Veliko prošenj V občini Velenje je bilo za novo šolsko leto razpisanih le 197 kadrovskih štipendij, zato je razumljivo, daje prosilcev za tako imenovane republiške vedno več. Na velenjski območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje jih letos pričakujejo zelo veliko, zato naj vas že uvodoma še enkrat opozorimo, da sprejemajo le popolne vloge in da lahko prošnje oddate v njihovih novih prostorih nad Zlatarno. Rok za oddajo prošenj za republiške štipendije za dijake se počasi izteka; le še do 30. avgusta jih lahko oddajo. Cenzus za nove prosilce je 26.500 SIT bruto mesečno na družinskega člana ( v drugem tromesečju tega leta), če se šolajo v kraju bivanja, če pa izven, pa znaša 34.500 SIT. Stari štipendisti lahko ta cenzus presegajo za 20%, za vse, ki prejemajo Zoisove štipendije pa še ni sprejet. Študentje imajo čas za oddajo prošenj do konca septembra. m(bš) RTC Golte Vrtina za preživetje Na Rekreacijsko-turističnem centru Golte se vztrajno borijo za preživetje in če so bili v naporih zadnjih dni uspešni, so že korak bližje tem težnjam. Danes, v četrtek, ali vsaj v prihodnjih dneh, naj bi strokovnjaki in delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane pričeli vrtine vrtine, ki naj bi po raziskavah tega zavoda iz Obiranje hmelja Obiranje hmelja teče nemoteno, tudi vreme doslej ni nagajalo, tako da je obranih že kar precej hmeljišč. Posebno veliko je obranega goldinga, začenjajo pa z obiranjem hmelja sorte Aurora. Več sto strojev v Savinjski dolini dela noč in dan, hmeljarji pa pravijo, da se bo napoved o povprečni letini uresničila. V Zgornji Savinjski dolini pa so do torka obrali hmelj na tretjini od 55 hektarov zemljišč, torej bodo obiranje končali v predvidenem roku, se pravi v prvih dneh septembra. Vreme jim sicer malo nagaja, vendar iih ne ovira preveč. Nekaj težav imajo z delavci, saj jih precej ne zmore napornega dela, zato morajo sproti iskati nove, vendar tudi to avo uspešno premagujejo. /v C- r* % - \ dinga" celo več "notranjosti" Golt zagotovila dovolj pitne vode za vse potrebe centra. To bo bistveno razbremenilo sedanji vodovod, pocenilo oskrbo z vodo, brez gradnje tako sporne akumulacije pa naj bi voda iz globin zadostovala za nemoteno delovanje treh snežnih topov. To pomeni zasnežitev smučišč ob obeh sedežnicah, torej na progah Medvedjak in Blatnik gyp Velenjski grad ■■■■■■■■■■■ Slavnostni koncert V nedeljo, 28. avgusta, bo ob 20. url na velenjskem gradu slavnostni koncert ob 10-letnicl poletnih kulturnih prireditev v Velenju. Doslej je KC Ivana Napotnika organiziral že 166 prireditev. Slavnostni koncert bodo izvedli člani Slokarjevega kvarteta pozavn iz Švice, in sicer Branimir Slokar, Edgar Man-yak, Marc Reift in Armin Bachimann, ki bodo igrali dela Bernsteina, J. G. Mortimerja, F. Francka, J. B. Loeilleta, H. Tomasija, J. Koetsierja in B. Ryserja. Na koncertu, ki se ga bo kot častni gost udeležil slovenski publicist in režiser Žarko Petan, bodo podelili posebna občinska priznanja vsem, ki so v desetih letih omogočili izvedbo poletnega festivala, ki je bil takrat eden prvih v Sloveniji. Če bo slabo vreme, bo prireditev v Domu kulture v Velenju. V torek so končali obiranje "goldinga" in z dokajšnjim zadovoljstvom ugotovili, da je pri- delek kljub vplivom dolgega sušnega obdobja celo večji od lanskega. MJp, foto: er Hmeljar Vinko Gajšek iz Drešinje vasi pravi, da bo letina kar dobra. Izkušen hmeljar tudi z otipom in vonjem ugotavlja, ali bo pridelek kakovosten. I 1 I I I 1 1 1 ZA VARNO POT V SOLO tim namenom bodo ves mesec september v bližini šol postavljeni radarji, policisti pa bodo otrokom tudi svetovali, jih opozarjali... V teh dneh pregledujejo tudi prometne oznake, saj obljubljajo, da bo do 1. septembra tudi tu vse obnovljeno, morebitne pomanjkljivosti pa odstranjene. Tovrstne akcije so v minulih letih že prinesle dobre rezulatate. V prvem mesecu po začetku šole ni bil v velenjski občini udeležen v prometnih nezgodah niti en otrok med potjo v ali iz šole. Da bo tako tudi letos, pa ne le v mesecu septembru, se potrudite vsi vozniki in poskrbite, da bo vsak nov dan v šolskem letu varno in lepo minil. m(bš) V torek so v občini Velenje pričele pospešeno teči aktivnosti, da bodo šolarji že v prvih šolskih dneh varni na poti v šolo in domov. Občinska SPV in predstavniki Policijske postaje Velenje so vsebinsko in organizacijsko že zastavili delo; od delitev rumenih rutic, do usposabljanja šolarjev prometnikov... Robert Videč, pomočnik kamandirja PP Velenje nam je povedal, da bo njihovo delo potekalo v treh rokih. Najintenzivnejše bo od 1. do 9. septembra, ko bodo na vseh večjih in nevarnejših križiščih v velenjski občini policisti izvajali preventivno-represivne naloge, katerih namen bo varnost šolarjev na cesti in ustrezno ukrepanje zoper vse, ki cest-no-prometnih predpisov ne upoštevajo. Z is- 1 1 1 I i S 1 R M I H i K i B R 1 I J Savinjski gaj v Mozirju v teh dneh ponuja bogastvo poletnega cvetja In mnoge druge privlačnosti. Ob vsej tej "mirni" lepoti v parku cvetja samem, paje zelo živahno" zunaj njega. To velja za obsežne priprave na vsakoletno mednarodno razstavo cvetja, ki jo bodo odprli prihodnji petek in jo po številnih spremljajočih prireditvah zaprli v ponedeljek, ko bodo ugoden obisk ponudili še šolski mladini. Povejmo še, da bodo letos dali poseben poudarek cvetličnim aranžmajem na vodi. Doslej seje prijavilo 43 razstav-ljalcev iz petih držav, prijave pa v teh dneh še prihajajo. ■IP Republiške štipendije V poletnem razcvetu TtTTZ Na Graški gori so v nedeljo že devetnajstič odmevale domače viže In napevi. »foto bz Savinjski gaj - mednarodna razstava Ob koncu tedna bo še spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. 25. avgusta 1994 Prvi fantje v častniško šolo Usposabljanje za odgovorna mesta V ponedeljek je iz velenjske občine odšlo šest fantov na služenje vojaškega roka v šolo za častnike. To je prva takšna generacija mladih fantov v mladi slovenski vojski. V šolskem centru v Ljubljani se bodo za častnike teoretično in praktično usposabljali šest mesecev, po končanem šolanju bodo prejeli čin podporočnika, v rezervni sestavi slovenske vojske pa bodo prevzeli odgovorna častniška mesta. V šolo za častnike bodo vsi, ki se bodo zanjo odločili, odhajali vsako leto, tudi iz velenjske občine. V prvi generaciji so: Edi Jus, Dejan Obal, Timotej Pirnat, Marko Skornšek, Aleš Stropnik in Peter Verbič. Šesterici fantov so prejšnji petek na Sekretariatu za obrambo občine Velenje pripravili svečani sprejem, pozdravil in nagovoril pa jih je pomočnik sekretarja Zdenko Slatnar, ki je med drugim dejal: "Želimo, da častno zastopate našo dolino. Imeli boste boljše pogoje kot ostali vojaki, zato želim, da pridobite kar največ znanja. Seveda vam želim vse lepo in srečen povratek in tudi obiskali vas bomo," je dodal Zdenko Slatnar. ■ B.M. Prva generacija bodočih častnikov iz Velenja Mozirje, Gornji Grad taakfKktltitaaatKaim»«»»•«»«•» "Možnosti razvoja občine" Izvršni svet Skupščine občine Mozirje in občinski odbor Slovenske ljudske stranke Mozirje bosta danes, v četrtek, v Gornjem Gradu predstavila "Institut Commu- nal Concept" iz Schleedorfa pri Salzburgu. Ta ustanova se ukvarja predvsem z izobraževanjem ljudi za delovanje na lokalnem nivoju, ob njeni predstavitvi pa bodo pripravili še razgovor z naslovom "Možnosti razvoja" občine. Na ta razgovor so povabili člane občsinske predsedstva in izvršnega sveta, predsednike krajevnih skupnosti in predstavnike političnih strank, v Gostišču Menina v Gornjem Gradu pa ga bodo pričeli ob 19.uri. ■ yp Kje in kakšni sploh smo Se slovenska uspešna zgodba nadaljuje? Veliko je razlogov, da mnogi Slovenci zastavljajo tako vprašanje. Dobivamo sicer uradne podatke o rasti gospodarstva, toda ob tem s strani nekaterih strank tudi slišimo opozorila, da so le v službi vladajoče koalicije, ki stvari zna prilagoditi tako, da opravičuje "zgodbo o uspehu". Nekateri si upajo celo podvomiti v uradno statistiko, kot da je tudi ta vprežena v vladni voz. Ob tem pa se pri nas dogajajo stvari, ki kažejo, kot da smo še res daleč od uspešne dežele. Od dežele, ki bi ji ljudje radi pripadali in kjer že tudi srečno živijo. Okoli tisoč Slovencev želi iz naročja matere Slovenije pod krilo nove matere Italije. Ni jim bilo žal čakati ure in ure pred italijanskim konzulatom, da bi oddali vlogo za pridobitev državljanstva. Nekateri so ob tem sicer zagotavljali, da jih glava vleče zaradi gmotne varnosti na zahod, da pa srce še vedno ostaja pri nas. Tosozatrjevalivdokaj gladki italijanščini. Kako nekateri na tujem ocenjujejo uspehe naše zgodbe, kaže "velika milost" Francozov, ki so spoznali, da pri nas darilnih paketov ne potrebujejo le begunci z nemirnega Balkana, ampak tudi mnogi domačini. In pri nas smo posvetili veliko medijsko pozornost že skoraj sramotnemu dejanju te bogate dežele, kije za slovenske reveže