tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE za elektromehaniko, telekomunikacije, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Prodaja v novih pogojih
Tovariš Tito je ob priliki obiska Zagrebškega velesejma v razgovoru z novinarji omenil, da gospodarska reforma ni samo naše notranje vprašanje, marveč je to stvar naše vključitve v mednarodno menjavo. Slediti moramo naglemu tehničnemu razvoju v svetu, zato je treba ustvarjati «strežne pogoje doma.
S temi besedami je dovolj poudaril pomen naše gospodarske reforme,- če pa se hočemo vključiti v mednarodno menjavo, pa moramo zlasti vedeti, da se je težišče gospodarske aktivnosti in gospodarskega vodenja premaknilo nh tržišče. Po vojni smo imeli aktivnost v proizvodnji, saj je zlasti domači trg pokupil vše, kar smo proizvedli. V dobi, ko je imelo, trgovanje distributiven značaj, je-bilo kaj lahko prodati, kar smo proizvedli. Sedaj je s tem konec. Aktivnost gospodarjenja se je premaknila na tržišče. Zlato pravilo, kjer delujejo ekonomski zakoni, ki se jim prilagaja- sedaj naše gospodarstvo, tako na znotraj kot v zunanjem trgovanju — je, da se mora proizvajati tisto, kar se najbolj lahko proda; in da je zastarelo stališče, da se prodaja tisto, kar podjetje lahko proizvede.
Pravilo, da je treba proizvajati tisto, kar se lahko proda, je postalo'ekonomska potreba za vsako podjetje, če. bo hotelo zlasti sedaj ob novih gospodarskih pogojih, ki jih uvaja gospodarska reforma, ko čimbolj- sproščamo ekonomske zakone — obstajati. Raziskava tržišč, odkrivanje novih možnosti prodaje proizvodnje, spoznavanje želja potrošnika, so pastale najvažnejše naloge pri vodenju podjetja. To misel moramo imeti pred očmi tudi sedaj, ko-postavljamo našo organizacijo v nove okvire.
1 Vse enote v okviru podjetja morajo slediti tej poti, zlasti pa imata zelo važno vlogo Prodaj no-ser-visna organizacija in Zavod za avtomatizacijo, brez kakršnekoli podcenjevalne vloge proizvodnih enot, ki se morata hitro in elastično prilagajati v Proizvodnji zahtevam tržišča.
Situacija na tržišču, zlasti na zunanjem področju, ki se v današnjem svetu zelo hitro spreminja, je izredno komplicirana ih jo lahko obvlada le dobra organizacija prodaje. V močni konkurenčni borbi se morajo mnoge rešitve- sprejemati hitro in na temelju točnih strokovnih pokazateljev, pri čemer morajo seveda odigrati veliko vlogo mehanografski stroji. Tukaj ne smemo imeti pred očmi le današnji dan, ampak je treba videti tudi Vnaprej. Zato je zelo važno, kakšen okvir bomo dali prodaji v novi' organizaciji. Dejstvo, da smo morali v preteklem času dajati določene stroške za prodaj«, nas ne sme navesti k nekim hitrim in prenagljenim korakom,-ki se bodo kaj lahko čez nekaj časa pokazali kot napačni. Zato se moramo, ob sprejemanju nove organizacije podjetja dobro zavedati, da postaja prodaja osnovni faktor gospodarjenja in da je treba s tega stališča gledati na njen položaj.	G. P.
Predsednik Tito s soprogo in spremstvom pred našim paviljonom, kjer z 7- dovolj-stvom sprejema poklonjeni vrtalni stroj
Iskra na jesenskem zagrebškem velesejmu
Devetega septembra ob 9. razen redkih izjem — med vsa tri podjetja pa poleg te-uri je predsednik Tito otvo- nje sodi vsekakor avtomat- ga še skupen konferenčni r-il letošnji. Mednarodni je- eka telefon, centrala PABX prostor. Vse poslovne part-eenskd zagrebški velesejem. 100, ter radijska sprejemnika nerje, ki- jih moremo priča-Otvoritvi je poleg vrsta viso- Blinda in Mignon — skoraj kovati na sejmu, smo tudi kih državnih in političnih ne prikazujemo .novih izdel- pravočasno povabili z ličnimi osebnosti prisostvoval tudi kov. Razstavljati hočemo sa- tiskanimi vabili in pregled-madžarski premier Janos Ka- mo tiste izdelke, ki so že v nimi razporedi osebja - ki dar.	redni proizvodnji in za kate- predstavlja na sejmu vse tri
Kot vsako leto, sodeluje tu- re je mogoče takoj in z dolo- firme, di na letošnjem, jesenskem ¿enimi dobavnimi roki skle- Organizator skupnega na-zagrebškem velesejmu naše pati prodajne posle.	stopa vseh treh podjetij j<5
podjetje v okviru Poslovnega Z ureditvijo razstavnega, še bila na Jesenskem zagreb-sodelovanja Iskra, RIZ Za- prav posebej pa komercial. škem veiesejmu Propoiand-greb ih Rudi Cajavec, Banja nega prostora po ¡projektu na služba RIZ Zagreb ki Luka. Skupni razstavni pro- naše ' Propagandne službe, je svoje deIo uspešno opravi. Štor je v paviljonu 6 Zagreb- smo skušali v kar največji ia. Projekt in nadzor nad iz-škega velesejma na površini men poudariti poslovni zna- ved5o razstavnega prostora 377 m2.^	caj sejma. To smo skušali je prevzela Propagandna
Obsežna mednarodna ude- doseči z jasnim grupiranjem služba našega podjetja.
ležba in izredno zanimanje razstavljenih izdelkov, pri če-	__.. .	.	. , ,
domačih gospodarskih kro- mer razstavljajo vsa tri pod- „„J3. 0*V01jj*y 80 S1,V1 gov za največjo sejemsko jetja skupaj : izdelke, ki so ? ,e prireditev v državi in za naj- predmet Poslovnega sodelo- , ,ra_ ^ltom.. og ec^y i §pSl večji mednarodni sejem v vanja in ločeno ostale izdel- razstavnih prostorov na tem delu sveta, sta nareko- k«. Tudi komercialni prostor 1®. ejn?u; ^akoj po otvon-vala 'tudi našemu podjetju smpuredili tako, da ima vsa- so S1»tu<^1 v ce otl 8g e‘^a* skrbne priprave fgf udeležbo, ko podjetje lastne prostore f* 1135
Posebna komisija za na- za poslovanje s strankami.
stop na Jesenskem zagrebškem velesejmu je začela delati pri Propagandni službi Že v mesecu juniju. Komisi-' ja je odločila, da bomo za nastop izbrali samo tiste izdelke, ki so prvenstveno zanimivi za izvoz vzporedno z za domače tržišče najaktualnejšimi predstavniki posameznih panog proizvodnega programa podjetja. Zaradi tega na razstavnem prostoru
	
¡1 -	
	
	is»-*r**
Ogleda« razstavni prostor,
(Dalje na 8. strani)
¡mmm
1 •• . 1
■ “
ist
Turški trgovinski minister pri nas
I Na povabilo Zveznega izvrš- Kranju gen. direktor Dušan • triom ter nato podrobno opitega sveta se mudi te dni v Horjak s svojimi sodelavci, sal izvoz v Turčijo prek ha-naši državi turški trgovinski Razgovorom so prisotvovali šega stalnega uvoznika Dár-' minister Mácit Zeren v še ekonomski sodelavec tur- filma iz Istambula. Zanimiv spremstvu načelnika za bila- škega poslaništva y Beogradu je .zbirni podatek, da je se-teratee odnose trgovinskega Ilden, jugoslovanski poslanik daj v Turčiji montiranih nad ministrstva Hikmeta Pirinci- v Ankari Milič Bugaroič in 500 naših kinoprojektorjev za ogla. Po končanih uradnih namestnik republiškega se- normalni trak, nad 200 manj-razgovorih v Beogradu si je kretarja za gospodarstvo SRS šib avtomatskih telefonskih gost ogledal Zagrebški' vele- Peter Vujec.	central, več kot 50.000 tele-
čjem, nato pa je Obiskal na- V uvodu je gen. direktor ionskih aparatov in nad 100 * podjetje.	.	najprej informiral goste z tisoč; električnih števcev. Vse
, Tako je. pretekli petek spre. dejavnostjo podjetja, obse- te proizvode je izdelala kranj-jel ministra Macita Zerena v gom in proizvodnim progra-	(Dalje na 8. strani)
m
§1^"	'¿fi**'
m; n
mB/QÊaMË
7 m
■Bftl Ji
Inženir Jože Tink pojasnjuje turškemu trgovlnskema ministru (z očali) delovanicproizvodnio v ATN
Proizvodnja v avgustu 19651
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	v %	Ljubljana, 14. septembra 1965 — Na dnevnem redu današnjega razširjenega kole-
				
Elektromehanika	1,221.551	1,083.521	88,7	gija je bila razprava O 0-
Elementi	286.413	299.855	104,7	nančnih ukrepih in sklepih
Avtomatika	383.608	352.419	91,9	upravnega odbora podjetja v
RA sprejemniki	142.216	480.209	337,7	zvezi s sanacijo podjetja, raz-
Aparati	188.619	310.241	164,5	prava o problematiki uvoza
Avioizdelki	533.745	636.172	114,9	in reprodukcijskega materiala
Elektromotorji	131.066	164.383	125,4	ter o pregledu izpolnitve pro.
Naprave	368.950	23.832	6,5	izvodnega plana za mesec
Elektronika	125.686	88.798	70,7	avgust.
Kondenatorji	204.676	214.361	104,7	Po uvodnih besedah gene-
Instrumenti	120.380	107.019	88,9	ralnega direktorja je finančni
Polprevodniki	91.608	70.528	77,0	direktor v prvi točki dnev-
Usmerniki	85.410	123.676	144,8	nega reda pojasnil trenutno
Mikron	94.936	59.064	62,2	stanje in potek izvajanja s a-
				nacijskih ukrepov, v nadalje-
	3,998.864	4,014.078	100,4	vanju pa je direktorje tovarn
				seznanil s sanacijskimi ukre.
Potrebni bodo še večji sanacijski napori
Notranja finančno-ekonomska politika
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
Zaloge na razredu 6 — to j® gotovih izdelkov — so znašale konec aprila po poročilu PSO 3587 milijonov dinarjev. Poleg tega je bilo v industrijskih prodajalnah podjetja Izdelkov v vrednosti 1,913 milijonov dinarjev ali Skupaj na razredu 6 — pet In pol milijarde dinarjev. Predviden normativ štirih milijard Je PSO torej prekoračila za eno milijardo in pol dinarjev. Razlog za tako ve-liko povečanje zalog je predvsem v ton, da so grosistična podjetja zaradi manjših kreditov in zamrznjenja cen začela stornirati pogodbe, poleg tega pa je naše podjetje zmanjševalo dobave tistim kupcem, ki so neredno poravnavali obveznosti.
