PbStnlna plačana v gotovini« Leto LXTV., št. 2*9 L]ttbl)ana, petek 9. oktobra I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje m praznike, — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO'iN UPRAVN13TVO PODRUŽNICE: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst d. Din 3.—, večji Inserati petit _ _____ , A ^ A K nUk „ . MARIBOR, Grajski trg fit. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 140, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« UIBLIA«A, ivnaiijeva ouca sv. o NOVO MESTO, Ljubljanska t, teL St 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — r_ n velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubi jam št. 10.351. SESTANEK LAVALA IN HOOVRA Anglija želi sodelovati pri razgovorih v VVashingtonu — Francoski demanti o miljardnem posojilu baselski banki ^artz, 9. oktobra Program za potovanje ministrskega predsednika Lavala v Zedi-njene države je v glavnih obrisih že določen in objavljen. Ministrski predsednik Laval odpotuje 16. oktobra dopoldne iz Pariza ter se bo po sprejemu v mestni upravi v Le Havru vkrcal popoldne na parnik ►De de France«. Parnik bo prispel v ne\v-vorško luko 22. oktobra ob 7. zjutraj. Laval bo ostal le nekaj ur v Newyorku ter se bo udeležil sprejema v mestni hiš!, že ob 13. bo odpotoval z vlakom v Wash'ng-ton. Njegovo bivanje v ameriški prestolici bo trajalo do 26. oktobra. Takoj po prihodu Lavala bo 22. oktobra obed v Bel! hiši, pri katerem bo prisotna tudi francoska delegacija pod vodstvom maršala Petama, ki se udeležuje svečanosti ameriške osvoboditve. Dne 23. oktobra bo Laval kot osebni gost na obedu pri predsedniku Hoovru v Beli hiši. V soboto 24. oktobra bo državni tajnik Stimson priredil na svojem posestvu v Woodleyu obed, v nedeljo 25. oktobra pa garden - party. Odhod Lavala iz Washingtona je določen na 26. oktobra ob 8.30 dopoldne. Svoj povra tek bo za kratek čas prekinil v Filadelfiji da da državnemu svetu priliko za pozdrav. Ob 16 .uri se bo Laval zopet ukrca! na isti parnik, ki bo med tem čakal v New-yorku Pariz, 9. okt Lavala bodo spremljali v Ameriko zastopniki zunanjega ministrstva Jean Poul Boncour, nečak socialističnega senatorja, finančni ataše londonskega poslaništva Rueff, direktor v finančnem ministrstvu Bizot in predsednik pariške trgovske zbornice Boisson ki ga je spremljal tudi na potovanju v Berlin. New York, 9. oktobra. Glede na vesti nekaterih listov, da bi moglo priti do od- goditve sestanka Lavala m Hoovra za nekoliko tednov, ker se ameriški parlament še ni sestal, niti ni še odobril prejšnjega Hoovrovega predloga za moratorij Nemčiji, v Beli hiši izjavljajo, da službeno o tem ničesar ne vedo Vsekakor je dejstvo, da Hoover 9 6vojimi predlogi o podaljšanju nemškega moratorija za 6edaj noče priti pred parlament, ker 60 se na nedavni nočni konferenci v Beli hiši ugledni po* litiki republikanske in demokratske stranke izjavili proti vsakemu podaljšanju moratorija. Pariz, 9. oktobra. »Petit Parisien« poroča, da je angleška vlada podvzela korake v Washingtonu, da bi bila tudi Anglija povabljena na konferenco Hoovra in Lavala. Pariz, 9. oktobra. Ameriški poslanik Edge je na banketu. ki ga je priredil 3>New York Herald«, govoril o bližnjem sestanku predsednika Hoovra in francoskega ministrskega predsednika Lavala. Izjavil je, da se pričakuje važen preokret v francosko-ameriških odnošajih. Razgovori naj bi dali obema republikama, ki imata mnogo skupnih interesov, skupno podlago, na kateri bi obnovili svet. Za blagostanje sveta je potrebno da obe državi ugotovita, v katerih točkah se strinjajo nujni interesi. Na sestanku med Hoovrom in Lavalom se bo našla podlaga razumne obširne antante med Zedinjenimi državami in Francijo, ki bo slonela na dejstvih in katere kasnejši cilj bo obnova sveta. Od tega sestanka se ne smejo takoj pričakovati Čudeži, vendar pa se tudi od njega ne sme pričakovati premalo. Poslanik je končal svoj govor s pozivom časopisju k sodelovanju. Pariz, 9. oktobra. V dobro poučenih pariških finančnih krogih označujem inozemske vesti o namenu potovanja Burges-sa. podguvernerja nesvvorške Federalne re* Osnovanje balkanskega tobačnega trusta Po dogovoru turških in grških državnikov v Atenah naj bi se osnoval tobačni trust med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo brez Jugoslavije Atene, 9. oktobra. AA. V zvezi z grško-turškim predlogom o osnovanju skupnega trusta za prodajo grškega, turškega in bolgarskega tobaka prinaša list »Eleiteron Vi-ma« vest, po kateri sta zunanji minister Mihalakopulos in minister pri predsedništvu vlade Papadatos že imela prvi sestanek, na katerem sta razpravljala o ustvaritvi omenjenega trusta. Toda na žalost, pravi list sta se sicer res Grčija in Turčija sporazumeli, da skličeta v ta namen posebni kongres, ne ve pa se še doslej, kakšno stališče zavzame Bolgarija. Bolgarska vlada namreč doslej še ni odgovorila o vstopu v ta trust. Ce bi bolgarska vlada to odklonila, so grški odgovorni krogi mnenja, da bi morali Grčija in Turčija sami ustanoviti ta trust. Kar se Jugoslavije tiče, pripominja list, ni bila povabljena v ta trust, ker Jugoslavija nima tako zvanega orientalskega tobaka. Grčija sama tudi ne bi mogla iti v trust, če ne bi pridobivala tobaka v vzhodni Kakedoniji in TrakijL Izredna pooblastila avstrijske vlade Vlada je pooblaščena za izpreminjanje zakonov za zaščito gospodarstva Dunaj. 9. oktobra, AA. Avstrijska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme za dobo izjemnega stanja nastalega zaradi splošne svetovne gospodarske krize, v sporazumu z glavnim parlamentarnim odborom izdajati uredbe o izpremenitvi zakonov v svrho zaščite gospodarstva. Po tem zakonskem načrtu bo vlada imela pravico izdajati uredbe o denar-stvu in predpisovati kazni za prekršitve vladnih predpisov. Narodm svet je že včeraj sprejel ta zar-kon, in sicer soglasno z določbo, da ostane v veljavi do 31 marca 1. 1932. Prav tako ga je odobril zvezni svet, in sicer brez debate. Volilna borba v Angliji Volilni proglas konservativne stranke — Konservativna stranka zahteva uvedbo zaščitnih carin za Izenačenje trgovinske bilance dolgov, reparacij, razorožitve, neenakomerne razdelitve zlata in finančno stanje vseh držav. Baldwin zaključuj«, da bi zaščitne carine izboljšaje gospodarski položaj Anglije in prisilile druge države do znižanja svojih carin. Konzerva ti vna stranka bo pri volitvah postavila približno 500 kandidatov. Približno enako število bo postavila tudi delavska stranka Pristaši Macdonalda, ki so izstopili iz delavske stranke, bodo 6topili pred volilce s približno 30 kandidati. London, 9. okt. Baldwin je 6noči objavil volilni manifest konzervativne stranke, ki pravi med drugim: Izenačenje angleške trgovske bilance 6e bo najhitreje in najučinkoviteje doseglo z zaščitnimi carinami. Obupni položaj angleškega poljedelstva zahteva nujno uvedbo kvotnega sistema, jamstvo za cene žita in odstranitev inozemskega dumpinga. Manifest zahteva na koncu uvedbo gospodarske enotnosti v vsem britanskem imperiju. — Proučiti se bodo morala vprašanja vojnih Ponesrečeno poštno letalo » Bremena« Halifa*. 9. oktobra. Pred dnevi je izginilo poštno letalo parnika »Bremen«, ki je bilo izstreljeno z njegovega krova s pomočjo katapulta. Sedaj so ga našli v bližini obale globoko zaritega v blato. Našli bo tudi enega letalca, vendar pa ne poročajo, ali je mrtev ali živ. Tudi ni znano, kaj se je zgodilo s pilotom in mehanikom Francosko-nemški odbor Pariz, 9. oktobra. AA. V francosko-nemški gospodarski komisiji bodo poleg drugih francoskih zastopnikov kot člani: državni podtajnik pri predsedstvu vlade Gignoux, p od ravnatelj za trgovstvo v zunanjem ministrstvu Coulondre, ravnatelj v ministrstvu za delo Picquenard, ravnatelj v trgovinskem ministrstvu Elbel in ravnatelj v kmetijskem ministrstvu Leaage. zervne banke v Evropo kot popolnoma neverjetne. Med drugim zagotavljajo, da ni bilo nikdar govora med Federalno rezervno banke v New Yorku in Francosko banko o morebitnem osnovanju mednarodne valute, niti o osnovanju zlate zaloge v višini milijarde dolarjev s pomočjo obeh bank, ki naj bi se izročila banki za mednarodna plačila v BasJu ter uporabila za operacije gotovih osrednjih novčaničnih bank, kakor tudi ne o načrtu 6plošne de-valorizacije valut. Finančni krogi izražajo mnenje, da bri Francoska banka v primeru, ako bi ji v sedanjem položaju predložili take predloge, odklonila res 10 razpravljanje o njih. Pristavljajo, da potovanje Burgessa vsekakor ne bo imelo drugega namena, kakor da na mestu prouči finančni in gospodarski položaj evropskega kontinenta. Hoover proti kreditom državam s prevelikimi vojnimi izdatki VVashjngtoii, 9. oktobra. Predsednik Hoover je včeraj otvoril panameriški kongres z velikim govorom o svetovni gospodarski krizi. Med drugim je izjavil, da se ne sme kreditirati denar za izenačenje proračunov državam, ki so preobremenjene z vojnimi izdatki. Dotok denarja v take države mora prenehati, kar bi bilo najboljše sredstvo za preprečenje novih vojn. 2e pred petimi leti, je dejal Hoover, sem postavil to tezo. Svet bi danes stal mnogo bolje, ako bi se takrat poslušal