■ Najvoč ji »Jovwaki dnraik x Združenih državah V«4ja *a roc leto - - - $6.00 n i Za |x»i leta Za New York celo leto Zrn inoteinitvo cdo leto TELEFON: CBELSIA ITI - $3.00 g * $7.00 $7.00 8 - List slovenskih Jelavcev y Ameriki. = The largest Slovenian Daily in the United Stala*. issued every day except Sundays mod legal Holidays. 75,000 — Entered m Second CUn Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 NO. IIS. STEV. Ill new york. wednesday, may 14, 193s. — sreda. 14. maja 1930. - — - -------- _ teuton: cnuu an volumjz mm — uram nzvm. ANGLI V INDIJI VOJNO STANJE NASLEDNIK MAHATME GANDHIJA JE BIL PRED NAVADNIM SODIŠČEM OBSOJEN NA ŠEST MESECEV JEČE Nacijonaiisti so proklamirali svojo lastno vlado. Aretacije v masah v Sirodi in Belgaumu. — Vlada domneva, da oblasti kontrolirajo splošen položaj. - - Iz Poone je bilo poslapega v šolapur verjemite vilo vojaštva. BOMB A V, Indija, i 3. maja. — V mestu Sola-purju je proglašeno vojno prevo, kajti tam so se vr-šli najbolj r«ni boji v nacionalističnem gibanju za neodvisnost. je vlada s klenila zatreti nemire, predno se a/smjo v druge okraje, je izvršila tudi številne aretacije. V SircxJi in Begaumu so se vršile aretacije v m* lah V onih dveh kraji je Mrs. Saorjini Naidu postala naslednica aretiranega Gandhija, da nadaljuje z ocVocnim pasivnim odporom ter izvajanjem civilne nepokorščine. Aretacije v Sirodi so se završile, ko ie indijsko prebivalstvo navalilo na tamošnje vladne soline. Varnostne odredbe so bile vprizorene tudi v Lahore, kjer je osemnajst Indijcev skušalo ščuvati prebivalstvo k novim izgredom. Jetniki »o razbili oder v sodnem poslopju v Laho-j re, kjer so bili procesirani zaradi zarote. Policija je imela dosti opravka, predno jih je uklenila. I udi v Pešavaru )e bila napetost velika. Bati se izgredov rrtasev in pristašev neodvisnosti. \/oja-, »tvo baje kontrolira položaj. V splošnem je vlada prepričana, da so oblasti dovolj močne, da vzdrže red.fl iz Poone so dospele v Solapur vladne čete. Ko so dospeli vojaki, je odstopila civilna administracija. V .» i jonalistit ni voditelji so skušali ustanoviti svojo vlado. Na< i jonalisti so nastavili svoje ljudi, da nadzo-j rujejc promet m skrbe za red. j H Hi Uveljavili so tudi svoje lastne regulacije glede /o/nje. Nad prebivalstvom so izvajali tako tiransko; oblast, dr si ljudje niso upali na ulice. i/benci v tekstilnih napravah se še niso odle-naj se pridružijo nacijonalistom ali ne. LAPUR, Indija, 14 . maja. — Naslednik Ma-Gandhija Abas Tyabji je bil obsojen na šest ev ječe. Proces je bil izredno kratek in povr-odil ga je navaden magistralni sodnik. -ONDON, Anglije, 13, maja. — Kljub poročilom, da so indijski vstaši zasedli mesto Solapur, so trdili danes vladni uradniki, da se je navdušenje za indijsko neodvisnost poleglo in da so izgledi za bodočnost zelo dobri. KAROLA BI RADI NAZAJ 1 NA PRESTOL _ ____ romunskih liberalcev je obdolžil re-gentski svet in romunsko vlado, da spravljata princa K a r o 1 a na romunski prestol. BUKAREŠTA. Romunska 13. maja. — Voditelj romunskih liberalcev, Viiitila Bratianu je obdolžil romunsko viado in regentski svet. da hočeta spraviti na romunski prestol princa Karola. ki je oče mladega kralja Mihaela. V dobro informiranih krogih ^e glasi, da hoče romunska kraljica Marija spraviti nazaj svojega izgnanega sina in da se zavzema zanj tudi njegov brat. p*inc Nikolaj. Princesa Helena, ločena žena Karola, pa je baje zapretila,* da bo zapustila, deželo, če bi se Karo! vrnil. Bratianove obdolžitve se gla^e, aa hočejo nekateri razdeliti med kmete s*.'jtisoč pamfletov, v katerih so pojasnjeni razlogi, zakaj b: se Karoi ne smel vrniti. V pamfletu so opisana vsa njegova ljubavna razmerja in pustolovščine. Vlada je objavo pamfleta prepovedala. SAMEGA SEBE JEDVAKRAT I OPERIRAL Pek se je dvakrat operiral, nazadnje je pa šel v bolnišnico iskat pomoči, toda tretji operaciji je podlegel. WALKER KOLESARI HAMILTON, btrmuda, 13. maja. Župan Walker se je vozil danes s kolesom, doc j m so ga fotografi slikali. Pozneje je izjavil, da se je zgodilo to prvikrat po štiridesetih letih. Walker je tudi igral golf ter plaval v morju. Izjavil je. da se počuti izvrstno in da bi rad cslal še en teden dni. pa bo najbrž v sredo odpotoval proti New Yorku. Dvaintridesetletnega Louisa Ca-petto je močno zabolela ob desni strani. Ko je prijate'jem potožil svojo bol, so mu rekli, da se mu je vnel slepič ter da potrebuje operacije. Stanoval je v gorenjem delu mesta New Yorka ter ni imel potrebnega denarja za operacijo. Nabavil si je neko zdravniško knjigo ter povzel iz nje površne pojme o ustroju človeškega telesa. Nato se je zaprl v sobo ter si pre-rezal kožo na de.sni strani z navadno britvijo. Odrezal si je del slepiča ter rano zasil z navadnim k;.-nopcem. To se je zgodilo pred par tedni. Prejšni teden so se pa bolečine ' zopet pojavile. f Ca pet ta je uvidel, da se prva o-peracija ni porebno dobro posrečila. zato se je odločil za drugo. Znova se je operiral ter odstranil vse slepo črevo Zvečer so pa postale bolečine neznosne. S taksijem se je dal odvesti v ; bolnico, kjer je povedal presenečenim zdravnikom, kaj je storil. kmm: i H Zdravniki so dognali, da je rana prisajena ter so ga še enkrat operirali. Možak je pa tretji operaciji podlegel. Najbolj značilno pii tem je. da sploh ni imel vnetja slepiča, pač pa kilo. Ko se je sam operiral, se ni posluževal nobenih omamnih sredstev. NOVE METODE A. D. FEDERACIJE ------------- Organizatorji American Federation of Labor se bodo posluževali po južnih državah povsem novih taktik. BIRMINGHAM, Ala., 12. maja. -Pri organiziranju delavcev po južnih državah se bo poslužila Ameriška Delavska Federacija oziroma njeni organizatorji, povsem novih metod. Zaenkrat ne nameravajo pridobiti l-moinjih tekstilnih delavcev za organizacijo, oziroma jih prepričati o potrebi organizacije. Vso pozornost bodo posvetili delodajalcem ter jih skušali pregovoriti in jim dokazati, da bodo v gmotnem ozira dosti na boljšem, če ;odo jemali v službo organizirane delavce. Prvi pričetek je bil storjen v Danville. Va. United Textile Workers ^o hoteli zaštrajkati ker so jim gospodarji skrčili in tudi drugače poslabšali delovne p:goje. Organizatorji so odsvetovali delavcem štrajk, istočasno so pa tudi pregovorili delodajalce, da so začeli s svojimi uslužbenci malo bolj človeško ravnati. Nekateri delavski voditelji ne stavljajo posebnih upanj v uspehe teh novih metod. SMRT SLAVNEGA1 SOVJETSKA NORVEŠKEGA RAZISKOVALCA Fridtjof Nansen je umrl v starosti oseminseštde-setih let. — Pripravljal se je na polet preko Severnega OSLO. Norveška, 13. maja. — Danes je umrl slavni norveški raziskovalec in pisatelj Fridtjof Nansen. Star je bil 68 let ter je baš za-vršil načrte za polet preko Severnega tečaja: Podlegel je paralizi srca. Rojen je bil leta 1861 v bližini Kristijanie. Leta 1883 je prvi pre-iskal južni del Groenlandije. Leta 1893 se je odpravil na svojo prvo pot proti Severnemu tečaju. Leta 1906 je bil norveški posianik v Londonu, izza leta 1920 je pa po naročilu Lige narodov nadzoroval pošiljanje nemških in avstrijskih vojnih jetnikov iz Rusije in Si;iiije. Njegovo najslavnejše knjiga "V noči in ledu"-, opisuje življenje na daljnem Severu in svoje doživljaje. Tudi v Združenih državah je bil znan in priljubljen. ZRAČNA SLUŽBA Sovjeti so začeli posvečati največjo pozornost razvoju trgovskega zra-koplovstva. OTROCI ZAZGAL1 RUSKO VAS HOHENZOLLERNEC SI JE OGLEDAL DUNAJSKO HEIMWEHR MOSKVA. Rusija, 13. maja. — Zrakoplovi so postali običajna prikazen v najbolj oddaljenih delih sovjetske Rusije. Plemena v Sibiriji, Centralni Aziji in Kavkazu, ki niso še nikdar videla železnic* ali avtomobila, se aeroplanom nič ne iudijo. Sovjetski potniSki aeroplani, ki so v slu2bi trusta "Dobrolet", bodo preleteli v tekočem letu nad štiri milijone kilometrov. Lani so preleteli aeroplani dva in pol milijona kilometrov. Te številke kažejo obseg in nara-stek zračne komunikacije. V zadnjem času sta bili otvorjeni dve novi zračni črti v aaijiuii dele je • ^J111 Sibirije in na severu evrop- v kateri ske Rusl*e- Zračna črta Kabarovski-Nikola- jevsk-Sokolin je dolga 1100 kilometrov. Proga iz Arhang~lska v Sid-kavkaz je dolga nad devetsto kilometrov. Moskva bo spojena s Taškentom na razdaljo treh tisoč kilometrov po novi zračni črti, ki bo otvorje-na za redno službo meseca Julija. NTŽNIJ NOVGOROD. Rusija. 