PSO je oz. bo morala znižati zaloge gotovih izdelkov za naslednje vrednosti:
v juliju za 70 milijonov dinarjev
v avgustu za 100 milijonov dinarjev
Povečanje
stroškov
Zvezni zavod za statistiko }e te dni objavil indeks o gibanju življenjskih stroškov v avgustu, to je v prvem mesecu po uveljavitvi gospodarske reforme. Ob upoštevanju cen v drugi polovici avgusta se je indeks življenjskih stroškov v jugoslovanskem povprečju v primerjavi z julijem povečal za 24,3 %. Pri tem kaže upoštevati, da so življenjski stroški Se v prejšnjih mesecih precej narasli. Na osnovi povprečja v lanskem letu je znašal indeks življenjskih stroškov v januarju 112, v juliju že 124 in v avgustu 155 (v BiH 1#7, v Hrvatski 156, v Srbiji 154, v Sloveniji 153 in v Makedoniji 152). Pri tem izračunu življenjskih stroškov pa ni v celoti upoštevano zvišanje stanarin, ki je ,v povprečju izkazano le s 64 %. Najbolj so se od julija tio avgusta po-
v septembru za 200 milijo-, nov dinarjev
v oktobru, novembru in decembru za 185 milijonov dinarjev
skupno torej do konca leta za 555 milijonov dinarjev.
Sanacijski načrt zajema seveda tudi terjatve do naših kupcev. Dne 30. 4. je znašal saldo naših kupcev 8,279 milijonov dinarjev, pri tem je bil normativ ocenjen na vrednost- pet mlliard. PSO je oz. bo morala tako poleg rednega mesečnega dotoka, planiranega po vrednosti prodaje izterjati bodisi v gotovini, bodisi s tožbami ali morebitnimi kompenzacijami naslednje vrednosti:
v juliju 200 milijonov dinarjev
v avgustu 350 milijonov dinarjev
v .septembru 650 milijonov dinarjev
v oktobru, novembru in decembru 600 milijonov dinarjev.
Sprostitev terjatev bo tako do konca leta dosegla vrednost 1,800 milijonov dinarjev. Zniževanje se bo, V naslednjem letel še nadaljevalo v istem razmerju, tako, da bo PSO dosegla odrejeni normativ.
Skupno zniževanje nam bo moralo sprostiti do konca leta naslednja obratovalna sredstva (v milijonih)
	julij	avgust	sept.	1 e	do dec.	8 i ¿4 tn
razred 3	180	296	424	900:-.	450	1,350
razred 5	105	167,5	262,5	525	270	795
razred 6	70	100	200	370	185	455
kupci	200	350	650	1,200	600	1,800
Skupaj	555	903,5	1,636,5	2,995	1,505	4,500
življenjskih v avgustu
dražili v družinskem proračunu proizvodi iz moke, nam. reč za 53 %, podražitev mesa in mesnih izdelkov znaša v tem mesecu 22%, podražitev mleka in mlečnih izdelkov 31%, maščob 21%, tobaka in pijač 37%, obleke in obutve 16%, kurjave in razsvetljave 55 %, pohištva 18 %, higiene 31 % ter prometnih izdatkov 21 %. Boljšo sliko o celotnem zvišanju življenjskih stroškov nam nudi primerjava z lanskih avgustom. Tako so bili letos v avgustu življenjski stroški v jugoslovanskem , povprečju za 52 % večji kakor lani v avgustu, posamično pa stroški prehrane za 55%, stroški obleke in obutve za 45%, kurjave in razsvetljave za 91 %, stroški storitev za 55% itd. Tudi tu je upoštevana podražitev stanarin v primerjavi z lanskim avgustom le za 68%.
Vsi trije razredi torej štiri in pol milijarde dinarjev.
Poleg teh ukrepov, ld se tičejo zniževanja vezanih, obratovalnih sredstev oz. njih aktiviranja, so sklenili organi upravljanja, da nobena tovarna ali skupna služba ne sme' prekoračiti po planu predvidene mase osebnih dohodkov, izračunane po merilih in faktorjih iz gospodarskega plana, ali porušiti razmerja med osebnimi dohodki in skladi. Kršitev teh določil bodo smatrali kot disciplinski prekršek in ga temu ustrezno tudi obravnavali.
Nadalje upošteva finančno-ekonomska reforma zamudne obresti kupcev, ki jih mora PSO obračunati najkasneje do srede avgusta. Za tovarne pa velja še naslednji sklep, da morajo brezpogojno razveljaviti vse pogodbe, ki se nanašajo na financiranje investicij iz lastnih sredstev.
(Nadaljevanje na 8. strani)
pl, katere bodo morale tovar. ne brezpogojno Izvesti v mesecih do konca leta. Od realizacije teh sanacijskih obveznosti pri zmanjšanju zalog na razredih 3, 5 in 6 ter pri izterjatvi kupcev, je v največji meri odvisna likvidnost pod. jetja, katera pa pogojuje normalnejše možnosti za bodoče poslovanje podjetja. Kaže namreč, da podjetje kljub vsem prizadevanjem ne bo deležno predvidenih sredstev za začasna obratna sredstva v višini, ki bi nam bila potrebna, zaradi česar bo z dodatnimi napori znotraj podjetja namesto ene milijarde dinarjev treba doseči znižanje na zalogah in pri dolžnikih za 2 in pol milijardi.
Razprava o sanacijskem načrtu za zadnje letošnje trimesečje je sicer pokazala, da bodo iz objektivnih razlogov v nekaterih naših tovarnah te nove obveznosti pri zmanjševanju zalog zelo težko izpolnili, toda skrajno resen položaj nam pač ne dovoljuje nikakršnega odstopanja od teh obveznosti, če resno ho-i četno v bližnji prihodnosti priti do tega, da bomo delali in poslovali v ugodnejših in bolje urejenih razmerah. K temu nas sili nenehno in pereče pomanjkanje obratnih sredstev in iz tega in ostalih težav izvirajoča nelikvidnost podjetja. Tudi samoupravni organi podjetja se zavedajo resnosti položaja, y katerem se podjetje nahaja in predvidevajo tudi najstrožje ukrepe zoper vodstva tovarn, kjer se izpolnjevanja v sanacijskem načrtu zajetih obveznosti v zadnjih treh mesecih 1965 ne bodo lotili z vso resnostjo in doslednostjo. Tako je tudi prav, saj je stanje zares težko in bi vsaka mlačnost in popuščanje pred postavljeni, mi nalogami pomenilo, da lastnega deleža sanacije podjetja nismo v stanju realizirati, s tem pa smo izgubili tudi upanja na pomoč zunaj podjetja. v
Nadaljnja znižanja zalog na razredih 3 in 5 gredo v to
smer, da bodo naše tovarne ob Jkoncu leta svoje zaloge spravile v okvire normativov ki so določeni in bodo zagotavljali racionalno izrabo ob. stoječih obratovalnih sredstev in čim hitrejše Obračanje, kar se bo nedvomno tudi po. ritivno odražalo v pričakovanih ugodnejših pogoMh zace. lotno poslovanje našega podjetja.
V naslednji točki dnevne, ga reda je' šef uvoza, tov. Vlado Sodin obrazložil razmere in položaj pri uvozu reprodukcijskega materiala. Uvozna služba nedvomno bije težak boj z večnim pomanjkanjem razpoložljivih dinarskih sredstev za nakup deviz, zlasti pa še z dobavitelji, ki nam zaradi neporavnanih starih obveznosti preradl ustavljajo nadaljnje dobave prepotrebnega reprodukcij, skega materiala, ali gredo celo tako daleč, da terjajo od nas odpiranje akreditivov že tedaj, ko naročeno blago šele dajejo v proizvodnjo, Vsekakor težav, ki ne zadevajo le uvozno službo, pač pa prav tako več ali manj' vse naše tovarne, so tolikšne, da so na vseh področjih nujno potrebna največja prizadevanja, iznajdljivost- in elastičnost prilagojevanja nastalim razmeram.
Direktor programskega sefe torja Je v tretji točki dnev-; nega reda obrazložil izpolnitev proizvodnega plana v preteklem mesecu. Tabele-o Izpolnitvi proizvodnega plana v avgustu objavljamo' kot običajno na drugem mestu, ob tem te še ugotovitev, da je celotno podjetje izpolnilo proizvodni plan Za avgust s 100,4%, medtem ko Je bit letni plan podjetja v osmih mesecih dosežen z 58,3 %
Kolegij je nato razpravljal Še o nekaterih perečih problemih in sklenil, da 6e bo sestal še ta mesec ali v prvih dneh- oktobra in tedaj obdelal vprašanja nove oblike organizacije podjetja, o čemer že tečejo obsežne razprave po tovarnah in Skupnih službah.
OBVESTILO
Vse člane kolektiva »Iskra« obveščamo, da ima Iskrina trgovina manjvrednega materiala v Ljubljani, Masarykova 15, večjo količino TV stabilizatorjev (defektnih) po naslednjih cenah:
11.880	din (stabilizatorji z rahlim brnenjem, sicer pa uporabni)
9.240 din (Stabilizatorji Z manjšo okvaro)
5.808 din (stabilizatorji s prežganim navitjem)
24,024 din (radijski sprejemniki »Vesna«)
11.880	din (usmerniki 6,12 V)
Trgovina ima v prodaji tudi (oz. posreduje nakup) višinska sonca po din 19.008, izdelek tovarne »Vega« Ljubljana, s 6-mesečno garancijo, TV aparate, zvočnike, upore, kondenzatorje in razni material za radio amaterje.
»ISKRA« PSO »Maloprodaja« Ljubljana Masarjrkova 15
tako ali drugače
Združevanje sorodnih tovarn v večja industrijska podjetja je bilo v zadnjih letih' normalen pojav. Gledano ž gospodarskega stališča je to vsekakor napredno in nujno, posebno če se .hočemo vključiti v mednarodno delitev dela. Znano je, da velika adružena podjetja lahko napravijo tako delitev dela __ specializacijo v okviru svojih obratov in organizirajo masovno proizvodnjo tako, da se lahko konkurenčno vključijo v mednarodno trgovino s svojimi proizvodi. Zamisel in ideje o takih podjetjih so zdrave, napredne in v sedanjem času tudi nujne. Praktična izvedba pa je mnogo bolj zapletena in zahtevna kot si jo zamišljamo. Fri uresničitvi tako organiziranega podjetja nastopi toliko predvidenih, še več pa nepredvidenih neznank, da se večkrat zgubimo v njih.
Frvi in osnovni problem takega velikega združenega podjetja je njegova organizacija. Tu so \ mišljeni odnosi med posameznimi enotami uprave podjetja do enot, organizacijskih skupnih služb, raziskovalnih zavodov itd. Ce so medsebojni odnosi — računi — čisti, jasni, je to osnovni porok za Uspeh (čisti računi — dobri prijatelji). Dobra organizacija pa še ni vse, da bo podjetje dobro uspevalo. Delitev dela, specializacija, zagotovitev dovolj strokovnih kadrov, sodobna tehnologija, strojni park itd- so pogqji za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Vsi zgoraj našteti in ne našteti pogoji pa so za naše razmere težko izvedljivi, zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov, smo brez prakse o vodenju in organiziranju velikih podjetij itd.
V letih obstoja združenega podjetja »ISKRA« smo se tudi že marsikaj koristnega naučili, uvideli telo vrsto problemov, ki jih je treba postopoma odstranjevati ’ tako, da se ho podjetje vsestransko ekonomsko utrdilo kot celota.
