34. številka. V Trstu, v sredo 29. aprila 1891 TočaJ KVl -J „E D I N O S T" iahaja dvakrat na teden, vsako artdo tn loboto oh 1. uri popoladne. „Edinost" stan«: ta ▼■« leto gl. 6. — ; i*van A vrt. »•— gl. M polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 . ta četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Posamične Atevilke ae dobivajo t pro-dajalnicah tobaka ▼ Trata po ft nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. Na naročba brat priložen* naročnin* s« apravniitvo nt ozira. EDINOST OflMi In Oiaulla ae rađane po 8 dot vrstica v petitu ; za naslove t debelimi črkami ae plaSuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poalana, Java« xahv»l», oimrtnlca itd. ae račune po pogodbi. V ni dopiai »e poAiljajo uredništvu v u lini Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti 1'rankovano, ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prelom« upravniitvo v ulici Carintia gft. Odprte reklamacije ao proste po&tnln« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V .diioit }. Bi t Čudno zahtevanje. Novoizvoljeni državni zbor otvoril se je prestolnim govorom, kakor je tuko običajno. Preatolni govor nam označi pot, po kateri naj bi ne gibalo parlamentarno delovanje v predstojeći šestletni dobi. Pre stolni govor je list, na katerem so zapisano različne želje in namere onih gospodov, ki držč državno krmilo ▼ rokah svojih. V prestolnem govoru načrtan je, sicer v ozkem akviru, a vender velikimi črtami program vlade. Zato pa ves politiftki svet radovedno ptičakuje vsakokratnega prestolnegagovora. Letos pa je bila radovednost naša Se posebna. To pa ni čuda. V teh trenutkih je politično naše položenje tako čudno, kakor menda še ni bilo v vsej dobi ustav nega našega življenja. Bivši državni zbor opešal je in oslabil tako, da ni bil sposoben za kakoršno-ei bodi vspeŠno delovanje. Mejsebojni odnošaji posamičnih strank in odnošaji teh strank do vlade postajali bo od dneva do dneva zme-deneji, tako, da nismo vedeli, katera stranka je vladna stranka in na kateri strani je državnozborska večina. Prav sa prav niti ni bilo več kompaktne večine — večino imeli so neza-dovoljneži na svoji strani. Teh je pa bilo na vseh straneh v obilici. Seve, da je čudne te razmere provzročila vlada sama se svojimi preČudnimi naredbami, tikajočimi so prevažne deželegčeške. Taktiki vladini bil je v vodilo oni znani rek: Wasch mir den Pelz .... In tako je prišlo do poloma v staročečki stranki in potem seveda tudi v državni zbornici: vlada same je pa sedela ne tleh, ne mej dvema, ampak mej večimi stolmi. Vlada ni vedela, kaj bi počela s tako zbornico in zato si je mislila : položimo jo mej mrtve. Snnzačen bil je vtis. ko je grof Taaffe nenadno in predčasno vpihnil luč življenja parlamentu našemu. In razpisali so nove volitve. Ne vemo sicer, je-li bil grof Taaffe res tako najiven, da se je nadejal, da nove volitve zjasnijo in zbistrijo — v smislu namreč, kakoršnega PODLISTEK. Goričev slepec. Povest. Spisal P. M. IV. (Konec.) Tako jo govoril Jan. Tovariši in znanci njegovi so vedeli, kaj se je bilo zgodilo ; kako fita ga dobra roditelja grajala. Vedeli so, da je Jana zadela sodba, katero si je onega dne sam izustil. Strela, katero je imel vedno na jeziku, končala ga je. Smilil se jim je ubogi Jan. A tolažili so se, da Jan ni bil ubupal, marveč nasprotno — kazen ga je poboljšala. Telesno je skoro mrtev, a na duši je pričel še le pravo življenje. Po dolgem molku izpregovori Jan zopet se solznimi očmi: „Upam, da bode dobra mati moja v nebesih Boga prosila za zgubljenega Bina, katerega je milost božja privedla zopet na pravo pot proti domu — namenjenemu vsem ljudem onkraj groba! „Le eno željo imam še. S to se obračam do vas, dragi rojaki moji, posebno do si on želi — parlamentarno naše položenje. Toda gotovo je, da se je budo varal, ako ee je temu nadejal. Stranke došle so v novo zbornico v približno istem številnem razmerji in goječe v srcu svojom iste nado in želje, za katere so se borile v prejšnji zbornici. Razmerje so je le v toliko pre-menilo, da so prišli v zbornico meeto popustljivih Staročehov z Riegrom na čelu, sami odločni Mladoeehi. Potemtakem soditi, se je stvar za grofa Taaffeja poprej na slabše nego na boljše obrnila. V tem našem roenenji potrjuje nas uprav vsebina letošnjega prestolnega govora, v kojem nam vlada indirektno priznava, da ni zmožna vrediti jezikovnega in narodnega vprašanja, da toraj ni zmožna spolniti v prestolnem govoru z leta 1879. dane obljube: izvesti in utrditi ravnopravnost vseh narodov. Zadnji prestolni govor je namreč v po-litiškem oziru povsem brezbarven in ape-Iuje na vse stranke in narode, da se izo-gibljejo narodnim in državnopravnim vprašanjem in ne spravljajo na dnevni red stvari, koje bi utegnile razburjati strasti in slabšati itak napete odnošnje mej strankami. Program vlndin je povsem gospo* darske nravi in se dotika socijalne reforme. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli zani-kavati veliko važnost gospodat Bkih vprašanj — vsaj gre tu za kruli velikim masam ljudstva — in slepi bi bili. ako ne bi videli, da socijalno vprašanje že nestrpno trka na vrata naša. Ali vender se ne moremo sprijazniti s programom vladinem, knr ćemo nižje doli pojasniti. Običaj je, da zbornica odgovori vladinomu programu s posebno adreso. V adresi tej označi zbornica svoje stališče nasproti vladinemu programu ; pove nam, kako si misli vrediti delo svoje in pove, kateri vodilni misli natnerujo slediti. Adresa je nekako veroizpovedanje zbornice v političkom, verskem, gospodarskem in socijalnom pogledu. Naravno je, da vlada dela na to, da vsebina adrese odgovarja nje programu: soglasje mej vladinim programom in adreso zbornice bil bi velik vspeh za tebe Matic moj. Bodite tako dobri, izka-žito mi to ljubav ter spravite me domov. Vi ne veste, kako bi bil potolažen, ko bi še kedaj videl, — no videl več ne bom domačega svojega kraja, pač pa, da bi v domači mi zemlji truplo počivalo. Težka, pretežka bi mi bila tuja zemlja! Radovoljno mu obljubijo prijatelji, da so pripravljeni vstreči njegovi želji. V. Bližala se je obletnica one nedelje, ki je bila tako osodepolna za Gorfčevega Jana. Plesa pred mostom pa letos ni bilo. Županstvo ga ni hotelo dovoliti. Uzroka je imelo za to. Zadoščevalo je spomniti mladunče edinega slepca v občini in mladenči so se vrnili brez dovoljenja, — a brez godrnjanja, katero bi ne bilo izostalo, ako bi ne bili ganjeni po usodi slepega Jana. Tako bo pokopali in odpravili starodaven ples pred mostom našega trga. Soča pa teče odslej kakor doslej po Jožki strugi, nič jo ne zadržuje, če tudi so odstranili javen ples, ki ni bil v drugo, nego v pohujšanje, v telesno in duševno nesrečo. Bila je prijetna pomlad. Narava se je bila zopet oblekla v pražnjo, zeleno — vl:ido. Vlada bi potemtakem želela, da je adresa zbornice v politiškeui obziru isto-tako brez barve, kakor je nje lastni program. Sedaj pa nastane vprašanje: ao-li posamične stranke pri volji in jim je sploh možno pritrditi vladinemu programu P No, na to stran je stvar povsem ja*na — prva seja adresno komisije dala nam je jasen odgovor na vprašanje to. Nemški liberalci pritrdili bi z veseljem vladini zahtevi, nenemški narodi pa nikakor u e. Ali motil bi se, kdor bi menil, da so neicški liberalci odkritosrčni in da so se ros znebili politiškegn svojega bitstva. O ne: po vsej pravici smo gori rekli, da stranke, došlo v novo državno zbornico, goje iste želje in nade, kakoršne so gojile popred. Navidezna popustljivost nemških liberalcev je le zvit taktičen manever, da hi omamili nenemške narode, da se za vedno odpovedo evojim opravičenim zahtevam. Tu se nam precej pokaže vsa nedoslednost, na kateri šepa čudno zahtevanje vlade — da namreč potisnemo v kot politična vprašanja —, kajti nameni nemških liberalcev so germanizntoriški in na vrhuncu njih želja atoji nemško nadvladje v poli tiškem ali tudi v narodno - gospo-darskem pogledu. In do tega vr hunca hoteli bi se prikopati — ker po ravni poti ne gre — po ovinkih : slovanski narodi naj bi zadremali in mej tem bi nemško-liberalna lokavost dovršila svoje delo. Potemtakem je navidezna popust-Ijinost in miroljubnost nemških liberalcev istinito političen čin neizmerne važnosti. Gospodarska vprašanja na jeziku — p o I i t i s k o hegemonijo v srcu. Gospoda so pri tem v jako ugodnem po-ložonju: narodna ekzistencija in prmieren vpliv v političnem življenju jim sta že po vsem vladnem aparatu zagotovljena: oni torej no riskujejo prav čisto nič, ako par let potrpe. Drugače p i je z nami Slovani. Narodna ekzistencija naj Slovanov visi še vedno mej nebom in zemljo: vsaka ura. po nepotrebnem zamujena, ali morda cel6 prespana, utegne nam postati usodo- polna. Še tako, ko neprestano čujemo in se borimo, potiskajo nasprotniki naši po-stajanke svoje globlje in globlje v dežele naše — glej novo italijanske štiriraired-nico na okoličansko-slovenskih tleh — in trgajo nam košček za koščekom z našega narodnega telesa. Kako bi še le bilo, ako bi ugodili čudnemu zahtevanju vlade naše in bi se odrekli politiški borbi? Odsev borbe vsacega naroda pa mora ee-zati v državno zbornico in poslancev naših dolžnost je, da s vso sgovornostjo svojo tolmačijo borbo to. Parlament je jedino mesto, kjer smemo povsem svobodno govoriti in kjer smemo neomejeno izraževati želje in težnje evoje. In mi naj bi se odpovedali tej pravici P! Čudno zahtevanje to. Ekscelenca grof Taaffe epravi naj nas v tako ugodno položenje, v ka-koršnem se nahajajo gospdda Nemci in pritisnemo ga tudi mi na spravoljubiva svoja prsa in podpišemo z obema rokama adreso brez politično barve. Poprej pa nikakor ne ! Dokler nam ne da tega, kar nam osnovni zakoni zagotavljajo in kar nam je on sam obečal leta 1879., ne moremo in ne smemo ugoditi njega čudnemu zahtevanju. —t—. belo oblačilo. Sadno drevje, katerega je Soška dolina bogatu, bilo je v najlepšem cvetji. Bučole so brenčale po njem in nanašale si gnezda za prihodnji zarod. Na južnem konci va*i stoji nizka Go-if^eva hiša. Pred njo jo malo dvorišče, pokrito čez in čez z latnikom vinske trte, ki dajo prijetno kaplico — cevčdin. Za hišico se rasprostira precejšnja njiva, ki služi ob enem za vrt. Pred hišo sloni navadna lesena klop. Na njej sedi efe zavezano glavo Jsin, Goričev mlajši sin. Pripeljali so ga bili tovariši domov tamo o s v, Martinu. Dolga pot in še ne prestaua bolezen spravila ga je zopet na posteljo. Bati se je bilo, da ga poneso k sv. Ani za materjo. Krepka narava in dobra postrežba sta pripomogli, da je prestal dolgo zimo in da se mu jo povračalo ljubo zdravje v istej meri, kakor je pri hajala spomlad v deželo. Vstajal jo že; stari oče ga jo vodil pred hišo na klop, kjer je sodeval več ur zaporedoma na hlagodejnem solnei, kate rega žarke pa ni mogel gledati. Stari oče mu napravlja debelo gorjačo kot spremijo valko pri hoji. In govorila sta oče in sin Narodna jednakopravnost in drž. uredništvo. „Mir bodi mej mojimi narodi" — izrekel je presv. cesar Fran Josip I. Mir naj bi vladal po vseh državnih kronovinah in raznovrstni narodi, živeči