moj nasvet. Amerika stoji na stališču gospodarske inicijative, ki mora ostati zadeva privatnega kapitala Vlade bi morale izvrševati samo regulativne funkcije ter le takrat posredovati, ako nastane slab položaj, ki ga dotična država ni zakrivila. Glede na to imajo vlade m privatna gospodarstva različne naloge in razlika se more upoštevati tudi v mednarodnih zadevah. KatasfroSalna eksplozija Varšava, 9. oktobra. Včeraj ob 19. se je dogodila v Gdinvji v skupini hiš zavarovalne družbe za duševne delavce težka eksplozija. Eksplozija se je dogodila v skupini hiš, ki je bila šele nedavno zgrajena za milijon zlotov. Eksplodirala je naprava za plin. 14 stanovanj je bilo popolnoma demoliranih. Do polnoči so potegnili iz razvalin tri trupla. Šest trupel je še pod razvalinami. Sedem oseb je deloma smrtno nevarno ranjenih. Poškodovanih je bilo tudi mnogo hiš v bližini. Noblova nagrada za književnost Stockholm, 9. oktobra. AA. Letošnja Noblova nagrada za književnost je bila podeljena švedskemu pesniku dr. Eriku Karfeldu. Nagrajeni pesnik je umrl maja meseca Obveznost telesne vzgoje v ČSR Praga, 9. oktobra. AA. češkoslovaška vlada je sestavila zakonski načrt o obvezni telesni vzgoji. Ta vzgoja bo obvezna za moške od 16. do 24. leta, za ženske od 6. do 21. leta Izvedba bo prepuščena občinam Država bo poskrbela za primemo število učnih moča in bo odgovarjala za nezgode Razen tega bo vlada ustanovila državno visoko šok) za telesno vzgojo. Nemški krožni polet preko Evrope Berlin, 9. oktobra. AA. Nemški aero-kiub prirodi prihodnje leto let okrog Evrope. Doslej so se prijavili letalci iz Nemčije, Anglije, Belgije, Francije, Španije, Švice, Češkoslovaške, Italije, Danske, Nizozemske, Avstrije, švedske !n Turčije. Progo bodo določili decembra meseca. Njena dolžina bo znašala 6 do 7 tisoč k'~» metrov. Bržkone bo šla proga preko ozemelj vseh sodelujočih držav. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2256.65 _ 2263 49, Bruselj 782.64 — 785, Curi h 1098.45 —' 1101.75, London 211.86 — 219.36, Newyork ček. 5589.63 — 5606.63, Pariz 220.68 _ 321.34. Praga 166-86 — 166.36, Trst 284 67 — 290^7. INOZEMSKE BORZE Čarih, 9. oktobra. Pariz 20.09, London 19.00, New Tork 510, Bruselj 71.25, Milan 26.30, Madrid 46, Amsterdam 205.50, Berlin 119, Sofija 3.70, Praga, 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. Nacionalizacija imetja v Španiji Razlastitev imetja v socialne namene proti odškodnini ni izgredi — Državni primanjkljaj Komunistič- Madrid, 9. oktobra. AA. Ustavotvorna skupščina je sprejela člen nove ustave o lastnini. Po tem členu mora biti vsaka lastnina in posest podrejena interesom gospodarstva ter mora kriti z ustavo in z za koni uvedena javna bremena. Zato so dovoljene razlastitve v socialne namene proti primerni odškodnini. Izjeme so d-ovo Ijene le, kadar parlament sklepa z absolutno večino glasov. Madrid, 9. oktobra AA. V pokrajini Cordoba je kakih sto poljskih delavcev zasedlo več posestev. Vodili so jih komunistični hujskači, živino so zaklali, zemljo pa si razdelili med seboj, šele po prihodu močnih policijskih oddelkov je bil vzpostavljen red. Madrid, 9. oktobra. AA. Finančni minister je izjavil, da bo znašal primanjkljaj letošnjega proračuna 3,425.000 funtov. Japonska okupacija v Mandžuriji Japonci pošiljajo v Mandžurijo nove čete — Skrajna napetost na Daljnem vzhodu Peking, 9. oktobra. Vojaška zasedba Mandžurije po japonskih četah se nadaljuje. Japonci so poslali v Mandžurijo vse vrste orožja in letala, težko in lahko artiljerijo ter vodijo pravcato osvajalno vojno. Težka artiljerija se koncentrira zlasti v okolici Mukdena. Japonci silijo kritajske uradnike, da pospešijo oddajo vsega orožja in municije. Japonski uradniki obljubljajo domačemu prebivalstvu zmanjšanje davkov, ako bi se podvrgli japonskemu gospodstvu. Za sedež nove pokrajinske vla- de je določen Cangša. Pri obstreljevanja mesta je bilo 25 oseb ubitih, med njimi to-di več inozemcev. Šanghai, 9. oktobra. AA. Japonski generalni konzul je sporočil kitajskemu velikemu županu v Šanghaju, da bo morala japonska vlada sama poskrbeti za varnost svojih državljanov v Šanghaju, če bi se zanje ne zavzele kitajske oblasti. Pristavil je, da smatra japonska vlada protijaponsld pokret v Sanghaju za sovražno dejanje. Uboj v Pokleku pri Sevnici Jože Romih iz Zabukovja zabodel svojega prijatelja Franca Kunška iz Tmovca Sevnica, 9. oktobra. Kakor je >Jutro< že včeraj kratko poročalo, se je v sredo zjutraj javil na jrož-niški stanici v Planini nad Sevnico delavec Jože Romih iz Zabukovja in prijavil, da je z nožem sunil dvakrat v prsa posest-nlkovega sina Franca Kunška iz Trnovca. Nesrečni Kunšek je pol ure pozneje iz krvavel. Orožniki so Romiha aretirali, včeraj je pa odšla na kraj zločina sodna komisija. O uboju nam poročajo iz Sevnice: V sredo zvečer so meli proso na domu posestnika Jožeta žuliča v Pokleku št. 35, občina Blanca Proso sta mela tudi 231etni posestnikov sin France Kunšek In 231p>t.i delavec Jože Romih. Po delu okoli 22. je prinesel gospodar vsem 13, ki so pomagali meti proso, tri litre mošta in tri litre hruškovca. Pili so do 23., nakar so odšli domov. Ko je šla gospodarjeva hčerka Ana s skednja, sta odšla tudi Romih in Kuušok. Romih je šel za Ano v sobo, pa se je takoj vrnil. Zunaj ga je čakal Kunšek, k! je bil njegov prijatelj. Za hišo sta se pa začela prijatelja naenkrat prepirati zaradi dekleta Beseda je dala besedo in že se je zasvetil nož v Romihovi roki. Sunil je Kunška večkrat v prsa in mu zadal dve smrtni rani. žuličeri so čuli krik in vik za hišo in ko je prišel hišni gospodar za hišo, je našel Kunška v travi nezavestnega in v mlaki krvi. Odpel mu je suknjič in razgalil srajco ter opazil na desni strani prs globoko rano, druga je pa zijala na levi tik nad srcem. Vsaka pomoč je bila zaman, nesrečni Kunšek se ni več zavedel in je kmalu izdihnil. Ubijalec je pobegnil, pa se je v sredo zjutraj sam javil na orožniški postaji. Izpovedal je, da ga je Kunšek najprej napadel in da se je branil. To pa najbrže ne bo res, kajti Romih Je znan kot velik nasilne* in razgrajač, imel je tudi vedno velik nož pri sebL Iz Sevnice je odšla včeraj v Poklek sodna komisija, v kateri so bili zdravnik dr. Turk in dr. Mušič, ter okrožni sodnik dr. Orožen. Komisija je ugotovila, da je bil Kunšek večkrat zaboden, kajti imel je prerezan suknjič na mnogih krajih. Obe rani na prsih sta bili smrtni in Kunšek je izkrvavel Včeraj dopoldne so orožniki Ro mina izročili okrožnemu sodišču v Sevnici. Se dva junaka noža Ljubljana, 9. oktobra. Zadnji teden je zopet v znamenju pobojev in pokoljev. Nastopil je pač čas trgatve, preobilica zaužitega mošta razburja duhove m posledica so prepiri in pretepi. Sooči so morali v ljubljansko bolnico pri peljati novo žrtev janaka noža m sicer 261etnega Lovra skrjanca, sina posestnice ia Iške vasi pri Cerkljah. Bil je »noč! v neki gostilni v Gorjah pri Kranju, kjer je bila zbrana večja dražba fantov, med njim: tudi neki Josip Jereb. Med fanti je kmalu nastal prepir, začeli so se tudi pretepati. Škrjanc jih je pa hotel pomiriti. Nič hudega sluteč, je rekel Jerebu: — Saj se ni treba prepirati, lahko se tudi drugače pomenimo. — Kaj te pa briga? se je zadri nanj Jereb in ga sunil z nožem v hrbet, da se je škrjanc nezavesten zgrudit Sunek Je bil zelo nevaren in so morali Škrjanca se snoči prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Delavec Vinko Pavšič iz Ljubljane je Sel snoči z nekim drugim delavcem po Celovški cesti proti Dravi jam. Pred gostilno pri Kosu ga je ustavil železolivar France Nagode in ga brez vsakega povoda sunil z nožem desno roko. Pavšič je odhitel na bližnjo policijsko stražnico, kjer so ga za silo obvezali, ker *pa je bila poškodba zelo težka, so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico. Pavšič je izpovedal, da je Nagode zahteval, naj da za liter vina, ker je pa to odklonil, ga je sunil z nožem. Nagodeta policija še ni izsledila. Tragična smrt neznane starke Ljubljana, 9. oktobra, Davi okrog 8. je bila reševalna postaja v Ljubljani telefon i čno obveščena z Grosupljega, da pripeljejo z jutranjim dolenjskim vlakom v Ljubljano, neko zenico, ki jo je baje povozil vlak blizu Ribnice in jo težko poškodoval. Reševalna postaja je k prihodu vlaka poslala pred glavni kolodvor svoj avto, na katerega so res naložili približno 60-letno staro nezavestno ženico. Starka je imela izbite vse zobe in je bila videti težko poškodovana. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnico, kjer je pa nesrecnica okrog 11. dopoldne umrla, ne da bi se zavedla. Kdo je neznanka, še ni ugotovljeno. Uprava bolnice prosi vse, ki bi vedeli kaj o ponesrecenki, naj ji spo roče. Nesreče Ljubljana, 9. oktobra. Silva Ste miša, 22-letna blagajni čarka, stanujoča na Hranilniški cesti 11, se je včeraj dopoldne peljala s tramvajem in je pri magistratu izstopila. V hipu, ko je izstopila, je privozil mimo tovorni avto in jo podrL Avto ji je šel dvakrat čez levo nogo. Ster-niševo so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima najbrž nogo nalomljeno, natančna poškodba pa bo razvidna po rontgo-nizriranju. 