Razvoj delavskega samoupravljanja terja, da imajo posamezne enote vse več kompetenc nad materialno bazo in nad dobrinami, ki jih ustvarjajo. Kratenje teh pravio povzroča v enotah (tovarnah) nezadovoljstvo in večkrat tudi neprimerne izpade,
Nahajamo se v času, ko potekajo po enotah podjetja živahne razprave, kakšno organizacijsko obliko si bomo izbrali za naprej. Zakon o podjetjih, ki izhaja iz naše ustave, predvideva več variant organizacij podjetij, s težnjo uspešnejšega razvoja našega gospodarstva. K odločitvi o izbiri katero organizacijsko obliko bomo izbrali so dolžni prispevati svoja mnonja vsi kolektivi v podjetju. Sedaj je čaš, da se temeljito pogovorimo in se odločimo za tako organizacijsko oblike, ki nas bo vodila k uspešnejšemu razvoju našega' gospodarjenja in bo obenem omogočala uveljavljanje samoupravnih pravic po enotah.
Sindikalne organizacije se morajo v času razprav aktivno vključiti v razprave in doprinesti svoj delež k dokončni odločitvi. Vodilo in težnja vseh naj bo v tem, da z novo organizacijsko obliko dosežemo razširitev samoupravnih pravic na enote, čiste račune, pozabiti pa tudi ne smemo, da je le v slogi moč in da ima le enotno podjetje »ISKRA« zadovoljivo perspektivo.
Janez Sile
Naš razgovor
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS »Elektromehanike« POLDE GREGORAČ
VPRAŠANJE; Kaj menite o nizkih osebnih dohodkih za avgust v »Elektro-, mehaniki«? '
ODGOVOR; Težko je govoriti o 80 % plačah oziroma o tako nizkih osebnih dohodkih, posebno zdaj, ko -so se življenjski stroški obout-. no zvišali, vendar zaenkrat ne kaže drugače, ker kratko-malo nimamo finančnih sredstev. Prvič odkar obstaja ISKRA, pri tem mislim »Elektromehaniko«, smo odšli domov s tako nizkimi prejemki, če dodamo, da je marsikdo prejel tudi pod 30.000 dinarjev, je v tej situaciji dovolj -povedano. Nekatere delovne enote pa so prejele še manj kot 80% osebne dohodke.
VPRAŠANJE:	Kje so
vzroki za Sako stanje? ODOVOR: Lahko rečem, da je precej subjektivnih vzrokov, še več: pa objektivnih, kjer ne moremo ničesar ukreniti. Stalno pomanjkanje reprodukcijskega materiala, posebno iz uvoza, nam zadržuje našo proizvodnjo, pomanjkanje' obratovalnih sredstev pa nas teži že nekaj let. Ker zaradi tega ne dosegamo plana proizvodnje že nekaj mesecev, je razumljivo, da si ne moremo ustvarjati zadovoljivih osebnih dohodkov.
VPRAŠANJE: Kot je znano, ste nekaj mesecev izplačevali preveč osebnih dohodkov. Je to morda tudi delni vzrok sedanje situacije?
ODGOVOR: Delno vsekakor! Faktor stimulacije je znašal za avgust 85,25 %. V prvih meseojh smo prejemali 100-% osebne dohodke kljub nedoseženemu planu, v nadi,’ da se bo stanje popravilo v zadnjih mesecih, kot smo vajeni iz preteklih let. Vse kaže, da s presežkom, če bi ga v naslednjih mesecih tudi ustvarili, ne bomo mogli pokriti preveč izplačanih OD, zato so samoupravni organi
sklenili, da je treha za kritje tega zneska od faktorja stimulacije za avgust odšteti še 5,25%. Zaradi tega znaša povprečni faktor za tovarno
v avgustu ,10 80 %.
VPRAŠANJE: Kaj pa 12,8 odstotkov, ki ste jih prejšnji mesec izplačali kot akontacijo OD zaradi, višjih življenjskih stroškov?
ODGOVOR: Ti so za avgust že vračunani v osnovo osebnih dohodkov, zato je mesečni dohodek zmanjšan, za 20 % od omenjene višje osnove.
VPRAŠANJE: Kot je znano, je DS sklenil, da se mora po delovnih enotah odpustiti odvisno delovno Silo. Je to še vedno aktualno?
ODGOVOR: Vsekakor. Ker Smo morali zmanjšati letni plan zgradi že omenjenega pomanjkanja obratovalnih Sredstev In pomanjkanja reprodukcijskega materiala, je 'razumljivo, da imamo preveliko število zaposlenih. Ker pa nekatere enote kljub sklepu DS še niso odpustile delovne sile v določenem številu, se jim faktor stimulacije avtomatično zniža in sicer: produkciji za 0,48 %, montaži števcev za 0,30 %, ATN za 2,03%, Kontaktorju za 2,21% in skupnim službam za 2,73 %.
VPRAŠANJE: Vse kaže, da so člani omenjenih delovnih enot sprejeli manj kot 80 % osebnih dohodkov.
ODGOVOR: Na-žalost j«l to res, vendar zaenkrat dru» ge poti ni. Najnižji OD so bili prav zategadelj v skup* hih službah 77,27 %, Kontaktorju 77,79% in ATN 77,97 %.'
VPRAŠANJE; Ker so bili tudi Šefi . delovnih enot stimulirani z ozirom na izpolnitev plana, nas zanima, kakšne OD so le-ti prejeli za mesec avgust?
ODGOVOR; Za pretekli mesec naj omenim, da so bili stimuliranj le šefi' delovnih enot, v naprej pa bo enaka stimulacija zajela ves vodilni kader. Ker je prav, da so vsi člani kolektiva o tein informirani, smo že pred izplačilom OD prek okrožnice oziroma internega informativnega glasila seznanili' s tem vse člane kolektiva. Sefi DE go že k omenjenemu povprečju (80 %) prejeli nekaj več ’oziroma tudi manj, pač po analizi izpolnitve plana- Izračun je bil takle :?ef monaže elementov za avtomatizacijo + 7,5 %, šef montaže rotacijskih strojev +10 %, šef montaže števcev — 10 %, šef ki-nomontaže + 7,5 %, šef ATN —10%, šef obrata mehanizmov (Lipnica) + 9 %, šef obrata stikal +7,5%,
VPRAŠANJE:	Ali sta
mnenja, da se bo stanje v oktobru naj popravile?
ODOGVOR: Potrebno je, da vsak član kolektiva vloži vse svoje zmožnosti na svojem delovnem mestu, da bi čim hitreje izvršili dane naloge, predpogoj pa je v pravočasni dobavi uvoznega materiala.
Ado .
Izvoz v avgustu
Nov servis »Iskre« v Splitu
Vedno večja' proizvodnja, Oz. potrošnja naših izdelkov nedvomno terja tudi vedno močnejšo servisno mrežo. To j« pri nas še zlhsti veljalo za ■Področje' filiale Split, kjer doslej nismo imeli samostojnega servisa, pač par je „za Baše izdelke servisne usluge opravljala pogodbena delav-Biča. V Splitu je bil lasten servis prav zaradi tega že več *o>t nujen.
Uradno je bil novi Iskrin servis odprt prve dni septembra, v novi zgradbi v XJU-ct Žrtava fašizma, to je v no» Vem delu Splita, ob cesti, ki s? povezuje z Jadransko ma-Sistralo. v isti stavbi ima Prostore tudi servis tovarne iz Zagreba. V novih pro-
storih splitskega servisa pa se razen tega nahaja tudi predstavništvo Iskre, medtem ko je industrijska prodajalna ostala v starih prostorih v Bosanski ulici. Servis Iskre v novi zgradbi zaseda 122 kv. metrov površine in ima sodobno opremljeno sprejemnico z ustreznim skladiščem, nadalje tri delavnice in poleg potrebnih sanitarnih prostorov tudi skladišče rezervnih delov. Delavnice so dobro opremljene s sodobnim instrumenteri j etn, potrebnim za solidno opravljanje servisnih uslug; Tudi dejavnost novega splitskega servisa ni majhna, saj bodo odslej vzdrževali celotno telefonijo, tudi brezžično (največ za ri-
biško ladjevje), servis radijskih in televizijskih sprejemnikov, kinoakustike (zlasti ozkotračhe kinoprojektorje) ter vse vrste gospodinjskih aparatov.
Trenutno splitski servis zaposluje šest elanov kolektiva, razen tega pa .imajo tudi še tri vajence, če se bo pokazala potreba po nadaljnji razširitvi servisa, je le-ta možna brez posebnih zadržkov, saj povečan, obseg servisne dejavnosti omogočajo tako novi delovni prostori, kakor tudi sama tehnična oprema delavnic, morda pa tildi problem strokovnega kadra ne bi bil povsem nerešljiv.
(Dalje na 4. strani)
Pretekli mesec smo izvozili ta 316,000 dolarjev proizvodov. Dejanska vrednost je bila še za 16.500 dolarjev večja, ker je podjetje dalo bonifikacijo domačim dobaviteljem, ki so bili soudeleženi s proizvodnjo nekaterih polizdelkov,
Upoštevajoč ta odbitek smo realizirali izvozni plan z 92,25 odst. V primerjavi z lanskim avgustom je bil izvoz za 113 odst. večji.
Na izvozni listi je bilo to pot 22 držav. Največji kupec so bile ZDA z 99.103 dolarji, druga je bila Zahodna Nemčija z 88.768 dolarji in tretja — Turčija s 56.554 dolarji. Sledijo “države SEV in Bližnjega ter Daljnjega vzhoda. Razmerje med posameznimi valutami je bilo zelo ugodno in nad pričakovanjem. V države s konvertibilno valuto je podjetje izvozilo 68.53%, vrednosti, v države clearinga 18,30% m SEV 13.17%.
Od posameznih tovarn je izvozila največ kranjska tovarna »Elektromehanika«. Električne Števce, enofazne in trifazne je izdelala za Italijo, Turčijo,; Sirijo in Saudo-vo Arabijo, telefonske apara-
te za Libanon in Turčijo, avtomatizirane kinoprojektor, je normalnega traku za' Iran in Turčijo, avtomatske telefonske centrale za Turčijo in Libanon, zvočnike za Avstrijo in večjo količino ploščatih relejev za Zahodno Nemčijo. Tovarna, je sicer izpolnila izvozni plan samo s 87 %, vendar ne po svoji krivdi, V skladišču je ostalo še devet kinoprojektorjev in nekaj "tisoč telefonskih aparatov v vrednosti 33.000 dolarjev, ker jih turški kupec ni odpoklical.
Tovarna elektromotorjev v Železnikih je svojo obveznost izpolnila, s 109 %.■ Izdelala je večdesettisoč malih elektromotorjev in jih v pretežni količini izvozila v ZDA, nekaj pa tudi v Turčijo.
Lep, prodoren uspeh je dosegla ’ pržanska 'tovarna »Avtomatika«. Izvozila je prvih pet tisoč električnih gramofonov v Zahodno Nemčijo in prav tako veliko količino v Bolgarijo, Sicer pa je izpolnila izvozni plan je ; 90%.
Tovarna elementov v Ljubljani je svoj mesečni plan presegla za 102%. Izvozila je
(Dalje na 4. strani) j
Na račun racionalizacij blizu milijonov prihranka
Skoraj v vseh naših tovarnah je v poslednjem času dokaj razvita racionalizatorska dejavnost, kateri je svoj delež doprineslo nedvomno tudi lansko in letošnje mladinsko tekmovanje'za večjo storilnost. Skušali smo zbrati nekaj podatkov o tem, vendar za vse tovarne podat--kov še nismo dobili, pa se to pot lotimo le racionaliza-torske dejavnosti in njenih rezultatov v tovarni elementov za elektroniko v lanskem in letošnjem letu.