pod Njega žezlom, naj bi se spoštovali in v miru živeli mej seboj. Res lepo bi bilo tedaj v naši različno-narodni državi, ako bi povsod vladal tak mir in sporazumljenje, ako bi oholi Nemec ne zatiral in zaničeval ponižnega Slovana* ako bi Lah no pital s panslavistom vsa cega Slovenca in Hrvata, ki se drzno govoriti v svojem jeziku ter si sem tor tja celo dovoliti zahtevanje po pravicah, katere nam pripadajo; ako bi šopirni Madžar marsikaj. Ljubezen med njima jo bila iskrena. S pomočjo debele gorjače poskušal je Jan hoditi po vasi, ki jo je dohro poznal is prejšnjih let. Tudi v trg jo hodil sam, le ob nedeljah ga je vodil oče. Tako smo ga videli v početku povesti. Ob delavnikih pa je hodil sam dan za dnevom k sv. maši, klečal je na stopnici oltarja Matere Božje in iskreno molil. Ljudje so se ga privadili. Vsak ga je rad ogovoril. Svoje poprejšnje znanco je rad obiskoval v domači vasi. Povpraševal je vsakovrstno reči, katerih ni za-mogel videti, kako je to in uno. Bil je dobra duša. Nikomur ni rekel žal besede, še manjo, da bi bil komu kaj žalega storil. Le ako je slišal koga zakleti — posebno pa se strelo — zavihtel je debelo gorjačo v rokah in pomnil bi jo bil tisti, kateremu bi bila zapela po plečab. Debelo gorjače pa se vsakdo boji. In se strelo ni nikdo več klel v naši vasi. Izgnal jo jo iz vasi — Gorfčev slepec. v blato ne tlačil Slovakov in Hrvatof ter jih hotel na vsak način prekrstiti ▼ Ogre. Res lepo bi se živelo tedaj v Avstriji in ne bi nam trebalo, da se mučimo in nate-tezamo za vsako ped naše zemlje ; našim poslancem ne bi bilo treba si pluč napihovati, da razmotajo tnk6 pereče narodnostno in jezikovno prašanje ter dokazujejo nasprotnim zastopnikom krivice in gorostasnoflti, ki se godć slovanskemu življu na vseh straneh. Kolikim vnebovpijo-čim tožbam bi se izognili, ako bi v nas zavladal res mir, kakoršnega si želi pre-•vitli vladar! Je-li pa takšen mir mogoč ? Vlada sama si je napravila načrt za izvršitev tega miru. Ustavni zakonik v svojem §. 19. dovolil in zajamčil je vsem avstrijskim narodom v jezikovnem obziru enake pravice. Vsak narod je v Avstriji ravnopruven, vsak narod ima z druzimi enake dolžnonti in pravice. Že je preteklo več nego četrtstoletje. odkar nam je tedanja vlada s privoljenjem liberalnih Nemcev zajamčila ta prava, a se se ta niso izvršila: mi Slovani še vedno hrepenimo po izvršitvi jednakoprav-■osti ter v dosedanjih poskusih uvidevamo le prav majhen začetek, prav majhne drobtinice, na katere se pač naši poslanci ne morejo s ponosom sklicevati, čeprav so tudi te pridobili|le z velikim trudom in naporom. Drobtinice so sramotne za naš rod, ki enako z drugimi nosi težke davke ter preliva svojo kri za drago domovino. Resnico tega občutimo nad vsemi pokrajinski Slovenci, osobito pa mi Tržačani, predani sovražnemu nasilstvu tu gospodujoče stranke. Na Kranjskem dovolili so narodu našemu vsaj drobtine, ali pri nas še teh nimamo in molčati bi morali, ako nas Italijan tlači ter nam učinja vsakovrstnih krivic; ni besedice ne bi smeli čr-hniti, ako nas žali v naših najsvetejših občutkih ter nas polagoma a sigurno potuj-Čuje ter pridružuje svojemu narodu. In vendar smo tržaški Slovenci najzanesljivejša zasloinba in branik avstrijskega domoljubja na Primorskem; mi smo bili, ki smo od nekdaj branili to našo zemljo nasilnih neprijateljev, koji so jo napadali ter hoteli ugrabiti Avstriji. Ali nasprotnike naše avstrijska vlada podpira in goji, a nas očitno prezira ter pušča, da se slovanščina utaplja v morju italijanstva. Videča velikanske krivice, ki se nam ućinjajo od strani italijanskih nasprotnikov, morala bi pač modra vlada ščititi svoje najzvestejše podanike; opirajoča se nado tične paragrafe ustavnega zakonika, morala bi zavrniti vsakega, ki hoče šiloma mej nami širiti svojo narodnost in pogubni vpljiv. Ali žal, tega še nismo opazili, pač pa beremo dan na dan po tržaških laških časopisih najBurovejšo napade na narodnost našo, šege in običaje ; v mestni zbor niči čuti moramo neprestana hujskanja proti nam: ali slavna vlada molči in trpi. — Ali ne samo to. Pravice se nam kratijo v mestnih šolah in uradih, kjer je naš jezik skoraj čeloma tuj. Isto ali vsaj slično opazujemo tudi v šolah in uradih, po državi upravljanih. — O šolstvu niti ne govorimo. Omeniti hočemo le žalostne resnice, da se nam na naše slovenske uloge in prošnje tudi od državnih uradov odgovarja v laščini in nemščini. Izjemo imamo menda samo v tu k. sodišču, kjer se naš jezik nekoliko več v obzir jemlje. Nikakor pa tega no ne vidimo pri pol. vodstvu in pri finančnem ravnateljstvu, kjer kraljuje še vedno nemščina in laščina. Pred očmi imamo natečaj fin. ravnateljstva v Trstu, s katerim se razpisuje več mest uradnikov pri c. kr. carinskem uradu. V natečaju Btoji mej družim, da morajo prosilci dokazati .posebno (ins-besonders) znanje deželnih jezi-k o v". Katere jezike smatra dotična oblast deželnimi, nicer ne vemo, spominjemo se pa, da smo nedavno prinesli v našem listu pritožbo slov. tržaškega trgovca, ki se je drznil napraviti nek izkaz v slovenskem jezika. Dotični uradnik ga je zavrnil, da on tega jezika ne umeje. Prašamo za to: ali je zahteva po znanju deželnih jezikov namreč: italijanščine, slovenščine in hr-vatščine poleg nemščine resnična ali samo prah v oči P V Dalmaciji se zahteva, da carinski praktikanti napravijo jedno skušnjo iz računstva v srbo-hrvatskem jeziku ter s tem dokažejo popolno znanje dotič-nega jezika. Kaj pa v Trstu in drugod po Slovenskem P! Zadosti je menda, da zapišejo v prošnjo, da