12. maja. — Otroci, ki so se igrali z ! užigalicami.-so zanetili požar, ki je vpepeiil vas Šatkaja v Armasas o-kraju. Zgorelo je 170 hiš. Tako pravijo zakasnela poročila, ki so dospela semkaj. SULTANOV NAKIT RODO NAJBRŽ PRODALI CARIGRAD. Turčija, 13. maja. -Kronske dragulje, katere cenijo na tristo miM'ono-v dolarjev. i>odo najbrž prodali, da se zbeie denar ter odpomore turški Iinan^ni krizi. Listi dostavljajo, da ni mogoče pričakovati nikakega uradnega obvestila. ker si vlada želi ohraniti svoje zgodovinske spomine ter jih bo prodala šele tedaj, kj bodo izčrpani vsi drugi viri. ŠPANSKE SOLE ZAPRTE MADRID. Španska, 13. maja. ZMAGA JAPONK TOKIO. Japonska, Boj za žensko volilno pravico DUNAJ. Avstrija. 13. maja. — j Princ Oskar, peti sin prejšnjega nemškega kajzerja, je dospel da- • nes semkaj v spremstvu tridesetih članov nemške Stahlhelm organi- j zacije. Kmalu je bil v stiku z vo- , ditelji avstrijskega Heimwehrja. [ Obisk princa in njegovih tovarišev razlagajo številni kot znak močnih simpatij, ki obstajajo med skraj- : nimi nemškimi nacijonalci in Heimwehr gibanjem. To se je zgodilo ob času, ko je kancler Schober obljubil Ligi narodov, da bo raz- Iz Taškenta bodo plovi v Afganistan. pluli zrako- Do meseca avgusta bo sedanja zračna poštna črta med Moskvo in Irkutskom izpremenjena v potniško službo. BODOČI DOM H1NDENBURGA 12. maja. za žensko volilno pravico na Japonskem je nekako napol izvo-jevan. — Tako jc rekla Miss Iši- ks»Vfc, tajnica in glavna borilka za i orožil cbe privatni armadi Avstrije žensko volilno pravico na Japon-_______ skem. t Tekom zadnjih desetih let so bili v poslanski zbornici vloženi toza- Čeprav je bila danes otvorjena ve-terinska šola na vseučilišču v Madridu, bodo ostale vse druge šole zaprte do ponedeljka. Najmanj polovica vseučilišč dežele je še vedno zaprta. Vladni govorniki pravijo. da so zmedli agitatorji glave di- j kla Miss Išikava. — Mislim, da bo Jakov, da pa ne bo vlada cdprla j preteklo nadaljnih deset let, pred-ne dobi pisanih no bodo dobile ženske na Japon- II ANNO VER, Nemčija, 13. maja. Predsednik von Hindenburg namerava opustiti hišo, katero mu je podarilo to mesto ob zaključku svetovne vojne in v kateri je živel, dokler ni bil izvoljen predsednikom pred petimi leti. V bodoče bo stalno stanoval na svoji farmi Neudeek, v bližini Riesenburga v Iztočni Pru-siji in tam bo tudi preživel svoje Naročite se na "Glas Naroda" levni predlogi, a še le sedaj je zbor- scenski dnevnik ▼ zoro- počitnice, dokler bo še v uradu, niča glasovala glede njih. — je re- tenth dravab | Predsednik je kupil to farmo od kla Miss Išikava. — Mislim, da bo ------------------ — svojih sorodnikov pred dvemi leti. vseučilišč, dokler ' jamstev od federacije dijaških dru- skem iste pravice, k: imajo POSREČEN mm POLET ČEZli ATLANTIK __ Francoski pilot jt prive-del nad triito funte / poete iz Senegala v Brazilijo. — Letalci vo imeli slabo vreme. Seboj so privedb 308 funtov pisna iii drugih pošiljate v. Hto je bil prvi aeroplan, ki je ponesel potto preko Južnega Atlantika. Posluževali so se velikega hidro-plana, ki )e last Compaigme Aero-postale. Polet je trajal dvajset ur petnajst minut. Medpot>*na so imeli jako slabo vreme in so se že večkrat namera->aM spustiti na morje. SlednjIC so p« premagali vse iež-koče ter so srečno pristali. Letalci »o bili neprestano v brezžični zvezi z radio pestajami v Eviopi in Ameriki. Polet se >e vršil pod pokrovitelj- DENARNA NAKAZILA za vajse ravnanje naznanjamo, da VEfiUJEMO NAKAZILA V DINARJIH LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU Jugoslavijo ? Italijo i 9.35 _ SI8.S4 S 46.08 f 91.00 «181.00 Lir „ 0 b-V: .„.8 11-30 8 16.80 S 27.4t % 54J65 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6, 60c, Za ispi&cuo vecjki zneskov kot gor ».j £»avetle»v;. bodisi v dl;i?: lirah aH dolarjih dovoljujemo ie ooij&t pogoje Pri veiiaUi &a zllih priporočamo, da se popre] z nami s po razumete glede način* nakazila Izplačila po poitl so redno izvriena o dreta do trofe trtfnTk VUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABU PRISTOJBINO 7So. MM SAKSER STATE BANK 12 Cortlandt Street New York, M. T, Telephone: Barclay 03M L— -n£«! tt t*St «3» »JS ----:_ Pfeoe mt hMto« UM W. Utt Mn n at Um oorporatio ml tano ef 1 Lah^aaa. Mew Tark City, Ji. T. •OUI K i K O D 1 " (Tak* it Sk« r—»i»> iwrr Day doep« t mun&*f and Boildaye. oelo leto na tu laMiir |a Uat sa Ameriko ..... ta M za Kew Torfe sa celo leto -rr.00 tu pol leta ta M /4a pel leta .. Za inozematvo m četo leto----4W .0C %a četrt leta ... $1 50 Za pol leta________________»JO SabacriptioB Yearly WOO. • dvertlaexn^nt on Acreemest 'Glas Naroda" ULaja vaaki da: a ixvaemU nedelj m praznikov. Dopisi brez podplaa ln oetbnoati ae oe prtobčnjejo Denar naj ae bla-fovoii potfUelt po Mene? Order. Prt ipretneeaM kraja naročnikov, rmatane. da m nam tud: prejšnje bivališča naznani, da hitreje najdemo naalovnfto* York. N. Y. Naj mi dovoH cenjeno uredništvo Ker že davno nisem videl dopi-malo prostora v listu Glas Naroda, sa iz naše naselbine, sem se na 1 menil nek:liko razmere. sem se v Neu da povem javnosti, zakaj izselil iz Jchnstown. Pa., Veri. V i: - t u ' Proletarcu" poročajo, da ne vedo tam sem se izselil in da se bal nekakih posledic. T&raJ naj se zadovoljijo s to mojo izjavo. Že zadnjih par let sem se pripravljal rti v veliko mesto zaradi ctrok. ker imam že dorastle otroke za ciek), a v Johnstownu pa ni opisati tukajšnje t Kar se tiče delavskih razmer, so jako slabe. Tovarne kakor rudi premogorovi obratujejo le s polovično paro. medtem ko so nekateri p:pclnoma zaprli svoja vrata ali vhode. Prosperiteta. katera nam je oo zadnjih predsedniških volitvah zvenela na ušesa, je večino volil- j v resnici so pa tudi krive zene. Kakor drugod, tako je tudi v Angliji ideal pretežne večine dekiei poročit: se za vsako ceno z moškim, ki ima nekaj premoženja ali pa dobro službo, nikakor pa ne iz ljubezni. Kljub emancipaciji se omo-ži pretežna vefina deklet samo zato. de so kot zakonske žene za vse vi krivdi. Zakonodajalec mora dati takim ženam potrebno zaščit. Žal je pa. na svetu mnogo žen. ki znajo to zaščito spretno zlorabiti svojo kerist. Zato je treba ločitveno zakonodajo pz mnenju angleških mož ■ evidirati tako, da se preprečijo primeri, ko postane ločeni zakon za ženo vir stalnih do- dela za mladino. Tu .aj v New Yor- j cev docela cglušila, in so tako sle- "GUI N1SOOA", tlC TeUm Ifttb Street. Se* .t < b*t»e« Sn> T*rk STROJI NADOMEŠČAJO DELAVCE ku