GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 516 CENA LIH 35 POŠT. PLAČ. V GOT.	PETEK. 23. JULIJA 1965 SPE1). IN ABB. POSTALE GR. 11 TRST. UL. GEPPA 9 . TEL. 3R-933
Promet v tržaškem zaledju ubira nove poti
Turisti gledajo čedalje bolj na cene
Tudi Američani bolj sledijo - Turizem se obrača od hotelov
Že lastne gospodarske koristi nalagajo Tržačanom, da se zanimajo za vse, kar se dogaja v naravnem zaledju tržaške luke; saj je bodočnost našega mesta in samega pristanišča v veliki meri še vedno odvisna od gospodarske povezave z bližnjim in daljnim zaledjem, čeprav je bil Trst politično odrezan od njega.
Na prometnih žilah v zaledju je bilo izvršenih že mnogo sprememb, nekatere pa se še pripravljajo. Nekdanji enotni železniški sistem, ki se je osla-njal na južno železnico, je, bil razkosan in promet je bil tako v veliki meri preusmerjen. U-dobnega brzega vlaka «Mira-mar» (Trst-Dunaj) npr. nismo mogli ohraniti, ker je bilo prometa premalo.
Danes bi radi opozorili na najnovejši razvoj nekaterih prometnih zvez v tržaškem zaledju. V tem pogledu niso poročila prav nič razveseljiva za Trst. Donava je vselej konkurirala Trstu, oziroma tržaški luki, ker je odvajala promet iz njegovega zaledja v druge luke, to je proti Črnemu morju. Ko bodo dogradili prekop Donava - Mena (Main) - Ren se bo njena konkurenčna moč še okrepila.
Tudi ureditev plovbe skozi Djerdap (Železna vrata) v smislu sporazuma med Jugoslavijo in Romunijo bo plovnost Donave vsekakor povečala.
Prav tako utegne izvedba načrta za gradnjo prekopa Dona-va-Odra, vsekakor v manjši meri, vplivati neugodno na promet, ki bi sicer utegnil ubrati pot čez jadranska pristanišča ter ga preusmeriti. Iz naslednjega poročila bomo videli, v kakšni fazi je pravzaprav ureditev omenjenih dveh prekopov.
BONAVA-MENA-REN
V okviru Osmih evropskih pogovorov mesta Dunaja, ki so bili te dni, so razpravljali o raznih načrtih na področju Podonavja. Prekop Ren-Main (Mena) -Donava bo verjetno v doglednem času dogotovljen; do leta 1970 bo dograjena zveza
Skoraj monopol ameriških elektronskih računskih strojev
Prodorna sila ameriškega kapitala im ameriških podjetij na evropskem trgu prihaja zlasti do izraza pri razpečevanju elektronskih računskih strojev. Skoraj ni pretirana trditev, da si bodo ameriške družbe, ako se bo nadaljeval sedanji razvoj, ustvarile dejanski monopol na evropskem trgu v tem pogledu.
Družba BuU-AlIemagne je nedavno sporočila, da je ameriška skupina General Electric podpisala z zahodnonemške tvrdko A_E.G. (Allgemeine El ek trizitatets-Gesellschaft) sporazum o prodaji elektronskih računskih strojev v Zahodni Nemčiji. Omenjena ameriška družba, ki poseduje 12 odsto delniške glavnice A.E.G., je doslej samo industrijsko sodelovala z družbo A.E.G. ter si z njo izmenjavala licence. Zdaj bo General Electric — ki je nedavno kupila precejšen del delnic v Franciji (Buli) in v Italiji (Olivetti) — skušala utrditi svoj položaj kot dobaviteljica elektronskih računskih strojev Zahodni Nemčiji, že julija lanskega leta so Združene ameriške države dobavljale Zahodni Nemčiji 70 odsto elektronskih računskih strojev.
Se pred tem sporazumom je Bull-General Electric podpisala pogodbo o sodelovanju z družbo Siemens-R.C.A. To sodelovanje gre v škodo domačih industrijskih podjetij pa tudi drugih, ki bi si hotela odpreti evropski trg.
Julija 1963 so ameriške organizacije in ustanove imele t>koli 12.000 elektronskih stro->v, medtem ko jih je bilo v ^ahodni Nemčiji 750, v Veliki Britaniji 500, v Franciji 400, v daliji 300, na Nizozemskem 120 -a v Belgiji 80. Glede na svoj kornet bi Zahodna Nemčija biorala imeti okoli 6000 takš-I!ih strojev, da bi dosegla pravo razmerje z zadevnim polo-(-"jem v Ameriki. Sicer je tre-ca priznati; da hitijo zahodnoevropske države z nabavlja-nJem računskih strojev, da bi v tem pogledu dosegle Američane. v Zahodni Nemčiji npr. £0 cd leta 1959 do začetka 1965 ^prodati a.li oddali v najem 2548 elektronskih strojev, medtem ko jih je bilo leta 1959 tam samo 94.
V zadnjem času prihaja vedno bolj v navado, da podjetja ne kupujejo elektronskih računskih strojev — očitno ker so zelo dragi — temveč jih raJši najemajo. Od strojev, ki s° v rabi v Zahodni Nemčiji, je bilo 70 do 80 odsto vzetih v najem. Vsekakor nabavljajo zahodnonemška podjetja čeda Ije hitreje računske stroje, kakor bi hotela dohiteti Ameriko. Lani se je prodaja elektronskih strojev ZDA dvignila za 17 odsto, v sedmih evropskih državah pa v istem času za 30 odsto.
po Meni do Nurnberga. Od Nurhberga do Kehlheina je v načrtu prekop v dolžini 101 kilometer s 15 zapornicami in dvema dvigalnima napravama. Ta rečna povezava med Severnim in Črnim morjem, ki bo medsebojno povezala troje nadvse važnih industrijskih področij ob omenjenih treh rekah, bo odločilno vplivala na blagovni promet.
Drugi načrt zadeva prekop med Odro in Donavo, ki sicer nikakor ni nekaj novega, saj se je načrt za ta prekop pojavil že v 17. stoletju. Njegova izvedba se je takrat izjalovila v glavnem zaradi tega, ker takratna tehnika ni bila kos terenskim težavam, v novejšem času pa* zaradi pomanjkanja sredstev. Češkoslovaški strokovnjaki so pa medtem izdelali načrt, ki upošteva tudi vodnogospodarske vidike: z napravo črpalnih postaj, zaslombnih kotlin in zbiralnih zajezitev bodo odvajali vodo na področja, na katerih primanjkuje vode. Češki strokovnjaki so predložili leta 1962 Odboru gospodarske
V torek se je pred združenim parlamentom (poslansko zbornico in senatom), ki šteje okoli 1000 članov, zaključila napeta razprava o ravnanju bivšega finančnega ministra sen. Tra-bucchija, ki je bil obtožen, da je nezakonito in proti predpi som državnega monopola, dovolil uvoz mehikanskega tobaka. Razprava, ki je več dni držala v izredni napetosti vso italijansko javnost se je zaključila razmeroma ugodno za Trabuc-chija, za katerega se je postavila vsa krščanska demokracija, (z izjemo nekaterih odsotnih parlamentarcev). S 15 glasovi večine je bila odbita resolucija, po kateri naj bi bil bivši finančni minister in pristaš krščanske demokratske stranke postavljen pred ustavno sodišče. Nasprotniki krščanskih demokratov trdijo, da je ta večina skromna in da je Trabuc-chi ušel obtožbi pred ustavnim sodiščem samo zato, ker bi bila v tem primeru potrebna absolutna večina glasov.
Mnogi ugledni italijanski publicisti obžalujejo, da je po vsej zadevi odločil parlament, torej povsem politična ustanova, medtem ko bi po njihovem mnenju katerokoli sodišče ravnalo bolj objektivno ter bi sodilo ravnanje bivšega ministra kot državnega funkcionarja in državljana ne glede na njegovo politično pripadnost. Temu nasprotno je bila vsa zadeva zapeljana na povsem politično torišče in v parlamentu so se govorniki v svojih izvajanjih o-predelili povsem po svoji politični pripadnosti ter govorili v smislu navodil političnih vodstev. Pozornost je zbudil nastop socialističnega poslanca Zappe, ki se je postavil proti Trabuc-chiju ter mu je očital, da je dovolil uvoz mehikanskega tobaka z navadnim pismom in ne z odlokom in proti mnenju monopolne uprave; poslancu Zappi je pred vsemi parlamentarci čestital podpredsednik Nenni. Dogodek je zbudil toliko večjo pozornost, ker je menda predsednik Moro v razgovoru z Nenni-jem poprej zagrozil socialistom da bo postavil na dnevni red vprašanje sodelovanja s socialisti v vladni koaliciji, ko bi socialisti šli predaleč v svojih obtožbah proti Trabucchiju.
Tudi nasprotniki priznavajo bivšemu ministru Trabucchiju, da se je pred parlamentom spretno branil in da je napravil vtis iskrenega politika, ki ni iskal lastnih koristi. Že v razgovoru, ki ga je dovolil opozicijskemu listu «Espresso», se je Trabucchi javno postavil na stališče, da sme minister ravnati tudi proti zakonskim predpisom, ako to zahtevajo izredne okoliščine. Trabucchi je pred parlamentom odločno zatrdil, da pri svojem delu ni iskal lastnih koristi, na drugi strani je po njegovem mnenju italijanska zakonodaja pomanjkljiva ter je tudi ta okornost opravičevala njegov nastop. Trabucchi je tr-
komisije za Evropo, ki obravnava vprašanja celinskih prevozov, troje variant tega načrta. Po vestnem proučevanju so se strokovnjaki končno odločili za neposredno uporabo Morave in Odre ter njune povezave po umetnem prekopu, ker je ta načrt v pogledu na stroške najugodnejši. Načrtovana trasa bo vodila po dolinah Morave in Bečve, prečkala Moravsko nižino med Karpati in gorami Jesenika in končno dosegla dolino Odre. Ta vodna pot bo dolga 280 kilometrov. Z 19 zapornicami bodo premagali višinsko razliko, ki znaša v južnem delu 140 in v severnem 84 metrov. Struga bo 50 do 80 metrov široka in najmanj- dva in pol metra globoka. Te mere so preračunane tako, da bodo po novi vodni poti lahko plule ladje do 1.500 ton. On)
V ITALIJI MANJ CESTNIH NESREČ. Od januarja do konca aprila tega leta so zabeležili v Italiji le 93.360 cestnih nesreč proti i02.797 v istem času lanskega leta, to pomeni 9,2 odsto manj.
dil, da ni zaradi njegovega ravnanja država utrpela nikakšne škode, pač pa je prihranila velike vsote. Da so pri tem podjetja, ki jih je minister pooblastil za uvoz mehikanskega tobaka in ki so bila povezana z bivšim krščansko demokratskim poslancem Carmine De Martinom (ki je medtem umrl) mnogo zaslužila — obtožba navaja 1,3 milijarde lir — so bili krivi Trabucchi j e vi podrejenci, med temi predvsem odstavljeni glavni ravnatelj monopolne uprave Cova.
Nasprotniki krščanske demokracije ugovarjajo, da nima v državi nihče pravice, niti ministri, da ravna na lastno pest mimo zakonskih predpisov. Trabucchi je po njihovem mnenju šel predaleč v uporabi svoje o-blasti. Minister Tremelloni, ki je sledil Trabucchiju, je ob svojem nastopu takoj razveljavil pooblastilo za uvoz tobaka iz Mehike. Trabucchiju so tudi o-čitali, da je dopustil, da so v pogodbi glede nabave tobaka v Mehiki zamenjali boljšo vrsto tobaka «Burley» s slabšo «Bright». Trabucchijevi zagovorniki trdijo, da ni hotel s tem omogočiti uvoznim tvrdkam, da bi več zaslužile. Njihov zaslužek je bil res večji, zguba, ki jo je utrpela država pa je bila malenkostna. Trabucchi je pred parlamentom izjavil, da je v svojem ravnanju imel vselej pred seboj splošno blaginjo državljanov. Trabucchi je v opravičilo za svoje ravnanj navedel tudi okol-nost, da je dovolil uvoz mehikanskega tobaka na podlagi poročil, da bodo domači tobačni nasadi propadli zaradi neke bolezni, ki jih je pričela napadati. Trabucchijevi nasprotniki se pa vprašujejo, zakaj je De Martino kljub temu še vedno izvažal tobak iz Italije.
V.
TEHNIČNA CIVILIZACIJA IN TURIZEM KRNITA SRBSKO GOSTOLJUBJE
Ko se z avtobusi vračam v mesto, blizu obale Save, vidim zagorela telesa kopalcev, ki se sončijo na plavajočih splavih kopališč, pritrjenih ob obalo v zelene sence topol. Na meso legajo sence poznega popoldneva ter še hitim v «kafane — v gostilne in restvracije ožjega središča. Javni lokali so se tudi v Beogradu kakor -v vsej Jugoslaviji zelo razredčili. Nekaj časa je vsem to bilo prav, doma da moški niso zapravljali po gostilnah,, in oblastem, ki so bile prva leta predane nekemu posebnemu socialističnemu puritanizmu. Zdaj, ko pa potrebuješ gostilne za turizem in domače potrebe, pa ne spraviš zlepa skupaj teh grešnih veseliščnin shajališč. Pevačice še pojejo po redkih lokalih, redkeje iz starega ganljivega repertoarja, več je odmevov iz sveta popevk V hotelih so izginile slovenske sobarice, ki so
Trst na 10. mestu
V	prvih štirih mesecih tega leta je italijanski blagovni promet po morju narasel za 13,2 odsto, a potniški je nazadoval za 4,1 odsto v primeri z odgovarjajočim razdobjem lanskega leta. Največ blaga v dovozu in odvozu so zabeležili v Genovi (19,2 odsto vsega prometa), Au-gusti (7,4 odsto), Benetkah (6,8 odsto), Ravenni (5,9 odsto), Neaplju (5,4 odsto), Cagliariju (4,9 odsto), Milazzu (4,8 odsto), La Spezii (4,7 odsto) in Savoni (4,3 odsto). Značilno je dejstvo, da je Trst v tem pogledu šele na 10. mestu. Blagovni promet čez tržaško pristanišče ie od januarja do konca aprila letos nazadoval za 9,7 odsto v primerjavi z istim časom 1964. leta (letos je znašal 1,832.047 ali 140.751 ton manj kot lani, ko so zabeležili 1,972.798 ton).
Promet po zraku v vsej Italiji se je povečal za 34,3 odsto za poštne in blagovne pošiljke, a za 10,6 odsto za potnike.
V	železniškem prometu so v prvih treh mesecih letošnjega leta zaznamovali 2,2 odsto manj blagovnih pošiljk kakor lani ob istem času in 10,7 odsto manj potnikov.
V začetku tega leta je pričela poslovati češkoslovaška trgovinska banka, ki se je pridružila že obstoječim denarnim zavodom, kakor so Državna banka za posle narodnega gospodarstva, Državna posojilnica za kmete, živnostenska banka za tuje zasebne kliente in manjša Investicijska banka. Nova trgovinska banka se ne bo 'javila samo s plačili v tujini, temveč bo tudi podpirala češkoslovaško izvozno dejavnost.
Češkoslovaška trgovinska banka ima glavnico 500 milijonov Kčs (okoli 70 milijonov do'ar-jev), ki je bila poponorna vplačana, ter razpolaga z rezervo 25 milijonov Kčs. To je selniška družba, katere delnVe >o v posesti izvoznih in industrijskih podjetij, zadrug in zavarovalnic, to je gospodarskih organizacij, ki so povezane z zunanjo trgovino.
Nova banka si prizadeva, da bi navezala poslovne zveze s tujimi bankami, nkrati je v podporo Državni banki v njenih odnosih s tujino. To področje je zelo široko, če upoštevamo, da je Državna banica doslej iz-vršila na leto okoli 300.000 op s racij s tujino po nalogu trgovinskih podjetij ter okoli milijon poravnav in podobnih kreditnih operacij.