razumejo deželne jezike I V tem ko se pa v državne službe sprejamajo Nemci brez znanja družili jezikov, ne sprejme se noben Slovan brez brez znanja blažene nemščine. Kdo na tem najbolj trpi P Slovanski narod sploh, ki je potiskan v kot, ker — vlada še noče slišati o izvedenju jezikovne ravnopravnosti 1 Politični pregled. Notranj« dežela Iz državnega zbora. V seji dne 27. t. m. obravnavali so o poslanca Hajeka predlogu, da se premeni obrtni red in obrtna novela. Poslanoi Gessmann, Kaizl in Lueger potezali so se, da se razširi ne-deljni počitek. Lueger jc za to, da se ločijo obrtnijske zbornice od trgovinskih. Menger brani liberalce pred razuimi oči* tanji in nasvetuje, da se skliče enketa glede nedeljnega počitka. Hajekov predlog izročili so obrtnemu odseku. Poslanca Jacques in Roser utemeljujeta predlog, da se od-škodujejo nedolžno obsojeni. Posl. Jacques priporoča predlog svoj, da se premeni kazenski red in omeji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah. Predloga izročita se odseku za kazenski zakon. — Adresna komisija gospodske sbornice vspre-jela je jednoglasno načrt adrese, kojega je izdelal grof Falkenhayn. Poročevalcem so izvolili grofa Falkenbayna. Ta načrt proslavlja cesarja kot pravega očeta avstrijskih narodov in modrega čuvarja vnanjega miru; pritrjuje zahtevi prestol-nega govora, da narodi mirno drug poleg dtuzega žive. Adresni načrt izraža željo, da bi se vladi posrečilo, ugladiti nasprot-stva na Češkem. Načrt želi, da se urede trgovinsko-politiški odnošaji do inozemstva, da se ohrani ravnotežje v državnem gospodarstvu, da se preosnujejo neposredni davki in da se kolikor moči hitro reši valutno vprašanje. Najtrdniša podlaga človeške nravnosti je prava versko-cerkvena vzgoja; adresni načrt pozdravlja torej z veseljem napovedane, javnega pouka tikajoče se predloge, kajti po njih se je nadejati zboljšanja socijalnih razmer. Zadnji odstavki adrese povdarjajo zopet potrebo, da se spravijo razne ideje v soglasje in osigura uspeh naporom za zboljšanje družbenega položenja in za pospeševanje blaginje narodov, koje srce cesarja vse jednako ljubi in koji naj bi jednako-merno uživali pravice in dobrote ustave. Načrt ta pride dne 30. aprila pred gospodsko zbornico. — Gospodarski odsek državne zborni o e obravnaval je o avstrijsko-italijanki trgovinski pogodbi. Trgovinski minister je rekel, da dosedanjo pogodbo treba premeniti, kajti mnogo je želja, na koje se leta 1887. ni oziralo. Potemtakem ne kaže kar podaljšati dosedanjo pogodbo. Poročevalcem so iz^plili barona Schweglja. Najprvo pa pride na vrsto trgovinska pogodba z Nemčijo. Vnanje države. Umrl je veliki knez Nikolaj starejši. K pogrebu odpelje se tudi knez črnogorski. In zopet je izginil s pozorišča jeden istih mož, ki so ustvarili sedanjo veliko Nemčijo, umrl je maršal M o 11 k e. Moltke se je porodil leta 1800, bil je torej v 91. letu svoje dobe. Umrl je ob 9% uri zvečer, a udeležil se je istega popolu-dne seje v gosposki in poslanski zbornici. K pogrebu se odpelje načelnik avstrijskega generalnega štaba in deputacija polka, kojega imetnik je bil pokojnik. Volitve v poslansko lbornico r u m u n-s k o so završene; voljenih je 103 vladnih kandidatov, 40 opozicijonalcev in za 40 mandatov vršile se bodo ožje volitve. Povodom bližajočega se 1. maja vre posebno v delavskih krogih italijanskih. V Neapolju so zaprli 22 osob radi hujskanja v ta namen, da se dne 1. maja uprizori kaka rabuka. Zasegli so mnogo revolucionarnih pozivov, namenjenih vojakom. — Stavci so sklenili, da rečenega dne ne delajo. — DOPISI. Iz materijske občine, dne 25. aprila [Izv. dopis] Res : osebnosti in vedne tožbe, kako trdo postopajo naši narodni protiv-niki proti narodnim boriteljem našim, gotovo ne ugajajo posebno občutljivemu srcu. Ali boli nas vender ne toliko, ako never-sko sovraštvo izvira iz nasprotnega tabora. Peče pa nas veliko bolj, ako nasprotstvo prihaja i/, domačega tabora. Ni vse zlato, kar se svoti. Kaj ne, slavna gospoda P! — Neverjetna vam jo bila vest, da ima velezaslužni č. g. Spin-čič nasprotnega kandidata. Vem, da vas je vest ta tembolj presenetila, ker isti je bil mož v slovenski koži. — Resnično, presladke so besedice; ali kaj pravi srce P Omenjalo se je sicer o tem, toda le površno, češ: le mimo le mimo! To ni prav in nas ne privede do trdnega zdravja, ako se bojimo dotakniti se skeleče na9 rane. Tudi malo darilce, položeno na oltar narodne koristi, ne opere še grdega madeža. Tudi darilce za narodno stvar ne daje nam pravice, pošiljati nasprotne agitatorje v deželo, itak prenapolnjeno z italijanskimi agitatorji. Eden izmed teh agitatorjev je danes Slovenec, jutri Lah, ali prav za prav sam ne ve, kaj je. V Buzetu je prepeval celo laške pesmi. — Gospodje v Poreču so jih bili kaj veseli, ker poznajo sebičnega omahljivca. No, dan volitve se je vendar spoznalo, kedo več velja: prokleti „far" ali pa zlato tele. Gospodu P.... ne vem, kako dč — vsled danega mu glasu. Menite-li gospodje duhovniki in učitelji iz Pomjanščine, da ae vašim kolegom tukaj bolje godi P 1 Oh ne! Žalostnejo je, ker to zatiranje prihaja od sladkega Slovenca. Ravno čitam iz vaših krajev dopis, v katerem najdem žali Bože resnične stavke. Gospodje Lahi žive samo od potu slov. kmeta; zato pa jih hujskajo prot* duhovnikom in učiteljem, ker vedo, da ako te poslednje očrne in omrze pri kmetu — ostane ljudstvo brez svetovaloev in da jim bode kaj lahko tlačiti je. Vsled tega se hujska proti duhovnikom in učiteljem. Na tem stališču stoji tudi pri nas marsikdo. Tudi našim gospodom prideva se pri vsaki priliki ne baš laskave naslove. Čujte 1 V zadnji občinski seji izustil je nekdo: Učitelji so naši hlapci! In drugi so se na* smehnili prav sladko vskliku temu. In možje takih nazorov hoteli bi veljati za voditelje naše! Bog poinozi do razsvetljenja!! Ob štiristoletnici prve knjige, tiskane kirilskimi pismeni.