iz postave zbriše. Na versti je §. 52., pri kterem se tudi dr. Zarnik naj prvi prav krepko oglasi, ter pravi: BV tera paragrafu tiči za naše učitelje velika nevarnost. Vlada je prav tam v kotiček skrila veliko past, v katero bi se sami vjeli, ako postavo z določbo tega paragrafa sklenemo. Reče se tii na konci, da se sme precej odstaviti tisti učitelj, ki se je Btako obnašal v državljanskih zadevah, da se to ne strinja z njegovo službo", ali kakor se pravi v nemškem tekstu: Bwelcher sich eines mit seiner dienstlichen Stellung unvereinbaren staatsburgerlichen Verhaltens schuldig gemacht hat". To je past. Kaj se pa to pravi: »korrectes staatsbiirgerlickes Verhalten", gospoda? Nekdaj pod Bachom se je pregrešil v Bdržavljanskem vedenji", kdor je nosil dolge lase in študentovsko kapico. (Smeh. Dobro!) Take so lovili in na policijo tirali in zapirali. In dan danes je nUstavovernost" mera za dobro državljansko dobrovedenje. In če ta paragraf sprejmemo, damo naše narodne učitelje pod nož našib protivnikov. Saj smo videli, ka je vlada Mrhala po prelomu ustave (dobro!) postavila pri nas za deželnega šolskega svetovalca, samo ker nij naroden! še enkrat rečem: po prelomu ustave! (Viharni dobroklici med poslanci in na galeriji.) Ta paragraf bi samo mogoče storil, da se po postavnem potu našim učiteljem krivice goditi niorejo. Odstavili bi jih 5 ali 6, in s tem druge ostrašili, da bi morali delati za nam protivno stranko, kakor je činovnike in učitelje na Hrvatskem Rauch odstavljal, da je druge steroriziral. Ako se učitelj pregrešf, saj imamo kazenski zakonik, za vse veljaven, po tem naj so kaznuje, ne pa, da bi ga kar Bstante pede" zapoditi mogli". ,,Ali reklo mi se bode: vi hočete, da so slovenski učitelji agitatorji, to pa ne gre, učitelj naj bo učitelj. Jaz pa pravim: to se lahko vsakemu stanu reče, advokatu, kupcu, duhovniku — ostani pri svojem kopitu, in ne pečaj se za politiko. To je pa krivo. Politika in država bo tačas dobra, kadar se bodo vsi stanovi za njo brigali. če se smejo drugi pečati za njo, zakaj ne učitelj po svojem prepričanji ? Učitelj tem bolj, ker je na deželi zraven duhovnika po nekaterih krajih edini izobražen človek. In jaz še naravnost povem, da ima stranka, kateri pripadati imam jaz čast, interes, da je učitelj dober domoljub, dober Slovenec, da bode otroke v šoll tudi podučeval, katerega rodu so, da so Slovenci in sorodniki velicega slovanskega plemena. Potem ne bode naš kmet več tako slabo podučen, kakor je bil po vaših šolah (obrnjen proti levici), kjer so ga učili, da se s ,,kransko špraho" nkan.or ne pride. — Kakoršna je denašnja nam protivna vlada, in kako bi z našimi učitelji ravnala, če ta paragraf sprejmemo, to nam priča odpuščenje iz mariborske gimnazije prof. Šumatia in Pajka, o katerih so saim vladni organi rekli, da nijsta nič zakrivila, temuč da so jih samo kot politični osobi odstranili". Kromer' je za to, da se ta paragraf ohrani v postavi. Javni služabnik mora biti pod strahom. če bo vsak pravico imel agitirati, je državna zveza nemogoča. Zarnik: ,,Kot dober jurist bode g. Kromer vedel, da iinamo kazenski zakonik, ki je zadosti proti vsacemu, kdor se pregreši". Poročevalec Apfaltrern bi sicer bil za to, da se ta paragraf stilizira drugače; a nij za to, da bi se izpustil. Glasuje se po imenih. Nasvet dr. Zarnika sprejme se s 24 glasovi (vsi narodnjaki in dr. Suppan, kateri je v tem slučaji res liberalnega skazal se) proti 12 nemškim glasovom, ki so bili za učiteljsko »past". Svetec svetuje stilističen popravek, ki se sprejme. Dr. Razlag govori k paragrafu 81. ki se glasi: Vsi učitelji, katcri po preskušnji o učiteljski pripravnosti dobe službo, so zavezani, da vplačajo v pokojninsko blagajnico 10 odstotkov od svoje prve za pokojnino števne plače, potem ko bode vravnana, in ravno toliko od zneska, za katerega se jim pozneja plača zboljša in od doklade od službenih let ali od pravilne doklade. Vrh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka svojih letnih za pokojnino števnih dobodkov. Dr. Razlag svetuje, naj se ta §. izpusti, ker učiteljein jemlje zdatne procente na leto. Predlog se ne podpira. Dalje govori dr. Razlag k §. 87., ki se glasi: Prva v §. 