51-letni zidar, zaposlen pri inž. Dukiču v Hrastniku, je včeraj padel z zidarskega odra in si poškodoval desno roko. Najbrž st jo je zlomiL — Zofija Lajovic, 23-letna delavka iz tovarne >Saturnus«, je snoči med delom zašla z desno roko pod stroj in je zadobila take poškodbe, da fe morala v bolnico. — Matija Zabernik, 60-letnti delavec tz Županje njive pri Kamniku, je včeraj valil sode, težak sod se mu je zavalil na desno nogo in mu jo zlomiL agVLJENJE IN SVET« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. oktobra 1931 Tromostje je dograjeno Porabili so 2200 m3 betona in 23.000 kg železa — Lepa izprehajališča pod ploščadmi Ljubljana, 9. oktobra. Včeraj popoldne so postavili na tro m cvrtju okrašene smreke; ob 10. so zbetont-rali zadnjo ploščo, tromostje je v glavnem dograjeno. Mlaji oa tromostju nas ne opominjajo le, da je opravljeno veliko in težko delo, temveč tudi, da smo dolžnj izreči priznanje in pohvalo vsem, ki so sodelovali pri gradnji in ne v najmanjši mori ročnim delavcem. Tromostje so zaceli graditi v začetku aprila. Najprej so zgradili na desni strani starega mo3tu stebre in oporni zid za ploščo, ki zdaj krije prostorno podzemlje, kjer bo transformator. Najtežja dela so bila betoniranje opornikov za nova mostova in kopanje temeljev. Ni lahko kooali ■ \>m metrov globoko pod strugo v vodi in blatu, ki je ^cralo delavcem češče čez kolena. Najprej so zbetonirali opornik za desni most na levem bregu. Oporniki so zelo masivni in so porabili za posameznega od 200—300 m3 betona. Čeprav je bilo kopanje temelja za opornik desnega mostu zelo težko, vendar se ne more niti primerjati s težkočami, ki so jih morali premagati pri gradnji ostalih opornikov. Na desnem bregu sta namreč opornika v bližini hiš. Zlasti nevarno je bilo kopanje temelja za opornik pri Maverjevi hiši. Tu so kopali temelj 11 m globoko pod cestiščem. Teža hiše pritiska tudi na nabrežje ir tudi tam, kjer so morali porušiti stari ©brežnj zid in podkopati opornik starega mostu, da so lahko zbetonirali opornik za j novi mo>t. Ako bi dobro ne podpirali nabrežja sproti pri kopanju temelja, bi se gotovo sesulo v Ljubljanico, pa tudi hiša bi se nekoliko sredin, kar bi imelo prav resne posledice. Skoraj vedno se pokažejo v zidov-ju hiš razpoke, ako kopljejo v bližini njihovih temeljev. Na MaJerjevi hiši se ni pokazala najmanjša razpoka,, kar nam dokazuje, kako vestno in prevdarno so gradili bližnji opornik. Tudi pri desnem opornika, na desnem bregu, je šlo vse po sreči. Na desnem bregu so zbetonirali za oporniki vseh treh mostov v nabrežju glavni kanal in, ker niso smeli popolnoma zapreti prometa na starem mostu, niso prekopali ceste za kanal, zaio so pa izvrtali pod njo med novima cpornlkoma rov ter tako zbetonirali kanal. Na bregu pri kopanju temeljev opornika za levi most jim je pa grozil Prešeren, da se zvrne nanje. Temelj so izkopali namreč tik ob spomeniku, spomenik pa stoji na razvalinah hiše. Prešeren bi jim torej lahko temeljito prekrižal račune, če bi ne bili dovolj previdni in spretni. Zdaj stoji spomenik trdno ter varno kot za večne čase, saj je ob njem močno oporno zidovje in tudi ga bare nihče več ne namerava prestavljati. Ako bi zgradili samo mostova ter bi ne bilo z gradnjo tromost ja v zvezi še toliko drugih del, bi rabila samo polovico časa kot sicer, v dveh mesecih in pol bi lahko tro-rnostovje že odprli. Tako so par morah* opraviti kanalizacijska in druga zamudna in teža vna regulaČna dela. Na levem bregu so morali zbetonirati del obrežnega zidovja, nekaj so ga pa morali podreti in zopet zgraditi zaradi novih mostov in izpeljave kanalizacije. Na levem bregu so zbetonirali glavni kanal v dolžini okrog 40 m, obenem so pa tudi podbetonirali opornik starega mostu, ker je kanal zgrajen tik ob njem v strugi. Opornike starega mostu je treba podbetoni-rati, ker bo struga precej poglobljena. Vendar pa jih zdaj ne bodo, ker jim primanjkuje drobiža in se še tudi ne ve, kdaj bodo poglobili strugo. Precej dela je bilo tudi z gradnjo podzemskih stranišč, obrežnih verand in drugih prostorov pod mostovi. Na desni strani bo moško stranišče, pod Prešernom pa žensko. (Malo čudno, ne?) Prvotno so nameravali zgraditi straniščne prostore za oba spola pol v obeh straniščih, zdaj je pa stvar urejena povsem enakopravno. Obrežne verande so med i o ob mostovih. Zbetonirali so 3 m široke plošče, s čimer se razširi nabrežje, odnosno mostišče z lepo ploščadjo, ki jo ograde z balustrado, kakršna bo na vseh treh mostovih in stopnicah. Pod ploščadjo pa nastane iep hodnik ali veranda, ki se odpira proti strugi. Na desnem nabrežju ob novih mostovih sta ploščadi dolgi po 9 m, ploščad ob Prešernu pa 12 ni. Te ploščadi nameravajo v blišnjj bodočnosti še podaljšati proti jubilejnemu mostu. Tako nastanejo pod ploščadmi lepa izpre-hajališča, zgoraj bo pa dovolj prostora za tržne lope. Čeprav je bil včeraj že »likoft, vendar Je še precej majšega dela, končano je pa vse betoniranje, betona ne bodo več rabili. Kako veliko delo je gradnja tromostja, nam povejo številke o porabljenem materijalu. Porabili so 2200 m3 betona in 23.000 kg železa. 2200 ar1 betona bi lahko tvorilo 13X13X13 m razsežno kocko, prostornino, ki jo zavzema precej velika hiša. Stranska lica novih mostov bodo še ob-klesali (>štokali<), da bodo mostne konstrukcije na zunaj umetno-kamenite in svetle barve kot je umetno-kamenita ograja. Mostišča bodo Še tlakovali, na novih mostovih bo asfaltni tlak. Poleg tega bodo še postavili ograjo, kjer je še ni in opravili razna dela v podzemeljskih prostorih. S tromostiem bodo gotovo zadovoljni celo Ljubljančani ... do imajo Zajezeno Gradišče Po težkih bojih in nadlogah je mestna občina končno vendar zbrala denar za Luckmannovo hišo v Gradišću, da bi razširila tisto nesrečno sotesko, ki je bila nevarna tako za vozove kakor za pešce tudi, predno je stekel tramvaj. Hvaležni smo občini za cestno železnico, še bolj pa morda za razširjenje prej preozke ceste", ki po njej teče skoraj ves promet s Tržaške ceste v središče mesta. Res smo nekaj časa uživali blagoslov razširjene ceste, a sreča ni bila dolga. Tam na najožjem prostoru Gradišča, kjer je stala končno podrta Lukmaimova hiša, je sedaj stavbno vodstvo postavilo leseno barako in jo solidno pokrilo z opeko. Cesta je zopet soteska, ker je promet zajezen s to barako. Če je ta ovira neobhodno potrebna, ni naša stvar, pač pa mislimo, da bi jo bilo mogoče postaviti na kakem drugem kraju v bližini, morda takoj na dvorišču sosedne Luckmannove hiše, če bi lastnik morda ne odstopil celo kakega prostorčka v tej svoji hiši za stavbno vodstvo. Kot potomec starodavne premožne ljubljanske rodbine je gotovo tudi še sedanji lastnik obeh hiš toliko vnet za svojo rodno mesto, da ne bo delal ovir regulaciji mesta. Zato pa upamo, da ne bo treba posredovanja pristojnih oblasti in baraka sama zopet izgine tako naglo, kakor naglo je zopet zamašila z ogromnimi žrtvami mestne občine odprto Gradišče. Eden v imenu mnogih. Zanemarjena nova cesta Masarvkova cesta pred glavnim kolodvorom je zares velikomestna od Dunajske ceste pa tja do Resljeve ceste ali naprej ob železniških skladiščih, pa tja do Smartinske ceste in Jenkove ulice je pa hudo zapuščena Tudi ta del lepe ceste je mesto tlakovalo in mislili smo, la nam ne bo več treba požirati večnega, s samara: in zdrobljenim premogom pomešanega prahu, ki smo se ga morali ogibati preje. Vod matčani smo sicer precej pozabljeni, ali vendar upamo, da se bo mestna občina vsaj na tej moderni cesti ozrla blagohotno na nas. Stavbno vodstvo je namreč na novi cesti pustilo plast peska, ki je gotovo potreben, da se zamaše razpoke med kockami tlaka. Razpoke so že davno zamaše-ne in tlak je že trden, vendar pa na tlaku leži še debela plast v prah zmletega peska, če ta pran puste če* zimo, bo hoja po cesti sploh nemogoča, že sedaj Je pa nevar- na in zdravju škodljiva, ker cesto le redkokdaj škrope. Nekolikokrat na teden že pelje voz po cesti in jo poškropi, vendar pa vedno tako hiti, da ostane na njej le nekaj kapljic, ki se takoj posuše. Težki vozovi in avtomobili dirjajo neprestaino po tem, zaradi bližine železnice zelo škodljivem prahu in ga dvigajo v zrak, da so pasantje popolnoma rjavi in sivi, a kako je z njih zdravjem, jih nikdo ne vpraša. Jedki prah ob železnici je oster, da otroci in odrasli kihajo kakor za stavo. Vsaj mladine naj se mestna občina usmili in naroči odstraniti prah, prosimo pa tudi, da bi v naš konec večkrat zavil mestni avto ter počasi vozil po prašni cesti in bi jo dobro poškropil, ker se upravičeno bojimo za svoje zdravje. Vodmatčan. Uspehi naših meščanskih šol Bivše gimnazijske in meščanskošolske učenke na učiteljišču. V začetku šolskega leta se je >Jutro< toplo zavzelo za bivše učenke meščanskih šol, ki so si želele priboriti sprejem na drž. učiteljišče v Ljubljani. Zadnjo nedeljo je >Jutroc zopet opozorilo našo javnost na dosedanje lepe uspehe naš'h meščanskih šol. Ali po pravici? Deloma nam na to odgovarjajo izvestja naših srednjih šol in učiteljišč. V prvih dveh razredih drž. žen. učiteljišča v Ljubljani je bilo 91 dijakinj, med njimi 51 bivših gimnazijk (50°/«); 40 