*) Vsem izobraženim Slovanom morala bi biti dan denes kiri-lica ravno tako dobro znana v branji in pisanji, kakor latinica, saj jim rabi in prva in druga uže več nego tisoč let. Temu, žali Bog! ni tako, kajti vsled raznih vlijanj (uplivanj) in neprijaznih razmer zn^jo bolje tiyo, nego domačo knjigo; a megle, ki so pokrivale svete naše drevnosti (starine), prše se dalje in dalje in upati smemo, da procvete v vsej svojej lepoti književnost naša. Letos obhajamo štiristoletnico, odkar je bila kirilicoj tiskana pri Fiolji v Krakovem prva slovanska knjiga, namreč Oktojh (Osnio-glaanik). V proslavljenje tega, za slovansko književnost prevažnoga momenta in v olajšanje učenja staroslovenščine in drugih slovanskih jezikov, pisanih kirilicoj, prinašamo za poskušnjo kirilskimi pismen-kami krasno slavodatko: „Kmeškej hiši" divnoga našega pesnika Šimna Gregorčiča. Štefan Vuk Karadžičeve „graždanice" nismo se mogli okle-noti, ker je, kakor se vsaj nam dozdeva, nedostatna ne sam^ za našo slovenščino, temuč celu,[>, pijuci i. t. d. stoji blagoglasnejši samoglasnik e, tedaj rw^eu, ptjeK, ker se nahaja le ta samoglasnik na mestu poluglasnika pri vzhodnih Slovencih (na Štirskem, Hrvaškem in Ogerskem); c) da se stvar preveč ne oteži, stoji 1. kakor v novej ruščini, odnosno bolgarščini, povBod pisme u za Btaroslovenskj xi; 2. v nominativu plurala pri moškej deklinaciji tudi po Boglasnikih, ne omenjenih ad f, pisme m namestu u, n. pr. „paČH* na mestu novoruskega „paCu" ; d) staroslovenska pismena: m, — m. in i naj se izgovarjajo po današnje, n. pr. cb*y, kakor svfit ali svttt (sanetus), rmc, kakor gim, guOs ali gous (anser), .itn kakor Hep na Goriškem, Koroškem in Štirskem, ali lejp na Dolenjskem (puleher) i. t. d.; e) po c, č, š, ž, j in oziroma r (gder mu sledi j) stoji v lokalu singulara, odnosno pri ženskem spolu, tudi v dativu singulara načinom staroslovenskiin h na mesto tj f) po g. h, k, c, č, š, ž, j in r stoji na podlagi staroslovenščine in z ozirom na novo ruščino, odnosno bolgarščino h na meBtu li. Kirilska azbuka je nastopna : TUk. Pisava Latinica Izgovor A a, A a A a jwi> B 6 B 6 B b 6yKH Tiak. Pisava Latinica Izgovor B B B e V v B'fe^H r r r i g e r.iarfi.ib A A M* D d aoepTT. X X X x H h xtp7. Ij U 5 H C c uu H H Č č iepL p p P V R r puu III111 in vi Š š uia iu, m m 8Č uia T> i £ s Clor) epi. LI M M bi y epu h b L h (jer) epi •b -fe fi t je 4 Tb a a e s e B Različne vesti. Odbor političnega društva ,Edinost". ima ▼ nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 10. uri predpol. avojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu je poročilo o vsprejemu deputucije okoličanov pri cesarju, imenovanje zaupnih mož društva in nekatere druge stvari. Gg. odborniki in namestniki so prošeni, da se polnoštevilno udeleže te seje. Deputacija okoličanov, obstoječa iz gospodov : Ivsn Nabergoj, dr. A. Sancin, Anton Trobec, Ivan Marija Vatovec in Ivan Martelanc, katera se je v ponedeljek dne 27. t. m. v zadevi nove užitninske črte poklonila premilostljivemu cesarju, bila je izredno prijazno vsprejeta. Voditelj deputaciji, g. Nabergoj nagovoril je Njeg. Veličanstvo sledeče : „Prebivalci trž. okolice odposlali so nas do Najvišjega prestola, da izprosimo pomoči gledč po finančnem ravnateljstvu namerovane nove užitninske črte. Ako bi se črta ta uresničila, pripadel bi večji del okolice, torej tudi jako oddaljena s< la, zaprtemu mestu. To pa bi uni« čilo uboge prebivalce okolice materijelno in duševno, kakor bi tudi državi sami škodovalo. Obračamo se torej do Vašega Veličanstva z najudanejšo prošnjo, da bi Vaše Veličanstvo blagoizvolilo vladi za-ukazati, da pri določevanji nove užitninske črte za mesto tržaško jemlje ozir na deželne odnošaje okolice in da Be okolica ta ne pridruži zaprtemu mestu". Po odgovoru cesarjevem smemo se nadejati, da vender kaj dosežemo ob važnem tem uprašanji. Deputacija poklonila se je tudi njeg. ek-selenci ministru-predsedniku Taaffe-ju, finančnemu ministru g. Steinbachu in pred-sedništvom nekojih državnozborskih klubov. V zadevi tej odposlali so okoličani te dni peticijo na državni zbor. Gg. državne po-poelance prosimo prav iskreno, da se sa-vzemejo za to stvar, kajti okoličani so uničeni v materijalnom pogledu, ako ee v polni meri izvrše namere vlade. In kaj bi sledilo materijalnomu propadu, pogode lahko gg. poslanci sami. Zadeva ta je torej važna z ozirom na cclokupnost naroda našega. Umrla Jo v Rojanu pospa Marija Piščančeva, skrbna vzgojevalka svojih otrok in gospodinja rodoljubni družini. Tak6 se spolnjujejo obljube I V Trstu obstoji pekovska zadruga. Zadruga ta se je osnovala pod pokroviteljstvom in posredovanjem magistrata v oni dobi, ko eo pekovski delavci hoteli uprizoriti občni štrajk ter v ta namen osnovati svoje posebno društvo. Takrat sti mestna in policijska oblast pripoznali, da so velika večina pekovskih delavcev Slovenci ter obećalo se jim je, da se bode v zadrugi spoštovala jezikovna jednakopravnost. Toda obljube te ostale so, vzlic vsem reklamacijam de-delavcev, le — obljube, kajti v zadrugi uraduje se izključno italijanaki, katerega jezika naši delavci ne poznajo. Sedaj ee bliža zadrugi občni zbor in so se že razposlali