Nova banka je pričela pošlo; vati v posebno važni razvojni fazi češkoslovaškega gospodarstva, ko so se namreč na podlagi zaključkov centralnega komiteja Češkoslovaške komunistične stranke pričela uvajati nova načela načrtovanja; prav te preosnove omogočajo ustrezen razvoj v delovanju banke doma in na tujem. Te preosnove naj bi omogočile prožnejše odnose s tujino oziroma večje
tod opravljale tudi druge posle, ostala sta še dva stara slovenska hotelska vratarja, ki s svojo domačo nemščino in tudi domačo italijanščino, gledano iz beograjske daljave uganjata kar koristno poliglotstvo v svojih vratarskih ložah. Sicer pa so Srbi postali čudovito varčni v primerjavi s predvojnimi časi. Vdrli sta med nje tehnična in dustrializacija in turizem ter pregnali staro gostoljubje, ki res ni poznalo meja — v dobrem. Seveda pa so še zmeraj neprimerno gostoljubnejši od Slovencev, da o Nemcih in Švicarjih niti ne govorimo. Po znanih beokrajskih družinah me niso več zastrupljali s črnimi kavami in ne sladkali v preobilni meri s svojim obrednim «slatkim». A vendar je bilo vse-
Sto milijonov turistov se bo letos podalo izven meja svojih držav po svetu. Mnogi izmed njih bodo šli prvič v tujino in precejšnje število izmed njih bodo mladi ljudje. Le malo število tujih turistov so bogatini. Kaj nam pove formalni dvig v številu tujih turistov? Pove nam, da je narastla povprečna blaginja med ljudmi, da je odpadel velik del formalnih omejitev in ovir preko meja, najpomembnejše pa je dejstvo, da si potovanje po svetu lahko privoščijo popolnoma nove plasti prebivalstva, ki prej niso mogle niti misliti, da bi si lahko privoščile potovanje v tujino. Potovanje po tujini je postalo dostopno tudi ljudem in družinam z zmernimi dohodki. Ljudje potujejo sedaj v veliki večini z letali in avtomobili. Ljudje imajo- sedaj raje stanovanja izven hotelov ter si iščejo letovišč vstran od dragih hotelskih in turističnih središč.
Tuji turisti čedalje bolj gledajo na cene in še celo Ameri-
razpečavanje češkoslovaških iz delkov na svetovnih trgih, češkoslovaška trgovinska tanka je ustanovila tudi lastne podružnice v državi, pa tudi v tujini namerava ustanoviti podružni ce, kjer se bo to pokazalo za koristno.
Za poslovanje nove banke se zanimajo tudi tuji denarni zavodi, ki pošiljajo svoje predstavnike na češkoslovaške, da bi se seznanili z njenim poslovanjem ter bi navezah poslov ne stike z njo.
(Iz članka ravnatelja nove banke Ludovita Kovačika).
Sovjetsko posojilo Jugoslaviji
Med zadnjim obiskom jugoslovanske delegacije v Moskvi, ki jo je vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, so bili doseženi važni uspehi, ki predstavljajo občutno olajšanje za razvoj jugoslovanskega gospodarstva. V pr vih poročilih o teh dosežkih še ni bilo konkretnih podatkov, ki pa so bili med tem časom objavljeni. Sovjetska zveza bj podelila Jugoslaviji kredit v znesku 150 milijonov rubljev, ki jih bo Jugoslavija porabila za nakup opreme. Okoli 40 mili j ono v rubljev pojde za nakup gradbenih strojev, ki bodo po trebni za graditev vodne cen trale na Donavi v smislu do govora med Jugoslavijo in Romunijo; 30 milijonov rubljev naj bi porabili za obnovo mesta Skopja, ki ga je porušil potres leta 1963. Ostali denar bi pora, bili za graditev dveh jeklarn in drugih industrijskih obratov.
ga v obilni meri in toplih pozdravov in na svidenje — želja.
ALI JE RAZLIKA MED SRBSKO IN MAKEDONSKO POKRAJINO
Nerad sem se ločil od Beograda, moram odkritosrčno priznati, ker poznam naše zanemarjene železnice, ter glavne kolodvore v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki se lahko drug drugemu norčujejo kot kotel loncu. Usmiljenja so vredni potniki, ki obletavajo okoli vlakov. V socializmu gledamo drug drugemu v lonec, kaj se v njem kuha, in gorje Beogradu, ako bi bili v njem lepši podvozi na postaji: boljše čakalnice, preglednejši peroni in vse kar spada k sodobni postaji kot na ljubljanski in zagrebški Ve-
čam, ki niso posebno pazili, koliko denarja porabijo, so postali pozorni na cene. Povprečni Američan porabi zadnja leta čedalje manj denarja.
Cenejše, in hitrejše potovanje z letali je spodrinilo potovanje po morju. Levji delež potovanj z letali opravljajo charter-leti. Od desetih potovanj preko A-tlantika jih je devet z letali.
Tuji turisti sedaj radi kampirajo, potujejo skupinsko v karavanah, mladina se seli iz enega mladinskega (feriainega) počitniškega doma v drugi. Tu risti si na j me j o čedalje bolj zasebne sobe ali pa cela stanovanja, medtem ko povpraševanje po hotelskih sobah pada. V Avstriji je bilo lani 41 odsto vseh turistov spravljenih po zasebnih sobah, v Švici 38 odsto, v Italiji 32 odsto in 27 odsto v Nemčiji.
Države ob Sredozemlju, pri toplih morjih m mili klimi so se sicer šele pred kratkim vključile v mednarodno turistično tekmovanje, toda so od vseh najbolj povečale dohodke od turizma. Posebno začudenje je zbudil dvig turizma v Jugoslaviji, Španiji in Grčiji.
Velikanski napredek španskega turizma zbuja splošno občudovanje, saj so na vrhu lestvice prekosili celo velike u-spehe Italije. Lani, leta 1934, je preplavilo Španijo 14 milijonov turistov, kar pomeni sko-ro toliko, kolikor znaša polovica vsega španskega prebivalstva. španski dohodki iz turizma so velikanski in znašajo skoraj toliko kolikor ves njen izvoz blaga v tujino.
Dohodki od turizma sicer, še rastejo v tradicionalnih turističnih državah kot npr. v Italiji, Franciji in Angliji, toda ne več tako naglo kakor doslej. Pač pa hitro raste število Italijanov, Francozov in Angležev, ki preživljajo svoje počitnice v tujini. Italijanov je dosti manj na počitnicah v- tujini, kakor pa imajo tujih turistov, medtem ko pa je že več Francozov v tujini kot pa tujcev pri njih v gosteh.
Zah. Nemčiji se je posrečilo zmanjšati vsaj za določen odstotek svoj primanjkljaj v turizmu, saj se je od 630 milijonov dolarjev v 1. 1982 zmanjšal na 548 milijonov v 1. 1964.
Tudi socialistične države skušajo s tujim turizmom zaslužiti zamenljivo valuto. L. 1964 je Bolgarija zaslužila s turizmom 20 milijonov dolarjev od 400.000 turistov, ki so prebili pri njej počitnice. Pred štirimi leti ni imela niti enega turista. Čehoslovaška se je lani povzpela na 25 milijonov dolarjev iz tujega turizma. Predvsem so Čehi določili zelo ugoden menjalni tečaj za tuje turiste.
Velikanske množice tujih turistov se prelivajo iz države v državo, toda turistični mednarodni strokovnjaki so izračunali, da še daleč ni izkoriščen velik turistični potencial industrijsko razvitih držav. V letih 1961-1962 je samo 14 miliionov Nemcev vzelo več kot pet dni počitnic. V Franciji .je samo 17 odsto Francozov šlo 1. 1963 na počitnice v tujino.
Američani so 1. 1964 porabili še zmerom 1,6 milijarde dolar jev za potovanja po tujini. Nekaj so na podlagi vladnih ukrepov omejili turistična potovanja v tujino, toda le toliko, da se niso dvignili izdatki za tuji turizem Američanov. Letos na pomlad pa se je spet dvignilo za 15 odsto število Američanov, ki so vzeli potne liste, a na letalih preko marja pa se je kar za 40-50 odsto povečalo število ameriških potnikov v primeri s prejšnjimi leti.' (Ec.)
MED DEŽELAMI VZHODNE IN ZAHODNE EVROPE
Vrednost trgovinske izmenjave med deželami članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in deželami zahodne Evrope je dosegla lansko leto rekordno višino 5.715,8 milijona dolarjev proti 5.329,6 mil. dolarjev v 1963. letu. Povečala se je za 7 odsto.
del sem, kaj me čaka in zato me ni vleklo, nič več kot legendarnega Matajevega Matijo na to postajo. Veselo so me presenetile čakalnice, ki so bile prav polne, toda mirnih dostojnih ljudi, pri marsikaterem potniku se je narodna noša borila s konfekcijo, le opanki so izgubili bitko z raznimi tovarniškimi «cipelami». A še vedno je bilo toliko posebnosti v obleki in vedenja, da sem razlikoval dobrovoljne Lale od nervozne j ših Srbijancev, suhe Šiptare od bolj plečatih Užičanov. Fred zelo preprosto garderobo sem bil vesel, da sem dobil vso prtljago v redu. Ko sem korakal k brzemu vlaku za Skopje, sem vnaprej napravil trden sklep, da se ne bom nad ničemer razburjal in to mi je v enourni operaciji, da sem prišel
Trabucchi je rešil svojo čast
Poslovanje češkoslovaške trgovinske banke
Albert | Rejec J
n::::::::::::::::::::::::::::
S POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI
Pri naših južnih bratih
«Rade Končar» sodeluje
z italijanskimi podjetji
V eni izmed zadnjih številk smo omenili, da je zagrebška tovarna »Rade Končar« prodala italijanski tovarni «Officine E-lettromeccaniche Triestine — OET» licenco za izdelavo trifaznih asinhroničnih motorjev tipa ABZd 403-3. Danes se bomo dotaknili sodelovanja tega velikega podjetja z italijansko delniško družbo Elettromecca-nica v Milanu.
Jugoslovanska elektroindustrija je od leta 1952 povečala svoje proizvode dvanajstkrat; največ.ii uspehi so bili doseženi v proizvodnji elektroopreme. Prav na tem področju je prišlo med italijanskimi in jugoslo vanskimi industrije! do pomembnih kooperantskih dogo vorov.
«Rande Končar« je eno izmed naj večjih jugoslovanskih podjetij za proizvodnjo električne opreme. Podjetje ima 12 obratov, ki so v pogonu v Zagrebu in drugih jugoslovanskih mestih ter so se specializirali v izdelovanju določenih izdelkov Proizvodni program tega velikega podjetja ob::ga naslednje izdelke:	asinhronični mo-
torji, sinhronični stroji, isto-smerni stroji, transformatorji, aparati za nizki, srednji in visoki napon, razne nizkofrekvenčne peči, cevni grelci, oprema za nuklearne inštitute itd
Izdelki «Rade Končar« se dobavljajo po raznih standardih, kakor IEC, CRI, VDS, BSS m podobno. Pod okriljem podjetja posluje tudi Elektrotehnični inštitut, ki s svojimi bogato o-premljenimi laboratoriji in s svojimi preizkuševalnimi kabi neti razvija nove proizvode, in sicer, proučuje in preiskuje ma-t .rial ter skrbi za napredek tehnologije v podjetju. Izdelki to varne «Rade Končar« so vstavljeni v vse glavne elektroenergetske objekte v Jugoslaviji, pa tudi v mnoga industrijska podjetja, v rudnike, železarne, rafinerije, ladje itd. Prav tako si proizvode te tovarne nabavlja jo tudi podjetja iz tujih držav; to je pač najbolj prepričljiv dokaz kakovosti teh izdelkov ki se obnesejo v deželah z raz ličnim podnebjem in različnimi dragimi pogoji.
Dobršen del proizvodov to varne «Rade Končar« gre v izvoz, v zadnjem času se zelo uspešno razvija sodelovanji med tovarno «Rade Končar» in raznimi italijanskimi podjetji. Takšno sodelovanje lahko da obojestranske koristne rezultate «Rade Končar« je vzpostavila sodelovanje z italijanskimi družbami v proizvodnji ladijske električne opreme, za katero se je podjetje specializiralo ter prav na tem področju dosegle pomembne rezultate; »Rad: Končar« se je specializirala tu di za elektrifikacijo železnic v Jugoslaviji. Poleg tega tovarne «Rade Končar« sodeluje pri do bavah italijanske industrije zf energetske in druge objekte v Jugoslaviji.
Da bi se še naprej uspešne razvijalo to sodelovanje, pa tu di zato, da se zboljša razpeče vanje serijskih proizvodov «Ra de Končar« v Italiji, je bile ustanovljeno mešano podjetje «Rade Končar — Elettromecca niča S.p.A.« v Milanu.
(Z.pr.p. — M.)
Sovjetsko kmetijstvo zahteva preosnove
((Selskaja žizn« zahteva tri preosnove v sovjetskem kmetijstvu :
1 Kolhozom in sovhozom naj bi omogočili, da bi lahko svoje proizvode v svojih okrajih prodajali sami; gre za pridelke, ki bi jim preostali, potem ko bi že izvršili obvezno prodajo državnim podjetjem.
2.	Njim je treba tudi priznati pravico, da si nabavijo kmetijske in industrijske potrebščine neposredno, in to po lastni volji. torej ne v količinah, ki so bile določene že vnaprej
3.	Treba je tudi menjati načelo delitve državnih podpor, ki so namenjene kmetijstvu Te bodo v bodočih petih letih zna-
do svojega ležalnika, ali kakor je pisalo v velikanskih črkah na vagonu do «couchette-cuc cette«, zelo koristilo. Morali smo divjati z vlakom že nekje mi mo Lapovega, ko smo se nekako polegli po svojih pogradih Tokrat nisem videl prijetnih ravnin okoli Svetozarevega in Paračina in niti velikega Niša, ki se je dvignil na prestol elektronskega voditelja in sem tudi prespal tisti prehod iz srbske pokrajine v makedonsko ladn-šaf, kakor znajo Rusi to lepo povedati ne da bi jih pekla njihova slovnična vest. Vedno me na tem mestu vožnje zbada radovednost, ali tista razlika med srbsko pokrajino okoli Vranja in pa planoto pod Skopsko Črno goro, koder curljajo, kadar curljajo, hudourniki po makedonski zemlji. Zbudili smo se kmalu pod Preševem pred Kumanovem po nemirnih pičlih urah spanja. V našem kupeju je najprej lzlezel na svetli hodnik pop, visok, s črno brado, primeren za bizantinskega despota na ikoni Povedal mi
šale 41 milijard rubljev. V razdobju 1962-63 je šlo več kakor polovico denarja, ki je bil namenjen za ta čas, za gradnjo gospodarskih stavb, manj kakor ena tretjina za nakup orodja in samo 16 do 17 odsto za graditev stanovanj in socialnih naprav. Takšna delitev prav malo upošteva življenjske in delovne razmere, v katerih živi kmečko prebivalstvo
Omenjeni list nadalje nagla-ša, da zahtevajo uresničenje teh predlogov ((Objektivni zakoni gospodarstva« ; zanemarjanje teh je. dovedlo do mrtvila v kmetijstvu. To je imelo za posledico velike težave v preskrbi s hrano. »Selskaja žizn« zaključuje z ugotovitvijo, da je treba na novo proučiti odnose med kmetijstvom in industrijo. Posvetiti je treba tudi pozornost oblikovanju cen kmetijskih pridelkov po zakonu ponudbe in povpraševanja.
MED AVSTRIJO
IN SOVJETSKO ZVEZO
Avstrijski minister za trgovino Bock je te dni podpisal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom trgovinski sporazum, ki bo urejal blagovno izmen lavo med obema deželama v letih 1965-1970. Avstrijci bodo izvažali v Sovjetsko zvezo zlasti industrijsko opremo. valjane železarske izdelke, tekstilne proizvode, obutev, papir za izdelovanje cigaret in živino za rejo, nabavljali pa bodo pri Sovjetih prvenstveno premog in koks, petrolej, železovo rudo. kemikalije, bombaž in pičo.
ncise
111
aenoe
Kaj nas žene na pot
Potovanje — izvrstna telovadba za telo in duha, pa naj bo človek mlad ali star' Mislim, da sem že pisal o slovitem pariškem zdravniku, ki je betežnim, ko so prihajali k njemu z vsemi možnimi tožbami nad duševnimi in telesnimi težavami, a jim prave organske bolezni ni mogel odkriti, priporočil vsaj krajše potovanje z vlakom Pariz-Lyon, vsekakor nekaj daljše kakor od Litije do Čateža.
cčutim se kakor prenovljeno, » se hvali kaj rada gospa svoji prijateljici po nedeljskem izletu, še posebno, ako ta nima avtomobila.
Nekaj res mora biti koristnega za telo in dušo na potovanju. Mislite, da bi se sicer ljudje mučili s prenašanjem težkih kovčkov, se potili in tlačili po avtobusih in vlakih prav v najhujši vročini, kakor da bi bili res obsojeni prenašati zadah svojega in sopotnikovega znoja? Da bi vse leto stavili na stran po nekaj lir in se odpovedali marsikateri zabavi zato, da bi si v sezoni lahko privoščili daljši izlet, ko bi z njim ne bilo povezanega nekaj koristnega za obe plati njihove narave?
Že Rimljani so rekli: «ln motu est vita.» Ne samo, da nepremičnost uleni telo, potovanje je tudi za duha pravi električni šok, seveda ako Lahko presekaš in vse skrbi pustiš za sabo doma. Ali se ti včasih ne zazdi, da je tvoje stanovanje kar nabito s tvojim tuhtanjem, kako se boš izvlekel iz te ali druge zadrege. Kakor, da se moraš otresti pretesnega zidovja, ki se je že nasrkalo tvojih skrbi in duševnih muk!