Mladinci, člani /delovnega kolektiva te naše tovarne, so v že omenjenem mladinskem ' tekmovanju predlagali pre-’ ' cejšnje število racionalizacij oz., izboljšav, katere je komisija ustrezno nagradila, vse koristne predloge pa tudi vpeljala v proizvodnjo. Seveda racionalizatorska dejavnost ni ostala le domena mladih proizvajalcev, pač'pa 6o se nekateri člani kolektiva lotili še obsežnejših in pomembnejših nalog, katerih realizacija je' tovarni v letu in pol prinesla vidne prihranke. O posameznih racio-nalizatorjih in njihovih koristnih predlogih smo v našem listu sicer že sproti pisali, vendar je prav, da se na bistvene izmed teh racionalizacij znova povrnemo.
Lani in. letos je. komisija za racionalizacije in tehnične
Helenca Gerkman
28.	avgusta nas. je zapustila komaj 23- letna Helenca Gerkman, zaposlena V produkciji kranjske to-, varne. Ljubila je planine, toda kot kaže, njeno srce ni preneslo naglih višinskih sprememb in naporov. Na poti s Češke koče, je na Jezerskem nenadoma omahnila; srčna kap je končala- njeno mlado življenje.
Nenadna smrt je težko prizadela njene najbližje, sodelavci pa smo izgubili ° priljubljeno in vestno tovarišico; ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Sodelavci odd. I. delavnice DE »Produkcija«
izboljšave obravnavala vrsto koristnih predlogov, med katerimi so bili po večini vsi sprejeti in razen nekaterih predlogov za izboljšave v proizvodnji, keramike, že tudi vpeljani v redno proizvodnjo te tovarne in njenih obratov. Izum koronske tliv-ke (ing. Alojz Kline), tehnična izboljšava avtomata za sortiranje uporov (Lado An-droja), doma izdelana peč v proizvodnji keramike (ing. Ivan Milič in Janez Mihevc), tehnična izboljšava v toplotni obdelavi špiral za žarnice (Aleš Furlan), vse to so predlogi za > uspešnejšo in racionalnejšo proizvodnjo in le-ti so doslej ustvarili tovarni že blizu 59 milijonov prihrankov, kar je še zlasti pomembno v času, ko si mora naš delovni kolektiv na vsakem koraku prizadevati, da bo ustvaril čim več in s čim manjšimi poslovnimi Stroški. Torej tudi racionalizatorska dejavnost po svojih močeh prispeva k sanaciji ekonomskega stanja podjetja.
Vsekakor največji je prihranek, do katerega je prišlo z zgraditvijo domače peči za žganje keramike, v katero so., bili prvič v naši . državi vgrajeni super kant hal grelni elementi, razen tega pa so pri tem odpadla tudi precejšnja devizna sredstva, ki- jih pač ni bilo treba odšteti za nakup take peči v Nemčiji. Prihranek pri tej peči znaša nekaj nad 25' milijonov dinarjev. Pomembni uspeh racionalizacije proizvodnje pa vsekakor pomenita tudi korenska tlivka s prihrankom skoraj 16 milijonov in tehnične izboljšave pri stroju za sortiranje uporov, kar ustvarja nadaljnjih 11 milijonov prihranka.
čeprav ‘ še predlogi ing.' Alenke Lukač, Staneta Pretnarja, Jureta Sporna in ing. Zoubeka v celoti niso vpeljani v proizvodnjo, pomenijo nedvomno koristno novost v tehnološkem postopku pri proizvodnji keramike in bodo prav tako tovarni ustvarili določene prihranke.
Dejavnost racionalizatorjev v tovarni elementov za elek-’ trdniko torej ni majhna in nepomembna, saj 59 milijonov prihrankov kaže, da gre za zares koristne izboljšave in vidno zmanjšanjes poslovnih stroškov, zato tudi izplačane nagrade racionaliza-torjem za njihova uspešna prizadevanja — v višini okrog 3,36 milijonov dinarjev ne pomenijo posebnega bremena.
Posebno v času,-ko moramo prebroditi hude težave in obračunati dosledno z vsemi slabostmi in notranjimi rezervami na je prav in potrebno, da vsakdo, ki ima koristne predloge za zmanjšanje poslovnih stroškov, te predloge čim prej' posreduje in iih skuša uveljaviti v praksi.
-C.
Na tekočih trakovih na Pržanu te dni bijejo pomembno proizvodno bitko — nadaljnje količine gramofonov morajo biti do roka gotove in odposlane v inozemstvo
Zakaj nadurno delo v računskem centru »Elaktromehanike«
Računski center v »Elektro-mehaniki« bi rad opravljal mesečne obračune osebnih dohodkov brez dragega nadurnega dela. Tega-cilja ne bo mogel doseči, če delovne enote, ki pošiljajo obračunsko dokumentacijo centru, ne bodo spremenile dinamike pošiljanja. Iz spodnje tabele je razvidno, da je .dnevni dotok dokumentov tekom meseca premajhen in da ob koncu meseca preveč narašča. Kapacitete na strojih za obdelavo dokumentacije so tako preveč neenakomerno zasedene, nadure v računskem centru pa neizogibne. •
Za boljše razumevanje navajamo, da računski center sprejema dokumentacijo iz proizvodnih enot od osmega
dne v mesecu do tretjega dneva v naslednjem mesecu. Obračun ^režijskih delavcev naj bi bil po obstoječih navodilih oddan 3 dni pred zaključkom meseca, njegovi popravki pa prvi .dan v naslednjem mesecu. Vse enote imajo predpisan dnevni plan oddaje, vendar se ga, razen redkih izjem, ne drže.
■Zgradi premajhnega prostora so podatki na tabelah . prikazani po tridnevnih sumarjih z Začetkom osmega dne v mesecu. Pretekli mesec je zajet samo do 30. avgusta. Procenti za avgust so računani na julijskih podatkih, ker celotna količina še ni znana, po napovedovanjih pa se bo zelo približala julijski.
3-dnevne stopnje	število prejetih dokumentov		Prbcent	
dalje	Julij	Avgust	Julij	Avgust
L	1.700 ’	1.848	3.1	3.4
2.	3.170	4.676	5.7	8.3
3.	3.293	3.651	6.0	6.5
4.	5.952	4.386	10.8	8.0
5.	3.829	4.557	7.0	8.2
6.	8.763	10.708	16.0	19.5
7.	28.416	25.327	51.4	46.1
SKUPAJ	55.153		100.0	
Krepko tiskani podatki še niso realizirani, predstavljajo pa predvidevanja za avgust.
Tabela kaže, da približno polovico- dokumentov prejme računski center šele ob zaključku meseca. Trdimo, da je' to posledica premajhne delovne odgovornosti, odgovorne sodelavce pa prosimo, da primerno ukrepajo.
Omenjamo , še, da so- nekateri šefi delovnih enot, ko smo pri njih urgiraji oddajo dokumentacije izjavili, da so nri nravi ieni osebne dohod^"
svojih’ enot opravljati ročno, celo samo z obstoječo delovno silo. Precej zanimivo! Po njihovem bo tak obračun brez problemov in časovnih stisk. Take izjave so neresne in kažejo slabo poznavanje lastnih problemov. Priporočamo jim več strokovnih posegov v ta problem, ne pa tendencioznih izjav, ki nikomur ne koristijo, najmanj pa njim samim.
O kvaliteti dokumentacije in težavah obrgčunovalk, pa kdaj drugič.
Ivan Okorn
Naloge in pomen dopolnilnega izobraževanja
Vedno pogosteje slišimo, da je produktivnost dela tisti činitelj, ki lahko stabilizira in uspešno razvija naše gospodarstvo. Na 'produktivnost dela vplivajo na eni strani ekonomski,, na drugi strani pa kadrovski faktorji. Če govorimo o kadrovskih faktorjih v zvezi s produktivnostjo, se nehote spomnimo mnogo-, krat obravnavane teme o sodobnih strojih, ki so jih tovarne tolikokrat nepremišljeno nabavljale, vendar'pogostokrat s svojimi kadri niso biie sposobne doseči več kot 50% izkoriščenosti,
če želimo torej doseči večjo produktivnost, je ;vloga kadrov za izkoriščanje obstoječih virov odločilna. Faktorji,' ki so v zvezi s kadri in produktivnostjo, so na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil in tehnične opremljenosti še posebno pomembni in prihajajo iz dneva v dati bolj do izraza. Do take stopnje tehnične-opremljenosti prihajamo polagoma tudi v naši državi. Stalno beremo v časopisih, dg imamo na eni strani na razpolago veliko strojev, na drugi strani pa tudi veliko neizkoriščenih zmogljivosti, če hočemo to stanje popraviti, moramo dobiti iz obstoječih materialnih, tehničnih in delovnih virov kar največ, kar je tudi bistvo produktivnosti. Tega bi se morale zavedati vse delovne organizacije in temu ustrezno ukrepati.
V svetu posvečajo dopolnilnemu izobraževanju, tj. izobraževanju zaradi naknadno spremenjene organizacije ali tehnologije dela na delovnem mestu, na katero Je delavec razporejen ter poglabljanju znanja zaradi uspešnejšega opravljanja dela, veliko pozornost;; Povsod
obstajajo neke poklicne izobraževalne organizacije, po-
(Daije na 5. strani)

Priznanje za dognano zunanjo obliko telefonskega aparata v Stuttgartu je vsekakor pozitiven uspeh tesnega sodelovanja naših oblikovalcev in konstruktorjev
Lep uspeh naših oblikovalcev v Stuttgartu
Minuli mesec so odprli v vam pa kranjska »Iskra«, za-Stuttgartu mednarodno pri- grebški »RIZ« in niška »El«; merjalno razstavo industrij- Naša podjetja so letos pre-skega oblikovanja, ki jo vsa- senetila prireditelje z uspe-ko leto prireja znana zahod- limi konstrukcijami, ki ptj nonemška državna ustanova besedah predsednika komisi-LGA-Zentrum-Form. Poseb- je dr. J. A. Thume v niee-na strokovna,komisija je le- mer ne zaostajajo za naj no-' tos izbrala 196 najuspešiiej- vejšimi podobnimi proizvodi! ših industrijskih izdelkov, ki vodilnih svetovnih tovarn, ustrezajo pogojem modeme- Komisija je izbrala vse štiri ga industrijskega oblikovanja Roslane vzorce naših obliko-— designa. Design (dizajn) valcev v ZZA in to: telefon-je ustaljen mednarodni naziv aparat, električni števec, (izraz) za industrijsko obli- TV-stabilizator in najnovejši kovanje, ki z eno besedo osemmilimetnski kinoprojek-združuje inženirsko kon- tor- Oblikovalec »RIZ« Bru-strukcijo ter ploskovno | in no Planinšek je uspel s trail-prostorgko oblikovanje. Se- sistorizirano « napravo ža veda pa upošteva , zakone. orodne stroje in specialno estetike in ekonomike, funk- napravo ža Ignon, oddelek cionalnost in ergonomiko (to ^uiiiSiriiskega oblikovanja la« je prilagojenost oblik na di- boratonjev »Nikola Tesla* menzije, kretnje in potrebe pa J? dosegel priznanje s človeka).	transistoriziranim sprejemni-
Na letošnji razstavi, ki bo j5*?™, »Dubrovnik« in elek-odprta pol leta, sodeluje ver	gramofonom »Ohrid«,
čina svetovnoznanih proizva- . “Sl izbrani proizvodi srna* jalcev, od jugoslovanskih to- P®?1*? poseben znak, ki ga -	podeljuje ustanova LGA-Zen-
Izvoz v avgustu
(Nadaljevanje s 3. strani) nekaj manj kot dva milijona plastnih uporov v Zahodno Nemčijo in več deset tisoč grafitnih uporov v Avstrijo in Bolgarijo.