je pa vedno dela za mladino in dobre šole in tu je bodečnost mojih otrek .oljša nege v Johnstown, Pa Tudi ostalim rojakom svetujem, da če ima kateri veliko družino že za kako dele. je veliko mesto za take najbiljše. Živel sem v Johnstown 14 let, a zadnje čase so delavske razm :re pod ničlo, tako tudi v mojem krojaškem delu. Zato sem se i izseiil za boljšim koščkom kruha. pi in gluhi volili sebi v škodo. Ni čuda! Tukaj so se dan pred volitvami pojavili neke vrste antikristi v podobi lepakov in se zna.sl; na pragu skoro vsake hiše. Lepaki so nosili sliko papeža s križem naprej in s celo procesijo Smith3\ih vernikov s sodčki in steklenicami za njim. Papež je bil označen kot diktatorji Amerike, akc bi bil izvoljen življenje preskrbljene. Ta nem:- ; hodkov ali neke vrste mcizna kra-; ralni pojav je bil pogost že prej- ( va šnje čase v vzhodnem delu Londo- J na. zdaj se je pa razširil tudi v druge industrijske dele angleške prestolnice. Prizadeti možje zahtevajo revizijo ločitvene zakonodajo, ki ščiti po njihovem mnenju samo j žene. Da je njihova izjava utemeljena. priča tudi izjava prve angle- BERLINSKA ČRNA LISTA Pravijo, da svoboda je po celin I Smith predsednikom. Seveda, lepak Združenih državah, torej zda j. sem blizu svobode. Ker imam tako veliko znancev in rrijateljev po W Va. in Pa., fn ker sem bil med njimi zadnjih 20 let. bo marsikaterega zanimal ta moj depis pripročam Obenem tudi tvrdko Sv<»t »p miruje. Sn vs«j črti vlada napredek. Iznajti ha sledi iznajdbi S t roj, ki ga dane* smotra jo za čudež modeme tehni kc, jo zr jutri z drvgiin. dosti boljšim nadomeščen.H Novi mehanično-tehnični priM*e>i olajšujejo dt*l<>. ve . :»jo produkcijo in spravljajo nepre>tmw> vedno večje imm-jSakser State Bank, da se obrnete 1 i mi i nl> L-niki in J H H i nanjc' k~dar *»tuj«e na obisk V tiari kraj ali po drugih opravkih. Med Tlemi industrijami trj»i vsled nadproduk«-ijr •lajhoij prem'^ovna industrija. i)asi potrebujejo novi in izboljšanj biroji vedno več j-reino^a. je vendar p> d<£elab, ki planinci rit jo j»r«*nio^, «>-vTorono število brezpoHclnih premogarjev. V Veliki Britaniji j«' bilo toliko brez|s»seliiili preino-^.arjev, da so morali prfMTjšnje število premog >v_ i»ikov, da je zamo^lo ]*♦ ostalih dobiti nt*k;ij več delav<*«*v delo. apiLl Načrt se pa ni obtiesel. V bližini Pittsburgh.! y liiftler <'onsolidated t'oal < ompariv završila ine!ianiza< i jo Wiklwood prt Bi<»y,oviuka.j iVle dve leti inštalirali stroje, ki ImxIo produriruli j petkrat več kot so «» v tem premogovniku. —j Premoga *e ne b<> dotaknila človeška roka, ampak vse «1 Tam bc>te postrežem dobro in ne boste imeli neprilik, kot se je že mojemu prijat°lju pri nekem drugem agentu v Pennsyl-vaniji. Meni so Sakserjevi ljudje sli na reke v vseh ozirih, zato jih | priparciam tudi ostalim mojim znancem in rojakom po Združenih državah. Ko človek pride v tako mesto kot je New York, potrebuje nasvetov in nasvete dobi pri Sak-ser State Bank. Lepa hvala! A. Fort una, 70 First Ave . New York. N. Y.. Conemaugh, Pa. ■ Slovensko peško društvo ' Bled" v Conemaugh. Pa. priredi letni koncert ir» piknik dne 1. junija t. 1. na Fajtovi farmi v Morrelville. Na programu * ki bo pozne; e pri občen Ir-! v l<,fn 11)0 P°Ie6 'Bleda" tu- di hrvatsko prosvetno druStvo "Rolo bodo opravljal* irtroji za vrtanje, nakladali.)«-, sortiranje, doJjob.. in srbsJco cerlcvfno peVsku itd. m H 9 I društvo kakor tudi več samospe- V pol minute is, na ta način »»h*oč« naložiti Da ^^pevov m četverosoevov. pet ton premoga. . .. . ... .... . , i Ops. r a Co. ■ basist«, z dvema orav Sovi stroji Mam .jn milijone dolarjev. I>emo- Iep,ma p<.smima ;omik bo lahko v eni tiri prodr.eiral fisof- ton premoga.] Dve pesmi bosta s<* delo bo vr'ila elektrika. Ljudje IkmIo U» naizomvaii. je nesil pociois znane organizacije 10C- american, brije rečene lC0r know nothing K. K. K. Tudi v sedanjih volitvah ne izgleda kaj prida v Greensburg. Mokrega govornika je policija takoj izgnala izpred sodnijske hiše, medtem ko so K. K. K. dovolili nad velika -"dnijska vrata obesiti napis: Dobrodošli K. K. K. Miss C. Mcrris~no- ške odvetnice ve. "Mnogo je deklet", je dejala Mor- ri.-cnova, ki se poroie samo za: j. da so preskrbljene in da se moža čimprej cdkrižajo. Kmalu po poroki se nehajo zanimatri za mcž.i. Otrok navadno nimajo, če jih pa imajo, jih zanemarjajo. Ob takih ženah se spremeni življenje zakonskih mož v pekel tako. da jih za-puste. ali pa sežejo pod vplivom o-gorčenja in ocupa po nasilju. In to je trenutek, na katerega žene te vrste komaj čakaj:, kajti v obeh primerih je podan razlog za locl- ! skdica je. da mora plačevati ali-mente. Ženam prisodi sodišče ali- Kar se pa tiče naroda, bi tukaj j ter. Možu naprtijo krivdo in po tvorili večino tujerodci, toda politično so neorganizirani in ob vsaki priliki d:cela razcepljeni, in poleg tega še brez prostora oz. dvorane, kjer bi se moglo se-tati in koiikor-tolikc organizirati. V preteklem letu je umrlo v Berlinu 3836 oseb nasilne -mrtj. Sk . raj polovico jih je bilo žrtev raznih nezgod. Same prometne nezgode so zahtevale 460 žriev. Uspelih samomorov je bil . 1676 -vsak dan 4 do 5". umorov na S8. Vsak dan sr prijavili povprec-no 14 oseb. kot izgubljene Med temi izgubljenci e biio 184 šol.sK^h otrok. 23 mrtvec?v niso spoznali niti do danes. Mrtvih novorojencev je bilo 25. Na romunski prestol hočejo spraviti bivšega romunskega prestolonaslednika Karola Zdaj. ko se j? dobro zdivjal z baonicami po Parizu in Nizzi. ko se je utapljal v igri in pijani, bi fant res malo počitka potreboval. In kje se lažje in udJbn$j!ie počiva kot na evrop.-kih prrs^ lih ' Vladar nima drugega dt ia k it vladati. To je pa povsem prijetno in lahko opravilo, dokler je faktična vlada v dragih r ^kah. Le laškega Emanuela p^lejt ' Mus>olini pravi, da bodo v bodoč? roj ni Italijani streli p. dobni. Tud: v zacii1..1: vojn. n bili -tuli podobni. Kot strela so šli. kadarkoli jim je b:l naA človek za petami. GRŠKA DEDŠČ1NA Radi omenjenih razlogov smo se sedaj začeli zanimati za grajenj? tozadevne dvorane. Prva tozadevna seja se ima -ršiti dne 25. maia cb 2. uri popoldne v dvorani Mr Jchn Pušnika na Carbon Pripravljalni odbor želi, da bi se te važne seje udeležili vsi Slovenci in Hrvatje iz okolice Tam nam bo govornik raztclmačil ves načrt, v katerem se bo razpravljalo, da tako čimprej pridem: do svoje dvorane, ki jc take potrebujemo. čitateljem Glas Naro- Pozarav da! Frank Novak. Nastopal bč tudi znani rojak Mr. 1 Ivan Pajk, ki je član Johnstown Glavni obratovodja <«. I*. Wauw pravi, da ho obenem reskrbljeno tudi sa tu»jvW«j<» varnost. — Samo|MMKvbi jt* uim*vno. — je izjavi!, — da l»o r« »rnoat IjtKii v^p pr»*ski-Idjeno, vso skrb homo pa po*ve-dngoceniui «Trr»jem. \'^aka eksplozija hi tiiia u-j a. V'«» elrktriiii« žirc ImhIo napeljane j>o«l zenu' zapeli tudi dvojnici, stari po 10 let, hčeri znane rcdbir.e Urbas. Program bo vsestransko zani- Had kake rri. P?Ie s® :?do ^icvensk tad: I'nglei'.ie pesmi Pro-lor je jako pripraven za piknik Na razpolago so vsakovrstne gu^alnire. vrtiljak in kegljišče. Omeniti moram, da to društvo Roundup. Mont. Prvi maj, krasni maj! Vse je oze-lenelo in oživelo. Enako je oživela tudi naša mladina in je pokazala, da ceni jezik. ' Društvo Harmonizers. št. TOO S. N. P. J. je pri-edilo veselico dne i. maja. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Le tako naprej! Pokažite da ste sinovi, in hčere matere slovenske. Če bi bil Peter Zgaga tukaj, prav mente, ki jim navadno zadostujejo j za brezskrbno življenje" Angleška odvetnica je priobčila mnogo pisem opeharjenih mož. Eden opisuje svo^e zakonsko življenje takole: "Smatral sem svojo nevesto za pošteno dekle in veselil st-m se. d:i bova živela v srečnem zakona. Toda že cez nekaj tednov sem spoznal, da je lena in zapravljiva. Delala je samo dolgove in skrbela ^a-mo za svojo zabavo. Gospodinj- Francoski p.sateiji Paul Valery našteva ob st letnici grške neodvisnost: kaj vse dolgujemo Gr-i:ji Pravi. d., je domovina -koro v>eh i naših idealov. Naša znanost in teh-•lika bi prišla v veliko zadrego, če bi morala biti brez gr-skih 'zposo-jenk. Prinavke, ana. anti. para peri in končnice logia. grafija. no-mija s; edino sredstvo za stvarje njt dnevno potrebnih novih razno vrstnih označb in pojmov. gotovo bi imel čast. da bi mu podale kos keka in čašo kave naše izurjene mladenke. Z delom gre b2lj počasi, "kakor povsod. Pa saj poletje je prekras- Ntro.jl ho io |ut sproti odvajali oziroma lini'"-. - članov. Z«to, rojaki in rojakinje. ebsteji skoro iz sam.h tu rojenih nc- da bl človek vedno tičal v maj- vali pn-mo^tivni prah. htido izključen?. Ki Kksphvzi je pn inoj»ovne^a pn.l-.,' - tf r-nreditve 1 J ' ^ 1 iite mlad:m, da eei.ite i na kulturnem polju tiri milijone dolarjev, je umov- in poka-njeno delo „er stanejo atrciji .....-.j. ^. ..... ih>, da I^mIo z«>< itfni in zaredi strojev ImmI<» cašritena tudi) <~-!ovv*ka /ivljeuja. i 1 §,. ■ I flHs Drttfcje. kjer nt takih strojev, se zji varnost človeških življenj ne hri«ajo donti. 8tri>ji vera jo produkcijo ter oproseajo delavce uma. y.ane^a in zdravji? škodljivega dela. Ohenern »ni ntroji tudi jemljejo tisočerim delavcem krtih in zaslužek. Za dotoro postrežbo jamči odbor. m^AHBBBE Mrs. Ana Potoka r. IA JAfiKOVlOCE. r«ju>aairi lekarnar j« ftp pred ča-4al rune pcaluaM t ra&ULic doir-a v Inoiji RaaUina sp»-med opojne pijačo tu ima to čuda frudi v človeku |iisnoOdnaa» Poikitat j« prelskal In poirtSU pa*14ki nični wvoi /daj pa poroč»jo. da ae na&ii lino s podUanimi tudi v Ti- beiu Odkril *o K angleiki botanik IB m i* lMda^no vrnil • Po njacovem \ fumso^knu rastlina iii v inm&nkl Mi j ki. nI« trn davno in \m SLABI eOKLON. Emil Lud#1f, pridni avtor debe-Mh ttvljenjepiaov. Napoleona, Bis-mareka, Goetheja in dr., je zadnjič predaval v Parizu. Sicer obvlada dokaj ddbro francoščino, a začudene se je ozrl. ko so * vsi pollute Id naamehnili ob njegovem stavku: če bo Mussolini res napisal delo o " Božanstvtni komediji" bo delo nedvomno jako zanimivo, tej jc Mussolini prvorazreden dah-tisf. Hotel >e povedaU. da je ' prvorazredni poznavalec Danteja", z "dantis*" pomen* v francoščini seveda samo . sotootetinika! ADVERTISE NARODA NAZNANILO. Prihodnjo soboto in nedelje, to Je 17. in IS. maja. slavi prvo in najstarejše slovensko podporno društvo v Indianapolisu spomin svojega tridesetletnega obstoja na ze-io slovesen način. Društvo sv. Alojzija, ste. 52 K. S. K. J. je društvo, katero je prva za-počelo in razpfostrlo duh bratstva v naši naselbini, zato mu kličemo: še na mnoga leta. do 40—50-letniee in še naprej! V soboto se vrši slavnosten sprevod vseh društev, združen z veliko veselico in plesom v dvorani. V nedeljo drpoldne slovesna sv. maša / cerkvi In rvečer točno ob 7. uri zanimiva slovenska narodna predstava v dvorani, kjer se bo vprizorila lepa zgodovinska igra Čitala sem dopis iz East Helene. Mont. Nisem mislila, da ima kateri France tako veliko dušo in sočutje. Obžalujem, da samo želiš in gledaš cvetke, mislim pa, da jih znaš tudi gojiti, akoravno te ne poznam. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda, Tebi Zgaga pa dosti Marjane. Francis Zobec. Deeglas, Alaska. Obnavljam naročnino za dnevnik Glas Naroda. Iskreni pozdrav vsem rojakom iz | večne, snežne, mrzle Alaske. ■ Mrs. M. Kršul. prigovarjanje le bilo zaman. Ker ni bilo drugega iidv.da. sem poslal otroke k svoji materi, da bi .skrbela zanje Čim sem se pa odloči! za. ta korak, je vložila žena tožbo in sodišče mi je naprtilo krivdo za lečitev zakona. Posledica je bila. da moram plačevati ženi alimen- V mnogih primerih so sokrive turi- tašče. Mati in hči vzameta na c:ko fanta, ki dobro zasluži, pova-bita ga na dom. debrikata se mu in končno si pomagata s trikom, ki je v takih primerih običajen. Mati zaloti hčerko z mladim g->spodom v položaju, iz katerega je sam> en izhod — poroka. Potem se lotita z združenimi močmi v nastavljeno past ujetega moža, kateremu ne dasta miru, dokler se ne spozabi tako daleč, da seže po nasilju ali pa pobegne z doma. Konec je sodna ločitev, hčerka se vrne k materi in živi na račun opeharjenega moža. ki ji mora plačevati alimen-te. — Prečni zakon je ideal pretežne večine mladih ljudi. Zato je vse ebsedb? vredna nemoralnost sklepati zakonske zveze iz dobičkaželj-nesti. Ločitev Iti morala biti zadnje sredstvo, ki vrne zakoncema prostost. če res ne mrreta živeti sfcu- S A K SER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. | popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. ■ S. deja-nalašč "za to pri- lepa • Mikiova Zala", drama v njih. prirejena ■SB liko. Naj ne oo nobenega Slovenca ali Slovenke, ki se ne bi udeležil te le- C EN A DR. KERK0VEČA BERILA JE _ em štedenju. Redno Šte^enje Je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega za-služka štedl i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zalo bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-fl. v prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato ptača obresti po 4V*% na leto, pričenši * vsakim mesecem. To je naj-frsljfte uhiufTinjn. hi se ga mere sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelj1! izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po r ostal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ petal vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vlozne knjižice. Sakser State Bank 82 Cortl&ndt Street BOJ PROTI ČRTALU ZA USTNICE NA NEMŠKEM. V Nemčiji vodijo čim dalje bolj cdločen boj proti barvanju ustnic, stvo in otroke je zanemarjala. Vse ^ ki je postalo zlasti med ženskami iz uiko zvanih 'boljših krosov prava razvada. Temu boju pomaga tudi trgovinska statistika, po kateri so uvezili samo lansko leto v nemško državo iz Francij? okrog 12 me irskih stotov barvila za ustnico v vredn oti 7' . milijona mark! Neka žrn.sica v Chicagi je pričala, da je do?ti bolj zadovoljna ce ji kdo podari vrč d;ma kuliane pijače kot da ji kupi .,opek rož. To je predvsem umevno.H Če ie pijača količka i dobra, si vpsel in v rožicah ter ti ni treba nobenih rc je dal rojak tografirati svojo ženo sc je začel s fotograf m pogajati slede cene in velikosti slik. In ko sta se domenila, ga ie vpra-Sal: — Pa še nekaj. Ali mi garantiraš, da ji bo popolnoma podobna0 — Tako ji ^o podobna — je odvrnil fotograf — da boš ob pogledu pobral sila in kopita ter bežal, kolikor te b;»do ne.