računi kakor tudi različne potrebne glasovnice, tiskane v tiskarni Mortera. Tiskovine so seveda le italijanske. Temu smo se že nadejali, ali presenetilo nas je, da se je za te različne glasovnice uporabil skoro izključljivo bal, rudeč in zelen papir. So-li morda barve te odgovor na zahtevanja slovenskih delavcev po jednako-pravnosti ?! Mnogo delavcev je zavrnilo italijanske te glasovnice. Slovensk obrtnik nam piše : Več elo venskih obrtnikov in trgovcev je teh mieli, da bi se zopet kaj storilo za osnovo slovenske ljudske šole v Trstu, za kojo šolo že toliko čaaa brezvspešno prosjačimo. Počakati pa smo hoteli, kaj poreče novi državni zbor. Ali po njega sestavi in po vsem tem, kar se sedaj gori na Dunaju godi, je malo upanja, da se nam želja izpolni. In vender je že skrajni čas, da bi se kaj storilo. Mladina naša se nam kvari v narodnem in moralnem obziru. Mladina ta ne spoštuje več starišev in nikoga druzega. Po ulicah no slišimo dru-zegn nego sramotne besede, da človeka kar rudečica oblije. To je sad v Trstu vladajoče stranke. In zato potrebujemo krvavo šole, kjer bi se deca naša vzgo-jevala v verskem in narodnem duhu, kajti nočemo, da nam otroci vzrastejo po-živinjeni, ampak da nam postanejo — I j u d j č. Od SV. Ivana se nam piše: Kak6 dosledno deluje mestna oblast v poitalijan-čevanje naših okoličanov, priča nam to, da cel6 pri nastavljanji babio ne pusti iz vida politiški moment. Pameten človek bi menil, da je neobhodno potrebno, da babica razume ljudstvo, kojemu služi ; toda pri našem magistratu ne velja to zdravo načelo : k nam so poslali mestno babico, ki ne razume niti besedioe slovenskega jezika, da-si je za to mesto prosilo več domačih ispitanih babic in se je celo gosp. župnik sa to potegnil, da se imenujo babica, koja bi razumela jesik ljudstva. — In potem se gospoda jeze, ako jim očitamo, da so nam sovražni, in tožijo nas pri državnem pravdniku. Seveda: mi bi morali k vsemu molčati, potem ne bi bili hujskači ! Pri Izletu pevskega druitva „Adrija" v Rocolu nabralo se je za podružnico sv. O. in M. na Greti 2 gld. 81 kr; zaostali krokarji pri Čokeljnu 2 gld. v isti namen, pozneje ravno isti, sloveči vsprejem dveh krokarjev na visoko mestno Šolo in na njih izpitu iz petja z odliko 40 kr. Akademlčno društvo „Slovenija" na Dunaji izbralo si je v svoji prvi redni seji za letni tečaj 1801, dne 22. aprila 1891, sledeči odbor: Predsednik: Jakob Žmavc, stud. phil.; podpredsednik: Anton Pod-pečnik, Btud. med.; tajnik: Vekoslav Ko-kalj, Btud. jur.; blagajnik: Fran Regally, stud. jur.; knjižničar: Anton Gvaiz, stud. acad.; arhivar: Fran Jankovič, stud. med.; odbornik: Anton Mihalič, stud. med.; namestnika : Hugon Roblek, Btud. pharm., Ivan Toporiš, stud, jur. ; revizorji. Fran Goestl, cand. med., Josip Malerič, stud. med., Ivan Sbrizaj, stud. techn. Vabilo k elavnosti telovadnega društva Prvaški Sokol v Prvačini dne 3. maja 1891. Vspored : I. Ljudska plesna zabava ob 3. popoldne na prostem z zelenjem okrašenih prostorih, v slučaju dežja v či-niški dvorani. II. Sprejem deputacij došlih društev; 2. Pozdrav staroste; 3. „Sokolska", poje pomnoženi moški zbor; 4. „Za Hrvate" poje pomnoženi moški zbor; 5. „Danes tukaj jutri tam" poje pomnoženi moški zbor; 6. Srečkanje treh dobitkov. III. Počitek in domača zabava v prostorih g. V Gregorič-a. Bengalični ognji. Po počitku nadaljevanja plesa, pri katerem bode svirala cela veteranska godba 24 mož. K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. Opozarjamo slavno občinstvo, da je jama v Divači dne 3. maja odprta. Ob tej priliki igra v jami izborna godba. Odprava proste luke. „1'resse" piše: Avstrijska in ogrska vlada sti se dogovorili, da se v kratkem skliče avstro-ogrska ca-rinarska konferencija v ta namen, da določi povodom odprave proste luke potrebne administrativne naredbe, osobito kar se tiče določitve mej obsežju, prostem carine in pravilnika za skladišča itd. Konferencija ta zborovala bode v prvi polovici meseca maja in sicer v Trstu in na Reki. Tatovi so udrli v prodajalnico L. Jankoviča (ulica del Canale) ter pokradli obleke v vrednosti 150 gl. Bili so pa gospodje tatovi toli uljudni, da so vrata za saboj zopet zaprli. Listnica uredništva. Gosp. dopisniku iz občine košanske: No moremo Vas prav umeti, Čemu kažete'nevoljo avojo radi dopisa v 32. številki našega lista. Nekoliko blagohotnih besedi v spomin pokojnemu učitelju — to menda vender ni grehi V čast je pokojniku in v čast vsej občini, ako je res bilo tak6, knkor nam je poročal naš dopisnik.' Ako je pokojnika pohvalil, s tem pa še ni zanikoval zaslug njega prednikov-učiteljev; žalil pa že cel6 ni nikogar Vsaj Vam radi priznamo, da je bil pogreb pokojnoga Leopolda Dekleve ko sijajnejši, ali vsake talce besedo ni smeti staviti na zlato tehtnico. Prav imate trdeči, da nn gro posebna hvala onemu ki vrši le svojo dolžnost: ali ob odprtom grobu izrečemo radi lepo besedo o onem, koji so je ločil od nas — Poveste nam, da so je nedavno celo h prižnice doli neprijazno sodilo o našem listu No, verjemite nam, da smo g. kapelanu takoj odpustili krivično sodbo, dasi nam niti no poveste, v kako obliko jo sodbo to bln-goizvolil poviti. Sicer bi Vas pa najuljudnejo prosili, da bi na kateri-koli način obvostili r. kapelana. da ima naš list mej duhovniki lopo število prijateljev - in sotrudnikov — Kar se tičo tožbe Vašo, da prinašamo premalo poročil iz Vašega kraja, odgovorimo jednostavno: poroČajtol in pomagano bo Vam — in nain 5 10 goldinaijev na dan gotovega zaslužka brez kapitala in riziko za vsacega, kdor se hoče baviti s prodajanjem postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe pošiljajo naj ho pod „LOSE" na : An-nonoen- Eipeditien von J. Danneberg, Wi«n, I. Kumpfgaaae. g 10 Naznanilo. P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22. ELEKTROTEHNIČEN ZAVOD Vsprejemam vsa dfla. spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. Cene računam najsolidnejše. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo. 1—8 J. ŠČUKA & Razumnim možem v starosti od 25 —-10 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedajno življenje ncomadeževano, ter da je njihovogmotno stanje vredjeno, ponuja so z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi bi so morali zavsem posvet ti, in s katero je združena stalne plača i stranskimi dohodki, prilika si, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti sigurno in stiiinn bodočnost. Za to službo so pa naj le tako osobe pote-gujojo, katere vsom tem zahtovam vatresajo in ki milijo veselje do potovalnega posla in so vajene svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo m žilavo vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadel mo obnašanje zahteva Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnje, katerim se morejo priložiti prepisi spričeval, ho naj pošljejo pod „11.471" v Gradol, poste restante, jo_9 Znaten postransk zaslužek, koji so vedno vekšn in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobo, katerih prošnje življenje pa mora biti neomadežerano in ki so v vedni dotiki r. občinstvom. Dosluženi žan-dn rini in podčustniki imnjo prednost. Povprašuje bo pod „O. S. 1801." Oraz, postlagornd. 20—25 Krasno uzorke na privatne naručitelje 20—11 badava i franco. Jošte navidjene knjige nzoraka za krojače nefrankirano i uz uložak od 20 for., koji čo *o nakon ovršeno naručbe uračunati. Tvari za odjela. Poruvien i Dosking za visoko srečenstvo; propisan« tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, aokolafie, livrč; sukno zh biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere. Plaid za putnike od 4-14 itd. Tko želi kupiti jeftine, potitene, trajne, činto vunene Hiiknetie tvari nipošto jeftine cunje, štono ili poHvud nudjaju, to jedva podnose krojačke troškove, nuka se obrati na lv. Sliknrofskj-ii u Urnu. Veliko tfkhullđte suknu, Austro-Ugnrsko. U mojem stalnom skladištu u vriodiiosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj avjefokoj poHlovnici j st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da no od taka malenih oata-naka i odrezaka neniože poslati uzorke jur nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u krotko niftta preostalo, tu je ono usljod toga prava alieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ontanaka, te su u takovih slučajevih odrezei uzoraka od komada, nipoAto od »»tanaka; nakano takovog pOHtnpanja jesu bjelodane. — Odrnzcl, koji «c n«doj>a »Aftii hh« Aiuc hh ouIitu, ihu khcuikoh CTptloii CA po,111. Ta xHuia hoh te mhth Kpjtuiia, J^ohobk) CTCfiep i« necTHT, Hs KHCniKHI IHBI 1IUM X|lllH:i 4yiBHH, 11J KHCIHKHI III III OHUKO CBUT. He b ihiu Hon«HiicH ncnei ct.ut,, Kh haphophat ni Kpuu: KpOB, IIor h ii j ko h CTption d cKpaiincii pt.nl> PoiCH ptnilIHIC 1c bct.i |k)r0b. Hh uc b ABopaiioi 6orathhob, Knep (5.1 eck CoracTBa ta c.Tfcnn; K,xep Hf>n cc.1hiukhi ig TptIHHOB, pbmchh aop ca huk (Lioiuh. Kap HiKJic He<5cca cm liocjojia, ;in ut.A TAM. hh BtM, to hm cpAHHp Bcntie, /(a CHOlie BCA HAM pasApoĆA, j^a AH li ham nphfopa HCHtie, — Tcp Hauie upoc.iaba hha. h»to th »Mana n-fem 6n.l huu1hi 6o.ii.iuhx ,111 iii, Ht'6o th tuc9kh 0pa4 llpllt'9«AH, Bec fuaroAap na ta |utxiiH. liaii boaho hhpho rtu adint-in, IIortCH HC lUrtvpilH TA B1IIH|), Orudni ca rpoHon ta crpluia. Haiiauiuii r}N>auuii th iioncup. ,1,H CpAHHO B BiiK Cll rtuHM.UIlU,«' Kpt,UOCTHUX *0II, HOOITCHUI m«* ; Jluii lior TH C.IABHUI M1KMC JK)AHIH,e, M 3urtc.i nji' c.iaBHtkiUHi rtittni! 4amypohiit. t Tužnega srca naznanjajo podpisani v^ein sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je njih predraga mati, oziroma soproga, gospa Marija Piščanec danes opoludne vsled težke in dolgotrajne bole/ni previđena sč> sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. V Rojanu, dne 28. aprila 1891. Jožef Piščanec, soprog. Jnst PiSčanec, Josipina Piščanec, otroci. Daje se v najem HIŠA v Kozini-Herpelje prikladna za hotel ali pa gospodarstvo. Uprašanja naj se dopošljejo upravništvu tega lista. 2-2 Izborno za setev. Ameriika grahova sadika rodi v stroku 12 do 14 zrn, ki so jako sladka in ukusna. Za seme poslati je BO kr. v markah. 2 2 A. Catturani v Trstu. Cesarjevič Rudolfova vilenica v Divači Prodaja mleka bode v nedeljo 3. maja t. 1. ob 4-30 popoldne svečano razsvetljena, na trgu Ponte rosno številka B. Ob tej priložnosti bode v vilenici izborna godba igrala vesele poskočnice. Tu se dobiva vsaki dan dvakrat friftno K obilnej udeležbi vabi Gospodarski sv6t v Divači. r i ima svojo kleparsko delavnico v ulici Via Giulia it. 21. Prodaja, nnpravlja in popravlja vsako vrsto kleparske stvari, bodisi iz cinka, kositerja, bakra ali medena itd ; zalivnike vsake vrsto ; vrče za niU-ko, vrče za nategavanje vode in druge za pohištvo potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banje za kopanje. Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam še, da ao pri meni cene jako nizke. 3—10 mleko, katero se dopoiilja iz Si. Patra na Krasu. Podpisani priporočam se tedaj slovan-j "kim prebivalcem mesta tržaškega, da bi ine podpirali a tem, da za svoje potrebe kupujejo mleko pri meni. Zagotavljam, da prodajam le pristno kravje mleko in zagotovljam točno postrežbo. 