Zdravniki in dušeslovci priporočajo daljša potovanja Ta prinašajo več novega, več doživljajev in sprememb, da lahko zaživiš v novem okolju V njem, v teh kontrastih lažje presodiš samega sebe. Nekateri svetovalci gredo celo tako daleč, da priporočajo vsaj branje o daljših potovanjih, če H razmere ne dovoljujejo resničnega potovanja... Tako je poskrbljeno, vidite, tudi za reveže. Že samo takšno čtivo te bo razvedrilo. Ni torer vse v denarju, sicer imamo tudi «av-tostop». Tisti, ki ne vedo, kaj je to, so seveda že prestari za ta nasvet.
Ker smo že pri nasvetih in priporočilih: če si hočeš na poti res tudi duha odpočiti, predaj se vetrovom... Ne muči se preveč z načrtovanjem za pot, sicer se te poloti prava popotna mrzlica. Ne zahtevaj preveč, ne bodi zbirčen, ne zahtevaj na tujem hrane, kakor jo imaš doma, «jej čim vet surovega«... tudi to priporočajo. Tako si že pripravljen za kam-ping, kjer boš podnevi in ponoči v neposrednem stiku z naravo. Seveda je drugo vprašanje, kaj bo imel od tebe turizem in v kateri predalček te bo spravil devizni skrutinator v svoji kartoteki, ako ostaneš pri surovi hrani in v kam-pingu. Zapomni si dobro, v njegovih registrih nekaj šte-ješ samo kot poosebljena de-viza, kot človek prav nič.
(Nadaljevanje na 2. strani)
— Ib —
Stran 2
USB
• SESTANEK SARAGAT - DE GAULLE BREZ USPEHA. Sestanek med predsednikoma Italije in Francije Saragatom in de Gaullom v Courmayeurju ni prinesel nikakšnega razčiščenja glede krize v Evropski gospodarski skupnosti. Najprej sta se sestala samo predsednika, katerih razgovor je trajal 45 minut. Nato sta se jima pridružila zunanja ministra Fan-fani in Couve de Murville. Pariški «Le Monde* ugotavlja, da je bil italijanski tisk razočaran nad rezultatom tega sestanka. Pripomogel je samo k temu, da je prenehala ostra polemika med italijanskim in francoskim tiskom.
• PAPEŽ POZDRAVIL SESTANEK SARAGAT . DE GAULLE Po otvoritvi cestnega predora skozi Mont Blanc sta se v Cour-mayeurju sestala predsednik italijanske republike G. Saragat in predsednik francoske republike de Gaulle. Ob tej priložnosti je papež Pavel VI poslal predsednikoma brzojavko. V njej pravi, da bo v duhu prisoten otvoritvi predora, ki odpira nove socialne gospodarske in turistične perspektive, ter izraža željo, da bi predor, ki je plod složnega in sporazumnega dela, služil miru med narodi.
GRŠKA MONARHIJA V NEVARNOSTI. Nasprotniki monarhije obtožujejo grškega kralja Konstantina, da je izval krizo vlade in zahteval odstop dosedanjega predsednika Papar.dreu-ja, češ da je ta nasprotnik sedanjega ustavnega ustroja (monarhije) in da se veže z grškimi komunisti. Kralj je zaupal nalog za sestavo nove vlade Atha-nassijadisu Novasu, ki ga Pa-pandreujovi pristaši smatrajo za desničarja in nasprotnika prave demokracije, že po odstopu Pa-pandreuja je prišlo do burnih demonstracij atenskih študentov proti ravnanju kralja. Demonstracije so se ponovile v sredo ter so bile še burne j še kot prve. Udeležilo se jih je 5000 študentov. Pri tem je bilo okoli 100 ranjenih, medtem ko je eden zgubil življenje.
• NAMESTO STEVENSONA GOLDBERG PRI OZN. Za naslednika ameriškega delegata pri OZN Adlaja Stevensona, ki ga je sredi Londona zadela srčna kap. je predsednik Johnson imenoval Arthura Goldberga. Ta je bil minister dela v Kenndy-jevi vladi ter je od leta 1962 član najvišjega sodišča. V diplomatski službi ni bil. Rodil se je v Chicagu leta 1908, in sicer v židovski družini, ki se je konec prejšnjega stoletja Preselila v Ameriko iz Rusije. Tudi on je pristaš demokratične stranke, kakor je bil Stevenson. V svoji mladosti ie živel v slabih gmotnih razmerah ter se je na univerzi sam preživljal. Postal ie odvetnik železarskega sindikata in pozneje skupne delavske zveze AFL-CIO.
MEDNARODNA TRGOVINA
STEWART POJDE V MOSKVO. Angleški zunanji minister Stevvart namerava v kratkem odpotovati v Sovjetsko zvezo. V sredo je sovjetski poslanik v Londonu Soldatov izročil angleškemu ministrskemu predsedniku VVilsonu posebno poslanico. Njena vsebina ni znana. Poročevalske agencije domnevajo, da gre za izmenjavo obiskov med Wilsonom in Kosiginom. Wilson naj bi obiskal Moskvo, Kosigin pa bi prispel v London.
•	BEN BELA JE ŽIV IN ZDRAV. Glasnik nove alžirske vlade je izjavil, da lepo ravnajo z bivšim predsednikom alžirske vlade Ahmedom Ben Belo. O Ben Beli krožijo razni glasovi vendar se zanj bolj zanimajo v inozemstvu, kakor poroča dopisnik pariškega «Le Monde», kakor doma, kjer so bolj zaskrbljeni za politiko nove vlade Glasnik alžirske vlade je dodal, da bo vlada pravočasno obvestili^ javnost o sklepu, da se Ait Anmed osvobodi. Kakor znano, je bil bivši vodja socialistične fronte obsojen na smrt, a ga je Ben Bela pomilostil.
•	PROTI «APARTHEIDU)) IN ZA PRAVICE MANJŠIN. Gospodarski in socialni svet Organizacije združenih narodov je na svojem zasedanju v Ženevi v posebni resoluciji obsodil politiko «apartheida» v Južni Afriki, ki ne priznava črncem dr-žavljanjske enakopravnosti; politika «apartheida» krši pravice človeka in osnovno svobodo. Gospodarski in socialni svet je mnenja, da bi morala vse države s posebnimi zakoni preprečiti vsako plemensko razločevanje (diskriminacijo) ter zaščititi politične gospodarske, socialne in kulturne pravice manjšin.
•	AMERIŠKO - NEMŠKO SODELOVANJE V VESOLJU. Na petem kongresu za proučevanje vesolja v Muenchenu je predsed nik Hans Lenz, zvezni minister za znanstveno raziskovanje sporočil, da je bil 17. julija med ameriško ustanovo N.A.S.A. in zahodnonemškim zveznim ministrstvom za raziskovanje dosežen sporazum o sodelovanju. Po tem sporazumu bodo leta 1968 v Kaliforniji z ameriško nosilno raketo «Scout» izstrelili zahodnonemški satelit. Minister Lenz je pripomnil, da ne gre za tekmovanje s Sovjetsko zvezo in Ameriko, pač pa za sodelovanje pri proučevanju vesolja. Podobne sporazume je N.A.S.A sklenila že s Kanado, Veliko Britanijo in Francijo. N.A.S.A financira izdelavo satelitov s sodelovanjem tujih znanstvenikov, ki morajo sami zgraditi satelit.
Pred celovškim velesejmom
Priprave za letošnji celovški velesejem se bodo v kratkem zaključile. Jutri (24 t. m.) bo v Celovcu že tiskovna konferenca, ki jo je napovedala uprava velesejma. To bo že 14. avstrijski lesni sejem v Celovcu. Z lesnim sejmom so združene tudi razstave drugega blaga, tako, da dobiva sejem poleg specializirane prireditve tudi obeležje splošnega vzorčnega sejma.
že danes lahko navedemo nekaj podatkov o jugoslovanski udeležbi na letošnjem celovškem sejmu. Ta sejem spada med tiste, glede katerih imata Avstrija in Jugoslavija poseben sejemski dogovor, ki predvideva priložnostno izmenjavo blaga v vrednosti 16 milijonov šilingov v vsaki smeri (izvoz in uvoz). Na celovškem sejmu sodelujejo predvsem podjetja iz Slovenije in Hrvatske. jugoslovansko udeležbo organizira Gospodarska zbornica Slovenije, ki je zaupala nalogo da uredi kolektivno razstavo y jugoslovanskem paviljonu, podjetju «Exoortproiekt» iz Ljubljane. (Fo naročilu teka po. djetja- bo poskrbel za ureditev paviljona inž. Škerlavaj).
Jugoslovani bodo s svojo udeležbo dali poudarek predvsem pohištvu prav zato, ker gre pretežno za specializiran sejem. Poleg raznih podjetij, ki bodo razstavljala na sejmu, bo luka-Kcper s svojo razstavo opozarjala avstrijske špediterje na u-gcdnosti, ki jih je deležno avstrijsko blago v tranzitu čez Koper.
Na letošnjem celovškem velesejmu bodo razstvl.jala naslednja slovenska podjetja: Kerni j a-Imrex (Ljubljana), Tovarna e-majlirane posode (Celie), Sloveni) a-šport (Ljubljana), Lovska zadruga «Lovec» (Ljubljana), «Dom» (domača obrt —Ljubljana), «Koteks-Tobus» (usniarski izdelki — Ljubljana), «Meblo» (pohištvo — Nova Gorica). «Ja-vor» pohištvo — Pivka), »Pomurka* (weekend Iršiča — Murska sobota), »Slovenijales* (pohištvo Ljubliana), »Jugotekstil-Im-nex» (Ljubljana). «Frehrara» (Ljubljana), «Medex» (LjubUa-na), «S'oveniia sadje* (LiubHa-na), »Slovenija vi^o» (Ljubljana) in «Vina.g» (Maribor). Turistična zveza Slovenije bo raznimi slikami in prospekti poskrbela za turistično propagando.
Poleg omenjenih pod j etn iz Slovenije bo razstavljalo svo'a izdelke še 17 hrvatskih podjetij.
pomogli k slovesu mednarodnega vinskega sejma v Ljubi lani Kakor rečeno, gre za mednarodno komisijo, kar pomeni, da je sestavljena iz vinskih strokovnjakov, ki prihajajo v Ljubljano iz najrazličnejših držav, ne samo evropskih, temveč tudi prekomorskih. V tej komisiji bodo po dosedanjih prijavah vinski strokovnjaki — univerzitetni profesorji in ljudje iz samega vinarstva — iz Amerike, Vzhodne Nemčije, Francije, Bolgarije, Grčije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Poljske, Romunije, Italije (cav. uff. Ste-iano Zaccone iz Združenja italijanskih ocenjevalcev vin) in Jugoslavije (J. Levanič, enolog iz .Ljubljane; inž. M. Miladinovič, enolog iz Svetozareva; inž. M. Nikolič, vinski kletar agrokombinata «Jasinje» v Slavonskem brodu; predsednik komisije bo prof. inž. M. Veselič, predstojnik Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo pri biotehnični fakulteti v Ljubljani.
Naše vinogradnike in kletarje opozarjamo tudi na okolnost, da ne gre samo za razstavo vin in žganih pijač, temveč da na vinskem mednarodnem sejmu razstavljajo svoje izdelke tudi proizvajalci sodobne opreme in vseh naprav za moderno vinograd,ništva in kletarstvo.
NOVI RAVNATELJ
DUNAJSKEGA VELESEJMA
Uprava dunajskega velesejma sporoča, da je bil za novega ravnatelja imenovan Hans Sa-liger, ker je bil dosedanji ravnatelj Bruno Marek izvoljen za dunajskega župana. Dunajski velesejem je organiziran kot delniška družba (Wiener Messe — A. G.)
POLJSKA PREDLAGA
Zlato ali zamenljiva valuta v izmenjavi med vzhodnimi državami
. Mednarodni sloves vinskega sejma
Čeprav bo letošnji mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani šele od 27. avg. do 5 senr, bo mednarodna ocenjevalna komisija pričela s pokušnjo ir; ocenjevanjem vin že te dnu Za svoje odgovorno delo pouebuje namreč precej časa. Prav sestava te ocenjevalne mednarodne komisije in njeno objektivno delo sta v veliki meri pri-
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladia «Bled» je 17. t.m. odplula iz Kopra na Reko. Ladja «Besna» pripluje 27. t.m. v Temo, nakar bo nadaljevala plovbo proti Lagosu. »Bohinj» je pristala 17. t.m. na Reki, od koder je odpotovala proti Benetkam in Trstu. «Pohorje« je zapustila 18. t.m. Abidjan, namenjena proti jadranskim pristaniščem. Zelengora« je zasidrana v Trstu, prav tako »Bovec«. »Ljubljana« pristane 27. t.m. v Genovi, nakar bo odplula na Jadran (31. t.m.).
NAPODEDANE LADJE
JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje-Severna Amerika: »Viševica« 21. julija,
Amenfcti.-/hi6ovec» ali »Ljubljana« konec julija/v začetku avgusta;
Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Bratstvo« 20. julija, »Frano Supilo« 28. julija;
Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: »Risnjak« konec julija;
Proga Jadransko morje-Perzij-ski zaliv: »Uljanik« 23 /26. julija, »Korana« 27. julija«;
Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Dinara« 26. julija;
Na podlagi pisanja poljskega lista «Zyoie Warszwy» prihajajo v londonskih krogih do zaključka, da izvajajo Poljska in vzhodnoevropske države na Sovjetsko zvezo pritisk, da bi v obračunavanje poravnave medsebojne trgovine med državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč uvedli zlato ali zamenljivo valuto. Kaže, da se v Moskvi ne navdušujejo posebno za ta predlog, ker se bojijo, da bi njegova izvedba omogočila Poljski in drugim vzhodnoevropskim državam kupovanje nabav blaga v zahodnih državah namesto pri sovjetskih izvoznih podjetjih. Do konca leta 1963 so bile valute vzhodnoevropskih dr. žav povsem nezamenljive, zato je morala- biti trgovinska izmenjava med obema posameznima državama uravnovešena, kar nomeni, da je bila bilanca te izmenjave v ravnovesju; ta o-mejitev je omejevala razvoj medsebojne izmenjave.
Leta 1933 ie bila ustanovljena Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje, ki nai bi obnemogla tem težavam. Ta banka omogoča izravnavo kreditov in primanjkljaja v trgovini med vzhodnimi državami, in sicer s prenosnimi rublji. Praktično pomeni to. da ie valuta ene izmed vzhodnih držav zamenljiva za valuto druge vzhodnoevropske države, in to s posredovanjem rublja. Banka je pričela uoslovati lansko leto.
. Sodeč po pisan iu omenienega poljskega lista «Zycie Warsza-wy», niso doseženi rezultati povsem zadovoljivi. List trdi, da je bil ta sistem multilateralnega (večstranskega) klirir-ga doslej čisto formalne in tehnične narave. Dejansko se kliring ni izvajal. pač na so si posamezne države morale prizadevati, da ostane njihova medsebojna trgovina v ravnovesju.
Poljski list predlaga naj bi banko pooblastili, da del vlog zamenja v zlato. To bi olajševalo članicam Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, da ku-r;i0 več bla-ga izven držav Sveta: to bi bilo možno zlasti državam. katerih izvoz je večji kakor uvoz.
Praktično bi to pomenilo, da bi Sovjetska zveza tudi Poljski in ostalim državam Sveta omogočila nakupovanje blaga v zahodnih državah z denarjem, ki so si ga zaslužile z zamenjavo s Sovjetsko zvezo. Poljski list pripominja k temu svojemu predlogu, da so zani tudi nekatere druge države članice Sveta. Sovjetska zveza še rt zavzela javnega stališča glede tega poljskega predloga.
Nova pogodba med Italijo in Poljsko
Minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella je pretekli teden v Varšavi podpisal pogodbo o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju med Italijo in Poljsko.
Poročevalec obveščevalne agencija «Ansa) pripominja, da gre za prvo pogodbo, ki jo je Italija podpisala z eno izmed vzhodnoevropskih držav. Nova pogodba bo omogočila razširitev gospodarskih odnosov med obema državama. V zadnjih dveh letih se je izmenjava med njima povečala ter je njena vrednost lani dosegla okoli 53 milijard lir. Italijanski primanjkljaj se je od leta 1963 do 1964 dvignil od 10 na 13 milijard, vendar se bo znižal glede na napovedane nakupe industrijske opreme s strani Poljske.
V zadnjem času napreduje izvoz italijanskih vlaken in u-metnega prediva, kakor tudi plastičnih mas. Italija na drugi strani uvaža iz Poljske zlasti konje, govejo živino, meso in kemične proizvode.
Poljska obveščevalna agencija «PAP» poroča, da se je vrednost polj sko-it ali j anske izmenjave v desetih letih dvignila od 74 milijonov na 340 milijonov zlatov. Med zahodnimi državami je Italija zavzela četrto mesto (za Veliko Brtanijo, ZDA in Zahodno Nemo.-jo) v trgovini zunanji trgovini Poljske.
