V Vidmu seja mešane komisije Slovenija-FJK za kmetijstvo Novoizvoljeni komenski župan Danijel Božič na obisku v sosednji občini Devin-Nabrežina /8 Zmagoslavje jugonostalgije na letošnjem 22. Trst Film festivalu V /M6 Primorski Holokavst: kdo ve za rjave trikotnike? POLJANKA DOLHAR Na današnji dan pred še-stinšestdesetimi leti so sovjetski vojaki osvobodili Auschwitz. Taborišče pri poljskem mestu Os-wiecim je postalo simbol vseh nacističnih taborišč, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Leta 2005 je generalna skupščina Združenih narodov razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na holokavst. Šestdeset let po koncu 2. svetovne voj -ne. Šestdeset let je bilo potrebnih, da se svet javno pokloni najbrž najbolj množični načrtni moriji v zgodovini človeštva, ki so jo zakrivili nacistični in njemu prijateljski režimi. Bolje pozno kot nikoli. Zamisel je bila vsekakor uspešna: vsako leto se ob 27. januarju zvrsti vse več pobud, ki želijo predvsem mladim približati pretekle grozote. Holokavst se je v javno zavest zapisal predvsem kot šoa - poboj okrog šest milijonov Judov, kot vemo pa je bilo med žrtvami tudi veliko predstavnikov nekaterih drugih »manjvrednih« skupin: Slovanov, Romov, Jehovih prič, homoseksualcev, političnih nasprotnikov. Nacisti so bili tudi v tem izredno natančni: vsako kategorijo jetnikov je označevala posebna barva trikotnikov, ki so bili prišiti na njihova oblačila. O Davidovi zvezdi, dveh rumenih trikotnikih, ki sta označevala Jude, sta se svetovno zgodovinopisje in literatura obširno razpisala. Na rdeče trikotnike -politične disidente - neutrudno opozarja tržaški pisatelj Boris Pahor: ob skoraj vsakem javnem nastopu izprosi aplavz za vse svoje sotrpine, ki se niso vrnili. Kaj pa ostali trikotniki? Njihove barve počasi bledijo. Večina najbrž ne ve za rjave, vijoličaste ali roza trikotnike, ki so zapečatili življenja tisočih Romov, Jehovih prič in homoseksualcev. Tudi med žrtvami nacizma in fašizma obstajajo razlike, mrtvi 1. kategorije ...in daleč za njimi vsi ostali. Pozabljeni holokavsti. In najbrž prav zato, ker gre za prezrte tragedije, dovoljujemo, da se, sicer v milejši obliki, ponavljajo. Da Francija odredi izgon Romov, da so homoseksualci na italijanskih ulicah žrtve verbalnih in fizičnih napadov, na drugih koncih sveta pa celo zapornih kazni in smrtnih obsodb. A dan spomina na holokavst lahko služi tudi temu, da odkrijemo zamolčane tragedije. V tržaškem kinu Ariston bo nocoj govor o porrajmosu. Priznam, te besede, s katero Romi označujejo svoj holokavst, nisem nikoli slišala. Bojim se, da nisem edina. dnevnik ČETRTEK, 27. JANUARJA 2011 Št. 22 (20.037) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Za nezaupnico glasovalo 292 poslancev, proti 314, 2 pa sta se vzdržala Minister Bondi prestal nezaupnico SVP za vzdržan glas dosegla obvezo za »historiziranje« fašističnih spomenikov TRST - Pobude ob Dnevu spomina na holokavst Ohraniti spomin na grozote, ki se nikakor ne smejo ponoviti TRST - Ob današnjem Dnevu spomina na holokavst ponuja Trst vrsto pobud, vrhunec katerih predstavlja slovesnost v Rižarni, kjer bodo na vrsti polaganje vencev, verski obredi in slavnostna govora. Kulturna ponudba z raznimi predsta- vitvami in koncerti je bogata, prve pobude za ohranjanje spomina na najbolj žalostna poglavja 20. stoletja pa smo beležili že včeraj. Pri Sv. Soboti je potekala baklada, ki jo vsako leto organizira Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič (foto Kroma). Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in Pokrajina Trst pa sta predstavila DVD z dokumentarnim filmom o nasilju, ki je v preteklem stoletju okrvavilo tržaško zemljo. Na 7. strani RIM - Minister za kulturo Sandro Bondi ostaja na svojem mestu. Poslanska zbornica je včeraj zavrnila predloga nezaupnice, ki sta ju proti njemu ločeno predstavila leva sredina in tretji blok. Za nezaupnico je glasovalo 292 poslancev, proti 314, dva pa sta se vzdržala. Beli glas sta oddala predstavnika Južnotirolske ljudske stranke Siegfried Brugger in Karl Zeller, ki pa sta v zameno nekaj dosegla. Z Bondijem sta namreč sklenila dogovor, po katerem bodo fašistične spomenike v Bocnu umaknili v muzeje oz. jih opremili z napisi, s katerimi jih bodo predstavili v njihovem zgodovinskem kontekstu. Na 6. strani Marca peta izvedba sejma Olio Capitale Na 4. strani Reggio Emilia: Tito predmet polemike Na 6. strani Trst: avtobusi 300 krat okoli sveta Na 8. strani V podgorski obrtniški coni tudi trgovine Na 14. strani Obdukcija na truplu Pina Brumattija Na 14. strani Direktiva EU spodbuja čezmejno zdravstvo Na 14. strani ZDA - Govor Obama za inovacije in varčevanje WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je svoj drugi govor o položaju v državi izkoristil za poziv Američanom k vlaganjem v inovacije, izobraževanje in infrastrukturo, napovedal pa je tudi nekaj varčevalnih ukrepov. Zunanji politiki je namenil le manjši del govora na koncu. Politikom obeh strank, ki so letos med govorom sedeli pomešani med seboj, je sporočil, da so se volivci novembra lani na kongresnih volitvah odločili za deljeno odgovornost obeh strank pri vladanju. Na 13. strani RONKE - Dvajsetletnica odprtja kulturne ustanove Pertinijeva knjižnica referenčna točka za Slovence iz Laškega Pomembna referenčna točka za slovensko narodno skupnost v Laškem, ob tem pa katalizator kulturnih pobud na teritoriju ter kraj srečevanja med dvema jezikovnima skupnostima. Vse to in več je občinska knjižnica Sandro Pertini v Ronkah, ki ravno v teh dneh praznuje svoj 20. rojstni dan. Sedež na Trgu Unita v Ronkah so slovesno odprli 26. januarja 1991, od takrat pa je knjižnica stalno rasla in zbrala čez 3.600 članov. V palači tik ob ronškem županstvu imajo približno 80.000 knjig in drugih dokumentov. Ob časopisih ter 6.000 dvd-jih in glasbenih zgoščenkah razpolaga knjižnica z bogatim fondom slovenskih knjig, ki šteje približno 5.000 enot. Na 15. strani 2 Četrtek, 27. januarja 2011 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Odbor Evropskega parlamenta potrdil poročilo o Hrvaški Pripravljenost na pomoč Zagrebu, da konča pogajanja do konca junija V tem primeru bi Hrvaška lahko postala članica najpozneje konec leta 2013 BRUSELJ - Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je včeraj v Bruslju potrdil poročilo o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo. V njem med drugim hrvaško vlado poziva k nadaljnji krepitvi administrativnih zmogljivosti teles za boj proti korupciji in spodbujanju kulture politične odgovornosti. Poročevalec Hannes Swoboda je po sprejetju poročila izpostavil odločenost, da se Hrvaški pomaga končati pogajanja do konca junija letos. "V tem primeru je lahko članstvo Hrvaške v Evropski uniji realnost med 1. januarjem 2013 in 1. januarjem 2014," je izjavil. Ob tem je poročevalec poudaril, da bo vstop Hrvaške v unijo okrepil tako Evropsko unijo kot regijo Zahodnega Balkana, saj bo drugim državam v regiji močna spodbuda za uresničevanje nujnih političnih, gospodarskih in zakonodajnih reform. "Poleg tega, da bo članstvo Hrvaške utrdilo stabilnost regije in vzpodbudilo prizadevanja držav Zahodnega Balkana za vključitev v unijo, smo poudarili tudi to, da bo morala kandidatka do konca pogajanj izpolniti vrsto zahtevnih pogojev," je sprejetje poročila komentiral evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares). Področja, na katerih so odstopanja od evropskih standardov še najbolj očitna, so po Vaj-glovem mnenju delovanje pravosodja in javne uprave, korupcija, svoboda medijev in povratek pobeglega oziroma izgnanega srbskega prebivalstva. Vajgl je še poudaril, da se je kot poročevalec v senci v imenu skupine evropskih liberalcev trudil, da je bila podpora Zagrebu nedvoumna, hkrati pa objektivna in kritična, ko gre za prepočasen napredek na področjih, ki so za EU pomembna. Ob tem je Vajgl zadovoljen, da je bila sprejeta večina njegovih dopolnil k poročilu, v katerih je izpostavil nekatera vprašanja, ki so temelj dobrega in stabilnega sosedstva, kot je reševanje vprašanj meje z vsemi sosedi, spoštovanje manjšin in poprava krivic, ki jih je zapustila vojna. Slovenska delegacija v Evropski ljudski stranki (EPP), ki jo sestavljajo Milan Zver, Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle, pa je pozdravila poročilo o napredku Hrvaške na poti do polnopravnega članstva v Evropski uniji in menila, da je pomembno okrepiti dinamiko pristopnega procesa z doslednim izpolnjevanjem pristopnih pogojev. Letno poročilo po njihovih besedah tudi letos poudarja pomen dobrega sosedstva, sprave, sodelovanja in urejanja medsebojnih odprtih vprašanj, še posebej mejnih, ter v tem duhu omenja tudi sklenitev arbitražnega sporazuma med Zagreb naj bi najkasneje konec leta 2013 postal ena od prestolnic držav Evropske unije Slovenijo in Hrvaško, s pomočjo katerega naj bi obe državi dokončno rešili problem meje. Slovenski člani EPP so evropske kolege tudi posebej opozorili na probleme, ki jih imajo slovenski lastniki zemljišč na Hrvaškem pri uveljavljanju lastninskih pravic, zlasti ko hočejo lastnino vpisati v zemljiško knjigo, in poudarili nujnost ureditve zadev na področju delovanja pravosodja na Hrvaškem. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic in hrvaška premierka Jadranka Kosor pa sta se včeraj odzvala na torkovo izjavo poročevalca Evropskega parlamenta Hannesa Swobode, da bi lahko Hrvaška pogajanja končala junija letos in članica EU postala najhitreje leta 2013 oz. najkasneje leta 2014. Josipovic je zaradi te izjave izrazil nezadovoljstvo, Kosorjeva na drugi strani pa zadovoljstvo. Josipovic je dejal, da ga je Swobodi-na izjava, da bi lahko Hrvaška članica EU postala šele leta 2014, neprijetno presenetila. Hrvaški predsednik je sicer cilj hrvaške vlade, da Hrvaška postane članica EU leta 2013, včeraj ocenil kot realen. Kosorjeva pa je izrazila zadovoljstvo zaradi izjave, da bi Hrvaška lahko junija letos končala pogajanja in postala polnono-pravna članica povezave najhitreje leta 2013. Hrvaška premierka je torkove Swo-bodine izjave in napovedi včeraj ocenila kot dobre in usmerjene k "skupnemu cilju, da Hrvaška postane 28. članica EU". (STA) MARIBOR - Vlada Pahor zagotovil nad 33 milijonov evrov za EPK MARIBOR - Slovenski premier Borut Pahor je med včerajšnjim obiskom na sedežu zavoda Maribor 2012, ki vodi projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), obelodanil sklepe s prejšnje seje vlade, na kateri so omenjenemu zavodu zagotovili 13,4 milijona evrov programskih sredstev ter potrdili 20 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje umetnostne galerije in knjižnice.Po srečanju z vodstvom zavoda Maribor 2012 in mariborskim županom Francem Kanglerjem je ministrica za kulturo Majda Širca dejala, da se je tako "transparentno in dokončno zaprla finančna konstrukcija tudi na tistih področjih, ki so ostajala še odprta". Programski direktor EPK Mitja Čander je bil s pogovori zelo zadovoljen. Predstavljeni sklepi vlade po njegovih besedah prinašajo optimizem tako na programski kot investicijski ravni. Po njegovih besedah je zelo pomemben tudi sklep, ki zavodu Maribor 2012 omogoča ob sredstvih ministrstva za kulturo tudi črpanje sredstev za razvojno naravnane programe iz drugih vladnih resorjev. TRST - Prizivno sodišče Štiri obsodbe zaradi zrušenega mostu Chiavalir TRST - Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo vse štiri obsodbe na račun prav tolikih uslužbencev podjetja Consol-strade, ki so jih krivili, da so odgovorni za zrušenje mostu Chiavalir v kraju Tramonti di sopra v pokrajini Pordenon. Do nesreče, ki ji je botrovala površnost podjetja, je prišlo decembra 2004. Na prvi stopnji je pordenonsko sodišče aprila 2009 obsodilo vodjo delovišča Franca Fuscella na osem mesecev, odgovornega za gradbeni poseg Micheleja Artusata na eno leto, tehničnega direktorja podjetja Consol-strade Domenica Bruna na leto in štiri mesece, delavca Virgilia Cirianija pa na eno leto zaporne kazni. Tržaško drugostopenjsko sodišče je obsodbe potrdilo, obsojenci pa bodo morali poravnati sodne stroške ter stroške za vse opravljene ekspertize. Ena od teh je dokazala, da je bilo na mostu enostavno premalo vijakov. Odvetnik Franca Fuscella je že napovedal priziv na kasacijsko sodišče. Most se je zrušil 14. decembra 2004 med preizkušanjem njegove stabilnosti. Ena oseba se je v nesreči poškodovala. Most so popravili in spet odprli šele 25. julija 2009. S 25 goljufijami povzročil 1,6 milijona evrov škode LJUBLJANA - Kriminalisti oddelka za gospodarsko kriminaliteto so zaradi suma 25 goljufij kazensko ovadili 49-letnega moškega z območja Maribora. Osumljeni je namreč brez dovoljenj prodajal stanovanja in na ta način povzročil za 1,6 milijona evrov materialne škode, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. V predkazenskem postopku, ki se je začel na podlagi prijave oškodovancev, so kriminalisti ugotovili, da je osumljeni 25 oškodovancem od februarja do septembra 2009 prodal stanovanja v večstanovanjski stavbi v okolici Ljubljane, za katera ni imel urejene ustrezne dokumentacije oziroma dovoljenj, o čemer pa kupce stanovanj ob sklenitvi pogodbe ni seznanil. S tem so bili posamezni kupci oškodovani za vsote od 36.000 do 105.000 evrov, skupna materialna škoda pa znaša okoli 1,6 milijona evrov. Za opisano kaznivo dejanje goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika RS je predpisana kazen od enega do osmih let zapora, še dodajajo v sporočilu policijske uprave Ljubljana. Cariniki v osebnem vozilu našli več kot 65 kg morskih školjk SEČOVLJE - Cariniki so včeraj zjutraj na mejnem prehodu Dragonja v osebnem vozilu hrvaškega državljana odkrili več kot 65 kilogramov morskih školjk, ki so bile brez kakršnihkoli veterinarskih ali zdravstvenih dokumentov, so sporočili s Carinske uprave RS. Po njihovih navedbah gre za 42,8 kilograma dondol in 22,7 kilograma mušol. Cariniki so skupaj s policisti opravljali poostren nadzor nad vozili pri vstopu v EU. V osebnem vozilu hrvaškega državljana so odkrili nenavaden tovor pod pokrovom motorja in za zadnjim sedežem, izkazalo se je, da so v vrečah skrite morske školjke. Kot so na carinski upravi še zapisali v sporočilu za javnost, so školjke blago, za katerega veljajo omejitve in prepovedi. Izpolnjevati morajo zdravstvene in veterinarske zahteve, omogočena pa mora biti tudi sledljivost prehrambenih proizvodov. Ker so bile brez veterinarskih in zdravstvenih dokumentov, jih je carina predala veterinarski službi v uničenje, zoper voznika pa bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. (STA) SLOVENIJA - Kriminalistična preiskava zaradi več sumov korupcije Med pridržanimi sodnik celjskega sodišča Jemal naj bi podkupnine - Po ustavi imajo sodniki zagotovljeno imuniteto, ki jim jo lahko odvzame le državni zbor - Kriminalistična akcija še ni končana LJUBLJANA - Kriminalisti so včeraj zjutraj v okviru preiskave zaradi več sumov jemanja podkupnine v Celju opravili več hišnih preiskav in pridržali več oseb, med katerimi je tudi celjski sodnik Milko Škoberne. Tekom dneva so ga prepeljali na zaslišanje v Ljubljano, če bi preiskovalni sodnik zoper njega želel odrediti pripor, pa se bo o tem moral izreči še državni zbor. Po neuradnih podatkih so pridržali tri osebe, med katerimi naj bi bil poleg sodnika Škoberneta še direktor podjetja Komunala Laško Marjan Salobir. "Operativne aktivnosti kriminalistične policije na terenu še vedno potekajo, v naslednjih dneh pa se bo nadaljeval popis in pregled zasežene poslovne dokumentacije, računalniške opreme ter drugih predmetov in podatkov, ki so bili zaseženi pri izvajanju hišnih preiskav oziroma zbiranju obvestil v predkazenskem postopku," so sporočili z Generalne policijske uprave. Po ustavi imajo sodniki zagotovljeno imuniteto, ki jim jo lahko odvzame le državni zbor (DZ). Osumljeni sodnik je v 48-urnem policijskem pridržanju, nakar bo predvidoma priveden k preiskovalnemu sodniku, so povedali v DZ. Kot so pojasnili, ima tožilec na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku možnost predlagati odreditev pripora in vložiti zahtevo za preiskavo. V skladu s 136. členom zakona o kazenskem postopku mora imeti ob vložitvi zahteve za preiskavo tudi dovoljenje DZ. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v izjavi za medije povedal, da ga je informacija o pridržanju Škoberneta neprijetno presenetila, predvsem zaradi vrste kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil, saj gre za zlorabo sodniške funkcije. Omenjeni primer po njegovi oceni dokazuje, da ni nihče nedotakljiv in da postopki veljajo za vse enako. Izrazil je pričakovanje, da bodo dejstva v nadaljnjem postopku hitro in zanesljivo razjasnjena. Ob tem je zagotovil, da bo potek postopka tudi sam pozorno spremljal. Po besedah pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata mora tudi predsednik vrhovnega sodišča še odločati o suspenzu sodnika. Masleša je sicer dejal, da je še preuranje-no govoriti o morebitnem odvzemu imunitete in o morebitnem prenosu krajevne pristojnosti sojenja. Šele ko pride zadeva pred sodišče, lahko sodnik od državnega zbora zahteva pre- sojo o odvzemu imunitete, je pojasnil. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je ob robu vladnega obiska Podravja pojasnil, je bil doslej zgolj obveščen o tem, da je bila odvzeta prostost sodniku celjskega okrožnega sodišča. "Takšen dogodek je vreden obžalovanja. To dokazuje, da noben sistem ni sam po sebi naravno imun na korupcijo, žal tudi pravosodni ne. Je pa v tej nesrečni zgodbi dobra okoliščina to, da je tako dejanje odkrito ter da ga organi pregona in sodstvo obravnavajo," je dejal Škrlec. Kot je dodal, je pomembno, da bodo ti organi svojo nalogo preiskave in procesuiranja takega dejanja, če je do njega res prišlo, zaključili v čim krajšem času. Tudi predsednica slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je poudarila, da je v njihovem interesu, da se ta zadeva čim prej vsestransko razišče. V zgodovini slovenskega sodstva od osamosvojitve dalje so po njenih besedah že bili primeri, ko so sodniku sodili zaradi kaznivih dejanj, povezanih z njegovim delom. Navadno so taki sodniki sami odšli še pred zaključkom postopka, ker so ocenili, da gre za napako, zaradi katere ne morejo nadaljevati s sod- niško kariero, je pojasnila. V dveh desetletjih so mogoče enemu ali dvema sodnikoma prekinili sodniško funkcijo zaradi dokazanih kaznivih dejanj, še pravi Roblekova. Za kakšna kazniva dejanja je šlo, pa se ne spomni. Primer celjskega sodnika Škoberneta je po oceni Roblekove lahko škodljiv za ugled sodnikov. "Vsak tak primer zagotovo meče slabo luč na nas, saj že tako zaradi dela, ki ga opravljamo, nismo priljubljeni," je še dejala predsednica sodniškega društva. Iz komisije za preprečevanje korupcije pa so sporočili, da pričakujejo odločen in sistemski odziv Sodnega sveta, Državnotožilskega sveta, Odvetniške zbornice in ministrstva za pravosodje. "To so organi, ki lahko in v tem času tudi morajo jasno in z lastno integriteto pokazati ne samo, da velja za tovrstna dejanja ničelna toleranca, temveč tudi zavzeti držo, da se od takih primerov ne distancira z izgovorom, da gre zgolj za posamične primere in ne dejansko za sistemski problem," so zapisali. Takšni dogodki lahko, če ne bo primernega odziva, v očeh javnosti še dodatno oslabijo zaupanje ljudi v institucije pravne države, opozarjajo v komisiji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 28. januarja 2011 27 VIDEM - Sestanek mešane komisije Slovenija-FJK za kmetijstvo, gozdarstvo in naravne vire Projekti za Benečijo, skupne znamke in območja Natura 2000 Komisija je zasedala v ponedeljek v Vidmu - Z omenjenimi temami se bodo ukvarjale posebne skupine VIDEM - Slovenija in Furlanija-Julijska krajina bosta preverili možnosti za izvajanje projektov za razvoj podeželja v Benečiji, poleg tega podpirata tudi predloge o promociji skupnih blagovnih znamk tipičnih krajevnih proizvodov. Vse to bosta preverjali posebni skupini, prav tako se bo posebna delovna skupina ukvarjala z možnostjo čim večjega usklajevanja glede upravljanja in razvoja zaščitenih območij Natura 2000. To je rezultat ponedeljkovega srečanja mešane komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in naravne vire v prostorih Deželne direkcije za kmetijske, naravne in gozdne dobrine v Vidmu. Komisija, v kateri je FJK zastopal direktor omenjene direkcije Luca Bulfone, Republiko Slovenijo pa direktor direkto-rata na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Ravnik, je ob pregledu prejšnjega delovanja (zadnjič se je sestala maja lani na Dobrovem) obravnavala možnost izvajanja čezmejnih projektov za razvoj podeželja, ki bi lahko zanimali območje Benečije oz. Posočja spričo predloga, ki je bil iznesen na lanskem srečanju med slovenskim ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom in deželnim odbornikom Claudiom Violinom o konkretnih projektih. Udeleženci sestanka so soglašali, da je glede tega treba pregledati možnosti, ki se ponujajo v okviru razpisa, ki je predviden za projekte ob kopenski meji, poleg tega pa tudi podpreti že začete projekte. Projekti, ki zanimajo Benečijo, so predvsem trije: projekt Prostor kostanja 2, dalje projekt VG Pratis za obnavljanje pašnikov na višinskih območjih in projekt Alpen Meat, katerega cilj je spodbuditi sodelovanje tolminskega in kobariškega območja z Benečijo na področju proizvodnje mesa za ovrednotenje živinoreje. Prav tako so se na seji strinjali, da bi bilo pametno in koristno podpreti pobude za ovrednotenje skupnih zaščitnih znakov tipičnih krajevnih proizvodov, kot je npr. predlog vinogradnikov z obeh strani meje za skupno blagovno znamko terana. V obeh primerih se bosta s posameznima vprašanjema ukvarjali posebni komisiji. Posebna komisija pa se bo ukvarjala tudi z vprašanjem evropskih zaščitenih območij Natura 2000: v slednja je vključenih 75 odstotkov tržaškega in goriškega Krasa, na slovenski strani pa celoten Kras. V FJK je v teku priprava načrtov za upravljanje teh območij, kar tudi skrbi Kmečko zvezo, ki sta jo na ponedeljkovi seji zastopala tajnik Edi Bukavec in tajnik za videmsko pokrajino Stefano Predan. Od tod predlog, da bi bili taki načrti in pobude za razvoj teritorija čim bolj usklajeni. Udeleženci srečanja so si bili glede obravnavanih točk precej v sozvočju KULTURA Tischlerjeva nagrada Hanziju Gabrielu CELOVEC - Letošnjo XXXII. Tischlerjevo nagrado, poimenovano po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jo-šku Tischlerju, bo prejel pionir tam-buraštva na Koroškem Hanzi Gabriel. Kakor piše v utemeljitvi, bo Hanzi Gabriel prejel nagrado za dolgoletna prizadevanja za slovensko kulturno življenje na Koroškem, predvsem na področju tamburaštva. Podelitev nagrade, ki jo podeljujeta NSKS in Krščanska kulturna zveza (KKZ) bo 2. februarja 2011 ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Slavnostni nagovor bo imel častni predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, uvodno besedo pa bo tokrat imel predsednik NSKS, diplomat Valentin Inzko. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli cerkveni pevski zbor iz Št. Janža in koroške tamburaške skupine. Lansko leto je Tischlerjevo nagrado prejela svetovno znana mezzo-sopranistka Bernarda Fink-Inzko. (I.L.) KOROŠKA - Dvojezične krajevne table Enotna lista presenetila z odpovedjo usklajevalnega sestanka v Dobrli vasi CELOVEC - V zvezi z nedeljo napovedanim usklajevalnim sestankom vseh političnih dejavnikov slovenske manjšine pred prvim pogajalskim krogom o dvojezičnih krajevnih tablah je prišlo do presenetljivega obrata. Predsedstvo Enotne liste (EL), ki naj bi bila prireditelj sestanka, je v torek zvečer sklenilo, da EL ne bo sklicala širšega posveta, ki je bil prvotno predviden za 30. januarja v Dobrli vasi. Na njem naj bi med 70 do 100 uglednih pripadnikov manjšine na čelu s predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev izdelalo usklajeno stališče slovenske manjšine za prvi krog pogajanj o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, ki bo 3. februarja 2011 z državnim sekretarjem Josefom Oster-mayerjem na Koroškem. Vzroka za presenetljivo odpoved usklajevalnega sestanka - prvi tovrstni sestanek je sredi decembra priredil Narodni svet koroških Slovencev na pobudo svojega predsednika Valentina Inzka - EL ni razkrila, je pa pozvala predsednike političnih organizacij manjšine, da se skupno pripravijo na pogovor z državnim sekretarjem Oster-mayerjem in tako potrdijo, da v smislu dogovorov na informacijskem sestanku 12. decembra 2010 pri Cingel-cu na Trati in skupne tiskovne izjave z dne 14. januarja 2011 enotno in usklajeno zastopajo interese narodne skupnosti. Prav tako EL pozdravlja obljubo predsednika ZSO Marjana Sturma, ki jo je izrekel v pogovoru s predsednikom EL Vladimirjem Smrtnikom, da bo takoj po srečanju z Ostermayerjem sklical širši informacijski sestanek vseh slovenskih struktur. Kot je včeraj EL še sporočila v izjavi za javnost, je predsedstvo zbirne stranke koroških Slovencev na torkovi seji razpravljalo tudi o delovnem programu EL in Politično-upravne akademije (PUAK) za leto 2011. Osrednji točki programa bosta volitve v koroško kmetijsko zbornico in občni zbor EL. Vladimir Smrtnik Slednji bo predvidoma septembra in naj bi bil v znamenju (nove) programske zasnove EL. Na sporedu pa bodo tudi volitve novega vodstva, pri čemer je Smrtnik v začetek leta namignil, da verjetno ne bo več kandidiral za predsednika. Kot slavnostnega govornika pa bo EL na zborovanje povabila predsednika danske stranke v Nemčiji »Südsc-hleswigscher Wählerverband« (SSW) Flemminga Mayerja. Predsednik SSW bo delegatom podrobneje predstavil uspešno programsko in organizacijsko usmeritev svoje stranke. EL v letu 2011 med drugim načrtuje tudi programski prireditvi »Kulturno-etnično bogastvo Južne Koroške in njegova dodana ekonomska vrednost« ter »Odseljevanje in zagotovitev socio-eko-nomskih okvirnih pogojev«. Prav tako bo PUAK izvedla skupno s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik simpozij ob 100-letnici rojstva očeta samostojnega političnega gibanja slovenske narodne skupnosti Mirka Ku-mra-Črčeja. Simpozij se bo posvetil predvsem vprašanju, kakšne možnosti in perspektive ima EL za prihodnost. Ivan Lukan POLITIKA - Deželni svet Poskus za rešitev rajonskih svetov TRST - Deželni svet bo prihodnji teden obravnaval zakon, ki bi dejansko ohranil pri življenju rajonske svete v Trstu, Gorici, Vidmu in Por- denonu. Med poročevalci zakona je tudi slovenski deželni svetnik Igor Kocijančič (Mavrična levica), ki upa, da bo ukrep odobren in da bodo na spomladanskih volitvah v Trstu in v Pordenonu tudi obnovili rajonske svete. Občina Trst bi ohranila dosedanjih sedem sosvetov. Pomisleke nad zakonom je izrazila Severna liga, ki se ne more kar tako izneveriti ministru Robertu Cal-deroliju, po mnenju katerega bi morali lokalne sosvete ohraniti le v mestih z več kot 500 tisoč prebivalci. Edini, ki nasprotujejo ohranitvi rajonskih svetov, so pristaši Antonia Di Pietra, ki so prepričani, da pomenijo ta izvoljena telesa potrato javnega denarja. To sicer ni res, dovolj bi bilo, da bi stranka Italije vrednot preverila zneske sejnin, ki jih dobivajo rajonski svetniki ter njihovi pred- Igor Kocijančič sedniki in niso nič v primerjavi npr. s plačami deželnih poslancev. Ukinitev rajonskih svetov bi na Tržaškem prizadela predvsem Kras in Kraševce, ki se tako ali drugače pritožujejo, da jih Občina Trst zanemarja oziroma da ni dovolj pozorna do problemov območja med Križem in Bazovico. Podobno velja za Gorico, kjer pa bodo zaradi števila prebivalstva na občinski ravni s težavo ohranili število dosedanjih rajonskih svetov (ali konzult, kot jih imenujejo občani). ZAGREB - V zvezi z zahtevo po izročitvi Hrvaška je Avstrijo zaprosila, da zasliši bivšega premierja Sanaderja ZAGREB - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je v torek zaprosil pristojne avstrijske oblasti, naj zaslišijo bivšega hrvaškega premierja Iva Sanaderja v zvezi z obtožbami, zaradi katerih Zagreb zahteva njegovo izročitev, je v torek zvečer potrdil tiskovni predstavnik Uskoka Vuk Buri-čic. Kot je še pojasnil, so v Avstrijo skupaj z zaprosilom poslali dokumentacijo, prevedeno v nemščino, iz katere je jasno razvidno, česa bremenijo Sanaderja. Če bo Avstrija ugodila zahtevi hrvaških preiskovalcev, bodo Sanaderja zaslišali avstrijski preiskovalci, Uskok pa je zaprosil, da hrvaškim preiskovalcem omogočijo navzočnost pri zaslišanju ter možnost zastavljanja vprašanj, je dejal Buričic. Novi hrvaški zakon o kazenskem postopku določa, da ne obtoženec niti njegovi odvetniki ne morejo dobiti vpogleda v preiskovalne dokumente, dokler osumljenec ne odgovori na vprašanja preiskovalcev. Odgovori so nato tudi dokazni material. Sanaderjeva obramba sicer meni, da je omenjeni pogoj za vpogled v zadevo že Ivo Sanader izpolnjen, saj so bivšega premierja in predsednika HDZ konec lanskega leta avstrijski preiskovalci zaslišali v priporu v Salz-burgu. Odvetniki so prejšnji ponedeljek potrdili, da so zato od Uskoka že zahtevali vpogled v dokumente, ki bremenijo Sanaderja. Pristojno zagrebško sodišče naj bi o njihovi zahtevi odločalo prihodnji teden, ko se bo preiskovalni sodnik vrnil z uradnega obiska v ZDA. Sanader je 10. decembra lani, kmalu po aretaciji v Avstriji, tamkajšnjim sodnikom dejal, da se ne počuti krivega kaznivih dejanj korupcije, katerih ga bre- meni hrvaško tožilstvo. Uskok ga sumi, da je zlorabil položaj in pooblastila v primeru nezakonitega poslovanja hrvaškega elektrogospodarstva in kemičnega podjetja Dioki. Sumijo ga tudi združevanja z drugimi osebami pri nezakonitem pridobivanju denarja iz državnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-Media. Bivši hrvaški premier je 9. decembra lani zapustil Hrvaško, ki je potem za njim razpisala tiralico, po aretaciji v Avstriji pa je zahtevala tudi njegovo izročitev. Sanader je v pogovoru za časopis Salzburger Nachrichten minuli konec tedna med drugim dejal, da ne bo privolil v poenostavljeni postopek izročitve Hrvaški, če njegovi odvetniki ne bodo dobili vpogleda v