jih je bilo bivših učenk meščanskih šol (44%). Po številu so bile gimnazijke nad učenkami mešč. šol. po uspehih pa so bile bivše učenke meščanskih šol nad bivšimi gimnazijkami, dasi eo se tudi zadnje izvrstno obnesle. Od meščanskošolskih učenk jih je doseglo odliko 7.5°/o, od gimnazijk 4°/o, meščanskošolskih učenk je bilo prav dobrih 72.5°/o, gimnazijk 68°/o, torej odličnjakinj in prav dobrih meščanskošolskib učenk 80%, gimnazijk 70%, dobrih uspehov in popravnih izpitov je bilo pri mešč. šolskih učenkah 20%, pri gimnazijkah 30%, in sicer pri prvih dobrih uspehov 15%, popravnih izpitov ")%, pri drugih dobrih uspehov 21%, popravnih izpitov 9%. V treh višjih razredih so bile Še skoro same bivše meščanskošol-6ke učenke, za to se primera med gimnazijkami in učenkami meščanskih Šol z ozirom na te razrede ne da izvesti. Častno izpričevalo za meščanske šole pa je, da je v 5a razredu bilo lansko leto 8 odličnjakinj, med temi 7 bivših učenk meščanskih Sol in 1 bivša gimnazijka. Z ozirom na moško učiteljišče je pri- merjanje težje, ker je skoro gotovo, da prihajajo z meščanskih šol na učiteljišče najboljši učenci, na srednjih šolah pa gredo dobri dijaki večinoma vsi v višje razrede. Razveseljivo pa je za meščanske šole dejstvo, da je vseh 6 odličnjakov v prvih štirih razredih drž, moškega učiteljišča v Ljubljani prišlo z meščanskih šol. Letošnjo jesen je bilo (baje) na drž. ž. učiteljišču v Ljubljani sprejetih 24 gimnazijk in le 16 bivših meščanskošolskih učenk. Če so bile vse odklonjene meščanskošolske učenke slabše kot sprejete gimnazijke, iz tozadevnega poročila ni razvidno. Pedagog. Dira na operi .Menda nameravajo v operi pričeti trgovino z deželnimi pridelki, z žitom, prosom, divjim kostanjem in blagodišečimi suhimi gobami. VsLucernac popularna doma in je dosegla med vsemi Novakovimi operami največ uprizoritev na češkoslovaških odrih. Novak jemlje z svoje skladbe elemente slovaške narodne pesmi in ker uživajo te med Češkoslovaškim narodom posebno priljubljenost, je naravno, da izziva Novakova opera v dušah rojakov živ odmev. Pričakoval sem torej, da bo slovenska premiera >Lucerne« prilika, ko se zlasti ljubljanska češka kolonija polnoštevilno udeleži proslave priznanega velikega mojstra glasbenika Čeha, in da Slovenci napolnijo poslopje prenovljene naše opere od tal do vrha. Doživeli smo veliko razočaranje: gledališče je bilo skrajno slabo zasedeno. Tako pa nij moglo zavladati niti med občinstvom niti na odru tisto premiersko gorko razpoloženje, ki je za globok vtisk umetnine zmerom potrebno. In vendar moramo priznati, da je dirigent N. Štritof izvajal odlično svojo težko nalogo, da je pripravil opero najskrbneje, da je bil orkester izvrsten, dasi vzlic okrepitvi še šibak, in da so dajali solisti, zbori in balet svoje najbolje. Scenograf V. Uljaniščov je poskrbel za prizore v gozdu z lipo in pred gozdnim dvorcem z jezercem okusne dekoracije, soba v mlinu pa je vendar pre-borna in prazna, za češkost premalo izrazita. V splošnem sem pogrešal v vseh slikah poezije in romantike ter se nisem mogel otresti občutka neke treznosti. Knežna je bfla Vilma Thierrv-Kavcni-kova, igralski vseskoz topla, živo dramatska m učinkovita, pevski odlična. Hanica Zlate Gjurgjenac z lepim izgovorom slovenščine je bila v vsakem pogledu izvrstna in simpatična. Glavno moško partijo mlinarja rebe-lanta je podajal Janko igralski naravno tn pevski vrlo dobro. Ginljivo naiven idealist je bil učitelj stare šole ZajiČek Gosti«, temperamentna K san tipa Klaskova N. Španova, prav prijetna rodoljubna babica M. K ogejeva, izvrstno karakteriziran glavar Zupan, izborna povodnjaka L. Kovač (mlad) in E. Rnmpel (star). Tudi F. Jelnikar kot gospod Franc je polno ustregel. Po daljšem premoru je ponovno nastopil M. Pugelj, nekoliko še oglat grof. S. Magolič, gojenec našega konservatonja, nastopa zaj*>red v nuinjših partijah prav rosrečeno, igralski dovolj prožno in pevski ugodno. .Mušketir pa je zanj pisan pač prenizko Končno so tu še trije »šumarji«, vaški komični godci, ki so jih v prozi govorili in prav dobro igrali B. Peček, Jos. Povhe m Fr. Mohori* ter sluga Žan M. Siraoneif in sobarica Z. GerlonČeva, ki se očividno lepo razvija. Glavne solistke in solisti ter dirigent štritof so prejeli šopke oziroma venec ter je publika, zlasti mladina, vsem sodelujočim po vseh dejanjih izražala svoje zadovoljstvo. Fr. G. Tramvajska dela Ljubljana, 9. oktobra. Tramvajska dela na progi v Št. Vid se nadaljujejo. Lepo vreme omogoča, da gre delo naglo od rok in vse kaže, da bo prihodnji mesec proga dograjena. Do Št. Vida je potrebno izkopati še približno 600 metrov ceste. Včeraj in davi so pričeli dova-žati tračnice, ki so prispele iz Avstrije. Tračnice bodo polagali še ta teden. Tudi gradnja remize ter upravnega poslopja lepo napreduje. Upravno poslopje, lična moderna vila. je že dograjena, ometana in pobarvana, zdaj je v delu notranjost. Remiza je na zunaj že dograjena, pretekli teden so jo ometali in pobarvali. Poslopje je impozantno. Zdaj opravljajo razna dela v remizi in pred njo. Glavn: trakt v remizi je bil pretekli teden betoniran, v betonsko maso so bile vložene tudi tračnice. V glavnem traktu je pet tirov, v stranskem, ki ga betonirajo zdaj, pa dva. V stranskem traktu so tudi oddelki za delavnice in strojnico, za katero so bili naročeni stroji. Stroji prispo prihodnji teden in jih bodo začeli takoj montirati. Tudi pred remizo samo je živahno. Pridne roke so tu na delu. Pred upravnim poslopjem nivelirajo teren ter tlakujejo ves prostor z granitnimi kockami. Na dvorišču med glavnim poslopjem in remizo so zaposleni tehnični delavci z montažo nosilcev, napeljavo žic, izolatorjem in drugih tehničnih naprav, ki so potrebni pri tako velikem obratu. _ Pozor avt©mobilisti! Ljubljanska mitnina zopet uvedena! Avtomobilski klub obvešča avtomobili-ste in motociklibro učinkujoč nastop, sočasna izvedba, krepke mišice in razanten odstop so vrline naših telovadcev. Pokazali so nam, da se z veseljem do rednega vežbanja napravi mnogo več, kot v danih okolnostih more pričakovati največji optimist. Vaditeljski zbor je pod načelnikom br. Markliem dokazal, da je brez-hrupno notranje sokolsko delo v Tržiču na višku. Le po začrtani poti naprej! V posnemanje bratskim društvom poročamo, da priredi vaditeljski zbor v zimskem času še tri akademije, katerih čist: dohodek pride v zletni fond, in bo s tem omogočen zlet v Prago revnejšim, a rednim telovadcem. Tako ne padejo slična bremena preveč na društveno upravo, ker pravočasno poskrbi vaditeljski zbor sam za sredstva. To zamisel z zadovoljstvom pozdravljamo in priporočamo v posnemanje. Zdravo! J. K. KOLEDAR Danes: Petek 9. oktobra, katoličani: Dionizij, Svetina, pravoslavni 26. septembra: Smrt Jovana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Arijana. Kino Dvor: Vera in zaupanje. Kino Ideal: Ena tistih. ZKD: Montblanc v filmu v kinu Matici ob 14.15. Jakopičev paviljon: Razstava Jakčevih slik. DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Narodno gledališče DRAMA Petek, 9. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Red A. Sobota, 10. oktobra: Takšna je prava. Red a Nedelja, 11. oktobra: Kralj na Betajnovi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz^en. Hirsrhfeldova receloijjra >Takšna je pravac v režiji prof. Šesta in v zasedbi: Na-blocka, Kukčeva, Medvedova, Slavčeva, Danes, Žele-znik in Plut, se ponovi prvič v letošnji sezoni v soboto, 10. t. m. za rod C. Vsebina veseloigre je prav zabavna, polna zapletljajev, vendar pa decentna. Cankar: >KraU na Betajnovi«. Nedeljska ponovitev je ljudska predstava, ki je namenjena v prvi vrsti našemu občinstvu, ki redno poseca nedeljske predstave in pa onemu iz bližnje ljubljanske okolice. Letošnje leto so v tem pogledu zelo ugodne zveze, saj imajo naši someščani od Viča pa do Zgornje Šiške tramvajsko zvezo in tramvajski voz se od pol 8. do 8. ure ustavlja pred dramskim gledališčem. Cene so ljudska, znižane, ki brezdvoma tudi še bolj omogočajo poset širšim slojem našega prebivalstva. Delo pa se samo priporoča, saj je Kralj na Betajnovi eno najboljših Cankarjevih dramskih del, ki se vprizori v izvrstni zasedbi, z g. Levarjem v naslovni vlogi. Režija je Ciril Debevčeva. Predstava je v nedeljo, dne 11. t. m. točno ob 20. uri. OPERA Začetek ob 30. Petek. 