namenila pakete v vrednosti milijon tolarjev. Ježe res, da bi morali biti hvaležni za vsako pomoč, ampak če vidimo, da ta pomoč neke države pomeni štiri ali pet malo boljših slovenskih plač, bi nas moralo biti dejansko take pomoči sram. Zgodba o uspehu je s tem dobila kaj veliko senco. Seveda je res, da tudi razvoj ne bo pomagal pri tem, da ne bo ljudi, ki bodo zaradi raznih okoliščin potrebni pomoči. Vrednost napredka pa je tudi v tem, da za take ljudi znamo sami poskrbeti. Ko nas je zajel val beguncev, skrbiza te, jasno, nismo mogli prevzeti sami. Tudi po vojni vihri, ki je za nekaj dni, pa vendar dokaj uničujoče, udarila po nas, smo bili veseli, če se je kdo spomnil na nas. Dobrodošla je vsaka pomoč še zdaj, vendar bolj v obliki, ki bo pomagala, da bomo sami zmogli več in bolje delati in skrbeti zase. Taka miloščina, kakršne smo bili deležni zdaj s francoskimi paketi, pa je že skorajda žaljiva. Ta primera, ki smo jima bili priča v zadnjh dneh - naval na tuja državljanstva in paketna pomoč iz ene najrazvitejših zahodnih držav - kažeta, da vsi tej naši državi na sončni strani Alp še ne zaupajo oziroma da njeni zgodbi o uspehu ne verjamejo. Veseli bi bili, če bi spoznali, da se motijo in da naša pot res pelje navzgor. Tudi mi, ki smo (še) obdržali slovensko državljanstvo, bi bili veseli, da bi se taki rezultati pokazali čimprej. U (Kr) Želite imeti prihranke? Premislite, prespite in se oglasite- vLBSB VELENJE! Vsakdo želi nekaj prihranili. Zase. Za prihodnost. Najlaže je sproti, vsak mesec nekaj malega. 4.000 tolarjev, lahko pa tudi več. Vaše prihranke bomo oplemenitili • z običajnimi in premijskimi obrestmi. • Revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo. Postopno in ne da bi se posebej odpovedovali, boste prišli do lepih prihrankov. te tolarske prihranke že imate, sta Vam na voljo dve privlačni možnosti varčevanja: • depozit s premijo in depozit z devizno klavzulo. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. eie "Dan gasilca" tokrat v Šentilju » ® S $ Sž $ « 88» I 1 II« i « «| S « 8 S K i« «1 1 s* 8 8 K « I « »8 STS8 Si S Največja letošnja naložba Občinska gasilska zveza vsako leto proslavi "dan gasilca". Letos so to svečanost izvedli v Šentilju in slavili s tamkajšnjim gasilskim društvom. Izbira kraja ni naključna, saj je bila največja letošnja naložba v gasilstvu prav v tem kraju. S pomočjo OGZ Velenje in s preko tisoč prostovoljnimi delovnimi urami so namreč prekrili šen-tiljski gasilski dom. Že po tradiciji na "dan gasilca" povabijo vsa občinska gasilska društva in pred-stavneike sosednjih občinskih zvez, tokrat pa so se svečanosti udeležili tudi predstavnik GZ Slovenije, velenjske občinske skupščine in sekretar njenega Sekretariata za obrambo. Številnim uniformiranim gasilcem in krajanom je spregovorilo več govornikov, ki so največ besed namenili odgovornemu in zahtevnemu delu gasilcev. Sekretar Sekretariata za obrambo občine Velenje Bojan Trnovšek je spregovoril tudi o bodočem financiranju gasilske dejavnosti in pri tem neizogibno ugotovil, da bo denarja za te namene v prihodnje mnogo manj. Podpredsednik GD Šentilj Drago Potočnik je navzoče podrobneje seznanil o delih pri zamenjavi kritine na gasilskem domu. Na sobotni slovesnosti v Šentilju so najzaslužnejšim gasilcem občine Velenje podelili tudi državna gasilska odlikovanja in plamenice. Sedem gasilcev iz velenjske občine je prejelo Plamenico 3.stopnje, devet 2.stopnje Ivo Gologranc in Ivan Ojsteršek pa Plamenico l.stopi\je. Že dopoldne je bilo na igrišču v Šentilju tekmovanje v malem nogometu, metanju trojk na koš in v vlečenju vrvi, celotno prireditev pa so seveda sklenili z veselico in bogatim srečelovom. ■ B.Mugerlej r i Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Bo vlada dojela nujnost obrtnega zakona? Od lanskega decembra naprej so slovenski obrtniki preko svoje zbornice člani UEAPME, evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij s sedežem v Bruslju. To združenje trenutno šteje 4 milijone članov, ki zaposlujejo 13 in pol milijona sodelavcev. I Posebej je pomembno, da združenje v Evropskem parlamentu predstavlja in zagovarja interese obrti, malih in srednjih podjetij, obenem pa skrbi za izobraževanje in usposabljanje zbornic po evropskem modelu. Med takšne oblike je sodil tudi nedavni teoretični in praktični seminar, ki so ga pripravili v Bruslju za udeležence iz šestih vzhodnoevropskih držav, Obrtno zbornico Slovenije pa je zastopal predsednik Zgorn-jesavinjske obrtno podjetniške zbornice Herman Remic. Udeleženci so v teoretičnem delu spoznali sedanjost in prihodnost gospodarstva Evropske skupnosti, predvsem pa sisteme obrtnih zbornic in pro-fesionalnih organizacij v Evropi, izdelati so morali poročilo in opraviti zagovor. V praktičnem delu so obiskali obrtne zbornice in njihove izobraževalne centre v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Luksem- Podjetniki savinjsko-šaleške regije STiS ®£88888ž8S88iK8SSg88i8S8SS8 B8 ¥ 8 58 8 88 Ustanavljajo svoje zdruzenje L V zadnjih letih smo priča izrednemu razmahu zasebnega podjetništva. Število malih zasebnih podjetij neprestano narašča, s tem pa raste tudi ekonomska moč tega vse bolj pomembnega dela gospodarstva, ki tako predstavlja enega temeljnih nosilcev njegovega prestrukturianja in odpiranja novih delovnih mest. To pa terja njihovo novo in integralno interesno povezanost v vsem gospodarskem prostoru in njihovo ustreznejšo vlogo in mesto tudi v zborničnem sistemu. Podjetniki so spoznali, da bi ustrezno organizirani lahko bolj in učinkoviteje vplivali na pogoje, v katerih poslujejo, tako da bi se glas tega dela gospodarstva, ustrezno višini doprinosa k družbenemu proizvodu, slišal v odnosih z državo, sindikati in združenjem delodajalcev Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije je prisluhnila pobudi podjetnikov in dala zeleno luč in vso potrebno podporo (strokovno in materialno) za ustanovitev Združenja podjetnikov Slovenije. Združenje bo kot avtonomni del GZS povezovalo člane GZS - nosilce zasebnega kapitala v malih podjetjih in posamezne podjetnike s področja dejavnosti, ki niso obrtnega značaja. Kot matična združenja podjetnikov se bodo v septembru ustanovila regijska združenja podjetnikov, le-ta se bodo kot bazične oblike združenja podjetnikov povezala preko svojih predstavnikov po skupnem organu v Združenje podjetnikov Slovenije - predvidoma v začetku oktobra. Gre za precej odprto interesno organiziranost, ki ne pomeni podvajanja že obstoječe organiziranosti znotraj zborničnega sistema. Delovanje združenja se bo financiralo iz že obstoječe članarine zbornici. Cilji ustanovitve Združenja podjetnikov so sledeči: - Zagotoviti vpliv podjetnikov na oblikovanje pogojev gospodarjenja (davčna politika, obresti, plače...) ter konkretnih vladnih ukrepov na področju gospodarstva. - Zagotoviti boljše pogoje za delovanje malega gospodarstva na domačem in tujih trgih. - Zagotoviti kvaliteten razvoj podjetništva z ustreznimi oblikami usposabljanja in izobraževanja - ustanovitev Podjetniške akademije ter drugih oblik usposabljanja in izobraževanja, ki bodo podjetnikom na racionalen in kvaliteten način zagotovila sodobna podjetniška znanja. - Zagotoviti ustrezne oblike poslovnega svetovanja in informiranja. - Zagotoviti ugodnejše pogoje poslovanja - predvsem z vključevanjem tujih virov financiranja, kooperacij in drugih oblik sodelovanja in povezovanja. - Zagotoviti ustrezno promocijo, ki bo kvalitetno predstavila potencial podjetništva in malega gospodarstva. Podjetniki iz občine Velenje in Mozirje se bodo srečali na ustanovnem zboru za ustanovitev združenja podjetnikov savinjsko-šaleške regije v četrtek, 13.9.1994 ob 18. uri v Termah Topoišica. burgu in se tako temeljito seznanili o njihovih sistemih in organizaciji. Vse skupaj so sklenili še z dvodnevnim seminarjem, temeljni namen tega druženja pa je bil usposobiti udeležence za oblikovanje in razvijanje obrtnih zbornic po evropskem modelu. "Kajti tudi to je pogoj za vstop Slovenije v Evropo," je posebej poudaril Herman Remic in o seminarju povedal še naslednje: "V bližnji prihodnosti bomo morali pri nas marsikaj temeljito spremeniti. Glede organiziranosti pravzaprav ne bo treba veliko storiti, ker gradimo na sistemih obrtnih zbornic v Nemčiji, Avstriji in Belgiji. Glavna in najtežja naloga bo slovensko vlado prepričati o nujnosti čimprejšnjega sprejetja obrtnega zakona, ki mora biti "evropsko" oblikovan. Mnogo več moramo storiti na področju izobraževanja lastnikov obrtnih delavnic in podjetij, še več pa pri izobraževanju zaposlenih, ki v evropskih delavnicah pre- prosto ne najdejo delovnega mesta brez ustrezne izobrazbe. Posledica tega so seveda kako- Herman Remic: "Če ne bomo najprej uredili lastnih vrst, tudi izgovori na druge ne bodo na mestu" vost izdelkov, v dobavnih rokih, pri kakovosti uslug in seveda velikosti trga. Veliko