-Je no"c. Nekateri zakoni so strašno nesrečni. Vcasi se zgodi, da se takorekoč s samomorom končajo. Tako sem naprimer čl ta I poročilo o dveh prijateljicah, ki sta bili več let nesrečno poročeni. In kaj se je zgodilo? Prva se je v solzah utopila, druga se je pa od žalosti požrla 2ivel je odločen roiak. no, pa tudi odločni rojaki se vcasi zaljubijo in poroče Tisto jutro po poročni noči je jako zgodaj vstal. Mlada ženica, napol čujeca, se je pretezala pod odejo in zaspano gledala, kaj bo počel njen ljui>i moii-ček On se je zašilo ogrnil, nataknil ccpate. vzel kan^Iico za mleko in odšel k grocer ju. Ko je vse potrebno nanesel, je pristavil vodo in skuhal močno, dišeča kavo. Tudi dve žemljici je razpolovil ter ju namazal s surovim maslom. V mali ponvici Je ocvrl pet koičkov špeha in dvoje jajc. Mlada ženica je gledala in videla vse to ter je kar drhtela same blaženosti. In ko je bil zajtrk gotov ga ji je nesel na posteljo ter jo pozval s sladkim glasom: — Zdaj se pa le zbudi. Marjan-ca. je že prUtimano. Ka je pa pojedla, ji je rekel jasno in odločno: — Vei to sem zastrantega storil, da se ne boš izgovarjala, da ne veš in ne znaš. Vsako jutro boš napravila meni tako kot sem jaz tebi danes. Vsako jutro, le zapomni si! Če ne, predraga moja, se bova drugače spogledala. Zvečer ti bom pokazal, kako se večerjo kuha in posodo pomiva. Jutri pa. kako se perilo pere in stanovanje pospravlja. Le ddbro opazuj in natančno si za- brihtna se mi zdiš, PRVA KITAJSKA NOVINARKA - T » --W-WT _ Za ktditef z opazkami, kakor: Tu pa je hu- (Napisala znana novinarka lady Drammond-Hay) Med kitajskimi ženami zavzema IJena štipendija Čiog Hua. Odšla mala nežna Čang-Či-jing. z drugi- je v Oberlin. To je bilo 1. 1921. v le-mi besedami Čijing, hči Čanga tih 1922. do 1924, je posečala no-posebno mesto. "Či" pomeni imeti vinarsko visoko šclo v Missouri]u: uspeh, "fing pa — najboljše od 1. 1925. je študirala žurnallstiko na vsega. Gospodična Čang ima go- i univerzi v Columbiji. tovo uspeh v tem. da predstavlja! Svojo pravo karijero kot aktivna svete! vzor za vse svoje rojakinje v. novinarka pa je začela šele v zad- Podnajemnik se krfj * mH»l»ra-fCip^da in mebkrano damo Prvim dajeto predn<*it gospodinje Vsak kadilec na.j bi si osvoji pred vsem tc spoznanje: Nikotin ni skodlj;* Škodljiva ,a«no na- rri^ ki j c Sic* jig bi ke mu jjrečiio. da U P,klic n.j b'» ta« ••n, da bo ostavilj a^.ijfn*a Rajš. naj zjutraj sklene:! •.'»<.!Uj*»rr;n:H -taiiovtnje okrog S Danes bom mnogo, prav mnog-j j / titra da se bo ?nml okoli 9 zve- kadil — in videl bo. kako mu bo dičevo zakajeno!" ali Že spet ci-, P°gledu napredkaEva Čang je edi- njem letu. ko se je preselila kot sareto. mladi mcž?-*ffj| na ^nska Kitajskem, ki razvi- j dopisovalka v Nanking. Nestavila Tisti koscek. ki jim manjka do ja iivahno delovanje kot zastopni-' normalnega človeka, bi morali ca tislca v zapadnem pomenu bese- marveč priznati kot nedostatek in de te*a df>pi~,- bi se morali napraviti vredne svojih prijateljev s skromnim vedenjem m potrpežljivostjo. Potem jim -.v j j vredn -sti. koma, po-1 napravi zrel-ga za psihoaniJitl- . e b3 noben lčen «ov^k štel v 1 i *a ln vodj <*> Predčasnega po-! 2]o ^ ne kadi-o ig S —--- • ave- kadil rt- sri <• kmalu -pravil v posteljo, j dobro delo' Kaditi bi bilo treba.! To &t»veda nam Podnajemnik naj j po vsakem razburjenju, ker ciga ne kadi. ker to maše zastore j reta miri človeka; po vsaki utruje Pis ateljice evrda »e sm<- irne.i. n'-t: ker cigareta draži. ;.;u tudi se-tre druga ie r>a bi bik) kajenje pred ■ u.nljive že!"* PONAREJANJE DENARJA V JEČI Te dni so izpnstili iz londonske j niča inozemskih listov. V državi, ki šteje 485 milijonov duš in kier je komaj nekaj tisočev HOT} žensk vzgojenih po zapadnih vzorih, kjer se deklice še vedno iahko kupijo kot priležnice bogatih moških, ali kjer zastavljajo roditelji dekleta za ceno nekaj mesečnih izdatkov v gospotiinjstvu v čajni- I ■ eah, kjer imajo ženske maio pravic — tam se mora človek začuditi, da se najdejo med vodilnimi osebnostmi tudi nekatere ženske, ki ., i, ,, « niov, Jece Pankhurst znanega ponareje-- . , _L ... - - k. m. d ob♦■rt r n med plava- „ stoje na cel« borbe proti opisane- i-i ,, ,« t, ,mr, valca angleških bankovcev Ernsta, . . _ . ... i- i m kj-hjv ». t-, so zastarele mo- ° ... ... mu sistemu. Tako srecas v tej o- ki živi bo! i s- bo. čo i •na na vela. R3 ■ §.;' i drosti. Vendar med spanjem n? bi f C« uporablja fjo^podinja n eg.)* smeli kaditi. < ><*) čtr dan za svoje kavne j Posebno rad kadi kadilec v od-:• u^.D.cr. na, >'- u^a ves^l: in naj , de ku za. nekadilce: to je nekak-M moti razpololenja a tem. da bi šen ventil za vse revolucionarno v » » vra« il prezgodaj domov j tloveku, ki bi aieer lahko kdaj pre-K jpilni« "i ruj u;>j aW)a kve - kipelo. Vendar drži cgareto pod - klobukom, če b: ; valca angleikih bankovcev Ernsta Everesta Novinarji so ga pričako-\ali pred vratmi, kajti ti je bil prav poseben slučaj. Pred leti je ponare-dil Everest, izvrsten grafični delavec, neko me- na) « r»* i enk;at v teonu Cr živi odcbno pczdran Za rajstni dan, ,b praznikih, ob nedeljah naj »e podinje *j»rr.n; s i akšn*m šop-k< ni je go^ryvlinji po Oolgem y*rečllo najti pileg luči. p stre-fcbe. kopa'nice, {^i-abe balkona,Stelefona in kakšne malenko-iti. ki jiii e pladati posebe. tedaj naj pod-nijemnik ta trud pri2na 'n naj plača bre/ obotavljanja. Posteljno perilo, brisače in klo-etni papir naj &i omisli sam N:ko1 na, se ne da klicati Če >c i te zgodi, nat se lepo oprosti O M trudu i kur ave na. upe v ode se se pojavil sprevodnik. S' Vprašati kakšno damo. da-li jo moti, če kad;š. je toliko koliko*-žaljivka druge stopn;t. Nasprotno pa itvinkuje zelo lepo in športno, če se obrne dama » istim vprašanjem do kakšnega gospoda. Če vas dve dami prosita za c-gen . pomislite, za katero se pote-gtijtLe r» polem postrezite najprvo to Tadi najrazboritejse ženske se poslužujejo namreč takšnih malenkosti v nadomestek za marjetice. Cf vam prižigalnik. ki vam ga je podaril kakien prijatelj za Božič, nikoli ne dalujc, naj vas to ne »pravi v nekoristno preklinjan e. Temveč ci-to mimo in stvarno sklenite, da mu za Veliko noc podari'e nico in je romal za zamrežna okna. Kaznilnisko ravnateljstvo mu je naro"::lo risk uradniških zdravni- IK sk;n izkaznic, računskih pol in slič-nega. Everest je dobil v svojo celico stroj, potrebne kCvine in barve j gromni državi Evo Čang, ki oprav-I lja mirno in cclo s humorjem moško delo. Videla sem jo prvič, ko je šla v solnčni pripalici po silno prašni ce-st£ v smeri glavne ulice. Zdela so mi je drobna, mala, vitka gospodična. oblečena v enobarvno ki-taisko oblačilo, brez klobuka in z ve.iko mapo po pazduho. Gledala je brez posebnega poguma na voz, ter je zelo dobro delal. A naposled, ... , ,. . ... , j v ki je pripeljal mene in moje tova- rna je pre icrbel paznik Plterson • „ , M ' . j rise iz Sangha a. Ko nas je uele- fotografski stroj, kisline in druge . . . dala, ie jeia stopati pocain?je m je potrebščine ter je pričel v svojem: . . . , , . ^s-v J : dospela do stanovanja kmalu tihem zavet:scu izdelovati sijajne : * , . * J tem. ko smo povprašam po nje bankovce po funt šterlingov. Izde- j lal je 600 bankovcev, ki jih je paz- { -Mislila sem si, da boste iskali nik prav lahko zamenjal v mestu. J mene." mi je rekla v dobri angieš- Pred nedavnim je umrl in šele zdaj šč.ni. je izaal Everest njegovo ime ter i rešil uganko, ki jo je zaman raz-» Dot"j sem Poznaia kitajske žen-iskovala p:liicija. Angleška banka je kmalu ugotovila zlorabo in pri- jok jo je časopisna agencija Kuo M.n News Agency. Gospodična Čang živi s svoje materjo kaj preprosto življenje. Stajauje blizu Drum-Towerja, v središču Nankinga. Ko sem se mudila teden dni v Nankingu, da vidim Sunjatsenov pogreb, sem \i-dela, da je Eva Čang zaposlena bol: nego kdorkoli s svojimi poklicnimi zadevami. Morala si je natančno določati čas, baležila si je datumr in ure, sprejemala je obiske kar po telefonu. In bila je ves čas zelo gostoljubna, tudi med pojedinami Gostje so sedeli za mizo in ponudili so jim ljubke kitajske jedi, ki sc jih prinesli na mizo v Jončkih Mesto pribora je vsak dobil dve leseni palčici, ko služita Kitajcem mesto naših vilic. Čangova družina setozadevno drži domačih običajev Ko sva se poslavljali, mi je dejala: "Želim samo to, da bi imela| z3č&ti zgodaj! uspeh, poleg tega pa bi tudi rada prepričala kitajske rojake, da tudi kitajska žena lahko izvršuje poklic mednarodna t £ k m a R0K0B0RBA MADISON SQUARE GARDEN 8th AVE. — 49th to 50th STREETS SREDA ZVEČER, 14. MAJA GLAVNI DOGODEK JOE STECKER vs JOE MALCEWICZ Poljski Utica Panter Češki kralj klešč REGINALD SIKI vs JOHN GRANDOVICH JUGOSLOVANSKI VELI KAW ABESINSKI TIGER "Vzdržal bom vfliki Oa^t. ki mi r.