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: Viktorija in njen hu- zar, opereta, premijera. Izven. Nedelja, 11. ostobra: Vijolica z MontmaT-tra, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven. Premijera operete >Viktorija in njen iui/ar: bo v soboto, dne 10. t m. ob 20. url v naši operi. Opereto je zrežiral g. Povhe, naštudiral pa kapelnik dr. Švara. V glavnih vlogah nastopajo ga. Poličeva, ga. Ribičeva in ga. Španova ter gg. Zupan, Peček, Gostič, Janko, Povhe. Ostale vloge so v rokah am-bicijoznih in zelo vestnih članov našega opernega zbora. Opereta ima predigro in tn dejanja. Glasba je izredno pestra, melodl-jozna in učinkovita, kar pričajo Številni šla-gerji, fox-trotti itd., ki so Čez noč postali popularni, ter jih vse pozna in poje. Predvsem opozarjamo na znano honvedsko koračnico, na Yokohama-foxtrott, na kuplet o smehu in pa na valček Good night. Opereta je tako v muzikalnem, kakor tudi v libreti-stičnem oziru prvovrstna, in je le želeti, da bi imeli več tako dobrih in učinkovitih del na razpolago. Premijera se vrši izven abonmaja. Iz policifske kronike Ljubljana, 9. oktobra. Na policij je prijavila poštna uradnica Mara Kržišnikova iz Most, da je nedavno poslala brezposelnemu delavcu Franu Mažgo-du, stanujočemu v Vodmatski ulici 22, 1602 Din. Šele pozneje je opazila, da je bilo za Mažgona nakazano samo 162 Din in da se je zmotila. Mažgon si je denar prisvojil in ga ni vrnil. Ko ga je uradnica tirjala, je sicer obljubil, da bo to storil, toda do danes jt denarja še ni vrnil. Mož bo imel opravka z oblastmi. Čevljarskemu vajencu Antonu Webru Je snoči nekdo v Florjanskj ulici izpred hiše 8. odpeljal 700 Din vredno kolo znamke >Pe-gin«. — Trgovec Mirko Belihar je prijavil, da je pred dnevi na dvorišču gostilne Belič na Kavškovi cesti pustil kolo, ki mu ga Je pa nekdo zamenjal in mu pustil obrabljeno, nič vredno kolo. Belihar ima 1000 Din škode. Pleskarskemu pomočniku Rajku Renku je včeraj nekdo na Mavričevi stavbi v Stant-čevft ulici s kolesa ukradel električno svetilko, vredno 270 Dy »lav. 229 >SLOVENSKT NAROD«, dne 0. oktobra 1931 POZOR! Jutri premiera! Kalmannova opereta (Pustna vila V glavnih vlogah: Anny AUerg, primadona Theater an der Wien Szdke Szakall, Walter Janš s en, ETOS t VerebeS, skrbe za smeh in zabavo! Jatri ob 4^ 7 }4 in 9 %. Telefon 2124. Elitni kino matica Dnevne vesti — Razpisani zdravniški službi. Banovinska bolnica v Smederevu potrebuje asistenta na notranjem oddelku. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Mestno načelstvo v Slavonski Pozegi razpisuje natečaj za mesto mestnega fizika z nastopom službe 1. januarja 1932. Prošnje je treba vložiti do 15. novembra. — Redukcija občinskjh nameščencev ▼ Splitu. Splitski občinski odbor je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o redukciji občinskih uradnikov. Odpustiti nameravajo 40 uradnikov dn s tem bi občina prihranila SOO.000 Din na leto. Kam pojdejo odpu^-cni uradniki, je pa 6eveda odprto vprašanje. — Hrvatski planinci na Sv. Gori. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo 11. t. ni. za svoje člane skupni izlet na Sveto Goro. — Zimski vozni red na parnikih. S 1. oktobrom je stopil v pomorskem prometu v veljavo zimski vozni red. Dubrovačka plovitba dosedanjega voznega reda ni nič • premenila, Jadranska pa samu v lokalnem prometu. — Tujski promet v Sarajevu. Tudi v Sarajevu je bil tujski promet letos ncko- iko manjši kakor lani. V septembru je po-setilo Sarajevo 2738 tujcev. V primeri z lanskim letom je nazadoval tujski promet v septembru za celo tretjino. — Jubilejna skupščina šumarskega udruženja. V nedeljo se prične v Skoplju jubilejna glavna skupščina Jugosloven6ke-ga šumareikega udruženja. Udeleženci prirede po skupščini dve zanimivi ekskurziji, eno v Ohrid, drugo pa na Kosovo polje. Državni uradniki, ki se udeleže skupščine, imajo četrtinsko, drugi pa polovično vožnjo, ki velja od 7. do 18. t. m. — Beograjske osnovne šole. V osnovne šole v Beogradu se je vpisalo letos 13.000 učencev in učenk. Osnovnih šol je v Beogradu 21. — Časi so resni, zato opozarjajo poučeni ponovno, naj ljudje ne naročajo blaga pri inozemskih trgovskih zastopnikih, ki vsiljujejo manj vredno in celo dražje blago, kakor ga lahko dobite pri našem domačem trgovcu. V nacionalnem interesu je, da kupujemo v prvi vrsti pri domačih trgovcih in odločno odklanjamo vsiljive inozemske trgpvske potnike. Stranke, ki so nevede nasedle vabljivim naročilom inzemskib trgovskih potnikov so se morale prepogosto prepričati, da so bile oškodovane na znatne zneske. Blaga ne morejo vrniti, ker inozemska tvrdka, s katero je bila sklenjena kupčija potoni zastopnika in naročilnega lista blago dosledno vrača z grožnjo, da bo celo zadevo dala svojemu zastopniku. Nastale so neljube posledice, katere bo nosila seveda le stranka, ki je blago naročila. Torej, odklanjajte vsak pojav inozemskega blaga. Svoji k svojim! je geslo vseh. ki jim je pri srcu srečen razvoj naše trgovine, pri tem pa moramo pomisliti, da so od naše trgovine odvisni tudi naši trgovski sotrudniki in njih družine. — pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nas naproša za objavo, da se morejo zavarovalni prispevki za pokojninsko zavarovanje slej ko prej vplačevati pri zavodovi blagajni, po poštni hranilnici ali pa po denarnih zavodih, kakor so smžbodajaici doslej postopali. — Sadni sejem In sadna razstava. Sadni sejem, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra Sadjarsko in vrtnarsko društvo na ljubljanskem velesejmu, bo po svoji organizaciji obenem tudi razstava sadja in to po svojem aranžmanu, kakor tudi po razstavljenem sadju, ki bo enotno pakovano v zabojih ameriškega tipa, ki drže povprečno po 20 kg sadja. Na to razstavo so pripuščena jabolka le tistih sort, ki so pri nas pripoznana kot namizno blago in ki so prišla tudi v trgovini do dobrega slovesa. Vsa prireditev bo že po svoji vnanjosti napravila vtis skrbno uprizorjene razstave, ki se bo vršila v paviljonu >G«, ki obsega skupaj za več vagonov jabolk in drugega sadja. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. septembra je bilo v dravski banovini 56 primerov tiifuznlh bolezni, 46 griže, 71 škrlatinke, 147 davice, 23 dušljivesra kašlja, 22 šena, 2 krčev'te odrevenelosti, 2 otročniš-ke vročice, 1 vra-ničnega prisada in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Kakšna bo zima? Dvoje slabih znamenj in kmečkih prerokovanj glede '.nošnje zime nas precej resno opozarja na njo: 1. »če ptice selivke pred sv. Miheloin ne letš, se pred božičem ni bati zime trde« — letos so pa ptice že odletele! — 2. »Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi«. Drevesa so po večini še lepo zelena; Če ne bo kmalu slane, bo listje pozno porumene'.o in odpadlo. Ali tudi zgodnji letošnji jesenski hlad nam po vrhu vsega prerokovanja mnogo pove. — Sadje, namenjeno za sačini sejem, k: bo od 25. do 27. t. m. na velesejmišču v LJubljani, mora biti zrelo, skrbno obrano, brez vsakega madeža, ločeno po sortah ir pravilno vloženo v ameriške zaboje, ki jih dobi vsak udeleženec pri Sadjarskem In vrtnarskem društvu v Ljubljani brezplačno, ako se do 12. t. m. priglasi in zaboje naroči. Vsakdo naj v prijavi navede, to Hko sadja (koliko zabojev po 20 kg) bo razstavil in koliko takega sadja ima še Jo ma v zalogi. Sadjarji, v vašem interesu je, da se v veliki množini udeležite tega sejma. —Ij Vreme. Vremenska napoved pravi, goste«. ki nabirajo v male al! večje vrečice eno kot drugo... Kaj hočemo! Lakota in revščina trkata na tari. —lj Opozorilo davkoplačevalcem. Zem-Ijarani, zgradarini, pridobnini, rentnini in družabnemu davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, glasom katerega morajo plačevati davke za tekoče leto po predpisu iz prejšnjega leta. Ker je četrti obrok že zapadel v plačilo, se vse osebe opozarjajo, da ga plačajo pravočasno, da se izognejo nepotrebnim stroškom. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. —lj Spominska svečanost naših doforo-voljcev. Jutri ob 20. se bo vršila v dvorani hotela >Union« spominska svečanost in proslava 15-letnice bojev 1. dobrovoljske divizije za svobodo Jugoslavije: Spored svečanosti: 1. Nagovor predsednika. 2. Predavanje g. prof. dr. Ernesta Turka. 3. Govor podpolkovnika g. Laijo Lovriča. Sodeluje godba dravske divizije in pevski zbor. Vljudno se vabite na spominsko svečanost. Odbor. —lj Članstvu krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Ker je naš tajnik intenzivno zaposlen pri akciji za stradajoče radi suše, vljudno prosimo vse cenjene članice in člane, ki za leto 1931 še niso plačali letne članarine Din 30, da jo plačajo po Čekovni položnici št. 11104 ali pa osebno v pisarni VVolfova ulica, Oražnov dom. Ostanite nam zvesti, kakor doslej in podpirajte nas pri velikem človekoljubnem delu. V krog humanitarnih delavcev vabimo vse dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo. Kraj. odb. R. kr. v Ljubljani. —lj Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo zidarskih del za pre-u red bo prostorov mestnega fizika ta in prostorov poklic, gasilcev v Mestnem domu, kleparskih del za napravo pločevinastih čelnih obrob pri 14. zasilnih stan. hišicah v Koleziji in kleparskih, del za napravo pločevinastih čelnih obrob pri 13. zasilnih stan. hišicah za Bežigradom. Popisi razpisanih del se dobe med uradnimi urami pri mestnem ekonomatu v Ljubljani. —lj Darovi za stradajoče radi suše. Po 100 Din so darovali: gg. dr. Ivan Verčon, Ivan Hribar, Marija Hribar, Zlatica Hribar. Iskrena hvala plemenitim darovalcem! Kraj. odb. R. kr. v Ljubljani. —lj Na Resljevi cesti je asfaltni trotoar pred tremi hišami ob desnem hodniku že dva meseca — odkar se je nov kabei polagal — razkopan, pa ga še niso pepra-vill. —lj V našem glasbenem življenju tvorijo redni simfonični koncerti, ki jih sedaj drugo leto prireja uprava Narodnega gledališča, zelo važno postavko. Saj smo bili do tega Časa navezani zgolj na slučajne koncerte