zadevo, ki jo je proti njemu sprožil Uskok. Sicer pa je sodišče v Lin-zu prejšnji teden zavrnilo njegovo pritožbo na ekstradicijski pripor, ki bo potekel najpozneje 18. marca. Medtem so sicer tudi avstrijske oblasti začele preiskavo proti Sanaderju zaradi suma pranja denarja v banki na avstrijskem Tirolskem. (STA) 4 Četrtek, 27. januarja 2011 GOSPODARSTVO SEJMI - Letos ga bo organizirala tržaška Trgovinska zbornica s podjetjem Aries Peti sejem Olio Capitale bo letos v drugi polovici marca Trend rasti zanimanja razstavljalcev in kupcev se nadaljuje tudi ob peti izvedbi TRST - Kljub temu, da tržaške sejemske družbe ni več, ker je v postopku likvidacije, sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale bo. Peto izvedbo te visoko specializirane sejemske prireditve bo letos, od 18. do 21. marca, organizirala tržaška Trgovinska zbornica oziroma njeno posebno podjetje Aries. Ob lanski odločitvi o likvidaciji visoko zadolžene sejemske družbe Fiera di Trieste Spa, je Trgovinska zbornica oziroma Aries prevzel nalogo organiziranja glavnih sejemskih dogodkov, ki so bili v koledarju sejemske družbe in med katerimi izstopata specializirani prireditvi Olio Capitale in TriestEspresso Caffe. Za marčni mednarodni oljčni sejem velja, da bo tudi peta izvedba potrdila trend rasti razstavljalcev in zanimanja, kot se je dogajalo ob vseh preteklih izvedbah, od prve leta 2007. Raslo je število razstavljalcev in obiskovalcev širila se je razstavna površina in množila programirana srečanja s kupci. Sejemski dogodek, ki je odprt za javnost, se je tako iz leta v leto uveljavljal in postal komercialni pojem za celotno verigo olja, lahko bi rekli italijanska izložba oljkarstva. Gre namreč za edini sejem v Italiji, ki je namenjen izključno olju. Organizatorji so zbrali že veliko prijav razstavljalcev in se zdaj ukvarjajo z razporeditvijo razstavnih prostorov. Poleg domačih, pretežno slovenskih oljkarjev s Tržaškega, je predvidena udeležba oljkarjev iz vseh glavnih italijanskih dežel, ki proizvajajo oljčno olje, in sicer s Sicilije, iz Apulije, Toskane, Li-gurije, Molizeja, Umbrije, Kalabrije itn. Kot je že v tradiciji, bodo seveda navzoči tudi proizvajalci oljčnega olja iz Slovenije in hrvaške Istre. Ekstradeviško oljčno olje je nesporen protagonist dogodka, ki pa se ne omejuje le na predstavljanje in degustiranje najboljših olj, ampak ga spremlja tudi bogat koledar stranskih prireditev, med katerimi je osrednja tekmovanje za naziv najboljšega olja, tudi ta edina tovrstna prireditev v Italiji. Tako kot na uspešnih prejšnjih izvedbah tekmovanja, bodo tudi letos nagrajena olja v treh kategorijah, in sicer olje z rahlo sadnim priokusom, s srednje močnim sadnim priokusom in z intenzivnim oljčnim priokusom. O njih bodo razsojali poklicni degustatorji, gostinci in obiskovalci. Tekmovanje se je sicer rodilo iz ideje tednika Teatro Naturale, ki ga vodi eden največjih italijanskih poznavalcev olja Luigi Caricato, ki bo tako kot pri prejšnjih izvedbah sodeloval tudi pri letošnjem Olio Capitale. Pogled na razstavno dvorano med lanskim sejmom Olio Capitale arhiv SEJMI - Od danes do nedelje V Vidmu se začenja 46. sejem Agriest VIDEM - Kmetijski stroji, enolo-gija, živinoreja, biomase, predvsem pa vrednost inovacije - to so teme, v znamenju katerih bo od danes do nedelje na videmskem sejmišču potekal 46. sejem Agriest s podnaslovom Coltivare il futuro (Obdelovati prihodnost). Prireditev je včeraj predstavil deželni odbornik za kmetijske, agroživilske in gozdne dobrine Claudio Violino, saj deželna uprava prepričano podpira to tradicionalno sejemsko prireditev, namenjeno primarnemu sektorju. Agriest je izložba tehnoloških novosti, ki spodbujajo inovativne procese v kmetijskem okolju in pospešujejo usmerjanje kmetijstva k novim izzivom, ki se že nakazujejo za pokrizno obdobje. Predvsem pa je sejem že leta priložnost za poglobitev najbolj aktualnih tem in problemov primarnega sektorja. Sejem Agriest bodo na sejmišču v Torreanu di Martignaccu odprli danes ob 12.30, čeprav se bo prvi posvet začel že ob 9.30. Prirejajo ga deželna di- rekcija za kmetijske, agroživilske in gozdne dobrine, deželna zveza zadrug Confcooperative FVG in deželne zadružne banke BCC, v ospredju razprave pa bo preverjanje rezultatov deželnega zakona za boj proti gospodarski krizi na področju kmetijstva in rotacijskega sklada za kmetijstvo. Med ostalimi spremljevalnimi prireditvami 46. izvedbe sejemskega dogodka, na katerega pridejo tudi obiskovalci iz Avstrije in Slovenije, naj omenimo popoldanski posvet deželne agencije za kmetijstvo Ersa, videmske univerze in centra za raziskovanje vinogradništva iz Conegliana o starih trtah v Furlaniji. Jutri bo na vrsti srečanje o kolektivni prehrani in posvet živinorejskih organizacij o novem programu evropske kmetijske politike po letu 2013. Tudi v nedeljo sta na programu dva simpozija, in sicer eden o novih zavarovalnih instrumentih v podporo kmetijskega kredita, drugi pa o mleku kot naravnem viru maščobne kisline omega 3. WEF - V Davosu se je začel 41. Svetovni gospodarski forum Več optimizma glede premagovanja globalne krize, evro pa še v nevarnosti DAVOS - Predstavniki svetovne politične in gospodarske elite v švicarskem zimskošportnem središču Davos so včeraj začeli 41. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Letošnji posvet pod vršaci vzhodne Švice poteka v znamenju iskanja odgovorov na izzive nove globalne realnosti po finančni in gospodarski krizi, v žarišču pa je predvsem območje evra z dolžniškimi krizami. Kot je v kratkem nagovoru pred začetkom srečanja poudaril ustanovitelj foruma Klaus Schwab, se svet še nikoli ni soočal s toliko kompleksnimi izzivi naenkrat. WEF je zato pred začetkom letošnjega foruma opravil posebno študijo o najpomembnejših globalnih izzivih v letu 2011. Najuglednejši predstavniki s političnega, gospodarskega, akademskega in civilnodružbenega področja so kot pet največjih izzivov navedli premike gospodarske moči od razvitih k hitro rastočim državam, ki jih je kriza močno pospešila, nadaljevanje eksplozivne rasti svetovnega prebivalstva, številne negotovosti glede globalnega gospodarskega okrevanja, poglabljanje neenakosti med državami in znotraj držav ter vprašanje omejenosti naravnih virov, ki predstavlja resno grožnjo stabilnosti. Med približno 2500 udeleženci iz poslovnega in političnega sveta, civilne družbe in sveta zabave, ki se bodo do konca tedna mudili v Davosu, je prihod napovedalo tudi 35 šefov držav in vlad. Za varnost udeležencev bo skrbelo 5000 mož postave. V tem trenutku se zahodna gospodarstva upočasnjujejo, rastejo pa razvijajoči se trgi, je izpostavil prvi mož indijskega in- formacijsko tehnološkega giganta Wipro Azim Premji. »Spreminja se razmerje moči. V naslednjih desetih letih bo gospodarstvo razvijajočih se trgov enako ali nekoliko večje od ameriškega,« je prepričan. Namestnik predsednika kitajske centralne banke Zhu Min meni, da okrevanje svetovnega gospodarstva še vedno najbolj spodbujata azijska giganta Indija in Kitajska. »Kitajska bo leto verjetno zaključila z devetodstotno, Indija pa z ose-modstotno gospodarsko rastjo,« je napovedal. Izvršni direktor ene največjih oglaševalskih družb na svetu, britanskega WPP, Martin Sorrell pa je opozoril tudi na druge vzhajajoče zvezde najhitreje razvijajočih se trgov. »To je desetletje Latinske Amerike in Brazilije. Azija pa nista samo Indija in Kitajska, pač pa so tu tudi Pakistan, Bangladeš in Tajska,« je dodal. Razpravo ekonomistov je včeraj odprl docent na New York University Nouriel Roubini, ki je tokrat odložil oblačila katastro-fista in povabil h gledanju »napol polnega kozarca«. Sploh je ozračje na forumu letos neprimerno bolj optimistično kot lani in predlani, kar potrjujejo tudi udeleženci rezerviranih srečanj. Tudi glede evropskih problemov je kljub veliki previdnosti prevladalo mnenje, da bo EU uspelo omejiti finančno krizo. »Klima na trgih se je nekoliko izboljšala, toda osnovni problem ni bil razrešen,« je opozoril Roubini, ki svari pred problemi na obrobju evroobmočja. »Obstaja tveganje, da se okužijo Portugalska, Španija in Belgija, kajti nekatere države, kot Grčija, so nesolventne, preložitev prestrukturiranja njihovega dolga na čas po letu 2013, kot je nardila EU, pa je velika napaka,« je prepričan francoski ekonomist. Monassijeva obiskala pristaniško poveljstvo TRST - Nova predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi se je včeraj na Pristaniškem poveljstvu sestala s poveljnikom An-toniom Basilejem in si ogledala operativno dvorano. V pogovoru s poveljnikom je izrazila željo po čim tesnejšem sodelovanju s pomorsko oblastjo pri reševanju najbolj akutnih problemov pristanišča, začenši s problemov dolgih kolon tovornjakov, ki na tržaškem nabrežju čakajo na vkrcanje za Turčijo. Basile, ki je tudi podpredsednik pristaniškega odbora, je predsednici zagotovil »brezpogojno razpoložljivost za vsako sodelovanje pri reševanju pomembnih izzivov, ki čakajo tržaško pristanišče«. Reforma upravljanja AREA Science parka TRST - Konzorcij za tržaško raziskovalno središče je odobril načrt za učinkovitost oziroma nov sistem upravljanja znanstvene ustanove, ki valorizira izkušnje in dejavnosti Aree na osnovi načel o transpa-rentnosti, resnice, možnosti preverjanja, doslednosti in ocenjevanja dela na večletni ravni. Načrt sloni na filozofiji. da mora ta instrument predstavljati ključni element za izboljšanje kakovosti storitev raziskovalne ustanove, za povečanje poklicnih kompetenc in za valorizacijo organizacijskih in individualnih rezultatov. Načrt uvaja nekaj novosti, med katerimi sta ocenjevanje individualnih dosežkov »od spodaj« in uvedba novega profila »vodje prednostnih strateških projektov«. MIB med 50 najboljšimi poslovnimi šolami TRST - Tržaška poslovna šola MIB School of Management se je uvrstila v skupino 50 najboljših poslovnih šol v Evropi in na svetu. Na evropski lestvici vodita pariška INSEAD in britanska London Business School, v Italiji pa je tržaška šola tretja po obeh milanskih velikankah, SDA Bocconi in MIP Politecnico Milano. Za seboj je pustila akademske velikane, kot so italijanska Luiss, Eada v Barceloni in poslovne šole v Lousanne, Edim-burgu, Birminghamu, Nottingha-mu in Glasgowu. EVRO 1,36S1 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 26.1. 25.1. ameriški dolar japonski jen 1,3681 112,47 1,3596 112,08 kitajski juan ruski rubel mniicka niruia 9,0062 40,7000 62,5308 8,9498 40,5200 62,3037 II lUlJjISa 1 ULilJCI danska krona hntan^U'! ti mt 7,4523 0,86325 7,4539 0,86200 L/1 1 LC11 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,8585 7,8665 8,9074 7,8480 1 1UI VCjISa ISI Ul 1C1 češka krona 24,219 1,2922 24,222 1,2871 jVIUCIIjM 11 al lIS. estonska krona maH7arcki trtrint 15,6466 274,23 15,6466 275,22 1 1 ictulo i olsi 1 ii 1 l poljski zlot H^nsnch ar 3,8730 1 3630 3,8755 1,3595 isal laustsi uuidl avstralski dolar nAlnarcKi 1,3725 1,9558 1,3724 1 9558 uuiuai sisi icv romunski lev liiY*\\/CK i itac 4,2700 3,4528 4,2605 3,4528 IILUVJISI IILao latvijski lats hr37l ICki fAPlI 0,7040 2,2821 0,7028 2 2734 L/ia£H|3isi icai islandska krona ti irika lira 290,00 2 1589 290,00 2 1294 LUljISa lila hrvaška kuna 7,4115 7,4093 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30313 0,45469 0,13833 0,17000 0,24000 0,811 1,029 1,277 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.538,92 € +283,75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,69 IMTITDCI IDriDA 3 7C -0,78 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,10 15 60 -2,42 -0,59 +0 65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,00 +0,65 +0 19 TELEKOM SLOVENIJE 258,00 85,90 -0,09 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,21 DELO PRODAJA 24,15 rrm ûicnn -1,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 19,90 A on NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,35 h/ll iMnTCCT i: m -2,00 +0,63 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 13,70 8,13 24,29 +0,00 +3,81 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 370,00 81,87 190 00 +2,34 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,50 +0,00 -0,62 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. januarja 2011 +°,3° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,078 97,76 16 76 -1,10 -0,08 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,51 +0,00 -2,89 -1 63 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,905 2,99 -2,53 EDISON ENEL ENI 0,847 4,085 1765 +0,00 +0,12 FIAT FINMECCANICA 7,39 +0,23 +1,86 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,675 15,78 +0,78 +0,38 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,33 1065 -1,27 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,3 +0,57 -0,93 +1 90 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,70 7,37 +0,20 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,26 5,83 1484 +5,48 +2,46 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,2 +0,20 +2,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,82 8,51 1 078 -0,78 +4,35 TENARIS TERNA 16,99 319 +0,37 +2,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,087 -0,78 -1,13 -2 17 UNICREDIT 7,20 1,80 -1,47 SOD NAFTE (159 litrov) S7,69 $ +0,41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 838,67 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.316,38 965 12 +0,46 +1 65 FIRS, Banjaluka RaIay 1 ^ RiV\nrarl 1.598,14 -0,61 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Saraiiavn 754,42 304,23 +0,70 +0,53 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.591,97 -2,41 MBI 10, Skopje 2.702,19 +4,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.985,44 +0,07 Nasdaq 100 2.314,19 +0,44 S&P 500, New York 1.296,63 +0,42 MSCI World, New York 1.310,92 -0,10 DAX 30, Frankfurt 7.127,35 +0,97 FTSE 100, London 5.977,63 +1,01 CAC 40, Pariz 4.049,07 +0,73 ATX, Dunaj 2.862,00 +1,11 PX, Praga 1.244,6 +0,81 EUROSTOXX 50 2.920,40 - Nikkei, Tokio 10.401,90 -0,60 STI, Singapur 3.220,78 +1,25 Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.708,74 +1,17 Sensex, Mubaj 18.969,45 -0,95 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. januarja 2011 5 GLOSA Metamorfoze Jo2e Pirjevec Moj bivši študent Piero Purini je objavil pred kratkim pri videmski založbi Kappa Vu knjigo z naslovom »Etnične metamorfoze. Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in v Istri. 1914-1975«. Raziskavo je opravil pod mentorstvom pred dobrim letom umrlega prijatelja s celovške univerze Karla Stuhlpfarrerja. Ker Piera že dolgo cenim, saj je eden redkih Tržačanov italijanskega jezika, ki se je naučil slovenščine, in ker se mi je zdelo primerno, da izrabim priliko in se spomnim dragega Carloneja (kakor smo mu rekli), sem sprejel vabilo in knjigo prejšnji teden predstavil v knjigarni Minerva. Naj v glavnih obrisih obnovim to, kar sem povedal. Začel se z ugotovitvijo, da poznam dve vrsti metamorfoz: Ovidove, ki se končajo v lepoti in metamorfozo Gregorja K. v pripovedi Franza Kafke, ki se konča v grozoti. V prvem primeru se Dafne v begu pred Apolonom spremeni v lovorjev grm, v drugem se Gregor K. spremeni v ščurka ali v podobno nič kaj prijetno žuželko. Trst, sem dejal, je v zadnjih tristo letih doživel eno in drugo metamorfozo. Ko so ga na začetku 18. stoletja Habsburžani izbrali kot glavno sredozemsko pristanišče svojega cesarstva, se je spremenil na način, ki mu ni para. Iz zaspanega obmorskega gnezda s komaj 5.000 prebivalci se je razvil v koz-mopolitski center, v katerem je dolgo vladala svoboda, kakršno so poznali malo kje v Evropi: ne samo svoboda trgovine, temveč tudi svoboda veroizpovedi. Zaradi tega je Trst postal domovina mnogih etnij, ki so v njem našle zatočišče in blagostanje. To bleščečo metamor-fozo, ki je preoblikovala mesto v imperialno središče, o katerem še danes pričajo palače na nabrežju, pa sta prekinila prva svetovna vojna in propad avstro-ogrske monarhije. S prihodom Italije je nastopil čas druge metamorfoze, tiste, ki me spominja na grozljivko nesrečnega Gregorja K. V Trstu je prevladala misel, da se je treba znebiti koz-mopolitizma, ki je zaznamoval njegov utrip skozi dve stoletji, in preoblikovati mesto v pristno italijansko naselbino. V kateri naj bi ne bilo prostora za nikakršno drugačnost. Prav o tem procesu govori Purinijeva knjiga, pri če- mer se avtor ne omejuje samo na Slovence, ki so bili njegove glavne žrtve, temveč omenja tudi vse ostale etnične skupnosti, katerim sta ire-dentizem in fašizem kratila domovinsko pravico: od nemško govorečih Avstrijcev, Čehov in Madžarov do Judov, ki jih je Mussolini podlo izdal, čeprav so bili dolgo njegovi vneti pristaši. Ko govori o posledicah druge svetovne vojne, posveča Purini seveda veliko pozornosti istrskim beguncem, kakor tudi tistim 30.000 mladim Tržačanom, ki so morali po vrnitvi mesta k Italiji emigrirati iz ekonomskih pa tudi nacionalnih razlogov v Avstralijo. Skratka, predstavi nam dinamično in dramatično zgodovino Trsta v prvem in drugem povojnem obdobju in nam s svojim nekonven-cionalnim pristopom prikaže njegovo zgodovino na tako svež način, da se ob branju knjige nisem mogel znebiti naslednje misli: kakor je Angelo Vivante brez olepševanja podal podobo Trsta ob prelomu 19. in 20. stoletja na način, ki je še danes aktualen, tako je storil Purini z obdobjem od prve svetovne vojne do srede petdesetih let. Nihče, ki se bo soočal s to problematiko, ne bo mogel mimo njegove razprave. Tudi zaradi tega, ker je napisana na briljanten način in ker jemlje v poštev italijansko, slovensko in nemško literaturo. Kar za tržaške zgodovinarje italijanskega jezika ni samo po sebi umevno. P.S. Naj v zvezi z migracijami v našem prostoru, še dodam, da se ne strinjam z nedavno trditvijo predsednika Turka, po kateri, naj bi o istrskih beguncih ne smeli govoriti kot o »optantih«. Dobro vem, da so ti ljudje marsikaj pretrpeli in da so bili pogosto izpostavljeni hudim pritiskom jugoslovanskih oblasti. Vem pa tudi, da je pariška mirovna pogodba iz leta 1947 izrecno predvidevala možnost opcije za jezikovne manjšine na ozemlju, ki je prišlo pod suverenost Jugoslavije ali je ostalo pod suverenostjo Italije, ker so bile velike sile mnenja, da je treba omogočiti take premike prebivalstva in s tem odpraviti žarišča etnične napetosti v povojni Evropi. Večina Istranov, ki je po letu 1947 zapustila svoje domove, je to storila v skladu z omenjenim določilom. VREME OB KONCU TEDNA Po delnem poslabšanju več dni sončno, a hladno Darko Bradassi Vremenska slika se bo danes in jutri spet nekoliko poslabšala, vendar bo po kalupu zadnjih poslabšanj tudi današnje le delno. Cikloni, ki so v zadnjih dneh nastajali nad Sredozemljem, so namreč le obrobno vplivali na vreme pri nas, ker so bili preveč oddaljeni. Glavnina poslabšanja je bila predvsem v nekaterih južnih in osrednjih predelih Italije. Današnje zadnje ciklonsko območje, ki je nastalo med Španijo in severno Afriko, je nekoliko obsežnejše, zato bo njegov vpliv morda nekoliko večji, vseeno pa večjih preobratov ne gre pričakovati. Kvečjemu se bodo pojavljale šibke padavine. Predvsem v Sloveniji, kjer se zadržuje precej hladnejši zrak kot v Furlaniji Julijski krajini, bo snežilo do nižin. Pri nas bo lahko padlo nekaj snežink od najvišjih vzhodnih predelov Krasa navzgor. V vsakem primeru, če bo sploh prišlo do padavin, bodo skromne in občasne, količine pa niti ne vredne omembe. Drugod bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Posledica ciklona pa bo tudi burja, ki bo danes zapihala z zmerno jakostjo in bo jutri povečini močna. Povsem drugačna bo vremenska slika po jutrišnjem odhodu sedanjega zadnjega ciklona. Nad nami se bo namreč od zahoda začel krepiti anticiklon in bo vreme od sobote obrnilo od severovzhoda. Iznad evropske celine pa bo proti nam začel pritekati mrzel in suh zrak. Konec tedna bo sončen, toda tudi mrzel. Temperature se bodo ponoči že itak povsod, razen ob morju, spustile pod ledišče, občutek mraza pa bo v soboto povečala močna burja. Predvsem v soboto bo mrzlo tudi podnevi, najvišje dnevne temperature povečini ne bodo presegale 5 stopinj Celzija. Najnižje nočne temperature pa bomo predvidoma namerili v nedeljo zjutraj, ko bo veter predvidoma že oslabel. Nova okrepitev anticiklona nam po vsej verjetnosti prinaša daljše večdnevno obdobje s son- čnim in občasno vetrovnim severovzhodnim vremenom, ki bi lahko trajalo ves teden. Vremenske razmere bodo najbolj ugodne ravno pri nas, drugod po Sloveniji bo nekaj več oblačnosti. Kot smo včasih zapisali, je namreč ob takem vremenu odstotek vlage ravno pri nas najnižji in je tudi največ jasnine. Zrak, ki se s severovzhodnikom spušča proti morju iznad višjega zaledja, se namreč dodatno suši. Zato v prihodnjih dneh ne bo več težav z zračno onesnaženostjo in s povečano vlago. Razmere bodo ugodne, toda z zimskimi temperaturami, medtem ko anticiklon vsaj v kratkem razblinja upanja tistih, ki so upali v novo sneženje. Omeniti velja še, da je radiosonda iz Cam-poformida včeraj na višini 1381 metrov v prostem ozračju namerila le -6,5 stopinje Celzija in da je bila ob isti uri ničta izoterma na višini skromnih 554 metrov. Ozračje je trenutno v nižjih in srednjih slojih za kakih 5 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletne normalnosti, ničta izoterma pa za okrog 1000 metrov nižja. V soboto in nedeljo bo radiosonda v višinah predvidoma namerila temperature, ki bodo še za nekaj stopinj nižje, severovzhodnik pa ima ponavadi značilnost, da prinaša večji mraz tudi v najnižjih prizemnih slojih. Zato se bo živo srebro marsikje lahko še občutno spustilo. Na sliki: še zadnje ciklonsko območje, nato bo na vrsti anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Dvojezičnost Najprej pozorno in nato z začudenjem sem prisluhnila v sredo, 19.januarja zvečer, pogovoru novinarja s tržaškim gostom v oddaji Odmevi (ob 22.uri na prvem programu slovenske RTV), ob priliki obiska slovenskega predsednika v Rimu in Milanu. Tako je bilo povedano, dvojezične občine na Tržaškem naj bi bile tri (verjetno Dolina, Repentabor in Zgonik, kjer so - še - slovenski župani). Z grozo sem opazila, da je četrta, devinsko nabrežinska občina, moja občina, morda pozabljena. Ali že odpisana? S tesnobo se spominjam pomladi leta 2002 in tiskovne konference v Nabrežini, s prisotnim pokrajinskim tajnikom LD, tik pred zapadom roka za vložitev kandidatnih list za občinske volitve. Tam sem, naivna, pričakovala napoved, da bodo levosredinske stranke skupno nastopile v bran Sesljanskega zaliva in slovenskega župana. Pa ni bilo tako. Zdaj gre pri nas vse navzdol, s Se-sljanskim zalivom in s teritorijem. Na Občini v Nabrežini, ki je po vseh normah dvojezična, se že dolga leta pravdam za slovenske tiskovine, potrdila, obrazce in položnice za globe, za nepremičninske davke, za davke na smeti. V tem času mi je Equitalia tudi dvakrat zarubila avto, enkrat v najhujši vročini, drugič v najhujšem mrazu in po sili razmer sem popustila in izpolnila plačila z nagrmadenimi globami vred. Zgleda, da se vrtimo v začaranem krogu (saj nisem edina). Sicer sem leta 2004 dosegla izstavitev dvojezične položnice (kako lep občutek, dvignjene glave sem tekla na pošto!) za plačilo globe za nedovoljeno parkiranje, lani pa mi je občinski redar naložil globo in priložil položnico, spet vse samo v italijanščini. Ne glede na občinski štatut in na tiskanje leta 2004 dvojezičnih položnic. No, jeseni nam je Občina končno poslala dvojezično obvestilo in položnico za plačilo davka na smeti, ampak kaj ko smo nekaj dni kasneje prejeli obvestilo o plačilu nepremičninskega davka samo v italijanščini, s pripisom, da moramo po štatutu slovenski prevod izrecno zahtevati. In tako gre v nedogled. Kljub temu, da je v razsodbi Vrhovnega kasacijskega sodišča v Rimu, št. 04466/01 z dne 12.12.2000, jasno zapisano, da so zame neveljavne terjatve, ki niso prevedene v slovenski jezik in sem to razsodbo že večkrat dostavila na Občino, dvojezično v vsem povojnem času. Pa tudi dejstvo, da dobi v naši občini po novem dvojezično izkaznico samo, kdor jo izrecno izbere, čeprav je bila dogovorjena v mednarodnem sporazumu. Ali ni to nestrpnost? Vsekakor nazadovanje. Ze omenjene in še druge so mednarodno potrjene pravice, ki naj bi veljale recipročno, na Tržaškem in v Istri! Kot je napisal Peter Močnik v Primorskem 14. januarja t.l., se nam tudi v šolstvu ne pišejo lepi časi, kljub temu, da so naše šole zaščitene, na srečo, z mednarodnim sporazumom 1954 in 1975, z osnovnim zakonom 1012/1961 (Sindikat slovenske šole je imel pri tem boju levji delež, gl. diplomsko nalogo Ksenije Dobrila v NŠK) in z vrsto drugih zakonov. A zadnja leta, kot berem, specifika slovenskih šol v šolski zakonodaji večkrat ni ustrezno zagotovljena. Mednarodno zagotovljena mreža slovenskih šol pa ostaja jezikovno in kulturno jedro skupnosti na teritoriju. Odkar je SSŠ izgubil z novim zakonom leta 1996 reprezentan-čnost in sindikalni dopust (pridobila nam ga je sen. Jelka Gerbec v dopisovanju s takratno podtajnico sen. Falcuccijevo: »Cara Franca«, »Cara Gabriella« - pa smo ga imeli) in nato še sedež na Carduccijevi ulici v Trstu, kljub temu, da slovenskemu sindikatu t.im. zaščitni zakon daje, preko paritetnega odbora, možnost polnega priznanja, slednjega sindikat nima in njegovo delovanje je zelo okrnjeno. In še kako se pozna! Slovenska šola mi je veliko dala, taka kot je nudi veliko prednost. Tega sem se zavedla, ko sem mesec dni po univerzitetni diplomi odjadrala s polnim vetrom dvanajst let v Svet. Z bogastvom slovenskega jezika in kulture, dvojezična in dvo-kulturna, na tej osnovi z lahkoto večjezična in večkulturna, povsod doma in priznana. V Trst sem se vrnila mnogo bolj samozavestna. In danes se moram, kot upokojenka, še vedno vsak dan boriti za svoj prostorček na soncu, in še vedno v večini dokumentov brez strešice na Z ali z imenom samo v italijanski različici! Se res naši problemi rešujejo, kot je povedal gost v omenjeni oddaji? Ali pa sem jaz rasist? Živka Marc Odstranjevanje fašističnih simbolov Zdi se mi lepo, da so južnoti-rolski poslanci ponovno sprožili problem spomenika zmagi v prvi svetovni vojni sredi Bocna, ker je grd in politično neprimeren, predvsem za demokratično Italijo porojeno v od- porništvu. Fašistični snopi in Mus-solinijev kip so namreč žalitev tudi za vse, ki so umrli v bližnjem koncentracijskem taborišču, podobnem Ri-žarni. Tudi v Trstu ne manjka fašistične simbolike. Na sodni palači je viden fašistični snop, na pročelju univerze pa je reljef Mussolinija na konju. V šestdesetih letih smo napredni študentje poskusili Mussoli-niju razbiti glavo. Z italijanskim tovarišem sva splezala na lestev in nekajkrat udarila Dučeja po glavi, a sva bila nespretna. Težko kladivo se je namreč samo odbilo od kamna, le zaiskrilo se je v noči, glava pa je ostala cela. Potem je prišel čuvaj in smo morali odnehati. Če me spomin ne vara pozneje ni več nihče zahteval odstranitve Mussolinijevega reljefa. Stojan Spetič Odnosi Slovenija - Italija in zamejski Slovenci Kot je znano, so politični, kulturni in ekonomski odnosi med Slovenijo in Italijo spodbudni. To potrjuje tudi obisk slovenskega predsednika v Italiji. Tudi sodelovanje med italijanskimi deželami s Slovenijo se je okrepilo. Kot beremo, ne samo politični Rim, ampak tudi ekonomsko vplivna Lombardija (z veliko naklonjenostjo in prijaznostjo) je sprejela predsednika ter želi sodelovati pri načrtih, ki so v skupno korist. Nedvomno so pomembni načrti velikega pomena tudi za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, saj meji s Slovenijo, kjer na obeh straneh živita in delujeta slovenska in italijanska manjšina, ki predstavljata bogastvo in ne smeta biti izbrisani, saj predstavljata priložnost za boljše razumevanje in skupno reševanje zadev med državama. Nerazumljiva pa je zadeva z Slovenci v Italiji. Poznam dobro bližnjo zgodovino, nesporazume in neenotnost ter nezaupanje med Slovenci. Nevšečnost in incident na konzulatu v Trstu, kjer pred kratkim ni bil sprejet tajnik stranke Slovenske skupnosti, sta rezultat nerazumevanja problemov med organizacijama in seveda med pomembnimi vodilnimi osebami. Kot Slovenci v Italiji želimo, po možnosti, manj nesporazumov in nesoglasja med političnimi strankami, ki nas predstavljajo. Zelo spodbudno (?) in prijetno (!) je brati, kako elegantno (!) si politični stranki očitata krivdo za nastali problem in iščeta pomoč v Sloveniji, kjer se v tem trenutku, kot vsi, ukvarjajo s številnimi gospodarskimi in družbenimi zadevami. Poslanec v slovenskem parlamentu je po svoji razsodbi ostro reagiral in zahteval zamenjavo konzulke v Trstu. Dejstvo in tudi čudno pa je, kako te stranke same sebi škodijo. Tako ravnanje ni najbolje in primerno za ugled ter upoštevanje zamejskih Slovencev v tujini. Bruno Budal 6 Četrtek, 27. januarja 2011 ITALIJA / POLITIKA - Podprlo jo je 292 poslancev, proti jih je bilo 314, 2 pa sta se vzdržala Poslanska zbornica zavrnila nezaupnico ministru Bondiju Poslanca SVP v zameno za vzdržan glas dosegla obvezo za »historiziranje« fašitičnih spomenikov RIM - Minister za kulturo Sandro Bondi ostaja na svojem mestu. Poslanska zbornica je včeraj zavrnila predloga nezaupnice, ki sta ju proti njemu ločeno predstavila leva sredina in tretji blok. Za nezaupnico je glasovalo 292 poslancev, proti 314, dva pa sta se vzdržala. Glasovanja se je udeležil tudi premier Silvio Berlusconi. Med glasovalnimi izjavami je poslanec Michele Ventura v imenu Demokratske stranke zatrdil, da bi se moral Bondi sam umakniti, saj je na dlani, da ne zna voditi ministrstva za kulturo, na katerem se je za nameček večkrat umazal z nepotizmom. Sicer je Ventura pozval tudi Berlusconija, naj odstopi in tako omogoči deblokado italijanskega političnega sistema. Veliko ostrejši je bil predstavnik Italije vrednot Pierfelice Zazzera, po besedah katerega naj bi si Bondi zaslužil »brco v rit« v metaforičnem pomenu besede. V imenu Sredinske unije pa je nastopil Rocco Butti-glione in dejal, da Bondi s svojim vodenjem ministrstva daje razumeti, da je kultura nekakšna odvečna dobrina. Bondi je kritike odločno zavrnil. Po njegovih besedah opoziciji v resnici ni pri srcu kultura. Skuša vreči ministra za kulturo v upanju, da bo na tak način vrgla celotno vlado. A takšen »cinizem« ne sme prevladati in ne bo prevladal. Podobne misli je razpredel načelnik skupine Ljudstva svobode Maurizio Cicchitto, po prepričanju katerega bodo takšne poteze opozicije le utrdile vlado. In dejansko je Bondi zaupnico srečno prestal. K temu je pripomogla tudi odsotnost številnih poslancev iz opozicijskih vrst, bodisi zaradi sodelovanja na parlamentarni skupščini Sveta Evrope bodisi zaradi bolezni. Sicer pa je tudi res, da je za Bondija glasovalo 314 poslancev, natanko toliko kot 14. decembra za zaupnico vladi, kar pomeni, da se kljub Berlusconijevim napovedim vladna večina ni razširila. Kdo pa sta bila vzdržana? To sta bila poslanca Južnotirolske ljudske stranke Siegfried Brugger in Karl Zeller, ki pa sta svoj vzdržan glas, kot kaže, drago prodala. Z Bon-dijem sta namreč sklenila dogovor, po katerem bodo fašistične spomenike v Bocnu umaknili v muzeje oz. jih opremili z napisi, s katerimi jih bodo predstavili v njihovem zgodovinskem kontekstu. Sicer pa vladna večina medtem že skuša preiti v protinapad. Zunanji minister Franco Frattini bo predvidoma danes v senatu predstavil dokumentacijo, prejeto iz Santa Lucie, ki naj bi potrjevala, da je Giancarlo Tulliani, svak Gianfranca Finija, resnični lastnik stanovanja v Montecarlu, ki je nekoč pripadalo Nacionalnemu zavezništvu. Berlusconijevi pristaši na tak način krepijo pritisk na Finija, da bi odstopil z mesta predsednika poslanske zbornice. PRESENTI.,..