Poljska na levantskem sejmu
Na 29. levantskem sejmu v Bariju (od 7. do 20. septembra), bo sodelovala tudi Poljska. Uradno j0 bodo zastopale številne državne ustanove za izvoz in trgovino s tujino na splošno. Udeležba Poljske na levantskem sejmu bo gotovo v dobri meri' pripomogla k povečanju trgovinske izmenjave med obema deželama, posebno, ako upoštevamo. da s-e ta v zadnjih letih prav lepo odvija.
Poljska uvaža iz Italije prvenstveno suho sadje (zlasti mandeljne), vino, vermut, predivo iz umetnih vlaken, sintetična vlak. na, končne železarske proizvode, ležale, električni material, orodne stroje in plastične mase. dobavlja na v Italijo rude, porcelan, okrasje za božična drevesca, električne motorje in izdelke iz litega železa ter jekla. Lansko leto so uvozili Italijani iz Poljske za 33 milijard lir blaga (nekoliko manj kot prejšnje leto), izvozili na so vanjo blago v vrednosti 19 5 mrde lir, tako se je leto zaključilo s primanjkljajem nad 14 milijard lir v italijanski bilanci.
Koper v pristaniškem sistemu sev. Jadrana
AMERIŠKO OLJE ZA JUGOSLAVIJO
Združene ameriške države so prodale Jugoslaviji 25.000 ton jedilnega olja in 20.000 ton bombaža na osnovi znanega načrta »Hrana za mir«. Jugoslovani bodo plačali to blago v 12 letih, začenši 2 leti po izročitvi blaga. Tozadevni sporazum je bil podpisan v Beogradu.
Lani je luka Koper dosegla
699.000	ton prometa, od tega
543.000	ton v jugoslovanskem izvozu in uvozu, 123.000 ton v tranzitu za druge zaledne države in 33.000 ton v domačem obalnem prometu. V prvih petih mesecih se je skupni promet povečal nasproti istemu razdobju lanskega leta za 360.000 ton (7 odsto), pri čemer so o-stali izvozni in uvozni promet na približno isti ravni, zmanjšal se lokalni promet, tranzit pa se je povečal za 28 odsto.
Odkar je bila zgrajena v Kopru nova obala za oceanske ladje, se je mednarodni promet blaga v luki neprestano dvigal. Leta 1960 je znašal 123.000 ton, 1963 pa je bil že petkrat večji. Od tedaj je počasnejši, ker je dosegel že tako stopnjo, da ga ni mogoče bistveno povečati brez normalne železniške zveze luke z zaledjem. Gradnja železniškega priključka bi morala biti končana v prihodnjem letu, ni pa izključeno, da jo bo treba podaljšati zaradi splošnega skrčenja investicij. Dosedanji nagel razvoj luke in struktura prometa kažejo, da so v jugoslovanskem prometnem položaju objektivni razlogi, ki to pospešujejo.
OKOLI 60 ODSTO
JUGOSLOVANSKEGA
PROMETA
ČEZ SEVERNI JADRAN
Jugoslavija ima šest večjih luk (Koper. Reka, Šibenik, Split. Ploče in Dubrovnik), ki posredujejo zunanjetrgovinski promet. Ko bo zgrajena na jugu še luka Bar, bo luški sistem popolnoma pokril potrebe jugoslovanskega nrometa z morjem. Z normalizaciio proge Sarajevo-Floče, ki j e sedaj posnešeno v teku, s perspektivno ureditvijo Kninskega vozlišča in z gradnjo proge Beograd-Bar bo ta sistem tudi ustrezno povezan z zaledjem. Predvidevajo pa, da zaradi novih luk in transverzalnih prog na jugu države ne bodo nastali pomembneži premiki sedanje splošne prometne namerjenosti. ker bodo južne luke v glavnem prevzele rastoče potrebe Bosne, Sandžaka, jugozahodne Srbije in ostalih južnih predelov Jugoslavije, ki se vedno bolj odpirajo mednarodnemu prometu.
Danes odpade od mednarodnega prometa jugoslovanskih luk 60 odsto na severni Jadran. To ni posledica določene prometne politike, ampak naravnega položaja posameznih luk. Najbolj ugodne poti s savsko podonavskega bazena, ki je hrbtenica jugoslovanskega gospodarskega in zato tudi njegovega prometnega sistema, potekajo na mori e čez Gorski Kotar ter čez Postojnska vrata.
Mednarodni luški promet (vključen tudi tranzit) je v Jugoslaviji v zadnjih desetih letih zelo naglo naraščal. Leta 1954 je znašal 4,1 milijonov ton, 1963. leta pa že 10 milijonov ton kar pomeni povečanje za 144 odsto. Pri tem je znašal promet na severnem Jadranu v istih letih 2,4 milijonov ton oziroma
Boj za zahodnoevropski trg
Sami Američani svetujejo koncentracijo evropskih podjetij
«Mondo Economico» je ponatisnil iz biltena »International Management«, ki ga izdaja skupina McGraw-Hill, zanimive podatke o koncentraciji poslovne sile na svetu.
Marij kakor dva odstotka vseh družb na Zahodu nadzira 70 do 80 odsto svetovnega poslovnega prometa. V Združenih ameriških državah je v rokah 3500 družb, ki predstavljajo samo en odstotek ameriških industrijskih družb, 70 do 80 od sto vsega poslovnega prometa v ZDA.
V drugih državah — razen Združenih ameriških držav in Kanade — nadzira 17.137 podjetij, to je komaj 1,5 odsto vseh industrijskih družb v teh deželah, prav toliko poslovnega prometa. To so podatki, ki jih je zbrala skupina McGraw-Hill med svojim poizvedovanjem v 152 deželah, ki je trajalo 30 mesecev. V sami zahodni Evropi je položaj naslednji: v Veliki Britaniji je 75 odsto poslovnega prometa pod nadzorstvom 1322 družb: v Zahodni Nemčiji je prav toliko prometa v rokah 1353 družb;
v Franciji v rokah 936 družb; v Italiji v rokah 693 družb; na Nizozemskem v rokah 236 družb;
v Belgiji 231 družb.
V svojem poročilu iz Muen-chena se pariška »LTnforma-tion» bavi s prodiranjem a-meriških podjetij na evropski trg in z življenjskim bojem evropskih podjetij za obstanek; saj ni dvoma, da se evropska razmeroma majhna podjetja le veliko težavo upirajo prodiranju velikih ameriških družb na evropski trg. Spričo premajhnega obsega evropska podjetja na vzdržijo konkurence a-meriških velikanov. To vpraša nje bo toliko težje v trenutku, ko bodo še zmanjšana carinska zaščita.
List primerja obseg največjih evropskih podjetij z ameriškimi. «Volkwagenwerk» n. pr. ki
komaj desetino poslov ameriške družbe «General Motors». Njeni skupni posli dosežejo komaj dobiček te ameriške družbe. Drugi primer: «General E-lectric» doseže letno trikrat več prometa kakor zahodnonemška družba «Siemens», njen promet prekaša promet petih največjih družb, ki se na Evropskem skupnem tržišču bavi j o s proizvodnjo elektrotehnične opreme. Od 30 največjih industrijskih podjetij na svetu je 24 ameriških. V tej skupini lahko nastopi Evropa samo z družbami »Shell«, »Unilever«, »British Petroleum«, »Nestle« in angleška kemična skupina «ICI», Zaman iščemo med njimi katerokoli francosko, italijansko ali nemško družbo.
Seveda so se velike ameriške družbe lahko razvile v takšnem obsegu, ker imajo prostran domač trg. Toda zdaj, ko se utrjuje Evropska gospodarska skup. nost, nastaja tudi velik trg, ki se lahko primerja z ameriškim. Upravičeno pravijo Američani, da je sicer res, da nastaja v Evropi velik trg, toda na tem na-
, stopajo razmeroma majhna ev ropska podjetja. V resnici je izmed tisoč velikih ameriških družb 700 ustanovilo svoje podružnice v Evropi, in sicer okoli polovico v zadnjih treh letih.
«New York Timesu je nedavno naglasil, da je v interesu Evrope pa tudi Združenih ameriških držav, da se evropska podjetja koncentrirajo, da lahko postanejo bolj učinkovita. Tako bi lahko ZDA ohranile svoje dolarje, Evropa pa svoja podjetja. V modernem gospodarstvu nastopata dva značilna pojava: koncentracija podjetij in razdelitev kapitala na čim večje število lastnikov. Samo koncentracija dopušča velike izdatke za raziskovanje; s tem ni rečeno, da morajo manjša podjetja popolnoma izginiti.
V Zahodni Nemčiji se je število majhnih in srednjih podjetij pomnožilo. Na električnem področju npr. je bilo pred drugo vojno na ozemlju sedanje Zahodne Nemčije okoli 1000 tvrdk, danes jih je 1400, med temi okoli 1200 majhnih in srednjih.
Pri naših južnih bratih
(Nadaljevanje s 1. strani)
človekov ura ne miruje
RIBE SE HRANIJO Z RIŽEM
Take ribe, ki se hranijo z rižem, so v velikih tropih odkrili Vzhodnem Pakistanu v reki Shahbazpur. Trope je prvi opazil Gudjon Ulugason, islandski ribiški strokovnjak, ki se je mudil v Pakistanu tri leta kot odposlanec Organizacije FAO. Na eni sami točki reke so z vla-čilno mrežo ujeli v petih minutah pet ton rib, ki so tehtale od enega do 43 funtov. Ta riba, ki jo imenujejo v Vzhodnem Pakistanu in Vzhodni Indiji «pa-ngas», se hrani z rižem. Spričo tega ima ta vrsta rib izredno čisto in okusno meso. Riž odplavlja voda iz riževih polj ob bregovih Gangesa in Brah-maputre v reko Shahbazpur, sodi med naj večja nemška pod-1 kjer se nabira v podvodnih vo-jetja po svojih poslih, doseže I tlinah.	(n)	•
VOLNA, KI SE NE UMAŽE
Skupini ameriških znanstvenikov se je posrečilo izdelati volno, ki oddaja nesnago in u-mazanost. To so povedali ti znanstveniki iz San Francisca na III. mednarodnem kongresu za raziskavanje volne, ki se ie sestal v Parizu in ki se ga udeležujejo strokovnjaki iz 25 držav. Napovedujejo, da bo nova tehnika že v dveh ali treh letih na veliko zajela vso industrijo volne. Po novem ameriškem postopku obdajo volno s sintetično prevleko, ki odbija vodo in olje, ne da bi volna s tem izgubila zaželene lastnosti. Iz tako predelane volne je mogoče odstraniti nesnago, vodo in olie ne da bi ostali na volni madeži.
(n)
je, da potuje v Končanih na znanem ražarskem podolju, še to me je skrbelo, kako imajo ob nekoč krvavi Bregalnici obmejni promet z Bolgarijo. Pohvalil se je, da se z lahkoto obiskujejo s potnimi listi in da niso več odvisni samo od letnih množičnih srečanj na bol garsko-j ugoslovanski meji. Nisem ga upal pobarati, ali je makedonski ali srbski pop; ker je bil po zunanjosti videti kot srbski pop in mi tudi ni znano, ali imajo Makedonci kaj naraščaja po svojih bogoslovjih. Nato se je iz sence izluščil komercialni direktor tovarne hladilnikov iz Bitole, ki se je vračal s pomladanskega velesejma v Zagrebu. Ni bil zadovoljen s kupčijo in je ponavljal že vsem znano modrost o preštevilnih velesejmih in razstavah. Nato so se nagnetli še razni drugi sopotniki, večinoma ljudje iz poslovnih krogov. Kdo bi pa se šel turista v pozni pomladi, čeprav je takrat Makedonija najlepša.
Polagoma smo se razvrstili v umivalnici pri običajni pičli vodi, ki jo delajo na voljo železnice po vsem svetu. Medtem smo se že ustavili na postaji Kumanovem in gledali niz-dol v zeleno kotlino, ki jo je novo Kumanovo že napolnilo raznimi tovarnami in novimi naselji. Medtem so že prilezle iz sosednjega kupeja tudi ženske. Tam je bila noč še bolj nemima, preden so vse pospa-le in si uredile svoja ležišča in zadržale v sebi kritičnost in zahtevnost do drugih in željo po pogovorih pozno v noč. Vagon se je napolnil z ljudmi, ki so otresali spanec in skrivali jutranjo sitnost. Bili smo vsi mestni ljudje, in zame toliko bolj zanimivi, ker so bili prav vsi iz najjužnejših pokrajin države. Prevladovala je makedon-ščina.
PRISPELI SMO V SKOPJE
Skopjanci so mirno govorili o svojih drobnih poslih in vzbujali videz, kakor da so iz mesta, ki ni nič motilo njegov normalni razvoj. Pred nami se je začelo razgrinjati skopsko polje, ki so se na njem -raztegali veliki sadovnjaki in obširna žitna
polja. Videlo se je, da ga obdelujejo s kmetijskimi stroji in je vsa ravnina obdelana po enem izmed kmetijskih kombinatov. Nikjer nisem tod mogel opaziti bivolov, da bi se valjali z užitkom v mlakah, a kmalu nato so bleščeče, nove tovarne kazale, da smo ne sicer v skopskih predmestjih, ampak v srcu Skopja, ker so sedaj glavna naselja na robu a samo središče mesta je posejano s travo in je tako postalo zeleno predmestje. Ustavili smo se prav v bližini starega glavnega postajnega poslopja, ki je bilo tik pred vojno novo. Ni prestalo strahotne preizkušnje potresa. Težke železno betonske plasti so kakor nevarne snežne opasti vesele nad našo glavo. Vse so daleč na okoli očistili ruševin, le železniško postajno poslopje kakor nekak spomenik kaže na strašno silo potresa. Dve, tri barake skrbijo, da se redno razvija promet, čakalnice so mali parki okoli postaje. Klima je tu sončna, poleti še preveč in gre v glavnem za to, kam skloniš svojo glavo pred pripeko.
(Dalje sledi)
6,0 milijonov ton, ali 150 odsto več. Pričakujejo, da se bo ta razvoj nadaljeval tudi v prihodnje, morda s še večjo dinamiko, glede na to, da Jugoslavija pospešuje gospodarske stike s čezmorskimi deželami, zlasti z afriškimi in azijskimi.
Pri tem pa ima jugoslovansko gospodarstvo težave, ki jih imajo tudi truge sredozemske dežele,to je, da so luke in njihove zveze zaostale za potrebami prometa, če se omejimo na Italijo, naletimo na ta problem zlasti v Genovi in Penetkah. Povsod zahtevajo posredovanje države, da se odpravi stanje, ki prinaša občutno škodo trgovini. Zaostajati za razvojem drugih luk, zlasti onih na severu Evrope, pomeni zmanjševati zaradi večjih prevoznih stroškov konkurenčno sposobnost domače zunanje trgovine in se odrekati domačim zvezam z drugimi morji.
ZA POVEČANJE
ZMOGLJIVOSTI PRISTANIŠČ
V povojnih letih je bila glavna skrb Jugoslavije posvečena lukam južnega in srednjega Jadrana, ker je bilo treba ustvariti prometne pogoje, da odpravijo gospodarska nesorazmerja med razvitimi in nerazvitimi področji. Največ sredstev je bilo vloženih za gradnjo novih luk v Pločah in Baru ter za povečanje zmogljivosti Šibenika, Splita in Dubrovnika. Med investicije, ki so bile vložene za boljšo povezavo s severnim Jadranom spadajo elektrifikacija proge Zagreb-Reka, ki bo kmalu končana, modernizacija ceste čez Gorski Kotar do Reke ter modernizacija in delna novogradnja ceste Ljublj ana-Koper. S tem pa še ni bil rešen problem bolj ekonomičnega in hitrejšega prevoza na sevrni Jadran, ker so v lukah, kjer se stikata pomorski in kopni transport. zmogljivosti ostale skoraj iste kot pred 20 leti. Pri tem ne gre samo za dolžine operativnih obal in površino skladišč, ampak predvsem za kvalitetne spremembe, ki jih zahtevata sodoben razvoj tehnike pomorskega transporta in manipulacije blaga v lukah. Problem je v tem, da se usposobijo luke za sprejem velikih ladij, zagotovijo hitro in cenejšo odpremo množičnih pošiljk in o-mogečijo, da bi luke opravljale poleg prometne tudi industrijsko funkcijo. To so strukturalne spremembe, ki morajo nastati v lukah, ki služijo sodobnemu in na morje usmerjenemu gospodarstvu.