-Vtloiirtl radrifkl MrtdN. fi S<|ua € : Carrt^na Iri tijitirtvlh '■<*<» mltijonur c boor tfr ml xvr?*r ju. .1 n«.j.. n 'i.a:.-«'i - t v atlii-kem t»•',<- j mo\.1 njij,'- j<- obljub" raj J->hn «:rann ^e pooa petem na dvanajstme-i sečno p<)tovanje V tem -lučaju bi ! koraj lahko i^mčili. da bo njego- vo podnajemnico razmerje poteklo brrz posebnih trenj.. t društvo, ki bi čen. Pitersoin, F'i mu je po pogodbi ! dal četrti del pridobljenega denar i ja. ga je nsleparil in mu pri opro- I gSr ( stitvi dal samo 75 funtov. Everest j je kmalu porabil svoj kapital ter, s tre milo za ueta- K na prostem 2nova laU1 ponare- t dnevno drugim listom, to je trali žensko novinarsko delo za družico za življenje, obdav- i_ čen je pa je nemoralno, ker se v tem primeru ne obremeni luksus, \ marveč se nesrečniku zada samo še Za nrk^ililrf. Nekadilci bi morali osnovati resno početje. Primeri se že. da pi sejo tudi naše ženske za ženske liste. Da bi pa mogla ženska oprav-lja ti službo političnega poročeval- nov udarec. Nesreča sploh ne sme ca. da bi mogla pošiljati svoja po- služiti kot davčni temelj. Gargeili je enako pritcafoa naslovil tudi na kralja in italijansko javnost je ze- novljanjem majhnih, idilično leze- j janja. Tri m€sece e so 'bila pri nas neznana in neverjetna radovedn_ kakQ ^ re-Ue Q. | reč. Moje delo v tem oziru narav- 10 rac.ovecin~, Kako ooao resue o blasti to čudno vlogo. StZVAM »KA.V^lfHANin CEKTOV. K ON- 2. junija: Calumet. Mich . (Opera House). ? Junij«: T;aunick. Mlch 15 junij*: !Cly. Minn 22 Junija: DuJutli. Mina. ms tu čih in zaičistenlh naravnih parkov . arMirali in so naili pri njem 450 (s kanalizacijskimi naprav?.xyi. Tja j ponarejenih funtov. Zopet je mo-i naj bi se potem podali. Tam bi <1 ral v jeeo M(?d tem je naznaRil n€. i lahko neprisiljeno pripovedovali hvalezni tovariš jetnfka ravnateljstvu Everestu, ker se je paznik naveličal nositi mu whisky. Sodniki so širtko odprli oči. Še nikoli nisc na dani. Tam b: se lahko pomudili doživeli kaj takšnega, da bi kdo cel dan in več nad strašljivim^pri- | bankovce ponarejal v ječi. Everest zgodbice o duhovih in ljudeh, ki s-j se kajenja odvadili ičeprav so 18 maj*: Chicago. HI. (Orchestra 1 Prei POkadiH po 40 do 60 cigaret Kalli. 25 maja: Milwaukee, Wis merom cvetočega mladega mota. ki ga je nikotin v kratkih tednih spravil v grob, ne da bi Sli normalnim ljudem na iivce. Tu pa tam se lahko izmenjavali prijateljske sestanke z antiatkohoUki in člani Naslov: Baa«r«e IL društev za zaščito živali. Dotlej pa Chir A««. Hrte land. O.se ne bi smeti delati nepriljubljene je dobil še dve lea zapo-a. Sedel je zdaj v vlažni kleti, dobival slabo hrano in ničesar ni mogel storiti za izboljšanje svojega položaja. Piterson bi mi rad oomagal. a je kmalu flHTTi umrl. "A vse slabo ima tudi svojo dobro stran", je sklenil 61-letni Everest novinarjem svoje poročilo. "V temi sem postal skladatelj ln zložil 27 epov. daj sem prodal svojo prvo "Pesmico veselega ponarejevalca denarjs" z besedilom: "Vse v ječi mirno spi, jaz pa tiskarn, hi-hl-hi!" Pravi, da bo odslej pošteno živel, če bo dosti zaslužil pri gramofonskih tvrdkah. Na odru žal ne more nastopati: postal Je preslab in glas mu je odpovedal. nespečnost odprav. ljena z želodčno tcniko "Winnipeg. Man , Canada. 21. marca — l'sp«-h prve steklenic«* Tri nt-rjavega Ort-n-kfga Vina >e čudovit. Muj*> mirno spA-nj*> »e je vrnilo, odvajanj* j* nogtalu { redno. A Rrexner."* Zakaj trpeti? TRINBUEVO GRENKO VINO j* teiodfna tunika, ki >> |>riporciOa>o vilni zdravniki Jemljit« ca redno v ura -Mh količ inah, m «a4i it-knlc ni neredi bodo TrarJ. Pri lekarnarjih Brex-pkwfen vxorec od Jo«. Trmer Co . !33S S Ashland Ave.. Chicago, in. —Adv't. KAD BI IZVEDEL kje se se nahaja MARTIN ŠKEDEL, Sdoma iz Brezja pri Rotendofu it. 2. fara Semič. Zadnftč sem ga videl leta 1905 v San Francisco. Prosim ga, da se mi oglasi če je še med živimi. — labB Run, OS San Brun® Ave, Sais Fran (it a, CaL <3x nost utira pot novinarkam. Naloga. ki sem si jo bila zastavila, je bila zelo ttžka in v začetku sem sama mislila, da mi bo pri tem počilo srce. Sami veste, kako težko je ežni, ki se celo v Evropi spravi v politično areno, o kateri sodijo, da ji je zaprta. Če premerimo kitajske razmere, pač lahko razumete, da je to pri nas še mnogo težje.' Eva Čang ni ena tistih srednjeveških žensk, kakršne sem tako po-gostoma srečala na mojih potovanjih: njej ni do tega. da bi vplivala na politiko, tudi politične spletke zavračala in jih obsoja. Nikjer se ji ne odpirajo zapita vrata. Ne drži niti -salona"* in ne pozna slavohlepja, da bi igrala dramatično vlogo v narodnostnih zadevah Samo ponosna je na to, da je prva ženska novinarka na Kitajskem. Za to delo pa je dovolj o-premljena z vsemi potrebnimi pripomočki Rodila se je v Šanghaju. vzgaja 11 so jo pa v misijonski šoli St. Mary Hall. Pozneje ji je bila pode- čimo brez skrbi tudi tedaj, kadar bodo imeli ostali, nepripravljeni kopalci že vso ožgano kozo. KONIČNA PRAVDA Kakor pri vsaki drugi telovadbi imajo tudi tukaj uspeh predvsem le zdravi ljudje. Bolni naj se brez zdravnikove odločitve nikakor ne solnčijo. ker je to zanje bolj nevarno, kakor bi utegnil kdo misliti. Nasprotno pa lahko solnce o-zdravi marsikatero bolezen, če se uporablja smotreno in po zdravnikovih navodilih K pripravam za solnčenje spada vse, kar utrjuje našo kožo. — Predvsem so velikega pomena zračne kopeli. Če dobro prezračeno sobo nekoliko og^eješ. da te ne zebe. lahko prebivaš v nje} goi nekaj časa. Dnevno se trajanje take zračne kopeli stopnjuje. Kadar za- vršino telesa, naiahno pritisneš *n drgneš v dolgih in naglih poteglja-jih. Frotirano roko med tem su-češ v vzdolžni osi. Potegljaj naj bi iztegnjen od zapestja do ušesa, pri čemer tereš tudi vrat. Tako vrši! oberoč. Čim hitreje vlečeš z roko, tem lažje pritiskaš. Prša in trebuh pa otereš tako. da opožB odprte dlani plosko na pr< isti pot„ ter m aopet anitu i njim. Mi šla dal*-*', ko je zapazila, da ae ji bh±a dvojica — Mlada dami te Je deiorra pokrival obraz slednjega, a v prvi je spotaiala pa ie ob istem trenutku drgnil oti ter se ozrl na », govorec pri t*rn s svoj o spremljevalko. Šla ate a ta par korakov a Jerica je obstala nepremično na ji -rce burno utripije Poenala je to postavo, ta glas sele Včeraj. Willie Sullivan pozabiti Jerico? nikakor ne! za njim ter ga ustavi? se obotavljala ter napravila par korakov v doUčno smer, ■Ml f>pet razm.Lsljati Naravne^ dušil jo je vihar občut-z roko ter se naslonila na drev j ega dvoma ni bilo o tem* n» njen Willie, mali Willie« njegovo nostavo, a spoznala ga je takoj let atjjenja v iztočnih k-ajih potovanja, skrbi. — vse to avriwO »vo^e deio! Mj»#JWii|fceli» K