prireditve te vTste, ki torej niso mogle nuditi istega vpogleda v simfonično literaturo. Tudi letos bo uprava gledališča priredila niz koncertov in prvi izmed njih bo v ponedeljek 12. t. m. v dvorani hotela Union. Spored tega koncerta obsega Brahmsovo drugo simfonijo, ki po prevratu še ni bila izvajana dalje čajkovskega sloviti klavirski koncert, pri katerem je prevzel izredno težavni klavirski part virtuoz g. I. Noč ter dve skladbi slovenske simfonične literature A. Lajovčev »Cuprl-ce< In L. M. škerjančevo >Lirično uverturo«. Predprodaja vstopnic j«e po običai-nih koncertnih cenah v Matični knjigarni. —lj Montblanc v filmu. Danes in jatri ob četrt 3. popoldne bo predvajala ZKD al-pinski 100f| govoreči veletilm »Vihar na Moutblancu« z Riefenstahlovo v glavni vlogi. V filmu vidimo največje alplnske senzacije, kakor smučarje na večnih snežnih poljanah, svetovno znane plezalce v kritičnih situacijah, slavnega pilota Ernesta Udeta pri startu na večnih ledenikih. Cene zelo znižane. Predstave se bodo vršile v elitnem kinu Matici. —lj Kakor vsako leto, tako bo tudi letos priredila Starešipska organizacija Preporoda svoje plesne vaje, ki slove kot ene najboljših. Otvoritvena plesna vaja v soboto 11. t. m. toč no ob pol 20. uri v dvorani Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica) pod pokroviteljstvom kastnega damskoga komiteja In pod vodstvom g. prof. Jenka Vse ostale plesne vaj« se bodo vršile vsako soboto točno ob pol 20. nri v areni narodnega doma. —lj Atad. pevski zbor bo imel drevi ofe 30. nujno skupno vajo na univerzi. Več na oglasni deski. Odbor. —lj »Za zdravje otroka.« Kakor vsako leto, priredi tudi letos v soboto 10. t. m. popoldne in v nedeljo 11. t. m. dopoidne TKD Atena svoj običajni nabiralni dan ter vljudno prosi cenjeno občinstvo, da kljub težki gospodarski krizi ne odklanja odkupnih listkov in prošenj za mali prispevek. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in prav hvaležno sprejet. Društvo potrebuje za vzdrževanje otroških Igrišč, ortopedskega zavoda, telovadnic in dro gib socijalnih naprav mnogo denarnih sredstev in ker ne zadoščajo prispevki posameznikov, apetosra na dobrodelnost splošnostl in pričakuje blagohotnega odziva, 521n —lj 2elezno ograjo ob cesti Za gradom so pretekli teden popravili ln nekoliko z višal L —lj Napa rokavice, jelenove in triko, so najceneje pri Sterk nasL Karnlčnik, Stari trg 18. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ožini. »Franz Josefova« ^renčica se dobi v vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zvočni kino Ideal Jutri premiera! Monumentalno filmsko veledelo »Ufe« jjV SLUŽIŠ! CARJA" Otto Gebiihr, Theodor Loos Renatte Miiller, Izdelava tega razkošnega filmskega veledela je stala nad 60 milijonov dinarjev! Razkošje! Ve le nape t a vsebina! Dobra letina v Ljubljani Divji kostanj je letos zelo dobro obrodil — Zadnji jarek v sezoni Ljubljana, 9. oktobra. Bilo je v tistih časih, ki jim zdaj po krivici ali pravici pravimo, da so bili zlati, ko je prišel v Ljubljano hribovec iz najbolj pozabljenega konca sveta. Mož se je čudil in čudil, kako more živeti toliko ljudi na kupu — brez polja, pašnikov, živine. Kaj jedo? Kje vzamejo? Od tedaj je že steklo toliko Ljubljanice v Savo... Ljubljančani se niso nikdar ničemur čudili. Zdaj se je pa začelo dozdevati vsemu svetu, da se mati zemlja ne suče kot bi se morala. Najbrž šepa, nekaj na v redu. Zato smo se začeli čuditi — ne kako morejo — zakaj več ne morejo živeti nekateri ljudje. Saj kdor ne more, si je sam kriv, kdor vzdihuje je šleva, kdor govori o krizah gotovo služi z njimi. Drug drugega sumijo, češ, ta tarna — sumljiv je, ta vzdihuje — noče delati, ta molči — sedi na milijonih. Ne begajte ljudi, pravimo, saj ni nikomur nič hudega! Končno smo prišli do naravnost epohal-nega spoznanja, odkrili smo koren vsega zla, obglavib" smo svetovni problem: ljudje so samo nervozni, zbegani, boje se lastnega strahu ter skratka fantazirajo, da jim je hudo, tako vročih glav so. Zaupajmo sami v sebe! To je torej babilonski stolp nad Babil> nom, kazalec, ki miga nad našimi glavami kot bi hotel reči, da se nam ni zmešalo v žepih, nego drugje. V tej sezoni je pa Ljubljana letos dočakala dobro letino. Res nimamo njiv pa tudi krav ne pasemo. In naj le kdo skuša samo ziniti, da je v Ljubljani tudi nekaj tucatov revežev! Pokažite nam jih in povedali vam bomo, zakaj so reveži I bi rekli. Toda kdo bi zdaj sploh govoril o revščini! Nismo sejali, nismo se znojili — morajo priznati. Lepo je taksno življenje, si misliš, ko jih gledaš v Tivoliju, v Zvezdi, na Prulah in sploh tam, kjer še ne rasto v drevoredih le solni stebri. Ne vem, morda je tisti gospod tako neznansko duhovit, ki je vprašal včeraj sključeno ženico v Tivoliju: — Ali morate vi otrokom nabirati kostanj? Naši si ga pa sami naberejo, če se ho čejo igrati. — Ne, gospod, prodajali ga bomo, saj ga otroci tudi nabirajo. — Lejte si no, pametno, pametno, ljudje pa res znajo iz vsega izvleči denar! Dobra letina je v Tivoliju, dobra Kostanja je letos toliko, čeprav smo lani podrli največji drevored, da ga bodo najbrž morali zmetati nekaj vreč v Ljubljanico, sicer bo padla cena. Kljub temu je včeraj neki Bubi obupno jokal, ker mu je raztrgan fantalin pobral izpred nosu najlepši kostanj. Bubi ne more razumeti, zakaj pobirajo takšni fantiči kostanj. Vprašal je mamo: — Ali ga bo jedel? — Najbrž! se je zasmejala mamica dra-žestno. Konkurenca je pač povsod. Včasih tudi umazana. In tako je v Tivoliju te dni cela procesija Bubijev s kanglicami, druga pa starih žensk, razcapanih otrok. — Koliko sta že nabrala? vprašam boso-peta dečka. — Tisto vrečico, ta pa ne bo polna, je premalo dreves! — Kaj si bosta kupila z izkupičkom za kostanj? _ Mama nama je obljubila čevlje. Jaz hodim v šolo v starih maminih, ta pa še ne hodi. Škoda, da so čevlji tako dragi! Premalo kostanja bo. — Kaj pa dela mama? — Po hišah hodi pospravljat. — In oče? — Poleti je pri zidarjih, pozimi sneg kida, ali pa doma sedi in žvižga. — Žvižga? _ Ce mu je pa dolgčas! Pravi, da bo radio navil, potem pa žvižga za >bec«. Tudi v Zvezdi so ljudje pri dobičkanos-nem poslu. Ob klopeh so ležali najlepši kostanji, pa ženske niso upale blizu iztegnjenih nog. Tudi tu so duhoviti ljudje. Nekdo je včeraj vprašal žensko, če pobira čike ter ji galantno ponudil svoj ogorek. Drugi je pa bil toliko pametnejši, da je dejal, češ, Že prav, da pobirajo kostanj, toda kdo bo pobiral listje? Tako si ljudje na vse načine preganjajo dolgčas. Ob Ljubljanici so pa kopali jarek, kar ni seveda nič novega, toda delavec Je dejal, da je ta jarek zadnji v letošnji sezoni. — Kaj boste počeli potem? Kam pojdete delat? — Zdaj se bo mislim že še kaj dobilo, zato je bolje, da nas odpuste zdaj, kot če bi nas tik pred zimo. — Kaj mislite, ali je preveč delavcev, ali premalo dela? — Nič ne rečem, to je že politika. Najbrž je pa premalo lopat in krampov za vse. In sami smo si krivi, ker hočemo le vedno delati. Mak) bi poležali vsi skupaj na trebuhih aM narobe, dokler bi ne bilo zopet za vse dovolj dela. Kako bi potem mogel razumeti, zakaj nekatere tarejo tolikšne skrbi, kako bi živeli?! Sadna razstava v Ptuju Ban. sadno razstavo v Ptuju otvori v nedeljo točno ob 10. uri pokrovitelj g. ban. Razstava bo o tvor j ena vsak dan od 8. do 17. ure. Poleg1 razstave je razstavni odbor priredil okrepčevalnico. Vstopnice k razstavi se dobe v razstavnem prostoru in stanejo za osebo 5 Din, permanentne vstopnice pa 10 Din. Dne 14. L m, je prost dan za šole, da obiščejo razstavo. Kdor se vozi po Železnici, se lahko posluži četrtinske vožnje m sicer na ta način, da si kupi cel vozni listek pri vstopni postaji do Ptuja ter ga da žigosati pri vstopni in izstopni postaji. Ko se vrača, si kupi samo polovični vozni listek, katerega da žigosati pri vstopni postaji v Ptuju, enako legitimacijo, da je razstavo po-se tU. Ta legitimacija se dobi pri razstavnem odboru v Ptuju pri blagajni v Društvenem domu, kjer se naj zahteva. Priprave za razstavo so v polnem teku in se bližajo koncu. Sadje bo iz vseh. sre-zov dravske banovine in iz naSega sadnega izbora. Poleg tega je tudi sadje razstavljeno, ki še ni v sadnem izboru, če pride v sadni izbor, bo sklepal o tem izredni občni zbor Sadj. društva, ki se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri v gor. dvorani v Narodnem domu v Ptuju, kamor so vabljeni vsi člani Sadj. društva. Na razstavi se bo prodajalo sadje in grozdje v zabojih in košaricah in to v prostorih nad dvorano, kjer bodo razstavljeni še drugi k razstavi spadajoči predmeti. Kdor ima zanimanje za našo sadno trgovino, za sadni izbor dravske banovine ter za lepo sadje, pakovano po zahtevah sodobne sadne trgovine, naj ne zamudi posetiti to razstavo s* sadnim sejmom. Pričakovati je več sadnih kupcev in je dobro, da se naši izvozničarji sadja kakor sadjarji ž njimi seznanijo. r SAMO šE DANES nepreklicno zadnjikrat 1 čličobeT mg JLJII Prvi govoreči fUm velike umetnice! Po znamenitem istoimenskem romanu Claude Anita Občinstvo je navdušeno! Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., 7% ln 9*4 Abonma predstava 2 ELITNI EIN0 MATICA Telefon 2124. Strtul 4 >SLOVENSKI N A BOD«. *m> 9. Atsm m t JKV. 229 55 velemesta Roman Ze3o nevoljen, da ga motijo pri dehi, je Andre odložil dleto in zlezel z odra. Njegove slabe volje je bilo pa takoj konec, čim je zagledal na hodniku barona de Breulh-Faverlaya. Radostno mu je hitel naproti, kajti moral je biti zelo hvaležen možu, ki se mu je s tolikšnim samozatajevanjem umaknil in postal njegov najboljši pomočnik. — Ah, to je pa res lepo, da ste pri-šfi, gospod! — je vzkliknil veselo. — Hvala, da ste se me spomnili! Naenkrat je obmolknil, kajti presenetil ga je resen obraz barona de Breulha. — Kaj pa je? — je vprašal ves v skrbeh. — Pa se vendar gospodični de Mussidan ni kaj pripetilo? Baron de Breulh je otožno odkimal % glavo, rekoč: — Že dvakrat sem vas iskal, da bi se pomenila. Gre za zek> važno zadevo, k: zahteva hitro odločitev. AJi imate rnak> časa? — Na razpolago sem vam, — je odgovoril slikar presenečeno. — Ce je tako. pa kar pojdiva k meni tra dom; nimam sicer kočija, toda peš prideva v četrt ure. Spotoma sta molčala m prisede y palačo barona de Breulha sta se takoj zaklenila v njegovo knjižnico. De Breulh ni pustil svojega mladega prijatelja dolgo čakati. — Danes dopoldne, — je začel praviti — ko sem se izprehajal po avenue Matignon, sem opazil Modesto, ki je vas čakala že dobro uro. Cim me }č zagledala, je prihitela k meni. Bila je vsa obupana, da vas ni bilo in dobro vedoč, da sem vaš prijatelj, me je prosila, naj vam izročim tole pismo »gospodične de Mussidan«. Andre je zadrhteL — V tem pismu so gotovo žalostne novice, — je pomislil. — Kje pa je? — je vprašal. Baron de Breulh mu ga je pomoKl, rekoč: — Pogum, prijatelj, pogubi Amdre je z drhtečo ro*ko razpečatil pismo in čital: 3>L j u b i p r i j a t e \j ! Ljubim Vas in čutim, da Vas nikoli ne bom nehala ljubiti. Je pa dolžnost, ki se ji hči iz rodu Mussidanovih ne sme odtegniti. Izpolnim jo, čeprav bi me siallo to življenje. Nikoli več se ne bova videla in to pismo je zadnje, ki Vam ga pišem. Ne dvomim, da boste kmalu zvedeli, da sem se omo-žila. Obžalujte me. Vem, da bo Vaš obup velik, toda z mojim se ne da primerjati. Bog se naju usmili! — Poskusite izbrisati si me iz spomina, Andre. Saj niti umreti nimam več pravi ce... Še enkrat zbogom, moj edini prijatelj. Sabina. Med Čitanjem teh vrstic je Andre prebtedel, v njegovih očeh je bila zapisana neizmerna bolest toda strašno vest je sprejel molče. Skoraj nevede je pomolil pismo de Breulhu, rekoč: — Čitajte! Plemič je ubogal, ker ga je bila Andre eva razburjenost še bolj prestrašila. — Ne smete obupati, — je začel. Andre se je ponosno vzravnal in oči so se mu zaiskrile. — Jaz da bi obupal! — je vzkliknil — Slabo me poznate. Res, ko sem mislil, da Sabina umira, sem bridko pla-kal. V trenutku borbe in [nevarnosti sem pa mož. Za hip se h zamislil in nadaljeval: — Gotovo ste opazili, kako čudno se ujema bolezen gospodične de Mussidan z njenim obupnim pismom. Zapustili ste jo veselo in srečno, čez pičle pol ure je pa že ležala onesveščena. V groznem živčnem napadu je visela med življenjem in smrtjo, ko se je pa zopet zavedla, je napisala to strašno pismo... Dokler se ji je bledlo, se njena roditelja nista ganila od njene postelje, a vso služinčad sta bila poslala že poprej z doma. Vse to je povedala Modesta. — Da, dobro se spominjam, da je bilo res tako. — No torej, kaj ni to dokaz, da je med grofom, grofico in njuno hčerko neka tajna, ki jo čuvajo kakor svojo čast? Baron de Breulh se je strinjal z njim, samo da je imela njegova domneva trdno podlago. Grofa in grofico je dobro poznal, saj je spadal med njune prijatelje, in vedel je, kaj govore v družbi o njunem razmerju in načinu življenja. — Vedno se mi je zdelo, dragi prijatelj, da prenaša rodbina grofa de Mus-sidana udarec, kakršnih bi našli mnogo v rodbinah, če bi jih iskali. Andre se je začel izprehajati po knjižnici; napeto je o nečem razmišljal, naenkrat se je pa ustavil pred baronom, rekoč: — Sabina pravi, naj si jo izbrišem iz spomina in na videz jo hočem ubogati. Modesta mi toliko zaupa, da mi bo pomagala im o vsem molčala. Čakal bom in se pripravljal na odločilno borbo. Fa-lotu, ki je kriv moje nesreče, se niti ne sanja, da sem na svetu. V tem je vsa moja moč in upanje. Nepričakovano stopim predenj in ga uničim. Toda baron de Breulh se ni strinjal z njim. — Bodite oprezni, dragi Andre, — je dejal tiho. — bodite oprezni, kajti najmanjši škandal bi za vedno pokopal vse vaše nade. Slikar je ponosno zmajal z glavo. — Škandala ne bo, o tem ste lahko prepričani, — je odgovoril. — Zdaj vem, kaj mi je storiti. Prvi hip sem pomislil: čim zvem za tega falota, pojdem k njemu in ga pozovem na dvoboj; spoprime va se, jaz ubijem njega ali pa on mene. — Nesrečnež!... S tem bi bil zakon sploh onemogočen. — Morda, toda tega se nisem ustrašil. Res je, da hočem, da bi bilo med Sabino in menoj truplo; krvavi madeži na poročni obleki prinašajo nesrečo. Za hip je obmolknil, potem pa nadaljeval : — Če tako zlorablja svojo moč... mora biti ta mož velik lopov. Njegovo življenje bo najbrž polno sramotnih dejanj. No torej, razkrinkam ga, postavim ga javno na sramotni oder tako, da bo moral pobegniti, skriti se. — Da, tako bo prav. — In to storiva, pa naj se zgodi karkoli. Pravim storiva, kajti zanašam se na vas. Baron de Breulh je vstal in vzkliknil navdušeno: — Da, vse storim za vas. Če boste rabili mnogo denarja, ne pozabite, da sem neizmerno bogat. Spomenik Kemal paši Vlili so ga na Donatu in prepeljejo ga v Samson ob črnem morja, kjer bo stal Med največje reformatorje vseh spomenik še v tovarni. Samo glava časov bo morala zgodovina prišteti tehta 84 kg. Ves spomenik bo iz bro* predsednika turške republike Kemal na. Vsaka Kemal ova noga tehta okrog pašo, ki je moderniziral eno najbolj 270 kg, trup tudi približno toliko. Mno* zaostalih in v starih tradicijah živečih go težji je seveda konj, saj tehta samo držav na svetu. Zato ni čuda, da mu ena njegova noga nad 300 kg. je za napredek vneta mlada Turčija Spomenik prepeljejo z Dunaja v hvaležna in da mu postavlja spomeni* Samsum ob Črnem morju, kjer bo stal. ke že zdaj, ko je še živ. Kemal paša Prepeljejo ga brez zabojev in tudi za> ima v Turčiji že več spomenikov in vjjajj ga ne ^do. Trup, glavo, 2 m zdaj dobi še enega, menda največjega visoko sabljo, konja z vso opremo in m najlepšega. Vlili so ga v Združenih črkami za napis prepeljejo s tovorni* strojnih tovarnah m livarnah na Du* mi avtomobUi na kolodvor in pošljejo po železnici v Hamburg. Čez Ham* burg prepeljejo spomenik zato, ker je prevoz po tej poti cenejši. Mestece Samsim, kjer bo stal ta krasen Kema* lov spomenik, je igralo v zgodovini mlade Turčije važno vlogo. Tu se je namreč začel L 1919 upor mladih Tur* kov, ki je spravil Kemal pašo na krmi* lo Turčije. V maju 1919 je preživljalo mesto zgodovinske dneve. Kemal paša ima kot rečeno v Tur* čiji že več spomenikov, samo v Sam* sunu ga še ni imel. Zdaj mu ga postavi tudi to mestece in meščani že komaj čakajo, da dobe spomenik z Dunaja. Potreben bo seveda tudi strokovnjak, ki bo spomenik montiral. V Samsun odpotuje z Dunaja livarski mojster Schwarb, ki je v montiranju spomeni* kov že izkušen, saj je montiral tudi spomenike Kemal paše v Stambulu, Konii in Ankari. Tudi te tri spomeni* ke so vlili na Dunaju, predstavljajo pa Kemal pašo v civilu, kot generala in kot jezdeca. naju in baš te dni ga prepeljejo v po* edinih kosih v Turčijo. Prevoz ni bas igrača, kajti spomenik, ki predstavlja Kemal pašo na konju, je visok dobrih 6 m in tehta nad 9 ton. Zdaj počiva Sanje odkrile zločin V prepadu blizu ceste, vodeče iz vasi Santopadre v južnoitalijansko mesto Arpinia so našli pred dobrim mesecem truplo neznanega moškega. Drugi dan je policija ugotovila, da gre za 42-letnega kmeta Nicola Greco. Zdravnik je ugotovil, da ima mrtvec odprto kožo in v ustih mnogo krvi. Ker je bil Greco velik pijanec, je bila policija prepričana, da je padel v prepad in se ubil. Policija je torej dovolila, da so ga pokopali. 1. oktobra zgodaj zjutraj je pa prihitela na policijski komisarijat pokojnikova žena in povedala, da je imela ponoči hude sanje. Videla je svojega moža z razmesarjenim obrazom. Mož je baje pravil, da ga je težko ranil njegov sovražnik Acini iz sosedne vasi v prepiru zaradi posojila. Žena je v sanjah videla, da je mož ranam podlegel, potem ga je pa Acini umil in položil na kraj, kjer so ga pozneje našli. Morilec mu je potisnil v roke klobuk in napravil vse tako, da bi se zdelo, da se je Greco ponesrečil. Policija je prestrašeno ženo tolažila, da gre samo za sanje, toda žena se ni dala prepričati, da bi bile sanje brez pomena. Odšla je k državnemu tožilcu in sodnemu zdravniku ter prosila, naj se uvede preiskava. Njeni prošnji so ugodili in res so našli na cesti sledove krvi. Kmetovo truplo so odkopali in obducirali. Izkazalo se je, da je bik) res umito m da je imel Greco zmoljeno čelno kost. Policija je kmalu dognala, da je bil Greco umorjen. Aretirani Acini je pri prvem zaslišanju dokazoval alibi, toda policija mu ni verjela in je zaslišala tudi njegovo ženo, ki se je vedno bolj zapletala v protislovja in končno priznala, da je Greca ubil njen mož. Potem je pa tudi mož priznal, da je ubil Greca skupno z ženo, ker mu ni hotel vrniti 10.000 Hr, ki mu jih je bil pred leti posodiL Pravila kopanja Angleško zdravstveno društvo je objavilo v pouk občinstva pravila previdnosti pri kopanju. Najvažnejše pravilo je, da se Človek po težki jedi ne sme kopati v topli vodi. Ljudje, ki imajo slabo srce, se pa ne smejo kopati v mrz'i vodi. Okno kopalnice mora biti vedno malo odprto, da preprečimo nevarnost zastrupi jenja s plinom. Pipa. skozi katero teče vroča voda, mora biti nameščena tako, da voda ne more opariti v kadi sedečega človeka. Električno stikalo ne sme biti v kopalnici, temveč pred njo, kajti če se dotaknemo z mokro roko pokvarjenega stikala in stojimo v vodi, nas lahko zadene električni tok. V kopalnici se tudi ne i/me-mo dotikati električnih žarnic. V kopalnici ne smemo nikoli imeti namizne svetilke, kakršno rabimo s pridom v kuhinji, kar velja tudi za električme kuhalnike in sploh za vse električne aparate. če imata dva isto številko V uradih se rado kaj zmeša in zaplete, pa tudi uradni »širni« rad včasih mak) poskoči. V Parizu se je splašil te dni telefonski urad. Nihče točno ne ve ali pa noče vedeti, kako se je zgodilo, da sta dobila isto telefonsko številko istočasno dva nova naročnika. Prvi je odvetnik Vernier, drugi pa trgovec Thibauld. Posledice si lahko mislimo in jasno je, da so bile obema zelo neprijetne. Nesporazum je sledil nespora- zumu in nazadnje je nastala iz tega celo tožba, zaradi žaljenja časti. Tožil je trgovec Thibauld. Neprestano so ga klicali k telefonu in sicer kot odvetnika Verniera, dokler ga ni minila potrpežljivost. Mož je malo nervozen in kdo bi se mu čudil, če je nazadnje vzrojil in zakričal, naj se gredo s svojim Varnierom solit in da itak spadajo v norišnico. Prijatelji so odvetnika takoj obvestili o tem in zadeva je prišla pred sodišče. Obtoženec je sodniku povedal, kako je bilo. Ozmerjal je samo one, ki so ga nadlegovali po telefonu, ne pa zasebnega tožitelja. V norišnico je pa pošiljal samega sebe, ker bi tja tudi prišel, če bi se neznosno telefoniranje nadaljevalo. Na sodnikovo prigovarjanje sta se nasprotnika pobotala in vložila tožbo proti ravnateljstvu državnega telefona. Lečenje z rdečo lučjo Budimpeštanski specijalist za kožne bolezni dr. Mezei trdi, da se dajo vse kožne bolezni zdraviti z rdečo lučjo. Zadostuje baje zalepiti okna z rdečim prozornim papirjem, pa imamo doma najboljši sanatorij za lečenje kožnih bolezni. S tem je pa odkril dr. Mezei samo staro resnico. Že stari Rimljani so poznali lečenje s svetlobo in rudi iz srednjega veka imamo dokaze, da so lečili z rdečimi žarki ošpice. V arhivu francoskega mesta Lille je zabeleženo, da je poznejši cesar Kari V„ ki je dobfl v mladosti ošpice, moral nositi rdečo srajco in da je bilo njegovo okno zagrnjeno z rdečim blagom. Pozneje se je na to lečenje pozabilo in zdravniki so ga smatrali za praznoverje. Šele Danec Fin sen je začel pred dobrimi 50 leti znova lediti kožne bolezni s pomočjo rdečih zastorov na oknih. Dr. Mezei zdaj samo razširja ta način lečenja na druge bolezni in luč drugačne barve. Tako leči tudi ozebline z rdečo lučjo. Ozebla ušesa je izločil v treh dneh. Na ozebline in otekline polaga prozorne rdeče obkladke. Za obsevanje obkladkov ni potrebna umetna luč, ker zadostuje dnevna svetloba, Prva ljubezen Pri izredno razvitih otrocih se tudi ljubezen rada prezgodaj pojavi. Tako pripoveduje Hebel, kako navdušeno je hodil v šolo, v kateri je sedelo štiriletno dekletce, a sam je bil star komaj 5 let, pa je bil že zaljubljen. Tudi francoski pesnik Musset pripoveduje, kako se je kot 41etni deček zaljubil. Prva ljubezen kiparja Canove izvira iz njegovega 5. leta, Byron se je zaljubil z 8 leti, Dante z 9, Goethe, Alfieri in Mogius pa z 10. Sicer pa rti treba hoditi tako daleč. Marsikateri čitatelj se gotovo spominja na svoje prve simpatije do deklic, ki jm je kazal v zgodnji mladosti in ki so bile res iskrene. Ta prezgodnja in še pod-zavedma erotična nagnenja niso vedno škodljiva, temveč nasprotno, včasih še celo koristna, ker pospešujejo veselje do dela, zdravo čas tihi epnost in sposobnost. To je najmočnejši protiutež prirojene otroške sebičnosti. Seveda ja pa treba ta nagnjenja vzgojno usmerjati, da otroška erotika ne zaide na kriva pota, Narobe svet — Kadar so se stari Germani vračali z vojne, so doma pih* in plesali, kadar se pa jaz vračam s popivanja, me čaka doma vojna. Mnogo zahtevano. Župnik poučuje ženina in nevesto o dolžnostih zakonskega stanu: »Pisano je: Povsod pojdeš za svojim možem.« — Kaj res povsod, prečastiti? Moj ženin je namreč diinnikar. Car in no i! cvetlic t lili Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwer-penu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubUejsko cvetlično zbirko Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile. Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in Imbitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jTfbilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znanstveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roža, violetna, vijoličaato-mo-dra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z imenom. Zbirka bo obsegala: 40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvan. 10 hijacint, navadnih, in 10 potnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja, 15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah. 25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris. 25 Muscarina (zelo ljubke), 30 zvončkov. 10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica. 50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in Sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas). Ravnanje s cvetlicami je zelo preprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku). Pogoji: Naprejšnje plačilo 12 R. M. Povzetje na dom 23 R. M. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiča). > mM al i og1asi< Vsaka beseda SO ptur. Plača se lahko tna* v Za odgovor znamko I — Na vprašanja bres Strojepisni pouk Večerni tečaj od 7. do 9. ure. — Vpisovanje danes in jutri od 7. do V2 8. ure zvečer. Christo-fov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. PRŠUTE (prekajene surove šunke) pravi domaČi dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram f ran-ko-f ranko. A. Mltrović i sinovi« Split. 2744 JAJČNI P RESVEČEVALEC popolnoma vešč v vseh jajčnih manipulacijah, želi preme-niti svoje sedanje mesto. Dober in zelo spreten delavec. Cenj. dopise je poslati na upravo >Slov. Nar.« pod »Zanesljiva moč«. 2801 TRGOVSKI POMOČNIK zelo dober prodajalec, perfektno verziran v vseh strokah, želi premen iti svoje dosedanje mesto. Cenj. dopise jo posati na upravo >Sflov. Nar.< pod >Vesten m zanesljiv«. 2800 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam, STANOVANJE obstoječe iz 2 ali več sob, kuhinje, shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postaje Laverca pri Ljubljani oddam s 15. oktobrom mirni stranki. Pojasnila daje Alojzij ,S1m***, Laverca. 2763 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KUMVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 84—34 TRGOVSKI POMOČNIK z dobrimi referencami, odličen prodajalec, izložbeni aranžer 8 tečajem, vešč v vseh strokah trgovske obrti, teli premeni ti svoje mesto. Reflektira res samo na dobro in stasao mesto. Nastop po dogovoru. Cenj dopise je poslati pod *Zaneei£v< na upravu >£Tk>v. Nar.«. 2802 MORSKE RIBE! Dane« sveže pošiljke. — Prvc-vretna dalmatinska vina bt lastnih vinogradov. — Gostil-na na dvoriščtl — HOTEL TRATNIK, Sun ara. 2810 BTEPARICE izurjene v čevljarski stroki, ki žele mesta izven Ljubljane, naj javijo svoj naslov Zadrugi čevljarjev, Ljubljana, 2759 Modroce, peresnlce, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago m žimo — dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg štev. 6 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, 8telnway, Forster, Petrof, HolzL StingI original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 9L 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevamlca. HALO! HALO! Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela prevzema in strokovno izvršuje Josip MARN, družba z o. 2% pleskar, ličar sobo- in črkoslikar LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Cene zmerne! 2784 VALET £XPRES se je preselil na Mestni trg 5, H. nadstr Lika, kemično čisti, posije, modernizira; tudi obrne dam-sko ali moško garderobo. — Likanje Din 18.—, obračanje Din 280.—. — Poseben oddelek za uniformiranje, likanje in popravljanje uniform gg. častnikom in uradnikom. MORSKE RIBE Sezija finih rib dnevne pošiljke. Danes sardele, skombri, orade, brancini itd. Izbira drugih jedil; purani in piščanci na razne načine. — Prvovrstna vina; cene nizke. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2. POZOR! POZOR! Pleskarska in ličarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana« IGRIŠKA ULICA ŠT. 10 Postrežba točna! Cene solidne! Urejuje Josip Zupančič, <—» Za >Naxodno tiskarno« Fran del Usta: Oton Otrlstof. — Vsi v LJubljani.