Vse to zahteva specializacijo luških objektov in naprav. Dosedanji razvoj luke Koper je treba pripisati predvsem okol-nosti. da je šla po tej poti v okviru danih možnosti in pogojev. Kopru daje posebno obeležje promet s kosovnim blagom, pri tem posebno z živili in v zadnjem času tudi s krmili. Že takoj na začetku je bila organizacija luke prilagojena temu poslovanju, pri čemer sta bili predvsem zagotovljeni hitra odprema in strokovna skladiščna manipulacija. To je bilo dovolj, da se je luka uveljavila v jugoslovanskem zaledju in delno že tudi v tranzitu, ne da bi njenega razvoja pospeševali s posebnimi administrativnimi ukrepi. K temu je seveda pripomogel geografsko - prometni položaj luke, ki jo približuje gospodarsko najbolj razvitim predelom savsko - podonavskega bazena. V Kopru so prepričam, de se bo ta razvoj nadaljeval, ko bo zgrajena železniška proga. Zlasti pričakujejo, da bodo z normalizacijo prometnih zvez
jugoslovanska industrijska in trgovska podjetja izkoristila u-godne topografske pogoje na 1.300 ha ravnine ob morju za postavitev skladišč in industrijskih pogonov.
OBSEŽEN TRANZIT
Glede tranzita, moramo ugotoviti, da ta predstavlja z 2,3 milijona ton skoraj 40 odsto vsega jugoslovanskega luškega prometa na severnem Jadranu. V sami luki Koper je ta delež nižji: lani je znašal 17,5 odsto. Opazna pa je težnja njegovega absolutnega in relativnega povečevanja. V prvih štirih mesecih letos je že dosegel 20 odsto vsega prometa. Tranzit je pomembno dopolnilo domačemu prometu, kar omogoča večjo ■ koncentracijo blaga in s tem smotrnejše izkoriščanje luških in prometnih naprav, obenem pa tudi vir deviznega priliva za državo. V Kopru so prepričani, da imajo vse luke zgornjega Jadrana še velike možnosti za pridobivanje tranzita iz dežel centralne Evrope, ker je danes njihov tranzitni potencial šele malo izkoriščen. Treba samo u-stvariti ekonomsko - tehnične in tarifne pogoje, ki bodo vrnili Jadranu prometno vlogo, ki je danes ogrožena zaradi konkurence luk ob Severnem morju in Baltiku.	(Ko)
Francosko žito za ZSSR in Poljsko
Francoski izvozniki so podpisali važne pogodbe za izvoz francoske pšenice v Sovjetsko zvezo in na Poljsko. Po prvi pogodbi, bodo Francozi izvozili do septembra in decembra tega leta 3 milijone stotov pšenice v sovjetska pristanišča. Rusi bodo plačali v gotovini. Prav toliko pšenice bodo Francozi izvozili^ na Poljsko, ki pa jo bo plačevala v obrokih. Letos bo na razpolago za izvoz 35 do do 40 milijonov stotov francoske pšenice. Francoski listi z zadovoljstvom komentirajo posebno ugodne pogoje, ki so jih sprejeli sovjetski uvozniki tudi glede cene. V tem pogledu so jim sledila tudi poljska uvozna podjetja. Te kupčije pomenijo znatno olajšanje za francoski žitni trg.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST ~ VIA BOCCACCIO, S TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
IMPEKPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče; Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram; Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A, - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G L A VN-I G A L I B 600.000.000 • VPLAČANIH L I R 180.000.000
T«RST - tillEA FABIO FILZI ŠT.. 10 telefon St, 38-1.01, 38-045 55,1 brzojavni naslov* BANKRED
MOBIlil MADALOSSO
TRST . TRIESTE* utt®* XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, telef. 35-740
RijUiihJt	Pohištva dnevne sobe oprema
n urade • vozički - posteljice
permaflei	Martam: UL Valdirivo. 29 Ul. F. nizi 7
Na političnem obzorju
Še vedno gonja proti slovenskemu občinskemu svetovalcu
Tako ostre polemike proti Slovencem, kakor jo vodi že več tednov «11 Piccolo« zaradi sklepa krščanskih demokratov, socialnih demokratov in socialistov, da se izvrši preosnova tržaškega občinskega odbora tako, da bi bil vanj imenovan tudi slovenski socialist Dušan Hreščak — Trst že leta ni videl. Že deij časa gre razvoj političnega življenja v Trstu v smeri, da bi se doseglo pomirjenje duhov ter odkrito in plodno sodelovanje med Slovenci in Italijani. Prav preosnova občinskega odbora nima samo namena — in to naglašata obe prizadeti najvažnejši stranki, to je krščanska demokracija in socialistična stranka — da pride tudi v občinskem odboru do levega centra, temveč tudi, da se z imenovanjem Slovenca ustvarijo pogoji za pritegnitev Slovencev h koristnemu sodelovanju pri u-pravi. Za takšno rešitev je očitno tudi socialno demokratska stranka, ki ni sledila tržaškim republikancem v odporu proti Dušanu Hreščaku in prizadevanjem, da bi ugodili zahtevam Slovencev.
Socialistična stranka vztraja, kakor pravi njeno sporočilo, pri prvotnem predlogu tudi glede na potrebo, da bi občinska u-prava ubrala novo pot nasproti s slovenski manjšini; sporočilo govori prav v tej zvezi o zgodovinskem pomenu afere, ki je nastala zaradi gonje neofašistov in liberalcev ob podpori »Picco-la». Pokrajinski tajnik krščanske demokracije dr. Botteri je

Pred denarno preosnovo v Jugoslaviji
Od 1. julija 1965 ima Jugoslavija začasno dva dinarska tečaja: turističnega in blagovnega (komercialnega). Turistični tečaj dinarja je 1000 dinarjev za 1 dolar (1600 din za 1000 lir), komercialni pa je še vedno 750 dinarjev za dolar (1200 din za 1000 lir). Turistični tečaj je samo začasen, dokler ne bo uveden nov enoten obračunski tečaj (veljaven za turizem in trgovinško izmenjavo. Nekateri domnevajo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času.
Ker se valutna preosnova pripravlja sporazumno z mednarodnim denarnim skladom, je glavni ravnatelj sklada Pierre Paul Schweitzer sprejel posebno jugoslovansko delegacijo, v kateri sta bila guverner Narodne banke Jugoslavije N, Milj a-nič in namestnik zveznega sekretarja za finance VI. Gerič. S tem so bila posvetovanja s predstavniki sklada zaključena. Nato je delegacija obiskala državnega podsekretarja za gospodarska vprašanja v zunanjem ministrstvu Th. Manna in pomočnika državnega sekretarja za gospodarska vprašanja
A.	Solomona.
Kakor poročajo, so pogovori, ki so zadevali gospodarska vprašanja med Jugoslavijo in ZDA potekali v dobrem ozračju v skladu z dobrimi odnosi med obema državama.
Delegacija se bo sestala tudi s predstavniki ministrstev za finance in za kmetijstvo ter z Export-Import banko.
V sredo sta člana zveznega izvršnega sveta dr. J. Brilej in vice guverner Narodne banke
B.	Jelič v Londonu obiskala angleškega zunanjega ministra Stewarta. Razgovor se je na-
Novi knjigovodje in trgovski izvedenci
na seji izvršnega sveta stranke* našal na poglavitne smotre go-naglasil, da je problem «delika-| spodarske- preosnove v Jugosla-
ten» prav zato, ker zadeva ne samo odnose stranke do slovenske manjšine, temveč tudi odnose države do nje. Dr. Botteri je odbil vsa_ rovarenja proti e-notnosti krščanske demokracije «Piccolo» bi namreč rad razbil tukajšnjo organizacijo krščanske demokracije v dve skupini, ki naj bi se medsebojno pobijali - v Botteri jev o in Pranzilovo skupino, ki zagovarja uvidnejšo politiko nasproti Slovencem in Bartolijevo, ki se veže z liberalci, doslednimi nasprotniki slovenskih zahtev po enakopravnosti.
V spor je posegla tudi tukajšnja prefektura, kolikor je razveljavila nastavitev Dušana Hreščaka v tržaškem pokrajinskem urac|u za prevode.
1^r3r?'aSki občinski svet bo do sklepal o preosnovi v
Domskem odboru na večerni seJi v četrtek.
»PRIMORSKI DNEVNIK)) TOŽI «IL PICCOLO». Uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika« sta svojemu pravnemu zastopniku naročila, naj ukrene vse potrebno — če treba tudi izvrši prijavo kazenskemu sodišču — da doseže zadoščenje spričo žaljivega pisanja v dnevniku «11 Piccolo«. Ta je namreč v svoji rubriki »Segnalazioni« omenil »Primorski dnevnik« kot časnik »infojbatorjev, preganjalcev in pretepavcev«.
ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. Po podatkih, ki smo Jih našli v «Komunistu», tedenskemu glasilu te zveze, je v njej vpisanih 1,031.434 članov. V primeri z lanskim letom se je njihovo število povišalo za 12.621. Konec leta 1964 je bilo v Zvezi komunistov Jugoslavije včlanjenih 178.353 žensk, to je 17,3 odsto vseh članov. Po republikah se članstvo deli takole: Sloveni ja 26,9 odsto, Makedonija 11,3 odsto, Bosna in • Hercegovina 14,7' odsto, najmanj članic je po vaseh.
viji in na možnosti za razširitev sodelovanja med obema državama.
NOVI BANKOVCI ZA 500 LIR? Kakor znano, so s 1. ju lijem potegnili iz denarnega obtoka bankovce za 500 lir. Ker pa je v obtoku premalo kovancev iste vrednosti, je zakladno ministrstvo naznanilo, da bo predložilo parlamentu zakonski osnutek, po katerem naj bi začeli tiskati nove bankovce za 500 lir.
LAHNO UPADANJE REZERV NEMŠKE ZVEZNE BANKE. Valutne rezerve Zvezne nemške banke so v juniju zopet nekoliko upadle. Konec junija so znašale 29,13 milijarde nemških mark (mesec poprej 29,44 mrd), Denarni obtok se je junija zopet dvignil, in sicer od 29,34 mrd. na 29,43 mrd marki
NOV DENAR V ARABSKEM ZALIVU. Vladarji štirih držav Arabskega zaliva Bahrein, Qa-tar, Dubai in Abu Dhabi so se sporazumeli za uvedbo nove denarne enote — riala, ki naj bi zamenjala dosedanjo rupijo (rial = 10 rupij ali 15 šilingov funta šterlinga). Izdajo riala bodo zajamčili s kritjem 15 do 20 milijonov funtov šterlingov.
KITAJSKA KUPUJE ZLATO
V LONDONU
Dobro obveščeni krogi vedo povedati, da namerava Kitajska v kratkem kupiti v Londonu večje količine zlata. Vest o tem je takoj odjeknila na londonskem trgu z zlatom, saj se je cena temu brž povzpela do 35,12 dolarja za unčo. V marcu, aprilu in maju tega leta so Kitajci nabavili v Londonu nad 60 ton zlata v vrednosti 25 do 30 milijonov funtov šterlingov (okrog 45 do 53 milijard lir).
VALUTE V PARIZU (v franc, frankih od banke do banke)
TRST IZHODIŠČE PROGE NA DALJNI VZHOD. Tržaški župan dr. Franzil je v posebnem lepaku naznanil tržaškemu občinstvu, da je ministrstvo za mornarico po tolikih posredovanjih tržaške občine in drugih ustanov odredilo, da bosta ladji «Victoria» in «Asia», ki sta last Tržaškega Lloyda, odslej imeli vhodišče v Trstu in ne več v Genovi. «Victoria» je 21. julija °dplula iz Trsta.
Dolar ameriški	4,895
Dolar kanadski	4,515
Funt šterling	13,69
Marka nemška	1,2240
Frank švicarski	1,1355
Frank belgijski	0,098050
Goldinar nizoz.	1,3590
Lira italij.	0,007865
Krona švedska	0,9475
Krona norveška	0,6870
Krona danska	0,7085
Eskudo portug.	0,1717
Šiling avstrij.	0,1902
Pezeta španska	0,08215
Pezo argent.	0,0180
Kruzejro braz.	0,00225
Drahma grška	0,1635
Dinar jug.	0,0050
T U R I Z E
Da bi Goriška privabila več turistov
2 Goriškega prihajajo nove pobude, da bi tudi Posočje zavzelo v turizmu mesto, ki mu Pripada no lepoti in romantičnosti njegovih dolin, planin in krajev. Med takšne pobude so-. gotovo tiskovna konferenca, ki jo je nedavno sklicala Goriška turistična zveza na Mostu na Soči v hotelu «Soča» Predsednik zveze inž. Viktor ’ Klanjšček je časnikarjem razložil nekatere načrte, s katerimi hoče zveza pospešiti turistični razvoj, to je privabiti čim več turistov’ ne samo domačih in iz bližnje Italije, temveč tudi iz oddaljnej-sih dežel.
Ni dvoma, da so za turizem prvi pogoj dobro razvite prometne zveze, med katere sodi aanes v prvi vrsti cesta. Treba bi bilo obnoviti in asfaltirati ce-sto cez Predel, tako bi razbre-memh tudi pontebsko cesto v Italiji na kateri nastaja v do-ocemh poletnih mesecih prava
gneča. Z modernizacijo te ceste bi pridobili mnogo turistov tudi iz skandinavskih in nemških dežel, ki bi po Soški dolini potovali tudi v Italijo. Na jugoslovanski bi bilo treba urediti 13 km ceste na italijanski pa samo 3; stroški bi znašali približno eno milijardo dinarjev. Predelska cesta bi se navezala na a-sfaltirano cesto, ki se vije po Soški dolini od Bovca do Gorice; postala bi lahko začetek jadranske magistrale. Na konferenci so govorili tudi o žičnici na Kanin, za katero je bil že odobren načrt. Dolga bo 5880 metrov ter se _ bo vzpela 1790 metrov nad začetno postajo. V ta namen bi bilo treba najeti pri banki kredit. Pobudo sta dali občini Tolmin in Gorica s sodelovanjem prevoznih podjetij Avtoprevoz (Tolmin) in Slavnik (Koper).
Beseda je nanesla tudi na bolje turistično izkoriščanje Tr-novskega gozda, ki utegne postati posebno privlačen tudi za Italijane. V ta namen bi bilo treba asfaltirati nekatere poprečne proti.
V ponedeljek so na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom (trgovski akademiji) v Trstu objavili uspehe usposobljenostnih izpitov. Izpitna komisija pred katero je 36 kandidatov (35 rednih in 1 privatist) delalo izpit, je bila sestavljena iz naslednjih profesorjev: dr. Mihael Rosi (Rožič), predsednik; dr. Vladimir Turina za knjigovodstvo in trgovinstvo; dr. Kazimir Faganeli! za italijanščino; dr. Josip Serazin za slovenščino in zgodovino; dr. Rafael Premrl za nemščino; dr. Boris Mašera za pravo in ekonomijo in rag. Kazimir Sancin kot strokovni član. Izpraševalni komisiji so bili dodeljeni še prof. Tone Penko za blagoznanstvo, dr. Gojmir Budal za gospodarski zemljepis, dr. Marta Furlan za angleščino in dr. Zdenka Toma-žič-Vodopivec za finančno matematiko.
Od 35 rednih kandidatov je izpit opravilo z uspehom il kandidatov, in sicer: Cana-ani Vojko, Filippi Sonja, Gombacci Boris, Judko Ljudmila, Kinu-še Vladimir, Kriščak Nadja, Mezgec Karel, Peric Nadja, Sossi Tatjana, Šinigoj Stanislava in Tavčer Milan.
Odklonjenih je bilo deset kandidatov in 15 kandidatov (14 rednih in 1 privatist) ima popravne izpite. V odstotkih je izdelalo 30.60%, odklonjenih je 27.75 odsto. in popravni izpit ima 41.65 odsto kandidatov.
Po uspehu se odlikujeta Jud ko Ljudmila (8.14) in Tavcer Milan (8), medtem ko je povprečna splošna ocena 6.89.
Popravni izpiti se tičejo naslednjih predmetov; 9 kandidatov ima izpit iz italijanščine, 6 iz slovenščine, 6 iz zgodovine, 1 iz gospodarskega zemljepisa, 3 iz nemščine, 3 iz angleščine. 3 iz prava in 2 iz gospodarstva Opazili smo, da letos, menda prvič, ne vidimo popravnih izpitov iz knjigovodstva in trgo vinstva, dveh najvažnejših pred: metov na zavodu.
Vsem usposobljenim kani; da tom čestitamo in jim želimo veliko uspeha v življenju. Ostalim, ki se bodo še enkrat no merili v jesenskem roku pa svetujemo, da se predvsem odpočijejo, nato naj pridno in resno ponovijo predmete iz kale rih bodo v jesenskem roku odgovarjali. Uspeh jim je že danes zagotovljen, če bodo poka zali, da so se za jesen resno pripravili.
R. L.
NAŠI MATURANTJE ODŠLI NA IZLET PO JUGOSLAVIJI. V sredo je skupina maturantov iz slovenskih šol na Tržaškem odpotovala na osemdnevni izlet po Jugoslaviji,,, Skupino, v
kateri je 14 maturantov trgovske akademije, 12 klasičnega in znanstvenega liceja ter 4 učiteljišča, vodi pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. Stane Mihelič, spremljata pa jo profesorja G. Suhadolc -Simoniti in Humbert Mamolo. Med izletom si bo skupina o-gledala Ljubljano, Velenje, Celje, Rogaško Slatino, Krapino, Zagreb, Banjaluko, Jajce, Sarajevo. Mostar, Split in Zadar.