„608 UQTfiNTI..____606 flSTENUTI..... 2 MfiQEIORRNZfl.,304 U------------292 N0.............. £ RE^Wfcl Elektronska tabla prikazuje rezultat glasovanja o nezaupnici ministru za kulturo Sandru Bondiju (desno zgoraj) ansa DAVČNI FEDERALIZEM - Tudi Demokratska stranka kritična Casini: Ves tretji blok bo glasoval proti odloku RIM - Ves tretji blok bo glasoval proti vladnemu izvršnemu odloku za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. Tako je včeraj povedal voditelj Sredinske unije Pier Fer-dinando Casini, ki je pojasnil, da ne gre za apriorno politično pogojeno stališče, ampak za rezultat presoje ukrepa, ki bi v resnici zadal »smrtni udarec davčni avtonomiji občin«. Tudi Demokratska stranka je potrdila, da bi morala vlada svoj odlok dokončno umakniti. »Vladno besedilo je resnici na ljubo v navzkrižju prav s federalizmom, saj predvideva zmanjšanje davčne avtonomije občin, poleg tega pa obeta povečanje davčnega pritiska,« je dejal Davide Zoggia, odgovorni za krajevne uprave pri stranki. S temi ocenami pa se ne strinja gospodarski minister Giulio Tre-monti. »Stališča posameznih strank so očitno pogojena od splošnega političnega vzdušja,« je dejal, ko je včeraj govoril na nekem posvetu o davčni politiki, ki ga je priredil dnevnik Il Sole 24 Ore. Tremonti je zanikal, da bi se z vladnim odlokom povečal davčni pritisk. »Občine nikakor ne bodo dolžne uvesti novih davščin, saj bodo le imele to možnost. Potem bo odvisno od krajevnih upraviteljev in od samih občanov, če bo ta možnost udejanje-nja ali ne,« je dejal. Minister je tudi zavrnil trditve, da bi bilo treba o zadevi še razmišljati. »Davčni federalizem na občinski ravni je na dnevnem redu od 5. avgusta. Mislim, da je bilo dovolj časa za razmišljanje,« je menil. Voditelj Severne lige Umberto Bossi pa je opozoril, da kdor bo glasoval proti davčnemu federalizmu, bo dokončno prejudiciral možnost sodelovanja z njegovo stranko. A Bos-siju je takoj odgovoril prvi mož Demokratske stranke Pier Luigi Bersa-ni: »Mi ne govorimo o volilnih povezavah, mi zahtevamo, da bi z davčnim federalizmom ne imeli ljudi za norca,« je zatrdil. Pier Ferdinando Casini ansa Rubygate: milanski sodniki predstavili novo gradivo RIM - Milanski sodniki, ki vodijo preiskave v zvezi z afero Rubygate, so včeraj posredovali poslanski zbornici novo gradivo v podporo zahtevi, da bi preiskali nekatere Berlusconijeve stavbe v Milanu. O njihovi prošnji bi moral danes odločati imunitetni odbor, sicer pa se bo o njej naposled izrekla poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Kot se je razvedelo, sta v novem gradivu zlasti dve novosti, ki bi lahko spravili premierja Silvia Berlusconija in druge obtožence v dodatne težave. Po eni strani je v novi dokumentaciji pričevanje neke dvajsetletnice, ki naj bi potrjevalo, da je premier v zameno za spolne odnose dajal prostitutkam zastonj na razpolago svoja stanovanja v milanski četrti Milano 2. Poleg tega so v njej tudi lastnoročni zapiski Karime el Maroug, bolje znane kot Ruby, o vsotah, ki jih je prejemala od Berlusconi-ja. Po besedah predstavnice Demokratske stranke Marilene Sampieri naj bi novo gradivo povsem pokopalo poskuse premierjevih odvetnikov, da bi škandal omilili. Včeraj se je tudi razvedelo, da so milanski sodniki povabili na zaslišanje deželno svetnico Lombardije Nicole Mi-netti, ki je obtožena, da je za Berlusco-nija iskala prostitutke in jih v njegovem imenu občasno plačevala. Zanimivo je, da je Miniettijeva v telefonskem pogovoru, ki ga je prestregla policija, ozmerjala Berlusconija, češ da jo je spravil v nesrečo. Saviano za ponovitev volitev leve sredine v Neaplju NEAPELJ - Pisatelj Roberto Saviano je včeraj predlagal ponovitev primarnih volitev, ki jih je leva sredina priredila minulo nedeljo za določitev županskega kandidata v Neaplju. Na nedeljskih volitvah je po uradnih rezultatih slavil evropski poslanec DS Andrea Cozzolino s 37,3 odstotka oglasov pred poslancem DS Umbertom Ranijerijem, ki naj bi zbral 34,6 odstotka glasov, ter kandidatom Levice in svobode Liberom Mancusom, ki naj bi dobil 15,8 odstotka glasov. A že med potekom volitev so se pojavile obtožbe, po katerih naj bi Cozzolina, ki je pristaš nekdanjega predsednika Kampanije Antonia Bassolina, podprli tudi nekateri segmenti kamore in celo desne sredine. Polemike so se potem razplamtele in zdaj hudo razdvajajo zlasti Demokratsko stranko. Pisatelj Saviano meni, da s takšnimi sumi in obtožbami leva sredina ne sme na občinske volitve. Od tod predlog, naj bi primarne volitve ponovili. Vsedržavno vodstvo Demokratske stranke je medtem včeraj odložilo zasedanje skupščine stranke, ki bi se morala zbrati prav v Neaplju. Sekretar Pier Luigi Bersani je zahteval, naj levosre-dinska koalicija, ki je primarne volitve priredila, poprej zadevo razčisti. ZGODOVINA - Odločitev občinske skupščine Reggio Emilia ohranja Titovo ulico Ostra polemika med levico in desnico REGGIO EMILIA - Mesto Reggio Emilia bo ohranilo Titovo ulico v spomin na pokojnega jugoslovanskega predsednika. Tako je odločil tamkajšnji občinski svet, ki je z glasovi le-vosredinske koalicije zavrnil zahtevo desne sredine, da bi Ulico Tito preimenovali po Rolandu Riviju, mladem semeniščniku, ki so ga partizani ubili po drugi svetovni vojni. Občina Reg-gio Emilia je pred dvema letoma eno od mestnih ulic imenovala po žrtvah fojb. To je bilo hvalevredno dejanje, kateremu pa bi moralo po mnenju desnice ob bližnjem dnevu spomina na foj-be in eksodus Italijanov iz Istre slediti preimenovanje Titove ulice, kar pa se ne bo zgodilo. Bližnji 10. februar, dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, bi bil po mnenju opozicije priložnost za preimenovanje Titove ulice ter za dokončni obračun s preteklostjo. Župan Reggia Emilie Graziano Delrio (Demokratska stranka) je na to kriti- Pokojni predsednik SFRJ Josip Broz Tito ko odgovoril, da se je občina s poimenovanjem ulice že dostojno spomnila tragedije fojb, polemiko, ki jo je o Titu sprožila desna sredina, pa je označil za brezpredmetno. Delrio se vsekakor na občinski seji ni udeležil gla- sovanja o zahtevi po preimenovanju Titove ulice, ki jo je podprlo sedem svetnikov Ljudstva svobode in Severne lige, proti pa je bilo 17 predstavnikov Demokratske stranke in gibanja SEL Nichija Vendole. V občinskem svetu, ki je potekal v precej napetem vzdušju, je bilo po pričakovanju slišati zelo različna mnenja o Titu in njegovi zgodovinski vlogi. Na desnici so prepričani, da je bil diktator, krvnik in glavni krivec za foj-be in množični odhod Italijanov iz Istre, v levi sredini pa so bila stališča bolj razvejana. »Nihče ne prikriva objektivnih Titovih odgovornosti za foj-be, pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku pa je treba priznati vlogo, ki jo je tudi na mednarodni ravni odigral v boju proti nacifašizmu,« je bil mnenja Luca Vecchi, vodja občinskih svetnikov Demokratske stranke. Sprememba imena ulice bi mestni upravi, poudarja Občina Reggio Emilia, povzročila tudi kar nekaj birokratskih težav. ČRNA KRONIKA - Razsodba o Ul. Poma Buscu 24 let za umor Simonette Cesaroni RIM - Rimsko porotno sodišče je včeraj obsodilo Raniera Busca na 24 let zapora in plačilo sodnih stroškov, ker ga je spoznalo za krivega umora bivše zaročenke Simo-nette Cesaroni, ki je bil zagrešen pred skoraj 21 leti v Ul. Poma v Rimu. Zločin se je zgodil 7. avgusta 1990 v rimskem uradu, kjer je bilo dekle zaposleno in kjer je morilec ubogi Simonetti zadal kar 29 vbodov z nožem. Umor je takrat globoko odjeknil v italijanski javnosti, preiskovalci pa dolga leta niso prišli na sled morilcu, dokler niso na dekletovih oblačilih odkrili sledov DNK Raniera Busca. Busco, ki se je medtem poročil, je postal edini obtoženec za umor, ob včerajšnji razglasitvi razsodbe pa ga je obšla slabost. Za Busca je razsodba krivična in se je vprašal, zakaj mora biti on žrtev. Negativno presenečeni so bili tudi Buscovi svojci in sorodniki. Tožilka Ilaria Calo je sicer za Busca zahtevala dosmrtni zapor, vendar je sodnica Evelina Canale obtožencu priznala olajševalne okoliščine in mu dosodila 24 let zapora. Kljub temu sta Simonettina mati in sestra zadovoljni z razsodbo: »Vedno sva zaupali v sodstvo in delo javnih tožilcev. Od trenutka, ko so nam predstavili dokaze, sva bili prepričani o krivdi Raniera Busca,« sta sporočili preko svoje odvetnice Federice Mondani. Buscov odvetnik Loria ni pričakoval takega razpleta, saj je posvetovanje med sodniki trajalo premalo časa. Ob tem je napovedal pri-ziv, potem ko se bo seznanil z utemeljitvijo razsodbe. Raniero Busco ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Petek, 28. januarja 2011 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / DAN SPOMINA - Pobuda Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in Pokrajine Trst DVD s potmi tržaškega spomina in nasilja, ki je zaznamovalo 20. stoletje Tržaški zgodovinarji pripravili dokumentarni film za višje srednje šole - Včeraj poklon Giovanniju Palatucciju, danes slovesnost v Rižarni »Nasilje, neusmiljena diskriminacija, totalitarizmi, deportacije in nasilno preseljevanje ljudi. Na majhnem ozemlju, kakršna je tržaška pokrajina, so prebivalci dejansko okusili vse tragedije evropskega 20. stoletja.« Tako pravi zgodovinar Raoul Pupo v uvodu v DVD, ki so ga včeraj predstavili na tržaškem četrtem pomolu. Po poteh nasilja v 20. stoletju v tržaški pokrajini je naslov dvojezične publikacije, ki je pred petimi leti izšla pri Deželnem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, inštitut pa je ob podpori Pokrajine Trst nazadnje »prelil« tiskano besedilo v učinkovit in nazoren DVD, ki je tako kot publikacija v prvi vrsti namenjen višjim srednjim šolam. Novost so včeraj najprej predstavili dijakom nekaterih tržaških šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, spregovorili so zgodovinarja Fabio Todero in Roberto Spazzali ter pokrajinska od-bornica za šolstvo Adele Pino (popoldne je bila še javna predstavitev). Inštitut iz vile Primc se je z didaktičnimi dejavnostmi že večkrat ukvarjal, namen DVD-ja pa je opozoriti mlade na sosledico krvavih dogodkov, ki so zaznamovali dober del preteklega stoletja. Zgodovinarji niso iskali po vsej sili poti skupnega spomina, temveč »resen, umirjen in spoštljiv pogled na tedanje dogodke, brez polemičnega pristopa, po zgledu treh predsednikov, ki so se 13. julija lani poklonili vsem žrtvam,« tako je dejal Spazzali. Poudarek je na različnih krajih v tržaški pokrajini, kjer so se odigrala najbolj žalostna dejanja krajevne zgodovine 20. stoletja. Delo vabi k obisku teh krajev in nazorno razlaga, kje se nahajajo. Uporabnik si lahko ogleda celotno vsebino DVD-ja (dokumentarni film traja približno dve uri), ali pa si v začetnem kazalu izbere želeno poglavje. Obravnavano obdobje gre od leta 1915 (majski nemiri ob vstopu Italije v vojno in napad na sedež dnevnika Il Piccolo) do sredine 70. let, ko so na Padričah zaprli begunsko taborišče. Tržaški zgodovinarji z besedami in videoposnetki opisujejo požig Narodnega doma (1920), usmrtitve na bazov-ski gmajni (1930), opustošenje tržaške sinagoge (1942), zgodovino Rižarne, obešene talce v Ulici Ghega (1944), požig Mačkolj, Mavhinj in drugih vasi (1944), povojne poboje in fojbo v Bazovici (1945), pokol v Ul. Imbriani (1945) in tržaške nemire iz leta 1953, posamezne dogodke pa uokvirijo v širši kontekst. V videoposnetkih nastopajo Fabio Todero, Roberto Spazzali, Raoul Pupo, Silva Bon, Marina Rossi, Tristano Matta in Milan Pahor. Gradivo (DVD in publikacija iz leta 2006) bodo namenili vsem tržaškim višjim srednjim šolam, vsakdo pa si ga lahko priskrbi na sedežu inštituta v Vili Primc na Greti. (af) Poklon Palatucciju V muzeju Revoltella so se včeraj poklonili liku Giovannija Palatuccija, nekdanjega reškega kvestorja, ki je med službovanjem rešil življenje več tisoč Judov, svoja dejanja pa je plačal z življenjem. Tržaški kvestor Giuseppe Padulano se je v muzeju Revoltella spomnil vseh žrtev holokavsta in spomnil, da je Palatucci že pred več kot 70 leti delal po načelih dialoga z občani in medsebojnega spoštovanja. Padulano je pozval mlade, naj razvijejo državljanski čut in preprečijo, da se pretekle tragedije ponovijo. Društvo Giovanni Palatucci je v sodelovanju s Kve-sturo, Občino Trst in društvom La Trama priredilo gledališko predstavo Vite strappate, na srečanju pa je med drugimi posegla tudi predstavnica judovske skupnosti v Pisi, Lucci in Viareggiu Clara Wachsberger. Danes ob 9. uri bodo v koronejskem zaporu položili venec Pala-tucciju v spomin. Dokumentarni film so v dvorani na četrtem pomolu najprej predstavili dijakom in profesorjem kroma Slovesnost v Rižarni in druge prireditve Danes ob 11. uri bo v Rižarni osrednja slovesnost ob Dnevu spomina, na sporedu bodo polaganje vencev ter katoliški, judovski, evangeličanski, srbsko-pravoslavni in grško-pravo-slavni verski obredi, govornika pa bosta tržaški župan Roberto Dipiazza in dolinska županja Ful-via Premolin. Ob 9.30 bo izpred koronejskih zaporov krenil tihi sprevod nekdanjih deporti-rancev do glavne železniške postaje, kjer bo ob 10. uri polaganje vencev. Popoldanski spored (obširno smo ga napovedali v prejšnjih številkah) predvideva od 15. ure dalje razne predstavitve v dvorani Salone de-gli incanti (v nekdanji tržaški ribarnici). Ob 20.30 bo v gledališču Miela koncertni večer o glasbi v nemških taboriščih, s skladbami in recitacijami (prireja društvo Amici Gioventu Musicale), ob 17.30 pa bo v Muzeju judovske skupnosti odprtje razstave pravljic Uga Pierrija (včeraj so odprli njegovo razstavo v prostorih Spazio comunicarte v Ul. S. Nicolo 29. V dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini bo jutri ob 20.30 ob Dnevu spomina koncert skupine FVG Gospel Choir. Koncert prireja Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s SKD Igo Gruden. Porrajmos ali ... o holokavstu Romov Ob današnjem dnevu spomina bo posebna pozornost namenjena tudi Romom in Sintom. V kinu Ariston bodo na pobudo kinematografskega krožka Charlie Chaplin in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst predvajali dokumentarca, posvečena romskemu holokavstu. Nocojšnjega srečanja se bodo udeležili predstavniki milanske romske skupnosti. Med njimi bo tudi Mirko Bezzecchi, v Sloveniji rojen Rom, ki ga je fašistični režim interniral v taborišče Tossicia. Pričetek ob 20.30, vstop prost. RIŽARNA - V organizaciji TPPZ Pinko Tomažič Tradicionalna baklada za spomin, mir in sožitje Na predvečer Dneva spomina na ho-lokavst je bila sinoči že tradicionalna baklada za spomin, mir in sožitje, ki jo vsako leto prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič. Slikoviti sprevod je krenil izpred stadiona Grezar in se zaključil v Rižarni, kjer so udeleženci položili cvetje pred kremato-rijsko peč, zbor pa je zapel štiri pesmi. Naj omenimo, da na bakla-di že od vsega začetka sodeluje tudi Zveza borcev iz Izole, včeraj je iz obalnega mesteca privozil poln avtobus. DAN SPOMINA - Združenje A.N.E.D. izdalo publikacijo o deportiranki Jolandi Marchesich Zgodba o Jolandi - št. 82954 Italijansko publikacijo, ki jo je uredila Dunja Nanut, bodo danes ob prisotnosti Jolande Marchesich, predstavili v nekdanji glavni ribarnici Jolanda Marchesich z uniformo 82954. Poleti 1944. leta se je Jolanda Marchesich spremenila v številko 82954. Tako kot mnoge njene vrstnice, odraščajoča primorska dekleta, ki so jih fašisti in nacisti odpeljali iz rojstnih krajev v nemška taborišča. Jolandi so številko vtetovirali v Auschwitzu. »Dall'Istria ad Auschwitz - La strada di Jole« je naslov brošure, ki jo bodo danes ob 18.30 predstavili v avditoriju nekdanje glavne ribarnice. Izdalo jo je Vsedržavno združenje bivših deportirancev (A.N.E.D), uredila pa Dunja Nanut, profesorica na liceju Franceta Prešerna in navdušena raziskovalka polpretekle zgodovine. »Publikacija o Jolandi Marchesich naj bi bila prva izmed serije brošur, s katerimi želi A.N.E.D. predstaviti življenja deportirancev,« pojasnjuje urednica, ki se redno posveča zbiranju spominov bivših deportirank. »Gre za lokalne zgodbe, ki jih skušamo predstaviti na preprost način, saj so tako dostopne širšemu krogu bralcev. V publikaciji je veliko fotografij, s pomočjo katerih lahko tudi najmlajši bralci razumejo vsaj del zgodbe. To brošuro lahko be-reš na več načinov, na več nivojih.« Jolanda Marchesich pripoveduje svojo zgodbo v prvi osebi. Pripoved začenja s karirasto uniformo, ki so ji jo izročili v nemškem taborišču Hirtenberg: s tisto isto uniformo, a tudi s prijateljico, deportiran-ko Emo Tul, se je junija 1945 vrnila domov. S tisto uniformo se je nekaj dni pozneje fotografirala pri koprskem fotografu Liberu Pizzarellu: da ne bi pozabila. Jolanda je v Hirtenberg prišla iz Auschwitza z vtetovirano številko na pod-lakti, potem ko so jo, tako kot očeta, aretirali v rojstni Pregari. »Pomagali so partizanom, Jolando je izdala prijateljica. Oba so nato preselili v koronejski zapor: očeta so poslali na prisilno delo v Avstrijo, kjer je užival relativno svobodo. Jolanda pa je dobila pečat režimu nevarne osebe, zato so jo poslali v Auschwitz.« Jole je s sojetnicami v Hirtenbergu delala tudi dvanajst ur dnevno: izdelovale so strelivo. »V nemških očeh niso veljale nič, a brez teh deklet vojska ne bi imela munici-je za svoje orožje. Prezirali so jih, a bile so jim nujno potrebne.« Jolanda se je rodila v Pregari, eni tipičnih istrskih vasi, v kateri so se pretakale italijanščina, hrvaščina in slovenščina. Tudi na njenem domu so uporabljali prav posebno narečje, mešanico vseh treh jezikov. V Jolandinem življenju je nato prevladala italijanščina, najbrž tudi zato, ker se je po vojni in poroki z Giovan-nijem Semo preselila v Trst. In se iz bivše deportiranke prelevila v begunko. A v begunsko naselje na Opčinah ni želela vstopiti: tiste barake so jo preveč spominjale na Nemčijo ... Poljanka Dolhar 8 Četrtek, 27. januarja 2011 TRST / KRAS - Obisk novega komenskega župana Danijela Božiča Občini Nabrežina in Komen načrtujeta nove skupne pobude Otroci s slovenskega Krasa na kopanje v Sesljan? - Pozornost evropskim projektom Obisk novega komenskega župana Danijela Božica na devinsko-nabrežinskem županstvu ni bil samo vljudnostnega značaja, temveč tudi priložnost za okrepitev sodelovanja med prijateljskima občinama. Upravi imata namreč veliko skupnega, začenši s Krasom, ki je skupna dobrina, pri kateri je treba razvojne možnosti uskladiti z okoljskimi potrebami. Božič, ki dobro pozna tudi razmere v slovenski manjšini (svojčas je bil novinar in urednik regionalanega programa TV Koper-Capodistria) bo na tem področju nadaljeval na poti svojega predhodnika Uroša Slamiča, želi pa, da bi se odnosi z Devinom-Nabreži-no okrepili na vseh področjih. Domači župan Giorgio Ret, ki ga je spremljala odbornica Tjaša Švara, je gostu predstavil projekt mednarodne turistične poti od Sesljana do Komna. Načrt bo lahko polno zaživel le z železniškim nadvozom pri Šempolaju, ki ga bodo - kot kaže - vendarle zgradili, seveda če bodo vse zainteresirane ustanove in uprave spoštovale sprejete obveze ter podpisane dogovore. Ta projekt bi imel pozitivne učinke za turizem in za gospodarstvo obeh občin, sta soglašala župana. Na eni strani na novo rojeni Sesljanski zaliv, na drugi Kras s svojimi lepotami, je poudaril Ret. Prepričan je, da ta zamisel uživa podporo v občinskem svetu in med občani Devina-Nabrežine. V sklopu sodelovanja na turističnem področju je devinsko-nabrežinski župan (Ret pripada desni sredini, Božič pa levi sredini) predlagal dogovor, s katerim bi poleti otroke s Komna in sosednjih kraških občin vozili na kopanje v se-sljanski Castelreggio, ki ga po dolgem času znova upravlja Občina Devin-Nabrežina. Sesljan je vsekor zelo priljubljeno kopališče za ljubitelje morja s slovenskega Krasa. Veliko pozornost so na srečanju posvetili čezmejnim in evropskim projektom. Odbornica Švara je predstavila delo in načrte nabrežinske uprave, Božič pa svoje zamisli. Tudi na tem področju imata Nabrežina in Komen pred seboj marsikatero dobro priložnost, le izkoristiti jo je treba. Pogovor je nanesel tudi na hitro železnico Ronke-Trst-Divača, ki se sicer direktno ne tiče Komna, pač pa bo del proge po doslej znanih podatkih tekel po nabrežinskem ozemlju in to v glavnem pod zemljo. Ret je komen-skega župana podrobno seznanil ta- Devin-Nabrežina: podpora športnim in kulturnim društvom Občina Devin Nabrežina obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izredni prispevek za v leto 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 31. januarja 2011. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Na-brežini - št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 ob torkih, četrtkih in petkih od 9.00 do 12.00. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabreži-na 102 - tel. 2017370. Komenski župan Danijel Božič ko z načrtom, kot s postopkom za gradnjo nove železnice, podčrtal pa je tudi dobre odnose, ki jih je glavnina občin vzpostavila z Deželo Furlanijo- Nabrežinski župan Giorgio Ret Julijsko krajino, posebno s pristojnim odbornikom Riccardom Riccardijem. Ob neki priložnosti je devinsko-na-brežinski župan izjavil, da glede eko- FERNETIČI - Tri aretacije mejne policije V avtomobilih prevažali ilegalce Prejšnjo noč so tržaški mejni policisti pri Fernetičih ustavili dva avtomobila, ki sta pripeljala iz Slovenije. Voznika in sopotniki so bili ob pogledu na policiste dokaj živčni in med kontrolo dokumentov se je izkazalo, da so štirje od sedmih oseb v vozilih nezakoniti priseljenci, in sicer državljani Pakistana, stari od 18 do 46 let. Četverico ilegalcev, ki ni imela pri sebi nobenega osebnega dokumenta, so policisti v skladu z dvostranskim dogovorom izročili slovenskim kolegom. Ostale tri (med temi sta bila oba voznika) so priprli, oba avtomobila pa zasegli. Maroška državljana, stara 40 in 35 let ter 30-letni državljan Indije imajo veljavno dovoljenje za bivanje v Italiji, policija pa jih je aretirala zaradi utemeljenega suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Prestregli predajo heroina Zaradi predaje desetih gramov heroina je 47-letni Tržačan L. C. končal v priporu. Zgodilo se je v torek okrog 14. ure v Trstu. Moški je mamilo izročil dvema kupcema iz Trsta, starima 41 in 47 let. Med predajo so trojico v sklopu skupne akcije presenetili svetoivanski in šentjakobski karabinjerji. Razpečevalca so odvedli v tržaški zapor. Nemirna noč v Starem mestu V Starem mestu je nočni mir med torkom in sredo skalil dogodek, kateremu je botrovalo prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Na Ulici Venezian je skupinica metala na tla steklenice in jih razbijala, krajani pa so s tem seznanili klicni center 113. Kmalu so se pojavili policisti in od treh vinjenih 34-letnikov zahtevali osebne dokumente. Dva sta zahtevi ugodila, tretji pa je peš bežal proti Velikemu trgu. Po krajšem zasledovanju in vpitju so ga policisti dohiteli, T. B. pa se jim je upiral s pestmi, brcami in udarci z glavo. Njegovo nasilno obnašanje se je nadaljevalo tudi v avtomobilu, ki ga je prepeljal na Kvesturo. Njega so pridržali, prijatelja, ki je med omenjenim prerivanjem vpil na policiste, pa so prijavili. Nabrežinska odbornica Tjaša Švara nomskega razvoja občuduje sosednje kraške občine v Sloveniji, po katerih bi se morala Nabrežina v marsičem zgledovati. PREVOZI - Protest Včeraj stavka sindikata USB Willy Puglia kritičen do »stavkokazov« Po stavki, ki so jo pred tedni uspešno izvedli vsi ostali področni sindikati (s 70 do 90-odstotno udeležbo), je krajevne prevoze na Tržaškem včeraj okrnil osamljen protest baznega sindikata USB. Stavka je potekala na vsedržavni ravni, in sicer proti krčenju delovne sile, za obnovo državne delovne pogodbe (le-ta je potekla pred dvema letoma) in za spremembo finančnega zakona, saj bi morala vlada po mnenju tega sindikata s primernimi sredstvi zagotoviti razvoj sektorja. Uslužbenci podjetja Trieste Traspor-ti so redne vožnje avtobusov zagotovili med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. Willy Puglia, deželni koordinator sindikata USB, je sinoči z zadovoljstvom ugotavljal, da je v Trstu zjutraj in dopoldne prekrižalo roke 32 odstotkov, popoldne pa kar 44 odstotkov voznikov avtobusov. Puglia je obenem ostro napadel »stavkokaze, ki jih podpira podjetje« in »žaljive besede, ki so jih nekateri razjarjeni člani vodstva podjetja namenili sindikalnim predstavnikom«. Podatki o udeležbi, ki jih je poslalo podjetje Trieste Traspor-ti, so precej drugačni, sredi dneva je stavkalo 18 odstotkov vseh voznikov. Še večja je bila razlika v Vidmu, kjer je USB omenjal od 25 do 52-odstotno, podjetje SAF pa zgolj triodstotno udeležbo. KANDIDAT LS Antonione, Camber, Bucci ali Dressi? Tržaškemu vodstvu Ljudstva svobode ni bil prav nič všeč namig deželnega tajnika Severne lige Pie-tra Fontaninija, naj za županskega kandidata na bližnjih tržaških volitvah izbere poslanca Roberta Antonioneja. Na vrat na nos je sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode Sandra Savino, njen namestnik Piero Tononi, tržaški občinski koordinator stranke Fulvio Sluga in občinski svetniki Paolo Rovis, Marina Vlach, Claudio Giacomelli in Massimo Greco v en glas ponovili, da bo kandidata določila stranka, ali točneje njen tržaški del. In to po raziskavi javnega mnenja, ki poteka te dni. Kandidat Ljudstva svobode bo izbran na podlagi treh pogojev: priljubljenosti volilcev, priljubljenosti v stranki in priljubljenosti koalicijskih partnerjev (beri: Severne lige). O poteku sondaže so člani tržaškega vodstva Berlusconijeve stranke povedali zelo malo, ali nič. V raziskavi so dali volilcem v presojo nekaj imen možnih kandidatov, da bi ugotovili, koliko so le-ti priljubljeni. Imena so »tajna«. Na tiskovni konferenci jih niso hoteli razkriti, »da ne bi vplivali na javno mnenje,« je bil jalov izgovor. Povedano je bilo le, da prisotni niso potencialni kandidati. Pomeni, da pokrajinska koordina-torka Savino ne bo tekmovala za županjo, kot so nekateri namigovali. Kljub »tajnosti« pa je mogoče možne kandidati našteti na prstih ene roke, oziroma še manj kot ene roke. Po abecednem vrstnem redu: poslanec, nekdanji vsedržavni koordinator Forze Italia in podtajnik na zunanjem ministrstvu Roberto Antonione, deželni svetnik in nekdanji tržaški občinski odbornik Maurizio Bucci, deželni svetnik in načelnik Ljudstva svobode-Forza Italia v mestni skupščini Piero Camber ter namestnik deželnega koordinatorja stranke in nekdanji deželni odbornik Sergio Dressi. Tržaško vodstvo stranke se je odločilo za sondažo izključno z namenom, da bi spodbilo Antonione-jevo kandidaturo, ki jo je sicer pože-gnal Berlusconi, a ni prav nič po godu tržaškemu voditelju stranke Giu-liu Camberju. M.K. GOSPODARSTVO - Gabrovec in Brandolin z repentabrskim županom in s podjetniki Deželna uprava bi morala več pozornosti nameniti kamnolomom na območju Krasa Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se je z goriškim kolegom iz vrst Demokratske stranke Giorgiom Brandolinom sestal s skupino upraviteljev kamnolomov na Krasu, ki jih je spremljal repentabrski župan Marko Pisani. Slednji je predstavil problematiko, ki je podobna tudi v drugih okoliških občinah in še zlasti v Devinu-Nabrežini, kjer prav tako obratuje lepo število kamnolomov in kamnoseških delavnic. Srečanje je bilo usmerjeno v evidentiranje nekaterih ključnih izboljšav pred razpravo o novem deželnem zakonu, ki naj bi uredil področje kam-nolomskih dejavnosti. Ze uvodoma je bilo ugotovljeno, da je zakonski osnutek prilagojen potrebam industrijskih kamnolomov v Furlaniji, kjer kopljejo grušč, in torej premalo upošteva spe-cifiko drugih območij. V središču pogovora med politikoma, županom in podjetniki je bila zlasti problematika kamnolomov, ki se nahajajo na zaščitenih območjih, kar pomeni zanje ne- gotovo prihodnost. Izpostavljena je bila kulturna in gospodarska vrednost te dejavnosti, ki je že tisočletja značilna tudi za kraško območje. Gabrovec in Brandolin bosta na osnovi tega srečanja stopila v stik s poročevalci večinske koalicije in predložila popravke, ki naj bi uravnovesili vsebinsko strukturo zakona. Predvsem je pomembno, da nov zakon bistveno skrajša in poenostavi birokratske postopke, katerim so podvrženi upravitelji kamnolomov. Poleg tega mora deželni zakon tudi primerno upoštevati specifiko kamnolomov na Krasu, ki jih označuje sorazmerno majhen obseg in v katerih kopljejo dragocen okrasni kamen. Na srečanju so podjetniki utemeljili potrebo po podaljšanju veljavnosti dovoljenj za obratovanje kamnolomov, kot tudi določeno elastičnost v zvezi z nameščanjem in upravljanjem strojev. Govor je