Vse svoje obveznosti je izpolnila tudi tovarna: polprevodnikov v Trbovljah. Izdelala je več tisoč germanijevih diod za Avstrijo in silicijevih diod za Madžarsko.
Iz Sežane, tovarne radijskih sprejemnikov so odposlali to pot le nekaj novih radijskih sprejemnikov »Emo. na Kabinet« v Kanado ter sprejemnike »Planica« v Zahodno Nemčijo. Tovarna v avgustu ni imela izvoznih obveznosti.	' ■ ' - ’	:/.
Po vrednosti, manjšo količino je prispevala tovarna instrumentov v Otočah. Izdelala je nekaj sto kazalčnih instrumentov za Sirijo, Grčijo in Indonezijo, čeprav ni imela izvoznih obveznosti v avgustu.
Tovarna kondenzatorjev v Semiču je izdelala poliester kondenzatorje za Nemško demokratično republiko, sti-rofleks kondenzatorje za Romunijo in nekaj neugotovlje-
nega tipa za 'Francijo. Tudi ta tovarna ni planirala v tem mesecu izvoza.
Skromen izvozni uspeh sta dosegli tudi tovarni usmernikov v Novem mestu in merilnih instrujnentov v Horjulu, čeprav so bile izvozne količine razmeroma manj pomembne.
Tovarna avtoelektričnih izdelkov je svojo obveznost v avgustu realizirala že zadnji dan julija š tem, ko je poslala avtomobilske žaganj alnike v Italijo.
Seštevek letošnjega celotnega izvoza znaša 2,478.305 do. larjev, ali nekaj nad tri milijarde deviznih dinarjev. V osmih mesecih je torej naše podjetje izpolnilo 60%, celoletnega plana glede na pogodbo z Jugobanko in ne oziraje se na dodatno izvozno obvezo, ki še ni potrjena od BS podjetja. Rezultat je sicer nekaj slabši od predvidenega ož. planiranega, ker dinamika proizvodnje in seveda vzporedno tudi izvoz vsako leto v obeh poletnih mesecih nekoliko upade in nato v preostalih mesecih do konca leta spet strmo naraste.	-MK- '
Naloge in pomen dop. izobraževanja
trum-Form vsako leto posebej. Podjetja se zato zelo potegujejo za''sodelovanje na razstavi/ ker so izdelki z vtisnjenim ’ znakom deležni^ na svetovnem trgu ugodnejših ¡prodajnih pogojev, kup-
»T«kra« še doslerfneie in še ^ pa se ob izbiri skoraj ve-»Iskra« še dosledneje m se dno raje odločij0 za proiz.
Pisma
bralcev
DELOVNO RAZMERJE IN KADROVSKI ROK
Tov urednik! Oprostite, da
se oglašam
RAZPIS
»Iskra« — tovarna kondenzatorjev Semič, RAZPISUJE! prosto delovno mesto RAČUNOVODJA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri z 2-letno prakso ali srednja ekonomska šola s 5-letno prakso samostojnega računovodje.
KONSTRUKT E R (2 mesti)
Pogoji: strojni inženir ali strojni tehnik s prakso ' v konstruiranju.
Kandidati naj pošljejo vloge in dokazila o izobrazbi in praksi do 30. 9. 1965 na naslov: »ISKRA« Kranj — tovarna kondenzatorjev Semič.
(Nadaljevanje s 4. strani)
dobno kot pri nas Delavske bolj organizirano gHB to ¡¡¡g s priporočilom uranove univerze, kt organizirajo tečaje dopolnilno izobraževanje. — lga	•
splošno izobraževalnega zna- Vsekakor je Iskrinim tovar-čaja. Strokovne tečaje za po- nam izvajanje izobraževanja samezne poklice oziroma po- ha splošno v precejšnji meri samezna delovna mesta v olajšano, ker skrbi za skup-tovarnah pa vodijo izobra- ne potrebe vseh tovarn šolsjci ževalni centri. Taka je praksa center podjetja, ki v ta na-na švedskem, v Avstriji, Ita- men organizira razne senii-liji in drugod.	narje in tečaje. Razumljivo
Tudi v vzhodnih državah pa je, da ne more zajeti skrbijo za dopolnilno izobra- prav vseh potreb v posamez-ževanje kadrov, pri čemer je nih tovarnah, ker je to prak-, npr. na Češkem-sistem stro- tično neizvedljivo. Za ostali-kovnega šolanja sicer zelo del izobraževanja morajo po- _
podoben našemu, njegove skrbeti pač tovarne same. —	' vojakov Kmalu bom
glavne prednosti pa so pred- Zato bi bilo nujno potrebno, namreč proe^ pa ne vem jjj vsem v naslednjem:	da bi vse tovarne v okviru je delovna organizacija kjer
—	tesna povezanost Šole | s podjetja izdelale natančne seni bil prej zaposlen dolžna, tovarno ah podjetjem | načrte dopolnilnega izobraže-, da ¿g sprejme na dei0
—	večji poudarek na proiz- vanja, v katerih bi točno
vodnem delu	predvidele, kateri del izobra-
—	strožji izbor učencev ževanja lahko izvedejo same
— boljša strokovna in peda- in kaj naj bi izvedel Šolski goška izobrazba predava- center. Vsi ti načrti bi bili	*•	,	,. . . . . .. ,.
tel j skega kadra	potem usklajeni s planom vmdar^erfcra^le za^iste
—	boljša opremljenost delav- Šolskega centra, morali pa veMar zaenkrat le za tiste,
nic in učilnic.	bi jih res dosledno izvajati. (Dalje na 8. strani)
Razumljivo je, da je zaradi
vsega tega lahko tudi pro- «T	.	— .	—	-.
duktivnost dela veliko večja. Nov servis Iskre v Splitu
Navedeno pa bi kazalo upo-
števati pri nadaljnjem izpo- (Nadaljevanje s 3. strani) ki jo predstavlja namreč polnjevanju dopolnilnega izo- Ne pretiravamo, če reče- opravljanje servisnih uslug braževanja pri nas.^	mo, da si je kolektiv filiale na dalmatinskih otokih in
V naši državi, še posebno v Splitu močno prizadeval, da vzdolž dolge jadranske obale, pa v današnjem perečem go- bi čim prej prišel do last- Težava je namreč v počasno-spodarskem položaju, je nuj- nega servisa, saj pogodbena sti prometnih zvez z otoki na no potrebno', posvečati do- delavnica vselej ni najbolje eni strani, na drugi pa tudi polnilnemu izobraževanju več- opravljala! svojega poslan- precejšnje oddaljenosti od jo pozornost. Nihče ne trdi, stva. To bo "skušal v polni Splita vzdolž obale, kar bo da je edino izobraževanje meri zdaj izpolnjevati naš nedvomno terjalo od malo-tisto, s pomočjo katerega servis, ki bo za to tudi imel številnega delovnega kolek« bomo dosegli večjo produik- dovolj priložnosti in kar tiva polno mero prizadevanja tivnost,- na vsak način pa je ugodne pogoje.	in požrtvovalnosti, če bodo
eden izmed činiteljev, ki vpli- Če bo v redu tekla preskr- hoteli, da bodo' potrošniki vajo na zvišanje produktiv- ba z rezervnimi deli in po- naših izdelkov redno in v čim nosti.	trebnim materialom, potem krajšem času postreženi.
Tako kot v drugih delovnih bo novemu Iskrinemu servisu Vsekakor pa to lahko od ma* organizacijah bi morale tudi V Splitu preostala saino še mladega splitskega kolektiv» vse tovarne y okviru podjetja ena. morda naivečia težava, v. celoti pričakujemo. -J-
M:N.
Odgovor!
Niste edini, ki to vprašuje. Novi zakon, jo vprašanje dru-
s
PRAVILNIK
o izobraževanju delavcev v podjetju »Iskra«
I,	UVO^UA DOLOČILA
Člen 1.
Z namenom, da bi bilo izobraževanje v podjetju ISKRA enotno urejeno, določa ta pravilnik oblike izobraževanja delavcev v podjetju, vsebino posameznih oblik, financiranja izobraževanja, pogoje, položaj delavcev v času, ko se izobražujejo, zlasti pravice in dolžnosti ter sankcije za primer neizpolnjevanja dolžnosti.
Člen 2.
Vsak delavec je dolžan, da med delom nenehno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti, skladno z zahtevami delovnega mesta in z zahtevami, ki izvirajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa v podjetju.
Člen 3,
Organ, ki odobrava izobraževanje ali ugodnosti v zvezi z izobraževanjem, je dolžan poleg pogojev, ki jih določata statut in ta pravilnik za odobritev izobraževanja ali' ugodnosti upoštevati tudi pogoj, da je izobraževanje delavca v interesu podjetja.
čeprav delavec izpolnjuje pogoje po tem pravilniku, pa ni v interesu podjetja in podjetje praviloma ne odobrava izobraževanja in ugodnosti za izobraževanje v tistih primerih, kadar naj bi delavec s strokovnim izobraževanjem spremenil svojo dosedanjo stroko,. razen, če v novi stroki pridobljeni poklic ne dopolnjuje prejšnjega.
člen 4.
Delavci se izobražujejo praviloma izven svojega rodnega delovnega časa. _
V primerih, ki jih določa ta pravilnik, je delavec, ki >e izobražuje, upravičen .tudi do izrednega plačanega dopusta za pripravo in opravljanje izpitov, do skrajšanja delovnega časa ali pa do izrednega plačanega dopusta za ves čas študija.
Člen 5. * ■ >>
Posamezne enote ne morejo svojim delavcem, ki se izobražujejo; odobravati niti slabših niti boljših pobojev; " kot jih določa ta pravilnik.
člen 6.
Delavci se izobražujejo:
a)	s priučevanjem na delovnih mestih, za delovna mesta in za poklice ozkega profila;
b)	e strokovnim izpopolnjevanjem;
c)	z rednim in izrednim šolanjem, katerega namen je pridobitev poklica (pod pojmom »poklic« je razumeti
pridobitev določene vnste in stopnje izobrazbe z rednim ali izrednim šolanjem).
.j
II. PRIUČEVANJE
NA DELOVNIH MESTIH
Člen 7.
Priučevanje na delovnih mestih obsega:
a)	uvajanje na delovna mesta delavcev, ki stopajo na delo v podjetje;
b)	uvajanje na delovna mesta 'tistih delavcev, ki so premeščeni na drugo delovno mesto in jim je za opravljanje dela na tem dblov-nem mestu potrebno drugačno strokovno znanje.
Določila tega poglavja ne veljajo za delavce, ki se po pravilniku o pripravniški dobi razporede kot pripravniki.
Člen 8.
Uvajanje na delovno mesto delavcev, ki so stopili na delo v podjetje, obsega splošni in strokovni del. Splošni del je obvezen za vse novcspre-jete delavce.