Priprave na gospodarsko preosnovo na Koprskem
Te dni je bil v Kopru medobčinski posvet predsednikov in tajnikov občinskih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Postojna, Sežana, I-lirska Bistrica, Koper Izola in Piran. Posvet je sklical glavni odbor SZDL, ki mu predseduje Vida Tomšičeva; ta se je tudi sama udeležila posveta, na katerem so razpravljali o ukrepih za ustalitev jugoslovanskega gospodarstva, pa tudi o pripravah za VI, kongres SZDL Slovenije. Ob tej priložnosti je Vida Tomšičeva obiskala Izolo in kombinat »Delamaris«; tudi tu so govorili o novih gospodarskih u-krepih in problemih samega podjetja. Gre za to, da se poslovanje industrije uskladi z novimi pogoji, ki bodo nastopili kot posledica gospodarske preosnove. V nekaterih podjetjih računajo s skrčenjem delovne sile, vendar se kombinat »Delamaris« ni odločil za takšno rešitev, pač pa za intenviznejše gospodarjenje in delno preusmeritev proizvodnje. Vida Tomšičeva je naglasila, da tudi v primeru, ko podjetja zadržijo vso delovno silo, ne sme priti do skrajšanja osebnih dohodkov, ker bi to imelo negativne posledice za strokone kadre.
IZVOZ KOPRSKE TOVARNE
TOMOS
Tovarna motornih vozil Tomos v Kopru je izvozila v letošnjem prvem polletju za skoro milijon dolarjev mopedov in iz-venkrmnih motorjev Lamo. Iz-voj je bil blizu 100 odstotkov večji kot v istem času leta 1964. Pretežna večina izvoza je šla v države z zamenljivo valuto. Prej je izvažala svoje izdelke v 23 držav, zdaj pa le v 15. Izvoz narašča od meseca do meseca in je dosegel junija 300 tisoč dolarjev. Tomos bo tudi še dalje sodeloval s francosko firmo Citroen in oskrboval jugoslovanski trg z «amiji» in »spački«, čeprav je v teku tesnejša povezava in specializacija v splošni jugoslovanski industriji motornih vozil.
"	■	R. G.
Trajekt «Liburnija» na prvem potovanju
V nedeljo je priplula v tržaško pristanišče iz Rotterdama, kjer .so jo zgradili, motorna potniška ladja-trajekt »Liburni ,ia», last plovne družbe Jadro-linije. Na krovu je imela večje število potnikov, ki so bili prav zadovoljni z udobno ureditvijo notranjih prostorov. Na voljo ima 200 ležišč, porazdeljenih v pravcatih malih stanovanjih, večinoma pa v kabinah z dvema posteljama. Potniški prostori so opremljeni z najsodob-nej širni higiensko-zdravstvenimi in klimatskimi napravami. Trajekt sprejme na krov do 180 vozil srednje velikosti in okrog 600 oseb. Tonaža ladja znaša okrog 3.000 BRT.
»Liburnija« bo plula na dnevni progi ANCONA-ZADAR, prvo potovanje je bilo predvideno za 20. julija; vozni red je sledeč: odhod iz Zadra ob 23.30, prihod v Ancono ob 6:30 naslednjega dne, odhod iz Ancone ob 10.30, povratek v Zadar ob 16.30. Potniška vozovnica stane od 4 dolarjev (za osebe, ki ostanejo med vožnjo na krovu) in 8 ter 16 dolarjev (za kabine) do 20 dolarjev (za stanovanje). Prevoz vozil pa stane od 1,50 dolarja (za navadno kolo) do 85 dolarjev (za avtobus z več kot 31 sedeži).
Žal je imela posadka »Liburni j e» ob pristajanju . v tržaški luki smolo: ko je bila ladja z zadevnimi verigami že priklenjena na pomol, je avtomatizirani motor nenadno kar sam pognal, tako da je ladja dvakrat močno trčila v pomol in se pri tem na sprednjem delu precej poškodovala. Odpeljali so jo v Tržaški arzenal v popravilo. Odhod proti Zadru je bil zato za nekaj dni odložen.
laJlurainživjjanfe
Slovenska kultura v italijanskih očeh
Kulturni tednik »La fiera Iet-teraria«, ki ga vodi Diego Fab-bri ter izhaja v Rimu, je v svoji zadnji številki (18. julija) priobčil zanimivo poročilo o poteku 33. mednarodnega kongresa PEN-kluba, ki je bil nedavno na Bledu. Slovenske bralce bo posebno zanimal uvod k temu poročilu, ker pisec (I.S.) v njem opisuje svoje vtise o razmerah v Sloveniji.
V uvodu pravi, da za udeleženca niso na podobnih kongresih toliko važni govori, ker so mu mnenja govornikov znana že poprej, pač pa bolj osebni stiki med udeleženci. Ti so bili toliko bolj koristni, ker so bili mnogi udeleženci — med temi tudi pisec .— prvič v Jugoslaviji. Zato jih je sama dežela bolj zanimala kakor kongres. »Ni nikakšnega razloga, da ne bi povedali, da so se nam pojmi, ki smo jih imeli poprej o tej deželi bolj precizirali in razjasnili na bolje.« Ta vtis so potrdili tudi drugi pisci, ki so že davno poznali Jugoslavijo in ki so bili prijetno presenečeni, ko so lahko ugotovili, da je medtem ta napredovala v mnogih pogledih, tako glede življenjske ravni, kakor tudi glede tako imenovane kulturne sprostitve.
Slovenija ima mnogo značilnosti srednjeevropske dežele, piše pisec, ki se ne omejuje na pokrajino, arhitekturo in običaje prebivalcev. Kulturno življenje je v Sloveniji mnogo bolj intenzivno, kakor je povprečno v italijanski pokraji-
TEČAJ O PRIMERJALNEM PRAVU. Na tržaškem vseučeli-šču se je začelo v ponedeljek tretje leto mednarodnega tečaja o primerjalnem pravu. Prireja ga E cole internationale de droit du travail compare», vključena v ustanovo «Associati6n Internationale de droit du travail compare«. Tečaj je ob sodelovanju tukajšnje šole za izpopolnjevanje in specializacijo v delovnem pravu in socialnem varstvu, ki jo vodi dr. R. Bal-zarini. Tečaj, katerega poseča okrog 60 oseb različne narodnosti, bo trajal do 7. avgusta.
RADIJSKIM NAROČNIKOM. Ker bo konec tega meseca naval v izterjevalnicah radijskih
INDUSTRIJA V SREDNJEM POSOČJU
Nastanek cementarne v Anhovem
KAKO NASTAJAJO VELIKA
PODJETJA
Naš človek, kmet v Idriji, je pri studencu namakal škaf, čez noč se je v njem nabralo nekaj svetlega in težkega. Odkril je živo srebro. Leta 1508 je že o-bratovai idrijski rudnik. Pod Bogatinom je naš Tolminec — Blaž Čerin zadel na bleščečo rudo. Rekli so mu, da ni vse zlato, kar se sveti. Prihiteli so Lahi, niso našli zlata, vendar onstran v Bohiniju ko izkoristili železno rudo in odprli velike fužine. Pri gradnji bohinjske železnice (v začetku tega stoletja) je dobavljal cement inž. Stook, lastnik cementarn v Dalmaciji in Istri. Naš človek, Ivan Nibrant iz Kanala mu je takrat pokazal kamen, ki se ni dal prekuhati v apno. Odkril je težki lapor iz Rodeža pri Kanalu. Izkušeni inž. Stock je odkritje izkoristil takoj po prvi vojni. Leta 1921 je nastala prva tovarna cementa in Anhovem.
PODJETNI INŽ. STOCK
Prva svetovna vojna je na Kanalskem med Kobališčem-Li-gom in Banjško planoto zapustila žalostne sledove razrušenih hiš in naselij. Razvaline so vpile po obnovi. Kmetje so na široko gradili in popravljali hrame, tudi so zaorali v razrita polja, delavci so s skrbijo iskali zapolitve. Pretilo je že izseljevanje. Pa se je od nekod spet pojavil inž. Stock, ki je že pred vojno snoval cementarno v tem kraju, zgrabil je za konjunkturo: po kemijski analizi je Nj-brantov težki lapor ugotovil kot pravo surovino za proizvodnjo cementa. Leta 1919, ko je Italija po mirovni pogodbi že zasedla Posočje, je inž. Stock vrgel glavno akcijo in pridobil italijanske interesente, da je tvrdka »Ferrobeton« postavila cementno podjetje v Anhovem — Salona dTsonzo (povzeto po Solinu v Dalmaciji). V Rodežu na levem bregu Soče, nedaleč od Kanala so zavrtali v sklade laporja, napeljali so žičnico na desni breg, zgradili so stare Dietzscheve peči z dnevno zmogljivostjo 160 ton klinkerja, (klinker je zmes pečenega laporja in premoga), tri mline za mletje cementa, dva generatorja za elektro-energijo. Klinker so topili drobilci, vendar je tedaj pri tem procesu še vedno odločevalo ročno delo. Komunikacija ob Soči, ob magistrali Soške doline, ob postaji bohinjske železnice je bila kar ugodna. Tovarno so imenovali »Cementi dTsonzo S. A.», ki naj bi imeia svoj početek maja 1921
pod registriranim lastnikom inž Stockom, lastnikom tudi dalmatinskih cementarn. Poleg proizvodnje cementa je bil postavljen že majhen obrat salonita za cementno-azbestne plošče. Kamnolom v Rodežu je kazal mnogo naravnega bogastva.
Slovenski človek, ročni delavec, poln zaupanja, je prvi na svoji zemlji stopil v tovarno cementa, prenašal naj večje napore pri tako zahtevnem delu v neznosnem vročem vzdušju in prahu, brez vsake tehnične zaščite. Težke razmere po prvi vojni so ga prisilile k vsaki zaposlitvi. Le prehitro pa je to-varna pod političnim pritiskom morala nameščati pretežno italijanske delavce, ki so se z družinami naseljevali po Anno-vem in okolici. Njihova kvalifikacija je naše delavce potisnila med nosače in težake. Združevali so se obojni v enem sindikatu.
PRIŠLO JE NENADNO ZLO
Nad tovarno pa je prišlo nenadno zlo. Na bližnjem in daljnem tržišču cementa se je pojavila prehuda konkurenca.
V	Casale Monferrato je podjetje »Eternit«, tedaj najmočnejše v Italiji, spodneslo anhovsko cementarno, ki ni mogla pridobiti prvenstva svojih izdelkov ne po kvaliteti ne v ceni. Tovarniške peči so ugašale. Nastopila je kriza in prisilila inž. Stocka, da je leta 1928 prodal cementarno denarnemmu zavodu Banca di Roma. Bilo je mnogo prizadevnosti za sanacijo kritičnega stanja v tovarni.. Ob pomanjkanju laporja v Rodežu, tedaj v odprtem izkopu, so odkrili nov kamnolom le mehkega laporja v Desklah in surovin, da so uvedli nov proso s tem povečali proizvodnjo surovin, da so navedli nov proces mletja — mešanice trdega in mehkega laporja, umetnega portland cementa — s štirimi mlini. Poskus ni pokazal u-speha.
NOV VZPON
V	letih 1935-36 je nastala velika, odločilna sprememba. Zavod Banco di Roma je cementni obrat prodal državnemu podjetju IRI, obrat salonita pa podjetju »Eternit«, ki se je dovolj uveljavilo po svetu kot najboljši konkurečni ponudkih. Toda tovarna z dvema gospodarjema se ni obnesla, bilo ji je v večjo korist, da" je oba obra ta prevzelo podjetje »Eternit«, še dalje pod firmo »Cementi dTsonzo S. A.». Anhovska tovarna pod novim vodstvom spretnega ravnatelja je zaživela in vedno bolj pridobivala na
moči, rasti in ugledu v širokem svetu na daljnih tržiščih, do Afrike, kjer je Italija po vojnah v Abesiniji in Eritreji odpirala nove kolonije. Fašistični režim je gledal na anhovsko cementarno kot na cementno trdnjavo, ki bo varovala cement za nadaljnje gradnje njegovih ciljev.
Pod upravo «Eternita» je tovarni Anhovo sledilo obdobje povečanja, modernizacije ce mentnih in salonitnih obratov. Preurejevanje vseh peči in mlinov novih tipov, montiranje novih strojev (tudi stroja »Maz-za»), poleg vsega še dalekcsez-ni, skriti načrti — vsa ta silna prizadevnost je dvignila tovarno v obeh obratih, v cementnem in salonitnem, povečala in razširila proizvodnjo še mnogo drugih izdelkov (ravne m valovite plošče, vodovodne, tlačne in kanalizacijske cevi in še drugo) vse po izboru in kvaliteti. Razvoj se je stopnjeval, tovarniški ritem snovanja in dejavnosti je tekel nemoten , toda lepega dne se je oglasil grom za gorami, ki je prihaja’ vedno
bliže.
(i. z.) (nadaljevanje sledi,
in televizijskih pristojbin, bo vodstvo pošte odprlo v petek, 30. t. m. in v soboto, 31. t. m. še dve izterjevalnici, in sicer v poslovalnicah št. 3 na Verdijevem trgu in št. 7 v Ul. Bat-tisti, ki bosta odprti ves dan neprekinjeno do 19. ure.
ZA GORIŠKE PRAŠI ČEREJ-CE. Goriški trošarinski urad obvešča rejce prašičev, naj vsaj 3 mesece po zakolu prašiča, vzrejenega za domačo potrebo, prijavijo lastiništvo zaklane živali, ako želijo biti deležni 50-odstot-nega znižanja trošarine.
STAVKALI BODO ŽELEZNIČARJI. Sindikat italijanskih železničarjev CGIL-SFI je napove-.dal za dan 25. t.m'.:24:Urn (Ostavko osebja, ki upravlja gibanje: vlakov in za dan 26. t.m. dnevno stavko ostalih železničarskih nameščencev. Ti zahtevajo med drugim pravilno porazdelitev delovnih nagrad in se borijo proti nameravanemu odpustu večjega števila delavcev. Kr-ščanskodemokratski sindikat CI SL-SAUFI nasprotuje stavki z utemeljitvijo, da so pristojni vladni organi dali že zadostno jamstvo za čimprejšnjo ugodno rešitev najbolj perečih vprašanj normativnega in mezdnega značaja.
ZDRAVNIKI V BOLNICAH
BODO SPET STAVKALI. V dneh 27., 28. in 29. t.m. bo vsedržavna stavka zdravnikov v bolnišnicah. Ti so že stavkali v preteklih dneh, ker pa niso pristojni organi sprejeli njihovih zahtev po zvišanju plač in drugih ugodnostih, so sklenili znova stavkati.
IXA SE SOŽALJE
UMRLI SO: V Trstu 89-letr.a Ana Bandelj vd. Škabar, 50-letni Peter Marc (iz Bazovice), 62-letni Josip Bensa, 42-letni Branko Hlede, 76-letna Josipina Škamperle vd. Bizjak, 41-Ietni Anton žagar, 66-letni Evgen Strgar in 78-Ietna Josipina Hlača vd. Konic; v Gorici 66-letr.a Antonija Pintar por. Gurtner, 82-letna Oti-lija Fertot vd. Stegu in 86-letni Leopold Pavletič.
ni. čeprav šteje njeno prebivalstvo samo 1,5 milijona duš, ima 10 založniških podjetij, ki natisnejo po okoli 800 knjig na leto, in to z naklado, ki se suka med 3000 in 10.000 izvodov. Med popoldanskim bivanjem v Ljubljani, kamor smo bili povabljeni s strani neke mestne knjigarne v družbi z nemškimi in francoskimi pisatelji, da bi dali svoj podpis na svoje knjige, prevedene v slovenščino, in to bralcem, ki bi se nam predstavili, smo doživeli nekaj, kar bi drugod ne mogli. V nekaj urah se je pred vsako mizo, ki nam je bila določena, zibra-la dolga vrsta ljudi raznih starosti in poklicev, ki so prinesle s seboj naše knjige z namenom, da bi prejele od nas podpis. Važno je posebno, da je šlo za knjige »antikonformistične«, in to ne samo glede na meščanski Zapati. Naval je bil takšen, da smo prišli na sprejem, ki nam ga je priredila Zveza slovenskih književnikov, ko je bil ta že končan.
Naj še dodamo, da razpolaga Ljubljana, ki šteje okoli 180 tisoč prebivalcev, s tremi vzdrževanimi gledališči, z Opero, s tremi simfoničnimi orkestri, z univerzo z vsemi fakultetami in z Akademijo znanosti in umetnosti. Da bo zadeva jasna, je treba še posebej omeniti, da imajo gledališča v svojem repertoarju okoli 20 Shakespearovih dram v slovenskem jeziku. S tega vidika bi vsaka primerjava z italijanskim položajem, in to tudi v mestih z 20-krat večjim prebivalstvom, kakor ga ima Ljubljana, postala poniževalna.