teh podjetij že ima ISO 9000, najmanj kar od nas pričakujejo pa je, da pričnemo o tem skrajno resno razmišljati. Prav enako velja za čuvanje okolja in ustrezne ukrepe na tem kočljivem področju. Predvsem ne moremo mimo skoraj idealnega odnosa lokalne samouprave do obrti ina malih podjetij. Vsi se namreč močno zavedajo, da so tu najbolj varna delovna mesta, ki med drugim omogočajo in zagotavljajo razvoj kraja. Gotovo drži, da to niso samo naše naloge - oblast bo morala prisluhniti tej veji gospodarstva, ki je v razviti Evropi steber vsega gospodarstva. Pomagati bo morala urediti šolstvo in zlasti pogoje ugodnešega financiranja obrti in podjetništva. Še nekaj - naša obrtna zbornica in vsi njeni člani bodo končno morali spoznati in spregledati, da brez organiziranosti v lastnih vrstah ne bodo imeli nikakršnih možnosti za preživetje. V vzhodnih državah, ki jih večkrat omalovažujemo, so to večinoma že dojeli." ■ /P Opozarjamo vas na razpis Tehnološkega razvojnega sklada Republike Slovenije za pridobitev sredstev za prenos rezultatov domačega raziskovalno - razvojnega dela v gospodarsko izkoriščanje oziroma za povečanje proizvod-nje z uvajanjem zahtevnejših tehnologu. PROMOCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Devetnajstega in dvajsetega septembra 1994 bo v Portorožu ameriško - slovenska poslovna konferenca. Kotizacija je 5.000,00 SIT. Spisek ameriških podjetij in pri- septembra predstavitev slovenskega gospodarstva v Leipzigu. Še posebej so vabljena podjetja lesne stroke. Prejeli smo spisek ponudb in povpraševanj iz BCC-centra iz Bruslja in ponudbe in povpraševanja Gospodarske zbornice Slovenije, med njimi tudi naslednje: - Nemško podjetje nudi tehnologijo za reciklažo flo-rescentnih svetilk, ^pt Nemško podjetje, ki izdeluje stikalne omare, plošče, kontrolne naprave za klimatske naprave, išče partnerja. POSLOVNE NOVICE javnico dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. V drugi polovici septembra 1994 bo Slovenijo obiskala kitajska delegacija iz Sečuana. Spisek članov in podjetij dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. Lahko se še prijavite za nastop slovenskega gospodarstva na jesenskem graškem sejmu "VSE ZA DOM, TURIZEM IN GOSTINSTVO". Pariška zbornica organizira skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije 16. oktobra 1994 v Ljubljani obisk francoskih gospodarstvenikov. Vabimo vsa podjetja, ki se želijo srečati s francoskimi podjetniki, da se prijavijo na Območni gospodarski zbornici Velenje. V okviru strokovnega lesnega sejma bo od 15. do 17. - Madžarski predelovalec mesa in izvoznik išče sodelovanje za svoje visoko kvalitetne proizvode, ki odgovarjajo tudi nemškim standardom. Slovaško podjetje povšrašuje po ometih, oknih, vratih, sistemih za ogrevanje in PVC talnih oblogah. - Turistično podjetje iz Egipta želi sodelovati s slovenskimi turističnimi agencijami, kijih zanima sodelovanje. - Avstrijsko podjetje išče rezan bukov, smrekov les ter rezan slavonski hrast. - Avstrijsko podjetje išče proizvajalca lesenih masivnih obešalnikov. Italijansko podjetje povprašuje po bakreni žici. - Irsko podjetje išče sodelovanje s slovenskimi podjetji -izdelovalci SOFTWARE-ja zaradi prevajanja in prilagajanja SOFTWARE-ja za področja uporabe. - Slovensko podjetje ponuja originalno kitajsko svilo v metrih in oblačilih. - Avstrijsko podjetje želi ponudbo slovenskih proizvajalcev oken s posebnimi izolacijskimi Stekli. - Belgijsko podjetje - proizvajalec strojne opreme za obdelavo papirja želi sodelovati s slovenskimi podjetji, ki so specializirana za struženje, rezkanje in valjanje kovin. Prejeti želijo seznam proizvodov ter poglavitne mehanske opreme tovrstnih podjetij. - Nemško podjetje išče v Sloveniji partnerja za šivanje tekstilnih izdelkov iz njihovega materiala. Potrebno je znanje nemščine. V okviru 2. mednarodnega sejma gostinstva in turizma GOST TUR 94 bo letošnji sejem dodatno popestren še z eno pomembno prireditvijo, ki nedvomno sodi v okvir sejma turizma, to je TURISTIČNO BORZO. Turistični borzi bo namenjen petek, 14. oktober 1994, od 10. do 17. ure na lokaciji sejma GOST TUR 94 v Dvorani Tabor Maribor, Koresova 7, Hala A. Sejem bodo spremljala tudi razna tekmovanja. Prijavnice ter pravilniki za tekmovanja so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon 063/856-920. Kako razmišljamo? Zrak, zdravje in cerkev Ko prebiram ta časopis, se nekako ne morem zadržati, da ne bi napisal nekaj vrstic o raznih polemikah v rubriki vaša mnenja: selitev Sekretariata za varstvo okolja v Šoštanj, gradnja cerkve v Velenju in več člankov, ki opozarjajo na to, da določene službe (dežurna zobozdravstvena služba, zdravstvena komisija itd.) nekako puhtijo iz naše občine. Morda bi kdo dejal, da so to medsebojno povsem ločeni problemi in zakaj jih mešam skupaj, vendar imajo v ozadju nekaj skupnega, na to pa bi želel opozoriti. Mnenja sem, da je tu problem, zakaj občina Velenje oziroma njene vodilne strukture na državnem, nivoju ne prodrejo tako učinkovito, kot na primer občina Slovenj Gradec. Pričel bi na primeru selitve dela sekretariata za okolje in prostor v Šoštanju (odsek za varstvo okolja). Kot poslancu se mi mandat izteka in sem dokaj dobro seznanjen, kako so stvari potekale in kako so bile organizirane, ko smo prvič sedli v poslanske klopi. Ker sem velikokrat klical in se tudi osebno zglasil na Sekretariatu za varstvo okolja, se še dobro spominjam manjšega računalnika, vsega polepljenega z navodili, katere "knofke" je potrebno odtipkati, da dobiš želen podatek. Nekako v tem času je na tem sekretariau dobil službo sedanji sekretar ali po mnenju ge. Alenke Pivk-Kneževič in g. Severja elektrotehnik iz RLV Peter Rezman. V času Demosove vlade se v tem sekretariatu ni kaj bistveno spremenilo, skupščini pa se je bližal datum 31. 12. 1992, obljubljeni rok za čistilne naprave, v skupščinski dvorani pa so odmevala poslanska vprašanja, kako da se na področju varstva zraka nič ne zgodi, nič ne ukrepa, kaj je z ekološko - informacijskim sistemom in obveščanjem ljudi. V roku, katerem naj bi bile zgrajene čistilne naprave, so nam, poslancem, pojasnili, da pa je že skoraj zgrajen ekološko informacijski sistem (EIS), vendar ob prekoračitvah preko 3.000 mikro-g S02/m3 ni deloval zadovoljivo za obveščanje. (Pojasnilo: Spomladi leta 1988 so nam v Zavodnjah zagotovili, da bo EIS zgrajen v šestih mesecih, dejansko je bil zgrajen v šestih letih). Seveda sem presenečen ugotovil, kot je napisala ga. Alenka v tej rubriki, da se je vsa ta leta hodila za to borit ona na HMZ, Inštitut Josip Vidmar in še morda kam. Po odstopu g. Franja Bartolca, predsednika prejšnjega IS, smo se na 10 Zelenih odločili za svojega kandidata. Ker pa stranki ni samo za oblast, kot nekateri radi očitajo, smo ob kandidaturi g. Srečka Meha realno ocenili razmere (brezvladje občini vsekakor ne bi koristilo) in podprli njegovo kandidaturo, pod pogojem, da bomo lahko uresničevali naš program v tej koaliciji. Tako je postal Peter Rezman sekretar in mislim, da je v teh dveh letih mandata kar nekaj naredil. Reorganiziral je Sekretariat za okolje in prostor, posodobil računalniško opremo, (tako, da se ob prekoračitvah faksi ne zatikajo več, morda kaj drugega), pod javni nadzor je postavil odlagališče pepela in produktov odžveplje-vanja (kar je bilo prej urejeno z nekakšnim skritim zakonom o rudarjenju), iz zakulisja pa so prišle tudi delne odškodnine, ki jih je TEŠ izplačevala v vednosti zelo ozkega kroga ljudi. Sedaj pa nastopi neznanski problem, ta sekretar je odtujil opremo neznano kam in lega ne vesta uslužbenka sekretariata ga. Alenka in predsednica ŠED ga. Marija Šavor (tistega društva, ki smo ga tudi mi pomagali ustanavljati). Ga. Marija pa je za marsikaj zaslužna, tudi za to, da občina Velenje nima v državnem zboru niti enega poslanca, saj je s svojo nepolitično aktivnostjo v stranki SMER vrgla v koš za smeti glasove tistih volilcev, ki so ji zaupali. Osebno pa bi vam napisal, ga. Marija, da mržnje do Petra Rezmana in Vaneta Gošnika ne izražajte s članki v časopisu in ne izrabljajte imena ŠED, kajti o vas sem določen čas imel povsem drugačno mnenje. Da ne bom predolg, bi sedaj povezal naslove v skupno točko. Skozi vse polemike, za katerimi stoji politika, se vidi, da mi v Dolini ne privoščimo sami sebi, zato nam država zlahka jemlje. Primeri: šoštanjski zdravstveni dom smo izpraznili sami, tako ima država opravka s siromašenjem samo ene ustanove, za bolnišnico Topolšica razen pisanja peticij ne naredimo nič, sekretariat za varstvo okolja je ob dejstvu, da se seli v Šoštanj, kljub odobravanju v skupščini, da se bo na tem področju končno nekaj naredilo, postal sporen. V ozadju tečejo politične igre in kaj lahko se zgodi, da ga Šaleška dolina izgubi. Kdor misli, da bo na ta način škodoval Zelenim, je v zmoti, sekretariat je formiran in če si ga bomo uničili, ga pač ne bomo