IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, II. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
DELAVCI, KMETJE!
Edino demokratični listi branijo vaše koristi.
Prispevajte zato ob vsaki priliki v sklad demokratičnega tiska!
Obnovljena izdaja leto II. štev 99.
TRST SOBOTA, 11. NOVEMBRA 1950.
Cena 15 lir
NtZIV IKEBPJST« THŽAŠBKMV PREBIVALSTVI]
Najsenesklene noben sporazum
brez odobritve prizadetega prebivalstva
Wg te zahteve naj se združijo, ne glede na prepričanje, vsi Tržačani, ki hočejo zagotoviti našemu Ozemlju tin blagostanje - Enotna zahteva prebivalstva bo zaustavila roko mešetarjem s človeškim blagom
Izvršilni komite Komunistične partije STO vidi v poslednjih dogodkih ter v uradnih in neuraunih izjavah državnikov ameriške, digleške, jugoslovanske m ltaiij^nste v aue resno poslabšanje vPrasanja našega Ozemlja, vprašanja, m sre v cono jasneje za ‘Om, oa se uredi z neposieun.iui dogovori meti Rimom in neogra-oom po želji in ustrezno Cujcm imperialističnih , vojnih huj-«tacev.
Ti neposredni dogovori se obravnavajo na osnovi barantanja,
ga je naša Partija že aavno in ponovno razkrinkala, ver pieu-V|uevajo razkosanje našega Ozemija v korist Titove knke, ki jo $edaj bolj kot kdaj koii prej podpirajo Angloamericani,
Te vlade so namreč urauiio izrazne svoje ooobrenje za prijave, potek in izid voiivne sieparije, ki se je izvedla ib. aprna
coni ti, s tem, da so lažno zairjevaie demokratičnost, uočun je v resnici besnel iitolasisticni teror. Ou podpori rimske in beograjske viaoe seoaj Angloamericani v Trstu in na mednarodnem poiju 'azno zatrjujejo, oa je v coni ti našega Uzemija prisio do upomi-r,tve», oocim je spiosno znano, da v tej coni viaua samovolja in dalije, beda, upravni kaos in poiiucnu preganjanje prebivalstva
izključno korist klike titovsnih veljakov in mnkcionarjev.
Pogajanja o kupčiji za to deželo, ki so v teku, se vrše na k°diagi predlogov, ki jih je iznesel britanski podtajnik Davies in ki wedviuevajo razdelitev 6x0 z «zamentjavo prebivalstva ter z od Ministra blorze ze najavljeno «žrtvijo kakšne doline».
V	teh okoinostih je na prealog višinskega, ki ga je v OZN Dostavit v imenu sovjetske vlade, za takojšnjo uveljavitev mirovne Dogodbe odgovoril' titovski delegai Karoeij ter proglasil zahtevo s°vjetskega predstavnika kot sovražno dejanje proti Jugoslaviji, •Čeprav obstoje možnosti, doseči neposreden sporazum med sosedama državama».
V	istem smislu je govoril pred časom in nedavno tudi Sforza. *Uub «ogorčenim protestom», takozvanim «uradnim zanikanjem», Dkvzlic uvodnikom v demokrisijanskih listih in nacionalističnim bradam tukajšnjih šovinistov pa si državniki, ministri in poslanci, prizadevajo v bistvu le, da bi pasivizirali prebivalstvo STO in Julijanski narod, da bi se tako moglo zaključiti barantanje brez Prevelikega navijanja cene.
Ivan Lombardo je namreč sklenil v Zagrebu dogovore za milijardne dobave rimske vlade oni v Beogradu brez proliuajatve, Jtočnn Je Titov delegat pri OZN tiebier hinavsko zahteval sprejem “Mije v OZN.
. Ker je vsa politika rimske vlade podrejena stvari vojne in PpPada na ZSSR in na dežele ljudske demokracije, je zunanji mieter Storža zagovarjal vključitev Jugoslavije v sistem tako-‘•Uenovane «atlantske obrambe» s trditvijo, da bi to preneslo bojno Črto z mej Italije na vzhodne meje Jugoslavije. Kmalu za tem je JJPjni minister Pacciardi zahteval, naj se jugoslovanska vojska 'ključi v «evropsko» armado.
Vsa ta pogajanja in te dobrohotne koncesije v prilog vključitve Jugoslavije v atlantski sistem dopuščajo predvidevanja se r nadaljnje koncesije, ki se prav zeio tičejo našega Ozemlja. Trst JJ* namreč po vojnih načrtih anglo-ameriSkega imperializma moral P°stati dobavna luka predvsem v korist Jugoslavije.
Ta položaj, katerega resnost priznavajo vsi krogi tukajšnjega Političnega življenja, Je povzročil med prebivalstvom STO veliko •krb in preplah, ki ne najdeta nobene utehe v dvoličnem in hlapčevskem obnašanju tukajšnjih strank, ki so usužnjene anglo-ame-JJ'Skerau imperializmu ter soodgovorne za tekoča pogajanja o Pprantanju za naše prebivalstvo v obeh conah.