Gb koncu svojega uvoda o kulturnih razmerah v Sloveniji pripominja pisec, da so tuje udeležence prav te kulturne razmere spodbudile, da so lahko na svojih sestankih z jugoslovanskimi pisatelji prosto povedali svoje mnenje glede Dji-lasa; Mihajlova in Pučnika.
Drugi del članka se nanaša na potek kongresa, ki so se ga prvič udeležili kot opazovalci tudi sovjetski pisatelji , čeprav niso včlanjeni v PEN klubu.
Američani znajo biti tudi umetniki
Američane si kaj radi predstavljamo kot tipične poslovne ljudi — predvsem industrijce, ki jim je dolar osnovna oznaka njihove miselnosti. Kdor si je ogledal razstavo »Grafika Združenih držav Amerike« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (od 18. junija do 18. julija), si je moral ustvariti, povsem. drugačno, sliko, o Američanih, Američani so tudi u-metniki. V grafiki gotovo odpirajo pot drugim.
Na ljubljanski razstavi, ki je zajemala kar ves »mramorni paviljon«, so kot praktični ljudje pokazali ne samo, kako je grafika napredovala kot umetnost. temveč tudi, v kakšne praktične namene se da uporabiti:	v tiskarstvu, ilustraciji
knjig, v stripu, reklami vseh vrst pa tudi v tekstilni industriji. če še dodamo, da grafika ni ostala pri »črnem in belem«, temveč se je prav v zadnjem času razvila v barvno slikarstvo in uporablja danes celo relief, potem se bomo prepričali, da postaja čedalje bolj privlačna tudi za ljubitelje čiste umetnosti ne glede na njeno praktično uporabnost. Prav s spretno kombinacijo barv ustvarja čudovito pestrost, ki jo dela primerno posebno za reklamo, pa naj bo ta na knjižnem ovitku, na lepaku ali na embalaži. Obseg razstave je res amerikanski; naj omenimo le. da je bilo na dveh nenehoma tekočih trakovih nameščenih nad 500 knjižnih in drugih o-vitkov. Razstava je bila smotrno razdeljena v posamezne oddelke, ki so ponazorovaii njen razvoj in njeno uporabnost.
Vljudnemu spremljevalcu, študentu ljubljanske akademije u-metnosti, sem izrazil mnenje, da so Američani v grafiki lahko tako napredovali, ker imajo sil-
no razvito tiskarstvo. Pa sem v tistem trenutku ugledal našega primorskega rojaka slikarja Rika Debenjaka, ki je k moji pripombi dodal, da je ameriška grafika lahko dosegla takšne uspehe, ker daje ameriškim grafikom industrija neizčrpen izbor barv v vseh mogočih odtenkih; takšnega izobilja barv Evropa nima. Debenjak je še poudaril, da ustvarja ta potujoča razstava redko priložnost ne samo za splošno javnost, temveč tudi za poklicnega u-metnika.
V resnici je eden izmed ameriških grafikov (Ponče de Leon)), ki spremljajo razstavo po Evropi — doslej je bila ta v Sovjetski zvezi, Romuniji, češkoslovaški in na Poljskem — kazal obiskovalcem, kako sam ustvarja. »Danes je ameriški grafični umetnik lahko tipograf, tiskar, fotograf, litograf, jed-kalec in karikaturist; lahko de--la za film, lahko pripravlja o-snutke za opremo knjig in revij, ali za ambalažo ali riše vzorce za tkanine in gravure na steklo« — tako beremo v razlagi ameriške grafične razstave.
Iz Ljubljane so razstavo prepeljali v Beograd; ni gotovo, ali pojde tudi v Zagreb. V Jugoslaviji je pod pokroviteljstvom ameriškega veleposlaništva. Vodi jo Anna C a ra k; poleg omenjenega umetnika Ponče de Leona sta v spremstvu zakonca Clara Romano-Rossi in John Rossi. Vsi ti umetniki tudi razstavljajo lastna dela.
Pridružujemo se želji predsed, nika Lyndona Johnsona v pozdravni besedi, natiskani v priložnostni ilustrirani reviji: »da bi ta razstava prispevala k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju«.
L. B.
«Tamburica» iz Pittsburgha pri nas
Ameriška folklorna skupina »Tamburica« iz Pittsburgha, ki je sestavljena iz potomcev naših rojakov, bo 31. julija in 1. avgusta zaključila svojo evropsko turnejo pri nas. Nastopila bo v Kulturnem domu v Trstu in v števerjanu v Brdih.
Uspeh in priljubljenost tega ansambla potrjujejo številni nastopi v državah Ohio, Zahodna Virginija, New York in v Kanadi, poleg stalnih nastopov v Pittsburghu. Prav ta skupina je tudi prva izvedla koncertno turnejo po vseh ZDA in požela prodoren uspeh. Nastopili so tudi na televiziji in radiu.
Letos so,, tamburaši iz Pittsburgha prejeli še eno priznanje, in sicer so kot prva skupina te vrste nastopili pred podpredsednikom ZDA Hubertom H. Humphreyem.
Poletne prireditve v Ljubljani
Predstave v poletnem gledališču oziroma v predverju Križank in v magistralnem atriju.
KONCERTI:
26	julija:	MOJSTRI RENE-
SANČNE GLASBE (Akademija Mozarteum - Salzburg);
27	julija:	DRUŽABNA RE-
NESANČNA GLASBA (Akademija Mozarteum - Salzburg);
4. avgusta: DVORAK KVARTET - Praga (Beethoven, Suk in Dvorak).
FOLKLORA:
3. avgusta: KOLO (folklorni ansambel - Beograd);
9. avgusta:	ŠKOTSKI AN-
SAMBEL NARODNIH PLESOV (Orkester Bag Pipers-Velika Britanija).
Prireditve na opatijski rivieri
24. julija: OPATIJSKA NOČ;
27. julija: PIJESME I FLESO-VI NARODA JUGOSLAVIJE (»Lado« - Zagreb);
27 julija:	LOVRANSKA JE-
DRILIČARSKA TRADICIJO-NALNA REGATA:
31. julija: LOVRANSKA NOČ NA MORU.
itn	Iti n planine!
Grand Hotel • Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«
Park-Hotel»-Gorica
v Novi Gorici • Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
izbiro
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseb sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
R I M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja = Vse sobe s prhami.
TRŽNI PREGLED
Mestnik. KMEČKE ZVEZE
Italijanski trg
Italijanski trg z mehko pšenico je zelo ugoden; povpraševanje je veliko pa tudi blaga je precej na razpolago. Izvedenci računajo, da je letošnji pridelek za 6 odsto višji od lanskega. Kupčije z drugimi žitaricami so slabe, posebno z moko, koruzo in rižem. Zaradi vročine so kupčije z živino zelo skrčene. Poraba govejega kot svinjskega mesa se je zmanjšala, zato se tudi živina slabo prodaja. Povpraševanju po maslu in siru se je zaradi vročine skrčilo in cene padajo. Na zelenjavnem trgu so živahne samo kupčije z breskvami, čeprav tudi teh ni dosti na razpolago kot prejšnja leta; kupčije z zelenjavo so še vedno slabe in tudi cene še niso popustile. Cene vinu so čvrste, še posebno v tistih krajih, kjer je letošnji pridelek uničila toča in pa, ker se zaloge lanskega vina že krčijo.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1350, Santos Fancy 18 1480; srednjeameriška kava: Ekvador extra sup. 1360, Haiti naravna 1430, Kostarika 1550; arabska in afriška kava: Gimma 1390, Moka Hedeidah št. 1 1430, Uganda oprana in očiščena 1220; indonezijska in malajska kava: AP/1 1190, AP special 1210, Rob EK/1 3-5 odsto 1180, Rob EK/1 special 1190, Rob EK/3 10-12 odsto 1170; Slonokoščena obala 1170 lir za kg.
LES
TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, neocarinjen, dostavljen na mejo. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000,
Pretekli teden je bilo gibanje cen na mednarodnih surovinskih borzah še kar umirjeno. Cin, svinec, cink, volna, sladkor in pšenica so se nekoliko podražili, baker, bombaž, juta, kavčuk, kakao, kava in koruza so se pocenili, a cena aluminija, litega železa in živega srebra se v bistvu ni spremenila.
KOVINE
Cena bakra je po daljšem popuščanju sicer spet nekoliko nazadovala, vendar se je ustalila. Doslej je bila negotova zaradi poslabšanja političnega položaja v južnovzhodnem predelu Azije. Tečaj cina se je rahlo povzpel in kaže, da je nedavna preosnova v bolivijskih rudnikih že rodila prve sadove. Mesečna proizvodnja cina se je dvignila v glavnem bolivijskem rudniku v Catavi od 430 ton v maju na 470 ton v juniju, za vse letošnje leto pa predvidevajo, da bo proizvodnja navrgla 5.140 ton proti 3.555 tonam v lanskem letu. Pred podržavlje-njem tega rudnika so v njem izčrpali na leto do 10.550 ton. Tečaj cinka je rahlo napredoval. Londonske zaloge te kovine so se v minulem tednu skrčile na 2.621 ton, in sicer za 1.000 ton v petih dneh. Tudi cena svincu se je nekoliko po-
VALUTE	V MILANU	
	13.7.65	20.7.65
Amer. dolar	623,50	622,50
Kanad. dolar	572,—	572,—
Nem. marka	155,75	155,80
Francoski fr.	127,35	127,32
Švicarski fr.	144,05	144,50
Avstrijski šil.	24,195	24,20
Avstral funt	1380,—	1380,50
Egipt, funt	725,—	725,—
Funt št pap.	1743,75	1742,—
Funt št. zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	6100,—	6100,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	- Trst	
drobni 55-57	debeli 51-53	
BANKOVC1 V CURIHU 20. julija 1965
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	12,—
Francija (100 n fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,6960
Avstrija (100 šil.)	16,65
CSSR (100 kr.)	11,50
Nemčija (100 DM)	107,25
Belgija GOO b fr.)	8,55
Švedska (100 kr.)	83,—
Nizozemska (100 gold.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,15
Argentina (100 nezov)	1,30
Egipt (1 eg funt)	4,80
Jugoslavija (100 din)	0,35
Avstralija (1 av. funt)	9,50
0-	IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi po običaju Trst 14.500-15.00; macesnov les:
1-	II 38.500-40.500, I-II-III 28.000 do 29.500, IH 20.000; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kubični meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 90 do 200, banane 220-280, fige 100-200, melone 120-180, jabolka delicious 100-220, hruške 80 do 140, rumene breskve 250-300, bele breskve 90-205, češplje 80-150, pomaranče 160-250, limone 120-150; suh česen (netto) 132-192, rdeča pesa 100-150, korenje 48-95, zelje 30-50, kumarice 95-165, čebula 30-50, dišeča zelišča (netto) 150-300, svež fi-ž.ol 150-200, droben fižol 500 do 600, fižol boby 190-290, cikorija 80-150, solata endivija 50 do 100, melancane 100-200, krom. pir 54-65, zelena paprika 110 do 200, paradižniki 60-170, peteršilj 150-350, zelena 60-100, bu-čice 50-130 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680-760, Barbera sup. 13 stop. 1030-1080, Oltrepo pavese 10-11 stop. 680-760, man-tovansko rdeče vino 9-10 stop. 630-660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740-810, Soave belo 9-11 stop. 670-810, Raboso 10 stop. 635-645, Merlot 10-12 stop. 675-785, Reggiano 9-10 stop. 640 do 660, modensko vino 11 stop. 640-710, belo vino iz Romagne 10 stop. 620-630, rdeče 10 stop. 620 do 630, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 420A70 (za dvolitrsko steklenico), navadna toskanska vina 10 stop. 550 do 700, Aretino belo 10 stop. 630-640, belo vino iz Mark 9-10 stop. 630-640, rdeče 9-10 stop. 640-660, Sansevero belo 10-11
vzpela. Poraba svinca se je povečala v Vel. Britaniji za 6 odsto v prvih petih mesecih tega leta.
KAVČUK
Tečaj kavčuka se je premaknil komaj opazno navzdol. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je dvignila od januarja do konca aprila letos za 707.500 ton; iz strategičnih zalog so potegnili 43.500 ton: poraba se je povzpela na 765 tisoč ton in je prekosila po nudbo za 15.000 ton. Konec letošnjega aprila je bilo v svetovnih zalogah 745.00 ton gumija ali 62.500 ton manj kot v začetku leta.
VLAKNA
Cena volne je poskočila, zlasti na newyorškem trgu (v Londonu so zabeležili podražitev za 2,5 do 5 odsto, glede na posamezne vrste volne) V prvih desetih mesecih te sezone so v primeri z istim obdobjem lanskega leta prodali v Avstraliji 59 milijonov funtov volne manj.
ŽIVILA
Kakao se je ponovno pocenil, vendar se je težnja navzdol nekoliko zaustavila. Višanje cen preprečujejo napovedi o obilnem pridelku tega živila po vsem svetu, na drugi strani pa predvidevanja o porastu pridelka v nekaterih deželah (v Vel. Britaniji za 10 odsto v drugem tromesečju, v ZDA pa za 5,50 odsto) sploh niso imela odmeva na trgih. Cena kave se je na newyorškem živilskem trgu znižala. Američani so od januarja do konca maja letos uvozili 7,4 milijona vreč kave proti 10,5 mil. vreč v istem času preteklega leta (Amerika je glavna potrošnica tega živila). Tečaj sladkorju se je rahlo zvišal tako v Londonu kakor v New Yorku.
ŽITARICE
Po podatkih ameriške revije «Com Trade News» je bil obseg kupčij na ameriškem žitnem trgu pretekli teden dokaj pičel. Argentina bo po vsej verjetnosti prodala v tujino 350 tisoč ton pšenice v zameno za 350.000 kub.metrov surovega petroleja. Večje kupčijske dejavnosti niso zabeležili mti na avstralskem in kanadskem trgu. Francoski izvozniki bodo menda prodali 300.000 ton pšenice novega pridelka Poljski, v teku pa so še pogajanja za dobavo večje količine pšenice Sovjetom,
stop. 610-635, belo vino s Sardinije 12 stop. 605-625, rdeče 13-15 stop. 665-685 lir za stop./ stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
PIACENZA. Goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 800-850, junice 6 do 12 mesecev stare 480-520, 12 do 24 mesecev stare 440-480, krave mlekarice I. 260-300.000 lir za glavo, II. 180-220.000, junci 6 do 12 mesecev stari 440-480 lir za kg, junci 12 do 18 mesecev stari 400-440; voli za vprego 420-460; neodstavljena teleta za zakol I. 600-640, II. 500-540, junci in junice za zakol I. 370-400, II. 300-340, krave I. 310-350, II. 180-200, voli I. 470490, II. 350 do 390, biki I. 360-400, II. 330 do 350; debeli prašiči čez 150 kg težki 345-355, 120-150 kg 350 do 355, 100 do 120 kg 345-355, suhi prašiči 80100 kg težki 370 do 390, 60-80 kg 400-440, neod-stavljeni prašiči 680-720 lir za kilogram.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 360 do 410, zaklane kokoši 600-700, zaklane domače kokoši 520550, zaklane pegatke 1100-1300, zaklani golobi 11001400, uvožene pure 450-520, zaklane domače gosi 600-750, uvožene zmrznjene gosi 400-420, zaklani damači zajci s kožo 650-770, brez kože 730850 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 400-600 lir za kos. račice 800-1500, mali pu-rančki 1000-1800 lir za kos. Sveža domača jajca 25-29, uvožena jajca 22-25 lir za jajce.
ŽITARICE
LODI. Fina domača mehka pšenica 6800-7000, dobra mer-kantile 6500-6700, fina trda domača pšenica 9500-9700, merkan-tile 9200-9400, Manitoba 9550 do 9650, fina domača koruza 6350 do 6600, navadna koruza 4650 do 4750, uvožena koruza 4600 do 4700; neoluščen riž Arborio 8100-9100, Vialone 7800-8100, Car-naroli 7900-9400, Vercelli 7200 do 7900, R.B. 7700-8100, Rizzotto 7300-7600; oluščen riž Arborio 16.500-16.800, Vialone 17.400 do 18.000, Carnaroli 17.100-17.700, Vercelli 14.600-14.900, R.B. 13.900 do 14.100, Rizzotto 13.800-14.200; uvožen ječmen 4300-4600, uvožen oves 4600-4625, uvoženo proso 4450-4600; pšenična moka tipa «00» 10.200-11.500, tipa «0» 9700-9900, koruzna moka 5900 do 6100 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI Maslo iz centrifuge 950 do 970, uvoženo maslo 940-960, lombardsko maslo 880-890, emi-lijsko 870-890; sir grana proizv. 1962 1440-1480, proizv. 1963 1260 do 1300, proizv. 1964 1080-1110, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 920-960, uležan (od 30 do 60 dni) 990-1010, sbrinz svež 800-840, uležan 890-940, Emmenthal svež 810-820, uležan 870-890, originalen švicarski Emmenthal 1040-1090, danski 770-780, francoski 650-750, provolone svež 750-780,, uležan 800-820, italico svež 600-620, uležan 680-720, cre-scenza svež 450-480, uležan 580 do 610, gorgonzola svež 570-580, uležan 780-850, taleggio svež 500 do 550, uležan 670-710 lir za kg.