imeli. Tu sploh niso važna vprašanja, ali je avtor tega elektrotehnik ali magister in ali se bo moral nekdo voziti v službo v Šoštanj ali ne. Mislim, da je mesto tega sekretariata v Šoštanju kot najbolj onesnaženem mestu zaradi TEŠ in samo od nas je odvisno, ali bo Šaleška dolina od države pokrita s tem resorjem ali ne, kajti te raznorazne Alenke in Marije niso same, za njimi stoji politika, vsi pa vemo: kjer se prepirata dva ... Skozi ta kontekst spotikanja v Dolini sami se nam prazni Zdravstveni dom Velenje in še morda marsikaj drugega. Če dodam še tihe interese karieristov, ki, ko zavohajo republiške po-lo-žaje, pozabijo, kje so doma, potem nam res ne preostane nič drugega, kot da gradimo v Velenju rimokatoliške cerkve, saj bo za te prišel denar tudi od drugje, prostor pa je prej potrebno porabiti za stvari, ki so identične Slovencem, da se nam ne bo treba prekrščevati in da bo po vsem zavoženem vsaj nekje prostor za pošteno spoved. Če hočemo, daje za to spet kriv Peter Rezman ali ne, je povsem vseeno. Edo Žlebnik Pokončni ali poniglavi II. Nimam namena polemizirati z g. Vladom Vrbičem niti sem ga imel namen žaliti. Napisal sem le nekaj osebnih misli in vprašanj, ob katerih bi se morali zamisliti predvsem verujoči... Na zastavljena vprašanja pa tako nisem dobil nobenega pravega odgovora. Kar se pa tiče DESET BOŽJIH ZAPOVEDI, o katerih me poučuje g. Vrbič, pa tole: če bova iskala dlako v jajcu, potem mu svetujem, da vzame v roke Sveto pismo in si prebere 2 MOJZ. 20, 1-17 in bo spoznal, da zapovedi "NE LAŽI" ni! Skriva se v zapovedi "ne pričaj po krivem" ali NE GOVORI KRIVEGA PRIČEVANJA ZOPER SVOJEGA BLIŽNJEGA! "Zapoved pa velja za vse, za verne in neverne! Tudi za g.Vrbiča. Pa brez zamere. Mirko Horvat, Velenje LDS je nasprotovala selitvi referata za varstvo okolja Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Velenje obvešča javnost, daje preko svojih predstavnikov v Izvršnem svetu SO Velenje nasprotoval odločitvi o selitvi dela sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora (referata za varstvo okolja) iz Velenja v Šoštanj. Žal se je Izvršni svet z večinskim mnenjem odločil drugače in sprejel sklep o selitvi referata za varstvo okolja v Šoštanj. V LDS smo že ob razpravah o preoblikovanju lokalne samouprave opozarjali na nevarnost pretiranega drobljenja sedanjih občin (tudi sedanje - velenjske) brez treznega premisleka o tem, kaj pomeni to drobljenje v primerjavi z namenom dela državne politike, ki pospešeno monopolizira in centralizira vse pomembnejše upravne funkcije v Ljubljani. V času, ko se ponovno tehta smiselnost reforme lokalne samouprave, menimo, da ni potrebno z ničimer prehitevati. Če si bo mesto Velenje privoščilo selitev višjih upravnih funkcij v druga naselja, pomeni le, da v Velenju pristajamo na logiko drobljenja; pomeni poglabljanje problemov, ki so v tako velikem mestu, ki je v preteklosti ob industriji in rudarstvu že tako premalo razvijalo višje funkcije; pomeni manjšanje pomena mesta Velenje v primerjavi z ostalimi večjimi slovenskimi mesti tako v ožjem (regijskem) kot v širšem (nacionalnem) prostoru. S tem si delamo medvedjo uslugo in si sami omejujejo možnost konkuriranja za regionalno središče. Zato se v LDS Velenje čudimo, da je večinsko mnenje v Izvršnem svetu SO Velenje dopustilo, da v trenutku, ko se vodi zelo nesenti-mentalna razprava upravno-teri-torialne ureditve Slovenije, dopustijo ta korak k razseljevanju ene od bistvenih funkcij, ki bodo določale središčnost in vplivnost -poenotenje obvladovanja urejanja prostora in varstva okolja na območju bodoče regije. Škoda in žal. Dragan Martinšek, predsednik OO LDS Velenje Javno vprašanje inšpekcijskim službam Predsedstvo Nacional-socialne zveze Slovenije Velenje je v 32. številki tednika Naš čas dne 11.8. 1994 postavilo inšpekcijskim službam občine Velenje javno vprašanje v zvezi z vertikalnimi ovirami ("ležečimi policaji") v Velenju. Sprašujejo, kdaj bodo inšpekcijske službe odredile odstranitev vertikalnih ovir na cestah, ki so po njihovem mnenju postavljene nezakonito. S tem v zvezi dajemo naslednjo obrazložitev. Vertikalne ovire na Jenkovi cesti vključno s križiščem s Tomšičevo cesto v Velenju so bile postavljene na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del št. 351-993/93-03 z dne 25. 3. 1994, ki jo je izdal Sekretariat za okolje in prostor občine Velenje. Odločba temelji na določbah Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in 27/ 91) ter na Odredbi o prometni ure- ditvi Jenkove ceste s križiščem s Tomšičevo cesto (Ur. vestnik obč. Velenje, št. 11/93 z dne 25. novembra 1993). Objekti so zgrajeni v skladu s Pravilnikom o jugoslovanskem standardu za projektiranje mestnih prometnih poti (Ur. list SFRJ, št. 47/90, z dne 17. 8. 1990). Le-ta predpisuje standard JUS V. C1 285, ki je bil v tem primeru uporabljen. Roman Ledinek, inšpektor za cestno gospodarstvo in cestni promet Čigava je cesta čez Graško goro? Nedelja, 21. avgusta 1994 -zabavno-glasbena prireditev na Graški gori v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Ivan Cankar - Plešivec. Z družino sem se vračal z obiska pri sorodnikih v Podgorju pri Slovenj Gradcu in zaradi bližine sem se odločil za cesto Šmiklavž -Graška gora-Velenje. Malo pred Graško goro nas je na robu gozda presenetila zapora ceste in skupina fantov brez vsakršnih oznak, ki so od nas zahtevali vstopnino. Ko sem jim razložil, da se prireditve ne bomo udeležili in da se bomo sam peljali v Velenje, so mi zagotovili, daje cesta zaprta za promet in da se lahko vrnem v Slovenj Gradec ali pa lahko plačam in grem potem kamorkoli (na prireditev ali pa naprej v Velenje). Ukazali so mi, naj avto postavim na stran sam, saj mi ga bodo v nasprotnem primeru oni; lahko pa počakam do 17. ure, ko bo cesta zopet odprta. Zaradi miru sem se odločil za drugo možnost. Zahteval sem policijo ali koga iz organizacijskega odbora. Po približno desetih minutah je prišel možak (ki se ni predstavil) in povedal, da policije na Graški gori ni, ker je ne potrebujejo, da pa je cesta zaprta in naj počakam. Čakal sem od 15.45 do 17. ure. Stvari sem se lotil naslednji dan, v ponedeljek, 22. avgusta. Poklical sem policijsko postajo v Velenju, kjer mi je dežurni postaje zagotovil, da s prireditvijo ni bilo nič narobe, o neprevoznosti pa ne vedo nič in naj pokličem skupščino občine. Poklical sem g. Petroviča, kije odobril prireditev. Povedal je, da ima KUD Ivan Cankar - Plešivec soglasje za prireditev, vendar ne sme s tem nikakor motiti javnega reda in prometa. Na policijski postaji Slovenj Gradec sem od dežurnega izvedel, da ne vedo za nikakršno varovanje in zaporo ceste ali obvoz na njihovem področju. Na skupščini občine Slovenj Gradec je bila prireditev prijavljena, vendar pa KUD Ivan Cankar Plešivec nima nobenega dovoljenja ali pooblastila za zaporo ceste. Šlo je torej za izsiljevanje (ali daš denar ali pa ne prideš v Velenje), to pa je že kaznivo dejanje, ne samo nekulturno obnašanje. Vsekakor ni bilo nikakršnega obvoza za tiste, ki jim je pot tekla mimo. Prireditev pa je res bila skoraj na cesti. Ko so odstranili ovire in sem odpeljal, je nekdo vprašal: "A seje splačalo?" Nisem jim odgovoril. To bomo šele videli. Mislim, da je minilo več kot deset let, kar sem bil nazadnje na prireditvi na Graški gori. Sedaj sem se hotel peljati le mimo. Vem, da me spet dolgo ne bo na Graško goro, za to pa ni kriva vstopnina, ampak KUD Ivan Cankar! Milan Kamenik Te vrstice so namenjene ljudem, katerih zavest so odprta vrata v neskončnost. Namenjene so tudi tistim, ki se v resnici še ne zavedajo lepote in tisočerih možnosti tega sveta, a slutijo, da bolečina in prepir ni vse, kar nam je dano v tem življenju. Dotikajo se vseh, ki jim ni vseeno, v kakšnem svetu živimo in v kakšni meri smo odgovorni za oblikovanje svojega duhovnega okolja. Če trosimo okoli sebe smeti kritizerstva, nevoščljivosti in obrekljivosti ter izrabimo vsako priložnost, da najdemo še v najboljšem človeku tisto najslabše - se ne smemo čuditi, če se nam te smeti vračajo v naša življenja. Položaj je podoben, kot če bi iz ljubega miru nekoga počili po glavi, potem pa bi se čudili, ko bi nam ta udarec dvojno vrnil. Naša razmišljanja in obnašanja se običajno kažejo v prepirih z najbližjimi in v naših boleznih - kajti v svetu subjektivnega duha velja načelo, da se nam vrne tisto, kar ljudem okoli sebe dajemo. Te besede bodo kot žarek sonca osvetlile delček temine zavesti v vas samih, da boste lahko bolje prepoznali vzgibe, ki vas vodijo v vsakodnevnem življenju in dogodke, ki jim pravimo USODA. Kaj bo žarek osvetlil, boste vedeli le vi, kajti prostor vaše zavesti je skrit očem in ušesom celo vas samih. Morebiti se boste ob koncu zavedli, da večji del svoje usode držite v lastnih rokah, pa tega niste vedeli. Prav to je tudi moj namen: odpreti oči za lepoto v vas in okoli vas, odmašiti vaša