Splošni del obsega spoznavanje podjetja in enote, njihove organizacijske strukture, samoupravnih predpisov ter drugih aktov, zlasti še statuta, pravilnika o delitvi CD in OD, pravilnika o delavnih razmerjih, pravilnika o higiensko-tehnični varnosti-itd.
Strokovni del obsega teokratično in praktično priučevanje delavca na delovno mesto po programu za tisto vrsto delovnega mesta, na katerega je razporejen in je obvezno'' za vse delavce, razen za tiste, ki že imajo poklic, ki ga zahteva delovno mesto, na katero se razporejajo.
Člen 9.
Splošni del uvajanja traja praviloma od 5 dni do največ 10 dni. Strokovni del uvajanja pa traja dobo, ki je predvidena s programom.
•Člen 10.
Uvajanje na delovno mesto delavcev, ki so razporejeni na drugo delovno mesto (v smislu člena 7/b) obsega le strokovni del. V ostalem ve-• Ijajo glede tega izobraževanja analogno določila čl. 8/3.
člen 11.
Delavci morajo po končanem uvajanju na delovno mesto (bodisi da gre za uvajanje na delovno mesto po stopanju na delo ali za uvajanje na delovno mesto zaradi premestitve, opraviti preizkus pridobljenega znanja, če je tako določeno e programom izobraževanja.
Za delavce, ki stopajo na delo v podjetje, se šteje tak preizkus pridobljenega znanja kot poskusno delo v smislu poglavja JI/5 o poskusnem delu pravilnika o DR.
Delavec, ki je bil premeščen pa po uvajanju na novo delovno mesto ne opravi preizkusa, praviloma ne more biti razporejen na delovno mesto, za katero se je uvajal.
člen 12.
Delavci, ki so uspešno opravili preizkus v smislu prejšnjega člena, se razporede na delovno mesto, za katero so se uvajali. O uspešno opravljenem preizkusu se jim izda potrdilo.
člen 13.
Delavec, ki je uspešno opravil preizkus v smislu prejšnjega člena, sme opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je usposobljen, v katerikoli enoti podjetja brez ponovnega uvajanja in opravljanja preizkusa.'
Določilo prejšnjega odstavka -velja le za strokovni del uvajanja, ne pa za 'splošni del.
Člen 14.
Delavcu pripada ves čas priučevanja osebni dohodek, kj ga določa za take delavce pravilnik o osebnih dohodkjh podjetja, oziroma enota, kjer je zaposlen.
Člen 15.
Izobraževanje po tem PO7 glav ju izvajajo enote same s sodelovanjem Šolskega centra.
Člen 16.
Vse stroške, ki nastajajo s" priučevanjem delavcev,, nosi enota, v kateri je delavec zaposlen.
III.	STROKOVNO
IZPOPOLNJEVANJE-
člen 17.
Strokovno izpopolnjevanje obsega specializacijo in dopolnilno izobraževanje.
člen 18.
Kot specializacijo je šteti izobraževanje tistih delavcev, ki že imajo svoj poklic, njihovo delovno mesto pa zahteva za uspešno opravljanje dela poglobljeno strokovnost, ki je z rednim šolanjem ni mogoče dohiti.
Zahteva po specializaciji mora biti obsežena v analitični oceni delovnih mest.
člen 19.
Kot specializacijo je ¿smatrati tudi študij tujih jezikov im veljajo zanj analogno določila tega poglavja.
Člen 20.
Specializacija delavca obsega teoretično in praktično izobraževanje po programu, ki je določen za vsako delovno mesto, kjer je predvidena specializacija.
Člen 21.
Po opravljeni specializaciji se delavčeva strokovnost, pridobljena v času specializacije, preizkusi. Delavec, ki takega preizkusa dvakrat zaporedoma ne opravi; praviloma ne more opravljati več dela na takem delovnem mestu.
Delavcu, ki je uspešno končal preizkus, se izda potrdilo ter se mu prizna naziv specialista na takem delovnem mestu. Potrdilo velja za vsa' enaka delovna mesta v podjetju;
Člen 22.
Specializirajo se predvsem delavci, ki sp opravljali dala svojega poklica nepretrgano vsaj tri leta, katerih zdravstveni in psihološki izvidi so ugodni in ki izpolnjujejo Ostale pogoje, določene v členu 167/2 statuta podjetja.
člen 23.
Programe specializacij za posamezna delovna mesta pripravlja šolski center, v kolikor ni program |e določen s splošnim predpisom.
Člen 24.
Dopolnilno izobraževanje obsega dopolnjevanje strokovnega znanja zaradi naknadno spremenjene’ organizacije ah tehnologije dela na delovnem mestu, na katerem je delavec " razporejen ter poglabljanje znanja zaradi uspešnejšega - opravljanja dela. ■	E
Člen 25.
Delavec, ki se je dopolnilno, izobraževal, opravi po končanem izobraževanju preizkus znanja. -
Člen 26,
Delavci se strokovno izpopolnjujejo praviloma izven svojega rednega delovnega časa, - izjemoma pa se jim lahko dovoli skrajšan delovni čas ali občasni izredni plačani ddpušt/T
Pri odobravanju ugodnosti iz prejšnjega odstavka, je upoštevati zlasti naravo programa izobraževanja.
Člen 27.
Stroške v zvezi s specializacijo m dopolnilnim izobraževanjem delavcev nosi enota, v kateri je delavec zaposlen.
Člen 28.
Delavci, ki se izobražujejo po tern poglavju, so dolžni izobraževanje uspešno zaključiti v roku, ki je predpisan s programom.
Delavec, ki izobraževanja ne zaključi uspešno ali ne zaključi v določenem roku, mora povrniti podjetju stroške, ki jih je le-to imelo v zvezi z njegovim izobraževanjem. Delavec je dolžan povrniti te stroške praviloma v enkratnem znesku, v kolikor enota ne odobri, da povrne ta znesek v obrokih.
Delavcu, ki iz opravičenih razlogov ni končal ali ni končal izobraževanja pravočasno, se lahko v celoti ali delno oprosti povrnitev stroškov po prejšnjem odstavku. O tem odloči organ, ki je odobril sredstva.
Člen 29,
Delavci, ki se izobražujejo v smislu tega poglavja, so dolžni povrniti vse stroške, nastale v zvezi z njihovim izobraževanjem, če prekinejo delovno razmerje iz razlogov na njihovi i strani bodisi že med samim izobraževanjem ali Pa po končanem izobraževanju v dobi, za katero 'so zavezani s pogodbo ostati v delovnem razmerju s podjetjem ISKRA, V takem primeru so dolžni povrniti vse stroške praviloma v enkratnem znesku;
Člen 30.
Programe dopolnilnega izobraževanja pripravljajo enote s sodelovanjem šolskega centra.
IV.	pridobitev
POKLICA
člen 31.
Izobraževanje . delavcev z namenom pridobitve poklica obsega obvezno izobraževanje tistih delavcev, ki zasedajo delovna mesta, kjer je za opravljanje dela potrebna končana poklicna/ šola tehniške ali njej ustrezne šole, višja ali visoka šola, pa te izobrazbe -nimajo in še niso stari 35 let, Če po opravijo nem preizkusu njihove strokovnosti ne ustrezajo delovnemu mestu, ki ga zasedajo,
Razen obveznega izobraže vanja po prejšnjem odstavku obsega ta oblika tudi študij na HI. stopnji fakultet in izobraževanje vseh ostalih de-, lavcev, če je njihovo izobraževanje v interesu podjetja in tudi delavci kažejo potrebno nagnjenje, sposobnost ter pri, zadevnoet, zaradi česar ji; mogoče pričakovati, da bodo študij pravočasno in uspešno; končali. Pri izbiri je upošto, vati še psihološke in zdravstvene izvide, družbeno-poli-tično aktivnost delavcev te' minimalno delovno dobo v podjetju ISKRA (2 leti).
Za odobravanje študija na
III.	stopnji je poleg gornjih pogojev potrebno š.e, da ana-
Etična ocena delovnega me- b) stroške ponovnih po- V. PRISTOJNOSTI	kritje Šolnin rednih poklic- ■	Člen 47	.
sta vsebuje zahtevo po diplo- pravnih izpitov krije delavec	nih šol, za kritje stroškov <sfetT U h, „ ’	„j
mi ID, stopnje.	sam.	Člen 42.	za izobraževanje po¡IV po- £ taobtž^ati pT I$!
,	C1 '7; I Celotno organizacijo izo- giavju tega pravilnika. S te- poglavju tega praviinikaj če
cien ¿¿.	Delavci so dolžni > redno braževanja po tem pravilniku sredstvi razpolaga pod- je izpolnil 35 let starosti do
Izobraževanje po tem po obveščati podjetje; (tj. vsak opravi za podjetje šolski četi- jetje;	prvega v naslednjem mesecu,
giavju poteka praviloma iz- semester) o opravljenih izpi- ter, razen če ni s tem pra- 2. 0,5 % sredstev, namenje- ko stopi ta pravilnik v ve* ven rednega delovnega časa, in 0 doseženem učnem vitoiikom določeno drugače,	nih za izobraževanje, ki se ijavo, ali če je uspešno opra-
enota pa lahko delavcu tudi	Vse predloge v zvezi z izo- zbirajo pri enotah podjetja, vil preizkus strokovnosti,
skrajša delovni čaš ah mu	Člen 38.	braževanjem izdela kadrov- so namenjena za kritje etro-	1
odobri izredni plačani do- jjejavci študirajo po tem ska služba podjetja in sicer škov za izobraževanje po II.	Člen 48.
P««4- .	...	...... , poglavju,’pa jim podjetje ni na podlagi sklepov organov in III. poglavju tega pravil- Enote so dolžne da naf-
n.” r _ _	-	._____—	!r>.	Arini Vi cn VClf P. Tlllf»	.	>.	J .
Ugodnosti iz prejšnjega od-	nepretrganega iz* ustavljanja enot, ki so vskla- nika.
stavka se odobre za izpite, za rednega plačanega dopusta jeni s planom izobraževanja
izdelavo in zagovor magi-
stralnih nalog, za izdelavo in	„.“p^no zaključiti '	Člen 43.
zagovor diplomskih nalog in ^	j^i je'ge enkrat dalj- Plan izobraževanja spreje-
is ši kot s statutom šole pred- ma upravni odbor podjetja.
študija, so dolžni podjetja.
za razredne izpite.