Proizvodna dejavnost v italijanski lesni industriji je nezadovoljiva. Zlasti velja to za področja lesnih vtiskov, ključavničarstva in tesarstva, naročil je namreč malo. Zboljšal pa se je položaj v sektorju embalaže za povrtnine.
Preskrba z lesom se odvija brez vidnih sprememb, tudi cene se v bistvu ne gibljejo opazno.
Značilno je, da je glavno ravnateljstvo za gozdarstvo pri kmetijskem ministrstvu pred kratkim izdelalo poseben »načrt za les», ki naj bi omogočil bolj racionalno izkoriščanje hribovskih gozdnih predelov in s tem hkrati zmanjšanje uvoza lesa iz tujine. Načrt predvideva pogozdovanje okrog 3 milijonov hektarov zemeljske površine in je koristen predvsem zato, ker ostaja vse več gozdnih področjih neizkoriščenih zaradi «bega v mesto«.
V vsej Italiji zasegajo danes pogozdovane površine 5-8 milijona hektarov ali 21 odsto celotne poljedelske in gozdne površine v deželi. To je precej, vendar je 1,5 milijona hektarov gozdov v zelo slabem stanju in bi jih bilo treba zboljšati. V domačih gozdovih pridobivajo Italijani le omejene količine lesa, ki zdaleč ne krijejo potreb notranjega trga m ki se vrhu-tega od leta do leta manjšajo. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda v Rimu se je proizvodnja obdelovalnega lesa, ki je dosegla leta 1951 okoli 4,348.000 kubičnih metrov, znižala 1. 1955 na 3,597.900 kub. m, 1. 1962 na 3,250.000 in 1. 1963 na 2,980.400; v približno 10 letih se je zmanjšala za 30 odsto. Povprečna letna proizvodnja lesa je znašala 33 milijonov stotov.
S krčenjem domače proizvodnje je rastel uvoz iz inozemstva. V letih 1963 in 1964 so uvozili Italijani za 217 oziroma 198 milijard lir lesa. Lansko leto so uvozili 22,5 milijonov stotov (za okoli 53 milijard lir) hlodovine, 18,7 mil. stotov (89 mrd lir) rezanega lesa in 7,7 mil. stotov (okrog 7 mrd lir) drv in oglja. Pomanjkljivost domače proizvodnje lesa je tembolj očitna, ako primerjamo njeno vrednost z vrednostjo uvoženega
Omotičnost in kap pri perutnini
Izmed možganskih bolezni se pojavljata pri perutnini najče-šče omotičnost in kap. Vzrok je prekrvavljenje možganskih cevi in zaradi tlak na možgansko tkivo. Prekrvavljenje povzroča le v redkih primerih slab odtok krvi od možganov; skoro vedno je temu vzrok zvišan pritok krvi zaradi pospešenega delovanja srca, povzročen po preveč izdatnem ali dražečem krmi vu, po prevelikem trudu (dolgotrajnem letu poštnih golobov), dalje po učinku sončnih žarkov, zlasti na mlado perutnino v poletni vročini, in slednjič po ranitvi na glavi in u-darcih na glavi.
Krvavenje v možganih ima za posledico omotico, opotekanje pri hoji nazaj, kajti perutnina nosi glavo in vrat nagnjen na eno stran, hodi okrog in o-krog ali pa se sploh nepravilno giblje, zoblje zraven krme itd. Po naglem in večjem krvavenju v možganih pada žival kakor zadeta od strele na tla, frfota s perutmi in kmalu pogine. Neznatno krvavenje nima navadno nobenih posledic, ker se kri hitro vsreba.
Take primere moremo preprečiti z vestnim oskrbovanjem perutnine in z odstranitvijo vzrokov. Cim se pojavijo znaki, po katerih moremo sklepati, da boleha žival na prekrvavenju možganov, je priporočljivo spustiti mrzlo vodo na glavo do-tične živali ali pa ji dajati na glavo mrzle obkladke ter jo nastaniti v temnem in mrzlem prostoru. Zelo dobro vpliva, če ji damo žličko ali tudi več ricinusovega olja in pilulo iz 0,1 do 0,2 g kalomela ter jo pustimo .24 ur lačno. Potem moramo skrbeti, da dobi žival samo mehko krmo; v pitno vodo dajemo nekoliko kapljic solne kisline. Če se zdravstvano stanje ne zboljša, je dobro, če spustimo kokoši ali petelinu nekoliko krvi, največ 40 g na ta način, da živali narežemo greben na enem ali na več mestih.
Kmet in vrtnar konec julija
NA TRAVNIKIH: Že večkrat smo ugotovili, kakšne pleše povzroča predenica. To bomo zanesljivo zatrli, če pokosimo napadeno površino, potili rušo in vse skupaj zažgali na mestu, da preprečimo na ta način širjenje predenice. Nekajkrat bomo te pleše škropili s 25-odstot-no raztopino železnega sulfata (zelena galica).
NA NJIVAH: Pričnemo že z globokim oranjem. Okopljemo in zasipljemo koruzo, peso paradižnik in kasni fižol.
V VINOGRADU: Nadaljujemo z odstranjevanjem zalistnikov in sedaj lahko tudi vršičkamo trto. Nadaljujemo še vedno s škropljenjem proti peronospori in z borbo proti oidiju.
SADNO DREVJE: Okopljemo zemljo okoli dreves. Nadaljuje-
lesa: lani so pridobili v Italiji lesa za 124,5 milijarde lir, to pomeni manj kot za polovico vrednosti lesa, ki ga uvozijo v enem letu.
Italija izvaža čedalje več pohištva
Proizvodnja pohištva se je v lanskem letu v Italiji odvijala brez posebnih sprememb v primeri s 1963. letom (povečala se je le za 0,1 odsto) .Letos pa se je nekoliko poslabšala, saj se je v prvem trimesečju 1965 skrčila za 4,4 odsto v primerjavi z razdobjem januar-marec 1964. šele v aprilu so zabeležili rahlo zboljšanje, in sicer za
5.8	odsto v primeri z lanskim aprilom. Tako je v prvih štirih mesecih letos nazadovala samo za 1,8 odsto v primerjavi z istim obdobjem minulega leta.
V prvi polovici lanskega leta je bila proizvodnja višja kot v prvem polletju 1963 (v prvem trimesečju za 5,0. v drugem pa za 6,7 odsto), dočim je bila v drugi polovici nižja ( za 2,9 odsto v tretjem trimesečju in za
6.9	odsto v četrtem).
Glavni vzroki za nezadostno proizvodnjo pohištva so trije: splošna neugodna konjunktura v italijanskem gospodarstvu, ki je potisnila močno navzdol povpraševanje po pohištvu na notranjem trgu; konkurenca inozemskega uvoženega pohištva, zlasti zahodnonemškega; cvetoč razvoj v proizvodnji kovinskega pohištva, za katerega vlada v Italiji precejšnje zanimanje in ki vse bolj nadomešča tradicionalno lesno pohištvo.
UGODEN RAZVOJ
ZUNANJE TRGOVINE
Mnogo ugodnejše lahko označimo zunanjo trgovino s pohištvom. Izmenjava s tujino že od leta 1962 lepo in nenehno raste. Povzpela se je že od 97.000 stotov (za 9,7 milijarde lir) v 1. 1962 na 118.000 stotov (11,9 mrde lir) v 1. 1963 na 147 tisoč stotov (14,7 mrde lir) v 1. 1964; v prvih štirih mesecih 1965 je dosegla 50.000 stotov (5,3 mrde lir) proti 43.000 stotom (4,2 mrde lir) v razdobju januar-april 1964.
mo s pinciranjem in odstranjujemo odvečne poganjke. Lahko že pričnemo s cepljenjem breskev in sliv na speče oko. škropimo sadna drevesa z bordoško brozgo ali z novimi nebakreni-mi sredstvi.
NA VRTU: Presajamo por, endivjo, zeleno in druge zele-njadnice za zimo. Pobiramo česen in čebulo. Okopavamo in zalivamo. V času, ko je vreme zelo toplo in suho, najlaže za tiramo plevele, ki razvijajo ži-vice. Te izruvamo in jih pustimo da se posušijo.
Velika škoda v Cerovljah zaradi neurja
Med razgovorom s kmetovalcem iz Cerovelj smo izvedeli, da so bile kmetije te vasi med nedavnim neurjem v začetku julija hudo prizadete. Pridelek krompirja, fižola, pese, češenj, breskev in seveda grozdja je prav dobro obetal, nevihta s točo pa je vse pokvarila. Kaže. da je bilo 50 do 70 odsto pridelka popolnoma uničenih. Pripomniti velja, da pridelujejo v Cerovljah dobro belo in črno vino, ki gre poznavalcem pristne kapljice v slast. Cerovci so spričo ogromne gmotne škode razumljivo zaprepaščeni.
Prebivalci Cerovelj in nekaterih okoliških vasi pa so silno zaskrbljeni tudi zaradi bližnje graditve naftovoda Trst-Bavarska, ki ga bodo speljali prav po gmajni med Vižovljami in Cerovljami. V tej zvezi se nam zdi zanimivo, kako se tamkajšnji kmetovalci brez prepričanja zatekajo enkrat k tej, drugič spet k oni organizaciji, katera naj bi zagovarjala njihove koristi v zvezi s pravično odškodnino, ki bi jo morali preleti za zasego svojih zemljišč. Po našem mnenju bi morali stopiti v to akcijo strnjeno; zato je bil pač konzorcij razlaščencev.
Milijardna škoda v Brdih in na Vipavskem
Silovito neurje s točo, ki je v začetku julija razsajalo po vsej Severni Italiji, kakor tudi po Sloveniji in pri na na Tržaškem, je povzročilo hudo ško-
Jugoslovani so v prvih štirih mesecih tega leta proizvedli 128 tisoč 600 ton papirja ali 23 odsto več kakor v času od januarje do konca aprila lani. Proizvodnja tiskarskega in pisarniškega papirja se je povečala za 37,3 odsto na 44.000 ton, a proizvodnja kraft papirja se je povzpela za 33,5 odsto na 21.900 ton. Proizvodnja rotacijskega papirja se je znižala za 16,2 odsto na 12.900 ton, drugih vrst papirja so izdelali za 40.600 ton ali 25,1 odsto več, dočim se je proizvodnja lepenke rahlo znižala, in sicer na 9.100 ton.
IZVOZ RASTE
Silni konkurenci nemškega pohištva se italijanski proizvajalci uspešno postavljajo po robu s pospeševanjem izvoza. Ta je v stalnem porastu. Leta 1963 je znašal 89.190 stotov, 1. 1964 pa že 111.179 stotov (24,7 odsto več); vrednost izvoženega pohištva se je dvignila za 34,3 odsto od 9,5 milijarde lir predlanskim na 11,8 mrde lir lani.
V prvem letošnjem štirimese-čju pa so izvozili Italijani 39 tisoč 971 stotov pohištva ali 30,6 odsto več kot v času januar-april 1964 (30.614), vrednost se je povzpela za 33,3 odsto od 3,3 mrde lir lani na 4,4 mrde lir letos.
do na kmetijah v Brdih in na Vipavskem. V nekaterih vaseh je bil uničen celoten letni pridelek rebule in nekaterih sortnih vin, potolčeni so bili nasadi breskev in češenj, da ne govorimo o ostalih posevkih. Kaže, da znaša vsa škoda v tistih krajih okrog 1,2 milijarde dinarjev. V zgornjih Brdih bodo še prihodnje leto na račun nedavnega neurja pridelali za tretjino manj, sadja, ker je toča poškodovala tudi les. Najhuje je bilo v vaseh Slavče, Višnjevik, Krasno, Gonjače, Kožbane, Imenje, Belo in Vedrijan, kjer je bil pridelek povsem uničen; v Hruševju, šlo-vrencu, Šmartnem, Brdicah, na Golem brdu in Zelenem br-du je bilo uničenih 80 do 90 odsto pridelka, v Kojskem in Neblem pa skoro 40 odsto. Kmetovalci zgornjih Brd bodo pridelali samo deseti del običajnega pridelka rebule. Upajo, da jim bodo oblasti dale dolgoročna posojila ali pa možnost dodatnega zaslužka. Nekateri so se celo odločili, da odidejo na_ delo v tujino. Novogoriška občina namerava črtati vse davščine v najhuje prizadetih vaseh, sprostiti zaloge in nuditi kmetom primerno začasno službo. Preteklo soboto je goriško področje spet zajelo neurje s točo, omejilo pa se je na okolico Renč in tako prizaneslo Goriškim Brdom in Gornji Vipavski dolini. Prvenstveno so bili poškodovani nasadi breskev. Precej škode je napravila tudi reka Vipava, ki je poplavila širna obdelana področja.
Vreme in letina
v kmečkih pregovorih
KMEČKI PREGOVORI Mali srpan (julij)
Je sonce vroče, zemlja prosi moče.
Muhe, komarji, obadi živino na paši napadajo radi.
Voda v sahlem studencu se dviga,
z neba voda se bliža.
Pasji dnevi, vroče, vse v kopelj hoče.
Celuloze so od januarja do konca aprila letos pridobili 86 tisoč 600 ton-, kar pomeni 11 odsto več kot lansko leto ob istem času, lesovine pa nekoliko manj kakor lani, namreč 27.300 ton.
Obrati za predelovanje papirja so prejeli v omenjenem obdobju 51.200 ton papirja ali 19,4 odsto več kot lani.
Jugoslovanska zunanja trgovina s celulozo, papirjem in papirnimi izdelki se ie letos občutno zboljšala Izvoz se je povečal za 27,5 odsto, njegova vrednost je dosegla 1,8 milijarde dinarjev, dočim se je uvoz skrčil za 10,4 odsto do vrednosti 1,5 milijarde dinarjev. Tako je bil odpravljen primanjkljaj v zadevni jugoslovanski zunanjetrgovinski bilanci.
„60SP0DARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1311(1 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600 14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul Montecchi 6
R IJ E K A . Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo lz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180	1 el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO		6.7.1965	13.7.65	20.7.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)	• •	143 Vi	139 Vs	143 Vt'
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	•	'9	131,—	128,—	129 V«
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	• fr	54,—	53,50	52,—
Cin (stot. dol. za funt) ....		181,75	178,75	183,50
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	fr •	16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . . .	• •'	15,75	15,75 24,50	15,75 24,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	• «	24,50		
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	, •	79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .		44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .		63,50	63.50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)		725,—	725,—	700,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		32,05	32.70	32,60
Volna (stot. dol. za funt) . .		166,—	166,5	168,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		45 V«	—	44,75
Kakao (stot. dol. za funt) . . .		10,23	9,65	9,71
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	• •	1,93	1,99	1,92
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		385,-	375,—	385,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .		1420,—	1397,10	1432,10
Cink (funt šter. za d. tono) . .	. *	107,5	111,10	115,10
Svinec (funt šter. za d. tono) .		97,5	97,2.6	98,10 20 V«
Kavčuk (penijev za funt) . . .	• •	20 Vb	20 Vi	
SANTOS				
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)		6150,—	6250,—	6250,—
Italijanski gozdovi dajejo premalo lesa
Načrt za zboljšanje gozdov . Prevelik uvoz
Jugoslavija proizvaja več papirja
TRIESTE, VIA CICERONE 8/11
Telefon: 68812. 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE
» SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTONA2NO INDUSTRIJO,
• EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI e POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
adriaimpex
TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29.135
IMPOBT - E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
TRANS TRIESTE
Soc. a r. L
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
TniuMuhofia fčopM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 • TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.

SP10SNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: splošna PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
Gestisce i servtzl mercl e passeggeri sulle linee:
ADKIATICO
ADR1ATICO
ADKIATICO
ADRIATICU
ADKIATICO
ADKIATICO
-	NOKD EUKOPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomi
-	NOKD AMEISIGA (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giomi
-	SUO AMERICA partenze ogni 20 giornt
-	levante
partenze ogni '( giomi
-	IRAN - IRAO partenze ogni 20 giomi
-	1NU1A — PAKISTAN - BURMA
partenze ogni 30 giornt ADRIATICU - ESTREMO OKIENTE
partenze ogni 30 giomi ADKIATICO — GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giornt
con 57 moderne e rapide navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La kJUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee reeolati
TRASP0RTATE LE MERCI E V1AGGIATE CON LA —" < JUGO UNIJA* • RIJEKA ____________