ušesa za notranji glas duše in različna mnenja soljudi ter prepojiti vaša srca z globoko ljubeznijo do sebe in vsega, kar biva na tem svetu. V vsakem kulturnem okolju veljajo določena pravila -zakoni, katerih kršitve prinesejo točno določene sankcije. Povsem enako je v svetu duha - duhovnega razvoja posameznika in skupin: kršitev nekih nenapisanih pravil prinese vedno iste posledice. Primer: v kolikor se v družini ljudje ne znajo ali ne zmorejo pogovoriti ob pravem času in se dogovorjenega tudi v resnici držati, se prepirajo vedno o istih stvareh na isti način in vse izgleda, kot bi človek poslušal pokvarjeno kaseto. V resnici vsi iščejo vzroke prepira v drugem, nihče noče poiskati ali videti vzroka v sebi samem. Zakaj? Zato, ker je za odkrivanje lastnih napak potrebna določena stopnja zrelosti, poštenja in poguma, da začnemo v svoje Življenje vnašati samodisciplino, ta pa je temelj vseh dobrih medsebojnih odnosov. Ali ni veliko lažje stopiti v bife in razkuhani, kot smo, ves bes, žalost in še kaj vtopiti v alkoholu? Res je, da to finančno nekaj stane, pa še glava nas boli, vendar to hitro mine, saj je znano, da se pod vplivom alkohola "lahko celo nekaj dni skupaj drži". Tako se preživi teden, kot bi pihnil in po istem vzorcu se problemi lepo počasi kopičijo, dokler ne postanejo neobvladljivi. Vnašanje samodiscipline v človekovo življenje je velik mentalni napor (za nekatere je to že branje časopisa) in težka bitka s svojimi napakami, ki nas vedno znova zapeljejo v čustvene in še kakšne druge težave. V teh bitkah se po navadi počutimo zelo same in zapuščene, a pomoč je blizu. Rada bi vam dala veliko poguma in nekaj, kar vam bo v iskreno in sigurno pomoč: IZOBRAŽEVANJE JE KLJUČ IN ZNANJE JE MOČ. Vse je tri milimetre od vaše roke - vzemite! Zdenka Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče pa se noče starati. Swift Starec je človek, ki se je najedel in zdaj gleda druge, kako jedo. Balzac Star moški nosi starost v kosteh, stara ženska na obrazu. Nemški pregovor Ko krojiš nov plašč, ga po starem meri. Češki pregovor Preučuj staro, pa boš spoznal novo Japonski pregovor AVTOSHOP PodcfOAAeJz d.o.o. Cesta talcev 3 (pri trgovini PEKO) 63325 Šoštanj, tel. & fax: 063/ 882-283 IM 0 V 0II! - VSE ZA VAŠ AVTO TUDI V ŠOŠTANJU! * rezervni deli * avto-kozmetika * dodatna oprema * avto-elektro material * avtoradii in zvočniki BLAUPUNKT * zavorni sistemi * pločevina Prepričajte se o izjemni ponudbi! TA HIP ZELO UGODNO: pokrov motorja R4 11.910,00 blatnik R4 2.530,00 svečke Champion 238,00 olje Castrol GTX3 859,00 hladilnik R4 13.648,00 prevleke 3.588,00 sončne strehe že od 17.000,00 (z našo montažo 5 let garancije) avtoradio Blaupunkt 15.000,00 OD VSEPOVSOD aii Bode v cči! Polzela ^ M ^ ^ ss Radi dajejo kri Krvodajalstvo je prav gotovo ena izmed najbolj humanih dejavnosti posameznikov. Pri tem gre za to, kako ima posameznik razvit čut za sočloveka, saj vsak sam odloča o tem, ali bo kri dal ali ne. Krvodajalstvo na Polzeli ima dolgoletno tradicijo in že od nekdaj so bile udeležbe na krovdajal-skih akcijah dobre. Tako je bilo tudi na zadnjih dveh akcijah v letošnjem letu. Prve se je udeležilo 172, druge, minuli petek, pa 231 krvodajalcev. Nekateri izmed njih so povedali: Marjan Žagar: "Lahko bi rekel, da sem med krvodajalci veteran, saj sem kri dal osemdesetič, to pa je že majhen jubilej. Vsak človek bi po mojem moral darovati kri, saj je JtJUi pri zdravljenju in opera- ■VJMMHfl cijah nenadomestljiva. Kri bom daroval, dokler bom Jj^ JJ^ 4 Jelka Plevnik: "Raje kri dam, kot pa da bi P^^^IjMF^ se znašla v položaju, da bi morala kri dobiti. Do sedaj sem kri darovala : KI — — sedemkrat in akcij se bom If****^* še udeleževala. Tu na Polzeli mislim, da ^^ 1 1 ljudje radi darujejo kri, to pa je tudi prav." Im H Edi Veler: "Zaposlen sem v Tovarni ■ at nogavic na Polzeli, od koder se je te akcije SSA J * udeležilo 176 krvodajalcev, kar je, kot slišim, v zadnjem času največ. Jaz sem kri dal de-i vetič in tudi v bodoče bom med to druš-/vcSSSSt. ! čino." a POVEDALI SO Peter Šribar, veterinarski inšpektor občine Žalec: "Letos opažamo pri govedi in konjih precej zmanjšano plodnost in s tem manjši prirastek. Ugotavljamo, da je to posledica suše, ko seje v krmi nabralo bistveno manj mineralnih snovi, ki so potrebne za zdravje živali in normalen raz-plod. Zato živinorejcem priporočam, da krmi dodajajo potrebne mineralne snovi in s tem odstranijo enega od razlogov za neplodnost govedi in konj." ■ -er Da bi bilo mesto Velenje lepše, so se pred leti v Hortikuiarnem društvu Velenje ter Turističnem društvu Velenje skupaj z velenjskimi občinarji in Vekosom odločili, da bodo veliki cvetlični lonci s cvetlicami v loncih krasili in še bolj polepšali mesto Velenje... Ja, pa še res je bilo! Sedaj, po nekaj letih, je pošla volja in delovni elan tako enim kot drugim. Ker pa so ti cvetlični lonci iz nerjavečega betona, žal še niso razpadli in so vsem, zlasti pa Vekosu, v napoto. Tako so na trgu Edvarda Kardelja že nekaj let brez cvetlic, v Starem Velenju pa so jih zvozili kar na svoje divje smetišče za gradom. Da te kap! In da je še bolj žalostno, to zadnje početje podpirata sanitarni in komunalni občinski inšpektor. ■ OJ Veselje ob Toplici Šmihel nad Mozirjem iiiiiiiiiiimii Vesela sedanjost za spoštovanje preteklosti V soboto popoldne in še dolgo v nedeljo je bilo v vedno lepem in prijetnem Šmihelu nad Mozirjem pestro in veselo. Že 18. "Ovčarski" praznik je znova potrdil in okrepil tesno in resnično sodelovanje in povezanost ljudi v Šmihelu in na pobočjih pod Mo-zirskimi planinami. Res je bil organizator šmihelskega praznika krajevni odbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, res pa je tudi, da so svoj delež k prikupni prireditvi prispevali vsi v Šmihelu in okolici. Resnično "izviren utrinek življenja ljudi pod Goltmi pred desetletji" so pripravili po svoje, šmihelsko, to pomeni sproščeno, veselo in zares nazorno. "Z oživljanjem naše preteklosti želimo tistim časom in našim prednikom izkazati spoštovanje," so posebej poudarili in niso izneverili svojih želja in hotenj. Ovce so pridno "sodelovale" v priftfeu ovčarskih opravil, kopel in striženje sta jim očitno ugajala, predice so pridno nadaljevale delo, v skorjevki so kuhali masovnik in obrnjenik, Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov liiliiii(i»i(illl«lliliIIS(IIIiI(il(li(ii Prisotni tudi v celjski regiji i--------------- Andraž - v nedeljo že enajstič Družina poje turistično društvo iz Topolšice vsako leto poskrbi, da stare šege in navade ne bi tonile v pozabo. Tudi zadnje nedeljsko popolne je minilo v topolškem parku v narodopisnem vzdušju. Marsikaj so videli obiskovalci, mlačvo s cepci, košnjo, žganjekuho, opazovali so, kako se pletejo košare, delajo colklji in glineni lonci. Seveda pa so poskrbeli tudi za dobro razpoloženje. Delo predic je spremljala ubrana fantovska pesem vsakdanje jedi nekdanjih (in današnjih) pastirjev, "garjača" sta poskrbela za prikaz postavitve, vzdrževanje in popravljanja nekoč in danes na planinah tako dobrodošle "turške ograje", fantje in možje so z lepo pesmijo krepili dobro počutje številnih obiskovalcev, ki vsekakor niso mogli "spregledati" dobrot iz kmečke kuhinje, še manj jagnjetine iz krušne peči. Spregledati tudi ni bilo moč lepo urejene razstave orodij in pripomočkov iz bližnje preteklosti, ki so jih prispevali domačini, čas njihove izdelave in uporabe sega v konec 19.stoletja, brez teh orodij pa si življenja ljudi pod Goltmi v tistih časih nihče ne more niti predstavljati. Obenem s to razstavo so v istih šolskih prostorih poskrbeli še za prikaz tkanja na statvah in obiskovalci so ob vsem tem zares uživali. Seveda ne smemo pozabiti, da so pred tem narodopisnim delom opravili še pogovor o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki je ob že znanih ugotovitvah in omejitvah navrgel tudi kakšen otipljiv obet za boljše prihodnje čase. ■ jp nje investicijskih skladov, ki bo strokovno in s pomočjo znanosti spremljala razvoj slovenskega gospodarstva ter vodila sorazmerno konzervativno investicijsko politiko. Kapital bo investirala v strateške panoge slovenskega gospodarstva, med drugim v pre-hrambeno-predelovalno, kmetijsko in farmacevtsko industrijsko, vendar zaradi varnosti v posamezno branžo največ 20% svojih sredstev. Kmečka družba ne omenja konkretnih imen podjetij na Celjskem, katerih delnice bo kupila. "Take vrste obljube so že v svoji osnovi neuresničljive in nerealne, saj še nihče ne pozna cene podjetij, ki se bodo oblikovale šele na avkcijah", pravi Matjaž Gantar, namestnik direktorja Kmečke družbe. Kmečka družba kot vseslovenska družba zbira certifikate po vsej Sloveniji, hkrati pa po vsej Sloveniji ustanavlja regionalne investicijske odbore. Zaradi pomembne vloge tega odbora za Clejsko regijo, ga bodo sestavljali izključno ugledni finančni in kmetijski strokovnjaki iz Celjske regije, ki so se že dokazali kot sposobni upravljalci. ■ bš Razstava v šolskih prostorih je bila pravo pričevanje o nekdanjih težkih in lepih časih območnih odborov s široko bazo sodelavcev, ki poleg strokovne pomoči pri upravljanju naložb skrbijo tudi za zastopanost regionalnih potencialov in interesov. In nenazadnje, ustanovljeni so bili na pobudo zadružnega poslovnega sistema, ki je tudi poslovni partner kmečke družbe d.d. Združuje več kot 100 zadrug s 600 zadružnimi trgovinami po vsej Sloveniji, mrežo 61-tih Hranilno kreditnih služb z 272 izpostavami in več kot 200.000 varčevalci, Slovensko zadružno kmetijsko banko, Zadružno turistično agencijo Vas ter Zadružno kmetijsko družbo d.o.o.. Kmečka družba d.d. je vseslovenska družba za upravlja- Andraž, idilična vasica !V ^ *<■ . ""'■MM pod Goro Oljko, je že dobrih 4 g JpT deset let znana po tem, da ^^BIM vsako leto organizira zani- Kjfl mivo prireditev z naslovom flj Družinapoje. Letošnja, že enajsta po vrsti, bo v nedeljo, ^^Hpc: ii"T I 28. avgusta, pričeli pa jo bo- j^jMtit^ llhfc tošnji prireditvi, nam je po- VH vedal Slavko Pižorn, eden m glavnih organizatorjev. ^■K«, .