Doižlno dopusta P» prejš- Mg za rednl študij. njem odstavku določa pravu- Hgip^! ki jim je podjetje	Člen 44.
nlk o delovnih razmerjih pod- odo,jjrdo nepretrgani izredni pogodbe jetja.	- -p - ;	—-----•
z delavci) ki se
V- »,18 „„ vtSiib vtenVih plačani dopust, pa morajo izobražujejo po tem pravil- SM	flenu
z	uspešno, zaključiti študij v niku, swepa za podjetje di- fMIP Izobraževati--»
šolah in na III. stopnji pod- roku> ki je predpisan e sta- rektor Organizacijeko-kadrov-
kasneje v treh mesecih po pričetku šolanja premeste na delovna mesta, ustrezna njihovi izobrazbi tiste delavce, ki so bili določeni, da se izobražujejo po IV. poglavju tega pravilnika, pa s študijem
v. __	. , , v . niso pričeli oziroma so od-
Razpored izobraževanja ti- klonili študij
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 46.
jetje izjemoma lahko odobri ;	^¿oziroma fakultete, ^ ^&f"pCnj§ga organom
v. * j. . .	v ‘	vendar najkasneje v 6 mese- pooblaščena oseba,
čaai dopust za ves cas sola*	Voim s tem. da 1 v
tudi nepretrgani izredni
se,
strokovna služba upravljanja (UO kjer je delavec zapo-
VI. FINANCIRANJE
...	cihr po tem roku s tem
nja in sicer:_ •-	prenehajo obveznosti podjet-
Delavcem iz prvega odšav- [	- p0 preteku rednega
ka 31. člena, Če izpolnjujejo ka< pogoje iz 2. odstavka istega r ’	^
Člena; delavcem iz drugega	i v' " b avuieio
odstavka 31. člena-pod pego-	.tw) pod_ ¡z 2,5 % bruto osebnih do- uspešno opravi], mu enota
i .	nnn Vn.-iT	»inVnAri laviin	X? u A 1_ I.Aa t M a«.	.4-!
enote, slen).
Enote so dolžne 9 mesecev po uveljavitvi: tega pravilnika opraviti preizkus strokovno-Člen 45.	eti, ki jo predvideva člen 31/1.
Izobraževanje se financira Ce delavec preizkusa ni
Člen 49.
Pravilnik velja za tiste delavce, ki nastopijo študij po uveljavitvi tega pravilnika.
Člen 50.
Pravilnik začne veljati naslednji dan, ko je bil objavljen.
Člen 51.
H I	.	______ ____ _______________ Delavski svet podjetja je
-—	on iim ndnJu-TdniEe olajšave 23 izobraževanje." Ta sredstva z rednim šolanjem z name- sprejel ta pravilnik na 5. za*
mestu ne dopuščata istočas- -L skrajšani v delovni Pa 66 delijo v naslednjih nom, da izpopolni svoje stro- sedanju dne 3. septembra nega opravljanja dela in štu- ^^1'do^rkUŽnem razmerjih.	kovno znanjeP Delavk ki s ^5.
J	«	šolanju ostati določeno dobo *• 2% sredstev, namenjenih šolanjem ne prične v roku,	člen 52.
men jj. ,	w y de]ovnem razmerju s pod- ?a izobraževanje, ki se Zbira- ki mu je določen, ne more Za tolmačenje tega pravil*
V Času nepretrganega i\ietj6m Ta doba znaša;	i° Pri podjetju, služi za še nadalje opravljati dela na nika je pristojen upravni od-
rednega plačanega dopust»J J„ , ,	.. .._ m ' ’ ■	'	”	‘
imajo, delavci pravico do 90 % a) za delavce, ki .jim p -
rogu	-	.	.	.
j'em, da jim narava in teža jS;^pv^e^Wk^šoi^^ hodkov podjetja, namenjenih določi rok,"kdaj "mora pričeti dela na njihovem delovnem *_; P” ... , Ji I 'v  7n izrthra&ivniiip Tn či-ftftatva i ’iv./lriitvi ir.1 aiaa-1 ■.» n.m..
jo pri podjetju, služi izplačevanje štipendij, Za takem delovnem mestu.
bor podjetja;
Zadnjih J'etJe Plačuie le stroške šolnine in prevozne stroške, do-
povpiječnega* OD
treh .mpspcin.	-
Do povišanja	tako	določe-	bo. kiJe P^idena	za redno
nih osebnih dohodkov imajo dovrsitev sole,	.
delavci pravico takrat,- kadar za delavce, *1 J J gre za splošno povišanje OD podjetje poleg , olajša e i zaradi zvišanja	življenjskih	PrelfaJe	točke	odobrilo
stroškov	skrajšani	delovni	čas ali do-
Clen 34.	pust za opravljanje, izpitov
oziroma za zagovor diplom-	.
O predlogih za izobraževa- ske in magistralne naloge, Sklepi nje po tem poglavju ter v poldrugo dobo, ki je predvi- ttq 7avocja zvezi s tem za odobritev dena za redno dovršitev šo'
Izvlečki iz# sklepov samoupravnih organov
olajšav, odloča organ uprav- Janja;
za avtomatizacijo
ljanja enote, v kateri je de- c) za delavce,, ki jim ie (2 9 1965)
lavec zaposlen. Predlog lah- podjetje o>dobrilo n ep reki-ko poda strokovna služba, njen izredni plačani dopust družbeno-politiona orgaftiza- za vso dobo izobraževanja, cija ali pa tudi delavec sam. dvakratno dobo, ki je pred-
■ 1. Z uvajanjem novega na čina klasifikacije, standardi
lavci STS dolžni pripravit v popoldanskem času seminar, na katerem bi se vsi
O predlogu za odobritev videna za redno dovršitev šo*	S°j?
nepretrganega izrednega pla- lanja.	*	“	"
čanega dopusta za ves čas	člen 40.
izobraževanja odloča DS eno- Ce delavec ne dokonfa štu-na, predlog upravnega od- ¿¡ja v roku, predpisanem v bora enote,	prejšnjih odstavkih, če ga
sploh ne konča ali če preti-
Člen 35.	ne delovno razmerje iz razlo- v2e e standarde
Za delavce, ki se izobražu- gov na njegovi strani (bodisi jejo po tem poglavju, plača že med samim izobraževa-
Dodatne zaposlitve se vrši* pomanjkljivo planiranje, ki jo predvsem z internimi raz- nam veže znatna devizna in piši oz. premiki.	obratna sredstva, kar se nuj-
Za zaposlovanje po teh toč- no odraža v težavah pri kah je pristojna komisija za izpolnjevanju proizvodnega Sklepanje in' odpovedovanje^ Plana.
delovnih razmerij, za zapo- c) UO ugotavlja, da je slovanje vseh ostalih pa še kvartalna porazdelitev devfz-vedno UO.	nih sredstev v prihodnjem
5. Specializantom pripada letu 2 ozirom na izkušnje is za čas Specializacije v ino- preteklih let nujno potrebna, zemstvu nadomestilo OD:	• UO sprejema na znanje
a) poročeni — do 3 mesece	pravilnik o delitvi OD šol-
prizadeti seznanili	z	novim	odsotnosti 75% OD	skega centra ter priporoča
načinom dela.	— nad 3 mesece odsotnosti	šolskemu centru, da upošte*
Proizvodne enote bodo pre-	55% OD	va pripombe, ki Jih predlaga
:ele, IS standarde	z	novim	b) samski — v vseh prime-	komisija za OD upravnega
letom, za prevzeta druge do- rih 30% OD	odbora podjetja.
„-v-	___ _______________HPmi	______ kumentacije pa mora STS	Sklep o višini nadomestila	• UO	daje kolektivom v
celotne stroške- šolnine p od-	njem ali pa po končanem	dobiti od proizvodnih enot	OD specializantom bo dan v	razpravo	dopolnilni tekst čle.
jetje.	izobraževanju, y dobi, za ka*	Pismeni pristanek. _	javno razpravo- ter nato v	na pravilnika o deUtvl OD
Od nadaljnjih Stroškov, ki	tero je zavezan S pogodbo	2- D° konca meseca je tre-	odobritev na delavski svet z	podjetja	s tem, da se člen
nastanejo delavcem b šola-	ostati v delovnem razmerju s	ba pripraviti konkretne pred-	veljavnostjo od 1.9.1965 da-
njem, povrne enota le f?re-	podjetjem), je dolžan povrni-	loge^ za boljšo povezavo med	Ije,
z naslednjim besedi-
vozne stroške od njihovega ti podjetju vse stroške, na* razvijalci, in nabavno službo. kraja Zaposlitve oziroma, če stale v zvezi z njegovim štu- 3. Do naslednje seje UO je	”
je Za	delavca ugodneje, od	dijem. Stroške povrne pravi-	treba izdelati predlog za ure-	18. FCCIIIC SCJC UO
. kraja	Stalnega fciivahšča in	loma v enkratnem znesku,,	ditev likvidnosti iri sanacijo	nodlčtia Iskra
eventualno tudi dodatek za razen, če niso podani opravi- obratnih sredstev Zavoda.' V,	,
ločeno	življenje. Pravilnik o	čeni razlogi, zaradi katerih	4. a) Zaposlujejo naj se s a-	\lU. 9. 1965)
delitvi	OD podjetja določa	mu podjetje laliko dovoli od-	mo štipendisti, ki so že di-
podrobnejše pogoje za odo-“ plačevanje v obrokih ali pa plomirali. britev plačila prevoznih stro- ga te obveznosti delno ali v škov ter višino prispevka de- celoti oprosti.
začne lom;-'
»UO podjetja lahko določi le izjemoma in kadar je v Interesu podjetja za posebne strokovnjake..,
Komisija naj ta člen dopolni tudi s časovno omejitvijo,
a)	UO sprejema na zna-	namreč, koliko časa naj bi
.	....	nje poročilo nabavne organi-	veljali pogoji iz 1. odstavka
Vsem odličnim ah skoraj	zacije o problematiki uvozne-	dopolnila tega člen,v
,	-	- , - ,	K - . .	odličnim dijakom TSŠ se ga repromateriala za Tovarno Preden bo smememba člena
lavca	samega	pn	teh	stro-	O	oprostitvi povrnitve	stro-	odobri nadaljnji študij na fa-	kondenzatorjev Semič in ob-	57 dana delavskemu svetu v
ških	ter	dodatek	za	ločeno	škov odloča	tisti	Organ,	ki	je	kulteti, v kolikor to Želijo in	rat ElektroUtski kondenza-	potrditev mora o emTonnv
Ž,vljenJe'	odloial 0 odobritvi.	-v kolikor niso nujno potreb- torji MokronSg s pripombo, no razprkrijatl UO
Člen 36.	v ni na delovnih mestih. da je potrebno razčistiti po
Dodatni stroški šolnine,	c - 41 •	h) Za vsako novo zaposli- izjavah obrata v Mokronogu
9 UO predlaga delavskemu
ki nastanejo zaradi poprav- Podjetje-oziroma enbta za-, tev j® potrebna konkretna netočne podatke v zvezi z	potrditev sklep de*
rih izpitov, se krijejo ta- gotavlja delavcu šolanje pre- obrazložitev.	asortimansklm uvozom Alu “ v j8,,u?
kole:	' ko šolskega centra, šolski Na novo naj se praviloma folije.	Jetja ° prodaji dvosobnega
a) stroške prvega poprav- center objavi pogoje za vpis zaposluje le štipendiste.	b) UO ugotavlja, da nam *.t^lov?nja ^
°®ga izpita krijeta delavec, ta pričetek pouka z javnim Zapošlovanje-ireži-jskega ka. proizvodne težave v znatni 1SKa ' seaa-* Iast P°uJetJ® ta podjetje v razmerju 50:50; razpisom.	. dra ni mogoče.	meri povzroča neustrezno oz. (Nadaljevanje na 8. strani)
Turški zunanji minister
(Nadalj. s 1. strani)..
ska tovarna »JElektromehani. ka« in prispevala tako velik delež pri izvozu naših, izdelkov v Turčijo; saj obsega vrednost izvoza kranjske tovarne 30% vsega jugoslovanskega izvoza v Turčijo,-Glede prihodnjih poslov so naši predstavniki informirali
ISKRA NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU (Nadaljevanje s 1. strani)
kjer so jih sprejeli predstavniki vseh treh podjetij.