bil tudi o predvidevanju možnosti kopanja vodoravnih rovov, se pravi galerij, kar pa za enkrat ni mogoče. Srečanje Gabrovca in Brandolina z lastniki in upravitelji kraških kamnolomov / TRST Četrtek, 27. januarja 2011 9 TRST FILM FESTIVAL - Sinoči sklepna slovesnost Glavne nagrade v znamenju jugonostalgije Med celovečernimi filmi je zmagal Karanovičev film Besa, med dokumentarci pa Cinema comunista V znamenju nekdanjega jugoslovanskega filma. Kot če bi se čas ustavil, ali pa se za par desetletij vrnil nazaj, je včeraj večji del nagrad 22. Trst film festivala pobrala nekdanja jugoslovanska filmska velesila. V znamenju nostalgije, po tistih mogočnih koprodukcijah, pri katerih so sodelovali najboljši profesionalci različnih narodnosti v primeru letošnjega zmagovalca, hrvaške, slovenske in srbske, kot če bi bil potreben še en dokaz, da je v sodelovanju največja moč. Nagrado za najboljši celovečerni film (5000 evrov) je prejel Srdan Kara-novic z delom Besa, nagrado za najboljše dokumentarno delo pa, kot pričakovano, Mila Turaljic za uro in pol trajajoči spomenik bivši jugoslovanski kinematografiji, Cinema komunisto (2500 evrov). Ostali dve nagradi sta poleg Dušana Ha-naka, ki mu je Festival tokrat poklonil nagrado SEP (Srednjeevropske pobude), pripadli še Petru Luschovu za kratko-metražec Der kleine Nazi (2000 evrov) in Tržačanu, Ivan Bormannu za film Scon-finato. Storia di Emilio, ki je zmagal v sklopu Filmske cone »Zone di cinema« (2000 evrov). Prvič v zgodovini tržaškega festivala je letos o nagradah odločala samo publika. In to zato, kot je tudi med sinočnjo nagraditvijo opozorila direktorica Annamaria Percavassi, »ker mislimo, da bodo te nagrade lahko pomagale distributerjem pri izbiri filmov, ki naj bi jih v prihodnje predvajali tudi v italijanskih kinodvora-nah. Če so bila dela všeč naši publiki, bodo najbrž prepričala tudi ostale gledalce«. Karanovicevo zadnje dolgometra-žno delo je, po oceni sodeč, zadelo v bistvu. Njegova intimistična in hkrati koralna zgodba, baje povzeta po resnični pripovedi, je komorna ljubezenska drama, postavljena v neko izgubljeno vasico na jugu Srbije, v čas pred prvo svetovno vojno. Srbski ravnatelj Filip in slovenska učiteljica Lea sta našla pribežališče v vaški šoli. Idilo mladega para, pa je kaj kmalu prekinil začetek vojne in poziv, da se Filip odpravi k vojakom v Beograd. Filip se tako dogovori s šolskim hišnikom, čudaškim Albancem, Azemom, da bo varoval njegovo ženo vse dokler se ne bo on vrnil domov. Azem mu domeno garantira z beso, často besedo, ki v albanski kulturi pomeni zaobljubo najvišje vrste. Tako, ki jo mora držati za ceno časti in življenja. Junaka, različnih kultur in navad se tako počasi navajata na neudobno življenje v zapuščeni šoli. Medtem ko nedaleč divja vojna, ki se počasi bliža, se njun odnos razvija od sovraštva in nestrpnosti, do nenavadnega prijateljstva in nedovoljene ljubezni med kristjanko in muslimanom. »Film - kot je včeraj še enkrat povedal Karanovic - je subtilna ljubezenska drama, ki se dogaja v nekdanji multie-tnični Kraljevini Srbiji«. In »multietni-čna« je tudi igralska zasedba, saj je vlogi protagonistov zaupal slovenski mladi igralki Ivi Kranjc in že skorajšnji legendi jugoslovanskega filma, Mikiju Manojlo-vicu, ki prav gotovo ima marsikatero zaslugo. Sicer pa je med producenti filma tudi Slovenski filmski sklad. Jugoslovanki duh pa prav gotovo veje tudi iz najboljšega letošnjega dokumentarca, »Cinema komunisto«, ganljive zgodbe o Titovi ljubezni do filma, ki je omogočila vzpostavitev vezi s samim takratnim olimpom svetovne kinematografije. Slop Filmske cone pa je zmagal Ivan Bormanna z zgodbo o Emiliu Cosloviju, anarhičnem duhovniku, ki je umrl leta 2002, med hišnim požarom, v Ulici Va-sari. (Iga) Tito in Liz Taylor, film pa je Cinema comunisto IN MEMORIAM - Zapis Edija Šelhausa Spomin na prijatelja Egona Piščanca in na skupna »fotografska« tržaška leta ■-'■t lis ! Egon PiščanczJožetom Korenom f. muzej novejše zgodovine Slovenije Edi Šelhaus in Egon Piščanc F ARHIV EDIJA SELHAUSA Sredi mesta je bil studio Egon (Ul. Oriani). Edini foto atelje tudi s slovenskim napisom. Počasi se je med tržaškimi Slovenci razširil slogan - »na slovensko ohcet slovenskega fotografa«. S tržaškim Slovencem Egonom Piščancem sva premogla vsak svojo vespo. To je bil tudi čas, ko so se na trgu po- javile prve bliskavice (fleš). Zapodila sva se z vespama po predmestju in na deželo, kjer je bilo pustno rajanje, in brez naročil posnela na stotine pustnih šem. Vsakdo, ki je bil posnet, je prejel listek s številko, kjer ga je čakala slika. Okrog polnoči že na pepelnično sredo je zmanjkalo filma in listkov. Mreža je bila nastavljena - najina pričakovanja pa presežena. Prodala sva skoraj vse slike, posebno tiste otroške, in dobila še veliko naročil. Bilo je to v času, ko še ni mrgolelo fotografov, otroci pa prvič v maskah. Takrat sva si rekla »denar leži na cesti, le pobrati ga je treba«. JAVNI PREVOZI - V enem letu prevozijo 13 milijonov 231 tisoč kilometrov Avtobusi 300-krat okoli sveta! Prevozno podjetje Trieste trasporti bi hotelo še povečati kilometrino na 14 milijonov 100 tisoč kilometrov Avtobusi prevoznega podjetja Trieste trasporti prevozijo letno 13 milijonov 231 tisoč kilometrov. To je, kot če bi 300-krat (!) obkrožili svet na ekvatorju. Senzacionalno novico je mogoče izluščiti iz odgovora, ki ga je pokrajinski odbornik za prevoze Vitto-rio Zollia posredoval na vprašanje svetnika Ljudstva svobode Claudia Grizona. Ta je že aprila 2009 predlagal podaljšanje mestne avtobusne proge št. 33 Stara mitnica - Campanelle do Ul. Brigata Casale. Slabi dve leti po vprašanju je odbornik sporočil, da je poveril prevoznemu podjetju Trieste trasporti nalogo, naj preveri, ali je predlog izvedljiv, ali ne. S podaljšanjem proge bi morali avtobusi ob vsaki vožnji prevoziti 3 kilometre in pol več kot doslej. Dnevno bi to znašalo 251 kilometrov, letno pa kar 76.783 kilometrov več kot doslej. S podaljšanjem proge bi se število voženj nujno razredčilo, ko bi hoteli ohraniti sedanje število dnevnih voženj, bi moral na podaljšani progi voziti dodatni avtobus (kar bi, seveda, še bolj vplivalo na stroške). Podaljšanje proge pa ni enostavno. Podjetje Trieste trasporti bi moralo opraviti ustrezno študijo, pridobiti bi morali dovoljenja pristojnih ustanov, od civilne motorizacije do pokrajine in občine. Na podaljšani progi bi se prometna varnost zmanjšala, ker bi postal promet gostejši, cestni odsek pa nima primernih mest za namestitev avtobusnih postajališč. Zato je prevozno podjetje odsvetovalo podaljšanje proge. Res pa je, da postaja tisto primestno območje vse bolj naseljeno. Povpraševanje po javnih prevozih je razumljivo, zato je podjetje Trieste trasporti pozvalo pokrajinsko upravo, naj podpre nov deželni načrt javnih prevozov, po katerem naj bi povečali dosedanjo skupno letno kilometrino od 13 milijonov 231 tisoč kilometrov na 14 milijonov 100 tisoč kilometrov. M.K. Predavanje o letenju okoli sveta V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, se obeta nocoj zelo zanimiv večer. Dogodek organizira Slovensko planinsko društvo Trst, ki je v ta namen povabilo v goste pilota in poklicnega fotografa Matevža Lenarčiča, da z besedo in sliko prikaže svoj zgodovinski podvig. Lenarčič je sicer avanturist z alpinistično in padalsko preteklostjo, plezal je na vrhove Greenlandije, Patagonije in Himalaje ter z jadralnim letalom letel z raznih vrhov v Himalaji. V zadnjem času pa se posveča predvsem letalstvu. Tako je nastal enkraten projekt, ki ga je uresničil s tem, da je obletel svet z ultralahkim letalom, kar je doslej uspelo le peščici pilotov. Dosežek pa je še toliko odmevnejši, saj ni do sedaj še nihče obletel sveta brez kopilota in dodatne helikopterske podpore. V takem primeru se mora pilot med dolgotrajnim poletom preko divjih gozdov, preko gora Aljaske in Kanade in preko ledeno mrzlih arktičnih morij, kjer ni nobene možnosti zasilnega pristanka, spopasti z vremenom, z vetrovi in predvsem s samim seboj, z iluzijami in prisluhi, ki nemalokrat vodijo v paniko in neracionalno ravnanje. O podvigu je izšla tudi knjiga z istim naslovom, kot nocojšnje predavanje: Okoli edinega sveta. Začetek predavanja ob 20.30. Prva Cici urica v novem šolskem letu Jutri bo SKD Primorec iz Trebč organiziralo prvo Cici urico v letošnji sezoni. Cici urice potekajo že peto leto zapored in so namenjene predvsem vaškim otrokom od tretjega do sedmega leta, ki si želijo enkrat mesečno na ustvarjalen način preživeti petkov popoldan. Cici urice omogočajo otrokom predvsem druženje in zabavo, obenem pa je to tudi priložnost za spoznavanje vaškega kulturnega delovanja. Letošnja vezna nit bo življenje na kmetiji: na vsakem srečanju bodo otroci preko pravljic in drugih dejavnosti spoznavali živali in poklice na njej. Ob koncu sezone pa otroke čaka že tradicionalni družinski izlet, ki bo kajpak povezan s temo letošnjih delavnic. Cici urice bodo letos vodile diplomirani vzgojiteljici Francesca Antonini in Biserka Cesar ter akademska slikarka Katerina Kalc. Nagrade za najboljše dijake-fotografe Jutri bodo na šoli Max Fabiani (Ul. Monte S. Gabriele 48) nagradili zmagovalce 6. umetniško fotografskega natečaja »Questa volta metti in sce-na...l'Altro«. Slovesnost bo ob 11.30, odprli pa bodo tudi razstavo izdelkov, ki se bo od 31. marca do 6. aprila preselila v gledališče Miela. Nagradili bodo dela v raznih kategorijah (risanje, kolaž, fotografija, slikanje, video in mixed media), ki odražajo Unescove ideale. Na razpisu je sodelovalo preko 250 dijakov višjih srednjih šol iz Trsta, Jadranskega zavoda združenega sveta in koprske gimnazije Carli. Projekt si prizadeva za kulturno izmenjavo na umetniškem področju med dijaki, ki obiskujejo šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, med dijaki iz vsega sveta ter dijaki italijanske manjšine v Sloveniji. S kolibriji se ukvarjata tudi Prefektura in TZ Skoraj vse tržaške institucije se v tem obdobju ukvarjajo z usodo miramar-skega tropskega parka, ki gosti 80 kolibrijev, sodstvo pa ga je zaradi raznih nepravilnosti zaseglo. Včeraj sta se o tem pogovarjala predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in deželni direktor spomeniškega varstva Giangiacomo Martines, zraven sta bila tudi Franco Rigutti in glasnik Vit-toria Sgarbija Piero Colavitti. Prefekt Alessandro Giacchetti se medtem zavzema za sodelovanje krajevnih podjetnikov, ki bi s skupnimi močmi podprli miramarski center. 10 Četrtek, 27. januarja 2011 TRST / REPEN - Učenci OŠ Alojza Gradnika počastili zlatoporočenca Petdeset zlatih svečk Gospe Romani in gospodu Milanu so osnovnošolci pripravili potico in plohec z narodnim motivom V božičnem času se je v Repnu nekaj zlatega godilo, saj sta gospa Romana in gospod Milan zlato poroka slavila. Gospa Romana in gospod Milan Hrovatič sta dedka našega sošolca Valentina. Ko smo se po božičnih počitnicah vrnili v šolo, smo se z učiteljicami odločili, da ju obiščemo. Pripravili smo jima lepo in sladko presenečenje. Pripravili smo jima lesen plohec z narodnim motivom in se vsi podpisali, učiteljica Elena pa je spekla potico. Tako smo se v četrtek, 13. januarja, odpravili v vas. Potrkali smo na njuna vrata in glej, na prag sta prispela Valentinova dedka. Tedaj jima je Valentino izročil potico z zlatimi svečkami v obliki št. 50. Vsi skupaj smo jima zapeli in iz srca voščili, da bi še mnogo let skupno zdravo živela in se še naprej tako rada imela. Mi učenci, učiteljice in šolska sodelavka se jima iskreno zahvaljujemo za bogat prispevek, ki sta ga namenila naši šoli. Draga Romana in Milan vse naj... naj... in vidimo se spet ob praznovanju vajine diamantne obletnice. Učenci Osnovne šole Alojza Gradnika Zlatoporočenca gospa Romana in gospod Milan sta bila vesela obiska osnovnošolcev, med katerimi je bil tudi njun vnuk Valentino UNIVERZA - Nagrada društva Amici del Caffe Gambrinus V spomin na Giovannija Volpeja Prejela jo je diplomantka Pravne fakultete Michela Russi za disertacijo o negmotni škodi v pogodbeni odgovornosti V dvorani Bachelet Pravne fakultete Univerze v Trstu so včeraj dopoldne podelili nagrado iz sklada Giovanni Volpe, ki jo kulturno društvo Amici del Cafle Gambrinus namenja diplomskim nalogam v spomin na Giovannija Volpeja, visokega policijskega funkcionarja in podprefekta, ki si je prizadeval za razvijanje medsebojnega spoznavanja med ljudmi iz južne Italije in prebivalci Furlanije-Julijske krajine ter za mirno sožitje med različnimi narodnostmi in kulturami. Omeniti velja, da mu je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan za pomoč v obdobju osamosvajanja slovenske države podelil tudi visoko odlikovanje. Nagrado v znesku 2500 evrov je prejela diplomantka Pravne fakultete Michela Russi za diplomsko nalogo, v kateri je obravnavala vprašanje negmotne škode v okviru pogodbene odgovornosti. Gre za vprašanje, o katerem se razpravlja zlasti v zadnjih letih in na podlagi katerega si pravno zaščito zaslu- Michela Russi (levo) je v diplomski nalogi obravnavala temo, ki je v pravnih krogih vedno bolj aktualna kroma ži oseba kot taka in ne kot nosilka premoženjskih odnosov. V svoji nalogi Russijeva poudarja, kako so zakonodajalci, sodniki in pravniki postali vedno bolj pozorni na zaščito osebe v okviru vedno večje težnje k zaščiti nedotakljivih pravic, ki jih ustava priznava in jamči. Poleg tega se je zaustavila tudi pri omejitvah, ki so jih določile najnovejše razsodbe kasacijskega sodišča glede razširitve zaščite osebe in tako dala razumeti, da gre za tematiko, katere razvoj se ni še zaključil. MILJE-KOPER - V muzeju Cara, dvorani Negrisin in galeriji Loža Še do nedelje na ogled razstava o Pahorju in Spacalu Še do te nedelje, 30. januarja, je v Miljah in Kopru na ogled razstava Boris Pahor - Lojze Spacal. Krajine dvajsetega stoletja. V muzeju Cara v Miljah so na ogled temeljna dela iz prvega Spacalovega obdobja, v dvorani Negrisin si je mogoče ogledati njegove grafike, medtem so v galeriji Loža v Kopru razstavljena njegova olja, Spa-calove umetnine pa se prepletajo z odlomki iz Pahorjevih del v slovenščini in italijanščini. V muzeju Cara (Ul. Roma 9) in dvorani Negrisin (Trg Marconi 1) je razstava odprta ob de-lovnikih med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo pa med 10. in 12. uro, v koprski galeriji Loža (Titov trg 1) pa ob delovnikih med 11. in 17. uro, v nedeljo pa med 11. in 13. uro. Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Daniel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: danes - četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) jutri-petek, 28. januarja ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj danes [12 Lekarne podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, ČETRTEK, 27. januarja 2011 JANEZ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 11.07 Jutri, PETEK, 28. januarja 2011 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1009 mb raste, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj C. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15 »Animals United«; 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - 16.30 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 16.00, 18.00 »Animals United«; 16.15, 19.40, 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; 20.00, 22.00 »Skyline«; 16.30 »L'orso Yoghi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«; 18.30, 21.15 »Hereaf-ter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'in-glese«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Zlatolaska 3D«; 16.40, 19.00, 21.20 »Življenje, kot ga poznaš«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 20.30 »Zeleni sršen 3D«; 20.00 »Američan«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.05, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.05 »Mr. Joint«; 20.10, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 20.30 »Spusti me k sebi«; 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.10, 18.20 »Zlatolaska«; 16.20, 18.40, 21.00 »Dilema«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Vento di primavera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunque-mente«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 17.15, 19.50 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«. K Čestitke Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega Spoštovani MIRAN KLUN iz Boljunca, za tvoj 50. rojstni dan ti želimo vse dobro in lepo v življenju. Ko v družbi boste bili, primite kozarce vsi in pesem Živitore naj za-doni. To ti želita Vida in Marta. Dobrodošel GABRIJEL ARON. Čestitamo mami Ivani, očku Deja-nu in Michelle, malemu Gabrijelu želimo vse najboljše - Nikolaj, Karin, Alessio, Dejan, Lidija in Miloš. [H Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. www.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 27. januarja 2011 1 1 9 Šolske vesti UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI NA KATINARI vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo danes, 27. januarja, od 14. do 15. ure v šolskih prostorih, Ul. de Marc-hesetti 16. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) od 31. januarja do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN-ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. □ Obvestila KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna ref-leksnoconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija vabi člane na kongres, ki bo danes, 27. januarja, ob 18. uri v Domu P. Togliat-tija, v Ul. Dei Peco. FEDERACIJA LEVICE prireja danes, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3, aktiv s sledečim dnevnim redom: 1.) informacije o državnem kongresu; 2.) delo naj bo znova v središču političnega delovanja; 3.) lokalne pobude. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 27. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SPDT prireja danes, 27. januarja, v razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta. Fotograf in pilot Matevž Lenarčič, ki je z ul-tralahkim letalom obletel svet, bo ob tej priliki prikazal svoj zgodovinski podvig. Začetek ob 20.30. ANPI - VZPI iz Gropade in s Padrič vabi člane in simpatizerje na kongres sekcije, ki bo v petek, 28. januarja, ob 20. uri v domu »Skala« v Gropadi. CICI URICE TREBČE: SKD Primorec iz Trebč organizira že peto leto zapored Cici urice pravljične delavnice namenjene predšolskim otrokom in učencem prvih dveh razredov osnovne šole. Letošnja vezna nit osmih srečanj bo življenje na kmetiji, s spoznavanjem živali in poklicev na njej. Prva Cici urica bo v petek, 28. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni! DSMO K. FERLUGA in Založba Mladika vabita na predstavitev knjige »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) in srečanje z avtorjem Mirom Tassom, v petek, 28. januarja, ob 17.30 v dvorani Centra Millo v Miljah, Trg Republika 4. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi v društvene prostore v petek, 28. januarja, ob 18. uri na »Članski aperitiv«. Ob prigrizku in prijetnem klepetu bo dana možnost včla-njevanja in poravnanja članarine. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. Ob primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - v soboto, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! AŠD SK BRDINA Organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina -348-8012454, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Cecotti, l. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordina-torka bo Marta Verginella. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. januarja, na večer ob 150. obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice v Trstu, ki velja za prvo slovensko čitalnico sploh. Govoril bo prof. Samo Pahor v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobado-groba« režiserja Jana Cvitkoviča. VZPI - sekcija Prosek Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ LEPE GOVORICE za najmlajše v organizaciji radijskega odra bo stekel v mesecu februarju. Informativni sestanek bo v sredo, 2. februarja, ob 17.30 na Ul. Donizetti 3 - 1. nadstropje (število gojencev je omejeno). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Živko Lupinc. ODBOR NO TAV iz Trsta in s Krasa prireja v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice (TAV) za prebivalstvo Konto-vela, Proseka in Furlanske ceste. Mogoče bo podpisati pripombe k preliminarnemu načrtu. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, in-fo@adformandum.eu. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040360072. PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN prirejata ob Dnevu spomina koncert »Gospel Choir« v petek, 28. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na nastop gojencev glasbene šole v petek, 28. januarja, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. »ETIOPIJA ... 13 MESECEV SONCA« je naslov potopisnega predavanja Bi-serke Cesar, ki ga SKD Primorec iz Trebč prireja v soboto, 29. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Treb-čah. Avtorica večera bo v sliki in besedi predstavila svoje popotovanje po tej vzhodno-afriški državi. Toplo vabljeni vsi, ki bi v teh mrzlih zimskih dneh radi ogreli vaša srca z nasmehi afriških otrok! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na gledališko predstavo B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, Godbeno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gle- dališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v petek, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 21. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). H Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 3471407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Ros-setti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). Prispevki V spomin na pokojnega Franca Kralja daruje gospa Ema Križmančič 10,00 evrov, v spomin na Marijo Semčevo 10,00 evrov in v spomin na Angelo Metilli 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Zdravka Obada daruje Lucia Podgornik - Baša 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. Švab Jelka daruje 10,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na prijateljico Marto Ban por. Degestron daruje Majda Dolenčeva iz Devinščine 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Stanka Bandi-ja darujejo soletniki iz občine Dolina ö Poslovni oglasi SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA j e spet odprta. Rezervacije 040-2209058 3489234060 150,00 evrov za SKD Jože Rapotec iz Prebenega. Popravek: Namesto cvetja na grob Zdravka Obada daruje Dora 30,00 evrov za lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na gospoda župnika Bogomila Breclja darujeta gospe Jole in Sveti Rudež 100,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Gigi in Neva 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada daruje Karlo Furlan 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Vojko in Silvana 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. t Zapustila nas je naša predraga teta Anica Ban vd. Blazina (ud Batice) Žalostno vest sporočajo vnuki Walter, Vanja, Andrej, Annamaria in Kim, svaki Marcela, Mario, Edi in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v soboto, 29. januarja 2011 ob 10.30 iz mrtvašnice v ulici Costa-lunga v proseško cerkev. Prosek, 27. januarja 2011 Draga teta, ostala boš vedno v naših srcih. Martina, Matija in Emily Za drago svakinjo in teto Anico žalujejo Angel, Mara, Slavica, Marjan, Daniela, Sergio in Daniela 28.1.1994 28.1.2011 MOSTAR TRST Dragi Saša Ob sedemnajsti obletnici tvojega odhoda se te bomo spomnili posebno jutri ob 17. uri v borštanski cerkvi. Z velikim hrepenenjem vsi tvoji Zabrežec, 27. januarja 2011 1 2 Četrtek, 27. januarja 2011 KULTURA / NOVA GORICA - Ponovitev ljubljanskega koncerta Poklon Srebotnjaku in suverena klavirska izpoved Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in pianistke Natalije Šaver Svojevrsten poklon Alojzu Srebotnjaku, primorskemu rojaku, enemu najuglednejših slovenskih skladateljev, priznanemu in poznanemu tudi v mednarodnem prostoru, ki je preminil 1. decembra lani, so pripravili 20. januarja v Kulturnem domu Nova Gorica. Srebotnjaku, ki je tudi kot profesor v skoraj štiridesetih letih poučevanja na ljubljanski Akademiji za glasbo (AG) vzgojil vrsto perspektivnih skladateljev, so namreč namenili pozornost na prvem večeru koncertnega abonmaja Akademije za glasbo že 12. januarja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, nato pa so koncert, na katerem se je kot solistka predstavila novogoriška pianistka Natalija Šaver, ponovili še v Novi Gorici. V ustvarjalnem opusu Srebotnjaka so mnoga dela, ki jih odlikuje izvirna uporaba prvin iz glasbe slovenskega izročila, in taki so tudi njegovi Slovenski ljudski plesi, največkrat izvedeno delo slovenskega orkestralnega repertoarja. Skladbo, ki je nastala leta 1982 in odseva vse tiste izjemne kompozicijske vrline, s katerimi je Srebotnjak znane folklorne elemente učinkovito postavil v nov zvočni prostor, so mladi simfoniki AG pod vodstvom Marka Hriber- nika, dirigenta, pianista in docenta AG v Ljubljani, poustvarili z očitno velikim spoštovanjem do avtorja glasbe, morebiti tudi celo preveliko odgovornostjo in zato zaznavno krčevitostjo in manjšo sproščenostjo. Vzrok, da ljudski plesi niso oživeli kot bi si želeli, pa lahko iščemo tudi v samem koncertnem ambientu, mnogo preveč utesnjenem, in predvsem v premajhnem odru, ki številni mladostno zagnani glasbeni družini ni nudil ustreznih maksimalnih pogojev za izvedbo. Slednje je vplivalo tudi na celostno zvočno podobo Koncerta za klavir in orkester št. 4 v G-du-ru, op. 58 Ludwiga van Beethovna, dela, ki pomeni začetek nečesa novega v klavirskem koncertu, skladbi, v kateri veliki nemški mojster obdeluje teme na način, ki so sicer značilne za simfonije tistega obdobja. Natalija Šaver, vrsto let uspešna go-jenka v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva, ki je leta 2008 z odliko diplomirala v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak in v njenem razredu trenutno nadaljuje tudi podiplomski študij na temo Beethoven in skladatelji dvajsetega stoletja, se je kot zlata pianistična diva predajala pesniški vsebini koncerta, z občutkom razvijala dramatični lok, njena igra je bila ubrana Tudi v Novi Gorici so se poklonili A. Srebotnjaku in zbrana, njena virtuoznost primerno zmerna, bleščeče pasaže so pod njenimi prsti zvenele zgledno in spretno, skratka, novogoriška pianistka je suvereno predstavljala veliko mojstrovino, ki jo nekateri radi označujejo kot 'srce in dušo Beethovna'. Žal so dobre namere in nedvomni talenti mlade pianistke večkrat ostali osamljeni, saj orkester ni uspel povsem osvojiti svoje vloge in je z igro (spremljavo) ostajal na ravni klasicističnega (mozar-tovskega) sloga. »Umetniki so ognjeviti, ne jokajo«, je zapisal Beethoven. In kot bi te besede šele po zaključnem rondoju Beethovnovega Četrtega klavirskega koncerta (kot nekakšna Beethovnova senca) prebudile člane Simfonični orkester Akademije za glasbo, so ti v izvedbi naslednje skladbe, v Simfoniji št. 2 v D-duru, op. 73 Johannesa Brahmsa razkrili vse svoje prave poustvarjalne adute. Prodorno, ubrano, mogočno, veselo in prijetno je zazvenela Brahmsova simfonija, zazvenela kot najbolj iskren in verodostojen spominski trenutek na ustvarjalnost treh skladateljev, ki so se zavedali, da kakovost glasbe vedno zmaga. Tatjana Gregorič STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativni niz Ženska avtoironija Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni v tekstu in interpretaciji izpostavili vrsto ženskih likov Uprizoritve na temo ženskega vsakdana - na srečo - niso več izjemen dogodek. Manj pogosta pa je ženska avtoironična gledališka pripoved. Tudi zato je predstava »Infinite o sfinite?