„ JE "Na letošnji prireditvi bo aL 9 sodelovalo 19 družin iz vse ^B Slovenije pa tudi iz za- t ^^^Hfk^^flreH mejstva - Italije ter avstrijske ™ Koroške. Obiskovalci bodo gotovo s pozornostjo, kot vsa leta doslej, prisluhnili na do- Slavko Pižorn: "Pridite v mač način zapeti slovenski nedeljo v Andraž in slišali pesmi. Vseskozi je bilo naše boste, kaj je to lepa vodilo, da to slovensko iz- slovenska pesem (vos) virno pesem, ki jo še vedno pojejo v marsikateri družini, prenašamo na mlade rodove in jo s tem seveda tudi ohranjamo." • Torej je prireditev postala pomemben kulturni dogodek. In kaj je pogoj za nastop na vaši prireditvi? "Pred leti smo napisali pravila, ki določajo, kdo lahko sodeluje; to so družine v prvem kolenu: oče, mati ter otroci oziroma bratje ali sestre in mešano. Nikakor pa ne morejo sodelovati svaki, strici... Pravila so precej stroga. Pesem spremlja človeka od rojstva do groba. Prva je zapeta že dojenčku v zibelki in ravno ta pesem, ki jo pojejo v družini, naj bi bila izvirna." • In koliko članov je doslej štela najbolj številčna družina? "Pred leti je to bila enajstčlanska skupina, ki so jo sestavljali bratje in sestre iz Ormoža, letos pa bo nastopila devetčlanska družina iz Šentruperta nad Laškim. Ker pa je letos mednarodno leto družine, ji bomo izkazali še posebno pozornost." • Pesmi, ki jih pojejo, si izberejo sami. Koliko pa? "Zapojejo dve pesmi, izberejo pa tri, da se ne bi ponavljale." • Ali gre na teh vaših prireditvah zgolj za srečanja ali nastope tudi ocenjujete? "Petje ni tekmovalnega značaja, temveč je srečanje pojočih družin iz vse Slovenije. Zaradi tega naj morebitnih nastopajočih na naslednjih srečanjih ne bo strah, da bi jih ocenjevali. Je pa res! Če je pesem lepo ubrana, pač lepše zveni." • Je krog že sklenjen? Že imate prijavljene družine, ki bodo nastopile? "Že kar nekaj časa pred začetkom prireditve nehamo zbirati prijave, ker imamo potem veliko dela s samimi pripravami kulturnega programa in si ne moremo privoščiti, da bi zbirali družine zadnjih pet minut." Skratka, prireditev v Andražu spodbuja družinsko petje, hkrati pa iz pozabe prikliče marsikatero lepo slovensko pesem. Kmečko družbo za upravljanje j investicijskih skladov so ustanovili letos marca, ustanovitelji pa so Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., borzno posredniška hišaPM&A in 70 fizičnih oseb iz vse Slovenije. Ustanovitveni kapital je znašal 100 milijonov tolarjev. Pred dnevi so se v Šmarju pri Jelšah predstavili tudi novi- naijem, ki jih je seveda zanimalo, v čem so konkurenčne prednosti kmečke družbe. Odgovorov je več. Najprej znanje, sposobnosti in izkušnje strokovne skupine analitsko-investicijskega sklada, potem strokovna svetovalna pomoč raziskovalne enote PASEF ter dr. Aleš Vahčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Imajo 14 ZA RAZVEDRILO 3 NAŠ ČAS MIRUJOČI DELEL MOTORJA ZAČIMB-NA RAST LINA US TNATICA SODOBNI UMETNO STNI SLOG SL KANT- AVTOR (ADI) SVED.NARAVOSLOVEC (CARL) DANSKA IGRALKA NIELSEN ROBERT ERLACHER AVTOR KRIŽANKE R.NOČ ŽELEZOVA RUDA. JEKLENEC RAJKO URŠIČ KRATEK POŽIREK GORA V SO SEŠČINI TRIGLAVA PUŠČAV SKI RIS STENSKA PREPROGA GR.POVELJ NIK PRED TROJO NOVINAR KANONI DRŽAVNI PUČ PRSNO ME SO KOKOŠI OSEBA. KI TARNA ADAMOVA DRUŽICA V RAJU POSODA ZA VINO NAJST RU SKI KNEZ NAS ČAS SPROŽITEV STRE LNEGA ORO?JA KROGLASTA BAKTERIJA SATIRIČNA PREDELAV/ RESNEGA UT.DELA URAD. PISARNA NEKD. SULTANOV UKAZ H ZVER IZ RO DU MAČK PESNIK GRA-FENAUER PODZEM DELI DREVJA STRIČEVA ŽENA 10 JAPONSKO BRENKALO 13 STRUNE MLINSKI ŽLEB POKRAJ V VIETNAMU REKA V MUNCHNU 11 GORSKI GREBEN ELDA VILER POKRIT HODNIK NA ŽELEZN. POSTAJI 1., v VPIŠITE SE V DRUŽBO RAČUNALNIŠKO PISMENIH! Pikado Uspeh v Avstriji V avstrijskem Voelkemarktu je bila naslednje od tekem za pokal Alpe-Adria v pikadu. Nastopile so ekipe iz Italije, Avstrije in Slovenije, v hudi konkurenci italijanskih in domačih ekip pa sta bila med slovenskimi daleč najuspešnejša Jelen in Draganovič (sicer Kava bar Čuk), ki sta osvojila 2.mesto. Odigrali so tudi 7.turnir za pokal "Poletje 94" v Starem Velenju. Na tem turnirju je zmagal Trs pred Vuletičem in Pfeiferjem, v skupni uvrstitvi pa še vedno premočno vodi Damjanovič pred Pfeiferjem, Trsom, Vuletičem in Koradejem. Ekipno je zmagalo Gorenje pred ekipo RLV, enak paje tudi skupni vrstni red. Kinološko društvo Mozirje Zanimiv in vesel večer Člani mozirskega kinološkega društva so v soboto za bližnje slovo od poletja in za uvod v novo delovno obdobje izvedli vsakoletno prireditev, ki je namenjena vsem ljubiteljem psov širšega savinjskega področja. Družabno srečanje je bilo razumljivo namenjeno (tudi) zagotavljanju prepotrebnih sredstev za delovanje društva, kot običajno pa so ga v začetnem delu dopolnili s predstavitvijo svoje dejavnosti. Vaje poslušnosti in obrambe, premagovanje ovir in še kaj sodi v vsakodnevno delo vodnikov in njihovih psov, aza nameček pa so znova poskrbeli za predstavitev številnih pasem, vse skupaj pa si je ogledalo veliko število naših štirinožnih prijateljev in pomočnikov. Daje bilo v okolju lepo urejenega vadbenega in društvenega prostora v Varpoljah prijetno še dolgo po uvodnem nastopu, seveda ni treba posebej poudarjati. ■ jp Dober nastop, lep večer in kakšen tolar več v "pajčevinasti" društveni blagajni Domači ljubljenčki - psi, mačke in ostala druščina Tek ne veseli vsakega psa "Kdor ne hodi rad vsak dan na dolge sprehode, ne more imeti psa," je razširjeno mnenje, ki ne drži v vseh primerih, kajti kosmatinčeve potrebe so odvisne od njegovega značaja in nezadnje od pasme. Obstajajo pasme psov, ki že po naravi potrebujejo le malo gibanja ali pa se znajo celo sami razgibati, ne da bi z gospodarjem hodili na daljše sprehode. No, tudi oni potrebujejo vsaj nekaj gibanja na svežem zraku - pasme, ki bi lahko živela samo v stanovanju, še niso "izumili". Med psi, ki so primerni za bolj umirjene lastnike, je veliko majhnih kužkov. Vendar je treba paziti: tudi med pritlikavci je dosti takšnih, ki morajo vsak dan preteči nekaj krogov, da se res dobro počutijo. Takšni so welški korgi, pritlikavi jazbečar in mali psi kot škotski terier in skyterier (v višino merijo samo od 20 do 25 centimetrov). Podobno velja za hrte in vse lovske pasme: radi imajo hitrost in še tako majhni potrebujejo veliko tekanja. Največji med majhnimi je shelty, ki ga dostikrat pomotoma imenujejo "pritlikavi collie" (collie je škotski ovčarski pes), čeprav gre za samostojno pasmo. Izvira iz Shetlandskih otokov in je znan tudi pod imenom shetlandski ovčar. Je idealni hišni pes in potrebuje stalno družbo bolj kot dolge sprehode. Na žalost in čisto po krivici so prišli iz mode pritlikavi špici in mopsi. Pasemski standardi za pritlikavega špica dovoljujejo največjo višino pri ramenih 22 centimetrov, s tem da predpisu ustrezajo vsi manjši psi. Špic ni samo na zunaj privlačen, ampak je tudi pameten, veder in zabaven pes s smislom za humor. Po budnosti se lahko meri z vsakim "velikim". Zaradi posebnega videza, ki se mu pridružujeta velika telesna moč in neustrašnost, je bil mops nekoč vedno zraven v salonih in v boljših družbah. Ker pa so ga radi preveč hranili in razvajali, je počasi postal smešna pojava in prišel iz mode. Kljub temu pa so ravno mopsi dobili svoje mesto v zgodovini: Napoleona je neki mops spravil ob blaženost Josephinine postelje. Elisabeth Taylor in vojvodinja Winsdirska še danes potujeta po celem svetu s svojimi mopsi. Mops je idealen hišni pes, rad se pestuje, vendar ga v nobenem primeru ne smemo preveč hraniti. Ne gre le za lepoto, ampak tudi za zdravje. Majhne in najmanjše pasme psov so večinoma eksotične. Nekatere pa so se v srednji Evropi že uveljavile in jih zastopajo tudi kinološka društva. Pekinški