tu. > v. aro in -široko in črte krog ust so kazale mi-pa je .. njegov ki je takoj razodeval Jerici, da sto- j nja mladostni prijatelj. — W.Uie SullWan' Prvikrat ae je pojavila v njej misel j N. pa potrudila, da b-.a se otroka, ko sta ie ločila in da se je Zakaj je prijel Willie semkaj ter se naslanjal na roko Isabele Clinton? Z alt j je pri. e I semka. preko mc*ja"> Zakaj ni iakej poiakai nje. skoro edine prijateljice? Zakaj pe pr.vl tak j potiho, ne da bi obsskal najprej svoje rojstno itro? pa ti bila u sanj. ko so jd ji približali nagli koraki. Hi-1 m se je ozrla v aaaeri. odkoder so prihajali koraki, si obrisala solze, ki po njenem licu ter zrla v tla. la cd gostega pajčolana ter od soza ni vedela, kam Na večer istega dne je b.la Jerica povabljena, naj spremi dr. Gry-S4.w:-rtha in njegove hčerke na koncert v United S taxes hotel. Povabilo pa je odklonila Čutila je, da bi ne mogla več prenesti takega srečanja kot zjutraj, ker bt se gotovo izdala. Sedaj, ko je preživela ves dan ter ni napravil Willie nikakega poskusa. da je obišče, je čutila, da je noče obiskati, kajti ona se ni hotela - jzpotaviti nevarnosti, da bi p:> on spoznal v nabito polni koncertni dvorani. S3 H lil //.g v Sprejemnica je bila vsled tega prazna, kar je zelo ugajalo vznemirjenemu duliu Jerice. Splazila se je iz sobe. da sedi v mesečiniu, ko je srečala Mr. Phil-lipsa v vezi — Zakaj ste tukaj sama? koncert? — Boli me glava. — Videl s»m pri obeciu. Ali ni nič boljše? Pojdite in hotel z menoj po piazzi nekoliko časa. To vam bo storilo zelo dobro. (Dalje prihodnjič.) jc je vprašal. — Zakaj niste šli na jocega ozemlja je smrt 200 ljudi zaradi lakote dnevno čisto navaden dogodek. Pot iz Šensija v Kansu kažejo trupla izstradancev. ki so se hoteli rešiti s pobegom, da bi našli živila, a so v tropih na tisoče našli smrt na poti. Misijonar je naštel v enem samem dnevu na poti 50 trupel, ki so jih žrli psi in volkovi. Ljudožerstvo je v teh krajih silno razširjeno. Nekje so kmetje pobili 30 kitajskih vojakov in jih pojedli. Kitajski misijonarji se z veliko vnemo in energijo udeležujejo pomožnih akcij. Pomoč se vrli na ta način, da se od podpirancev zahteva produktivno delo. Tako morajo ti med drugim graditi ceste. prenašati živila v druge kraje STRAHOTE KITAJSKE LAKOTE doline reke Vej. Lakota bi bila na ta način za do'.go pregnana iz teh krajev. Istočasno je prinesel neki misijonar poročilo o položaju v pokrajini Kansu, kjer so povzročile nepopisno bedo slabe letine, vojaška komlikacije in resna vstaja muslimanov. Od desetih milijonov lju -' di, ki žive na tem ozemlju, so b:li trije milijoni pahnjeni v neznansko bedo. V mnogih mestih gladu- n V Šangnaju izhajajoča "China ker niso pozimi nič sejali in je po- Weekly Review" priobčuje dve po- moc OB zunaj zaradi prometnih ročili o položaju v pokrajinah težav skoro brez pomena. Živali, ki Sansi. Šensi in Kansu. Pooblašče-! bi se lahko uporabljale za prena- nec Mednarodne komisje za pobi- šanje tovorov, so poklali, voze oa janje lakote na Kitajskem se je .asbili, da so z njih lesom kurili, 11 d". Pomožno akcijo^pa ovira nedo vrnil v Jrugi polovici januarja iz Živali so tam, kjer se lahko hrani Šar.šija in Sensja ter je javLl. da jo desetkrat dražja kakor v nor-sc v zadnjem letu izdali v Šansiju malnih časih. Tona premoga sta-| tri milijone mehiških dolarjev za ne 110 kitajskih dolarjev, oglje je 5tajanje raznih sredstev. Kakih ?0 članov katoliških misij je postalo žrtev besneče epidemije tifusa. 1'.j še dražje in se prodaja po 190 dolarjev tisoč kg. Ko je prišel poro-i E čevalec v neko vas. ki je štela 500 prebivalcev, ki že tri mesece niso videli zrna, in je začel ljudem podporo stradajočim. Od tega denarja so nabrali le neznatno vso:o. kakih sto tisoč dolarjev, v pokrajini sami. Navzlic potrošku teh razmeroma ogromnih vsot pa je položa; v raznih pokrajinah na- liti kruh. so se vrgli od gladu malo-ravnost »trašen, ker se je lakoti ne poblazneli ljudje kakor volko\i pridružila še izredno ostra zima. V na kruh. Vojaki so jih morali za-mnogih delih dežele Šansi je bila drževati z biči, da se je lahko ne-t"mperatura za pribhžno 12 stopnj moteno vršilo razdeljevanje kruha, nxija kakor v zadnjih štiridesetih' Vzrok katastrofe je niz slabih letih. Najobupnej^i je položaj v do- letin v času od 1927. do 1929. leta. lini reke Vej v Šensiju. Od prebival- Položaj se ie še poslabšal zaradi ne-stva, ki šteje kukh sest milijonov prestanih nemirov. Če bi v tem duš. sta v letu 1929. umrla dva mi- področju vladal mir. bi bilo pol milijona ljudi, večinoma zarad laku- lijona dolarjev dovolj za ureditev te. in domneva se, da bosta do ju- Rumene reke, za izvrtanje predo-nija umrla še dva milijona ljudi,! ra skozi gorovje in za namakanje 15 n.aja: I> d« France Havr# Stuttgart. ClierUjurK, bremen Miijeatir. Cherbourg I.H|.la.ruJ, Cherbourg. Antwerp«« N> Amsterdam, t"-oul<>gt>e i-ur M< Rotterdam 16 m^ja: UelAati' e. r»r»urg, Hamburg It>>rn*. Na;ioLi. Cerio\a 20. maja: limnen, 20. maja: Bremen, Cherbourg. Iirem«-n Cherbourg. Br*>m*rj Hamburg Oh<-i'Vx)Uf| svoje delo. Strašen položaj je dozorel tako daleč, da prodajajo, starši svoje otroke. \L POZOR, ROJAKI Is naslova na Usta, katerega prejemate, i« rasvidr.o, kdaj Vam jt naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aii direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. jo je moina roka Vrgla je nazaj svoj pajčolan ter se ki ii je priskočil na pomoč. kajti n je bil, — je zrl nanjo zelo sočutno in po- Utooc* otrok« — jr rekel. — zelo si bila prestrašena! Sedi semkaj na klop! — je nadaljeval, ko je napravil kretnjo, hoče z bežat i prota hotelu. .11 mcfla govoriti. Njegova pfi.aznoHt in milina sta jo naravnc&t oropali govora Nato ^e pomirila ter vprašala — Ali sem vas prestrašila» Ne. — je odgovril on. — Te majhne kare so zelo razburljive Rad k. vida', da bi jih odpravili! Kare! — je rekla Jerica, kot odsotnega duha. — Da, popolnoma sem pozabila! Vi ste nekoliko nervozna Dr. Jeremy naj vam zapiše kako stvar! Doktor! Vrnil se je po svojo paiico! Mr Phillips Je bil očividno presenečen. Prepovedal Je vsak pomenek in molče sta se vrnila v hotel. P redno pa Jo Je pustU, je reael z glasom največjeg? zanimanja: — Ali morem storiti kaj za vas? Jerica ae Je caria vanj. Vide-a je da je razumel, da je nesrečna, ne pa nervoena. Njene oči so se mu Safe valile. dočim so zadrževale solze. Ne, — je krčila. a vi ste zelo dobri! Nato je odhitela v hišo ter pustila njega zunaj, kjer je še vedne stil ter zrl zanje. Prva misel Jerice je bila, kaka bi skrila s »oje strahove Niti malo dvciula. da bo d^ieina vseh simpatij «Smilije. Ker pa je ijubila svo-ni hotela razkriti njej svoje ljubezni do Willie-j a. Vsled Ji Je le povedala, da ga Je srečala v Sara togi. To je rekla kar mi- CAL1FORNTA Font ana, A. Hochevar Sao Francisco. Jacob Lawahln COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo. Peter Culig, John Germ. Frank Jane&b. A. Saftlfi. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. Triko pa je bilo prekaniti pozornost Emilije, ki je takoj slutiU, kaj vrJii v Jerici. Ljurbezen Jerice do W.liieja je bila neumrljiva in vsled tega si ni mogla mUUti. da goji Willie kakšne lesne namene potratni in sebični Lsabcll Clinton. , ff^/HrB^gf^^K: M. Res, ona Je bla hčerka prvotnega in velikodušnega delodajalca Wil-in vsled tega Je bilo umrtjivo. da bo poevečal deklici precej veliko a Jerica Je vendar čutila v večji meri odtujenja, ker ga je tako prijateljski občevati z deklico, katero Je zaničevala. Jerica Je spravila skupaj vse svoje sile, da se oonaša mirno in do- B Jerica se je priiiliia. da je stopila v sobo, kjer jo Je čakala Emilija. Voščila JI Je dobro jutro ier jI poena«*:2 obleči se. J N)« obrv. [e nosil znake zadnjih solza, a Emilija jih ni mogla vi-In so izginili do zajtrka. Nove preizkušnje pa so čakale Jerico Dr. Jeremy Je našel palico ter prtšel, da jo oesner'a, ker ni držali je obljube F.lčel Jo je if?>raševaU o vseh mosLnih in netnožnih stvareh. Po zajtrku se je umaknila Emilija v svojo sobo. Minilo je vse jutro in Se nikakega znaka nI bilo o Willie ju. Vs«ki pot. kadar je prišel mimo kak služabnik. Je bila Jerica polna J a in kadar je slišala koga trkati, je bila tako razburjena, da nI mogla niti odpreti vrat. Tako je minul dan, ne da bi Jerica izve-manjše stvari o Willie Ju. Indianapolis. Louis Ban teh ILLINOIS Aurora, J. Verblch •Chicago. Joseph Blish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew S pili ar. Cicero, J. Fablan. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton K obal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. irrank Petkovlek 'n Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnih. Kansas City. Frank ^acmr. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmliler, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja nezich. Eneintrideseto poglavje. RANJENA SRNA o jo e šla Jerica v svojo sobo po obedu je našla najlepši šopek rot, jo rekla služabnica, da je bil poslan zanjo. Povsem po pra-. kdo je poelal te krV-ne rote in Izvedela, da jih je 1 hilMns I ff" jBWBnWMWil Mr Philbpsa napr&m niej je bilo očetovsko kot pa lju- jt št amatraU kot dobrega prijatelja. Postavila je cvetke v sprejemnico kjer so razpravljalo o vseh mogo-Jeiico je pričela boleti glava. 21. maja: Mauretaiiia. Clierbourg itambu.'g, Cherbourg, Ofirs« W'ashlr.gtun, Bremen 22 rnaja: Berlin, Bou'ogne »ur Mer. Brrmu 23 maja: Paris. Havre liomerir, Cherblwte, .Cherb-^urg. Ifamburg 4 Junija: New Vork. CherhourR Hamburg America. Cherbourg, Ur^inen 6. Junija: lie de Frjnrp, Havre Majestic. Cherbourg I'ennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam. Boulogne sur Mer, I tot terdam Augiistus. Napoli, Genova 7. Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Mlnnewaska, Cherbourg Br*. 14 Junija: l*reaid«nt Harding. Cherbourg, men Conte Blinamino, N'kpoll, Geno\a Haniburir Cber bourg, 1? Junija: France, Havre Europa, Cherbourg, liremen IS. junija: Vulcania. Tr*t A juitania, t^h-rbotirg Hamt.urg. Ch»-rbfurg Hxml-urg Ceorge Washington, Cherbourg, Breme, t iy junija: Beilin, BouJogne M»-r. Bremea 20 aprila: «>lynipit\ Cherb«.urg Weslamlartd, Cherl»ourg, Antwerpen Statendam, Boulogne »ur .Mer. Rotterdam lioma, NapoTl. Genova 21 junija: S» ivuuil. Cherbourg. Minnetonka, Cherbourg Pr< -:dent itooaevelt, Bremen 22 junija: iiereDfarli, Cherbourg 23. junija: Columbus, Cherbourg. 26 junija: I.V de France. Havre Albert Bailln, Cherbourg, Hamburg Republic, 26 junija: I>r»»den. 27. Junija: Bremen, f'herliourg Bremen Majestic, I'herlcnrg Rotterdam. Boulogne «ur M»-r. R terd.'irn 2S junija: M.iuretanla, Cherhoi-rg H^'irenlar.ti. t "h« rl»"ur»e. Ant*.ri»-eutsch!and, Cherbourg. Leviathan. Cherbourg Hamburk 6 DNI PREKO OCEANU Najkr«,i» in najbolj ugbln* pot a* Ootovin le nm ogromnih »arnltrlK■ He de I ranee 15. maja; 6. jun. '8 P. M.I <4 P. M.» PARIS 23. riaja; 12. junija "4 P. M.t (7 P. M.) FRANCE 30. maja; 17. jun. <7 P. M.) 17 P. M. 1 Najkr«jla poi 90 tciesntcl Vsata-> y P"«ebnl kabini s vsemi Moderni ml udobDowtt — Pijača to slavo* francoska kuhinja Isredno Diske esne VpraSajte kcteregakolf Doou!aiCeneg» ageat* FRENCH LINE 1» ITATl 4TRCZT NIW YORK, N. V. 12. Junija: Paris. Pa vre Suttgaxt, Cherbourg, Bremen. 14. Junija: Homeric. Cherbourg Bapiand. Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Chlsholmn. Frank Oouie. A. ra-nlan. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. PeaJbel. Fr Mula. Eveleth. Louis Oouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Porfte Virginia. Frartk Hrratich. Sbeboygan, Jobr Sormsn West Allls. Frank Skok. MISSOURI I St. Louis. A. NabrgoJ r: . Klein. John R. Rom. Roondop, M. M. PanSan Waabo^. L. Champ« ■ NEBRASKA Omaha. P. Broderlek. NEW YORK Oowanda. Karl Bteraiaha. Little Falls. Prank OHIO Barberton, John Balant, Joe BltL Cleveland. Anton Bobek, Chaa Kar linger, Louis Rvdman, Anton 81mclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bait. Olrard/ Anton Nagode. Lorain. Louis Balant tal J. Kami« NUea. Frank KogovAek. Warren, Mrs. F. Rachar. OREOON City, J. PENNSYLVANIA: Ambrlage, Frank Jak&e. Bessemer, Louis Hribar. Braddocir. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridce, a. Yerina Conemaugh, J vanšek. Craffon, Fr. Machek. Export, G. Prrvlč, Louis Jupan-člč, A. SkerlJ. Parrell, Jerry uaorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin iCorosheta. Krayn, Ant TauieiJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivftek. Midway. John Žust. Mcon Run, Fr. PodmlUek. B^'ttsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakoblch. J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steel ton. A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. SkerU rr. 8chifrer, West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. Peternet UTAH Helper. Fr. Kreba WEST VIRGDU Ar Williams River, Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph rratnlk tn Jos. Koren. Racine In okollcc. Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis 'laticher. Diamondville. r\ Lambert. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. 2doi Je namenjen po to rati v Brezovec, V. Ro- »tarl kraj. Je potrebno, da 1« pe-, učen o potnih Ustih, prtljagi 1» dragih stvareh. Vsled naie dolgoletne Izkušnje Vam ml mamoreme dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno ie prvovrstna knt-parnlka. Tudi nedriavljanl samoeejo potovati v stari kr-al na o Ms k, toda preskrbeti si morajo dovoljenja sa povrnitev (Return Permit) is Wash-Ingtona, ki Je veljaven sa eno lete. Bres perm I ta Je sedaj nemogočo priti nazaj tudi ▼ teka i. mesece« ln Isti oe ne poUIJajo vet v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od po to van Jem v stari kraj. Froinja sa permit so mora vloiltl najmanj« edem mesee pred nameravanim od potovanjem ln oni, ki petnjejo prek« New Torka. J« najbolj«, da v proinji «ana£ij«, naj s« Jim poilj« na Bargs Offie«, New York, N. T. ar. KAKO DOBITI SVOJCI STAREGA KRAJA U Vsak zastopnik Izda potrdilo va ivoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. I Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $6.; sa pol leta *3.; sa fttlri mesece $2 ; sa 6etrt lets I1J0. New York City je 17. celo leto Naročnina sa Evropo Je ST. sa ce- Glasom nove anratik« priseljeniške postave, kJ Je stopila v veljave s prvim julijem, snnsa Jugoslovanska kvota M5 priseljencev letno, a kvotni viae JI se Isdajajo samo «nlm prosilcem, ki imajo prednost v kvoti Li ti no: Starti* .mertikih državljanov, moij« ameriških driavljaak, ki so s« po L JngJLJa im, leU poročili. iene ln neporočemi otroci kapod 11 lete poljedelcev. TI oo opravttool d« prve polovic« kvote. D« drago polovic« pa se opravičeni Sen« In neporočeni etred Isped ZL leta onih nedrtevljaaov, ki oo MB «s-stevno prlpnfttenJ v te dsicH sa iuU n« bivanj«. ' En vsa pafaanfta s« obračajte m SAKSER STATE BANK n ootiumn nun ne ion