List 5.
Gospodarske stvari.
Svilarstvo.
Nova pomoč zoper bolezen svilnih Črvičer.
Francozki časnik „Moniteur des soies" naznanja pismo gospoda Pravac-a, apotekarja v Pont de Beau-voisini na Francozkem , iz kterega važniše reci povzamemo, da jih zvejo tudi naši svilorejci na Slovenskem. Tako-le piše:
„Kakor drugi svilorejci sem tudi jez trpel veliko škodo po hudi bolezni svilnih črvičev (zidnih gosenic); skušal sem tedaj zvediti: od kod da pride ta bolezen in kako da bi ji v okom prišel?
Zdela se mi je po znamenjih svojih ta bolezen podobna bledici (Bleichsucht), in ker je ž e 1 e z o poglavno zdravilo tej bolezni, sem dal spomladi nekoliko murbo-vih dreves z železnim ali zelenim vitrijolom (to je žveplokislim železom), v vodi raztopljenim poškropiti.    Zeleni vitrijol je  dober kup v vsaki štacuni.
Ta drevesa so posebno krepko rastla, m crviči, ki so njih zeleno listji oberali,  so ves čas zdravi ostali.
760 gramov svilnih jajčic enakega plemena se je razdelilo med 10 svilorejcev; 36 gramov črvičev se je s tako poškropljenim perjem krmilo do Četrtega levenja, 6 gramov pa celo do zapredenja. Ti poslednji so ostali popolnoma zdravi in so dali 8600 gramov prav lepih mešičkov ali kokonov. Unim črvičem pa, ki so se, kakor je bilo ravno rečeno, le do četrte dobe gleštali s takim perjem, se je, ko so slabeji prihajali, začelo perje od tistih murbovih dreves pokladati, ki so bila z raztopljenim železnim vitrijolom poškropljena, po kterim so se kmali okrevali in brez zadržka zapredli; bilo je 34 kilogramov in 450 gramov popolnoma, 2 kilograma pa inv400 gramov nepopolnoma dognanih kokonov.
Crviči ostalih 724 gramov, med druge svilorejce razdeljenih jajčic, ki niso dobivali poškropljenega perja, so med 3. in 4. levenjem vsi šli pod koš.
Vsled tako očitne koristi je minister kmetijstva omenjenega lekarja naprosil, naj brž razglasi svoje skušnje, da jih zvedo svilorejci povsod." —
Pri tej priliki naj povem še, kaj časnik za svilarstvo govori o koristi sviloreje.
Malo ljudi, in še celo nekteri svilorejci ne vedo, koliko dohodka prav za prav donaša svilarstvo.
Dogotovljeno je, da oral (joh) zemljišča le srednje dobrote, zasajenega z murbami, more 200 do 500 gold. ** donesti.
To delo opravljajo po navadi le slabotni stari ljudje in otroci.
Po statističnih naznanilih se na leto in dan za 20 milijonov tolarjev sirove svile čez mejo čolne zveze v nemške in avstrijske kraje pripelje.
Avstrijska svila prekosi v vsem po svoji dobroti laško in francozko, zato želimo, da se svilarstva tudi v naši deželi še čvrsteje poprimemo , da bi se iz dežele v ptuje kraje toliko lepega denarja ne razpošiljalo^ ki ga doma tako krvavo potrebujemo.
Se celo v Galicii se svilarstvo od leta do leta na višo stopnjo povzdiguje; gotovo vesela novica vsacemu obrtniku!