pes, ki se imenuje tudi levji pes, spada med najstarejše pasme na svetu in so ga v začetku vzrejali samo kot čuvarja pekinške palače. Le 15 do 25 centimetrov je visok in dosledno nasprotuje daljšim sprehodom, ne more pa se upreti svilenim blazinam. Maltežani ga poznajo kot "psa z mašnico". Prvič je bil omenjen že v prvem stoletju pred našim štetjem in izvira iz današnjega italijanskega prostora. Dlake na glavi mu moramo speti v čop, da zaščitimo njegove občutljive oči pred vnetji. Chiuhuahua ("čivava") naj bi izviral celo od nekega mehiškega božanstva; je najmanjši in najlažji pes na svetu: najmanjše "čivave" tehtajo manj kot kilogram. Čeprav je šibek na pogled, se zna tudi upreti in se lahko prilagodi vsakemu podnebju. Seznam vseh majhnih in "umirjenih" psov z njihovimi lastnostmi bi napolnil knjigo. Kdor se zanje posebej zanima, lahko obišče specializirane pasje razstave doma in v tujini, natančnejše informacije o njihovih lastnostih, o vedenju in negi pa posredujejo tudi kinološka društva. MALI OGLASI ŠTIRI AVTO GUME EXACT, 175X70X13, nove prodam za 20.000 SIT. Tel.: 854-181, int. 239 ali 858-810. V VELENJU PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE. Tel.: 857-707. RAZTEGLJIV DVOSED (postelja) prodam. Tel.: 851-049. NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC ugodno prodam. Tel.: 854-185. IŠČEM KATEROKOLI DELO v popoldanskem času in ob sobotah in nedeljah. ŠIFRA: "ZANESLJIV SLOVENEC" KOZLIČKE IN PRAŠIČE mesnate pasme, od 25 do 35 kg težke prodam. Tel.: 882-319. PRIJAZNIM LJUDEM PRODAMO ČISTOKRČVNEGA KOKORŠPAN-JELA rjave barve. Tel.: 852-102. MIVKO V VREČAH in rafuzi prodam. Tel.: 882-220. IŠČEM UPOKOJENCA (od 50 do 60 let) za varstvo poslopja. Hrana in stanovanje brezplačno. Tel.: 0602/61-201. SALONITNE PLOŠČE - nizkovalne, rjave barve, nerabljene prodam za 30 % ceneje (180 kom s strešniki). Tel.: 855-926. AVTO OLTHIT, letnik '91, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 853-390. MARIJA ŠPEGELIZMUTE SPOROČA, da bo v nedeljo, 28. avgusta od 8. do 8.30 ure prodajala kokoši nesnice, rjave in grahaste, ki že nesejo, v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve. So dvakrat cepljene in krmljene s koruznim šrotom. Tel.: 0602/61-202. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADER-SKE STORITVE. Tel: 831-728. NOV DAUINSKI TELEFON s tajnico - Panasonic prodam. Tel.: 850-552, zvečer. UGODNO PRODAM POLKAVC - ležišče in starejši barvni TV sprejemnik (vse v dobrem stanju). Tel.: 854-992. DVE KOZI prodam ali zamenjam za ovce. Tel.: 882-754. VW HROŠČ, letnik '74, reg. 95/8, prodam za 1200 DEM. Tel.: 885-485. NUDIMO SNEMANJE vaših svečanih priložnosti (poroke). Tel.:858- 042. AMERIŠKE PITBULL TERIERJE prodam. Tel.: 858-574. PROFESORSKI PAR, brez otrok, najame nujno eno ali dvosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Tel.: 852-996. MANJŠO TRAČNO ŽAGO, moped avtomatic in štedilnik prodam. Tel.: 858-884. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, DINO, lepo ohranjen ugodno prodam. Tel.: 852-074. RABLJENO KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 856-219. V NAJEM VZAMEM SOBO ali stanovanje. Prodam PC računalnik z do- DEŽURSTVA Občina Velenje_ Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 18. avgusta - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Ur- bane, nočni dr. Stupar in dr. Vi-dovič Petek, 19. avgusta - dr. popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 20. avgusta in nedeljo, 21. avgusta - dr. Urbane, dr. Kočevar in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 22. avgusta -dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. 0. Renko, nočni dr. Ramšak in dr. Urbane Lekarna v Velenju:_ Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Lekarna v Šoštanju; V času dopustov od 4.7. do 31.8. je Lekarna Šoštanj odprta od 8. do 15. ure. Veterinarska postaja v Šoštanju:_ Od 19.avgusta do 25. avgusta -Milan Matko, dr.vet.med., mo-bitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju:_ Do -21. avgusta - Marija Rup, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 843-084. Od 22. avgusta do 28. avgusta -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 841-410. ZAHVALA Mnogo prerano je odšla od nas naša ljuba in skrbna žena, mama, tašča in babi JOŽICA MIKLAVZINA 2.3.1939-19.8.1994 iz Šaleške 18 v Velenju Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam poskušali lajšati hudo bolečino, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Ob nenadomestljivi izgubi naše Jožice hvala g. Gorograncu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, godbenikom TUŠ in pevcem za zaigrane in zapete žalostinke. Žalujoči: mož Martin, sin Marjan in sin Peter z družino ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče in tast FRANC SRNOVRŠNIK 31.8.1934-19.8.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Menihu za lajšanje bolečin na domu, dr. Smonkarju in ostalemu bolniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica za vso skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. Tamšetu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, gospodu duhovniku za opravljen obred in Društvu upokojencev Šoštanj, g.Vikiju Drevu in sodelavkam Centra za socialno delo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI, KI GA BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU datno opremo. Cena 1500 DEM. Tel.: 853-189-Mira. PEČ EMO CENTRAL 23 in molzni stroj Virovitica prodam. Tel.: 892- 115. V VELENJU IN OKOLICI KUPIMO več stanovanj, hiš in vikendov. V Šoštanju pa oddajamo poslovni prostor (možnost skladišča). Tel.: 063/857-872 ali 0609/619-468. V POLZELI ODDAJAMO POSLOVNE PROSTORE za mizarsko dejavnost. Tel.: 063/857-872 ali 0609/619-468. KROMPIR ZA OZIMNICO - vrste Desire in Sante vam dostavimo . Tel.: 885-550. GLOBOK PEGOV OTROŠKI VOZIČEK, rabljen tri mesece ugodno prodam. Tel.: 858-672. SOLTON MIKSER z belay efektom in zvočniki prodam. Tel.: 893-262. APARTMA IN PRIKOLICO oddam (Kanegra- Savudrija). Tel.: 857-836. GOLF JGL starejši letnik, ohranjen, vzdrževan, prodam. Tel.: 853 617 po 19. uri. KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV.. Po »godni ceni polagamo marmor! KINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 27.8. ob 21. uri OČKA V KRILU (Mrs. Doubtfire) -komedija. Vloge: Robin VVilliams, Sally Field Režija: Chris Columbus Ponedeljek, 29. 8. ob 20. uri (Filmsko gledališče) NEBO IN ZEMLJA (Heaven and Earth) - drama. Vloge: Hlep Thi Le, Tommy Lee Jones Režija: OliverStone (Platoon) Preden so prišle vojne, so ljudje imeli zemljo. In vietnamskim kmetovalcem je bila zemlja vse na svetu. Nebo in zemlja je zgodba o tem, kaj se zgodi ženski, njeni družini in deželi, ko nebo in zemlja zamenjata svoji mesti... Odlični Tommy Lee Jones igra marinca, ki se zaljubi v Le Ly (pisateljico) in jo odpelje v Ameriko... Sreda, 31.8. ob 21. uri NABRITI KANONI (National Lam-poon'sLoaded Weapon1) "Odtrgana" komedija, ki se norčuje iz največjih filmskih uspešnic preteklih sezon po vzponu Napihnjenecev je delo režiserja Genea Ouintana, v glavni vlogi pa igrajo Emilio Estevez, Sam Jackson, za kratek čas pa se pojavijo tudi Bruce Willis, Whoopy Goldberg... LETNI KINO NA BAZENU Nedelja, 28.8. ob 21.30 uri OČKA V KRILU -komedija Torek, 30.8. ob 21.30 uri NABRITI KANONI-komedija. Zadnja predstava Letnega kina! Predstavi bosta ob lepem vremenu! Gostinska postrežba! KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 30.8. ob 20. uri NABRITI KANONI - komedija. Tudi v Velenje prihaja super hit KREMENČKOVI! POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTAR IVAN KOMPLETNE POGREBNE STORITVE - UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV PREVOZI DOMA IN V TIJJINI - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA UR^JA^JE GROBOV - PRVI PREVOZ DO 70 Km ZASTONJ S POVRAČILOM STROŠKOV 76.500 VAM OPRAVIMO CELOTEN POGREB! ŠEMPETER V SAV. DOLINI 112/a, tel. 063/ 701 433 ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in orne JULIJ ANE BIZJAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. v Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu Prostost, do katere pridemo skozi trpljenje, je večja od trpljenja samega. (Tagore) ZAHVALA Zapustila nas je naša IDAIRNAR roj. POLIČNIK Hvala vsem, ki ste jo imeli radi! NJENI 25. avgusta 1994 fTpTnTT 3Tff3 Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le dragega očeta nam ne more nihče več vrniti. V SPOMIN 25. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je v prometni nesreči zapustil KARLO GRIL st. iz Vinske gore Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke se iskreno zahvaljujemo. Njegovi najdražji ZAHVALA ob smrti drage mame, tete, omice in prababice PEPCEKVARTIČ iz Podkraja Zaman je bil tvoj trud, vsi dnevi upanja, trpljenja, bila bolezen je močnejša od življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč v času njene bolezni dr. Janežičevi in patronažni službi. Iskrena zahvala tudi družinam Kmetič, Kunej in Mikulec ter sosedi Roziki Sila, ki so nam vse skozi nudili nesebično pomoč. Hvala tudi pevskemu zboru za odpete žalostinke in častno stražo, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: VSI NJENI ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice TEREZIJE KRENKER Zemlja - delo tvoje je bilo veselje, bolezen tvoja je bila trpljenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Iskrena hvala patronažni sestri Verici, dr. Grošlju in ostalim zdravnikom ZD Velenje. Hvala govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru Plešivec za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za cerkveni obred. Žalujoči: VSI NJENI J^ffllfllPf f2* C'«P b&JB Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob žalostnem slovesu od MARIJE GLUŠIČ 31.8.1921-14.8.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju kirurgije notranjih organov Bolnice Celje za nego in lajšanje bolečin. Žalujoči: hčerki Fanika in Marinka ter brat Ivan z družinami ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA ZALUBERŠKA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, sin Igor in hči Helena z družinama. ZAHVALA ob smrti KARLA SITE RJA Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki ste nam ob njegovi dolgotrajni in hudi bolezni pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Greta ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in žene ^ J ANE-MARUE DOBOVIČNIK 1 ^ 28.7.1944-12.8.1994 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob njenih težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili dragoceno pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, dr. Zupancu in vsem, ki so jo spodbujali med težko in nepremagljivo boleznijo. Iskrena hvala vodstvu in sodelavcem Gorenja Gospodinjski aparati za vso pomoč. Žalujoča: sin Peter in mož Lojze ZAHVALA Ob smrti drage tete DANICE BOROVNIK Vprašal (ožb sem na gredah, kje doma bila bi ti, , , ., . pa so zajokale se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom m znancem in rekle, da te ni. ter vsem, ki so darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Grošlju, gospodoma župnikoma za opravljen obred ter govornikoma za poslovilne besede. VSINJENI Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.__tisk Maribor. Rač. prelom in oblikovanje: k« mi mini m m/ta Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, in LUMINA V-.,-/ jW5r '*:-;. 19. srečanje narodno zabavnih ansamblov »S iiKtilHSHIHlIlSiiiilillillllllllllllllli« PO GRAŠKI G0RI SEJ SE RAZLEGALE BOMAEE VIŽE tudi za tisto, kar v svojem vsakdanjiku pač niso vajeni. Pa se to nikjer ne vidi. Srečanje narodno zabavnih ansamblov je prireditev, ki vsako leto pritegne na Graško goro številne obiskovalce in Obiskovalci so bili tudi tokrat odlično postreženi in se imeli zares lepo. Zagotovo pridejo tudi prihodnje leto! Letos se je za najvišja priznanja potegovalo šestnajst narodno zabavnih ansamblov. Za tiste, ki se še niso predstavili na kakšni večji prireditvi, je pripravil organizator dopoldne avdicijo, ki so jo uspešno opravili. Nastope je spremljala posebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali prof. Venčeslav Lenarčič (predsednik), prof. Vinko Šmajs, prof. Zmago Štih in Marjan Vogrin in Drago Seme. Ta je za najboljši ansambel srečanja razglasila ansambel Blegoš iz Gorenje vasi. Za najboljše besedilo so nagradili Marjana Stareta in sicer za skladbo Sanje ob Paki, ki jo je izvajal Trio Plazi s pevko. Za to skladbo je dobil ta trio tudi priznanje za najboljšo prvič izvajano skladbo. Za najboljšo vokalno izvedbo so nagradili ansambel Franca Potočarja s Pod- linškimi fanti iz Novega mesta, za najboljšo instrumentalno izvedbo pa Trio Tanje Čretnik iz Frankolovega. Vsi nagrajenci so prejeli posebna priznanja in nagrade, med drugim nagradi VTV studia iz Velenja in Studia Akademik, kjer jim bodo izdelali profesionalne posnetke. Radio Velenje pa je podelil nagrado občinstva. Obiskovalci so na posebnih glasovnicah glasovali za ansambel, ki jim je najbolj ugajal. Prepričljivo je zmagal Trio Tanje Čretnik iz Frankolovega. Za svoje nastope na 19. srečanju narodno zabavnih ansamblov sta prejela bronasta priznanja Kvintet Zlatorog iz Laškega in Fantje izpod Uršlje iz Raven na Koroškem. Srebrne Navdušil je tudi Trio Simona Plazla s pevko. Njihova skladba Sanje ob Paki je bila nagrajena kar dvakrat, za najboljše besedilo (avtor Marjan Stare) in za najboljšo prvič predvajano skladbo. Najboljši ansambel 19. srečanje je bil po mnenju strokovne komisije ansambel Blegoš iz Gorenje vasi plakete so dobili: Viharnik iz Kamnika, Zlate Strune iz Rogaške Slatine, Bratje Slatinek iz Vitanja, Bistriški odmev iz Slovenjske Bistrice, Slovenjegoroški kvintet iz Vidma ob Ščavnici, Pik iz Radelj ob Dravi in Fantje s Klančka iz Jurševcev. Z zlatimi plaketami pa so s tokratnega srečanja odšli: Ansambel Blegoš iz Gorenje vasi, Trio Tanje Čretnik iz Frankolovega, Gaj iz Mozirja, Comet iz Zreč, Trio Simona Plazla s pevko z Graške gore, Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru in Ansambel Franca Potočarja s Podlinškimi fanti iz Novega mesta. Srečanje je odlično uspelo, strokovna komisija je bila zadovoljna s kvaliteto ansamblov, kije bila po besedah prof. Venčeslava Lenarčiča na višji ravni kot lani. Zadovoljna je bila tudi Dragica Urdelap, ki je letos koordinirala pripravo tega srečanja. Glavni organizator in pobudnik te prireditve Alojz Klančnik je namreč na zdravljenju. Srečanje je tudi tokrat vodil Boris Kopitar, celoten izkupiček pa je namenjen dokončni izgradnji ceste na Graško goro. V ta namen so se tudi nastopajoči odpovedali stroškom prevoza in dnevnicam. Devetnajsto srečanje narodno zabavnih ansamblov na Graški gori je torej povsem uspelo in bo dobra osnova za pripravo jubilejnega dvajsetega srečanja na katerega se bodo obiskovalci zagotovo že pripeljali po asfaltni cesti. ■ Mira Zakošek Lepa sončna nedelja je privabila v nedeljo na Graško goro številne oboževalce domačih viž in napevov. Srečanje narodno zabavnih ansamblov, ki ga že devetnajst let organizira Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca v sodelovanju z Radiom Velenje je prireditev, ki se je zares prijela in ima obiskovalce blizu in daleč. Vse več pa je tudi ansamblov, ki se želijo tu predstaviti. Domačini so jo prav tako sprejeli za svojo. Malo jih živi na obronkih Graške gore in Plešivca, dela z organizacijo pa je veliko. A vedno je dovolj tistih, ki so pripravljeni zavihati rokave in poprijeti Za najboljšo vokalno izvedbo je priznanje strokovne žirije dobil Trio Tanje Čretnik iz Frankolovega. Ta je bil tudi najbolj všeč obiskovalcem in je tako tudi nagrajenec Radia Velenje. Zaključena akcija Poletnih 13 ■ ■■«■■ a « a a * & « a a a a a h a a » f « a a s a * & k a a & s a a « a « a «t Najbolj "uzgale" so Zelene oči poslušalci radia Velenje, glasovnice ste izrezovali tudi iz Kaja, mnogi ste si ogledali Poletnih 13 v Velenju... Izteklo se je tako, kot je kazalo pred finalom. Največ simpatij si je pripel Brendi. Zelene oči so postale pravi poletni hit. Mladi Vlado Cverle je s priredba pesmi Mama osvajal predvsem na nastopih v živo in na koncu zasedel drugo Jim Je v Imenu dom V Kungoti smo poiskali tudi najtežjo slovensko družino. Zmagali so Kučanovi, ki smo jih prvič tehtali že v Velenju. Za svojih 526,40 kilogramov, na ie avto hiše podelila Fiat Punto. katere so zelo ponosni so "pri-jedli" nov avto, Fiat Punto. Kot se poslavlja poletje, smo se za letos poslovili tudi mi, vendar le do prihodnjega poletja. ■ bš, foto: Lesi Recimo, da so bili..., da so na veliko pekli mlado koruzo, da je bila povaljana trava in da so spili nekaj žganega in potem za sabo uničili vse, kar seje dalo... Poletna akcija Radia Velenje in tednika Kaj je doživela svoj vrhunec v soboto zyečer, pod milim nebom, v Kungoti pri Mariboru. Na finalni prireditvi so številni obiskovalci še zadnji dali svoj glas pevcem in skupinam, ki sovnjej sodeloval. Saj še veste; vsak ponedeljek ste lahko pesem poletja izbirali mesto. Irena Vrčkovnik si je s Sireno pripela tretje, Morske dekle Sanje Mlinar, ki jo je na nastopih spremljala stalna plesna skupina (prav gotovo je bil to eden lepših scenskih nastopov) pa četrto. Prav vsem sodelujočim je odgovorna urednica radia Velenje Mira Zakošek ob koncu poklonila zlato srce in plakete, svojega pa sije prislužil tudi voditelj Vinko Šimek. Žalostna usoda umetniškega dela kiparja Alojza Jerčiča, ki sedaj živi in ustvarja na Japonskem. Pa ni tako hudo, kot smo nanizali v prve vrstice. Spomenik je bil namreč potreben obnove in kaj kmalu bo spet na svojem podtavku. ■ L O. Mladi Vlado Cverle Je občinstvo navdušil s prisrčnim nastopom, dobil veliko njihovih glasov In na koncu zasedel drugo mesto Brendiju je Zlato sonce podelila urednica Mira Zakošek