30 zaznamovana doklada od službenih let gre že postavljenim udoni učiteljstva samo tedaj, če že' petnajst let služijo na kaki javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanib nepretrgoraa in z vspehom. Sicer pa stopijo v užitek prve doklade od službenih let še le tedaj, ko so spolnili petnajsto službeno leto. Dr. Razlag kaže protislovje tega paragrafa, in nasvetuje namesto 15 le 5 let. Njegov predlog se od narodne strani podpira, a kasneje pri glasovanji z malo večino pade. (Proti njemu so glasovali razen levičarjev tudi Tavčar, Grabrijan, Kramar, Toman.) Postava se potem v tretjem branji sprejme. Tako se je rodila v našem deželnem zboru toliko zaželjena šolska postava. Akoravno nekteri nenašinci v tej postavi vidijo toliko zaprek, da ji že naprej prorokujejo neveljavnost in potetjenje na najvišjem mestu, vendar mi kranjski učitelji prav z mirnim sercem pričakujemo in se terdno nadjamo, da bode slavno ministerstvo to postavo v poterjenje priporočilo in da bode kinali kmali zadobila naj višje poterjenje, kajti skrajni čas je, da se kranjskim učiteljem zdatno pomaga. Da bi ta postava zarad dovoljenib ,,pour" ali zarad skerčenega §. 52. ne bila sprejeta, ne moremo misliti. Poure bodo po novem učnem načertu same po sebi odpadle, ker učitelj zraven 5 do 6 učnih šolskih ur na dan gotovo ne bode mogel še posebej podučevati, in tudi starši ne bodo pustili otrokom po 7 in več ur na dan v šoli sedeti, kajti to bi bilo nenaravno. Na dcželi so poure komaj po imenu znane, ker nikomur ne pride na misel, da bi še za posebne ure kaj plačeval, in ako bi kdo poure hotel, je to po Zarnikovih besedah gotovo dobro znamenje sedanjega napredka. V mestih sO poure že skoro popolno odpravljene, in godi se sedaj ravno narobe, kakor je bilo nekdaj v mestih s tako iraenovanimi Mekstrastunden". Sedaj hodijo starši ubogih zanikernih otrok učitelja prosit, da bi njihove v šolskih naukih zaostale otroke posebej podučeval, da bi vendar kaj pred prišli h kakemu kruhu. Ako se učitelj takih ubožičkov usraili, dobi od staršev se ve da ne drugega, kakor ,,Bog plati!" Kar pa se tiče §. 52., kteremu so se po dr. Zarnikovem nasvetu nekoliko perote pristrigle, se more slavna vlada na kranjske učitelje popolno zanašati in jim verjeti, da se ne bodo v deržavljanskih zadevah nikdar (ako slabo obnašali, da bi se to ne strinjalo z njihovo službo; tedaj še enkrat rečemo: Mi kranjski učitelji terdno upamo, da bode višja vlada to postavo odobrila in jo tudi Njihovo Veličanstvo, ktero se tudi na kranjske učitelje blagodušno ozira, na korist šolstva in učiteljstva gotovo poterdilo. V tej terdni nadi živf večina naših kranjskih učiteljev! Kot dostavek k tej obravnavi pridenemo tu še kosček iz postave za vravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske in sicer II. oddelek o službrnih dohodkih učiteljskega osebja. §§. 21. do 44. glase" se tako-le: „§. 21. Letno plaeo učitcljev določuje po predlogu tistih, kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati, deželna šolska oblast. §. 22. Naj manjši znesek stanovitne letne plače, ktero imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavuem rnestu v Ljubljani 600 gld., v drugih občinah pa 400 gold. §. 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah naj se določi najmanj znesek stanovitne letne plače G00 goldinarjev. §. 24. Vse stalne denarne prejemke, ktere ima učitelj po zavezi posameznih oseb iz zavodov i. dr., pobira (s pridržkom, da se varuje njih namen za kako posebno reč) občina na račun šole, ter jib dotični davkariji odrajtuje. §. 25. Premenljivi denarni doneski naj se po srednjem znesku zadnjih treh let nemudoma premene v stalni prejeniek na račun šole; bira pri posameznih prebivalcih in pobiranje denarja za novo leto ni več dopuščeno. §. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se ona po srednji tržni ceni od let 1834—1863 (izločivši leto z najvišjo in z najnižjo ceno), ali kjer se tržna cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev (z ozirom na zgoraj irnenovano srednjo ceno) v stalni denarni znesek na račun šole meni. §. 27. Užitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjib štejejo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejejo dotični davki in priklade. §. 28. Kar po odštetvi teh užitkov (§. 37.) do stanovitne učiteljeve letne plače še manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesičnih obrokih naprej plačevati občina, oziroma šolski okraj, po dotični davkariji. Ako ima sedanji fcas kaka učiteljska služba večje dobodke, naj se sedanjemu uživalcu nekračene puste. §. 