« (v slovenščino ni lahko prevesti besedne igre, zato bi lahko opisno prevedli naslov Neskončne ali zdelane?), ki sta jo napisali in interpretirali Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni, učinkovala vsestransko sveže. Predstava, ki jo je Stalno gledališče FJK uvrstilo v alternativni niz, bo v ma- li dvorani Bartoli na sporedu do nedelje (vključno). Dodatna zanimivost za tržaško občinstvo je prisotnost Emanuele Grimalda, Tržačanke, ki se s tem delo vrača »med svoje«. Avtorici-igralki sta v svoje delo nanizali vrsto ženskih likov od prevedljivih, kot so zdolgočasena »dobrotljiva« gospa, mlada naivnica, ki je besedam navkljub rasno nestrpna ali tekmovalne kolegice (na sliki), do bolj neprevedljivih, kot je Bog v ženski podobi, in to ne najbolj privlačni. REVIJE ZA OTROKE IN NAJMLAJŠE Z v v • ■ • voščili Pastirček v leto 2011 Novo leto smo začeli s polno paro in z željami, da bi nam leto 2011 prineslo veliko zabave in dobrega branja. S podobnimi voščili nas je razveselil tudi urednik revije Pastirček Marijan Markežič, ki je na uvodni strani januarske številke vsem mladim uporabnikom zaželel, da bi bilo to leto zdravo in veselo, polno lepih bogatih doživetij, poglobljenega prijateljstva, radovednosti in novih spoznanj. In kaj nam prinaša prva številka Pastirčka v letu 2011? Kot vsak mesec, bomo tudi tokrat predstavili nekaj vsebin iz tekoče številke. Tudi v januarskem Pastirčku so zbrana duhovna in posvetna besedila, pod katera so se podpisali različni avtorji in ilustratorji. Na prvi strani nas čaka pesmica Ivanke Zavadlav z naslovom Spet prišlo je novo leto. To pesmico pa dopolnjujeta tudi pesem Vojana Tihomirja Arharja Počitek in uglasbena pesmica Novo leto, katere besedilo je napisala Lily Novy, za glasbo pa je poskrbel Dominik Krt. Čudovito zimsko razpoloženje vzbujajo tudi nekatere zgodbice. Mariza Perat je prispevala zgodbico Kostanjček in snežak, zimsko zgodbo govori tudi v obliki stripa pripovedovana pripoved, zanimiva in duhovita pa je tudi zgodbica Frana Milčinskega V butalah sejejo sol. Rubrika Halo? Tukaj volk! Nine Grudina z ilustracijami Paole Ber-tolini Grudina pripoveduje zanimivosti o volkih. Mladi bralci lahko izvedo, da volkovi živijo v krdelu, kjer imajo svojega voditelja. Moč je tudi izvedeti, da ima v celem krdelu mladiče le vodilni par in da je volkov vedno manj, saj so jih nekoč množično pobijali, ker so se bali, da bodo volkovi napadli živino. Duhovne vsebine se posvečajo zgodbam iz svetega pisma, moji prvi molitvi in poučnemu kvizu. Svetopi- semske zgodbe Walterja Grudine z ilustracijami Paole Bertolini Grudina tokrat pripovedujejo o Janezu Krstniku in Jezusu. Božo Rustja je pripravil molitev o kesanju, Ministranti OK pa tako kot vedno prinašajo kviz. Zanimive so tudi didaktične naloge za pozorno opazovanje, primerjanje, prostorsko predstavljivost. Berta Golob pa je za rubriko Jezikoslovje tokrat pripravila besede, ki se rimajo. Po mnenju pisateljice menda ni besede, ki ne bi imela takega para, da se z njo prilega v posebno bla-goglasje. To na primer velja za povedi Noč ima svojo moč in Tone napihuje balone. Vsak mesec so Pastirč-kovi bralci in bralke vabljeni v likovno delavnico Tatjane Ban. Tokrat otroci lahko izdelujeje duhce iz rjuhe, valovite lepenke in drugih pripo-močkov.Stalnica Pastirčka pa ostaja tudi rubrika Pastirčkova pošta, ki na enem mestu prinaša risbe in spise šolarjev različnih šol. Čisto ob koncu pa naj še povemo, da so nas Pastirčko-vi sodelavci presenetili z novo knjigo pravljic Na počitnice gremo!. Knjigo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirala pa Paola Bertolini Grudina, grafično pa jo je obdelal Walter Grudina. Knjiga je že na prodaj v knjigarnah. (sč) Znane nominacije za oskarje Zgodba o jecljavem britanskem kralju Juriju VI. je prejela 12 nominacij za filmske nagrade oskar, ki sta jih predstavila ameriška igralka Mo'Nique in predsednik Ameriške akademije filmskih umetnosti Tom Sherak. Sledi film Pravi pogum z desetimi nominacijami pred filmoma Izvor in Socialno omrežje, ki sta jih nabrala vsak po osem. Med nominacijami večjih presenečenj ni, mednje je mogoče šteti nominacijo Javiera Bar-dema za glavno moško vlogo (Ču do vi to) in uspeh remakea vesterna Pravi pogum. Nominacij za najboljši film leta je deset. Povsem v skladu s pričakovanji so to filmi Črni labod, »The Fighter«, Kraljev govor, Socialno omrežje, »The Kids Are All Right«, Izvor ter 127 ur. Nominirani so tudi Pravi pogum, Svet igrač 3 ter »Winter's Bone«. Svet igrač 3 je hkrati nominiran tudi za najboljši animirani film, kjer tekmujeta le še risanki Kako izuriti svojega zmaja in »The Illusionist«. Pri glavnih moških vlogah so nominacije osvojili Colin Firth (Kraljev govor), Jesse Eisenberg (Socialno omrežje), James Franco (127 ur), Jeff^ Bridges (Pravi pogum) in Javier Barden (Ču do vi to). V tekmi za najboljšo stransko moško vlogo pa so Christian Bale (»The Fighter«), John Hawkes (»Winter's Bone«), Jeremy Renner (Mesto), Mark Ruffalo (»The Kids are All Right«) in Geoffrey Rush (Kraljev govor). Pri glavnih ženskih vlogah pa so nominacije prejele Natalie Portman (Črni labod), Annete Bening (»The Kids are all Right«), Nicole Kidman (Rabbit Hole), Jennifer Lawrence (»Winter's Bone«) in Michelle Williams (»Blue Valentine«). Za stransko vlogo tekmujejo Amy Adams (»The Fighter«), Helena Bonham Carter (Kraljev govor), Melissa Leo (»The Fighter«), Hailee Steinfeld (Pravi pogum) in Jacki Weaver (»Animal Kingdom«). Med najboljšimi režisej so se znašli Darren Aronofsky (Črni labod), David O. Russell (»The Fighter«), Tom Hooper (Kraljev govor), David Fincher (Socialno omrežje) ter Joel in Ethan Coen (Pravi pogum). Nominacije za izvirni scenarij pa so prejeli filmi »Another Year« (Mike Leigh), »The Fighter« (Scott Silver, Paul Tamasy, Eric Johnson, Keith Dorrington), Izvor (Christopher Nolan), »The Kids Are All Right« (Lisa Cho-lodenko in Stuart Blumberg) ter Kraljev govor (David Seidler). V kategoriji tujejezičnega filma je nominirana mehiško-španska koprodukcija Ču do vi to z Bardemom v glavni vlogi, prav tako pa še filmi iz Grčije (»Dogtooth«), Danske (»In a Better World«), Kanade (»Incendies«) ter Alžirije (»Outside the Law«). (STA) / SVET Četrtek, 27. januarja 2011 13 ZDA - Ameriški predsednik podal svoj drugi govor o položaju v državi Obama pozval Američane k inovacijam in varčevanju Republikanci v odgovoru Obamo pozvali k takojšnjemu zmanjšanju porabe WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je svoj drugi govor o položaju v državi izkoristil za poziv Američanom k vlaganjem v inovacije, izobraževanje in infrastrukturo, napovedal pa je tudi nekaj varčevalnih ukrepov. Zunanji politiki je namenil le manjši del govora na koncu. Na začetku je spomnil na nedavni pokol v Tucsonu, v katerem je bila ranjena kon-gresnica Gabrielle Giffords. Politikom obeh strank, ki so letos med govorom sedeli pomešani med seboj, je sporočil, da so se volivci novembra lani na kongresnih volitvah odločili za deljeno odgovornost obeh strank pri vladanju. "Ne gre za to, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah. Saj smo šele imeli volitve. Gre za to, ali bodo nova delovna mesta in podjetja pognala korenine v tej državi ali kje druge," je Obama začel glavni del govora. V njem je poudaril potrebo po ustvarjanju delovnih mest z vlaganji v inovacije, čisto energijo, uspešnejše izobraževanje, da bo Amerika ohranila vodilni položaj v svetu. Obama je dejal, da se je dve leti po hudi recesiji borza opomogla, korporacijski dobički rastejo, prav tako gospodarstvo. Zaposlovanje pa, je priznal, zaostaja, čeprav bo pomagal davčni kompromis, ki so ga sprejeli konec lanskega leta. Predsednik je poudaril, da je čas, ko je bilo v ZDA enostavno najti delovno mesto brez posebnih veščin ali izobrazbe, nepreklicno mimo. "Jeklarne, ki so nekoč potrebovale tisoč ljudi, sedaj isto delo opravijo s sto ljudmi." Države, kot sta Kitajska in Indija, so to spoznale in vlagajo v raziskave, tehnologije in izobraževanje, kar bi moralo ZDA spodbuditi k boljšim rezultatom. Obama je zatrdil, da so ZDA še vedno "največje" na svetu, vendar pa ne smejo spati na lovorikah. Oba-ma je Američanom sporočil, da je nastopil "trenutek sputnika". Mislil je na izstrelitev prvega sovjetskega satelita, ki je v ZDA sprožil najprej preplah, nato pa energičen razvoj zaradi vesoljske tekme. "Zaradi tega bom predlagal več sredstev za vlaganja v biomedicinske raziskave, informacijsko tehnologijo in še posebej čisto energijo," je dejal in dodal, da je cilj milijon električnih vozil na cestah do leta 2015 ter 80 odstotkov električne energije iz čistih virov do leta 2035. Za ambiciozne načrte bodo potrebovali izobražene ljudi, zato je Obama pozval k zmanjšanju zaostanka ZDA, kjer četrtina otrok ne dokonča niti srednje šole. Delo je najprej naložil staršem, "ki morajo znati ugasniti televizor", poudaril pa je tudi potrebo po vlaganju v učitelje. Obama je povedal, da je bila ameriška infrastruktura nekoč najboljša na svetu, danes pa zaostaja, zato je nujno povečati vlaganja v infrastrukturne projekte, tako da bodo v 25 letih 80 odstotkom Američanom omo- ansa gočili dostop do hitre železnice, 98 odstotkom pa dostop do hitre internetne povezave. Republikance, ki želijo odpraviti reformo zdravstvenega sistema, je pozval, naj, če imajo dobre ideje, kako reformo izboljšati, te predstavijo, sicer pa naj ne mislijo, da bo dovolil vrnitev v čase, ko so zavarovalnice lahko zavračale ljudi zaradi bolezni. Glede naraščajočega javnega dolga je Obama predlagal zamrznitev rasti vseh domačih programov porabe za pet let, kar naj bi v naslednjih desetih letih zmanjšalo proračunski primanjkljaj za 400 milijard dolarjev. Republikance je pozval, naj se osredotočijo res le na odvečno porabo in pustijo pri miru vlaganja v inovacije in izobraževanje. Predsednik je še dejal, da sveta danes ne deli več zid med vzhodom in zahodom, ZDA pa se ne soočajo z nobeno supersilo. Čeprav sovražniki seveda so in zato morajo ZDA graditi koalicije. "Ameriško vodstvo je obnovljeno," je dejal Obama in opozoril, da se je iz Iraka dvignjenih glav umaknilo skoraj 100.000 vojakov Al Kaida sicer še vedno načrtuje napade na ZDA in zaveznike, Obama pa je omenil tudi skrajneže znotraj ZDA. V Afganistanu je cilj ZDA preprečiti talibanom prevzem oblasti in uničiti zavetišče Al Kai-di ter ponovil, da bodo julija od tam začeli umikati vojake. Omenil je tudi ratifikacijo sporazuma Start z Rusijo ter poudaril, da se Iran sooča z ostrejšimi sankcijami, ZDA pa na Korejskem polotoku stojijo ob strani Južni Koreji in zahtevajo, da se Severna Koreja znebi jedrskega orožja. "Skupaj z evropskimi zavezniki smo poživili zvezo Nato in okrepili sodelovanje. Obnovili smo odnose z Rusijo, utrdili zavezništva v Aziji in zgradili nova partnerstva z državami, kot je Indija. Marca po- tujem v Brazilijo, Čile in Salvador za oblikovanje novih zavezništev za napredek v Amerikah," je dejal Obama. Omenil je tudi južni Sudan, kjer ljudje po letih vojne lahko končno glasujejo za neodvisnost, podobno željo po svobodi pa vidijo tudi v Tuniziji, kjer se je ljudska volja pokazala za mogočnejšo od odločbe diktatorja. "ZDA stojijo ob strani Tunizijcem in podpirajo demokratične težnje vseh narodov," je dejal Obama. Kongresnik iz ameriške zvezne države Wisconsin Paul Ryan je v uradnem odgovoru republikancev na govor predsednika Obame pozval k takojšnjemu krčenju proračunske porabe in ga kritiziral, ker ni ustvaril delovnih mest. Republikanci so imeli sicer tokrat prvič dva odgovora na predsednikov govor, saj je po predsedniku odbora za proračun predstavniškega doma kongresa Ryana, njegova kolegica iz Minnesote Michele Bachmann povedala še svoje mnenje v imenu gibanja čajanke, ki se je razvilo znotraj republikanske stranke. Izpostavila je večinoma iste stvari kot Ryan, le v nekoliko bolj napadalnem tonu. (STA) EGIPT - Po torkovih nemirih, ki so zahtevali štiri smrtne žrtve Kljub prepovedi oblasti ljudje včeraj znova na ulicah KAIRO - V Egiptu so kljub opozorilom vlade, da ne bo dovolila demonstracij, včerajizbruhnili novi protesti. Na ulicah Kaira in drugih mestih v Egiptu se je zbralo več sto protestnikov, ki so pozivali k razpustitvi parlamenta in demokraciji. Protestniki so se tako odzvali pozivom opozicijskih skupin k novim demonstracijam. Opozicijsko Gibanje 6. april je na spletnih socialnih omrežjih Facebook in Twitter pozvalo Egipčane, naj se tako kot v torek zberejo na osrednjem trgu Ta-hrir v prestolnici Kairo. K novim protestom je pozvalo le nekaj ur zatem, ko so egiptovske varnostne sile ponoči z omenjenega trga s solzivcem pregnale več tisoč protestnikov. V Kairu se je tako včeraj kljub okrepljeni navzočnosti policije in oklepnih vozil na protestih zbralo več kot 200 protestnikov, ki so uspeli prebiti varnostne pregrade in se napotili proti trgu Ramses. Protestniki so vnovič pozivali k razpustitvi parlamenta in odstopu Hosni Mubarak ansa predsednika Hosnija Mubaraka, uvedbi demokracije, zahtevali pa so tudi več socialne pravičnosti. Prav tako so pozvali k preiskavi smrti dveh protestnikov v Suezu v torek zvečer, ko je policija streljala na protestnike, je povedal varnostni vir. Policija je aretirala okoli 20 protest-nikov, je še povedal vir. Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da se je pred poslopjem novinarskega združenja v središču Kaira zbrala skupina več deset protestnikov in vzklikala protivladna gesla, vendar jih je policija nemudoma razgnala, nekaj od njih pa tudi aretirala. Tudi v kraju Šejk Zuvejid na obmejnem območju z Gazo se je na demonstracijah zbralo okoli 300 protestnikov, so povedali očividci. Protesti so izbruhnili tudi v mestu Monofija severno od Kaira, so povedali predstavniki opozicijske Muslimanske bratovščine. Na dogajanje v Egiptu se je že odzvala Evropska unija, ki je sporočila, da v Bruslju pozorno spremlja demonstracije, ki potekajo v Kairu, in vidijo v njih željo številnih Egipčanov, ki je odraz dogodkov v Tuniziji. "Oblasti bi morale prisluhniti zahtevam ljudi," je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnice EU Maja Kocijančič. Na protivladnih protestih, ki so v torek izbruhnili v okoli 16 mestih po vsem Egiptu, so umrli štirje ljudje -trije protestniki in policist. Šlo je za ene največjih protestov v Egiptu, odkar je Mubarak pred skoraj 30 leti prevzel oblast. (STA) Putin: Ponedeljkov napad ni povezan s Čečenijo MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj povedal, da ponedeljkov teroristični napad na moskovskem letališču Domodedovo najverjetneje ni povezan z dogajanjem v ruski republiki Čečeniji. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je medtem pristojnim dal dva tedna časa za pripravo predlogov, kako v prihodnje preprečiti samomorilske napade. "V skladu s predhodnimi ugotovitvami ni nobene povezave med zadnjim terorističnim napadom in Republiko Čečenijo," je medijem povedal Putin. Medtem pa je ruski predsednik Medvedjev po napadu, v katerem je umrlo 35 ljudi, odpustil vodjo oddelka za promet v osrednjem delu Rusije na notranjem ministrstvu Andreja Alekse-jeva. Poleg tega je zagrozil z dodatnim odpuščanjem v prihodnje. Nato pozdravlja rusko ratifikacijo novega Starta BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je včeraj pozdravil ratifikacijo novega sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja (Start) med ZDA in Rusijo v zgornjem domu ruskega parlamenta in izrazil mnenje, da bo ta ugodno vplivala na varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti. "Toplo pozdravljam ratifikacijo novega sporazuma Start med ZDA in Rusijo," je v izjavi za javnost dejal Rasmunssen. Poleg tega je poudaril, da je ratifikacija v ruskem zgornjem domu po predhodni ratifikaciji decembra lani v ameriškem senatu dobra novica za mednarodno varnost in stabilnost. V Afganistanu zaprisegel novi parlament KABUL - Ob prisotnosti afganistanskega predsednika Hamida Karzaja je včeraj v Kabulu vendarle potekalo ustanovno zasedanje novega parlamenta. Slovesni začetek dela parlamenta je sledil tednu dni prerekanj med predsednikom in novoizvoljenimi poslanci, ali lahko slednji zasedejo svoje poslanske sedeže, čeprav preiskava o volilnih nepravilnostih še poteka. Ustanovno zasedanje se je začelo z državno himno, branjem iz Korana in Karzajevim govorom, nato pa je predsednik zaprisegel nove poslance. Ti so se ob prisotnosti vladnih ministrov, tujih diplomatov in poveljnika zavezniških sil v Afganistanu, ameriškega generala Davida Petraeusa drug za drugim z roko na Koranu zavezali, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti. (STA) LIBANON - S podporo parlamenta Kandidat Hezbolaha Mikati novi premier BEJRUT - Libanonski predsednik Michel Suleiman je za novega libanonskega premiera imenoval kandidata šiitskega gibanja Hezbolah Nadžiba Mikatija. Hezbolah bo tako imel v rokah novo libanonsko vlado, zaradi česar so po državi že izbruhnili protesti privržencev dosedanjega premiera Saada Haririja. Suleiman je Mikatija za novega premiera imenoval, potem ko je ta v libanonskem parlamentu dobil podporo večine poslancev. Za 55-letnega milijarderja in nekdanjega Haririjevega zaveznika Mikatija je glasovalo 68 od 128 poslancev, za sedanjega premiera Saada Haririja pa 60. Velika podpora Mikatiju v parlamentu je sprožila precejšnje nezadovoljstvo med Haririjevimi privrženci. Na protestih ob »dnevu jeze« se je v Libanonu zbralo več tisoč ljudi, pretežno sunitov, ki so tako izrazili nasprotovanje temu, da bi premierski položaj zasedel Mikati. Protesti so se ponekod sprevrgli v nasilje. V Tripoliju na severu Libanona so jezni privrženci Haririja napadli vozilo arabske televizijske mreže Al Džazira in zažigali Mikatijeve slike. V prestolnici Bejrut pa so zažigali avtomobilske gume in zaprli nekatere ceste. Saad Hariri, sin leta 2005 ubitega premiera Rafika Hari-rija, je nasilje že obsodil. V govoru, ki ga je prenašala televizija, se je zahvalil «vsem svobodnim državljanom, ki so obsodili poskuse hegemonije nad odločitvami države». Je pa ob tem zavrnil vse oblike nemirov, ki spremljajo demonstracije. Še posebej je izrazil obžalovanje ob napadu na vozilo Al Džazire. (STA) TUNIZIJA - Poteza prehodne vlade Mednarodni zaporni nalog za Ben Alija TUNIS - Tunizijsko pravosodje je izdalo mednarodni zaporni nalog za strmoglavljenega predsednika Zina El Abidina Ben Alija, ki je zaradi nemirov v domovini pobegnil v Savdsko Arabijo, in njegovo soprogo Leilo Trabelsi, je sporočil tunizijski pravosodni minister Lazhar Karoui Chebbi. Pobeglega predsednika in njegovo soprogo preganjajo zaradi "nelegalne pridobitve premičnih in nepremičnih dobrin" ter zaradi "nedovoljenega nakazovanja deviz v tujino", je na novinarski konferenci v Tunisu pojasnil Chebbi. Ben Ali je zaradi ljudske vstaje, poimenovane jasminova revolucija, 14. januarja pobegnil iz Tunizije in se zatekel v Savdsko Arabijo. Državo je zapustila tudi njegova v Tuniziji osovražena žena, a ni znano, kdaj je to storila in kam se je zatekla. V Tuniziji pa se kljub odhodu predsednika in oblikovanju prehodne vlade, ki naj bi državo vodila do sklica prvih svobodnih predsedniških in parlamentarnih volitev, nadaljujejo protesti. Policija je včeraj s solzivcem pregnala množico protestnikov, ki so poskušali predreti policijsko blokado pred trgom, na katerem stojijo uradi premiera. Protestniki, ki so nezadovoljni, ker je v prehodni vladi več obrazov Ben Alijevega režima, med njimi premier Mohamed Ghannouchi, so v odgovor na policiste metali kamenje. Vlado naj bi sicer včeraj spričo pritiska prebivalstva preoblikovali. Minister Chebbi je medtem tudi pozval kakih 9500 zapornikov, ki so med jasminovo revolucijo pobegnili, naj se vrnejo za zapahe. Kot je dejal, je bilo pred nemiri v zaporih 31.000 ljudi, pobegnilo pa jih je več kot 11.000, od tega pa se jih je več kot 1500 že vrnilo. Chebbi je sicer povedal tudi, da je med nemiri, ki so izbruhnili sredi decembra in zajeli tudi zapore, umrlo 71 zapornikov, med njimi 48 v požaru v zaporu v Monastirju, ki leži okoli 160 kilometrov južno od Tunisa. (STA) V. BRITANIJA - Varčevanje BBC ukinja pet tujih uredništev LONDON - Britanska medijska hiša BBC bo zaradi varčevalnih ukrepov ukinila pet tujih uredništev - srbskega, makedonskega, albanskega, portugalskega za Afriko in angleškega za Karibe. BBC naj bi s tem svoje stroške zmanjšal za 16 odstotkov, sindikati pa opozarjajo, da bo to prineslo tudi ukinitev več sto delovnih mest. Kot je sporočila ta medijska hiša, je načrt ukinitve petih uredništev v tujih jezikih odgovor na zmanjšanje sredstev, ki jih BBC dobi od britanskega zunanjega ministrstva. "Prizadevanja moramo osredotočiti na jezike, po katerih je največ povpraševanja in kjer imamo največji vpliv," je poudaril direktor BBC za novice iz sveta Peter Horrocks. BBC na svoji spletni strani poroča, da bodo z ukinitvijo petih uredništev ukinili tudi 650 od skupno 2400 delovnih mest, s čimer naj bi prihranili 46 milijonov funtov (53 milijonov evrov) letno. Neimenovani vir je za BBC še povedal, da je predvidena ukinitev še sedmih servisov v tujih jezikih. Sindikati so do ukrepov, ki jih je napovedal BBC, zelo kritični. Najnovejše varčevalne ukrepe je medijska hiša napovedala le dan zatem, ko so sporočili, da bodo sredstva za spletni servis skrčili za 25 odstotkov. Britanski novinarski sindikat je pred prostori BBC za novice iz sveta v središču Londona že organiziral proteste. Vodja sindikata Jeremy Dear je odgovornost za krčenje sredstev za BBC pripisal koalicijski vladi, ki s svojo politiko "uničuje kakovostne medijske storitve v državi". BBC World Service trenutno pripravlja novice v angleškem in še 31 jezikih, njegovo občinstvo pa obsega 241 milijonov ljudi po vsem svetu. (STA) 1 4 Četrtek, 27. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu V občinskem svetu varianta regulacijskega načrta št. 35 Namesto opuščene tovarne tudi komercialne dejavnosti Namembnost obrtniškega pola, kjer so v zadnjih dveh letih odprli več delavnic, se bo delno spremenila Na območju bivše tovarne Olympias v Podgori, kjer je v zadnjih dveh letih zrasla obrtniško-tehnološka cona, bodo v prihodnje ob delavnicah lahko delovale tudi manjše komercialne in storitvene dejavnosti. Novost bo uvedla varianta št. 35 goriškega regulacijskega načrta, ki predvideva delno spremembo namembnosti 86.000 kv. metrov obsežne površine, ki je bila dolga leta zapuščena. O varianti k regulacijskemu načrtu bi moral na zadnji seji odločati goriški občinski svet, zaradi nesklepčnosti pa je seja odpadla. »Glasovanje o varianti bo gotovo vključeno v dnevni red prihodnje seje,« je povedal odbornik za urbanizem Dario Baresi, po katerem so v dokaj obsežni varianti predvidene različne strukturne spremembe, uskladitve, ki so bile potrebne zaradi novih zakonov, in zahteve posameznih občanov v raznih rajonih. »Med glavnimi novostmi je gotovo ugoditev zahtevi rajonskega sveta za Podgoro, ki je že pred leti izrazil potrebo po širši uporabi območja bivše tovarne Olympias. Varianta št. 35 omogoča, da se ob obrtniških delavnicah in podjetjih tja vselijo tudi manjše trgovine, kavarne, ambulante in druge storitvene dejavnosti,« je povedal Baresi in pojasnil: »Komercialne in storitvene dejavnosti bodo vsekakor lahko zasedle največ deset odstotkov celotne površine obrtniško-tehnološkega pola, vsaka dejavnost pa bo lahko merila največ400 kv. metrov.« Po Baresijevih besedah bo varianta regulacijskega načrta stopila v veljavo spomladi. Po odobritvi občinskega sveta bo namreč na vrsti razgrnitev, morebitne pripombe občanov pa bodo morali nato analizirati. Po tej fazi se bo o varianti spet izrekel občinski svet, nato pa bo varianta pravnomočna. »Želimo si, da bi območje bivše tovarne postalo še bolj vabljivo in živahno, ob tem pa bi lahko ustvarilo tudi nekaj novih delovnih mest. V zadnjih dveh letih so se v Ulico IV Novembre že preselila številna podjetja, med katerimi so vulkanizer, prevozno podjetje ter delavnica za izdelovanje in popravilo jader, vanj pa bi se lahko po novem vselil še bar, kakšna trgovina z jestvinami, wellness center, itd. Pred časom smo menili, da bi se lahko vanj preselili tudi poštni urad, morda pa je bolje, če le-ta ostane, kjer je danes,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki soglaša tudi z omejitvami, ki jih je postavila občina. »Zahtevamo vsekakor, da pride tudi do premika vhoda v obrtno-tehnološko cono. Le-ta je danes blizu ovinka, ki pelje proti predoru Baruzzi, kar je zelo nevarno,« je zaključil Bandelj. Baresi je povedal, da so v varianto ob obrtniški coni v Podgori vključili tudi novi rezidenčni coni v ulicah Torriani in Lungo Isonzo, spremembe v zazidljivosti območja okrog krožišča pri ločniškem mostu ter zahteve po spremembi namembnosti nekaterih kmetijskih zemljišč v Ločniku, pri Madoni-ni in v Štandrežu. »V Štandrežu je predvidena zazidljivost zemljišča v Ulici Monte Nero in zemljišča v Ulici Rutar. Na slednjem bi želel lastnik sezidati tri ali štiri hiše,« je povedal Baresi in spomnil, da se je pred nedavnim temu uprl štandreški rajonski svet, čigar mnenja sicer niso obvezujoča za občinski svet. (Ale) Odbornik Dario Baresi in območje nekdanje podgorske tovarne, kamor se vseljujejo nove dejavnosti bumbaca GORICA - Brumatti Odkop in obdukcija Zadeva odmeva v parlamentu Goriško državno tožilstvo je odredilo odkop posmrtnih ostankov Pina Brumattija, znanega goriškega košarkarja, ki je umrl v petek na svojem domu v Ločniku pri 62 letih. Do odkopa bo prišlo danes, jutri pa bodo na truplu izvedli obdukcijo. Ekspertizo je tožilstvo odredilo na pobudo tožilca Luigija Leghisse, ki je uvedel preiskavo v zvezi s smrtjo bivšega italijanskega reprezentanta, potem ko so svojci vložili prijavo zaradi zamud pri nu-denju pomoči. V torek je v zvezi z dogodkom zdravstveno podjetje ustanovilo notranjo preiskovalno komisijo, novica pa je odmevala celo v Rimu. Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o napakah na zdravstvenem področju Leoluca Orlando je naslovil pismo na deželnega odbornika FJK Vladimira Kosica, v katerem sprašuje po pojasnilih v zvezi z zamudo rešilne službe 118, do katere je očitno prišlo zaradi nesporazuma med Bru-mattijevo ženo in telefonsko operaterko rešilne službe. Brumattija je zadela srčna kap v petek zjutraj; doma je bila takrat edino njegova žena, ki je klicala na pomoč. Telefonist-ko je pozvala, naj pošlje pomoč v Ulico Romana. Uslužbenka zdravstvenega podjetja je to tudi storila, na žalost pa je pomoč poslala v Ulico Romana v Tržiču. Nekaj minut zatem je rešilni avto prihitel h hišni številki 23 Ulice Romana v Tržiču, 62-letnega Brumattija pa tam ni bilo. Med reševalci in njegovo ženo je prišlo do več telefonskih klicev, ko so razumeli, kaj se je zgodilo, pa je bilo prepozno. Ko je drug rešilni avto prišel na Brumattijev dom, ni bilo za košarkarja več nobene pomoči. GORICA - Danes S spominom tudi medalje Poklon oblasti deportirancem Ob današnjem dnevu spomina na holokavst in deportacijo v naci-fašistična taborišča bodo danes ob 9.30 polagali vence k spomeniku deportirancem pred železniško postajo v Gorici. Ob 10. uri bo na goriški prefekturi sledila ceremonija z izročitvijo častnih medalj, ki jih predsednik republike podeljuje preživelim iz taborišč in svojcem že pokojnih deportirancev. Iz rok prefektinje Marie Auguste Marrosu bodo medaljo danes prejeli Renato Aloisio iz Škocjana in Marino Trevisan iz Re-dipulje, ki sta preživela internacijo v Nemčiji, dalje Bruna Boemo iz Gra-deža v spomina na očeta Bruna Boe-ma, Ida Vida vd. Buzzinelli iz Gorice v spomin na moža Gabrieleja Buz-zinellija, Marco Gobbo iz Tržiča v spomin na deda Giovannija Arman-da Canciana, Silvano Facchinetti iz Gradeža v spomina na očeta Silvana Facchinettija, Lucio Fella iz Tržiča v spomin na očeta Artura Fello, Tizia-no Miniussi iz Štarancana v spomin na deda Giuseppeja Gambina ter Alma in Bruno Zorzin, žena in sin Oli-viera Zorzina iz Romansa. Ob 11.30 bo v goriški sinagogi odprtje razstave o šoahu na Poljskem, ob 18. uri na pokrajini pa še predstavitev knjige avtorice Silvie Bon, ki je zbrala zgodbe prič šoaha. GORICA-NOVA GORICA - Zdravstvo na razpotju Pacienti brez meja Demokratska stranka opozarja na prednosti nove direktive EU - Marjan Pintar o nonsensu obstoječih razmer Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc v komediji Vpis abonmaja do 1.2.2011 (info tel. 048133288) Qcomigo Evropski parlament je pred kratkim potrdil direktivo EU o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Nacionalne vlade imajo 30 mesecev časa za vključitev teh ukrepov v nacionalno zakonodajo. V Demokratski stranki v Gorici so včeraj izrazili prepričanje, da omenjena direktiva za zdravstvene institucije na obeh straneh meje predstavlja pomembno razpotje, saj sta zaenkrat odprti še obe možnosti: sodelovanje ali tekmovanje. Poudarili so, da bo direktiva omogočila, da se bodo lahko prebivalci goriške pokrajine zdravili v bližnji šempetrski bolnišnici in obratno, slovenski državljani bodo lahko prihajali na zdravljenje v Gorico oziroma Tržič, kar pomeni, da bodo birokratske, predvsem pa politične ovire, ki so do zdaj to onemogočale, odpravljene. Ko bo direktiva stopila v veljavo, bodo lahko državljani Evrope svoje potrebe po zdravstvenem varstvu koristili v katerikoli članici Evropske unije, stroški zdravljenja pa jim bo povrnila matična država do višine zneska, ki je za isto storitev predviden v matični državi. V Demokratski stranki so prepričani - poudarja goriški tajnik Giuseppe Cin-golani -, da predvidena novost kliče po sodelovanju, poenotenju in izmenjavi zdravstvenih storitev med bolnišnicami v Gorici, Tržiču in Šempetru pri Gorici, pri čemer naj bi v vsaki od omenjenih bolnišnic izvajali določene storitve, da ne bi prihajalo do podvajanja in tekmovanja, ampak do racionalizacije resursov, razširitve bazena uporabnikov in dviga kakovosti storitev. Verjamejo tudi, da bi, če namesto sodelovanja prevlada pot konkurence, to razdvojilo naravno enotno ozemlje in na umeten način vzdrževalo ločnost, pri čemer bi se pacienti seveda svobodno odločali o tem, kje se bodo zdravili, kar bi na dolgi rok pomenilo neracionalnost in izgubo za oba zdravstvena sistema ter obe mejni območji. Poudarjajo obenem, da možnost po poenotenju storitev že obstaja, da 80 odstotkov zdravnikov v šem-petrski bolnišnici govori italijanski jezik in da sta temu naklonjena tako direktor šempetrske bolnišnice, Silvan Saksida, kot tudi slovenski minister za zdravje. Prav Marjan Pintar in novogoriški Zdravstveni dom foton.n. lo stroškov še ni urejeno, tako da tisti, ki se za to odločijo, storitev plačajo sami,« je pojasnil Pintar in dodal, da bi bilo treba izboljšati tudi sodelovanje zdravstvenih domov. Izpostavil je predvsem področje urgence. »Glejte, če bi šel na primer avtobus italijanskih turistov na izlet na Madžarsko in se - karikiram - zvrnil v zadrževalnik Vogršček, bi mi tu do onemoglosti reševali zadevo, v Gorici pa bi gledali v zrak,« je ponazoril nonsens ob- Saksida, ki je bil včeraj službeno zadržan v Ljubljani, tako da nam tega ni mogel potrditi, naj bi na enem od srečanj z goriškimi predstavniki Demokratske stranke potrdil možnosti za konkretno sodelovanje med tremi bolnišnicami predvsem na področju nujne medicinske pomoči, kardiologije, nevrologije, zobozdravstva, ortopedije, dialize, porodništva, mikro-kirurgije roke ... Novo direktivo, ki naj bi se začela izvajati leta 2013, je včeraj pozitivno ocenil tudi direktor Zdravstvenega doma Nova Gorica, Marjan Pintar. »Nekateri z italijanske strani že prihajajo rojevat v šem-petrsko bolnišnico in podobno, a zaenkrat gre za posamične primere. Povrači- stoječih razmer ter dodal, da v praksi sicer sodelujejo, na primer pri prometnih nesrečah z lažjimi telesnimi poškodbami, ko poškodovane iz Italije na njihovo željo prepeljejo v goriško bolnišnico, isto pa se dogaja tudi s slovenskimi poškodovanci na italijanski strani, ki jih prepeljejo v Šempeter. »Ne vem pa, kaj bi se zgodilo, če bi nam pacient umrl med potjo, v Italiji. V takem primeru bi bilo verjetno najbolje, da bi ga pripeljali nazaj k nam in rekli, da je umrl pri nas. Te stvari niso urejene. Mi se sicer prilagajamo. Delamo po zdravi pameti, vsekakor pa se čuti potreba po normiranju teh zadev,« je sklenil Marjan Pintar. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 15 RONKE - Dvajset let delovanja občinske knjižnice Sandro Pertini Katalizator slovenske kulture in kraj srečevanja dveh skupnosti Slovenski fond šteje 5.000 knjig, po katerih segajo otroci slovenske šole ter domačini iz ronške, doberdobske in drugih občin Pomembna referenčna točka za slovensko narodno skupnost v Laškem, ob tem pa tudi katalizator kulturnih in več-kulturnih pobud na teritoriju ter kraj srečevanja med dvema jezikovnima skupno-stima. Vse to in več je občinska knjižnica Sandro Pertini v Ronkah, ki ravno v teh dneh praznuje svoj dvajseti rojstni dan. Sedež kulturne ustanove na Trgu Unita v Ronkah so slovesno odprli 26. januarja 1991, od takrat pa je knjižnica stalno rasla in zbrala čez 3.600 članov. V palači iz 18. stoletja tik ob ronškem županstvu imajo na treh nadstropjih približno 80.000 knjig in drugih dokumentov, fond pa se vsako leto poveča za približno 3.000 enot. Ob časopisih, med katerimi je tudi naš dnevnik, ter 6.000 dvd-jih in glasbenih zgoščenkah razpolaga knjižnica z bogatim fondom slovenskih knjig: imajo jih približno 5.000. »Slovenskih knjig si ne izposojajo le slovenski občani iz Ronk, pač pa tudi Slovenci iz bližnjih občin, kot sta do-berdobska ali tržiška. Obiskujejo nas seveda tudi otroci slovenske osnovne šole v Rom-janu, ki si pri nas lahko izposojajo knjige in drugo gradivo v slovenskem jeziku, včasih pa zanje prirejamo še popoldanske pravljične urice v slovenščini,« je povedala odgovorna pri ronški občinski knjižnici Ada Facc-hin in pristavila, da so izkaznice, ki jih Per-tinijeva knjižnica izdaja članom, delno dvojezične. V občinski knjižnici Pertini imajo trenutno štiri knjižničarje, le eden pa ima pogodbo za nedoločen čas. »Za sekcijo slovenskih knjig skrbi slovensko govoreči knjižničar Michele Petruz. Tudi zanj žal še nimamo stalne pogodbe, čeprav se o tem že več let govori,« je povedala Facchinova, isto pa nam je potrdila tudi ronška podžupanja Marina Cuzzi. Ronška občina se je z vprašanjem stalne zaposlitve slovenskega knjižničarja že večkrat spoprijela, problem pa je v pomanjkanju sredstev. K objavi razpisa in stalni zaposlitvi slovensko govorečega uslužbenca bi lahko pripomogla tudi pridobitev statusa knjižnice deželnega interesa, dežela pa prošnje doslej ni sprejela. Slovenska sekcija knjižnice je bila v 70. letih velika pridobitev za Slovence v Laškem, svoje poslanstvo pa ohranja še danes. »Naši otroci so med glavnimi uporabniki ron-ške knjižnice, ki ima neprecenljivo vlogo. V njej imajo učenci slovenske šole možnost, da sežejo tudi po slovenskih knjigah in utrjujejo slovenski jezik. V tem knjižnica nekako dopolnjuje šolo. V Laškem, če izvzamemo slovenska društva, namreč ni veliko drugih slovenskih krajev srečevanja,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Facchinova je izpostavila, da knjižni- V ronški občinski knjižnici so doma tudi slovenske knjige in časopisi bonaventura RONKE - Zgodovina slovenske knjižnice Slovenske knjige doletele tri selitve Italijansko občinsko knjižnico so v občini Ronke odprli leta 1965, Slovenci iz Laškega pa so morali na slovenski oddelek čakati še celih trinajst let. Leta 1977 -piše Klavdija Sulič v osmi številki glasila Jadro iz leta 1997 - je začela slovenska jezikovna skupnost iz Laškega javno opozarjati na potrebo, da bi ob italijanski občinski knjižnici odprli tudi slovensko. Do premika v tej smeri je prišlo 20. septembra 1977, ko je ronški občinski svet sprejel ca aktivno sodeluje tudi s slovenskimi društvi iz Laškega, in sicer z društvom Jadro, Združenjem staršev in društvom Tržič. »Za prirejanje kulturnih pobud skušamo čim bolj združevati moči,« je povedala Facchinova in poudarila, da je knjižnica Pertini z denarjem iz zakona482 tudi dala prevesti spletno stran ronške občine v slovenščino. (Ale) sklep o ustanovitvi dvojezične knjižnice s sedežem v Romjanu. V ta namen so imenovali petčlansko komisijo. Vzgib za sprejetje sklepa so bili ljudska peticija s 322 podpisi, poročilo nadzorne komisije občinske knjižnice, ki je opozorila na potrebo »po ustanovitvi druge občinske dvojezične knjižnice za krajane italijanske in slovenske narodnosti iz področij Romjan in Selce«, prošnja rajonskega sveta Romjan in pobuda romjanske sekcije KPI. Dvojezično knjižnico so odprli 16. aprila 1978 na sedežu rajonskega sveta v Romjanu. »Številne družine, ki se čutijo slovenske, vendar so bile zaradi gospodarskih, družbenih, kulturnih in institucionalnih razlogov prisiljene h kulturni in jezikovni integraciji z italijansko večino, se danes končno počutijo kot institucionalno priznana slovenska narodna skupnost na področju občine Ronke. Tu bodo potekale nove kulturne pobude, s katerimi naj bi večinski narod zainteresirali za slovensko zgodovino, kulturo in jezik,« je takrat povedal občinski odbornik za šolstvo Ri-naldo Rizzi. Leta 1979 je komisija za dvojezično knjižnico zahtevala, naj se slovenski oddelek prenese v primernejše prostore, predlagala pa je osnovno šolo Romjan. Aprila 1980 je prišlo do sporazuma med ravnateljstvom šole Romjan in županom občine Ronke, s katerim so določili, da bo knjižnica poslovala v šolskem poslopju trikrat tedensko. Slovenska sekcija knjižnice je uspešno delovala do pomladi 1982, nakar se je njeno delovanje začasno prekinilo. Junija 1983 je dejavnost dvojezične knjižnice ponovno stekla, leta 1988 pa je ustanova dobila nov sedež na Trgu Sv. Štefana v Romjanu. V Laškem živečim Slovencem je bil tako ob slovenskih knjigah zagotovljen tudi prostor za srečevanje, gojenje slovenske besede, prirejanje tečajev, itd. Po treh letih, 26. januarja 1991, se je knjižnica preselila v današnji sedež v poslopju na Trgu Unita v samem centru Ronk, kjer se je priključila osrednji občinski knjižnici. Mnenja o selitvi slovenske knjižnice v center Ronk so bila sprva zelo deljena, pokazalo pa se je, da je bila izbira posrečena, saj je knjižnica s središčno lokacijo postala pravo stičišče dveh kultur in jezikovnih skupnosti. TRŽIČ - Škoda v centru mesta Nočni vandali »prepleskali« trg Nočni vandali so povzročili večjo škodo na Trgu Republike v Tržiču. V noči med torkom in sredo so z gosto in lepljivo snovjo, podobno katranu, pomazali kamnite ploščice, ki so jih morali včeraj zjutraj očistiti delavci specializiranega podjetja. Neznanci so s črno snovjo »prepleskali« tla okrog cvetličnih korit, v bližini Korza del Popolo in na drugih predelih trga, o na-mernosti povzročene škode pa ni dvomov. Občina je morala kot rečeno poklicati na pomoč specializirano podjetje, stroški pa bodo seveda padli na javno upravo in posledično na občane. Dogodek preučuje tržiško poveljstvo mestnih redarjev, ki bo pregledalo posnetke videokamer, ki so nameščene na območju osrednjega mestnega trga, in skušalo izslediti odgovorne osebe. Tovrstni dogodki so v zadnjih časih v Tržiču še posebno pogosti. Do zadnje vandalske akcije je prišlo prejšnji teden v Ulici Cavour, kjer so območje pred vhodom v občinsko galerijo sodobne umetnosti pomazali z oljnato snovjo. Ob koncu lanskega leta je občinska uprava napovedala poostritev nočnega nadzora sil javnega reda, s katero je želela zagotoviti večjo varnost občanov in preprečiti nadaljevanje vandal-skih akcij. Da je problem resen, zgovorno priča tudi podatek, da so se stroški tržiške občine za čiščenje javnih nepremičnin lani povišali za celih 30 odstotkov. NOVA GORICA - Zamaskirana moška kradla na Delpinovi ulici Oropala zlatarno Grozila s pištolo in odnesla nakit - Pobegnila sta s skuterjem z italijanskimi registrskimi številkami Oropana zlatarna na Delpinovi ulici foto n.n. Novogoriški policisti so bili v torek, malo pred 17. uro, obveščeni, da je prišlo v Zlatarni Šulin na Delpinovi ulici v neposredni bližini osnovne šole Milojke Štrukelj oz. novogoriške gimnazije do oboroženega ropa. Po dosedanjih ugotovitvah sta bila storilca dva mlajša moška, visoka med 175 in 180 centimetrov, ki sta v zlatarno vstopila zamaskirana oz. s čeladama na glavah, eden od njiju pa je bil oborožen s pištolo. Iz zlatarne sta v torbi odnesla nakit v vrednosti nekaj tisoč evrov, s kraja kaznivega dejanja pa sta se odpeljala s črnim sku-terjem z italijanskimi registrskimi številkami. Odpeljala sta se v smeri Solkana, skuter znamke Gilera, ki je bil uporabljen pri roparski tatvini, pa so policisti kasneje našli nedaleč stran, na Ulici Gradnikove brigade. V zvezi s primerom sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Kot so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave, še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava, zato policisti in kriminalisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o omenjenem ropu, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo. (nn) 1 6 Četrtek, 27. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Petdeseti občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete V znamenju dosežkov in pomlajevanja članic Franca Padovan potrjena na predsedniškem mestu: »Sodelovali bomo, a ne bomo se združevali« »Izrekam vam dobrodošlico na 50. občnem zboru Zveze slovenske katoliške prosvete. Obeležujemo pomembno obletnico, a mi smo še rosno mladi.« S temi besedami je predsednica goriške Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP), Franca Padovan, v torek v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž uvedla v vsakoletni shod članic, ki je letos jubilejen in so se ga udeležili tudi nekateri vidni gostje. Pomlajevanje in podmladek sta bili največkrat izrečeni besedi, večinoma mladi so bili tudi obrazi predstavnikov društev, ki so pred publiko poročali o lanskem delovanju. Iz njihovega poročanja je prišla do izraza vraš-čenost ljubiteljske kulture v vasi in zaselke na Goriškem, kapilarna razpredenost članic ZSKP pa dosega prav vsakega slovensko čutečega človeka, je bilo posebej poudarjeno tudi v pozdravih gostov. »ZSKP se je v letu 2010 omejila na redno delovanje. V začetku lanskega leta smo delali račune z dejstvom, da bo prišlo do krčenja finančnih sredstev in smo se zaradi tega pri zasnovi programa omejili zgolj na redne pobude. Začrtani program je bil v celoti izveden. Po zaslugi naših političnih predstavnikov se je stanje nato obrnilo na bolje in so bila finančna sredstva potrjena. Zadihali smo in danes lahko mirneje in optimistično gledamo naprej,« je v svojem poročilu povedala Franca Padovan, ki je bila potrjena na predsedniškem mestu (volitve potekajo vsako leto na občnem zboru). Poudarila je, da »prostovoljno delo ostaja temelj naše zveze in njenih članic. Vse, kar so društva izpeljala, je sad prostovoljnega in nesebičnega dela, požrtvovalnosti in ustvarjalnosti članov«. V nadaljevanju je izpostavila kulturne izmenjave, na primer s Korošci, »žal pa se teh pobud udeležuje premalo predstavnikov naših članic oz. odbornikov ... Pozivam naše člane, naj obiskujejo prireditve tudi ostalih društev, naj presegajo okvire svojega delovanja«. Zavzela se je za večje usklajevanje in sodelovanje pri oblikovanju programa posameznih društev. »Tudi v prihodnosti - tako predsednica - si bo zveza prizadevala ostati to, za kar je bila ustanovljena, in sicer organizacija ljudi, ki želi širiti in ohranjati kulturno dediščino našega naroda. Podpirala bo delovanje svojih članic in jim pomagala pri uresničevanju pobud. Še naprej bo odprta za sodelovanje s sorodnimi organizacijami, za vključevanje v skupne prireditve in uresničevanje skupnih pobud ... Vloga zveze je spodbujati in usklajevati delo članic, brez katerih nima smisla za obstoj. Delovati mora v njihovo korist. Pri tem imata kvaliteta in srednjeročna programska usmerjenost odločilno vlogo.« Delovanje zveze od zadnjega občnega zbora dalje je v tajniškem poročilu mejstvu in po svetu pri Državnem zboru Republike Slovenije, deželni predsednik SSO Drago Štoka, deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in njen deželni tajnik Damijan Terpin, novi predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Dario Bertinazzi, predsednik Katoliškega tiskovnega društva Damjan Paulin in predsednica centra Lojze Bratuž, Franka Žgavec; izstopala sta še občinska svetnika iz Gorice Marilka Koršič in Silvan Primosig. Petek štev, prihaja izključno iz Slovenije, italijanske uprave ne dajo niti ficka, goriški občini pa morajo letno plačevati 20 tisoč evrov davka. Terpin je izrazil zadovoljstvo, »ker bodo gostje iz Slovenije odnesli iz Gorice sliko najžlahtnejših oblik naše kulture, ki je ka-pilarno razširjena na teritoriju in prihaja v stik z vsakim pripadnikom naše narodnostne skupnosti, kar je pogoj za naš obstoj. Društva so naša gonilna sila, brez njih bi višje oblike naše kulture ne imele smisla«. Franca Padovan (zgoraj) in pogled na zbrane v mali dvorani centra Lojze Bratuž (desno), kjer je v torek potekal jubilejni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice bumbaca povzela Irenka Ferlat, ki se je sprehodila po zborovski, glasbeni in gledališki dejavnosti članic zveze ter izpostavila umetniške dosežke in priznanja, ki jih tudi lani ni manjkalo, kar govori o kvalitetni stopnji ljubiteljske kulture. Poudarila je še sodelovanje s Koroško in udeležbo na skupnih prireditvah, kot sta lani bila Prešernova proslava v Tržiču in odkritje plošče, ki spominja na Trubarjev obisk v Gorici. Po poročilu blagajnika Walterja Bandlja so sliko tega, kar se po zaslugi zveze dogaja na Goriškem, izrisali predstavniki društev Jadro iz Ronk, Hrast iz Doberdoba, Vrh sv. Mihaela, Rupa-Peč, Štandrež, dalje Radia Spazio 103, moškega pevskega zbora Mirko Filej, mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž ter društev Podgora, Sabotin iz Štmavra in F.B. Sedej iz Števerjana. V prvih vrstah so med gosti sedeli Breda Mulec iz kabineta ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, Miro Petek, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v za- je povedal, da v Sloveniji premalo vedo, kako raznolika je pri nas kulturna dejavnost, saj slovenski mediji objavljajo v glavnem samo negativne vesti, »z zaskrbljenostjo pa vsekakor spremljamo neizvajanje zaščitne zakonodaje«. Štoka je povzel prizadevanja za ohranitev finančnih sredstev za kulturo in manjšinsko organiziranost. »Potrkal sem tudi na vrata desnosredinskih predstavnikov, tistih, ki odločajo. In denar je bil potrjen za prihodnji dve leti,« je dejal in omenil dober vtis, ki ga je pred kratkem odnesel iz Rima, s Kvirinala in s pogovorov z vladnimi predstavniki. Bertinazzi je poudaril, da je Združenje cerkvenih pevskih zborov pomladilo svoje vodstvo, v kratkem pa bo posodobilo še statut. Gabrovec je naglasil, da pomladitev vrst prinaša prenovitev tudi v konservativno usmerjenih sredinah, in dodal, da »glavni namen delovanja mora biti doseganje ljudi na celotnem teritoriju«. Paulin je pojasnil, da denar za vzdrževanje struktur, kjer potekajo aktivnosti ustanov in dru- Sledila je soglasna potrditev z dvigom rok predsednice France Padovan in nadzornega odbora; v njem ostajajo Nerina De-vetak, Marko Brajnik in Danijel Čotar. Občni zbor se je zaključil s polemičnim razmišljanjem župnika slovenske du-hovnije v Gorici, Marjana Markežiča: »Rudi Pavšič, minister Boštjan Žekš in drugi, ki govorijo o tem, da se moramo reorganizirati, naj povedo kako. V zadnjih 150 letih se na Goriškem stalno reorganiziramo s tem, da delamo z minimalnimi sredstvi in z maksimalno dobro voljo. Vprašanje je morda, kako in s čim naj plačamo zaposlene. Tega problema pri nas nimamo. Naj torej nekdo prišepne gospodu Žekšu, kako naj se reorganiziramo, če smo že reorganizirani.« Pritrdila mu je Franca Padovan: »S sorodnimi organizacijami bomo seveda sodelovali, a ne nameravamo se z nikomer združevati. Delavni smo in uspešni, zato ne bomo dopustili, da si bo kdo drug z združevanjem to prilastil.« (ide) GORICA Prigode slovenskih radijskih oddaj Danijel Čotar bumbaca Na torkovem občnem zboru Zveze slovenske katoliške prosvete je izstopalo poročilo Danijela Čotarja, ki je prikazal delovanje slovenskega oddelka Radia Spazio 103, ki ima danes sedež v Vidmu in ima obenem mačehovski, če že ne brezbrižen odnos do slovenskih oddaj. »V preteklem letu so bile slovenske oddaje na Radiu Spazio 103 redno na sporedu,« je svoje poročaje začel Čotar, eden izmed štirih stebrov slovenskega oddelka. »Radijska postaja, ki ima sedež v Vidmu, krije s frekvencami skoraj celotno deželo. Programi so dosegljivi tudi po internetu na naslovu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje snemamo v goriškem studiu in jih pošiljamo v Videm preko interneta ... Eden od sodelavcev sledi novostim na glasbenem področju, drugi nudi zvočne zapise skoraj vseh glasbenih prireditev na Goriškem, spet drugi skrbi za premišljevanja o družbenih in verskih vprašanjih, ureja spominske oddaje o pomembnih osebnostih in dogodkih iz naše, predvsem primorske zgodovine ter razkriva zanimivosti iz narave ... Redno je na sporedu oddaja Okno v Benečijo, ki jo pripravlja Ezio Gosgnach in poteka v benečanskem in rezijanskem narečju. Oddajo, ki je bila več časa na sporedu ob sobotah, so zdaj prenesli na nedeljo ob 14.30. Neprestane spremembe urnikov so sicer stalna in čudna navada radijske uprave. Tudi urnik naših oddaj so v zadnjih letih že trikrat spremenili in mislim, da poslušalce te nenehne menjave precej zmedejo in motijo. Naše oddaje so po novem na sporedu od 21.30 do 22.30 ... Ob zadnji spremembi urnika, meseca septembra, so nam tudi ukinili četrtkov večer, in sicer brez poprejšnjega posvetovanja z nami. Na radiu je zdaj tudi nov ravnatelj, Roberto Pensa, a to smo izvedeli le iz časnikov. Očitno je torej, da odnosi z upravo niso ustvarjalni, zato smo poslali ravnatelju odločno pismeno pritožbo, v kateri mu sporočamo, da je naše prihodnje sodelovanje odvisno od dobrih odnosov,« je povedal Čotar in še pojasnil, da so snemalni studio uredili v podstrešni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž. Tja so se preselili prve dni marca lani, potem ko so jih prisilno izselili iz starega semenišča. GORICA - Nova kolesarska steza na Korzu Italia Na prehodih za pešce bodo cesto prečkali tudi kolesarji Na stranskih pasovih Korza Italia se bo v prihodnjih dneh zaključila ureditev nove kolesarske poti, po kateri bo mogoče kolesariti od Verdijevega gledališča do goriške železniške postaje. Za kolesarsko pot se je že lani zavzel občinski odbornik Francesco Del Sordi, njeno uresničitev pa so predlagali okoljevar-stveniki iz zveze Legambiente. Kolesarska pot, ki je označena z rumeno barvo, zaseda približno dva metra in pol, preostali del stranskih pasov Korza Italia pa bo namenjen pešcem. Prvi del kolesarske poti bo speljan po strani Korza, na kateri so gledališče Verdi in goriška pokrajina, na križišču med Korzom in Ulico Bellini pa bo treba prečkati cesto in nadaljevati po stranskem pasu, kjer delujejo bar Ali in dom Sv. Justa. Prehodi za pešce na križiščih z ulicami Cascino, XXIV Maggio, Bellini, Pitteri, Arcadi, Goldoni in Bosizio bodo namenjeni tako pešcem kot kolesarjem. Po talni signalizaciji bodo delavci v prihodnjih dneh namestili še vertikalne prometne znake. Nova kolesarska steza bo delno potekala po eni, delno pa po drugi strani Korza Italia POKRAJINA - Kandidat leve sredine Enrica Gherghetto predlagali koaliciji Napovedujejo široko programsko soočanje - Desnica še ni izbrala kandidata V minulih dneh je potekalo prvo uradno srečanje levosredinskih političnih sil, ki podpirajo sedanjo pokrajinsko upravo. Navzoči so bili predstavniki Demokratske stranke (DS), Federacije levice, Levice in svobode, Italije vrednot in Slovenske skupnosti. Demokratska stranka je sporočila ponovno predsedniško kandidaturo Enrica Gherghette in predlagala ostalim političnim silam, da jo osvojijo. »V zelo pozitivnem vzdušju smo sklenili, da bomo začeli oblikovati skupen volilni program, ki bo omogočil, da bodo omenjene stranke nastopile enotno na volitvah in da bodo na osnovi do danes dobro opravljenega dela znova pridobile zaupanje volivcev,« pravi pokrajinski tajnik DS, Omar Greco. V kratkem se bodo spet sestali ob udeležbi Gherghette in z njim naredili obračun dela ter začrtali nosilno os novega volilnega programa. »Ta naj bi postala podlaga za soočanje z vsemi političnimi silami in listami, ki želijo nastopati kot alternativa desni sredi- ni in imajo interes konfrontacije z nami. V luči vsedržavnega dogajanja sta potrebni čvrsta leva sredina in okrepitev vloge pokrajine, ki naj bo kraj sinteze vseh teritorialnih interesov,« meni Greco in dodaja, da je potreben nov pakt za rast goriške pokrajine, zato dajejo pobudo za široko programsko soočanje (»programsko delavnico«) z udeležbo političnih, ekonomskih in drugih družbenih dejavnikov. V središču razprave bosta gospodarstvo in sociala, poudarja Greco. Desna sredina še ni izbrala predsedniškega kandidata. »Dogovarjanja so v teku. Delamo na tem, da bi pritegnili k nam tudi politične sile in liste, ki jim ime Gherghette povzroča slabo voljo. Kandidata bo morala določiti vsa koalicija, vsekakor pred 15. februarjem, zato da bomo lahko imeli vsaj tri mesece volilne kampanje,« pravi koordinator Ljudstva svobode, Gaetano Valenti, ki predvideva, da bodo volitve v drugi polovici meseca maja, če seveda ne bo prišlo do potresov na državni ravni. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. januarja 2011 1 17 Simulacija v Gradežu Včeraj je v Gradežu potekala vaja »Airsubsarex 2010«, v okviru katere so simulirali reševalno akcijo letala, ki je strmoglavilo v morje po vzletu z letališča v Ronkah. Letališki nadzorni stolp je kontaktiral tržaško luško kapetanijo, potem ko so z letala ATR72 sporočili, da bodo morali zasilno pristati v morju. Na pomoč so prišle tudi policija, karabinjerji, gasilci, finančna straža in civilna zaščita, ki so simulirali iskanje brodolomcev. OZN in EU na Kosovem Jutri ob 11. uri bo vodja misije OZN na Kosovem Lamberto Zannier predaval na sedežu univerzitetne smeri za mednarodne in diplomatske vede v Gorici. Tema srečanja v Ulici Alviano, ki je odprto javnosti, bosta vprašanje samostojnosti Kosova tri leta po razglasitvi ter vloga, ki jo imata OZN in EU. Cesta zaprta do marca Zaradi obnove električnih napeljav bo odsek Ulice Vittorio Veneto v Gorici zaprt za promet do 16. marca. Družba Newco Energia bo izvajala dela med hišno številko 18 in križiščem z Ulico Venier, zato bodo v ulicah Bona, Orti in Lasciac uvedli nov prometni režim. Novo parkirišče v Tržiču V Ulici Giacich v Tržiču bodo spomladi odprli novo parkirišče; 75 parkirnih prostorov za avtomobile bodo uredili na območju bivše tržnice. Razstava v La Bottegi Z današnjim dnem bo v galeriji La Bottega v Ulici Nizza v Gorici na ogled skupinska razstava likovnih del. Do 10. februarja bodo tam razstavljali P. Girotto, L. Stocco, P. Frascati, V. Ruglioni, S. Altieri, G. Marcozzi, R. Guarneri, L. Marcon, F. Monai, G. Marini, M. Pitocco, A. Depetris, D. Cey, G. Guiso, U. Aschbacher in D. Marinotto. Figura, slike in kipci V galeriji Tir na Mostovni bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica. Razstavljene bodo slike, risbe in mala plastika na temo figure. Dela bodo na ogled do 12. februarja. (nn) CI3 Lekarne Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. SHOPPING CENTER ZAPRE IN RAZPRODA PRAV VSE M! 2EN5KA, M0SKA IN OTR&iKA OBLAČILA IN OBUTEM, PEflILO, ARTIKLE UDOM, SVETILA. IGRAČE, &D5PODINJ5K.E POTREBŠČINE Danes praznuje svoj 18. rojstni dan naša odbojkarica MATEJA. Vse najboljše, veliko sreče, športnih in študijskih uspehov ji želijo Beti, Marjan in Gabrijel. Draga MATEJA, v lepem zimskem dnevu si skupaj z zvončki pokukala na svet. Danes, ko praznuješ 18 let, ti želimo veliko zdravja in veselja ter mnogo uspehov v šoli in športu. Nona, nono, Manuela, Nevjo, Katja in Danjel. Sestrični MATEJI pošiljajo 18 poljubčkov Nicole, Martin, Dejan in Jari. Na hribčku majhna vasica Tev-če leži, v tej vasici hiša stoji, v njej mala punčka z imenom EVELIN živi, ki že drugi rojstni dan slavi. Z njo se veselimo mi vsi. Mama, tata, nonota, noni, strici, teti ter sestrična Nasta-sja in bratranec Alex, ki ji pošiljata koš poljubčkov. ~M Gledališče K4» W' Vi iiliirQ irtt/i 1 SHOPPING CENTER GORICA Uli» MÜNTE HERMADA HO XJtelfcu Uli» TEHZA ARMATA ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani v Štan-drežu: v soboto, 29. januarja, ob 20. uri premiera »Zbeži od žene« Raya Cooneya, nastopa dramski odsek PD Štandrež; v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri ponovitev; prodaja in rezervacija vstopnic eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj od 13. do 14. ure). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KOMIGO 2011: v torek, 1. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »Poslednji termina(l)tor« v produkciji Gledališča Koper, po besedilu Tamare Matevc in Borisa Kobala v interpretaciji Gojmirja Lešnjaka Goj-ca in Borisa Kobala; vpisovanje abonmajev poteka do 1. februarja v Kulturnem domu v Gorici vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure; informacije v Kulturnem domu v Gorici. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v torek, 1. februarja, ob 20.45 »Roman e il suo cucciolo«, nastopa Alessandro Gassman; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri plesno gledališče za družine »E se il mondo fosse a testa in giù?«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 28. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »la Borto«, napisal in nastopa Saverio La Ruina; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo 10. in 11. februarja, ob 20. uri premiera psihološkega trilerja »Sobica na vrhu stopnišča« (Carole Fréchette); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 18.00 »American Life«; 20.00 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »Vallanzas-ca: Gli angeli del male«; 22.10 »He-reafter«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10 - 22.10 »Vi presento i nostri«. ~M Koncerti OBVESTI LO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije s 1. februarjem 2011 odprto od ponedeljka do petka z urnikom 9.00 - 12.30 / 14.30 - 16.00 ob sobotah 9.00 - 12.30 V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 4. februarja, ob 20. uri slavnostna prireditev mestne občine Nova Gorica in Kulturnega doma Nova Gorica ob kulturnem prazniku »Zgodovina neke ljubezni«; Polona Vetrih, pripovedovalka, Sonja Pahor, klavir, slavnostni govornik Zoltan Jan, državni svetnik Republike Slovenije; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 29. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Niccolo Ronchi; vstop prost. 51 Šolske vesti AD FORMANDUMU vpisuje na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 048181826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040566360, ts@adformandum.eu. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: danes, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Življenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretje-šolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. @ Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. 13 Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes, 27. januarja, anagrafski urad zaprt. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). SPDG obvešča udeležence nedeljskih tečajev smučanja, da bo avtobus v nedeljo, 30. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ul. della Barca. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole v petek, 28. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je poročilo o opravljeni dejavnosti v letu 2010, načrtovani dejavnosti v letu 2011 in bilance 2010, 2011. POKRAJINSKI KONGRES VZPI-ANPI bo v soboto, 29. januarja, ob 14.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPA- VA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Ga-brje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo li-turgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški ekumenski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 31. januarja, in v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanuju na sedežu v Štmavru, Znorišče 4. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unità d'Italia e la liberté come problema del presente«; vstop prost. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 27. januarja, ob 17.30 srečanje s pisateljem Sergiom Campaillo, ki bo predstavil publikaciji, ki so izšli ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja »Il segreto di Nadia B. La musa di Mic-helstaedter tra scandalo e tragedia« in »Epistolario«. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 29. januarja, ob 20.30 dobrodelna plesna prireditev z naslovom »Una vita per la danza - Ricordo di Mirni« v organizaciji plesne šole Ter-sicore in goriške sekcije Lions cluba; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi v petek, 28. januarja, med 17. in 19. uro, v soboto, 29. januarja, od 18. ure do začetka predstave. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asilo nido«. ZIMSKE ZGODBE: 5. in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuc-cini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). 0 Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Massimiliano Gressini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.00, Flavia Visentin (iz vi-demske bolnišnice) v cerkvi pri Ma-donini in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 14.30, Antonio Ragusa (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na glavnem pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Irma Clemente vd. Benes (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 27. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Bili smo kaznovani, ■ • V« M V • zdaj pa Cisto nov režim« »Po porazu s 3:1 proti Latini smo bili celo kaznovani. Vsako jutro smo začeli trenirati že ob osmih. To je sicer trajalo le štiri dni, saj smo potem dobili novega trenerja.« Tako je opisal dneve pred zamenjavo trenerja števerjanski odbojkar moštva A1-lige Casa Modene Loris Mania, ki ga od ponedeljka s trenerske klopi namesto Silvana Prandija vodi Daniele Bagnoli. Eden izmed najbolj priznanih odbojkarskih strokovnjakov je v ekipo hitro vnesel nekaj svojih trenerskih prijemov, saj želi tudi v Modeni zapustiti svoj pečat. Na trenerski klopi se bo Bagnoli, ki je med drugim treniral tudi Mateja Černica pri Dinamu Moskvi, prvič preizkusil že danes, ko bo Mode-na pri Sisleyu Treviso igrala tekmo 2. kroga povratnega dela: »Pravkar odhajamo. Upamo, da se bomo Trevisu oddolžili,« je včeraj pozno popoldne napovedal Loris, ki je pred tednom dni v državnem pokalu moral s soigralci priznati premoč današnjega nasprotnika. Zanj bo to 168. tekma v A1-ligi. Ali zaznavate Bagnolijev slog že po nekaj dneh? Prav gotovo. Spremenilo se je čisto vse. Treningi so daljši in intenzivnejši; pristop se mi zdi boljši, čeprav s Prandijem sam nisem imel nikoli težav NOGOMET Naprej Milan in Inter MILAN, NEAPELJ - Z dvema goloma Brazilca Pata, ki je zadnje čase preživljal na klopi za rezerve, je Milan premagal Sampdorio in se uvrstil v polfinale italijanskega pokala. V njem se bo na dveh tekmah 20. aprila in 11. maja pomeril s Palermo, ki je v torek izločil Parmo. Obe ekipi sta igrali z mnogimi rezervami. Milan je z novima nakupoma, Nizozemcema Van Bommlom in Emanuelsonom, (prvi je pokazal dosti, drugi malo), odigral dober prvi polčas, Pato pa je bil v napadu posebno razpoložen in dvakrat zatresel mrežo gostiteljev. V drugem polčasu je Samp-doria (zanjo je igral tudi prišlec iz Palerma Maccarone) lepo reagirala, znižala zaostanek z Guberti-jem, vendar nato ni bila več nevarna. Trener Milana Allegri je poslal na igrišče tudi Cassana. Nekdanji ljubljenec stadiona Ma-rassi so domači gledalci ozmerjali vse do konca tekme, fant pa je pokazal bore malo. Zvečer je Inter v Neaplju šele po streljanju enajstmetrovk s 5:4 premagal Napoli. Redni del se je končal brez zadetkov, v lepi tekmi pa sta pred kar 50.000 gledalci priložnosti za gol imeli obe ekipi. Z bele točke je bila odločilna napaka Lavezzija. Se Inter res zanima za Tima Matavža? Po pisanju Gazzette dello sport si Inter želi v svoje vrste privabiti napadalca Sampdorie Pazzinija, za katerega pa predsednik genovskega kluba Garrone zahteva 12 milijonov evrov. Zato milanski športni dnevnik med možne alternative za Paz-zinija omenja celo slovenskega re-prezentanta Tima Matavža, ki brani barve nizozemskega Groningena. d&ffiom Loris Mania v dresu Modene in sem ga zelo cenil. Bagnoli pa je res vnesel veliko novega, tudi v igri. Mu je to uspelo že po štirih dneh? Seveda. Že prvi dan smo sledili enournemu predavanju v slačilnici, kjer nam je pokazal, kako bomo morali igrati. Največ sprememb bo prav pri bloku KOŠARKA Stožice bodo danes spet pokale po šivih LJUBLJANA - Nov hram slovenskega športa, dvorana Stožice, bo danes zvečer znova pokala po šivih. Pred 13.000 gledalci bo potekala tekma leta, obračun drugega dela košarkarske evrolige med Unionom Olimpijo in aktualnim evropskim prvakom FC Regal Bar-celono.Čeprav v ljubljanskem taboru pravijo, da bodo tekmo z eno najboljših zasedb v Evropi vzeli kot praznik košarke v Ljubljani, oziroma, da nanjo gledajo kot na nagrado za odlične igre v prvem delu evrolige, si po tihem vsekakor želijo vknjižiti nov velik skalp. Nenazadnje v dvorani Stožice v evroligi še niso izgubili. O moči Barcelone ne gre izgubljati besed. Katalonci so v evro-ligi do zdaj izgubili tri tekme (doma z Fenerbahčejem in v gosteh pri Lyetuvos Rytas in Sieni), v prvem krogu top 16 so nadigrali Macca-bi, v španskem prvenstvu zasedajo prvo mesto z izkupičkom 15-3, na seznamu igralcev pa ima trener Xavi Pascual 14 vrhunskih igralcev, med njimi slovenska reprezentan-ta Erazma Lorbka in Jako Lakovi-ča. Ker so letos gostitelji zaključnega turnirja evrolige, si še toliko bolj želijo eno od prvih dveh mest v skupini F, ki vodita v četrtfinale. Union Olimpija in Barcelona se bosta v Stožicah srečali šestnaj-stič, z 9:6 v zmagah pa vodijo Ka-talonci, ki so dobili tudi zadnje štiri medsebojne tekme. Ljubljančani so najvišjo zmago dosegli leta 1998 v Tivoliju, ko je zasedba Zmaga Sagadina zmagala kar z 32 točkami razlike, Barcelona pa je bila dvakrat boljša za dvajset točk, visoko zmago pa je slavila tudi v Tivoliju v sezoni 2004/05 (69:83). Sinočnji izidi: Caja Labor -Rytas 86:89, Partizan - Efes Pilsen 76:79, Žalgirisi - Olympiacos 64:71 foto vignoli- pallavolomodena.com in obrambi, kjer smo bili zdaj šibki. Rekel je, naj pozabimo na to, kaj smo delali doslej. Ste se z njim hitro ujeli? Je super oseba. Ne zanima se za igralčeve osebne stvari. Pravi, da moramo v telovadnici trenirati vedno 110 %. Zdi se, da smo spet na pripravah: treniramo spet vsako jutro, tudi s žogo, tako da sem zdaj več v telovadnici kot doma. S Prandijem smo bili zjutraj prosti. So bili neuspehi edini razlog za Prandijev odhod? Letos ni bilo tako kot lani. Prvenstveni rezultati so bili zadovoljivi, saj je klub ciljal na 4. mesto po rednem delu. Klub ga je torej odslovil predvsem zaradi neuspeha v pokalu CEV, kjer smo ciljali na finalno fazo četverice, in v državnem pokalu. S tvojo igro pa si vsekakor zadovoljen? Sem. Forma je dobra in nimam poškodb. Tudi s svojimi nastopi sem zadovoljen. Ali ti je Bagnoli že dal nove napotke? Seveda. Zadolžen sem, da podam vse žoge, ki jih podajalec ne more, ker na primer brani. Ker sem bil nekoč podajalec, mi gre kar dobro od rok. Sicer pa treniram po treningu podajo s po- močjo košev, saj vsak napadalec želi drugačno podajo. V obrambi pa bom zaradi spremembe postavitve bloka branil na drugi poziciji. Zelo si navezan na Modeno. Bi tam rad ostal? Pogodbo imam do naslednje sezone. Sicer se bom s klubom po sezoni pogovoril, potem pa bomo videli. Če mi bodo mesto še ponudili, bom brez pomislekov podpisal. Finančni aspekt me ne zanimajo več. Tu se namreč počutim zelo dobro. Ali so se cilji spremenili po prihodu Bagnolija? Prvi cilj je še vedno uvrstitev v play-off, tam pa bomo skušali vztrajati čim dlje. Državni pokal je osvojil Cuneo, v prvenstvu pa vodi Trentino. Kdo je boljši? Cuneo je boljši. Igra Trentina sloni izključno na moči, igralci Cunea pa so taktično boljši in »igrajo z glavo«. Ali te je kdo letos presenetil? Neverjetno je, na kako visokem nivoju še vedno igra Nikola Grbic (z Lo-risom je igral v Piacenzi v sezoni 2006/07, op.a.). Vsak igralec bi rad igral z njim. Kaj pa ekipa? Razočarala me je Piacenza, kjer je tačas baje nekaj težav med igralci in klubom. Na spletni strani kluba si izjavil, da nisi še rekel dokončnega »Ne« reprezentanci ... To je napisal novinar našega kluba, češ da bo tako bolje. Sicer pa ne razmišljam več o reprezentanci. Po sezoni bi se rad spočil in preživel več časa z družino. Te sinova in žena vedno spremljajo na tekmah? Ko igramo doma, vedno. Danjel po tekmi vedno priteče k meni, pred časom pa je pritekel na igrišče celo med ogrevanjem. Zelo rad ima odbojko: doma si s stoli sestavi mrežo in se igra, vsekakor pa ima raje pravo odbojkarsko mrežo. V A1-ligi igra tudi Damir Ko-smina iz Sesljana. Sta se srečala? Sva se pozdravila in se pogovorila v Modeni, ko je Verona gostovala pri nas. Veronika Sossa SMUČANJE »Airbag« za alpske smučarje? OBERHOFEN - Mednarodna smučarska zveza in proizvajalec športne opreme Dainese razvijata ta-koimenovano inteligentno zaščito za alpske smučarje. S Fis so sporočili, da so z omenjenim proizvajalcem podpisali memorandum, katerega cilj je razvoj neke vrste zračne blazine za alpske smučarje. V PO KOJ ? - Nemški nogometni klub Stuttgart je prekinil pogodbo z Maurom Camoranesijem. V Argentini rojeni 34-letni italijanski re-prezentant je nemški klub okrepil v začetku sezone 2010/11, zanj pa je v jesenskem delu odigral zgolj sedem tekem v bundesligi. SCHUMACHER - Nekdanji prvak formule ena Michael Schumacher (42 let) je med treningom v simulatorju dirkalnika Mercedesa obšla slabost. CONTADOR - Španska kolesarska zveza je Albertu Contadorju, trikratnemu zmagovalcu najbolj prestižne etapne kolesarske preizkušnje na svetu, sporočila višino kazni po razkritju, da je užival prepovedani klenbuterol. Višina kazni ostaja skrivnost, po poročanju španskega športnika časnika Marca pa naj bi ga suspendirali za eno leto. ROKOMET - Za preboj v finale moškega rokometnega svetovnega prvenstva na Švedskem se bosta v jutrišnji polfinalih pomerile Švedska in Francija ter Danska in Španija. JADRANJE - Koprčan Gašper Vinčec je po drugem dnevu in štirih regatah na drugi tekmi svetovnega pokala v novi jadralni sezoni v Mia-miju, v razredu finn šesti, drugi slovenski predstavnik Vasilij Žbogar pa je z osmega napredoval na sedmo me-sto.V razredu 470 sta med 42 posadkami Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič ostala 17. POKAL AMERIKE - Prireditelji so določili datum najstarejšega ekipnega tekmovanja na svetu, jadralnega pokala Amerike. Ta bo leta 2013 na sporedu že 34-tič, na morju pred San Franciscom pa se bo odvijal med 7. in 22. septembrom. Izzivalec branilca naslova - ekipe Oracle Racing, bo znan po regati izzivalcev med 13. julijem in 1. septembrom 2013.Doslej se je za izzivalce prijavilo pet ekip, jadralci pa bodo jadrali na novo zasnovanih dvotrupcih (kata-maranih) tipa AC72. TENIS - Odprto prvenstvo Avstralije »Rafa-slam«, ga ne bo! Poškodovani Španec gladko izgubil proti Ferreru - Vpolfinalu tudi Murray, Clijstersova in Zvonareva MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije so znani vsi polfinalisti v moški in ženski konkurenci. Največje presenečenje je pripravil Španec David Ferrer, ki je v četrtfinalu premagal rojaka, prvega teniškega igralca sveta, Rafaela Nadala. Glavni favorit Melbourna, ki se mu je nasmihal zgodovinski «Rafa-slam», torej štirje zaporedni grand slam naslovi na različnih podlagah, vendar ne v istem koledarskem letu, ni dobil niti enega niza. Izid v nizih je bil tako 3:0 za Ferrerja, ki je Nadala ugnal s 6:4, 6:2 in 6:3. »Nadalj je igral je s poškodbo, imel sem srečo,« je Ferrer z grenkim priokusom priznal po dvoboju. Nadal je na Australian opnu slavil leta 2009, lani pa je nastop končal prav tako že v četrtfinalu, ko je četrtfinalni dvoboj proti Britancu Andyju Murrayju predal v tretjem nizu zaradi poškodbe desnega kolena. Nadal je na turnirjih za grand slam izgubil prvič po 25 zmagah. Ferrer se bo v polfinalu pomeril s petim nosilcem Škotom Andyjem Murrayjem, ki je pred tem odpravil Ukrajinca Aleksandra Dolgopolova mlajšega (7:5, 6:3, 5:7, 6:3), v drugem polfinalu pa se bosta pomerila Švicar Roger Federer in Srb Novak Bokovič. V ženski konkurenci bo druga nosilka Rusinja Vera Zvonareva v polfinalu prekrižala lopar s tretjo nosilko Belgijko Kim Clijsters, prva nosilka Danka Caroline Wozniacki pa se bo pomerila z deveto nosilko Kitajko Li Na. Clijstersova je v dveh nizih s 6:3 in 7:6 (4) premagala 12. postavljeno Poljakinjo Agnieszko Radvansko, Zvona-reva pa je bila s 6:2 in 6:4 boljša od Čehinje Petre Kvitove. KONEC - Belgijska teniška zvezdnica Justine Henin je sporočila, da bo svojo kariero zdaj dokončno končala. Vzrok za takšno odločitev je poškodba komolca Nadal se je moral zateči tudi po pomoč zdravnika ansa / ŠPORT Četrtek, 27. januarja 2011 19 KOŠARKA - Zaostala tekma državne C-lige Jadran po podaljšku presenetil Videmčane Jadran Qubic caffe' - GSA Udine 72:69 (11:18, 28:38, 43:52, 63:63) Jadran: Tomasini 7 (2:2, 1:6, 1:2), Oberdan 2 (2:2, 0:3, 0:1), Ban 24 (7:7, 7:11, 1:5), Škerl n.v., Marusič 3 (1:2, 1:5, -), Franco 6 (-, 0:2, 2:4), Floridan n.v., Bernetič 3 (1:2, 1:2, -), Malalan 3 (1:2, 1:2, -), Cohen 24 (2:2, 8:14, 2:7). Trener: Vatovec. Skoki: v napadu: 8, v obrambi 30, izgubljene žoge: 16, pridobljene žoge 19. Jadran Qubik Caffe' je v letošnji sezoni še drugič premagal videmsko ekipo, ki ta-čas kroji vrh lestvice. Po izenačeni končnici v rednem delu srečanja so Vatovčevi varovanci odločilni naskok dosegli že v uvodnih minutah podaljška in ga potem obdržali do konca. Videmčani, ki so večji del tekme vodili, pa so na koncu odpovedali in predvsem v napadu ostali brez pravih rešitev. Trojka Colfenteja je uvedla srečanje in vodstvo Videmčanov, pri katerem sta nastopila tudi bivša jadranovca Saša Ferfoglia (11 točk) in Peter Sosič (6 točk). Obeh je trener Medeot vključil že v standardno postavo. Stik z Videmčani je obdržal Jadran v prvi četrtini predvsem po zaslugi košev Boruta Bana, ki je v prvem delu dosegel 7 od 11 točk ekipe. Štafetno palico je najmlajši jadranovec v drugi četrtini predal Cohenu. Vodstvo Vidma je Jadran v prvih petih minutah z delnim izidom 11:2 popolnoma izničil (7 točk Cohna) in tudi povedel s 23:22, vendar prednosti ni obdržal. V dveh minutah so gostje ponovno povedli na plus 9 (23:32) in prednost ubranili do odmora. Razmerje sil se ni bistveno spremenilo niti v tretji četrtini, ko je nekaj minut pred koncem zaradi pete osebne napake moral zapustiti igrišče Marusič. Takrat je Vatovec zaupal Bernetiču, ki je v odločilnih zadnjih minutah dal pomemben doprinos. Jadran je namreč z agresivno obrambo zmedel videmsko moštvo, ki je opustilo igro v globino in se odločalo izključno za mete iz razdalje, ki pa se mu niso izšli. Nepreciznost so jadranovci seveda izkoristili: ob obrambi so v tem delu igrali bolje tudi v napadu. Devet točk zaostanka so z borbenostjo izničili in povedli že v uvodnih minutah zadnje četrtine (35. minuta 54:52), nato pa se je vnel boj za vsako žogo. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu: 47 sekund pred koncem je Cohen izenačil (63:63). Takrat je Jadran imel še zadnji odločilni napad, vendar je bil met Oberdana prekratek, prav tako je met izza šestmetrske črte zgrešil Vecchiet. Ekipi sta bili tako primorani igrati podaljšek, kjer sta dve zaporedni trojki Petra Franca poneseli domače igralce na 70:64, kar je bil tudi odločili naskok. Videm namreč ni reagiral. V zadnjih sekundah je Colfente zadel še trojko, a je bila zmaga Jadrana že prej odločena. UNDER 17 MOŠKI Bor ZKB - ASD Ronchi 57:80 (13:25, 30:40, 43:66) Bor ZKB: Gruden, Altin, De Luisa 9, Coccetti 19, Buzzi, Mattiassich 12, Sternad 6, Bole 4, Kocijančič 2, Gregori 4. Trener: Faraglia, Sancin, 3T: Mattiassich (1). Bor se je spet spopadel z bolj izkušenimi in starejšimi nasprotniki. Čeprav je trener poskusil razne vrste obramb, si borovci niso mogli pomagati proti višjim, postavnejšim in hitrejšim tekmecem. Domačinom se je za nameček maščevala tudi netočnost pri metih iz srednje razdalje. Izrazito pristransko sojenje pa je našim popolnoma pokvarilo vzdušje, tako da so nespametno zagrešili kar preveč osebnih napak. (Kocka) Maurizio Cohen (nad njim v obrambi Peter Sosič) je bil sinoči skupaj z Borutom Banom najboljši Jadranov strelec kroma ŠAH Vrhunski turnir v Novi Gorici NOVA GORICA - Nova Gorica bo od jutri do 3. februarja prizorišče že 16. mednarodnega šahovskega turnirja HiT open 2011. Na turnirju bo sodelovalo približno 100 šahistov iz šestih držav, na deskah bosta tudi dva slovenska velemojstra - Jure Škoberne in Marko Tratar. Novo-goričani že šestnajstič prirejajo vrhunski turnir, ki je po velikosti in tradiciji največji v Sloveniji. Po predprijavah je za turnir A, kjer bodo sodelovali najboljši, prijavljenih že preko 80 šahistov in šahistk. V turnirju B bodo letos tekmovali šahisti mlajših kategorij in tisti z nižjim ratingom. V glavnem turnirju, nagradni sklad znaša 7000 evrov, zmagovalec pa bo bogatejši za 1200 evrov, bodo poleg Ško-berneta in Tratarja še drugi velemojstri. Prvo ime turnirja bo bržkone Srb Robert Markuš (rating 2621), ki pa ga Novogo-ričani štejejo že skoraj za «svojega», saj je poročen s slovensko šahistko Ano Srebr-nič in večino leta preživi v Sloveniji. Poleg njega bo glavni favorit za zmago Ukrajinec Andrej Sumec (rating 2615), ne gre pa odpisati niti Srba Aleksandra Kova-čevica (rating 2604). Poleg Slovencev, Srbov in Ukrajincev, bodo na deskah v Novi Gorici, klub letos praznuje 50-letnico delovanja, tekmovali tudi predstavniki Italije, Armenije in Hrvaške. □ Obvestila SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. AŠD SK BRDINAorganizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. NOGOMET - V zaostali tekmi promocijske lige v Križu zmaga in 11. zaporedni ugodni rezultat Vesna, vonj po »play-offu« Goran Kerpan (na tleh na arhivskem posnetku) je bil protagonist sinočnje zmage Vesne v Križu kroma Vesna - Reanese 2:0 (1:0) Strelca: Gulič v 14. in Kerpan v 52. min. Vesna: E. Carli, Puric, Cheber, Gu-lič, Bertocchi, Degrassi (od 81. Dalle Aste), Kerpan (od 70. J. Čok), De Bernardi, Cano, La Fata, Pin (od 76. Leone). Trener: Massai. Rdeč karton: Fiorino v 53. min. Kriška Vesna je z zanesljivo in povsem zasluženo zmago proti Reaneseju na lestvici prehitela kar štiri ekipe in se usidrala na peto mesto, ki vodi v končnico prvenstva. Prav v nedeljo bodo Massaievi varovanci igrali v gosteh proti Caporiaccu, ki je s tremi točkami prednosti četrti na lestvici. Lepa priložnost za ekipo kriškega društva, ki je z včerajšnjo zmago dosegla že enajsti zaporedni pozitivni rezultat (trener Andrea Massai Kras Repen v prijateljski tekmi na Bonifiki namučil še utrujeni Koper Koper - Kras Repen 3:3 (2:2) Strelci: Kneževič 2, Menichini; Guberac, Bubonja in Palčič. Koper: Hasic, Struna, Handanagic (Karič), Dukic, Marčeta, Guberac, Ko-vačevic, Marjanovič, Pavlin, Brulc, Bubonja (Bunderla). Trener: Gliha. Kras: Zetto (Contento, Dovier), Bucovaz (Pečar), Bagon (Bertocchi), Carli (Fronzo), Tiziani (Tomizza), Cipracca (D'Agnolo), Giacomi (Fantina), Božič (Dragosavljevic), Venturini (D'Alesio), Kneževič, Sain (Menichini). Trener: Kragelj. Na prijateljski tekmi na pomožnem igrišču na koprski Bonfiki sta se italijanski petoligaš Kras Repen in slovenski prvoligaš Koper, ki je pred kratkim začel priprave na drugi del sezone, razšla z neodločenim izidom 3:3. Tekma je bila dopadljiva in izenačena. Varovanci trenerja Primoža Glihe so bili sicer precej utrujeni, saj so te dni na Obali pilili kondicijo. Trener Marino Kragelj pa je preizkusil moštvo za pomemben nedeljski nastop proti SandonaJesolu. V napadu se je z dvema goloma in nekaj atraktivnimi akcijami izkazal Ra-denko Kneževič, ki je kar nekajkrat ušel izkušenemu Handanagicu. Na desnem krilu je dobro igral Matteo Cipracca, v sredini pa Rok Božič. (jng) ostaja še nepremagan). Pred tekmo je Vesnin predsednik Robert Vidoni podelil Martinu Chebru plaketo ob 150. prvenstveni tekmi v Vesninem dresu. Vesnini nogometaši (sinoči z belimi dresi) so začeli zelo napadalno in v uvodnih dvajsetih minutah so povsem nadigrali furlanskega nasprotnika. Gostitelji so povedli v 14. minuti z lepim prostim strelom Saše Guliča, ki je žogo poslal čez živi zid neubranljivo v desni vratarjev kot. Vesnin zvezni igralec iz Sežane je v 31. minuti izsilil še en prosti strel ob robu kazenskega prostora, katerega je Bertocchi (v nedeljo, če bo igral, bo zanj 200. tekma v Vesninem dresu) streljal naravnost v vratarja. Gostje so v 38. minuti imeli lepo priložnost za izenačenje. Po visoki žogi v Vesninem kazenskem prostoru je sicer izkušeni ka-petan Degrassi precej nespretno posredoval in podrl nasprotnikovega napadalca. Sodnik je pokazal na belo točko. Sferov strel pa je lepo ubranil domači vratar Edvin Carli. To je bila tudi edina resna priložnost gostov na celi tekmi. Drugi del se je začel z Vesno v napadu in lepim golom mladega kriškega aduta Gorana Kerpana, ki je zaključil lepo izvedeno akcijo po levem krilu (podal je Pin). Minuto kasneje je gostujoči branilec Fiorino kot zadnji mož s prekrškom zaustavil Kerpana in si prislužil rdeči karton. Sodnik pa je v presenečenje vseh gledalcev dosodil kazenski strel ob robu kazenskega prostora in ne najstrožjo kazen. De Bernardi je streljal visoko nad prečko. V nadaljevanju je Vesna še naprej napadala in tretji gol je visel na nitki. Nismo ga videli, čeprav je bilo priložnosti kar nekaj. (jng) VČERAJ ŠE - 1. AL: Muglia - Centro Sedia 1:0; 3. AL: Aurisina - Romana 1:0. PLANINSKI SVET Predavanje o letenju okoli sveta V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, se obeta nocoj, 27. jan. 2011, zelo zanimiv večer. Dogodek organizira Slovensko planinsko društvo Trst, ki je v ta namen povabilo v goste pilota in poklicnegafotografa Matevža Lenarčiča, da z besedo in sliko prikaže svoj zgodovinski podvig. Lenarčič je sicer avanturist z alpinistično in padalsko preteklostjo, plezal je na vrhove Gre-enlandije, Patagonije in Himalaje ter z jadralnim letalom letel z reznih vrhov v Himalaji. V zadnjem času pa se posveča predvsem letalstvu. Tako je nastal enkraten projekt, ki ga je uresničil s tem, da je obletel svet z ultralahkim letalom, kar je doslej uspelo le peščici pilotov. Dosežek pa je še toliko odmevnejši, saj ni do sedaj še nihče obletel sveta brez kopilota in dodatne helikopterske podpore. V takem primeru se mora pilot med dolgotrajnim poletom preko divjih gozdov, preko gora Aljaske in Kanade in preko ledeno mrzlih arktičnih morij, kjer ni nobene možnosti zasilnega pristanka, spopasti z vremenom, z vetrovi in predvsem s samim seboj, z iluzijami in prisluhi, ki nemalokrat vodijo v paniko in neracionalno ravnanje. O podvigu je izšla tudi knjiga z istim naslovom, kot nocojšnje predavanje: Okoli edinega sveta. Začetek predavanja ob 20.30. Vabljeni. Na pohodu po Škednju Številna udeležba na izletih po tržaških mestnih predelih in okolici je dokazpri-ljubljenosti teh že tradicionalnih zimskih prireditev SPDT. Tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo v Škednju, kjer se je zbralo nad 40 pohodnikov planincev, ki je želelo spoznati sedanjo stvarnost nekdanje pristne slovenske vasi, sedaj del tržaškega mesta. Po-hodniki, katerim so se pridružili člani domačini in bili neizčrpen vir podatkov in razlag o bogati škedenjski zgodovini, znamenitih osebnostih, zgradb in obratov, so se s ploščadi za cerkvijo razgledali po pristaniškem predelu pomolov, nekdanje ladjedelnice in lesnega skladišča. Ogledali so si potem prostor nekdanje kinodvorane, obiskali krožek »Zore Perello« in se podali v društvo »Ivan Grbec«, kjer jih je predsednica Lojzka Primožič seznanila s kulturno prosvetno dejavnostjo samega društva. Pot jih je potem vodila mimo stavbe nekdanje nemške šole iz leta 1789, in po ozkih ulicah ob vrsti hiš z izpahnjenimi dimniki, v katerih so krušaricepekle znameniti kruh, v »Bužo«, predel Škednja ki se strmo spušča do železarne. Tam so sledili razlagi o zgodovini same železarne, ki je nastala leta 1897 kot podružnica jeseniške, in z medvojnimi presledki obratuje še danes. Po daljšem krogu mimo doma slikarja Avrelija Lu-kežiča in kraja, kjer so bile nekoč soline, so izletniki stopili do groba zavednega duhovnika msg. Jakoba Ukmarja in se napo-kopališkem robu razgledali po spodnjem obdelanem Savijinem vinogradu, zadnjem od nekdaj številnih v Škednju, katerim je posvečena celo ulica dei Vigneti. Dalje po ulicah in klancih mimo domov in posestev škedenjskih osebnosti, ki so s svojim delom visoko oplemenitile slovensko kulturo, zlasti glasbeno, in zgodovino: učitelj in glasbenik Ivan Grbec, prof Karel Sancin, operni pevci Danilo Merlak, Ondina Ota in Ksenija Vdali, slikar Silvester Godina, pisateljica Marica Gregorič Stepančič in drugi. Pohod tržaških planincev po Škednju se je zaključil pred Etnografskim muzejem v Škednju, v katerem je o nastanku in zbirki eksponatov spregovoril g Dušan Jakomin. Še obisk v domu »Jakoba Ukmarja«, sprehod do slovenske osnovne šolepoimenova-ne po Ivanu Grbcu, ogled bronaste umetnine v škedenjski cerkvi in razgled na železarno, so bili še dodatni kulturni užitek za nadvse zadovoljne SPDT-jevce, ki so v nedeljo odkrivali znamenitosti Škednja. Za uspel zlet pa gre zahvala tudi Lojzki, Tatjani, Ediju, Savi, Anici in Dušanu, ki so izletnike sprejeli, jih spremljali in jim bili na voljo z nasveti in prikazi škedenjske današnje stvarnosti. (L.A.) V Škocjanski zatok Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS v okviru Svetovnega dne mokrišč, 2. februarja organizira izlet v Škocjanski zatok, ki bo v soboto, 29. januarja 2011. Dobimo se ob 9. uri pred vhodom v Škocjanski za-tok na Bertoški bonifiki. Izlet vodita Igor Brajnik in Bojana Lipej (tel. 051 680 442 ali 05/ 626 03 70). 2 0 Četrtek, 27. januarja 2011 ŠPORT / OSKARJI 2010 - Primorski dnevnik se je pogovoril z letošnjimi zmagovalci v članskih kategorijah Pri zajtrku ali po SMS Tisti, ki so ga vzeli v roke že navsezgodaj, so novico o simboličnem »prejemu« oskarja prebrali na straneh našega dnevnika, drugi pa so o »zmagi« izvedeli šele prek SMS sporočila prijatelja. Tako je odbojkarju Ambrožu Pe-terlinu s Katinare, ki je oskar prejel drugič po letu 2007, zjutraj prijateljica v SMS-ju izpisala naslov članka (»all around player« Ambrož Peterlin spet po letu 2007), prav tako je novico prek SMS-ja prejela odbojkarica Sabrina Bukavec s Proseka, saj ji je prijatelj napisal enostavno »Oskar«: »Hitro sem dojela, za kaj gre, saj sem že prebrala, da boste v torek podelili oskarje,« je pojasnila Sabrina, ki je priznanje najboljše prejela že tretjič zapored. Oskar je standardna igralka Kontovela v D-ligi, ki je po poklicu uradnica, pričakovala, kot prvič pa jo je tudi tretji razveselil. Ambrož Peterlin je nekako sumil, da bo priznanje spet prišlo v roke slo-gaša: lani ga je prejel Danjel Slavec, letos pa je pripadlo njemu, ki je v zadnjih sezonah dokazal, da lahko enako uspešno igra v vlogi libera, tolkača in podajalca. V letošnji sezoni igra slogaš v C-ligi v vlogi krilnega napadalca, včasih pa še razmišlja, da bi se spet preizkusil kot podajalec, ki je po njegovem mnenju najlepša vloga. Ambrož Pe-terlin je zaključil triletni študij športnih ved v Guminu, kmalu pa bo v vrtcih in šolah vodil motoriko v sodelovanju s športnim centrom Melanie Klein. Nogometaša Krasa Alen Carli, ki je letos po več letih spet oblekel dres slovenskega kluba, je oskar prijetno presenetil. Letos je bil 31-letni nogometaš iz Slivnega prvič med nomini-ranci, saj je v preteklih sezonah igral v italijanskih klubih. Novico je prebral v našem dnevniku zjutraj pri zajtrku. Alen je diplomiral na fakulteti za politične vede v Trstu, ob treniranju in igranju, vodi tečaj slovenščine v Vidmu. Prav tako je pred odhodom v šolo o prejemu oskarja izvedel Borut Ban s Proseka, maturant na družboslovnem liceju A. M. Slomšek: »Primorski dnevnik prejmemo zgodaj, tako da ga uspem vedno prelistati preden grem v šolo. Doma sem novico izvedel prvi, saj doma pregledam dnevnik pred ostalimi,« je pojasnil Borut, prvi nagrajenec, ki je v istem letu prejel obe priznanji, člansko in mladinsko: »Oskar za mladince sem pričakoval, za člane pa ne, saj sem lani šele prvo leto igral v članskih ekipah.