3—4 FRAN GERŽINA. Naznanilo. Usojam ai p. n. slavnemu občinstvu naznaniti, da som svojo trgovino iz dosedanjega bivališča v Materiji ^iri tožil v Herpelje h. št. 46. Zahvaljujoč se /,» dosedanjo podporo, prosim slavno p. n. občinstvo me počastiti tudi v novem bivališču, kjer bom vedno se trudil poBtrezati z dobrim svežim bragom. IVAN BABUDER trgovec. 1 — 2 II E@akif § „1891 2 gl. 65 kr. t0F" Najfinejša žepna ura!! ZASTONJ dobi vsak naročnik še jako fino verižico Jedna največjih Švicarskih tvornic za ure ustavila je izplačevanja tur mi je izročila raz-prodajenje ostale velikanske zaloge teh ur za samo ceno, kojo stane delo. 2 gld. 65 kr. stane samo delo take ure 1 torej je to prilika, ki se redko kedaj ponudi ako tako nro, ki je trikrat toliko vredna 1 prepustim vsa- kemu za neznaten denar 2 gld. 65 kr. in posebe kot present priložim fino verižico zastonj I Požurite se, dokler jih je še kaj ! Razpošilja se po poštnem povzetji. Naroča se lehko z dopisnico! 2 — 6 Prva in največja zaloga ar (Tvrd k h Carl Pollack) Dunaj, 11/2 Novaragasse 43. % VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI TRST REKA IN NAZAJ POVODOM SLOVESNOSTI MATERE BOŽJE MILOSTI pri koji slovesnosti se bodo praznovalo Aeststoletje, odkar se je preselila na Trsat Sveta hiša. Red obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vseh župnijah in občinah. Dne 9. maja zjutraj odide posoben železniški vlak Voznu cene so naslednjo II. razred tja in nazaj golil. <$ — III. razred tja in nazaj golti. 4 za osebo. Z Reke povrne so vlak dno 10. maja zvečer. Z zgornjo vozno cono plačana jo tudi knjižica, obsezajoČa pojasnila o slovesnosti. kakor tudi knjižic.i; Kratke vesti o svetišču. Obe knjižici izdajo se v treh jezikih; vsakdo si torej labko izbere. Kdor žoli podpisom izjaviti, de se udeleži izleta, oglasiti se more v vsaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradih. V Trstu pa se je priglasiti pri mejiiarodni agenciji Carlo Pirelli, Via Arsenale štev. 2. Opazka: Razume ho. da ho povrne uplnčan denar brez obotavljanja »ko no bi bilo izleta radi prapifilega številu priglašenih. 6—8 Lek arna Trnk6czy, zravmi rotovŽa " *v I—i j uby ani velikem mestnem trgu, priporoča lokaj popisana najboljSa in •vela zdravila. Ni p« dneva, da bi ne prijeli pi menih zahval o naših Izborno skuicnih domačih zdravillh-Lekarn Trnk6>zy-jeve tvrda- j« pet, in sicer : Na U u u a j i Viktor pl. Trnkoczy, V., Hundšthurmstrasse il3 ( uili kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6oiy, III Kudeckypl iz 7 in Juliu« pl. Trnkoozy, VH[ , JfipefstadterHtrns.se 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pi. Trn*6czy V Lj uhlja ni Ubald pl. Trnk6czi. P. n. občinstvo hi prosi, ako um j« na tulil ležfče, dn spo.i l navedena z iravihi k prvo poAt<> doM, da nasi v tuko le napravi : Lekarna Trnk6ezy poleg rotovlav Ljubljani. Marijaeeljske kapljice za želodec so izvrstno uspešne, kot želodec kre-pilno, žlezo ločilno, odvajalno, bolečine olajšalno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklenicu stnno 20 kr., tucat 2 «1., 5 tu-catov aamo 8 gl. Nvarilo! Opozarjamo, da tako istinite Marijaceljske kapljice dobivajo se v lekarni Trnkuczi-ja zraven rotov-ža nn velikom mostnom trgu v Ljubljani Planinski zeliščni sirup kranjski Cvet proti trganju (Glchtj^ciMl), povsem najboljše zdravilo, lajša in preganja bolečino pri skrnini (revmatizmu), pri trgaujo po udih,- pri bolostih v križi in živcih, pri oteklinah, otrpnjonih udih, in in kiti itd. Zahteva naj se „dr. Ma-ličevega cvetu zoper trganje" g tikstoječim zna- _ menijem. Steklenice 5U kr., ^|,tttjmftrfr tucat * gl. 50 kr. miti* za odrasta in otroke, je na pljučne bolitfttne zoper k-JŠelj, hripavost. vratobol, jetlko, prsne in l stekleni«* S« kr , 1 tu.at Ji gl. Anton Dršič 2-2 v St. Vidu pri Vipavi proda uli se u-/c tisočkrat 8,Jajn" OflV"-<1. Sil« pri za basanji človi Škega telesa, Klavo olu olrpnel i, udi h «> e trnih it. nbistmh boleznih, v škatljuh A 21 kr. ; jede., zavoj s o Šuatljann 1 gld. o kr rrnk6czy-jeva h melje v a sladna kava (zdravilna kava). lehko prebnvljajoče, želodec ktepiino, redilno sredstvo, je važna ^M* »» neobhodno potrebna v ohranenje in dosego zdravja. >/. kil samotuk 30 kr. L Sffll ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, 1 steklenica 10 kr., 1 tucat l gld., 5 tucatov samo 4 gld. v Ljubljani Mestni trg štev. 15 tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov. Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetja. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago. 3_9 ZDRAVILA ZA ŽIVINO. $ Ta prav dobra fltupa pn- i>5 »lupa za Z1VI110. mHBU mgbolj« iirf vioh . bolt>xnlh krav, konj in prallBev Konje varuje ta »tupa trganja P« Prevlh , bri*ia\k, vseh nalezljivih "> kutnih koluznlj, k »siju. p uhnili ii vratnih ImlezniJ. trt odpravlja vse K i sin, i ud i vzdr-*uj« konju debe n, - okrogle i iakreue. Krav« <1h|o mnogr^t dohrap« m'^vn. 0V Zamot»'k r. rabMnim navodrm vrr>d v. Ija Ii 50 kr., 5 zamntknv Nanio S gl. CIh.opravu *uSloi itd..s kratka "rl vs"h vnanjih bole/nin In lilbHh. fttokleiiica /. rabll-nim navodom vrud stane le 1 tfld., fi stfikl r. riibil»lin unvodoin vrud samo 4 gld Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo lekarni TRNKOGZY-ja v Ljubljani zraven rotovža in vsak dan « pošto razpošiljajo 12—12 ■—»■niiiiiinaF'ime m ■ i 1 atw5w mmmamamBBatm 1-.ilrijatflj in o ti (rovorni uradnik Maks Cotifc. Ti«karna Dolenc v Trfltu