29. To, kar si učitelj pridobi po dovoljenem stranskem opravku, kakor tudi vrednost najemščine od službenega stanovanja, ali stanovnina, ki mu namesti tega gre, potem nagrade, pomoCi, doklade i. dr., ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače. §. 30. Učitelji, kteri so za trdno postavljeni pet let na javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgano s primernira vspehom delovali, dobijo v mesečnih obrokib naprej plačljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmanjšc letne plače (§§. 22 iu 23)/ Na enaki način jim daje vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spolnjenega 30. leta te službe pravico do druge doklade, ktera se ima odmeriti z 10 procenti od manjSe letne plače. Znesek, za kterega zdajšnji dohodki kake učiteljske službe presegajo postavno najmanjšo letno plačo (§. 28.), se ne sme vrajtovati v tako službeno letno doklado. §.31. Šolskiin občinam oziroma šolskim okrajem, kteri učiteljem naraesto službene letne doklade raji dajo pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veče plače, je to dovoljeno pod tem pogojem, da se plača po teh viših stopnjah tako razdeli, da se učitelju vsakih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procentov od najmaujšega znezka (§. 22). §. 32. Ravnateljem meščanskib šol gre opravilne doklade 200 gold., nadučifeljem drugih tri- ali večrazrednih ljudskib šol opravilne doklade 100 gld., nadučiteljem na dvorazrednih ljudskih šolah 50 gld. opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo. Tain, kjer so za plačo više stopnje, se ravnatelj ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi na najvišo stopnjo plače. §. 33. Vsak šolski ravnatelj iraa pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov, ktero naj se mu da, če je mogoče, v šolskem poslopji. Ako se mu stanovanje ne more dati, gre niu za to 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine. §. 34. Drugi učitelji imajo pvavico do prostega stanovanja le takrat, ako ga že imajo, ko se inoč te. postave začne. Ravno to veljd, tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo uživa; ta se jim mora tudi pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo. §. 35. Učiteljska služba z zemljiščem (§. 27) ima tudi pravico, da se ji dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba. §. 36. Plača podučiteljeva meri se s 70 odstotki najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.) §. 37. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ima stanovanje že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi pripoznati, ako bi se mu omenjeno stanovanje vzelo. §. 38. Dokler podučitelji niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti. §. 39. Plača ženskega učiteljskega osebja se vravnava po pravilih, ki so postavljena za moške (§§. 22—38); vendar se vstanovljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistcga števila, ktero v enakih razmerah spada na moške. §. 40. Učitelji nezapovedanib učnih predraetov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela v vseh v §. 15 al. 2 in 3 v državni postavi od 14. maja 1869 zaznamovanib primerljejib dobe stanovitne nagrade, ktere po meri učilnib ur na teden določuje okrajna šolska oblast. §. 41. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali za trdno postavljene učeče osebe naj se zdržujejo vsakoršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnaDJi časti njihovega stanu nasproti, ali kat bi jemala 6as za natančno spolnovanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se lahko niislila kaka pristranost pri spolnovanji učiteljske službe. §. 42. Učiteljska služba se od organistovske in mežnarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in vsaki svojemu nameuu i?roči. Noben ud učiteijskega stana ne sme od časa, ko bodo po §§. 22. do 32. pričujoče postave njegovi prejemki vravnani, cerkvenikove službe opravljati. §. 43. Okrajna šolska oblast mora na prostopke prepovedi v §. 41. in 42. izrečene ojstro čuvati, in ako zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičnemu da največ šest tednov odloga, v katerera času se mora ali šolski službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati. Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti.