dnevnik NEDELJA, 20. DECEMBRA 2015 št. 296 (21.533) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - DL 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 Lf primorskijport postani naš sledilec dežela - Na 3. strani TKS model za vso manjšino V Gorici sestanek vodstev SSO in SKGZ trst - Na 5. strani Predsednik republike dal prav lastnikom Nad Grljanom imajo pravico graditi goriška - Na 16. strani Doberdobu se bliža optično omrežje Nanj bodo za zdaj priključili le javne stavbe istra - Protesti na slovenski in hrvaški strani meje Odbojka na žici Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. KOPER - Žičnata ograja, ki jo je Slovenija tudi v Istri postavila na meji s Hrvaško, je bila včeraj tarča glasnih protestov v Brezovici pri Gradi-nu ter v Dragonji. Člani odbojkarskega kluba iz Umaga so čez žico igrali odbojko. Na shodu Proti žici, za humano Evropo se je sicer na Brezovici zbralo več Hrvatov kot Slovencev, njihovo sporočilo slovenski vladi je bila zahteva po odstranitvi nevarne žice. Odbojka, ki so jo simbolno zaigrali udeleženci shoda preko državne meje, ima moralni pomen, saj pomeni spoštovanje ljudi, ki so na drugi strani meje, je pred začetkom igre povedal eden izmed udeležencev shoda. Slovenski policisti so pridržali hrvaškega aktivista, ki je prerezal ži-čnato ograjo. Protesta sta drugače potekala mirno. Na 2. strani posl. blažina Denar je, treba ga je smotrno uporabiti RIM - Slovenska manjšina bo iz Rima dobila dovolj denarja, da se lahko resno in temeljito zamisli o tem kako najboljše izkoristiti državne prispevke. Poslanka Tamara Blažina meni, da sedaj nimamo več izgovorov za zavlačevanje z reformami. Stroka naj prouči položaj, politika pa naj potem ukrepa, ugotavlja parlamentarka Demokratske stranke. Na 3. strani ehgelberg j ((JOELBER6 smučarski skoki - Svetovni pokal v Švici Zmagoslavje bratov Petra in Domna Prevca OBVESTILO NAROČNIKOM Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki ga bodo prejeli po pošti, dvignejo darilo, knjigo ob 70-letnici izhajanja našega dnevnika »Primorski dnevnik - Okno v svet Slovencev v Italiji«, na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v Tržaškem knjižnem središču TS 360 Trg Oberdan 7; v Katoliški knjigarni v Gorici Travnik 25; v knjigarni Terčon v Nabreži-ni, Nabrežina 103 Dolga krona: ohranjen denar za vodovod Na 4. strani Na liceju F. Prešerna tekmovanje za Cankarjevo priznanje Na 5. strani Na Krasu gasilci rešili psičko Debby Na 6. strani »Gabrski« begunci že pridno delajo Na 19. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn en Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Nedelja, 20. decembra 2015 AKTUALNO / žica na meji Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Bodeča ovijalka Člani skupine Laibach v zvezi z žico na slovensko hrvaški meji pravijo, da česa podobnega niso videli niti v Severni Koreji. »Zgolj na meji med Severno in Južno Korejo, kjer je žice toliko, da turisti na obeh straneh jasno razumejo, da ti dve državi nista v najboljših prijateljskih odnosih«. Morda je tudi tistih 136 ožičenih kilometrov južne slovenske meje prej kot kaj drugega pokazatelj odnosov med sosedama, ki se raje medsebojno zbadata, kot pa da bi usklajeno nadzorovali in usmerjali begunski tok. V tem sta sicer v dobri evropski družbi. Dimenzija begunske krize je za takšno ekonomsko velesilo povsem obvladljiva brez povzročanja odvečnega trpljenja beguncem in nepotrebne panike med domačini. Toda politično Evropa ni velesila, je pritlikavec. Na krizo se odziva neracionalno, kar le še dodatno poglablja strah v prebivalstvu spričo vse bolj očitne nesposobnosti državnih voditeljev, da bi se izvili iz nacionalnih egoizmov in se učinkovito lotevali vsakega zahtevnejšega izziva. Odtod tudi paranoično enačenje med begunci in teroristi, čeprav jejasno, da je glavna povezava med enimi in drugimi ta, da begunci bežijo pred teroristi. Če pa se kak povratni borec iz Sirije pomeša mednje, je to prav zaradi nesposobnosti obvladovanja migracijskega toka, ki je prepuščen organiziranemu kriminalu, namesto da bi ga vodile in nadzorovale države in EU. Še vedno nismo sposobni političnega soočenja s krizo v Siriji in se torej ne znamo zavarovati pred teroristično nevarnostjo, ki je realna. Ker pa vladarji ljudstvu te nesposobnosti ne smejo priznati, mu v tolažbo in za varljiv občutek varnosti nameščajo vojake na meji ali raztegujejo kolute bodeče žice. Toda ta žica, ki kolje živali in ponovno ločuje to, česar še niti nismo dodobra združili, oklepa predvsem nas, našo svobodo, kulturo in vrednote. Pazimo, da se nam ne bo razrasla kot kaka tropska ovijalka, iz katere se ne bomo mogli več izviti. istra - Protesta v Brezovici in Dragonji »Odstranite žico, ki le straši in nikogar ne ustavi« Slovenski policisti pridržali Hrvata, ki je rezal ograjo - Odbojka na meji KOPER - Žičnata ograja, ki jo je Slovenija tudi v Istri postavila na meji s Hrvaško, je bila včeraj tarča glasnih protestov na Brezovici pri Gradinu ter v Dragonji. Tam so policisti pridržali hrvaškega aktivista iz Pulja, ki je rezal žico. Na Brezovici se je dopoldne zbralo približno 150 ljudi, ki so vzklikali gesla proti žici. Nanjo so vrgli lutko Mira Cerarja in jo pustili tam. Člani odbojkarskega kluba iz Umaga pa so čez žico igrali odbojko. Na shodu Proti žici, za humano Evropo se je sicer na Brezovici zbralo več Hrvatov kot Slovencev, njihovo sporočilo slovenski vladi je bila zahteva po odstranitvi nevarne žice. »Postavljanje žice je napaka, ki straši naše ljudi, a nič ne naredi, da bi kogarkoli ustavila. Če so ljudje prepotovali tisoče in tisoče kilometrov, jih taka ži-čka ne bo zaustavila,« je v imenu organizatorjev na slovenski strani povedal Luka Juri. »Žica je moralna napaka naše države. Leta 1942 je bilo zadnjič, ko se je postavljalo žico v takšnih dimenzijah okoli Ljubljane. Ne moremo dovoliti, da naša vlada leta 2015 dela isto kot fašistični okupatorji,« je še dejal Juri. Odbojka, ki so jo simbolno zaigrali udeleženci shoda preko državne meje, ima simbolni pomen, saj pomeni spoštovanje ljudi, ki so na drugi strani meje, je pred začetkom igre povedal eden izmed udeležencev shoda. »Žica se nikoli ni postavljala na strani svobodnih držav, ampak so jo postavljale tiste države, ki niso želele, da bi ljudje bežali iz njih. Teoretično torej nekaj nasprotnega od tega, kar nam govorijo. Sedaj pa ne vemo, na kateri strani smo, na svobodni ali na okupirani,« je povedal. Udeleženci so se popoldne, kot rečeno, srečali še na shodu ob mednarodnem mejnem prehodu Dragonja. Tja so prišli tudi udeleženci iz Bele Krajine in drugih slovenskih krajev ter prisluhnili kratkemu nagovoru organizatorjev in kulturnikov. Na koncu so v treh jezikih, slovenskem, hrvaškem in italijanskem, prebrali tudi Dragonjsko deklaracijo. V njej so znova poudarili, da želijo Istro brez žice. Slovenskega premiera Mira Cerarja in slovensko vlado so ob tem pozvali, naj naredi vse za odstranitev moralno in ekološko sporne» žične ograje na meji. zn - Soglasna resolucija Varnostnega sveta »Mejnik« v iskanju rešitve za Sirijo NEW YORK - Resolucija, ki jo je v petek zvečer soglasno potrdil Varnostni svet ZN, predstavlja "mejnik" v prizadevanjih za končanje vojne v Siriji, čeprav nesoglasja glede usode predsednika Bašarja al Asada ostajajo. VS ZN je sprejel resolucijo, ki izrisuje nadaljevanje mirovnega procesa v Siriji. Ta proces naj bi vključeval tudi Asadov režim, saj njegove politične usode resolucija ne omenja. To kaže, da je Zahod v zameno za podporo Rusije in Kitajske, stalnih članic VS ZN s pravico veta, zaenkrat odstopil od zahtev po njegovem odstopu. Zahodne in arabske države kljub temu še naprej vztrajajo, da bo moral ob koncu tranzicije Asad oditi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nasprotno poudaril, da resolucija jasno izpostavlja, da morajo politično tranzicijo voditi sami Sirci. A ne glede na razhajanja je bilo vzdušje ob potrditvi resolucije optimistično. Kerry je izjavil, da so zdaj »veliko bolj odprta vrata« za vojaško sodelovanje med ZDA in Rusijo v boju proti IS. Resolucija poziva k prekinitvi ognja v Siriji in formalnim pogovorom o politični tranziciji. Ti naj bi stekli januarja, iz njih pa bodo izključeni "teroristi", kot sta IS in Fronta al Nusra. V šestih mesecih naj bi bila vzpostavljena "kredibilna, vključujoča in nesektaška vlada", v 18 mesecih bi sledile "svobodne in poštene volitve". Politično tranzicijo morajo voditi sami Sirci. Dogovor o odboru za nadzor premirja v Jemnu ŽENEVA - Pogajalci sprtih strani v Jemnu so se dogovorili, da ustanovijo poseben odbor za spremljanje krhke prekinitve ognja. Pogajalci so v švicarskem Bielu že peti dan iskali dogovor o končanju konflikta, ki je terjal skoraj 6000 življenj in povzročil hudo humanitarno krizo. A edini dogovor, ki so ga dosegli doslej, naj bi bil ta o oblikovanju posebnega "nevtralnega" odbora, ki bo nadziral spoštovanje prekinitve ognja. To so razglasili prav z namenom, da omogočijo napredek v mirovnih pogovorih. Odbor bo vodil libanonski general, v njem pa bodo tako predstavniki obeh sprtih strani, ki ju podpira Savdska Arabija in Iran. Stiski rok čez žičnato ograjo na slovensko-hrvaški meji pri Dragonji foto boris šuligoj (delo) Užaloščena in zaskrbljena italijanska skupnost Italijanska unija je s pismom, naslovljenim na predsednika slovenske vlade Mira Cerarja , izrazila veliko zaskrbljenost, užaloščenost in nasprotovanje postavitvi bodeče žice ob slovensko-hrvaški meji, še zlasti na območju Istre. »V Italijanski uniji se zavedamo izrednih razmer zaradi migracijskih tokov v državah, kjer prebivamo in upoštevamo prizadevanja držav za zagotovitev varnosti in ozemeljske suverenosti. Kljub temu pa smo mnenja, da je vzpostavitev kakršne koli (dodatne) meje najprej škodljiva za lokalno prebivalstvo. Prebivalci Istre smo bili dolga leta v pričakovanju in še vedno čakamo padec poslednje meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je predviden z vstopom Hrvaške v schen-gensko območje. Po dramatičnih dogodkih 20. stoletja, ki so privedli do bolečih razpletov za istrsko prebivalstvo, so ljudje različnih narodnosti, ki so skozi zgodovino tvorili pluralno Istro, znali prepričljivo izbrati in poiskati pot sodelovanja in mirnega sožitja. vatikan - Po aferi Kard. Bertone bo »podaril« 150.000 evrov VATIKAN - Kardinal Tarcisio Bertone bo fundaciji, ki upravlja otroško bolnišnico Bambin Gesu v Rimu »podaril« 150.000 evrov. Vest je včeraj predsednica otroške bolnišnice Mariella Enoc sporočila ob obisku vatikanskega državnega sekretarja kardinala Pietra Parolina. Novinar tednika Espresso Emiliano Fittipaldi je v knjigi Avari-zia med raznimi vatikanskimi škandali obelodanil tudi, da je 200.000 evrov za prenovo razkošnega 700 kvadratnih metrov velikega Berto-nejevega stanovanja prišlo naravnost iz Fundacije Bambin Gesu. Enoco-va sicer pojasnjuje, da Bertone s tem ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne nepravilnosti. Drugačnega mnenja je Fittipaldi, ki je komentiral, da je Bertone z delno poravnavo škode priznal krivdo. »To je tudi dokaz, da je resno raziskovalno novinarstvo koristno za odpravljanje škode«, je pristavil. italija - Vse bolj onesnažen zrak Mesta se dušijo Izredne vremenske razmere pa tudi preveč avtomobilov ZrakvTorinu je bil včeraj onesnažen skoraj kotvPekingu ansa RIM - Dolgotrajen visok pritisk, suho in stanovitno vreme vse bolj zastrupljata zrak v večjih in manjših mestih po Italiji, zlasti na območju Padske nižine, kjer je vsebnost zdravju nevarnih snovi že tedne precej nad dovoljenimi vrednostmi. Še posebej obremenjena mesta so Milano, Torino in Rim. V Milanu kakovost zraka že tri mesece ne ustreza standardom, v Torinu so mejne vrednosti presežene že 73 dni, v Neaplju pa 59 dni. Razlog za alarmantno stanje je neobičajno dolgo suho obdobje; v deželah Piemont in Lombardija že tri mesece praktično niso zabeležili večjih padavin. V zraku je predvsem prevelika koncentracija prašnih delcev. Ob tem pa strokovnjaki svarijo tudi pred koncentracijami žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Oblasti v nekaterih mestih so se že odločile za drastične ukrepe na področju prometa. V Rimu bodo tako jutri lahko vozili le avtomobili s sodimi številkami na registrskih tablicah, naslednji dan pa le avtomobili z lihimi številkami. Tik pred božičnimi prazniki bo to verjetno poskrbelo za nemalo težav in nejevolje. V Italiji je zdravstvena škoda zaradi onesnaženega zraka velika, leta 2012 so zabeležili 84.400 s tem povezanih smrtnih primerov. Na 100 prebivalcev je 58 avtomobilov, kar je največ med vsemi članicami EU. Od 35 milijonov vozil jih je ob tem 16 milijonov starejših od deset let. italija - ANKETA G5Z diha demokratom za ovratnik RIM - Gibanje pet zvezd beleži porast podpore in resno diha za ovratnik Demokratski stranki, za katero zaostaja le še dve odstotni točki. Anketa za časnik Corriere della Sera, ki so jo opravili 15. in 16. decembra, je pokazala, da bi 31,2 odstotka vprašanih na volitvah glas oddalo za DS, medtem ko bi jih G5Z zaupalo 29,1 odstotka. V drugem krogu pa bi Pet zvezd celo premagalo DS z 52,5 proti 47,5 odstotka. Ta scenarij pa je možen le, če bi desnica šla na volitve nepovezano; v nasprotnem primeru bi se skupna lista Severne lige, FI in neo-fašistov uvrstila v drugi krog namesto G5Z. V drugem krogu bi potem zmagala DS. Na lestvici priljubljenosti politikov je prav tako v vzponu mladi voditelj G5Z, 29-letni Luigi di Maio, ki mu je naklonjenih 36 odstotkov ljudi. Renzi še vedno vodi, toda podpora mu je padla na 38 odstotkov. / AKTUALNO Nedelja, 20. decembra 2015 3 slovenska manjšina - Pogovor s poslanko Tamaro Blažina »Denarja je dovolj, moramo ga bolj smotrno uporabiti« Stroka naj prouči položaj, politika naj ukrepa - Pozitivno o rimski avdiciji našega dnevnika RIM - Slovenska manjšina bo iz Rima dobila dovolj denarja, da se lahko resno zamisli o tem kako najboljše izkoristiti državne prispevke. Poslanka Tamara Blažina meni, da sedaj nimamo več izgovorov za zavlačevanje z reformami. Stroka naj prouči položaj, politika pa naj ukrepa. Na osnovi stabilizacijskega zakona bo država iz sklada zaščitnega zakona leta 2016 namenila manjšini okroglih 10 milijonov evrov. Poslanka Blažina, novost je vsota, novost je tudi dejstvo, da nova pravila zagotavljajo gotovost prispevkov. Kaj je s o zadevo? Doslej je zakon predvideval, da se za člen številka 16 zaščitnega zakona (institucije in dejavnosti slovenske manjšine) vsako leto določi višino prispevka. Zaradi tega je v preteklosti, zlasti v časih Berlusco-nijevih vlad, prišlo do krčenja prispevkov našim kulturnim ter drugim ustanovam. Kako pa bo v prihodnosti? Že lani smo dosegli eno samo proračunsko postavko, višina prispevka pa je sedaj določena v zakonu. To pomeni, da imamo s prihodnjim letom zajamčene prispevke. Seveda, možni so vedno popravki k zakonu, a nova določila dajejo manjšini neko sigurnost, tako da se ne bo treba vsako leto truditi in pogajati za prispevke. Tudi iz spoštovanja do deželne posvetovalne komisije se niste nikoli vpletali v delitev prispevkov, čeprav bi kot parlamentarka to lahko naredili. Kaj pravite k temu? Mislim, da Slovenci v Italiji razpolagamo z dovolj visoko vsoto denarja. To so konec koncev sredstva italijanskih davkoplačevalcev, zato je treba ta denar čim bolj smotrno uporabiti. Sedaj je pravi čas, da se v manjšini izvedejo prepotrebne, predvsem vsebinske reforme. Vsi skupaj bi se morali potruditi za kakovostni skok, ki si ga vsi želimo, a ga nismo še dosegli. Zakaj ne? Mogoče bi za te reforme potrebovali strokovno mnenje. Imamo Slovenski raziskovalni inštitut (Slori), ki bi nam pri tem lahko zelo pomagal. Kakšna in čemu ta pomoč Slorija? Inštitutu bi lahko poverili raziskavo o tem kako smo v preteklih letih izkoriščali javne finančne prispevke in kje so prednosti oziroma vrzeli tega našega kličemo ga finančnega sistema. S tem bi ugotovili kje je bil denar dobro in kje ni bil dobro uporabljen. Mislite, da je sistem delitve prispevkov še aktualen ali pa ne več? Ta sistem je v preteklih dvajset in več letih zajamčil razvoj našega pisanega kulturnega, športnega in socialnega življenja. Današnji časi pa zahtevajo nove prijeme. Osebno mislim, da bi morali tudi finančno več pozornosti nameniti pobudam, ki izpostavljajo našo odprtost napram drugim. Nagrada Poslanka Tamara Blažina predlaga, da bi stroka ocenila naš finančni sistem, politika bi nato sprejela primerne ukrepe arhiv Ko govorimo o reformah se v manjšini vsi strinjajo, ko je treba nekje začeti pa nastajajo težave. Dovolj, da pomislimo na glasbeno šolstvo. Navedite prosim področje, na katerem bi se lahko stvari spremenile? Če tiskamo knjige zato, da ostanejo nekje v skladiščih, mislim, da je drža- vni denar slabo uporabljen. Če pa tiskamo knjige, ki dosežejo širšo javnost, je ta denar dobro uporabljen. Naše založbe nimajo več nekih ideoloških predznakov in se zato lahko strokovno lotijo teh vprašanj. Nekje je treba začeti in se glede javnega denarja zgledovati po dobrih praksah Kakšne so te prakse? Državna administracija in javne uprave morajo obvezno in redno preverjati kam gre denar davkoplačevalcev. Ponavljam. Pri nas bi to lahko naredila stroka, politika pa je potem dolžna ukrepati. V četrtek je bila po vaši zaslugi v poslanski komisiji za kulturo avdicija Primorskega dnevnika. Kako je zadeva izpadla? Ko naše organizacije in ustanove pridejo v parlament na avdicijo, je to vedno pozitivno. To smo doživeli z avdicijo Združenja slovenskih športnih društev in to smo doživeli tudi s Primorskim dnevnikom. Kolegi poslanci si s tem ustvarijo svojo sliko o Slovencih, ki jo navadno slišijo samo od mene. Kako so v komisiji ocenili nastop predstavnikov našega časopisa? Zelo dobro. Izstopalo je, da vprašanje javnega financiranja manjšinskih časopisov ne zadeva le Primorski dnevnik, temveč tudi ostale manjšinske časopise v Italiji ter tudi v Evropi. Upam, da bo avdicija prispevala ne le, da bomo v predlogu o reformi založniškega sektorja Demokratske stranke upoštevali potrebe dnevnika, ampak da bo to upošteval tudi nov zakon. Sandor Tence dežela Na volišča skoraj gotovo 12. junija TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bo prvi krog upravnih volitev najbrž 12. junija, drugi krog pa dva tedna kasneje. Na to je včeraj namignila predsednica deželnega odbora Debora Serracc-hiani. Na deželni ravni bodo volivci neposredno izvolili 41 županov in občinskih svetov. V tržaški pokrajini bodo volitve v Trstu in v Miljah, na Goriškem med drugim v Tržiču in Ronkah. Datum volitev določi pri nas deželna vlada, ki se navadno o tem predhodno posvetuje z notranjim ministrstvom. Skoraj gotovo bodo 12. junija upravne volitve tudi drugod po Italiji. Referendum v Sloveniji LJUBLJANA - Pred današnjim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je v petek ob polnoči v Sloveniji začel veljati volilni molk. Vse do zaprtja volišč drevi ob 19. uri je prepovedano vsakršno nagovarjanje volivcev. Prvi neuradni rezultati ljudskega glasovanja bodo znani kmalu po zaprtju volišč. »TkS je zgled sodelovanja« Kakšne vsebine v tržaških narodnih domovih? - Potrebno obnoviti odnose s SSk in s Slovenci v Demokratski stranki GORICA - Vodstvi Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze sta se sestali v Kulturnem centru Lojze Bratuž ter si izmenjali stališča o aktualnih zadevah, ki se tičejo slovenske narodne skupno-sti.Pogovor je uvedel deželni predsednik SSO Walter Ban-delj, ki je izrazil zadovoljstvo za skupen sestanek, saj je kar nekaj tem, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti potrebno poglobiti. Bandelj je nanizal nekatere, posebej se je zaustavil pri delovanju deželne posvetovalne komisije, novem deželnem pravilniku za sofinanciranje majhnih društev ter odprtem vprašanju slovenske sekcije na glasbenem konservatoriju Tartini. Govoril je tudi o skupnih ustanovah ter dvojezičnem šolstvu v Benečiji in Kanalski dolini. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ugotovil, da se slovenska narodna skupnost nahaja v ugodnem trenutku, saj naj bi v naslednjih letih lahko razpolagala z več sredstvi. V kratkem se bo treba pripraviti na novo zasedanje vladnega omizja, kjer bo potrebno poseči v zvezi z evropro-jekti. Krovni zvezi bosta morali obnoviti odnose med dvema glavnima političnimi silama Slovenske skupnostjo in slovensko komponento v Demokratski stranki. Bistvenega pomena bo ohraniti in razviti sodelovanje s šolami. Zelo pomembno vprašanje v zvezi s prihodnostjo slovenskih medijev, bo moralo dobiti primeren odgovor. Dogovoriti se bo tudi treba kako v bodočnosti poskrbeti za upravljanje kulturnih domov. Za vse zgoraj nanizane tematike so se predstavniki Srečanje manjšinskih krovnih organizacij SSO in SKGZ v Gorici bumbaca SSO in SKGZ dogovorili za nadaljna srečanja za usklajevanje, pri čemer bo potrebno občasno soudeležiti tudi primarne ustanove in organizacije. Še vedno bo potrebna velika pozornost do Slovencev v videmski pokrajini. Sodelovanja med obema krovnima pa naj se iz deželne ravni razširi tudi na pokrajine. V iskanju primernih odgovorov in rešitev pa se lahko znotraj slovenske narodne skupnosti zgledujemo po uspešni izkušnji novega Tržaškega knjižnega središča, piše v sporočilu o goriškem sestanku. V drugem delu srečanja sta se vodstvi SSO in SKGZ podrobno soočili s povečanjem državnih sredstev za slovensko narodno skupnost na podlagi zaščitnega zakona do katerega je prišlo po prizadevanju poslanke Tamare Blažina. Vedno bolj konkretna postaja vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu in Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu. Za slednjega se tudi bliža 100-letnica požiga, kar bo imelo poseben odmev. Denarna postavka za svetoi-vanski Narodni dom, ki je sad prizadevanja pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, se je še dodatno zvišala. Ob vseh teh ugodnih razpletih pa bo morala narodna skupnost ugotoviti, kako bomo z obema domoma razpolagali in katere vsebino bomo znali razviti v njih. Z vi-demsko pokrajino pa se bo v prihodnje potrebo bolj osre-dotočti na gospodarski razvoj. Nov deželni pravilnik za sofinanciranje majhnih društev preko zvez terja še nekatera pojasnila, je bilo slišati na sestanku v Gorici. Primorskega dnevnika Lepa Vida (MNOMf TO.__ -H1MK iUCMMF zagreb - Včeraj spet srečanje treh največjih hrvaških strank Dogovor za novo vlado? V primeru propada pogajanj so na obzorju predčasne parlamentarne volitve OCE>JA : V-DTO 3 4 5 G 7 8 9 10 m ibifnilD L-J'-;. ■ | ■ i c. ZEGREB - Na sedežu stranke Most neodvisnih list so bili včeraj novi pogovori o oblikovanju prihodnje hrvaške vlade, v kateri bi moči združili Most, desna Domoljubna koalicija in leva koalicija Hrvaška raste. Predsednik Mosta Božo Petrov je že v četrtek dejal, da bodo ali imeli mandatarja do torka, ali pa čakajo Hrvaško nove parlamentarne volitve. Po petkovih pogovorih z vodjo SDP in dosedanjim premierjem Zoranom Milanovicem ter vodjo HDZ Tomislavom Karamarkom je Petrov zatrdil, da je bil sestanek pozitiven, in optimistično napovedal, da dogovor pričakuje v naslednjih 24 urah. Hrvaški mediji so poročali, da naj bi Petrov sogovorni- ka v petek presenetil z dokumentom, v katerem je Most že porazdelil vladne funkcije in je bil potreben le še pristanek prihodnjih koalicijskih partnerjev. A vsi udeleženci sestanka so to včeraj zanikali, v Mostu pa so nato na spletnih družbenih omrežjih tudi objavili dokument, ki so ga v petek dejansko predstavili in v katerem ni govora o razdelitvi ministrskih resor-jev. Dokument sicer nosi naslov preliminarni dogovor za konstituiranje hrvaškega sabora in oblikovanje nove vlade Republike Hrvaške in med drugim govori o tem, da bo novi premier izbran s soglasjem ter bo ali nevtralna oseba ali predstavnik Mosta. (STA) 4 Nedelja, 20. decembra 2015 TRST / BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina dolina - Sklep deželnega sveta za vodovod na Dolgi kroni Ukmar polemičen do dolinskega svetnika Gombača, češ da išče dlako v jajcu Deželni svet je za dve leti podaljšal rok za koriščenje prispevka 400 tisoč evrov za tretji odsek gradnje vodovoda na Dolgi kroni v dolinski občini. Občina Dolina je namreč izvedla prva dva posega po določenem administrativnem postopku, ki ni predvideval mnenja izrednega komisarja za likvidacijo jusarskih služnosti. Občinski svetnik Boris Gombač je postavil v dvom zakonitost takšnega postopka in zaradi tega je postopek že leto in pol ustavljen pri komisarju. Novico o podaljšanju finančnega roka za vodovod je posredoval deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, ki pravi, da Gombač išče dlako v jajcu in da je Občina Dolina zaradi »neodgovorne in škodljive Gomba-čeve drže« tvegala, da izgubi prispevek za vodovod, mladim kmetovalcem pa je medtem onemogočena obdelava od sedem do osem hektarjev površin. Slovenski deželni svetnik DS tudi obvešča, da je deželni parlament odobril ukrep za ustanovo EZIT, ki je, kot znano, v fazi likvidacije. Ukmar pravi, da so s tem ukrepom rešili dvajset delovnih mest, ki jih bosta prevzeli Dežela in Občina Trst. Občinske uprave v Trstu, Miljah in Dolini bodo na osnovi konvencije nadaljevale z delom EZIT-a in si obenem tudi razdelile premoženje ustanove. Ukmar trdi, da bomo s tem priča upravni poenostavitvi, ki bo privedla tudi do finančne konsolidacije treh občinskih uprav. S.T. f&Sjfe slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA koprodukcija SSG, SNG Nova Gorica in PGK Ivan Cankar LEPA VIDA režiser Miha Nemec ■■ Ja * i ; - DANES, 20. decembra ob 16.00 v Veliki dvorani SSG Trst z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa: PRVI AVTOBUS 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada DRUGI AVTOBUS W 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo TRETJI AVTOBUS 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja I www.teaterssg.com Na Dolgi kroni rekordna božična tržnica Na Dolgi kroni je bilo kar 40 razstavljalcev Rekordno število ljudi je včeraj obiskalo že tradicionalno božično tržnico, ki jo je v svojih prostorih že sedmo leto priredila Zadruga Dolga krona. Na prireditvi je letos sodelovalo tudi veliko število razstavljalcev, ki jih je bilo kar 40. Razstavljalci so prišli poleg iz Brega oziroma iz tržaške pokrajine med drugim tudi iz Hrpelj, Brkinov, iz Kočevja in celo iz Opatije. Božična tržnica je bila kot običajno odprta en dan, fotodamj@n udeležba pa je res nagradila prireditelje, ki so izrazili veliko zadoščenje. Obiskovalci so si radovedno ogledovali bogato ponudbo, nazadnje pa so odhajali s polnimi torbami. Na voljo oziroma na prodaj so bile namreč vsakovrstne dobrote, od ekstra deviškega oljčnega olja, sira in meda do kobiljih klobas, suhega in vloženega sadja ter kisa, poleg tega so prodajali tudi nakit in druge izdelke, značilne za umetnostno obrt. ferlugi Sugestivni večer umetniške besede in glasbe Bilo je nekaj povsem novega. Namesto običajnih govorov in voščil so v ponedeljek na Ferlugih pred-praznični čas pozdravili z umetniško besedo in glasbo. V prostorih ošteri-je Ferluga se je zbralo veliko radovednih ljubiteljev verzov in not, ki so pričakovali dogodek. Izoblikoval se je sugestivno intimen visoko kakovosten umetniški večer, ki se je v 40-minut-nem trajanju izpel kot presenetljivo svež in zavezujoč. Ni pa šlo za navadno branje ali poslušanje glasbe, marveč za večglasno prepletanje čustev, izpovedi, razpoloženja, kar se je spremenilo v gledališko predstavo v malem. Kateri je sledila pogostitev z izbrano pijačo in hrano, ki je prav tako presenetila, saj je gostilničar Dimitrij Ferluga postregel z okusnimi nenavadnostmi. Protagonisti večera so bili mlada gojenka Glasbene matice Sabrina, ki je odprla večer s svojo violino in Pentljo, kar je bil zanjo prvi solistični nastop pred občinstvom. Izpeljala ga je samozavestno in ubrano. Igor Zobin, Marij Čuk in Nadja Roncelli so nato prepletali mrežo zvokov in glasov. Čuk in Roncellijeva sta celo dvoglasno podajala poezijo dolinskega pesnika iz zbirke Ko na jeziku kopni sneg, ustvarjala sta enkratno čustveno valovanje, ki se je močno dotaknilo prisotnih, Igor Zobin pa je vse skupaj mojstrsko naglašal s samostojnimi glasbenimi performansi, s koncertom v malem, ki ga je bilo užitek poslušati. Zgodila se je umetniška polnost, ki je dokazala, da se da praznikom nazdraviti tudi in predvsem s samospraševanjem in pogledom vase, z intimnim doživetjem lepote in ne le z bleskom vnanjega potrošništva. DANES ZJUTRAJ ODPRTA SLASCICARNA boljunec - V sprejemnem centru Predstavili koledar Pod oljkami v Bregu Na platnu prikazana oljka iz koledarja fotodamj@n V Sprejemnem centru rezervata doline Glinščice v Boljuncu so v petek zvečer predstavili 15. koledar Pod oljkami v Bregu za leto 2016, ki sta ga pripravila Občina Dolina in Konzorcij za ovrednotenje in zaščito ekstradeviškega oljčnega olja zaščitenega porekla Tergeste DOP. Za organizacijski postopek in izbiro fotografij ter za grafično postavitev in oblikovanje koledarja je poskrbel konzorcij, medtem ko je za tisk poskrbela dolinska občinska uprava. Srečanje v Sprejemnem centru je uvedel podpredsednik konzorcija Rado Kocjančič, medtem ko so slike iz koledarja na temo oljk in oljkarstva predvajali na platnu. V nadaljevanju sta govorila tudi dolinski župan Sandy Klun in dolinski občinski odbornik za kmetijstvo Goran Čuk, ki sta poročala tudi o sklopu božičnih prireditev Božič v Bregu (med temi je bila izdaja koledarja), ki so se začela v začetku decembra in se bodo zaključila konec januarja. O novem koledarju je govoril tudi nekdanji župan Boris Pangerc in med drugim spomnil, da so bile v prvem koledarju iz leta 2001 (za leto 2002) tudi fotografije rajnega Saše Ote. / TRST Nedelja, 20. decembra 2015 5 občina trst - Odlok predsednika republike v prid lastnikom Nad Grljanom se lahko gradijo hiše Občinski svet kljub temu zavrnil ugovore - Odv. Močnik: Še je čas za spremembo Tržaški občinski svet je med razpravo o novem prostorskem načrtu zavrnil tudi ugovore lastnikov nekaterih zemljišč, ki ležijo na območju križišča med ulicama Pli-nio in Pucino nad Grljanom. Tu se zadeva za občinsko upravo utegne zakomplicirati, saj je le malo prej izšel odlok predsednika republike, ki je sprejel pritožbo omenjenih lastnikov proti sklepu občinskega sveta, ki je leta 2008, še za časa desnosredinske uprave Roberta Dipiazze, zavrnil predlog podrob-nostnega načrta na zasebno pobudo za urbanizacijo območja. Le-to zaznamujejo paštni, ki so jih domačini obdelovali do 50. let prejšnjega stoletja, ko jih je zarasla podrast, pravi odvetnik Peter Močnik bivši dolgoletni tajnik Slovenske skupnosti in občinski svetnik ter eden od dvanajstih lastnikov, ki so predlagali načrt za urbanizacijo. Območje je namreč po Močnikovih besedah zazidljivo od leta 1939, mnogi so si tam že zgradili hiše - med njimi tudi bivši župan Dipiazza, ki očitno ni hotel imeti sosedov, pikro pripominja odvetnik - zazidljivo je ostalo tudi v prostorskem načrtu uprave Riccarda Illyja iz leta 1997, čeprav s poostrenimi pogoji: Občina je namreč od takrat naprej zahtevala po-drobnostni načrt ne več za posamezno parcelo, ampak za celotno območje. V ta namen se je zbralo dvanajst lastnikov, med katerimi je bil tudi Močnik, ki je v začetku 90. let (ko še ni bil občinski svetnik, poudarja) tam kupil 1500 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Usklajevanje in urejanje dokumentacije je trajalo več let, leta 2004 pa so končno vložili predlog podrobnostne-ga načrta. Potem je Občina zahtevala več dopolnil k dokumentaciji, leta 2007 pa je stekel postopek za sprejetje načrta. Tu pa se je zataknilo, saj je istega leta tržaški občinski svet izglasoval nove smernice z uvedbo zaščitnih ukrepov do leta 2009. Občinski svet je leta 2008 zavrnil predlog podrobnostnega načrta, sledilo je obdobje, ko je občinska uprava ne glede na politično barvo (leta 2011 je zavladala leva sredina) vsaki dve leti podaljšala veljavnost zaščitnih določil. Štirje od dvanajstih lastnikov - gre za Močnika, Albina Rupla, gradbeno podjetje Innocente-Stipano-vich in Lilian Margherito Di Demetrio Flit-so, ki jih zastopa odvetniška pisarna Rottin-Cacciavillani iz Vidma - so leta 2009 vložili priziv na predsednika republike, ki ga je z odlokom z dne 19. oktobra letos tudi sprejel. To na podlagi mnenja Državnega sveta z dne 9. decembra 2014, ki je prav tako dalo prav pritožnikom, saj je ugotovilo, da je tržaška občinska uprava z neupravičenim podaljševanjem roka zapadlosti zaščitnih določil kršila 97. člen italijanske ustave oz. načelo dobrega upravljanja. Še pred izdajo odloka so pritožniki pripravili tudi ugovore k novemu prostorskemu načrtu, ki ga je pripravila sedanja uprava župana Roberta Cosolinija. Pri tem, pravi Močnik, so predlagali tudi kompromisno rešitev: od celotnega območja bi ostal zazidljiv le obcestni pas, če tudi to ne bi bilo mogoče, pa bi namembnost zemljišč spremenili iz gozdne v kmetijsko, tako da bi lahko ponovno obdelovali paštne. Medtem je izšel odlok predsednika republike, ki je dal prav pritožnikom, občinski svet pa je kljub temu zavrnil njihove ugovore. Občinska uprava namreč želi ostati zvesta ciljem in smernicam prostorskega načrta in ne bo dopustila posega odloka predsednika republike, ki se nanaša na neke druge sklepe, je dejal župan Cosolini. Močniku je vztrajanje pri nasprotovanju nerazumljivo, saj je odlok obvezujoč in priziv ni možen. Vsekakor je še čas, da se prostorski načrt spremeni, če pa bo Občina vztrajala pri svojem, utegne priti do odškodninskih tožb in to na podlagi vrednosti zemljišč iz leta 2004, kar bi prizadelo občinsko blagajno, prav tako pa lahko nastane škoda zaradi propadanja paštnov. Ivan Žerjal Besedilo odloka predsednika republike šolstvo - Dodatni seznam osebja Slovenske šole: od 45 mest doslej zasedenih 17 Srečanje med šolskim uradom in predstavniki sindikatov Bodo slovenske šole dobile primerno število dodatnih moči za krepitev ponudbe? fotodamj@n Od 45 mest, ki jih je italijansko ministrstvo za šolstvo v okviru kontingenta za Furlanijo Julijsko krajino dodelilo za krepitev didaktične ponudbe na slovenskih šolah, je doslej zasedenih 17. Od 18 šolnikov, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem v službeno razmerje za nedoločen čas v okviru faze C izrednega načrta za zaposlovanje, jih je mesto sprejelo 17. Glede zapolnitve preostalih mest bo Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK sklical ravnatelje slovenskih šol in organiziral srečanje za dosego dogovora o načinu zaposlovanja suplentov. To je predstavnikom sindikatov dejal vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini na srečanju, ki je potekalo preteklega 10. decembra. Kot izhaja iz sporočila za javnost, je za srečanje zaprosil področni sindikat delavcev znanja Flc-Cgil, da bi se sindikati seznanili s položajem na slovenskih šolah glede izrednega zaposlovanja osebja za krepitev ponudbe. Slednjega so morali določiti na deželni ravni, saj je ministrstvo za šolstvo spo- ročilo, da so mesta za slovenske šole vključena v kontingent, ki je bil določen za FJK. V Deželnem šolskem uradu so delali na tem, da se zagotovijo vsaj tri učne moči za vsako šolo, kar znaša 42 mest, katerim so potem dodali še tri mesta, namenjena šolam, ki jih zaznamujejo kritičnosti oz. večje število učencev. Mesta so dodelili na podlagi zahtev ravnateljev ob upoštevanju želja zainteresiranih šolnikov. Pri tem so predstavniki Flc-Cgil, piše v sporočilu, opozorili na dejansko izčrpanost t.i. lestvic osebja z opravljeno habilitacijo za poučevanje, zato naj se urad nujno pozanima za zagotovitev osebja, tudi preko morebitnega partnerstva s slovensko univerzo. Poleg tega je bilo tudi poudarjeno, da mora biti tudi seznam osebja za krepitev ponudbe določen na ministrski in ne deželni ravni, predstavniki Flc-Cgil pa so opozorili tudi na slabo stanje mnogih šolskih poslopij, zato si morajo krajevne uprave bolj prizadevati za zagotovitev pogojev, ki naj jamčijo varnost, higieno in primernost za bivanje. licej prešeren - Šolski del tekmovanja za Cankarjevo priznanje Domovina med platnicami Letošnja tema domoljubje in (sodobno) slovenstvo - 56 udeležencev, 18 bronastih priznanj, 11 dijakov na regijsko tekmovanje V sredo, 9. decembra, je na Liceju Franceta Prešerna potekal šolski del Tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki se ga je udeležilo šestinpetdeset dijakov in dijakinj; pripravam na tekmovanje, ki so se začele septembra, pa je sledilo preko osemdeset dijakov. Veliko število udeležencev je zelo razveseljivo, saj dokazuje zanimanje mladih generacij za poglabljanje materinščine. Krovni naslov letošnjega tekmovanja je Domovina med platnicami. Leto 2015 je namreč leto dveh pomembnih obletnic: 300 let od izida prve knjige v prekmurščini - Malega katekizma in 25. obletnica plebiscita o osamosvojitvi Slovenije (leta 2016, ko se bosta odvijala pokrajinski in vsedržavni del tekmovanja, pa bomo praznovali nastanek samostojne Slovenije). Zato se je organizatorjem zdelo primerno, da je letos osrednja tema tekmovanja domoljubje oziroma (sodobno) slovenstvo, ki se prepleta z vprašanjem posameznikovega mesta v zgodovinskem ali sodobnem času ter z razmišljanjem o lastni (narodni, pa tudi mladostniški) identiteti. V ospredju pa ni le domovinska tema, pač pa tudi regionalnost, ki vsako delo in vsako predstavo o domovini obarva na samosvoj način. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje spodbuja k branju zahtevnejših besedil in razvija zmožnost kritičnega branja, kar pomeni, da se dijaki soočajo tudi z zgodovinskim ozadjem pripovedi, povezovanjem med avtorjevim opusom in izbrano knjigo ter spoznavanjem značilnosti književnih vrst in literarne teorije. Letos je prevladala epika, točneje realistični in avtobiografski roman. Dijaki prvega letnika, ki tekmujejo z učenci devetega razreda osnovne šole v matični domovini, so prebrali klasični roman Povest o dobrih ljudeh Miška Kranjca in potovali po pravljičnem prekmurskem svetu med Murinimi rokavi, kamor vdira tudi nič kaj poetična realnost druge svetovne vojne. Na pokrajinskem delu bo tematika popolnoma drugačna: protagonistka mladinskega romana Vladimira P. Štefaneca z izzivalnim naslovom Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov razmišlja o medge- Tekmovanje za Cankarjevo priznanje spodbuja k branju zahtevnejših besedil in razvija zmožnost kritičnega branja neracijskih razlikah, preseganju družbenih stereotipov in iskanju boljšega sveta. Drugi in tretji letnik prebira eno samo delo, roman Jugoslavija, moja dežela mladega pisatelja Gorana Vojnovica, ki je tudi avtor uspešnice Čefurji, raus!. Razpad Jugoslavije, o katerem je ob tej priliki na šoli predaval izvedenec prof. Jože Pirjevec, je ozadje za težko življenjsko zgodbo protagonista, ki se mora soočiti s kruto resnico, da je njegov oče vojni zločinec, in na ruševinah svoje družine graditi lastno identiteto. Na tej stopnji se je prijavilo največ dijakov in kazali so veli- ko zanimanje za zgodovinsko dogajanje, ki smo ga mentorji doživeli, njim pa pomeni (večkrat neznano) preteklost. Dijaki četrtega in petega letnika so prebrali Ljubezen Marjana Rožanca, za pokrajinski del pa bodo vzeli v roke Čarovnikovega vajenca Edvalda Flisarja. Izbiri organizatorjev je botrovalo dejstvo, da deli povezuje preseganje domovinske tematike in iskanje identite v različnih časih, prostorih in ideologijah. Poglobljeno branje mladim odpira pot v dežele, kjer fantazija ustvarja nove svetove, in v domovino, ki jo mora vsakdo najti najprej v samem sebi. Prepričani smo vsekakor, da so v prebranih delih svoj dom našli tudi naši mladi bralci, ki jim prisrčno čestitamo za uspeh! V nadaljevanju navajamo imena dijakov in dijakinj, ki so dosegli bronasto priznanje. Dijaki, katerih imena so v krepkem tisku, so bili izbrani za regijsko tekmovanje, na katerem se bodo januarja v Ilirski Bistrici potegovali za srebrno priznanje. 1. stopnja (prvi letnik): Katarina Polojaz (l.kl), Nika Gleščič (1.c), Danijel Švab (l.b), Svetlana Brecelj (1.c), Simone Genzo (l.kl). 2. stopnja (drugi in tretji letnik): Tina Busan (3.kl), Max Zuliani (3.kl), Simon Kravos (3.kl), Martin Poljšak (3.kl), Desiree Celin (3.a), Teodora Jo-vanovic (3.c), Lorenzo Dari (2.kl), Petra Pahor (3.kl), Tina Sbarbaro (3.kl), Veronika Skerlavaj (3.b). 3. stopnja (četrti in peti letnik): Mojca Petaros (4.kl), Neža Petaros (4.b), Andraž De Luisa (5.b). Loterija 63. miljskega pusta: 1. nagrada avto fiat panda V tržaški prodajalni avtomobilov znamke FIAT skupine De Bona Motors so včeraj predstavili loterijo, vezano na 63. milj-ski pust. Loterijo so predstavili miljski občinski odbornik Stefano Decolle, predsednik združenja pustnih skupin Mario Vascotto in predsednik združenja trgovcev ViviMuggia Denis Balbi. Prva nagrada bo avtomobil fiat panda (vrednost 8.500 evrov), 2. nagrada pametni televizor 50" 3. nagrada varnostni sistem Greenhouse, 4. nagrada Playstation. Od 5. do 10. nagrade bodo na vrsti kolesa, od 11. do 15. mesta pa boni po 20 evrov. Povesti pod drevesom V naravoslovnem muzeju bo danes ob 16. uri gledališka predstava Povesti pod drevesom. Vstop je prost. Za informacije tel. 040/6754603, 345/5273513. Koncert Fiium Shaarrk Trio Na konservatoriju Tartini bo jutri ob 20.30 zadnji iz niza koncertov I concer-ti del Tartini. Tokrat se bo predstavila nemška skupina Fiium Shaarrk Trio. Vstop je brezplačen, potrebna je rezervacija. Za informacije tel. št. 0406724911, www.conts.it. Kava z baronom V muzeju Revoltella prirejajo niz predstav in vodenih obiskov za spoznavanje tržaške zgodovine in umetnosti z naslovom Kava z baronom (pooseblja ga Lorenzo Acquaviva). Predstave bodo 26., 27. in 28. decembra ter od 6. do 10. decembra. Vstopnica je 12 evrov, potrebna je rezervacija. Za vodene obiske (največ 25 oseb) pa bo dovolj plačati vstopnico za muzej. 6 Nedelja, 20. decembra 2015 TRST / obletnica - Pogovor s predsednikom Voccijem in podpredsednikom Kalcem Skupina 85, trideset let spodbujevalec sožitja Ta teden je Skupina 85 z javnim srečanjem obeležila tridesetletnico svojega obstoja in delovanja. Na dobro obiskanem srečanju v hotelu Vis-a-Vis so o delu združenja spregovorili predsednik Marino Vocci, Patrizia Vascotto, Dušan Kalc, Livio Poldini in Ivan Verč. Na srečanju je bila pomenljiva prisotnost tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je poudaril ugotovitev, da je v veliki meri zasluga Skupine 85, če danes lahko govorimo o normalnih odnosih v Trstu in premostitvi medetničnih in vsakršnih konfliktov, ki jih je mestu prinesla zgodovina. Predsednik skupine Marino Vocci je ob obletnici za naš dnevnik povedal, da je skupina nastala z največjo idejno širino kot spodbujevalec kulture sožitja med Slovenci in Italijani. Temelj je bilo in je še danes mesebojno spoznavanje kot najboljši način za skupno življenje in premoščanje predsodkov iz preteklosti. »Naš cilj je vedno bil in je še pojmovati kulturo v najširšem pomenu besede, geografsko in vsebinsko. Mislim, da je pomembno težiti k vse višji ravni in pri tem upoštevati številne značilnosti in dragocene resurze, ki jih nudi ta teritorij. Tu ne gre samo za literaturo, prostor kulture je treba nenehno širiti. Tu imamo številne teme, področja in dejavnosti, ki označujejo življenje našega prostora, denimo kulturo kamna, trte, živinoreje. Imamo več skupnih predznakov, ki zgodovinsko in tudi v današnjem življenju veljajo za Tržaško, Istro, Goriško in dlje. Moramo iskati in spletati vedno nove vezi, širiti ta prostor srečevanja in povezovanja jezikov in kultur«. Marino Vocci je prepričan, da je Forum Tomizza, ki ga vsako leto prireja Skupina 85 eden najboljših zgledov kulturnega delovanja. Gre za izbiro, ki je nastala prav po navdihu profila, ki je bil značilen za istrskega pisatelja. Za Voc-cija je Forum s svojim povezovanjem italijanskega, slovenskega in hrvaškega sveta trdna oporna točka za utrjevanje sožitja, podiranje zidov in miselnih pregrad, ki lahko ovirajo splošno rast kulture in življenja v naših krajih. »Bilanca tridesetletnega obstoja skupine je gotovo zelo pozitivna, kar je na srečanju poudaril tudi župan Cosolini, rekoč, da je Trst danes tudi po naši zaslugi drugačen od tega, kar je bil v preteklosti. To smo dolžni vsem tistim, ki so imeli pogum in vztrajnost, poleg tega pa tudi radovednost za srečevanje z različnimi ljudmi in kulturami tega prostora«, je prepričan Marino Vocci, ki tudi v prihodnosti vidi uspeh skupine v čim bolj vsestranski dejavnosti in predvsem v vključevanju mladih. Podpredsednik Skupine 85 Dušan Kalc se je spomnil ustanoviteljev, ki so pred tremi desetletji sklenili, da ustvarijo krog ljudi, kjer se bosta slovenska in italijanska kultura srečevali in medsebojno spoznavali, kar je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja še zelo nezadostno. »To so bili Alfredo Vernier, intelektualec iz katoliških krogov, Pavle Merku, jezikoslovec in muzikolog liberalnih nazorov in Stelio Spadaro, komunist, odgovoren za kulturo pri tedanji KPI. Šlo je za združevanje slovenskih in italijanskih kulturnikov različnih nazorov, s ciljem, da se prevetri zatohla tržaška stvarnost in se razpršijo v stoletjih nakopičena nerazumevanja, narodna nestrpnost in zakoreninjeni pred-sdodki«. Tridesetletno delo te hvalevredne pobude je še kako obrodilo sadove, kar imamo danes vsi pred očmi, je prepričan Kalc. Odpravljena je bila meja in odnosi so se izboljšali, čemur je svoj po- memben delež prispevalo tudi gibanje Skupine 85. Kalc je kot novinar z velikim en-tuziazmom sledil tedanjemu ustanovnemu srečanju v openskem Villaggio del fanciullo. »Vladalo je splošno navdušenje in se mi skoraj ni zdelo res, da se je Dušan Kalc (levo) in Marino Vocci sta nazdravila 30-letnici Skupine 85 fotodamj@n zbralo toliko intelektualcev iz vrst obeh skupnosti, v želji, da se povežeta in združita dotlej večinoma ločena svetova. Cilj je bil (in je tudi ostal) graditi za vse boljšo prihodnost, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju dveh kultur. Šlo je tudi za to, da se me- sto ubrani pred dekadenco in v drugačnem vzdušju lahko polno razvije svoje možnosti«. Kalc je poleg že navedenih treh pobudnikov naštel še nekaj imen, ki odražajo visoko raven nastanka skupine 85. Med temi so bili Alojz Rebula, Claudio Magris, Paolo Budinich, Livio Poldini, Fulvio Molinari, Josip Pečenko, Boris Pahor, Jože Pirjevec, Sergio Zucca, Roberto Weber, Aleš Lokar, Ivo Jevnikar, Ivan Verč, Darko Bratina, Klavdij Palčič, Vladimir Vremec, Marko Kravos, Renato Pozzetto, Filibert Benedetič, Roberto Lionetti, Guido Miglia, Aljoša Volčič, Luciano Ferluga in Piergiorgio Regazzoni. Kot je razvidno iz seznama, nobene ženske, ugotavlja Kalc in dodaja, da so prav ženske pozneje znale dati bistven doprinos, začenši s Patrizio Vascotto, ki je dolgo let Skupini 85 tudi uspešno in dinamično predsedovala. Skratka, kot ocenjujeta Vocci in Kalc, je tridestletna bilanca skupine nadvse pozitivna, njena vloga v prihodnosti pa nič manj pomembna, kot je bila v preteklosti. Dušan Udovič fernetiči - Gasilci rešili psičko, ki je padla v kraško brezno Presrečna Debby V petek pozno popoldne se je bila izgubila vsaka sled - Lastnica jo je izsledila včeraj dopoldne M* M i t. A A i. Psičko Debby so rešili gasilci s poveljstva na Opčinah Gasilci s poveljstva na Opčinah so včeraj dopoldne rešili psičko, ki je v petek pozno popoldne padla v kraško brezno in se je bila zato za njo izgubila vsaka sled. Psička, ki ji je ime Debby, je ostala vso noč približno 12 metrov pod zemeljsko površino. Gasilci so jo včeraj potegnili na površino, žival pa ni utrpela nobene poškodbe. Lastnica jo je vsekakor peljala na pregled k živinozdravniku. Debby se je izgubila med sprehodom na Krasu blizu ceste, ki povezuje Fernetiče in Col. Lastnica psičke, ki se je rodila v Sloveniji oz. nekdanji Jugoslaviji in biva v Trstu, je kar naenkrat ni videla več, zaradi teme pa je morala domov. Včeraj dopoldne se je vrnila na isti kraj in zaslišila psičko, ki je cvilila in takoj zavrtela št. 115. Gasilci so kmalu prihiteli. Reševalno akcijo je vodil Alessando Comini, v brezno pa se je spustil član posebnega oddelka SAF (gasilci speleologi in potapljači) Massimo Rotta. Reševanje je potekalo brez težav. Debby je bila umirjena, ko so jo potegnili na površino pa je bilo veselje vseh seveda nepopisno. (ag) V Naselju sv. Sergija hudo ranjena motorista V Naselju sv. Sergija je prišlo sinoči do hude prometne nesreče, v katero sta bili vpleteni dve motorni kolesi. V nesreči so bile poškodovane tri osebe, od teh sta dve v hudem stanju. Do nesreče je prišlo malo po 19. uri, mestni policaji pa so opravljali izvide dalj časa, saj je bilo težko ugotoviti vzroke za nesrečo in morebitne odgovornosti. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, so policisti in mestni redarji posredovali le nekaj skopih podatkov. Do prometne nesreče je prišlo ob 19.04 na križišču med Ul. Rosani in Ul. Curiel, kjer se je eno motorno kolo najbrž zaletelo v drugo, verjetno je nekdo izsilil prednost. Na kraj je kmalu prihitelo osebje službe 118, ki je nudilo prvo pomoč, nato so poškodovance takoj odpeljali v bolnišnico na Katinari. Dve osebi so sprejeli z rdečo oznako (kritično stanje), eno pa z rumeno oznako. Solata iz Veneta za obnovo občinskega muzeja Sartorio Tržaški mestni muzeji, podjetje Gli Orti di Venezia in potrošniške zadruge Coop Nordest so sklenili sporazum, na osnovi katerega bodo s prodajo solate znamke »Gli Orti di Venezia« prispevali k obnovi nekaterih umetnin tržaškega občinskega muzeja Sartorio. Točneje, prek prodaje solate, ki bo za to priložnost nosila naziv »Gli Orti di Venezia per Trieste« bodo financirali restavriranje nekaterih slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti, ki jih hranijo v muzeju Sartorio. Omenjeno solato proizvaja podjetje Benečana Paola Tamaia, od torka, 22. decembra, pa jo bodo prodajali v vseh 11 trgovinah potrošniških zadrug Coop Nordest. Od jutri Trg Vincenzo Bronzin Tržaška občinska uprava bo jutri ob 11. uri poimenovala trg med Ul. Tor Bandena in Ul. delle Beccherie po matematiku Vin-cenzu Bronzinu. Bronzin (1872-1970) se je rodil v Rovinj u in je med drugim izumil posebno formulo za trgovanje na borzi, ki jo je objavil v knjigi Theorie der Pramien-geschafte. Policisti aretirali Slovenca, kasneje pa tudi Albanca Policisti tržaške kvesture so pri mejnem prehodu na Škofijah aretirali 32-letnega slovenskega državljana D. V. zaradi posesti mamil, njegovega 40-letnega znanca L. B. pa prijavili na prostosti. Policisti so D. V. aretirali, potem ko so ustavili njegov avtomobil in ugotovili, da je bilo v njem skrito mamilo. Na mejnem prehodu pri Fer-netičih pa so aretirali 26-letnega albanskega državljana N. D., ki se je pripeljal v Italijo, čeprav je bil za njim odrejen izgon za pet let. kvestura - Podelil jih je kvestor Antonio Maiorano Priznanja za policiste Prejelo jih je 13 policistov in policistk, ki so se posebno izkazali pri opravljanju svojega dela Na tržaški kvesturi so včeraj podelili priznanja nekaterim policistom in policistkam, ki so se posebno izkazali pri opravljanju svojega dela. Priznanja je podelil tržaški kvestor Antonio Maiorano. Prejeli so jih Gerardo Schiozzi, Alfonso Aversa, Enrico Sturman, Renato Magurano, Alessandra Lorenzon, David Esposito, Andrea Vassallo, Ugo Antonio Puglisi, Cristiano Padovani, Davide Volpatti, Gabriele Mengucci, Manuel Adotti in Francesco Di Monte. V okviru srečanja na kvesturi so se tudi formalno poslovili od uslužbencev, ki so se letos upokojili. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri člani tržaške sekcije italijanskega združenja državne policije ter družinski člani nekaterih uslužbencev. Podelitev priznanj na kvesturi fotodamj@n / TRST Nedelja, 20. decembra 2015 7 šolstvo - V okviru projekta Educhange - Global Citizen Tunizijec Kais gost zavoda Jožefa Stefana Na izobraževalnem zavodu Stefan letos že peto leto zapored izvajajo projekt Educhange - Global Citizen v sodelovanju z mednarodno študentsko organizacijo AIESEC. Vsako leto gostijo za pet tednov študenta tehničnega profila, saj je cilj projekta ta, da dijaki spoznavajo aplikativno uporabo angleškega jezika kot jezika stroke in ob tem krepijo medkulturno kompetenco in sprejemanje drugačnosti. Letos na šoli gostijo 26-letnega Kaisa Jribija, doma iz Tunizije, ki je dokončal študij letalskega inženirstva na mednarodni univerzi v Kijevu. Kais je tudi letošnji dobitnik ameriške Fulbrighto-ve štipendije, kar mu omogoča, da bo v naslednjem akademskem letu nadaljeval študij na podiplomski ravni na ugledni Embry-Riddle Aeronautical University v mestu Daytona Beach na Floridi. Med di-plomirance te univerze sodijo številni NASA letalci, astronavti in letalski inženirji, univerza pa spada v sam vrh najbolj prestižnih svetovnih univerz. Na šoli Jožef Stefan se Kais aktivno vključuje v ure predmeta angleščine, in sodeluje pri tehničnih predmetih kot so to mehanika, elektronika, fizika, biologija, informatika, matematika, tehnike grafičnega upodabljanja in vede o Zemlji. Pri literarnih predmetih dijaki spoznavajo tu-nizijsko kulturo in tunizijsko stvarnost, ki je trenutno posebno aktualna, saj je zmerna politična pot, ki jo je ubrala Tunizija, trn v peti vsakemu verskemu ali drugačnemu ekstremizmu. Soprisotnost Kaisa pri urah verske vzgoje je dijake posebno navdušila, saj so iz prve roke spoznavali podobnosti in skupne točke, ki jih imajo z vrstniki muslimanske vere. Vsakoletno gostovanje študentov iz različnih koncev sveta predstavlja za dijake Zavoda Jožefa Stefana priložnost, da spoznavajo življenjske zgodbe mladih ljudi, ki svojo študijsko pot bogatijo s prostovoljnimi delovnimi izkušnjami v tujini, ki v današnjem hitro spreminjajočem se delovnem trgu predstavljajo dodano vrednost pri trženju samega sebe in pri iskanju bodoče zaposlitve. (I.M.) Soprisotnost v 4. razredu med urami mehanike dsi - Jutri Božična misel Gašperja Rudolfa Zadnji gost ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev v tem sončnem letu bo priljubljen primorski duhovnik mon-signor Gašper Rudolf, ki trenutno domuje v Medani v Goriških Brdih. Rudolf je znan kot odličen pridigar in prodoren intelektualeca, ki razmišlja in deluje svetovljansko, a vselej stoji v svojem (primorskem) prostoru. Sokratovsko skromen, prav zato duhovno rodoviten, Gašper Rudolf rad spregovori o aktualnih lokalnih in globalnih temah z orodji družbene kritike in duhovnega humanizma. Med drugim je najbolj zaslužen za nastanek kontrakatedrale Kristusa Odreše-nika v Novi Gorici, kjer uspešno deluje Hiša otrok Frančška Sedeja, vrtec po posebnih pedagoških načelih Marie Montessori. Svojo božično misel bo v živo podal jutri ob 20.30 v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Večer bo povezoval Jernej Šček. škedenj - Vrtec Škedenj, OV Jakob Ukmar in OP Grbec-Gregorič Stepančič Miklavž in božičnica Prizor iz igrice Urarna Tik-Tak sv. ivan - Na osnovni šoli Otona Župančiča Božičnica in razstava m * Ai M $1 Kot vsako leto so tudi letos učenci osnovne šole Otona Župančiča od Sv. Ivana priredili božičnico. Potekala je preteklo sredo v Marijinem domu. Učenci - od novinčkov do »starešin« - so ubrano zapeli božične pesmi in pripravili kratek, ljubek nastop. Na šoli pa se že tretje leto zapored odvija božični sejem. Pobuda je nastala v okviru dobrega sodelovanja med starši in šolo. Na sejmu so razstavljeni izdelki, ki so jih pripravili učenci z učiteljicami in tudi s spretnimi starši. Pri svojem delu so uporabljali v glavnem naravne in reciklažne ma- Nastop učencev osnovne šole Otona Župančiča med božičnico teriale ter jih spremenili v izvirne izdelke. Obiskovalci sejma lahko izbirajo med raznovrstnimi obeski za drevesca, različnimi božičnimi okraski, slastnimi piškoti, okrašenimi smrekovimi vejicami, prazničnimi venč-ki in številnimi drugimi izdelki, ki so lahko tudi lepo biži-čno darilo. Ob tej priložnosti voščijo starši vesel in miren božič ter uspešno novo leto, polno iskric sreče, učnemu in neučne-mu osebju šole Otona Župančiča ter vsem družinam, ki so sodelovale pri tej lepi pobudi. (M.P.) Mesec december je za vse otroke praznični mesec, saj jih obišče sveti Miklavž, praznujejo božič in novo leto. Veliko dela imajo s krašenjem božičnega drevesca, postavljanjem jaslic, v šoli izdelujejo ročna dela in voščilnice za božični sejem. 4. decembra je učence osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič in malčke otroškega vrtca iz Škednja obiskal dobri sveti Miklavž. Predstavili so se mu z recitacijami in petjem. Dobri svetnik je otroke obdaril s knjigami, igrami in šolskimi potrebščinami. Preden se je poslovil, jih je spomnil na šolske in domače dolžnosti ter poudaril, naj se v prazničnih dneh spomnijo tudi na revne in lačne otroke po svetu. Nato pa je prisotnim voščil mirne in srečne bližajoče se praznike. Pretekli petek je učence in malčke čakal še nastop na božični prireditvi. V popoldanskih urah se je v Uk-marjevem domu v Škednju zbralo lepo število staršev, babic in prijateljev. Po uvodnem pozdravu in božični misli didaktičnega ravnatelja Marijana Kravosa, so najprej nastopili malčki otroškega vrtca Jakoba Ukmarja in otroškega vrtca iz Škednja z recitacijo in petjem. Sledil je nastop učencev 3., 4. in 5. razreda s prizorom Božičkova amnezija in prijateljstvo. Tekst prizora so sestavili učenci s pomočjo učiteljice Eve. Domača šolska knjižnica je bila prava božičkova delavnica, saj so učenci poskrbeli tudi za oblikovanje kulis in rekvizitov. V prizoru je bil predstavljen pomen prijateljstva in sodelovanja. Božiček je zaradi udarca v glavo izgubil spomin. Palčki so našli pomoč pri svetem Miklavžu in angelih. S skupnimi močmi jim je uspelo razveseliti prav vse otroke in tudi mucka Maxa. Nastop so starejši učenci zaključili s petjem angleških pesmi Christmas alphabet in Jingle bells ročk. Nato so se predstavili učenci prvega in drugega razreda, s prizorom Urarna Tik-Tak. Na Silvestrov večer so ure v izložbi naenkrat oživele. Vsaka se je predstavila s svojim tik-taka-njem. Ritmični ples in tik-takanje je prekinilo zvonenje stolpne ure, ki je naznanila prihod novega leta. V okviru božičnih praznikov so učenci osnovne šole Grbec-Stepančič ter malčki otroškega vrtca iz Škednja in otroškega vrtca Jakoba Ukmarja, tudi letos priredili dobrodelno na-birko za združenje Ne bombe, a samo bonboni- ONLUS. K mikrofonu so učenci povabili predstavnico združenja in ji izročili dobrodelno nabir-ko za otroke, ki obiskujejo šolo v Kra-gujevcu. Gospa Claudia je poudarila, naj bo božični čas predvsem čas medsebojnega spoštovanja in ljubezni ter povalila učence, ki so z na-birko izkazali radodarnost do potrebnih in revnih otrok. Kulturni spored je sklenil šolski zborček, ki je zapel slovensko Tam stoji pa hlevček in Sveto noč. Po pozdravu predstavnika staršev so šolarji in malčki zapeli voščilo Želimo vam srečen božič. V torek, zadnji dan pouka pred božičnimi počitnicami, bodo osnovnošolci obiskali še muzej jaslic v Škednju. Predstavnik združenja izdelovalcev jaslic bo učence vodil po bogati muzejski zbirki jaslic izdelanih iz najrazličnejših materialov: papirja, vžigalic, cigaretnih filtrov, blaga, keramike, školjk, lepenke, stiropora.... Učenci osnovne šole Grbec-Ste-pančič in učiteljstvo voščijo v božičnem času ter v novem letu obilo veselja, zadovoljstva, zdravja, prijateljstva, veliko ljubezni, lepih trenutkov in prijetnih presenečenj. (N.D.) B Nedelja, 20. decembra 2015 TRST / slovensko stalno gledališče Odprtje razstave o narodu in podelitev nagrade Uchimura Razstavo z naslovom Narod si bo pisal sodbo sam je pripravila Lela B. Njatin Pred tržaško premiero Cankarjeve Lepe Vide je bilo v Kulturnem domu vzdušje še posebej zadovoljno slovesno, saj sta bila na sporedu še dva pomenljiva in pomembna dogodka: odprtje razstave Lele B. Njatin za Pokrajinski muzej Kočevje z naslovom Narod si bo pisal sodbo sam in podelitev Nagrade Uchimura za leto 2014 Slovenskemu stalnemu gledališču za odmevno uprizoritev Modernih no dram Yukia Mishime . Razstava Narod si bo pisal sodbo sam, ki so jo postavili v foyerju Kulturnega doma, se navezuje na uprizoritev Lepe Vide s slovitim citatom iz Hlapcev. Ivan Cankar ga je zapisal kot repliko na prve splošne volitve v Sloveniji in je še zlasti z drugim delom: »ne frak mu je ne bo in ne talar,« takoj vzbudil polemike; posebno vlogo za slovensko državno zgodovino je stavek začel igrati potem, ko so ga nad oder v takratnem Sokol-skem domu, danes Šeškovem domu, naslikali kot geslo med zasedanjem Zbora odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943. Umetnica Lela B. Njatin v razstavi predstavlja tri umetniške projekte, ki so nastali v povezavi s tem napisom, in sicer performansa Kočevje 1363-2013 in Strelišče, Plati plasti ter instalacijo Beseda velja. O razstavi in projektih je na odprtju spregovorila direktorica in kustodinja Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesna Jerbič Perko. Svetovno pomembna in prestižna nagrada Uchimura je nastala v spomin na japonskega dramatika Naoya Uchi-muro, ki je vse svoje življenje spodbujal razumevanje in znanje o gledališču po vsem svetu. Ob podpori dramatikove družine se podeljuje že od leta 1992 za podpiranje in spodbujanje umetniških pobud skupin in umetnikov zunaj meja Japonske, ki skozi svoje projekte vzpostavljajo povezave z japonskim gledališčem. Za leto 2014 je žirija izvršnega odbora Mednarodnega gledališkega Inštituta ITI Worldwide in Japonskega centra ITI soglasno izbrala uprizoritev Modernih no dram v produkciji Slovenskega stalnega gledališča v režiji Mateje Koležnik, ker uprizoritev zaživi z enkratno gledališko govorico in definira zelo jasno podobo prostora in časa z zelo bistro priredbo japonskega gledališča in tesno povezavo s kulturo in gledališko estetiko tega naroda. Listino o nagradi, ki je povezana tudi s finančno dotacijo, sta izročila veleposlanik Japonske v Sloveniji Keiji Fu-kuda in predstavnica mednarodne delegacije izvršnega odbora ITI Worldwide dramaturginja Tatjana Ažman. Ob podelitvi je veleposlanik v angleščini, saj je bil šele pred kratkim premeščen v Slovenijo iz Istanbula, na kratko spregovoril o nagradi, o japonski gledališki tradiciji in o pristopu mladih igralcev ansambla SSG, ki jih je opredelil kot „so talented young generation". Na slovesnosti so bili prisotni številni institucionalni gostje, med katerimi je bil državni sekretar ministrstva za kulturo RS Anton Peršak. (bov) Odprtje razstave Narod si bo sodil sam fotodamj@n Podelitev Nagrade Uchimura fotodamj@n tržaško knjižno središče - Predstavitev knjig Mladike in ZTT Sardon in Hopa Cupa Zgodbe ribiča Sardona Volpija Lisjaka in dogodivščine hitrega škrata Hope Cupe Marka Gavrilovskega V petek, na zadnji letošnji kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču, so kraljevali škrati in sardoni. Založbi ZTT in Mladika sta nas seznanili s svojima najnovejšima knjigama, posvečenima otrokom. Nadja Roncelli od založbe Mladika je predstavila Ribiča Sardona, Primorske pripovedi za otroke in starše Bruna Volpija Lisjaka. V njej stari ribič Sardon otrokom pripoveduje sedemnajst resničnih, napetih zgodb. Avtor je takoj povabil prisotne, naj knjigo kupijo. »To je dobra investicija,« je zagotovil, »saj si boste z eno pravzaprav kupili kar pet knjig. V Ribiču Sardonu je namreč pet tem: literarna pripoved, geografski opis naše obale in naših vasi, zgodovina primorskih ljudi, krajevna meteorologija pa še pri-rodoslovni priročnik. Kdo še pozna ribe našega morja! Če otroka vprašate, katero ribo najraje je, vam bo odgovoril baston-cini Findus! V knjigi pa ne gre samo za pozabljene ribe, ampak za vso našo pozabljeno preteklost. Iz slovenskih učbenikov so po vojni zbrisali vso obmorsko zgodovino, zato pa nas v Sloveniji danes skoraj ne poznajo. Moja žena Rita mi je dala idejo: politikov ne boš prepričal, mi je rekla, kar sam napiši tako knjigo, da bo otrokom v pouk in zabavo.« Ribič Sardon, ki ga je izoblikoval Peter Ferluga, je opremljen s prisrčnimi ilustracijami Chiare Sepin in s številnimi fotografijami. Slike tvorijo skoraj nekak minikatalog ali malo enciklopedijo Ribiškega muzeja v Križu, v čigar zbirki Morje je knjiga tudi izšla. Otroci bodo mimogre- Z leve Marko Gavrilovski, Nadja Roncelli in Bruno Volpi Lisjak fotodamj@n Ogled muzejev s popustom Kdor si bo ogledal novo razstavo v nekdanji ribarnici 14-18, dve fronti, eno mesto - tržaške zgodbe, bo deležen posebnega popusta za ogled tržaških mestnih muzejev. Prav tako pa bodo obiskovalci mestnih muzejev deležni popusta za ogled razstave v nekdanji ribarnici. Tako je odločila tržaška občinska uprava, da bi spodbudila predvsem mlade in turiste k ogledu muzejev in še posebej najnovejše razstave na nabrežju. Na ta način naj bi razširila poznavanje krajevnega kulturnega bogastva tako med domačini kot med gosti. Pobuda z znižano vstopnino v mestnih muzejih in razstavi na nabrežju bo trajala vse do 19. junija 2016, to je dokler bo odprta razstava v nekdanji ribarnici. de izvedeli, kako se razlikujeta vrša za ja-stoge in vrša za jegulje, kakšne so barke bragoc, tonera, top in ščifa, pa tudi kaj sta uolga in barigelca. »Otroci bodo tudi razumeli, da jih pogum in bistra glava lahko pripeljeta zelo daleč,« je zaključil kapitan Lisjak. »Izvedeli bodo, na primer, kako je uboga deklica, sedma hčerka revne družine iz Križa, nekoč po vasi pobirala kravje dreke, potem pa postala najbogatejša Slovenka vseh časov, kraljica bombaža, prva pilotka lastnega letala! Važno je, da ima otrok vedno nekaj dvomov. Samo tisti, ki dvomi v neibežnost dane resničnosti, zna misliti s svojo glavo.« Alina Carli od založbe ZTT pa je predstavila knjigo Hopa Cupa, Dogodivščine hitrega škrata Marka Gavriloskega z bogatimi ilustracijami Dunje Jogan. Hopa Cupa je vesel, hiperaktiven škrat, ki obrede pol sveta, da najde počasno misel. Ko jo končno sreča, doma postavi delavnico, v kateri ponuja psihološko pomoč. Jeza, na primer, »hecna je gospa«, zdravilo zanjo pa je smeh. »V svojih pravljicah skušam vzpostaviti vez z domišljijskim svetom, v katerega sem bil sam vpet kot otrok,« je povedal avtor Marko Gavriloski. »Svet, ki ga opisujem, pa je resničen, saj so čustva, s katerimi se spopadajo moji protagonisti, realna in jih pozna vsak otrok. Burnemu ritmu današjega življenja zoperstavljam umirjenost. Otroka želim naučiti, da se upočasni.« Zaljubljeni petelin, jezni merjasec Kuk, srečni zajček zaživijo v prozi in v rimi na fantastično pisanih straneh velike slikanice. S svojimi ilustracijami si je Du-nja Jogan že zaslužila vključitev v zbornik Annual 2016, ki ga izdaja italijansko združenje Autori di immagine. Kako pa je potekalo sodelovanje med avtorjem in ilustratorko? »Na začetku je moj škrat bil preveč počasen in statičen,« je rekla Dunja Jogan. »Nekaj časa sem morala iskati njegov pravi značaj, potem pa sva se ujela.« »Dunji sem popolnoma zaupal,« je dodal Marko Gavriloski. »Nasplošno se ne želim vpletati v delo ilustratorja, ker je to samostojno, ustvarjalno delo. In rezultat mi je res všeč. Iz slik izžareva toplina, liki so mehki, vse se preliva. Veliko je detajlov, ki jih odrasli sploh ne opazimo, otroci pa ja.« Pravljično jutro je Gavriloski zaključil z branjem pesmice o smehu, običajno kavo Primo Aroma pa je praznično spremljalo še dobro in lepo drobno pecivo, dobrodošel prispevek zveste obiskovalke priljubljenih kav s knjigo. (I.S) ssg - Danes Matineja s kvartetom Sebastian Ob koncu lanske uspešne prve izvedbe Nedeljskih glasbenih matinej v Slovenskem stalnem gledališču je umetniški vodja Črtomir Šiškovič izrazil upanje, da bi v naslednji sezoni lahko povabil tudi godalni kvartet. Zelja se bo izpolnila danes, ko bo v koncertnem prostoru foyera balkona nastopil zagrebški kvartet Sebastian (na sliki). Najbolj klasično zasedbo komorne glasbe (dve violini, viola in violončelo) bodo zastopali violinista Andel-ko Krpan in Korana Ruchner, violist Nebojša Floreani in violončelist Zlatko Rucner. Godalni kvartet Sebastian je bil ustanovljen leta 1982 kot Zagrebški mladinski kvartet. Repertoar obsega različne zvrsti glasbe, od renesanse do sodobne glasbe, s posebnim poudarkom na hrvaških skladateljih, med katerimi so številni skupini posvetili svoja dela. Nedeljski koncert, ki ga gledališče kot običajno prireja v sodelovanju z Glasbeno matico, se bo pričel s Simfonijo a quattro Micheleja Stratica, člana zadrske plemiške družine, ki se je učil kompozicije in violine pri Giuseppeju Tartiniju. Sledil bo eden od godalnih kvartetov op. 76, ki jih je nemški skladatelj Franz Joseph Haydn posvetil grofu Josephu Georgu von Erdodyju. Nazadnje bo zazvenel znameniti Ameriški kvartet češkega skladatelja Antonina Dvoraka, ki ga je skladatelj napisal med triletnim bivanjem v Združenih državah in v času prav tako izjemno popularne simfonije Iz novega sveta (1893). Koncert se bo pričel ob 11. uri in se bo zaključil kot vedno z aperitivom. Vstopnina: 7 € / znižana 5 €. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča (ulica Petronio 4, Trst) bo odprta uro prej (tel. 040/2452616) Loterija 19. decembra 2015 Bari 79 24 BB 11 35 Cagliari 63 46 13 40 B6 Firence 32 B2 66 61 9 Genova 26 77 72 59 63 Milan 13 19 55 71 14 Neapelj 55 53 49 3B 43 Palermo 25 79 52 1B BB Rim 27 41 14 4 15 Turin 69 21 7 54 64 Benetke B6 37 63 59 42 Nazionale 1B 41 15 3 29 Super Enalotto Št. 152 7 22 46 50 55 73 jolly 14 Nagradni sklad 33.847.731,25 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 48.728,11 € 860 dobitnikov s 4 točkami 284,85 € 29.262 dobitnikov s 3 točkami 16,69 € Superstar 64 Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 2B.4B5,00 C 130 dobitnikov s 3 točkami 1.669,00 C 1.886 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 12.173 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 25.948 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport TRST Nedelja, 20. decembra 2015 9 BOŽIČNO PRIČAKOVANJE nastopajo učenci Glasbene matice Opz Mini Krasje in Opz Krasje torek, 22. decembra, ob 19.30 v cerkvi Sv. Urha v Dolini Vljudno vabljeni Hruffvo ilpvrtffkilt i;ifrröictttcv vabi jutri v Pelerlino™ dve m no. Donizetrijeua 3 H PREDBOitCNO SREČANJE Veicr z naslovom "Med besedami in življenjem" bo potekal v razgovoru i pri murskim pridigarjem Gaiptrjem Rudolfam. PûvBJQval hû JernEj itek. Začetek ob 2Ü.30 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. decembra 2015 JULIJ Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 13.10 in eatone ob 2.44. Jutri, PONEDELJEK, 21. decembra 2015 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje C, zračni tlak 1026 mb narašča, vlaga 79-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje C. OKLICI: Alessandro Petelin in Cristina Cecchetti, Mario Dragone in Chia-ra Montuori, Franceesco Gioi in Ilinca Bologa, Andrea Grillo in Betty Omijie, Adriano Zorzenon in Lucienne Magne, Federico Müllner in Matilde Orlando. U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.30 »La Isla Minima«; 19.30 »The Greasy Hands Preachers«. FELLINI - 16.00 »Il viaggio di Arlo«; 17.45, 20.15, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.45 »Božič pri Cooperjevih«; 11.35, 13.40, 16.20 »Dobri dinozaver«; 12.10, 14.20 »Dobri dinozaver 3D«; 15.00 »Hotel Tran-sylvanija 2«; 16.00 »Hrestač«; 14.10 »Mali princ (sinhr.)«; 12.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 20.40 »Parkelj«; 12.15, 16.30 »Snoopy in Charlie Brown - Film o Arašidkih«; 11.30, 13.25, 15.25, 17.00 »Snoopy in Char- /•'-Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta 24. in 31. decembra naša urada v Trstu in Gorici zaprta. Brezplač lie Brown - Film o Arašidkih 3D«; 18.15 »V srcu morja«; 12.50, 15.30, 18.20, 20.30, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.50 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 11.00, 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Vacanze ai Caraibi«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Natale col boss«; 11.00, 15.30, 17.10 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 11.00, 18.20, 20.20, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 18.50, 20.30, 22.20 »Il professor Cenerento-lo«; 11.00 »Il viaggio di Arlo«; 11.00 »Snoopy & Friends«. SUPER - 15.30, 17.10 »Chiamatemi Francesco«; 19.00 »La felicità è un sistema complesso«; 21.00 »007 Spectre«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.00, 14.20, 17.00, 19.10, 21.50, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 10.50, 19.40 »Star Wars: Il risveglio della For-za 3D«; 11.10, 13.15, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 11.10, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Natale col boss«; 13.10, 16.00, 18.50, 21.40 »Il ponte delle spie«; 13.35, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; 10.50, 12.55, 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«; 11.00, 13.35, 17.55, 20.05, 22.15 »Il professor Cenerentolo«; 11.05, 13.20, 15.45 »Il viaggio di Arlo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 15.15 »Chiamatemi Francesco«; Dvorana 2: 14.30 »Il viaggio di Arlo«; 16.10, 20.30, 22.20 »Natale col boss«; 17.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 19.40 »Irrational Man«; 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 4: 15.30 »Il Professor Cenerentolo«; 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 15.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 17.45, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«. [I] Lekarne Nedelja, 20. decembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it POGREBNO PODAJE t ^ H. . ñ n trenutku žaksti.. \ f> w / v vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... bo v nedeljo, 27. decembra. Zbirališče pohodnikov v Parku v Prebenegu ob 9.30. Pohod v sklopu dogodkov Božič v Bregu vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec v skupni organizaciji z Občino Dolina, Naravnim rezervatom doline Glinščice in Krajevno skupnostjo Črni kal. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabita na ogled jaslic v Ljubljani v sredo, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14.00 pri gledališču, postaja v Bazovici in na Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer bomo sklenili s skupno večerjo. Povratek pribl. ob 22.30. Program je primeren za družine z otroki. Vpis na tel. št. 3358045700 (Albert). t Zapustila nas je naša draga sestra in teta Nerina Kralj Žalostno vest sporočajo brat Alfredo in Mariza ter nečaka Fabjana in David z družinama Od nje se bomo poslovili v sredo, 23. decembra 2015, v cerkvi sv. Andreja v Trebčah, kjer bo žara izpostavljena od 13. ure dalje. Ob 14. bo sveta maša, sledil bo pogrebni obred. Trebče, 20. decembra 2015 Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto Draga teta Nerina ohranili te bomo v lepem spominu Vera, Marta, Devan in Marjana Žalovanju se pridružujejo Damijan z Melito in Davor z družino Zadnji pozdrav dragi sestrični Nerini Nada z družino Ob izgubi botre Nerine izreka svojcem iskreno sožalje Lorena z družino Zadnji pozdrav dragi Nerini Maja, Rado in Aljoša z družinami Za Nerino žalujemo Anica, Savina in Gabriela t Naša draga teta Vida Renčelj je vsem poslala zadnji pozdrav. Za njo žalujejo vsi njeni dragi Od nje se bomo poslovili v torek, 22. decembra, od 13.30 do 14.15 v cerkvi v Bazovici. Sledila bosta sveta maša in pokop. Zahvaljujemo se zdravnici Bartolini in osebju onkološke družbe zdravstvenega okraja št. 1, Nabrežina, za enkratno in človeško prizadevnost. Bazovica, 20. decembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Pa pa, teta Vida! Njeni mali In ta slovenska zemlja, ta bo moj poslednji dom, v njej mirno bom počival, kadar jaz umrl bom. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Rafael Tul Elko Z žalostjo v srcu sporočajo žena Ervina, hčerki Radojka z Bojanom in Nevenka z Maurotom Od njega se bomo poslovili v četrtek, 24. decembra, od 10.30 do 11.30 v ulici Costalunga. Zbrali se bomo pri vaškem spomeniku v Mačkoljah ob 12. uri in pospremili našega dragega do pokopa. Križpot, 20. decembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav nonotu Žiga s Piko in Primož ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Milana Miliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku Mar-kuži, cerkvenemu zboru in moškemu pevskemu zboru Rdeča Zvezda. Svojci Zgonik, 20. decembra 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Opčine 10 Nedelja, 20. decembra 2015 TRST / _ Družina Racman se zahvaljuje vsem, ki ste nam pomagali, nas obiskali in obdarili Ffl mvjfsr ! : . i >i ob odprtju kmečkega turizma. V sredo je v Križu slavil 70. rojstni dan naš dragi Mario Vse najboljše mu želimo vsi, ki ga imamo radi S Poslovni oglasi IZDELAVA IN POPRAVILO KOTLOV za žganjekuho ter druga kovinarska dela Tel. 00386-41-455156 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 SREČNO IN ZDRAVO 2016! H Mali oglasi DOMAČA OREHOVA JEDRCA skrbno očiščena prodajam. Tel. št.: 3491466866. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038641238424. NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 333-2130947. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/R15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAJAM domače klobase. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM 60-kg tehtnico omega. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. H Šolske vesti BOŽIČNICA S PRIŽIGOM LUČK bo na »Gorici« na trgu v Dolini v ponedeljek, 21. decembra, ob 17. uri. Program bodo izvedli otroci OV Pika Nogavička in učenci OŠ Prežihov Vo-ranc. Po končani proslavi se bomo vsi skupaj še zbrali v prostorih Majence kjer se bomo pogreli s toplim čajem in posladkali s »panettonom«. OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA - učenci in učiteljice vabijo na božičnico »Tip in Tip- ka in lepo vedenje«, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri v vaški cerkvi sv. Petra in Pavla. MALČKI IZ VRTCA IN UČENCI OŠ IZ BAZOVICE v sodelovanju z rajonskim svetom za Vzhodni Kras, vabimo na božično igrico »Katera jelka je prava?«, ki bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Pridite, ne bo vam žal! SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA pri Sv. Jakobu vabi starše in prijatelje na božičnico, ki bo v torek, 22. decembra, ob 12.00 v Kettejevi dvorani na sedežu šole v Ul. Frausin 12. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. Ü3 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI vabita na Novoletni plesni festival, ki bo danes, 20. decembra, ob 17.00 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. AŠD MLADINA, v sodelovanju z Združenjem za Križ, prireja do danes, 20. decembra, od 17. ure dalje »Kriške božične dneve« v Ribiški hiši v Križu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za l. 2016 »Gospodarstvo nekoč«, ki bo danes, 20. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu. KD SLOVAN s Padrič vabi danes, 20. decembra, ob 18. uri na božično zdravico pod okrašenim borom na glavnem padriškem trgu. Nastopil bo MePZ Slovan Skala pod taktirko Jarija Jarca, vaški otroci pa bodo predstavili društveni koledar 2016. Ob 10. uri vabimo otroke in starše na božično eko delavnico v prostore Gozdne zadruge na Padričah. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ Pinko Tomažič in OV Elvira Kralj iz Trebč vabi na božično-novoletni sejem, ki bo v Hiški od Ljenčkice danes, 20. decembra, 9.30-12.00 in 16.00-17.00. BOG VAS ŽIVI! Učenci COŠ P. Tomažič Vam bodo s pesmijo voščili vesele praznike. Po vasi se bodo koledniki podali v ponedeljek, 21. decembra, popoldne in v torek, 22. decembra, zjutraj. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta od ponedeljka, 21. decembra, do srede, 6. januarja. UČENCI OŠ A. GRADNIKA NA COLU bomo v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 12. ure koledovali po Repnu. Ob 12. uri bomo vsem vaščanom zapeli in voščili na »Placu«. JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo v torek, 22. decembra, ob 20.00 v Sliv-nem št. 6. SKD VESNA prireja v torek, 22. decembra, v sodelovanju s Skladom Matej Lachi-Lah in rajonskim svetom za Zahodni Kras, celodnevno boži-čno-novoletno družabnost v Ribiški hiši v Križu. Ob 19. uri kulturni program, ves dan dobrodelni sejem v sodelovanju z osnovno šolo A. Sirka. AŠD VESNA vljudno vabi na družabnost ob koncu leta, ki bo v sredo, 23. decembra, ob 19. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Predstavili bomo tudi koledar za l. 2016. Pričakujemo vas. NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. NA REPENTABRU, v hiši na skali, bo od 24. decembra do 6. januarja g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Urnik: vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. NŠK bo med prazniki zaprta, in sicer: sedež knjižnice v Ul. S. Francesco 20 od četrtka, 24. do 31. decembra, Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 in Odsek za zgodovino v Ul. Montecc-hi 6 pa od četrtka, 24. decembra, do torka, 5. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. decembra, do petka, 8. januarja. JUS NABREŽINA IN GD NABREŽINA, v sodelovanju z Borisom Grudnom »M'rtinč'v«, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki bo v torek, 29. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali voščila za novo leto 2016. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. 0 Prireditve BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa - Bazovica bo danes, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa della Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MlVS Anakrousis - Trst (dir. Jari Jarc) in MoVS Lipa - Bazovica (dir. Anastasia Puric). BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šem-polaju do danes, 20. decembra, od 9.30 do 11.00 in od 15.30 do 18.00. GLASBENA MATICA IN SSG vabita na koncert skupine Sebastian String Quartet (Zagreb), ki bo v sklopu »Nedeljskih glasbenih matinej v SSG« danes, 20. decembra, ob 11. uri v foyerju Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 20. decembra, ob 17.30 na ogled dokumentarnega filma »Črno-žolti Trst«, režija Giampaolo Penco. Po filmu bomo skupaj nazdravili bližajočim se praznikom. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov Božič v Bregu, vabijo na skupno prireditev Anb't je blo t'ku..., ki bo danes, 20. decembra, ob 17. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. DSI vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predbožično srečanje z naslovom »Med besedami in življenjem«, razgovor z znanim primorskim pridigarjem Gašperjem Rudolfom. Povezoval bo Jernej Šček. - OBČINA DOLINA in DRUŠTVA IZ BREGA v sklopu dogodkov Božič v Bregu vabijo na skupno prireditev Anb't je blo t'ku... danes ob 17.00 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu Godbeno društvo Nabrežina vabi na Božični koncert ki bo danes, 20. decembra ob 17h v občinski telovadnici Na koncertu sodelujejo gojenci godbe in baletna skupina Releve' SKD Igo Gruden pod vodstvom Marjetke Kosovac VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00 v Štalci večer Srečno. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja koncert »Božično pričakovanje«, v torek, 22. decembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopajo solisti, komorne skupine, OPZ Mini Krasje in OPZ Krasje. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK Proseška ul. 131 -Opčine, vabi na ogled skupne razstave »Gmajna«. Sodelujejo: Žarko Bu-kavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera skupina Ano urco al'pej dvej. Do srede, 23. decembra, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. RAZSTAVA DOLINA 1615 - 2015: v Pangerčevi hiši je na ogled razstava o uskoški vojni v Dolini in o zakladu dolinske pražupnije. Urnik: vsak dan 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00, do četrtka, 24. decembra. Info: www.mitteleuropa-institute.org. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira, pod pokroviteljstvom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras, Božični koncert, ki bo v soboto, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in župnijska skupnost vabita na koncert božičnih pesmi v soboto, 26. decembra, ob 11.00 (po sveti maši) v župnijski cerkvi v Mačko-ljah. Nastopata MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce« pod vodstvom Brede Sosič. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na božični koncert v nedeljo, 27. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikovala Vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu«, v sodelovanju z Občino Dolina. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. IZLETNIŠTVO Nedelja, 20. decembra 2015 Razgled s Škabrijela ozimi, ko so dnevi krajši, visokogorske vzpone pa otežuje sneg, se številni planinci odločajo za nižje vrhove. No, med rekreativ-ci in ljubitelji narave so poti nanje priljubljene čez celo leto, še zlasti, če gre za gore, ki jih imamo pred nosom. (Nova) Gorica se lahko pohvali s trojčkom gora, ki predstavljajo nekakšno predstražo alpskega sveta, in ki imajo zaradi razkošnih razgledov, pestrega rastlinja in bogate zgodovine številne redne obiskovalce. Za tiste, ki mislijo, da je izraz gora namenjen le vrhovom preko 1.000 metrov nadmorske višine, so Škarbijel (646 m), Skalnica - Sveta gora (681 m) in Sa-botin (609 m) le hribi, toda glede na definicijo Združenih narodov, da je gora tudi vzpetina višine med 300 in 1.000 m nad vznožjem in lokalno višinsko razliko več kot 300 m, sodi naš trojček hribov v pravo gorovje, saj se vznožja vseh treh začenjajo na gladini reke Soče, torej pri približno 60 m n.m., običajni vzponi nanje -če nam je izhodišče Solkan, pa le dobrih 20 metrov višje. Večina poti nanje sodi v kategorijo lažjih označenih vzponov, iznajdljivi pa zlasti za vzpon na Sabotin uporabijo tudi kakšno neoznačeno smer, ki lahko vključuje celo izrazite plezalne izkušnje. In čeprav ti vrhovi ne sodijo v zgodovino alpinizma, so vendar tisoči umrli, da bi osvojili vrh. Tu so se pisale najbolj krvave strani prve svetovne vojne. Nekatere izmed poti, ki vodijo na vrh, so speljane po nekdanjih oskrbovalnih jarkih in skozi kaverne, zato je, poleg pohodnih čevljev, priporočljiva primerna oprema (čelada, naglavna svetilka). Škabrijel Najbolj južni od trojice goriških vrhov je Škabrijel: ime izdaja, da je dobil poimenovanje po svetem Gabrijelu, saj je bil tudi na tem vrhu nekoč samostan, ki pa ga je dal v zimi 1785/86 zapreti in podreti. Podobno usodo so v isti zimi doživeli še samostani na Sabotinu in Sveti gori, pa tudi na (svetem) Danijelu. No, med ljudmi še dolgo časa po tem niso zamrle govorice o radoživem življenju menihov in redovnic - slednje so bile na Danijelu. Sa-botinskemu opatu naj bi kraljevi sli ukaz o zaprtju samostana izročili v eni od goriških javnih hiš, za vas Ravnico pa se je šušljalo, da so med njenimi prebivalci številni otroci danijelskih nun in škabrijelskih menihov. No, večino današnjih obiskovalcev bolj zanimajo nema pričevanja silnih spopadov, ki so tod divjali med prvo svetovno vojno. V sklopu urejanja Poti miru so prav letos postavili številne informativne table, ki nam s krajšimi opisi posameznih delov bojišča ob še vedno vidnih jarkih, rovih, utrjenih strelskih mest in obnovljenih spomenikih pomagajo razu- Knjiga v skali Svetogorska bazilika ŠKABRIJEL, SVETA GORA IN SABOTIN Vrhovi nad (Novo) Gorico Besedilo in slike Toni Gomišček in mavzoleju generala Maurizia Ferrante-ja Gonzage ter spomeniku alpinskim bataljonom Monte Levana, Aosta in Val Toce, ki so 18. maja 1917 zavzeli severozahodni predel Vodic. Povratek z Vodic proti Solkanu se običajno konča »pri treh ka-vernah« na Skalniški cesti, lahko pa uporabimo tudi malo uhojena stezo, ki se kmalu po studencu sredi pobočja odcepi desno in ki nas pripelje do spodnje postaje nekdanje žičnice. Sabotin meti dogajanja v času, ko je bilo padlega sotrpina pogosto edini zaklon še živemu vojaku. Smeri za vzpon je več, zato lahko le predlagamo krožno pot, ki se začne in konča na Trgu Marka Antona Plenčiča (parkirišče pri cerkvi) v Solkanu. Med hišami jo uberemo proti jugu po Mizarski ulici, nato levo po pešpoti in še enkrat levo, ko se začne vzpon. Kmalu smo pri koritu Zagrad, kamor so nekoč Solkanke hodile prat perilo. Zložno se vzpenjamo med sadovnjaki, oljčniki in vinogradi. V letih pred pozebo 1929 je bilo na tem pobočju toliko oljk, da je v vznožju delovala stiskalnica, torklja. Prečkamo cesto za Kekec (322 m), kjer je bil v antičnih časih po vsej verjetnosti grad, zagotovo pa naselbina in kasneje cerkev svete Katarine, in levo sledimo markacijam, vendar ne gremo naravnost na vrh. Pri naslednjem vodnem zajetju, kjer je zdaj manjša fontana, se obrnemo proti vzhodu in skozi zaselek Faj-digovšče pridemo do prelaza Vratca (403m), kjer se levo odcepi markirana pot na vrh. Sredi vzpona, ki v prvem delu poteka po oskrbovalnem jarku, nas pozdravi v kamen vklesana knjiga, delo neznanega vojaka. Levo in desno so kaverne, odpirajo se lepi pogledi na Vipavsko dolino in Kras. Na vrhu je spominsko obeležje vsem padlim na Škabrijelu in razgledni stolp. Pogled je razkošen, toda kar zaze-be ob misli, da so bile gore in grebeni, ki jih vidimo (Rombon, Kanin, Krn, Bato-gnica, Mrzli vrh, Korada, Sveta gora, Sa-botin, Griža, Grmada), eno samo 90 km dolgo veliko bojišče. In najhuje je bilo prav na Škabrijelu. Potem ko so italijanske enote med šesto bitko (6.-17. avgust 1916) zavzele Sabotin in porušeno Gorico, je Ška-brijel postal glavna ovira za napredovanje proti vzhodu. Tega so se zavedali vsi, zato je bil cilj enajste bitke (17. avgust - 15. september 1917), zavzetje oziroma obramba Škabrijela. Po osvojitvi Vodic in Svete gore je na Škabrijel bruhalo ogenj rekordno število topov. Italijanska artilerija je prav tu tudi prvič uporabljala granate kalibra 400, ki so odpirale na pobočju jame, globoke kot vrtače. Kamniti drobir, ki je frčal na vse strani, je bil za vojake usod- nejši od šrapnelov. Dolgotrajnemu obstreljevanju so sledili napadi jurišnih enot. Vendar so bili vsi napadi zaman. Za branilce, med katerimi so se še zlasti izkazali vojaki 87. (celjskega) pešpolka, so vojni zgodovinarji napisali, da so uspešno prestali najhujši boj, kar jih je kadarkoli bojevala katerakoli avstrijska enota. Dvanajsta bitka (24. - 27.oktober 1917) je s prebojem pri Kobaridu in umikom italijanskih enot do reke Piave končno prinesla nekaj miru. Z vrha gremo severno proti Malemu vrhu. Ves čas hodimo po gozdu gabra, bora, bukev in drugih, predvsem nižjih dreves, ki še nimajo sto let, saj so bili ob koncu spopadov 1917. leta vsa ta pobočja ena sama gola kamnita gmota. Malo preden dosežemo Preval (325 m) se usmerimo proti desno in se po kolovozu, ki preči pobočje, vračamo proti Kekcu. Za vrnitev v Solkan uporabimo stezo, ki jo opazimo na naši desni kmalu po prečkanju trase plinovoda. Skalnica -Sveta gora Vrh, ki je sicer točka razširjene Slovenske planinske transverzale, obiskujejo predvsem romarji, vendar je zanimiv tudi za pohodnike, ki jim ni cilj molitev v baziliki. Večina začenja vzpon na vrh s Prevala - do sem lahko pridemo iz Solkana najbolj varno po stezi, opisani kot predlog spusta s Škabrijela v prejšnjem odstavku, saj je na siceršnji cesti pregost promet, da bi bila hoja v užitek in sprostitev! Pri prvi postaji križevega pota stopimo na kolovoz, nato pa desno na stezo, ki nas pelje skozi jarke in kaverne na vrh. Za ta del poti je obvezna čelna svetilka in priporočljiva čelada, saj med najdaljšim vzponom po 260 m dolgem rovu roke uporabljamo za oprijem jeklenic. V rovu je tudi stalni vir vedno hladne vode. V goro vstopimo na južni, iz gore pa izstopimo na severni strani grebena, prav v bližini kipa svetega Frančiška. Le še malo in že smo na vrhu, kjer domuje bazilika Marijinega vnebovzetja. Zgrajena je na mestu, kjer se je Marija z Jezusom v naročju leta 1539 prikazala pastirici Urški Ferligoj in ji naročila, naj »pove ljudstvu, naj mi tukaj hišo sezida in me prosi milosti«. Uradni krogi Urški niso verjeli in so jo zaprli, vendar se je dvakrat čudežno rešila in po dveh letih priprav so začeli cerkev graditi. Posvečena je bila leta 1544; ob tej priložnosti je oglejski patriarh podaril cerkvi Marijino podobo, ki jo umetnostni zgodovinarji pripisujejo beneškemu slikarju Jakobu Negrettiju - Palmi Starejšemu (14801528). Podoba je bila leta 1717 kronana, zato je svetogorska Marija za vernike -Kraljica. Sicer je cerkev na istem mestu stala že v 14.stoletju, vendar je bila porušena med turškimi vpadi. Nova cerkev je bila skoraj povsem uničena v letih 1785/6, ko je Jožef II ukazal zapreti in porušiti številne cerkve in romarske poti; devet let kasneje so jo obnovili. Sveta Gora je bila vedno priljubljena romarska pot, tako da je papež Pij X. leta 1907 cerkev povzdignil v baziliko. Med prvo svetovno vojno so jo z zemljo zravnale italijanske granate. Takrat je bil uničen tudi dobršen del bogate knjižnice. V dvajsetih letih so najprej zgradili romarski dom s kapelico, nato pa baziliko obnovili po načrtih Fabianijevega učenca arhitekta Silvana Baricha (18841958), po rodu iz Podgrada v Istri. Mo-numentalno zasnovano baziliko krasi 50 metrov visok zvonik z mogočnimi zvonovi. Glavna pozornost velja podobi Svetogor-ske Kraljice, vendar so občudovanja vredni tudi izrezljan strop, križev pot, vitraži... Za glavnim oltarjem je plošča-kalup, ki je služila romarjem prve cerkve, da so si sami pripravljali spominke, in to kar s kruhovo sredico. Na pročelju je zgovoren napis Ego autem steti in montem sicut pri-us (Jaz pa stojim na gori kakor prej), vzet sicer iz Mojzesove knjige Stare zaveze. V sklopu cerkve in samostana je tudi Marijanski muzej, vsako leto pa v božičnem času privablja obiskovalce tudi mednarodna razstava jaslic. V Solkan se vrnemo po nekdanji romarski poti do Prevala ali si izlet podaljšamo s spustom v smeri Preškega vrha (503 m), od koder lahko »skočimo« še na Vodice (651 m), znane po razvejanem večnadstropnem sistemu podzemnih rovov Najbolj priporočljivo izhodišče za vzpon je parkirišče pri »briškem« mostu, po katerem gremo na drugi breg. Tam sledimo smerokazu, ki nas usmeri na vrh po severni strani. Vstopamo v Park miru: opisne table nam bodo pomagale spoznavati svet, po katerem hodimo. V prvem delu sledimo kolesarsko poti ob Soči, kmalu po opuščeni železničarski čuvajnici pa se začne vzpon, ki je večji del speljan po nekdanji mulatjeri, po kateri so tovorili orožje in municijo do položajev na samem grebenu. Malo pod vršnim grebenom je nekaj obnovljenih lesenih barak, ki so kot lastovičja gnezda prilepljena k skali. Tu se začenja tudi sistem rovov: vsaj za prvi ogled je priporočljivo spremstvo vodiča. Na drugi strani grebena se obzorje razširi preko briških gričev in Furlanske nižine do morja in Dolomitov. V planinski postojanki in domu veteranov (nekoč obmejni karavli JLA) je ob koncih tedna možno malicati, na ogled pa je tudi več vojnih eksponatov iz prve in druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Najbolj podrobno je opisana za Sabotin usodna 6. bitka. Pot nadaljujemo proti jugovzhodu do vrha Sabotina in nato dalje po grebenu, gosto posajenim z obmejnimi kamni. Toda tu ni samo stičišče dveh držav, ampak tudi Alp, Krasa in Jadrana, obmorske in gorske flore, zaradi česar je obisk Sabotina še posebej zanimiv. Njegovi gozdovi in pre-padne stene dajejo zavetišče številnim živalim, občasno pa ga preletavajo tudi velike ujede. Vršni greben se zaključi ob ruševinah nekdanje cerkve svetega Valentina. Od tu se po južni strani mimo kamnitega napisa TITO dokaj hitro vrnemo na izhodišče. Če imamo voljo in čas, lahko obiščemo še pokopališče avstro-ogrskih vojakov, ki je nastalo na samem začetku bojevanj na Soški fronti, leta 1915. Skromno pokopališče ne daje pravih vtisov o moriji, ki je sledila v naslednjih treh letih, in ki je prav na goriškem delu fronte zahtevala največ žrtev. Poleg posameznih grobov in nagrobnih plošč je sredi pokopališča kostnica, nad njo pa zidan stolp - obelisk z napisom ICH HATT EINEN KAMARADEN, imel sem tovariša. Tu naj bi jih bilo pokopanih približno 2.500 vojakov. 12 Nedelja, 20. decembra 2015 MANJŠINE / NA NEDELJSKIH REGIONALNIH VOLITVAH V FRANCIJI Na Korziki zmagala povezava vseh avtonomističnih skupin Pod naslovom Gilles Simeoni V sredini tibetanski aktivist, trgovec Tashi Wangchuk Spodaj pouk v budističnem samostanu Drugi krog regionalnih volitev v Franciji je bil osredotočen na vprašanje, ali in kako bo skrajno desna stranka Front National potrdila uspeh prvega kroga. Tako so mediji popolnoma obšli nekatere druge retultate, ki pa vendarle za Francijo predstavljajo novost. Na Korziki je namreč prvo mesto osvojila združena lista nacionalističnih formacij, ki so se tokrat predstavile enotno pod geslom Pe A Corsica (Za Korziko). Skupine, ki so v preteklosti pogosto nastopale ločeno, je povezal Gilles Simeoni, sicer župan v Bastii, kjer je zmagal na lanskoletnih občinskih volitvah, kjer je premagal sina dolgoletnega župana radikalne levice Emila Zucca-rellija Jeana in s tem pretrgal nit vladanja dinastije Zuccarellijev v Bastii. Njegov trud je odobril sadove. V novo deželno skupščino je njegova lista izvolila 24 svetnikov in zasedla prvo mesto. Levica ima 12 svetnikov, desni tabor 11, Front national pa 4. Brez nove korziške stranke, ki se zavzema za avtonomijo otoka, pa tudi za uveljavljanje korzičkega jezika in kulture, torej ni mo- goče sestaviti večine. To bo prvič, da bodo imeli korziški nacionalisti odločilno besedo v upravi otoka. Gilles Simeoni, ki je postal novi predsednik korziške regionalne vlade, je vnet zagovornik avtonomije te regije. Star je 48 let in je sin Edmonda Simeo-nija, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja vodil prvo gibanje za avtonomijo Korzike. Z lanskoletno izvolitvijo za župana Bastie je postal prvi predstavnik tega gibanja, ki je bil izvoljen za župana enega izmed korziških mest. Po poklicu je odvetnik in med drugim je zagovarjal tudi Yvana Colonno, ki je bil nato obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora prefekta Clauda Erignaca. Vendar je Simeoni človek dialoga, ki zagovarja politiko, ki je znana pod imenom »nacionalizem odprtosti«. Njegova zmaga je sad dvoletnega intenzivnega dela, ki se ga je lotil, ko je bil izvoljen za župana. Povezal je vse av-tonomistične skupine in z enotnim nastopom v splošni zmedi, ki so jo za Francijo predstavljale te volitve, očitno prepričal večino volivcev. Kitajske oblasti v Tibetu dosledno ukinjajo šole s poukom v tibetanskem jeziku Ko so oblasti krajevni neuradni šoli, ki so jo vodili menihi, prepovedali, da nadaljuje s poučevanjem jezika, je Tas-hi Wangchuk začel iskati kraj, kjer bi se lahko njegova dva nečaka tudi v prihodnje učila tibetanskega jezika. Bil je zelo presenečen, ker je ni našel, čeprav so prav vsi prebivalci tega trga na tibetanski planoti Tibetanci. Oblasti so tudi drugim samostanom in zasebni šoli prepovedale poučevanje tibetanskega jezika. Tudi javne šole so ukinile dvojezični kitajsko tibetanski pouk in so ohranile pouk tibetanščine samo kot predmeta, kot da bi šlo za tuj jezik, če so ga sploh poučevale. »To neposredno ogroža kulturo Ti-betancev,« pravi Tashi, 30-letni trgovec, ki si prizadeva, da bi s tožbo prisilil oblasti, da bi uvedle več pouka v tibetanskem jeziku. »Kultura naših ljudi izginja in lahko bi popolnoma izginila,« pravi. Kitajska je v zadnjih letih močno omejila poučevanje jezikov etničnih manjšin v svojih zahodnih regijah ter namesto tega spodbujala poučevanje v kitajščini v okviru politike spodbujanja asimilacije Tibetancev, Ujgurov in drugih etničnih manjšin ter njihovega vključevanja v večinsko kulturo Han. Ministrstvo za izobraževanje sicer to zanika in pravi, da je glavni cilj zagotavljanje, »da bi učenci manjšinskih skupnosti obvladali in uporabljali temeljni skupni jezik«. Nekateri starši so sicer pozdravili nov zagon za poučevanje kitajščine, ker verjamejo, da bi bilo bolje pripraviti otroke za iskanje zaposlitve ali za nadaljevanje študija na kitajskih univerzah. Vendar so v glavnem nova določila vzbudila zaskrbljenost in razburjenje med domačini, kakršen je Tas-hi, ki so prepričani, da je preživetje njihove skupnosti, etnične identitete in tradicij resno ogroženo. Dejstvo je namreč, da so te skupnosti že doslej ogrožale migracije in ekonomske spremembe , skupaj z represivno politiko oblasti, ki se bojijo etničnega separatizma. Ukinjanje pouka tibetanščine je na tem območju zelo sporno. Najbolj je to opazno na ozemljih daleč od osrednjega Tibeta, v krajih, kot je Yushu, dobrih 600 kilometrov severovzhodno od Lha-se v provinci Qinghhai. V teh krajih, kjer živi približno 60 odstotkov vsega tibetanskega prebivalstva na Kitajskem, je v številnih šolah desetletja potekal pouk samo v tibetanskem jeziku. Poučevali so tudi kitajščino, vendar ponekod samo na nižji stopnji. »To je razlog, da je skoraj vsa inovativnost tibetanske književnosti, filma, poezije in drugih dejavnosti, poleg tega pa večina akademskega pisanja v zadnjih treh desetletjih prišlo prav iz Qinghauia,« ugotavlja Robbie. B. Barnett, zgodovinar Tibeta na univerzi Columbia. Od leta 2012 so oblasti iz Qinghaia in sosednje province Gansu uvedle nov sistem poučevanja, ki je v osnovnih in srednjih šolah skoraj povsem ukinil ti-betanščino kot učni jezik. Načrt je bil starejši, vendar so ga leta 2010 zamrznili za- radi protestov učiteljev in dijakov v obeh provincah in tudi v Pekingu. Šolam so ukazali, naj uporabljajo kitajščino kot učni jezik, kar je privedlo so odpuščanja tibetanskih učiteljev s skromnim znanjem kitajščine. Uvedli so nove kitajske učbenike, o katerih kritiki pravijo, da ne vsebujejo nobenih podatkov o tibetanski zgodovini. V marcu 2012 se je 20-letna študentka Tsering Kyi zažgala v Gansuju in umrla; sorodniki so povedali, da je to naredila, ker je njena šola uvedla kitajščino kot učni jezik. Je ena od 140 Ti-betancev ki so od leta 2009 s samomorom izrazili svoj politični protest. Tri leta kasneje jezni študenti še vedno protestirajo na ulicah. V marcu so študenti uprizorili protest pred prefekturo v Qinghaiu. Krajevne oblasti so trdile, da je proteste sprožil Dalajlama, duhovni voditelj Tibetancev v izgnanstvu in nekakšen agent »zahodnih sil«, ki naj bi prepričal študente, da so začeli »izzivati zakon, uničevati družbo, sabotirati harmonijo in rušiti vlado«. Pred kratkim je na zelo popularnem kitajskem omrežju WeChat krožila peticija z zahtevo, naj kitajske oblasti odprejo osnovno šolo v tibetanskem jeziku v glavnem mestu province Qinghai Xiningu. »Dovoliti 30.000 tibetanskim otrokom, da se učijo svojega maternega jezika in svoje tradicionalne kulture je zelo pomembno vprašanje,« je pisalo v peticiji, ki jo je podpisalo 61.000 ljudi, preden so jo cenzorske oblasti blokirale. Vse je še bolj zapleteno, če pomislimo, da govorimo o deželi, kjer je kitajščina dominantni jezik in kjer bi starši raje videli, da bi se njihovi otroci učili angleščino kot drugi jezik, namesto jezika manjšine. Številni starši v Tibetu so zaskrbljeni, ker njihov jezik in kultura izumirata, vendar kljub temu za svoje otroke preferenčno izbirajo izobraževanje v kitajščini, tudi zato, ker potekajo sprejemni izpiti na kitajske univerze samo v kitajščini. »Starši mislijo, da je kitajščina najbolj pomembna za prihodnost njihovih otrok,« opozarja Phuntsok, menih v samostanu Yushu, kateremu so oblasti zapovedale, naj ukine pouk v tibetanskem jeziku. Vlada sicer trdi, da podpira dvojezično izobraževanje. V praksi pa to pomeni, da je kitajščina učni jezik, manjšinski jezik pa je samo eden izmed predmetov. Tibetanska pisateljica Tsering Woe-ser, ki živi v Pekingu, je povedala, da je v času, ko je živela v Lhasi, stanovala blizu otroškega vrtca, kjer naj bi dejavnost potekala dvojezično. Vsak dan je lahko poslušala otroke, ki so se pogovarjali in peli, vse samo v kitajščini. »V Tibetu se veliko ljudi zaveda, da je to problem; vedo, da morajo zaščititi svoj jezik,« pravi pisateljica, ki se je na lastno željo naučila tibetanščino bo dolgoletnem šolanju v kitajščini. Ocenjuje, da je raven pismenosti v tibetanščini med Tibetanci na Kitajskem padla pod 20 odstotki in še vedno pada. Edino, kar bi zaustavilo počasno izumiranje tibetanščine in drugih manjšinskih jezikov, bi bila zagotovitev manjšinam visoko raven samouprave, ki bi ustvarila jezikom prijazno okolje, podjetništvo in izobraževanje. »To se dogaja vsem manjšinam, ki ne uživajo prave avtonomije,« še pravi Woeserjeva. Kitajska ustava sicer zagotavlja avtonomijo etničnim regijam in določa, da morajo krajevne vlade uporabljati jezike, ki so v splošni rabi. Leta 1987 je Tibetanska avtonomna regija, ki vključuje osrednji Tibet, objavila natančnejša določila, iz katerih izhaja, da bi morala biti tibetanščina glavni jezik v šolah, v vladnih uradih in v trgovinah. Vendar so bi- la leta 2002 ta določila ukinjena. Danes se na vseh območjih Tibeta uradni posli vodijo izključno v kitajščini in zelo pogosti so javni napisi, ki spodbujajo k rabi kitajščine. Ta določila so bila razlog za tibetansko vstajo leta 2008, ko so pro-tivladne demonstracije izbruhnile v Lha-si in se nato razširile po vsemTibetu. »Vlada misli, da imajo ljudje, ki zahtevajo poučevanje v tibetanščini, močnejšo tibetansko nacionalistično identiteto. Vlada misli, da bodo ljudje spremenili svoje mišljenje, če bo učni jezik samo kitajščina,« ocenjuje Woeserjeva. V tibetanski družbi so bili samostani od nekdaj izobraževalne ustanove; menihi in nune so namreč sestavljali elito, ki je bila edina pismena v letu 1951, ko je Kitajska zasedla Tibet. Do pred kratkim so številni samostani še vedno opravljali to vlogo in veliko menihov je bilo dejansko potujočih učiteljev. V zadnjih dveh letih so oblasti ukazovale samostanom, naj zapirajo šole, dejansko pa menihi še vedno poučujejo. Tashi pojasnjuje, da se je v otroških letih naučil brati in pisati tibetanski jezik v osnovni šoli, veliko pa se je naučil tudi od brata, ki ga je poučeval neki menih. Tudi sam se je izobraževal pri menihih in leta 2012 je obiskoval zasebni tečaj tibe-tanščine. Želel je, da bi se tudi njegova nečaka učila v tej šoli, ampak ugotovil je, da so jo morali zapreti. »Moja nečaka želita tekoče obvladati tibetanščino, ampak res ne vem, kam naj ju pošljem. Zanju se bodo naše besede izgubile,« je dejal. NAROČNINA 2016 Nedelja, 20. decembra 2015 1 3 UREDILA: Dušan Kalc in Vojmir Tavčar ZALOŽILA: DZP doo Družba za založniške pobude z enim družabnikom TISK: Sinegraf doo OBLIKOVANJE: Sintesi HUB - Aleš Brce Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji Naslov zbornika ob 70-letnici časopisa vsebinsko povzema to, kar je bil Primorski dnevnik od svojega nastanka do danes: časopis, ki beleži dogajanje v skupnosti, kateri je namenjen, obenem pa tudi poročevalec dogajanja v širšem okolju in v svetu. Od svoje prve številke Primorski dnevnik ni nikoli bil samo lokalni časopis, ampak je želel biti celovitejši informator svojih bralcev in je v mejah svojih možnosti opozarjal na bistvene dogodke in premike v svetu. Tudi v tem pogledu je prevzel dediščino slavnega predhodnika, Partizanskega dnevnika, ki je tudi sredi najostrejše vojne vihre znal biti okno v svet. V sedmih desetletjih se je pristop časopisa nujno spremenil: od prvih let militantnega novinarstva in prizadevanj, da bi Trst postal del Jugoslavije, ko je bil Primorski glasilo OF, do današnjega kulturno in politično veliko šir- šega pristopa, ki odslikava dejstvo, da so v lastništvu, Zadrugi Primorski dnevnik, prisotne malone vse kulturne in politične usmeritve Slovencev v Italiji. Kljub tem razlikam pa je skupni imenovalec vseh 70 let časopisa novinarska poštenost: Primorski in njegovi novinarji so bili večkrat tudi pristranski, vendar niso (in tudi danes ne) nikoli prikrivali zornega kota, s katerega so ocenjevali dogajanje. Mi- vO no no t____i- -«-i- - .............. slimo, da se ta poklicna transparentnost zrcali tudi v zborniku. Sedanji zbornik je različen od tistega, ki ga je ob petdesetletnici časopisa uredil Bojan Pavle-tič. Pregled dogodkov, ki je nujno omejen samo na najvidnejše, je zasnovan po desetletjih. Dopolnjujejo in bogatijo ga zdodovinski del (pregled slovenskega tiska, ki je izhajal v naših krajih od leta 1849 dalje, epopeja Partizanskega dnevnika, liki vidnih novinarjev, ki so soustvarjali časopis, novinarji PD v poročilu marešala tržaške kvesture in drugo), tematski članki (z raznih zornih kotov obravnavajo delo v časopisu in njegov odnos do Slovencev v Italiji), seznami ljudi, ki so od njegovega nastanka z veliko prizadevnostjo soustvarjali časopis, katerega pomen in odmevnost se odraža tudi v čestitkah predstavnikov oblasti. Avtorji se v svojih prispevkih niso omejili samo na preteklost, ampak so upoštevali tudi sedanjost in marsikdaj uprli svoj pogled tudi v prihodnost. Zbornik je namenjen predvsem bralcem Primorskega dnevnika, v zadnjem delu pa so povzetki v italijanščini in angleščini, da bi lahko srž publikacije dojel tudi kdor slovenščine ne obvlada. Vojmir Tavčar 14 Nedelja, 20. decembra 2015 KULTURA / literatura - Nasveti za vse okuse Knjige, ki jih je vredno imeti na domači polici Leto se izteka, pred nami so praznični dnevi, med katerimi je upati, da bomo vsi imeli nekaj več prostega časa - tudi za branje. Zato vam ponujamo prav poseben izbor knjig, ki so zaznamovale leto 2015 in jih je vredno imeti v domači knjižnici: v svoji ali sorodnikovi oziroma prijateljevi, če se boste odločili za knjižno darilo. Prijetno branje! Romani in kratka proza Otroštvo Miha Mazzini, Založba Goga, Novo mesto Avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah, kot delo domiselno podnaslovi pisatelj, med drugim odlikuje pripovedni dualizem, ki se na eni strani kaže kot flash back, psihološki, psihoanalitični, psihoterapevtski nabor posameznih drobcev, s katerimi se avtor, kot že formirana odrasla oseba vrača v čas svojega otroštva, ki ga je preživel pri noni, na drugi strani pa smo priča popisov podob iz sanj, projekcij selektivnega otroškega spomina, ki domala po svoji (otroški) presoji, posamezne fragmentarne prigode, združuje v samosvojo in domiselno romaneskno celoto. Pisanje kot ga je zmožen ponuditi le pisec s kilometrino, kar pa Miha Mazzini brez dvoma tudi je. Ljubezenski odred Desa Muck, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2015 Pet pacientov, pet junakov romana, hospitaliziranih v psihiatrični bolnišnici, se odloči, da bodo združili svoje moči in se uprli norosti moderne družbe. Zato ustanovijo Ljubezenski odred, krajše poimenovan tudi LO ali Odred. Njihova slavna pot je z ustanovitvenim aktom dokončno zapečatena. Asociacija namreč kmalu zaživi tudi zunaj psihiatrične ustanove, saj protagonisti ustanovijo stranko, s katero smo priča preporodu njih samih in kmalu za tem tudi slovenskega naroda. Tudi tokratni roman Dese Muck postreže s prepoznavnim humorjem, s sarkastično zabeljeno politično satiro, ki jo vsekakor ne gre prezreti. Samo pridi domov Andrej E. Skubic, Modrijan založba, Ljubljana Skubic je v delu Samo pridi domov združil vsaj tri prvine, ki v medsebojnem prepletu ponudijo bralcu udarno kombinacijo, politično- gospodarskega tri-lerja, drame ter ljubezenskega romana. V njem osvetli problematiko korupcije, ki je najtrdneje zasidrana v samem vrhu družbeno- politično- gospodarskih elit. Pri popisih ga ne žene zgolj enoznačna etična igra v smislu »to je prav- to ni prav«, temveč odpira večplastna vprašanja številnih moralnih dilem. Roman Samo pridi domov je letošnji prejemnik nagrade kresnik. Andrej E. Skubic ga je za svoje literarne stvaritve prejel že tretjič. B52 Dušan Čater, Založba Litera, Maribor Protagonist Karel Koher se sooča s krizo. Osrednji problem njegovega soočanja je v prvi vrsti nedefiniranost. Junak je vsaj fiktivno (predvsem prek tv ekrana) vpet v svetovno, evropsko in slovensko krizo, na realnem področju pa se ga bolj, kot si sam sebi priznava, dotika družinska, alkoholna in predvsem osebnostna kriza srednjih let. Dušan Čater (1968) je dobro poznano nedolžnih in o takih, ki popolnoma zamajejo junakovo in še kakšno življenje. Zgodovinsko čtivo: Spomini in sanje Kristine B. (Ljubljana 1941-1945) Blaž Vurnik, Zoran Smiljanič, Muzej in galerija mesta Ljubljana, Ljubljana 2015 Strip Spomini in sanje Kristine B. je zgodba o okupirani Ljubljani, o ljudeh in življenju v času naci-fašistične okupacije. V prvi vrsti gre za osebno pripoved, ki pa ob tem ponuja tudi objektivno realistično sliko medvojnih dogodkov. Pri stripu je poleg av- ime na slovenski literarni sceni, na kateri se je pred več kot desetletjem uveljavil z odmevnim delom Ata je spet pijan. Za zbirko kratke proze Džehenem je leta 2012 prejel nagrado fabula. Moč lažnega Milan Dekleva, Žiga X Gombač, De-sa Muck, Barbara Simoniti, Mojca Kumerdej, Beletrina, Ljubljana Knjiga z naslovom Moč lažnega, v kateri se s kratkimi zgodbami predstavlja pet priznanih slovenskih literarnih ustvarjalcev, je nastala kot kolateralni produkt letošnje Fabule in velja tudi za prvo v dvanajstletni zgodovini festivala. Pet kratkih zgodb se vrti okrog skupnega imenovalca - laži. Protagonisti so bodisi v vlogi lažnivcev ali nalaganih. V svojih prigodah odkrivajo drobne osebne laži, zamolčane družinske skrivnosti ali pa novodobne, s kapitalistično logiko podkrepljene epohalne tragedije. Moč lažnega je knjiga o malih in velikih lažeh, o tor- ja teksta Blaža Vur- nika sodeloval tudi Zoran Smilja-nic, prekaljeni stripar, pripadnik t.i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa. Prezreti ne gre njegovega občutka za detajl, ki se odraža tako v upodobitvah protagonistov samih, kot tudi medvojne Ljubljane, z vsemi osrednjimi ulicami, trgi in zgodovinskimi dogodki. Albert Sirk uredila Alina Carli, prevod: Paola Lucchesi, Založništvo tržaškega tiska, Trst Pričujoča dvojezična monografija, ki je sad večletnega raziskovalnega dela, je poklon krajinarju, marinistu in izjemnemu likovnemu umetniku Albertu Sirku (1887-1947). Spremno besedilo so prispevali umetnostni zgodovinarji Mil-ček Komelj, Vid Lenart in Alina Carli, delo pa dopolnjuje pester nabor dokumentarnega in slikovnega gradiva, ki prikaže celostno paleto umetnikovega ustvarjalnega opusa. (Tudi) s pomočjo pričujoče monografije se njegovim stvaritvam le odpira pot tako med laično in strokovno javnost, kot tudi med velikane slovenske umetnosti 20. stoletja, kamor Sirk zagotovo sodi. S puško in knjigo (Narodnoosvobodilni BOJ SLOVENSKEGA NARODA 1941- 1945) Božo Repe, Cankarjeva založba, Ljubljana V knjigi S puško in knjigo avtor na celosten način prikaže prelomne dogodke pred, med in neposredno po drugi svetovni vojni, ki so bistveno zaznamovali dogajanja na slovenskem ozemlju. Delo odlikuje relevanten pregled vzrokov in posledic vojnega nasilja, fenomena in edinstvenosti slovenskega partizanskega odporništva, tako znotraj domačega, kot tudi jugoslovanskega prostora in prostora takratne okupirane Evrope. Repe na svoje mesto postavi vlogo Katoliške cerkve, kakor tudi kolaborantov. Delo dopolnjuje pester nabor dokumentarnega gradiva, od katerega naj bi bila več kot polovica sploh prvič javno objavljena. Moje življenje Virgil Gomizel, Mladika, Trst Moje življenje je življenje Virgila Gomizela, ki je kot mlad fant iz rodnega Križa pri Sežani bil deležen fašističnega preganjanja, se kasneje priključil partizanskim vrstam v boju proti nacizmu in bil po drugi svetovni vojni obsojen in poslan na »družbeno koristno delo« na Goli otok. Po odsluženi kazni je zapustil Jugoslavijo, se najprej preselil v Trst in kasneje preko Nemčije odšel v Avstralijo, kjer živi še danes. Moje življenje je prepričljivo in pretresljivo podana trpka zgodba o treh totalitarizmih in izselje-ništvu, zapisana iz prve roke. Življenjska zgodba, ki si zasluži filmsko upodobitev. OČETNJAVA Nina Bunjevac, prevedla Maja Novak, Modrijan založba, Ljubljana Kako v današnjih časih pisati o terorizmu? Kako danes sploh napisati zgodbo o očetu, ki je terorist? V delu Očetnja-va smo priča zgodbi jugoslovanske polpretekle zgodovine o emigrantski teroristični skupini v Kanadi, ki jo poda hčerka enega izmed članov te združbe. Osrednji lik Očetnjave je Petar Bunjevac, ki je v petdesetih letih minulega stoletja prebegnil iz Jugoslavije v Kanado in se tam pridružil teroristični skupini Srbskega mladinskega gibanja Očetnajava. Roman v stripu Očet-njava (Fatherland) je prejemnik številnih priznanj, med drugim sta ga Guardian in New York Times uvrstila med deset najboljših stripov minulega leta. Otroška in mladinska literatura: Zbrane pravljice in pripovedke Fran Milčinski, Založba Sanje, Ljubljana V delu Zbrane pravljice in pripovedke je predstavljeno skupno štirideset pravljic, petintrideset butalskih humoresk, Boriška pripovedka v trinajstih epizodah in devetnajst zgodb kraljeviča Marka. Zbirko dopolnjujejo izvirne ilustracije petih ilustratorjev, tržaškega ustvarjalca Gvida Biriolle, dobro poznanega Ivana Vavpotiča, legendarnega Maksima Gasparija ter dveh sodobnih avtoric: Suzi Bri-celj in Ane Razpotnik Donati. Fran Mil-činski (tudi) s pomočjo v knjigi zbranih del le dobiva pozicijo, ki mu kot izjemnemu piscu (tu mislimo v prvi vrsti na njegove Butalce) zagotovo tudi pripada. Tri lune Zoran Šteinbauer, Založba Miš, Dob Tri lune je intimna izpoved podana v obliki triptiha. Gre za zgodbe treh junakov, ki vsak na svoj, praviloma travmatični način doživljajo življenje in svet okoli sebe. Prva protagonistka romana je Delfina, na prvi pogled, drobno, krhko dekle, ki jo zaznamuje trpko življenje na kmetiji. Naslednji junak romana je Adam, ki je nadvse srčen fant, žal pa mu njegova glava ne služi najbolje. Tretji in hkrati zadnji protagonist romana je ostareli psiholog Krištof, ki je odsedel dolgoletno zaporno kazen, in katerega življenjska zgodba je tesneje povezana z zgodbo deklice Delfine, kot bi sprva mislili. Roman o treh junakih, na katere bolj kot zlato sonce, sije bleda luna. Avtobus Rose Parks Fabrizio Silei, Maurizio A. C. Qua-rello, prevod Dejan Rajčič, Založba Sanje, Ljubljana, 2015 »Samo za belce,« je bil napis, ki je temnopoltim v ZDA onemogočal vstop v bare, restavracije, javna stranišča, šole, kinodvorane, na plesne prireditve in nenazadnje prepovedoval sedenje na avtobusih. Rosa Parks se je tej rasistični prepovedi uprla. Sedla je na sedež v avtobusu in odklonila vstati belcu, ki je stal poleg nje. Dogodek je bil za takratni čas nezaslišan. Sodišče je leto dni po njenem uporu rasno razlikovanje razglasilo za nezakonito. Nadvse aktualno delo (tudi) o tem, kako vedno obstoji vsaj kašen avtobus, ki pelje skozi življenje vsakogar izmed nas. Za ljubitelje dobre hrane: Konzum : cvetober prehranskih obratov na osnovi tedenskih poročil med letoma 2010 IN 2014 Boštjan Napotnik, Mladina, Ljubljana V tokratni četrti izdaji Konzuma so predstavljeni najboljši gostilniški obrati, geografsko razdeljeni na štiri regije, od katerih je zajeten del posvečen zahodnemu delu slovenskega prostora. Pri tem je seveda odveč pripomniti, da se avtor ne ozira na nekdanje meje in se pridno masti po oštarijah ter kantinah domala celotne Istre in »trattorijah« ter agroturizmih Krasa. Zmohtno zabeljen tekst in estetsko dovršene fotografije so delo Boštjana Napot-nika, priročno kartografijo sta pripravila Peter Pehani in Urša Kanjir, ilustracije pa so delo legendarnega Tomaža Lavriča. Obvezen vodnik za vse prave gurmane. RobiŠabec £ N D- Ft E J S SrUI::C / 5ož\cuc «Urilo. dobite VSaM