Predsedniku Titu je pomočnik direktorja Prodajno servisne organizacije v imenu Iskre poklonil vrtalni stroj EVS-06, ki je lani prejel lepo mednarodno priznanje z uvrstitvijo v mednarodno razstavo industrijskega oblikovanja Zentrum Form v Stuttgartu. Predsednik je darilo z veseljem sprejel in se zanj kolektivu zahvaljuje.
Kajpak je še prezgodaj, da bi mogli napovedovati poslovne rezultate desetdnevnega poslovanja na sejmu. Vsekakor bodo naši predstavniki, kot vsako leto, navezali obilo novih poslovnih stikov in začeli dogovore, ki bodo, kot je pač normalno pri izdelkih iz našega proizvodnega program^, v naslednjih mesecih rodili otipljive sadove.	mt
ministra, da bomo čez nekaj dni oddali ponudbo za izgradnjo telekomunikacij skih naprav v Turčiji. Tako bi prevzeli inženiring za tovarno telefonskih aparatov S kapaciteto 50.000 telefonov in hkrati proučujemo možnosti, da bi tudi naše podjetje kupovalo v -Turčiji določene materiale za našo proizvodnjo.
V 'odgovoru je minister Macit Zeren povedal, da po vsej Turčiji zelo dobro poznajo izdelke »Iskre«, ker so kvalitetni. Obseg sedanjih poslov se.bo v bodoče še lahko precej povečal z edinim pogojem, da bo ostala kvaliteta izdelkov na sedanji: . ravni.. Glede na izgradnjo tovarne, oziroma izvoza investicijske opreme v Turčiji ni zaprek, čeprav ne pozna omenjenega projekta podrobneje.
Vsi gostje so si nato ogledali proizvodnjo v kranjski tovarni in posebej v novih halah ATN. Z vidnim zanimanjem so opazovali posamezne faze tehnološke izdelave ob tekočih trakovih, zlasti tistih izdelkov, ki jih izvažamo v Turčijo.
Ob koncu obiska v Kranju se je! turški minister zahvalil za lep. sprejem in informacije, ki mu bodo koristno, služile, nato pa so se gostje odpeljali v Ljubljano v PSQ, kjer so še sešli s' turškim uvoznikom naših izdelkov in strokovnjaki naše izvozne operative. Marjan Kralj
Notranja finančno-ekonomska reforma
(Nadaljevanje z 2. strani)
STROŠKI SKUPNIH
SLUŽB PODJETJA
Stroški skupnih služb so v zadnjih dveh letih zajeli 5,20 odstotka celotnega dohodka podjetja in se bodo letos po planskih predvidevanjih znižali na 4,86%. Vzlic temu je delež le-teh še vedno previsok.
Vzrokov za to je več, morda najvažnejši in odločilni pa tile:
—	organska rast enot skupnih služb je bila zelo dinamična in po fizičnem obsegu prilagojena rasti podjetja, torej ni bila enakomerna, temveč sunkovita. Pri tem razvoj ni bil hkrati usmerjen v racionalizacijo dela in ekonomičnost poslovanja, marveč je reševal bolj trenutne naloge. Na takem pojmovanju je baziral prvi stroškovnik leta 1963, ki ni upošteval notranjih rezerv;
—	zaradi prehitrega razvoja podjetja se je notranja organizacija preveč pasivno prilagajala novim pogojem. Hkrati z nenormalno povečano proizvodnjo, veliko investicijsko izgradnjo in dislociranostjo poslovnih enot so se problemi reševali za vsako ceno, to je z dopolnjevanjem organizacije ne pa z njeno utrditvijo ob aktivnem racionalnem delu;
—	neustrezni prostori, hkrati dislocirani in izredno visoke najemnine še sedaj zelo obremenjujejo stroške skupnih slpžb;
—	v stroškovnem predračunskem sistemu je v celoti odpravljeno dohodkovno načelo zlasti pri prodaji, uprava pa za večjo ekonomičnost
in racionalizacijo ni dovolj stimulirana.
Ti razlogi kažejo, da se da povečati ekonomičnost poslovanja z izrabo notranjih rezerv in nekaterih sprememb. Funkcionalni stroški se bodo v posameznih organizacijskih enotah znižali takole:
		(v	tisočih)
	plan	znižanje	rebalans
Uprava	385.723-	41.966	343.757
PSO	851.953	88.776	727.177
Nabavna org.	84.864	9.258	75.606
Osnov, dejav. propagande-	285.030	50.000	235.030
Računski center	33.360	3.360	30.000
Rezerva	30.000	ü§¡	30.000
Skupaj	1,634.930	193360	1,441370
Skttpni funkcionalni stroški se bodo nasproti prvotnemu planu znižali za 193,4 milijona dinarjev. Potrebni bodo torej radikalni ukrepi in aktivno prizadevanje vseh organizacijskih enot zlasti z varčevanjem sredstev in prilagoditvijo znižanju, ne da bi pri tem trpelo normalno poslovanje ter z disciplinsko odgovornostjo odgovornih za dosledno uresničitev teh nalog.
Pomemben prihranek bd mogoče doseči še s premeščanjem--enot oz. znižanjem nekaterih najemnin in prihranki drugih stroškov. Pri tem bi ob približni oceni pridobili 300 milijonov dinar-, jev. Tudi osebni dohodki bo-, do v prihodnje nižji. Zaradi nižjega števila zaposlenih, omejitev pri podaljšanju delovnega časa itd. je pričakovati takole znižanje OD (v tisočih); . ■	.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
		plan	znižanje	rebalans
Uprava		369.684	13423	356361
>SO		745.551	3.223	742328
Nabavna	organizacija	118.976	5301	113.475
računski	center	31.968	. — •	31.968
Skupaj		1366.179	22.147	1344.032
(Nadaljevanje s 7. strani) ISKRA, tov. Antonu Podržaju v smislu podanega predloga DS uprave podjetja.
® UO odobrava dodelitev stanovanja v Ljubljani, katerega bi moral zasesti tov. Vlado Sodim, tov. Alojzu Makucu,. predstojniku poklicne šole v Ljubljani.
Sklepi 22. seje UO Elektromehanike (6. in 7. 9.1965)
• Upravni odbor je razpravljal o izvajanju sanacijskega načrta in ugotavlja, da bodo za R 3 normativi doseženi. Pri R5 pa je situacija bolj kritična z ozirom na pomanjkanje nekaterih sestavnih delov iz uvoza. Kljub teinu pa upravni odbor smatra, da bi posamezniki s sa-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikadje elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni oredrjk: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tiski Kranj
moiniciativnim ukrepanjem znatno pripomogli k izboljšanju določenih zadev.
Za hitro ukrepanje glede nedovršene proizvodnje, daje upravni odbor šefu proizvodnega sektorja vsa pooblastila za primerno rešitev tega problema, pri čemer se lahko koristijo tudi nadure.
Q Zaradi nujnega znižanja stroškov, ki bi v veliki meri pripomoglo k izboljšanju kritičnega stanja tovarne, zadolžuje upravni odbor direktorja' tovarne in šefa finančnega sektorja; da storita vse potrebno, da bi se po posameznih stroškovnih mestih oziroma delovnih enotah predhodno kontrolirali vsi nastajajoči režijski stroški in odobravale le najnujnejše storitve oziroma najnujnejši dvig materiala iz skladišč.
Direktor tovarne naj o rezultatih poroča upravnemu odboru. Proti tistim, ki teh ukrepov ne bodo upoštevali, bo uveden disciplinski postopek.
® Upravni odbor potrjuje faktor stimulacije za mesec avgust v višini 0,80 s tem; da ta faktor z ozirom na veljavne sklepe DS tovarne po posameznih delovnih enotah nekoliko odstopa.
Glede pokrivanja preveč
izplačanih osebnih dohodkov v letošnjem letu se bo V prihodnjih mesecih tovarna ravnala po ostalih poslovnih enotah podjetja, ki se nahajajo v enakem položaju in imajo glasom normativov, določenih z gospodarskim planom podjetja in sklepov samoupravnih organov, enake obveznosti.
O Vsi naši štipendisti, ki jim je potekel j študijski rok na Elektrofakulteti v Ljubljani, se s 1. oktobrom 1965 redno zaposlijo v tovarni. — Navedenim- študentom, ki še niso opravili vseh izpitov, se podaljšuje rok za vračanje štipendije za eno leto. Za po-' laganje izpitov so upravičeni na izredni plačani dopust, ki je določen z začasnim pravilnikom o medsebojnih delovnih razmerjih podjetja Iskra Kranj, V primeru, da se kdo od teh študentov ne bi zaposlil v naši tovarni, je dolžan poravnati tovarni stroške štipendije,, kar je tudi določeno s pogodbo.
® Za kvalificirane delavce, ki so odšli služit kadrovski rok pred 8. aprilom 1965 in ki se vračajo od vojakov, tovarna nima posebnih obveznosti za ponovni sprejem, zato naj se na novo zaposlujejo le dobri kvalificirani delavci.
Ob upoštevanju prihranka z znižanjem števila zaposlenih, ki se bo pokazalo zlasti v naslednjem letu, z racionalizacijo dela, s preselitvijo v druge prostore z zmernejšimi najemninami in istočasno ob neizprememje-nih cenah storitev, se bodo
skupni stroški znižali ob prt merjavi:
1.	1965 2,7 milijarde din ali 4.9% od celotnega dohodka podjetja,
. 1. 1966 2,2 milijarde din ali 4% od celotnega dohodka podjetja.
(nadaljevanje prihodnjič)
Pisma bralcev
(Nadaljevanje s 7. strani) ki so šli služit kadrovski rok po 8. aprilu 1965. Za boljše razumevanje priobčujemo naslednje tolmačenje:
Sedanji temeljni zakon (od aprila letos!) o delovnih razmerjih določa, da delavcu, ko se vrne iz vojske,.- ne preneha delovno razmerje. Ker pa praktično preneha delo v delovni organizaciji dokler delavec služi kadrovski rok, »počivajo« vse dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja. Skladno s takšno pogodbo novi zakon zagotavlja pravico delavca, da se takoj, ko odsluži kadrovski rok, vrne na- delo v isto organizacijo. To pa velja le ža tiste delavce, ki so odšli služit kadrovski rok po 8. aprilu 1965, dočim za tiste delavce, ki so odšli k vojakom pred tem rokom, novi zakon ne jamči pravice do vrnitve na delo v isto delovno organizacijo, ker je tem delavcem
delovno razmerje prenehalo po takrat veljavnih zakonskih predpisih.
Kot vidite, v Vašem primeru novi zakon _ ne velja, čeprav bi bilo prav, da bi tudi tistim delavcem, ki se zdaj «racajo iz ", vojske, priznali enak družbeno - ekonomski položaj kot ga imajo tisti, ki so odšli služit kadrovski rok po 8. aprilu letošnjega leta, Morda bo zakonodajalec 1 bližnji bodočnosti -te okoli-ščine upošteval.	: .
POPRAVEK
V 33. številki smo na 4. strani pod naslovom POGLED K SOSEDU ohsojaii v tabeli, da so »Naprave« razdelile 95% osnovne plače hi 10% akontacije na OD. To čem podatek pa je naslednji: 80 V« plače in 4.000 din akontacije na posameznika.
Uredništvo