« Oskarje za najboljše nogometaše, košarkarje, odboj-karje in odbojkarice naših društev športno uredništvo Primorskega dnevnika podeljuje že vse od leta 2002. Letos smo jih torej podelili devetič. Doslej smo za člansko in mladinsko kategorijo imenovali že 88 zmagovalcev. Popoln vrstni red na www.primor-ski.eu Danes objavljamo pogovor in profil zmagovalcev v članski kategoriji, prihodnjič pa bodo na vrsti še mladinci oziroma mladinka. www.primorski.eu * Ambrož Peterlin In če bi spet podajal? Vzdevek v ekipi in zakaj? Ga nimam Moj vzornik: Nikola Grbic. Ker je tehnično najboljši, všeč pa mi je tudi značajsko. Imam njegovo majico, ki mi jo je prinesel Loris Mania,' ko je igral z njim pri Piacenzi. Moji trenerji: Joži Peterlin, Stefano Gambardella, Jaco-po Cuttini, Edi Bosich, Franko Drassich, Martin Maver, Dušan Blahuta, Luciano Battisti. Šibka točka: višina in blok Najboljši sem: v obrambi Zamujeni vlak: Ničesar nisem zamudil. Svojih odločitev se nisem nikoli kesal. Mogoče včasih pomislim, da bi spet igral kot podajalec, ker je to najlepša vloga. Liga, kjer bi igral: kot libero v B1-ligi Če ne bi bil odbojkar, bi rad bil ... nogometaš. Največje število točk na eni tekmi: 22 na tekmi s Slogo v sezoni 2005/06. Igral sem na krilu, ker je bilo veliko soigralcev odsotnih, saj sem takrat še bil podajalec Ure treninga: štirikrat tedensko po dve ali dve uri in pol Po tekmi ... gremo s soigralci vedno na večerjo in še kaj spit. Vraževernost na tekmah, med ali po njih? Pred nekaj leti sem vsako soboto pred tekmo jedel pašto, zdaj ne več. Še vedno pa spijem pred tekmo Red bull. Nikoli ne bom pozabil: sezone, ko smo igrali v Junior League in smo dosegli 13. mesto v Italiji. Nepozabno je bilo potovanje na Sicilijo. Ob prostem dnevu: sem vseeno v repenski telovadnici Soigralec, s katerim se najraje družim: ne bi izpostavil nikogar, saj smo vedno skupaj čisto vsi Želja za to sezono: napredovanje, a bo težko, saj napreduje le ena ekipa brez play-offa. Igral bom še ... deset let, če ne bo fizičnih težav. Srečal bi se z Nikolo Grbičem. Nikoli ne bom igral za ... ne bi igral za nobeno slovensko društvo, ki ni Sloga, razen v primeru, da bi šlo za kako združeno ekipo Alen Carli Pred tekmo dober film Vzdevek v ekipi in zakaj ? Nekoč so me soigralci imenovali »belva«. Zdaj me kličejo po imenu. Moj vzornik: Všeč mi je brazilski nogometaš Thia-go Motta, ki igra pri In-terju. Moji trenerji: Marino Kragelj, Agostino Moret-to in Giuliano Zoratti Šibka točka: hitrost Najboljši sem: Ker sem visok, v skoku z glavo. Zamujeni vlak: Jih je bilo več. Ko sem igral pri Triestini, sem raje odšel, ker sem tri sezone sedel na klopi. Nato so se razmere v klubu izboljšale in Trie-stina je napredovala v B-li-go. Drugi zamujeni vlak je bil, ko sem se s C-lige preselil v D-ligo. Lahko bi vztrajal v višji ligi. Zadnji poskus za igranje na višjem nivoju je bilo igranje v Cosenzi, kjer pa sem bil žal poškodovan. Liga, kjer bi igral: Najraje v Angliji. Nekateri menijo, da bi lahko kot branilec igral tudi v B-ligi. Drugi celo pravijo, da bi bil celo uspešnejši, ko bi igral v napadu. Primerjali so me z visokim Kennetom An-derssonom. Če ne bi bil nogometaš, bi rad bil ... košarkar. Največje število golov na eni tekmi: 2 zadetka Ure treninga: približno 10 ur na teden. Ko ne treniramo, vadim posebej v bazenu ali v telovadnici (razne vaje za stabilizacijo) Po tekmi ... ponavadi v družbi soigralcev Vraževernost na tekmah, med ali po njih? Na tekme se že leta pripravljam na svojevrsten način. V sobotah povečerjam in si nato pogledam kak film. Nikoli ne bom pozabil: zadetka na Roccu Ob prostem dnevu: Če le morem, grem na izlet. Soigralec, s katerim se najraje družim: Rok Božič Želja, za to sezono: obstanek v D-ligi Igral bom še ... čim dlje Srečal bi se z ... Josejem Mourinhom Nikoli ne bom igral za ... nikoli ne bi igral za Juventus. Borut Ban Najbolj ceni Balkance Vzdevek v ekipi in zakaj? Ga nimam. Moj vzornik: Bodiroga in Stojakovic, med mlajšimi imam prav tako raje Balkance, predvsem Teodosiča Moji trenerji: Kristjan Bri-ščik, Peter Brumen, Mario Gerjevič, Walter Vatovec, Boban Popovič, Dražen Grbac. Šibka točka: obramba Najboljši sem: v prodoru Zamujeni vlak: Šele začenjam svojo pot. Ničesar še nisem zamudil. Liga, kjer bi igral: Mislim, da je državna C-liga idealna za doraščanje, saj igra veliko bivših kvalitetnih prvoli-gašev. Tehnično bi lahko igral tudi v višji ligi, zaradi fizičnih značilnosti pa najbrž še ne. Če ne bi bil košarkar, bi rad bil ... nogometaš ali ro-kometaš, če bi živel tu pri nas, sicer pa hokejist Največje število točk na eni tekmi: 50 na tekmi kadetov proti Pordenonu Ure treninga: ob ponedelj -kih tekma U19, ob torkih, sredah in petkih 2 uri treninga, ob četrtkih imamo mladinci trening meta, ob sobotah ali nedeljah pa tekma državne C-lige. Poleti, ko ni pouka, tečem ali delam vaje Po tekmi ... odvisno od rezultata, vsekakor grem s soigralci kaj pojest. Vraževernost na tekmah, med ali po njih? Nič. Nikoli ne bom pozabil: deželnega prvenstva U19, ko smo osvojili 1. mesto, in lanske sezone s Kontove-lom, ko smo se uvrstili v play-off D-lige Ob prostem dnevu: ob četrtkih včasih ne grem na trening in popoldan izkoristim, da se srečam s prijatelji ali pa kaj pomagam doma. Soigralec, s katerim se najraje družim: vsi, ni razlik med mladimi in starimi. Najbolj povezan pa sem s soigralci ekipe U19. Želja za to sezono: najprej obstanek, potem pa mi bi bilo v čast, če bi se uvrstili v play-off. Odločilen bo februar. Smo pa lepa klapa, kjer starejši igralci pomagajo mlajšim. Igral bom še ... dokler me bo veselilo. Srečal bi se z igralcem, ki je igral kako pomembno tekmo. Nikoli ne bom igral za ... Don Bosco, ker mi ni všeč telovadnica. Sabrina Bukavec Igrala bi v združeni ekipi Vzdevek v ekipi in zakaj ? Sli. Zakaj? Kdor ve, ve. Moj vzornik: Simona Gioli, reprezentantka, ki igra tudi na centru Moji trenerji: Dušan in Mitja Kušar, Mario Čač, Franko Drassich, Tania Cerne Šibka točka: obramba Najboljši sem: v napadu Zamujeni vlak: ničesar nisem zamudila. Lani sem prejela ponudbo iz Krmi-na, ki je nastopal v B2-ligi. Svoje odločitve, da ostanem pri Kontovelu, pa se ne kesam. Rada pa bi, da bi končno sestavili združeno ekipo, ki bi jo sestavljale najboljše starejše in mlajše igralke slovenskih društev. Liga, kjer bi igrala: B2 Če ne bi bila odbojkarica, bi rada bila ... jadralka. Največje število točk na eni tekmi: 35, ko sem igrala pri Slogi Ure treninga: ob ponedeljkih in sredah 2 uri, ob četrtkih 2 uri in pol. Ob tem rada hodim. Po tekmi ... če igramo v gosteh, gremo na pizzo, če igramo doma, pa se zadr-žimo v slačilnici ali pa gremo k Savotu Vraževernost na tekmah, med ali po njih? Ko napadamo med ogrevanjem pred tekmo, nisem nikoli prva v vrsti. Nikoli ne bom pozabila: ko smo po sezoni 2002/03, ko sem s Kon-tovelom prvič igrala v C-ligi, priredili zaključno večerjo in podarili trenerju Mitji Kušarju žogo s podpisi, je on po prejemu darila, takoj odšel Ob prostem dnevu: v torek bo prvi občni zbor proseške sekcije VZPI-ANPI, kjer mi bo podeljena funkcija v odboru, zato ne bo več prostega dneva. Soigralka, s katero se najraje družim: Neža Ka- pun Želja za to sezono: Mislili smo, da bo šlo bolje, zdaj ciljamo na obstanek Igrala bom še ... dve ali tri leta. Srečala bi se s Tai Ague- ro. Nikoli ne bom igral za ... Vedno sem mislila, da ne bom igrala za Slogo, naposled pa sem. GLEDALIŠČE POSTOJNA, MILJE - ZSKD Revija kraških godb letos že sedemnajstič V nedeljo, 30. januarja, bo spet zaživela Revija kraških pihalnih godb. Letos poteka sedemnajsta izvedba. Zamisel za revijo sta imeli Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, da bi spodbudili godbe k sodelovanju in kakovostni rasti. V obdobju, v katerem se je revija pričela, je godbeništvo na kraškem območju občutilo krizo zaradi pomanjkanja mladih sil in godbeniških šol, ki bi pospešile kakovostno delovanje. Z revijo se je tako stanje začelo izboljševati. Godbe so dobile nov zagon za na-daljno delovanje in sadove lahko opazujemo iz leta v leto. Za sedemnajsto izvedbo so si organizatorji zamislili še novost, ki bi spodbudila višanje kvalitete. Na koncertih bo prisoten strokovnjak za godbeniško področje, ki bo dirigentom in predsednikom povedal svoje mnenje o nastopu, o izbiri programa in njegovi izvedbi. Na tak način naj bi godbe in dirigenti razumeli kako izboljšati svojo koncertno izvedbo. Tudi letos sta organizatorja priredila dva koncerta. Prvi bo v Kulturnem domu v Postojni v nedeljo, 30.januarja, drugi pa v Gledališču Verdi v Miljah v nedeljo, 13. februarja. Oba koncerta se bosta pričela ob 17.uri. Prva bo v Postojni nastopila domača Postojnska godba 1808 s slovenskimi, angleškimi in španskimi skladbami. Godba deluje že od leta 1808 in nastopa ne le v domovini, a tudi drugod po Evropi. Prejela je zlato plaketo v 1.težav-nostni stopnji na tekmovanju ZSG in uspešno izpeljala koncert ob praznovanju 200.obletnice godbeništva na Postojnskem. Vodi jo dirigent Primož Peterlin. Drugo na vrsti bo Godbeno društvo Nabrežina, ki deluje že od le- ta 1897. Sedaj šteje približno 45 članov in njegov repertoar obsega narodne pesmi, jazz, operne arije in moderne popevke. Vodi ga Sergio Gratton, nastopala pa bo tudi solopevka, članica istega društva Sara Jablanšček. Zadnja na vrsti pa je Kraška pihalna godba Sežana, ki jo dirigira Ivo Bašič. Čeprav je zelo mlada godba (ustanovljena je bila leta 1992) in je večina članov mladih, je zelo perspektivna. Veliko gostuje na domačih tleh in v tujini, se udeležuje raznih tekmovanj po Evropi, kjer dosega najvišja mesta v prvi težavnostni stopnji. Organizatorji vabijo tudi 13. februarja v Milje, kjer se bo drugi koncert revije. Nastopile bodo dve zamejski godbi in ena iz Slovenije. Predstavili se bodo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba ter Pihalni orkester Divača. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 27. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli V soboto, 29. januarja, ob 17.00 in ob 21.00 / Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Mira-coli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Gri-malda in Paola Minaccioni. / Ponovitve: ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 27. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Nato-pata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom V torek, 1. februarja, ob 20.30 / Goj-mir Lešnjak Gojc: »Poslednji termi-na(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. KOMEN V soboto, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enode-janka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Rib-nega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Jutri, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.30. V torek, 1. februarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 5. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. Jutri, 28. januarja, ob 20.00 / Spiro Sci-mione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 27. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30, vsredo, 9. in v četrtek, 10. februarja, ob 19.30. Jutri, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitev: v soboto, 12. februarja, ob 19.30. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 1., ob 19.30, v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama Danes, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitev: v petek, 4. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.000 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v soboto, 5. februarja, ob 20.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00 in v torek, 15. februarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / D. Cravioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / M. Camoletti: »Seks in ljubosumnost«. Režija: Jaša Kamnik. / Ponovitev: v soboto, 56. februarja, ob 19.30 V ponedeljek, 31. februarja, ob 18.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. / Ponovitev: v torek, 1. februarja, ob 18.00. V torek, 8. februarja, ob 16.00 / »Prava princeska«. Režija: Uroš Fürst. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Milan Jesih: »Govedina, legendarno«. Režija: Jaša Jamnik. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30 / A. Jaklič, t. Zinajic: »Mali diktator«. Režija: Tatjana Zinajic. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Danes, 27. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: v soboto, 29. januarja, ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 27. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Sama-relli, Filippo Strocchi, Barbara Cor-radini, Giada D'Auria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Tri-ple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. PRIREDITVE Kino Šiška Danes, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stratovarius in Avatar. V četrtek,3. februarja, ob 21:00 Katedrala / Nastopa slovensko-finska naveza »The Toronto Drug Bust«. V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Pennywise (ZDA), Kreshesh Nepitash in presenečenje. V torek, 8. februarja, ob 20.00 Katedrala / Tomaž Pengov: Drevo in zvezda. V četrtek, 10. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopata: The Young Gods (Ch), Hemendex (Hr). V četrtek, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Ši-vic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la lu-ce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Criscuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Sca-bar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na Četrtek, 27. januarja 2011 ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 bo otvoritev razstave »Figura -slike in kipci«. Vstop prost. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 22 Četrtek, 27. januarja 2011 AVTOMOBILI / KLASIKA - Posodobljena zunanjost še vedno spominja na mini izpred 50 let Manjše, a vidne spremembe • t I v t t ••• pri novi družini minijev Kvalitetna izdelava in zmogljivi motorji porok za prodajni uspeh Družina Mini je doživela manjše, vendar nikakor ne zanemarljive spremembe, ki so nekako v skladu s tradicionalno minijevo zunanjostjo, kot jo je pred več kot 50 leti zarisal vizionar Alec Issigonis. Družina Mini se je medtem razširila: poleg tradicionalnega modela hatchback, so tu še clubman, cabrio, nazadnje pa še countryman, ki je prvi mini s štirikolesnim pogonom, o katerem smo pisali v eni zadnjih številk lanskega leta. Kakorkoli že, vsak model ohranja privlačnost originalnega minija, malega vozila, ki se je v 60 in 70 letih na številnih relijih uspešno kosal z mnogo bolj prestižnimi dirkalniki. Danes na to športno tradicijo spominja različica John Cooper Works. Vsi modeli minija ostajajo vezani na svojo športno preteklost. Nova družina je doživela, kot smo rekli, manjše spremembe, ki pa nikakor ne bodo ušle pozornemu očesu minijevih privržencev. Spremenil se je prednji odbijač, pri oblikovanju katerega so upoštevali nove norme za zaščito pešcev, še zlasti je sprememba opazna v spodnjem delu odbijača, kjer izstopajo okvirji mestnih luči in nova oblika meglenk. Večja je tudi reža za zrak, ki zeva v prednjem odbijaču. Oblika žarometov ostaja nespremenjena, okrogla, kot je pri miniju že tradicija. Žarometi so halogeni, za doplačilo pa dobite tudi ksenonske luči, ki so sedaj tako v modi. Zadnje luči so v LED tehniki, ki je tudi zadnje čase zelo v modi, poleg tega, da so LED svetila zelo funkcionalna. Dinamične zadnje luči opozarjajo tiste, ki vozijo za minijem, da je voznik zelo močno zavrl. Zadnje me-glenke in vzvratne luči so v novem modelu vključene v spodnji del zadnjega odbijača. V notranjosti je klasična struktura kokpita ostala nespremenjena. Na sredi armaturne plošče se šopiri velik, okrogel inštrument, ki vsebujejo brzinomer in celo vrsto drugih inštrumentov, ne nazadnje tudi ekran navigacijskega sistema. Voznik ima pred seboj merilnik vrtljajev, kot se za športni avto spodobi. Vse lepo in prav, le da se voznik mora sprijazniti z lokacijo vseh inštrumentov, ki mu posredujejo celo vrsto koristnih pa tudi manj koristnih podatkov. Sicer pa je voznikov delovni prostor, če odmislimo kritike, ki sem jih komaj navedel glede instrumentacije, zelo skrbno oblikovan. Karakteristična obli- Stran pripravil Ivan Fischer ka kokpita, vseh stikal in vratnih oblog pričajo o skrbi, ki so jo načrtovalci vložili v ta projekt. Vsa stikala pod sredinskim okroglim elementom so črno obarvani, črni so tudi okvirji navigacijskega sistema in njegova stikala. Poleg posodobljenih bencinskih motorjev so na voljo pri novih minijih tudi novi štirivaljni dizelski agregati. Vsi motorji seveda ustrezajo evropskemu normativu Euro5, zagotavljajo pa paleto moči, ki gre od 75 KM do 184 KM, kolikor jih zmore mini cooper S. Novi dizelski agregati sodijo v sam vrh tovrstnih motorjev. 1600-kubični šti-rivaljnik s kupnim vodom s spremenljivo geometrijo turbine zagotavlja zelo enakomerno sproščanje moči pri vsakemu številu obratov, kar je še zlasti razvidno pri miniju ONE cooper, kjer ta motor razvije 112 KM opti 4000 obratih v minuti in ima največji navor 270 m med 1750 in 2250 obrati, kar je dovolj za največji hitrost 197 km na uro. Da je ta motor še kar prijazen okolju priča dejstvo, da sprošča le 99 g CO2 na kilometer. Zelo sodobni so tudi bencinski motorji, ki se ponašajo z znanjem, ki so ga na tem področju pridobili inženirji bavarskega BMW. Vsi bencinski motorji so opremljeni s sistemom valvetronic, ki zagotavlja hiter odziv motorja na potrebe voznika, istočasno pa je poraba goriva presenetljivo nizka. 1600-kubični ben-cinar, ki zmore 184 KM in s katerim je opremljen mini cooper S, pospeši od 0 do 100 km/h v 7 sek, dosega , kjer je to dovoljeno 228 km/h, poprečno pa porabi 5,8 l bencina na 100 km. Vozili smo različico John Cooper Works s 1600 kubičnim bencinskim motorjem, ki ima v tem primeru 211 KM. Vtis je kot da bi sedel za volanom go-karta, kar je do neke mere tudi logično, saj gre za vozilo,pri katerem so kolesa postavljena na 4 vogale karoserije, motor pa izredno hitro reagira na vse zahteve voz- nika. Še posebej omembe vreden je 6-stopenjski ročni menjalnik, z njim in z omenjenim zmogljivim motorjem, se je kar lahko izkopati iz današnjega gostega mestnega prometa. NOVOST - Okolju prijaznejši agregat Mazda 5 zdaj z novim 1600-kubičnim turbodizlom Nova mazda 5 je odslej na voljo tudi s prenovljenim 1.6-litrskim dizelskim motorjem s tehnologijo skupnega voda. Prenovljeni agregat je izjemno konkurenčen v segmentu enoprostornih vozil. Poraba goriva in izpusti ogljikovega dioksida sta med najnižjimi v segmentu. Zmogljivi in prožen motor nudi udobno in dinamično vožnjo. Novi 1.6-kubični dizelski motor se ponaša z nizkimi stroški vzdrževanja in izboljšanimi voznimi lastnostmi. Mazdo 5 označuje inteligentna funkcionalnost z edinstvenim sistemom prestavljanja sedežev Karakuri in pomičnimi drsnimi vrati. Ključne lastnosti prenovljenega 1.6-li-trskega dizelskega motorja v primerjavi z 2-litrskim motorjem prejšnje generacije so 14,8-odstotno zmanjšanje porabe goriva in 123,2-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje. Vse to zahvaljujoč se elektronsko nadzorovanim piezo vbrizgalnim šobam, ki zagotavljajo natančnejše in hitrejše vbrizgavanje, vbrizg pod visokim tlakom do 1.600 barov za višji navor, nižjo porabo goriva in čistejše izpuste. Novi motor ima 116 KM in 270 Nm pri 1750 obratih; istočasno pa se je masa avtomobila zmanjšala za 120 kg. Prilagodljivi sedežni sistem Karakuri nudi obilo prostora v notranjosti in šte- vilne možnosti prestavljanja sedežev. Druga vrsta sedežev je prilagodljiva v vse smeri, dostop do tretje vrste pa je možen brez odvezovanja otroških sedežev v drugi vrsti. FERRARI - Rekord v deželi mandarinov Kitajci norijo za dirkalniki iz Maranella Ferrari je v letu 2010 porušil vse rekorde na Kitajskem: prodali so skoraj 300 avtomobilov, naslednji teden pa bodo priredili še posebno slavje za 999. stranko. Leta 2010 je Ferrari na Kitajskem prodal skoraj tristo avtomobilov, kar je najboljši rezultat, odkar je podjetje začelo avtomobile izvažati v to državo. Ta rezultat pomeni okrepitev pozitivnega trenda na trgu v zadnjih letih ter skoraj 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009. Če temu dodamo še prodajne rezultate v Hongkongu in Tajvanu (t. i. »širša Kitajska«), je Kitajska eden petih najdonosnejših trgov za Ferrari, kar je izjemen dosežek, če upoštevamo dejstvo, da je podjetje svojo uradno mrežo na Kitajskem odprlo šele pred šestimi leti. Ferrarijev uspeh na Kitajskem je posledica pozornosti, ki jo podjetje namenja trgu v zadnjih letih in ki je vrhunec doživela v letu 2010 z vpeljavo posebnih, namenskih pobud. Okrepili so strukturo uradne mreže podjetja ter iz- brali nove partnerje, da bi povečali število trgovskih zastopnikov (trenutno jih je deset), v naslednjih nekaj mesecih pa bodo v različnih mestih odprli nove prodajalne. Leta 2011 se bo začelo tudi prvo azijsko prvenstvo v Ferrarijevi seriji tekmovanj v enosedih Ferrari Challenge. Ferrari je predanost temu strateško pomembnemu trgu v letu 2010 še dodatno poudaril, ko je v italijanskem paviljonu na šanghajskem sejmu World Expo predstavil laboratorijsko vozilo HY-KERS ter na razstavi avtomobilov v Pekingu še model 599 GTO, kar je bila sploh prva pojavitev Ferrarija na Kitajskem. Močno vez med Ferrarijem in Kitajsko so dodatno okrepile številne kulturne pobude, kot je na primer program štipendiranja, namenjen študentom av-tomobilsko-inženirske fakultete na univerzi Tsinghua. Po študiju na milanski fakulteti Politecnico di Milano so študentje opravili praktično usposabljanje v Ferrarijevi tovarni v Maranellu. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Pokal Italije - četrt finala 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due v to di vista 23.25 Dok.: Rai 150 anni 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: Harper's island Rai Tre bunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Di-stretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Paura d'amare (dram., ZDA, '56, r. P. Dunne, i. J. Simmons, G. Madison) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Bomber (kom., It., '82, r. M. Lupo, i. B. Spencer) 23.25 Film: Showgirls (dram., ZDA, '95, i. E. Berkley) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Al di la del lago 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Risanka: Le nuove avventure di Braccio di Ferro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro/Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Pun- ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Dok.: Mistero 0.00 Nan.: The forgotten 1.50 Poker1mania 2.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julija 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il falsario - Operazione Bernhard (dram., Avs.'07. i. L. Markovics) 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Ca-rabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tri- 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... At-tualita (pon.) 8.10 Aktualno: Videomotori 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok. odd.: Splendori d'Italia 11.15 Borgo Italia 12.30 19.00 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 13.15 Variete: Archeologie 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Copertina da Udine 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Anteprima Trie-stina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Borghi nel FVG 21.10 Film: Al di la' del fiu-me (kom., '93, i. B. Brown) 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Il nido dell'aquila (pust.) La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ahi) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: ...The statement - La sentenza (triler, Kan., '03, i. M. Caine) 15.55 Film: Train de vie - Un treno per la vita (kom., Fr., '98, i. L. Abelan-ski) 18.00 Nan.: Mac Giver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Il sarto di Panama (vrh., ZDA, '01, i. J. Boorman) 23.35 Dnevnik 23.45 Film: White sands - Tracce nella sabbia (det., ZDA, '92) 1.55 Aktualno: Otto e mezzo Slovenija 1 A Kanal A 6.00 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na- 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio city (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Ana in njeni bratje 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Skrivnosti križa 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.30 Lojz Kreig-her: Školjka - telev. uprizoritev gledališkega dela 0.35 Globus (pon.) 1.05 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Slovenska jazz scena (pon.) 14.00 Dok. serija: Zakladi civilizacije (pon.) 14.55 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 15.25 Ugriznimo znanost - oddaja o znanosti (pon.) 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Kraji in običaji - Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Nad.: Mala Dorritova (pon.) 19.00 Koncert 20.00 Nad.: Ljubice 21.35 Nad.: Ljubice 20.55 EP v umetnostnem drsanju, pari - prosti program 22.15 Film: Branilci rige (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 10.15 Kronika 11.00 Gledalci rapravljajo 13.00 Preiskovalna komisija DZ 16.45 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Olimpijski sprehod, 1. del Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Dok. odd.: K2 15.45 Dok. od.: City folk 16.15 Dok. odd.: Srečanje z... 17.00 Alpe Jadran 17.30 Globus 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.40 Film: Zlate steze 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Osebnost Primorske 2010 23.00 Primorska kronika 23.20 Izostritev 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Objektiv 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.2016.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Poroka na hitro (romantična kom.) 21.55 Na kraju zločina: CSI Crime Scene Investigation (krim. serija) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Vitez za volanom (akc. serija) 0.00 30 Rock (hum. serija) 0.30 Policista (krim. serija) 1.20 24UR, ponovitev, Novice 2.20 Nočna panorama, Reklame 7.15 9.40 Družina za umret 7.45 Svet, pon., Novice 8.45 11.10 Obalna straža (akc. serija) 10.1015.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 23.35 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.05 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Hudičeva ljubica (drama) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 16.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 20.00 Film: Seme zla (krim. drama, ZDA, '97 i. H. Ford, Brad Pitt) 22.00 Film: Naključni vohun (akc., Hong Kong, '01) 0.05 Žensko maš- čevanje (drama) 1.40 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat - 22. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 27. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 DUBLIN 0 A/O , V K0BENHAVN ■ ,-2/4'á O MOSKVA -12/-70 1020 1020 AMSTERDAM o 1/6 O PARIZ 5/7 BERLIN 'A O OBRUSELJ 3/6 VARŠAVA O -2/-2 ŽENEVA -3/4 O MILAN o-3/3 DUNAJ -3/0 O LJUBLJANA o-3/0 <5 LIZBONA O 7/12 MADRID O -5/10 Nad Alpami zato dotekaod severa občasno bolj vlažen zrak. V prizemlju pa dotekajo nad našo deželo bolj vlažni jugozahodni tokovi. Od petka daljebodo zaradiciklonskegaobmočja nad Sredozemljem začeli _ n dotekati bol suhi vzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 Dolžina dneva 9.31 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 11.07 Nad severnim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad južnim delom Sredozemlja pa je ciklonsko območje. Od vzhoda bo k nam dotekal razmeroma vlažen in postopno spet hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.45 najvišje 34 cm, ob 12.53 najnižje -35 cm, ob 19.41 najvišje 9 cm, ob 23.46 najnižje -3 cm. Jutri: ob 6.02 najvišje 37 cm, ob 13.40 najnižje -46 cm, ob 20.28 najvišje 18 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . 90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O-4/1 ^NAPOVED ZA DANES V spodnji nižini in ob morju bo oblačno vreme; v hribih in na zahodnem pasu pa bo več spremenljivosti in tudi daljša obdobja z delno jasnim nebom. Ob obali in spodnji nižini bo lahko rahlo deževalo, predvsem na vzhodu. Proti večeru bo zapihala burja. Na Kraški planoti in v Julijskih Predalpah bo lahko rahlo snežilo le nad 400m nad morjem. Oblačno bo, čez dan bo v večjem delu Slovenije občasno rahlo snežilo, po nižinah Primorske pa rahlo deževalo. Zvečer bo začela pihati zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, v alpskih dolinah do -8, ob morju okoli 2, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 7 stopinj C. TRBIŽ O -5/4 o -6/-2 KRANJSKA G. TOLMEČ O -4/5 ČEDAD O Xx VIDEM o 0/6 ^ -1/7 J7 O PORDENON £i^GORICA f» ° N- GORICA 0/6 2/7 w 3/7 O GRADEC -3/1 O -5/1 " ¿S^ O -4/0 S. GRADEC CELOVEC ¿S O TRŽIČ -3/0 O KRANJ o LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -2/0 KOČEVJE CELJE -2/0 ¿m^1 1 MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/1 T ZAGREB -1/1 (NAPOVED ZA JUTRI' Dopoldne bo v Julijski krajini še pretežno oblačno, drugod po deželi pa povsem oblačno vreme. V Julijskih Alpah in Predalpah bo lahko rahlo snežilo. Tekom dneva se bo postopoma jasnilo, najprej na obali in na vzhodni nižini. Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. Jutri bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno še rahlo snežilo. Burja na Primorskem se bo okrepila. V soboto bo povečini sončno, na Primorskem bo še pihala burja. PREHRANA - Opozorilo 400 strokovnjakov iz 35 držav Strokovnjaki pozivajo k nujni spremembi prehrambene politike LONDON - Svet potrebuje korenite spremembe v prehrambeni politiki, da bi prehranili naraščajoče število prebivalstva, je v poročilu, ki ga je naročila britanska vlada, opozorilo 400 strokovnjakov iz 35 držav. Brez korenitih sprememb, s katerimi bi omejili porabo hrane v razvitem svetu in povečali njeno proizvodnjo, bo lakota leta 2050 neizbežna.Tako bi morale države zmanjšati porabo mesa, četudi z višjimi davki. Povečati bi bilo treba uporabo gensko spremenjenih rastlin, da bi povečali pridelek. Odločno pa bi morali zmanjšati tudi odpadke, opozarjajo strokovnjaki v poročilu o prihodnosti globalne prehrane in kmetijstva, ki je bilo objavljeno v ponedeljek. Kot opozarja vodja študije, profesor John Beddington, glavni svetovalec vlade v Londonu za znanost, bo čez 40 let na Zemlji že devet milijard ljudi, ki jih bo treba prehranjevati. Za to pa bodo potrebne radikalne spremembe v sistemu pridelave hrane in to takoj, tako med politiki, kmeti, kot predelovalci hrane, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozarja profesor. »Nujne spremembe so potrebne v prehrambeni industriji, da bomo ustvarili trajnostno preskrbo s hrano in odpravili lakoto. To je zelo pomembno tudi pri odpravljanju ostalih problemov, kot so migracije zaradi podnebnih sprememb, konfliktov in gospodarskih težav,« je še opozoril profesor. Toda hitrih rešitev ni, je prepričan Beddington. Že zdaj sistem kaže razpoke na dveh področjih. Največji problem je, da prehrambeni sistem ni trajnostno naravnan, saj se viri porabljajo hitreje, kot jih je narava sposobna nadomestiti. Drug problem pa je, da je milijarda ljudi lačnih, druga milijarda trpi pomanjkanje, medtem pa ena milijarda ljudi prekomerno tro-ši, je povedal. Poročilo med drugim poudarja, da bi morali opustiti moralne in etične predsodke proti gensko spremenjenim organizmom, proti klonirani živini ali proti nanotehnologiji. Te tehnologije imajo zelo velik potencial, ki bi se lahko izkazal za ključnega pri državah z najnižjimi dohodki. Zato je odgovor na izzive v prihodnjih letih predvsem v razvoju novih tehnologij, izpostavlja poročilo. Britanska sekretarka za okolje Caroline Spelman je menila, da poročilo nakazuje, kako bi lahko sprožili »kmetijsko revolucijo v državah v razvoju«. Nove strategije bi koristile predvsem najrevnejšim. Veliko bi naredili že, če bi jim omogočili dostop do znanja in tehnologije, do trgov, investicij in infrastrukture, je menila sekretarka. (STA) ŠPANIJA - Igralski par Penelope Cruz in Javier Bardem postala starša MADRID - Španska igralka Penelope Cruz je na kliniki Cedars Sinai v Los Angelesu povila prvega otroka. Otrok, čigar spola javnosti še niso razkrili, je na svet prijokal v torek, na dan, ko je bil njegov oče, španski igralec Javier Bardem, nominiran za oskarja za glavno moško vlogo v filmu Ču do vi to. Igralca sta par od leta 2007, večno zvestobo pa sta si obljubila julija lani na Bahamih. Da pričakujeta prvega otroka, sta 36-letna igralka in 41-le-tni igralec dolgo skrivala pred javnostjo. Penelope Cruz in Javier Bardem sta skupaj nastopila v filmu Woodyja Allena Ljubezen v Barceloni (Vicky Cristina Barcelona), ki je Cruzovi leta 2009 prinesel tudi oskarja za najboljšo stransko vlogo. Bardem je prav tako dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo, in sicer v filmu Ni prostora za starce (No Country for Old Men) leta 2008. Poslanec vlado poziva k prodaji dragocenega vina LONDON - Britanski laburistični poslanec je včeraj vlado premiera Davida Camerona pozval, naj proda svojo zbirko vin ter na ta način pomaga zmanjšati proračunski primanjkljaj. Nekatere steklenice vina v zbirki so namreč vredne več tisoč funtov. Prodati bi morali dragoceno blago, da bomo zvezali začetek s koncem. Ko je gospodarstvo v recesiji, ne morejo ministri lokati vina, katerega steklenica stane prek 200 funtov, je dejal poslanec Tom Watson. Britanska vlada je sicer lani sprejela vrsto varčevalnih ukrepov, s katerimi želi znižati visok proračunski primanjkljaj. Argentinka je preživela padec iz 23. nadstropja BUENOS AIRES - Argentinka, ki se je vrgla iz 23. nadstropja enega od hotelov v Buenos Airesu, je presenetljivo preživela padec. Pristala je na strehi taksija, ki je tedaj stal pred hotelom, pri tem pa utrpela številne poškodbe, kot so zlom kolka in reber ter notranje krvavitve. 30-letnica je na strehi taksija "pristala" v sedečem položaju in uničila streho vozila. Taksist se je, tik pred je padla na avto, iz njega umaknil. Žensko, ki je po ocenah očividcev padla okoli sto metrov globoko, so prepeljali v bližnjo bolnišnico. (STA)