V	tej fazi zaostritve vojne nevarnosti in pospešitve pogajanj ** neposredne dogovore KP STO ponovno poudarja svoje stalne ter zahteva takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe, listine, ** je ne more razveljaviti nobena država, ker je bila podpisana
številnih držav — članic OZN. Uveljavitev mirovne pogodbe :* zajamčila možnost nadaljnje boljše in dokončne rešitve trža-kega vprašanja, potem ko bi bili združeni obe coni in bi odšle 'Iglo-ameriške in jugoslovanske čete.
Kot priložnostno in neposredno zahtevo za odvrnitev nevarno-d. ki bi nastala za Trst in njegovo vključitev v načrte za tretjo Pctovno vojno, sprejema in podpira KP STO predlog Tržaškega Odbora miru, s katerim zahteva, naj Trst in vse STO uživa jam-tvo «odprtega mesta» in naj obenem komisija OZN z enotno “||ravo za obe coni nadomesti vojaško zaupno upravo. V tej komisiji naj bi bili tudi stalno člani Varnostnega sveta in naj bi
do končne rešitve vprašanja STO jamčila zaščito demokratičnih pravic državljanov.
Upoštevajoč usodepolnost gori navedenih neposrednih dogovorov poziva KP vse državljane, da sprejmejo sledeči predlog, ki more združiti velikansko večino slovenskih in italijanskih prebivalcev nekvarno kakršni koli njihovi težnji glede bodočnosti našega Ozemlja:
— NAJ SE NE SKLENE NOBEN SPORAZUM NA ŠKODO TEGA PREBIVALSTVA, NE DA BI MU BILA PREJ DANA MOŽNOST, IZRAZITI SE POTOM REFERENDUMA, KI BI SE MORAL IZVESTI POD NEPOSREDNIM NADZORSTVOM KOMISIJE VARNOSTNEGA SVETA.
Komunistična partija je gotova, da bo prebivalstvo obeh con s svojo zahtevo, naj bo vprašano za mnenje, imelo možnost izraziti svojo voljo, katero bodo morali upoštevati na mednarodnem polju in ki bo s tem zaustavila roko onim, ki hočejo zaostriti že itak tragičen položaj te dežele. Istočasno pa bodo prebivalci gotovo izrazili svojo voljo, naj že enkrat preneha «status quo», ki z delitvijo v dve coni in pod pogoji zasedene in po tujih četah upravljene dežele obsoja Tržaško ozemlje na gospodarsko in moralno propast z edinim izgledom, da bo v primeru vojne spremenjeno v «požgano deželo».
Široka in borbena enotnost prebivalstva v zahtevi, naj bo vprašamo za mnenje, more in mora v veliki meri doprinesti k rešitvi slovenskega, hrvatskega in italijanskega ljudstva Svobodnega tržaškega ozemlja.
IZVRŠILNI KOMITE KP STO
Miroljubno sovjetsko ljudstvo
bo znalo, če treba, z orožjem^braniti domovino
Zelo pomemben govor maršala Bulganina v Velikem gledališču v Moskvi - Velikanska parada vojske in civilnega prebivalstva na Rdečem trgu v proslavo Oktobrske revolucije
Triintrideseto obletnico Velike oktobrske revolucije so letos na posebno svečan način proslavili po vsem svetu. V Pekingu in drugih kitajskih mestih, v vzhodnem delu Berlina, v prestolnicah ljudskih demokracij, kakor tudi v mnogih kapitalističnih državah so bile v njeno počastitev velikanske manifestacije, ki so izzvenele v splošni in odločni zahtevi, da se prepreči nova vojna ter da pride do prepotrebnega miru in mirnega ustvarjanja po vsem svetu.
Posebno slovesne so bile proslave po vseh krajih Sovjetske zveze. Na predvečer je bilo v velikem gledališču v Moskvi svečano zborovanje, katerega so se udeležili predstavniki Boljševiške partije, vlade, Rdeče armade, sovjetske znanosti in umetnosti poleg neštetega občinstva, ki je do zadnjega napolnilo ogromno dvorano.
Slavnostni govor je imel podpredsednik vlade maršal Bulganin, ki je v prvem delu svojih izvajanj podčrtal ogromne uspehe 33 let sovjetske oblasti na gospodarskem, kulturnem in drugih poljih. «Sov-
jetski znanstveniki — je dejal tov. Bulganin — so prišli do dna tajnostim atomske energije. Sedaj si prizadevajo, kako bi čim več prispevali k razvoju sovjetske domovine. Napori sovjetskih ljudi so pod vodstvom Boljševiške partije obnovili od nemških okupatorjev opu-stošeno domovino, tako da današnja proizvodnja prekaša predvojno v vseh panogah gospodarstva. V petih letih po vojni je bilo zgrajenih 6000 novih industrijskih podjetij. Proizvodnja premoga je za 57% višja od predvojne, prav tako pa se je silovito razvila tudi petrolejska industrija. Imamo neizmerne rezerve, s katerimi bomo mogli nadalje razviti industrializacijo naše države. Tudi poljedelska proizvodnja je precej presegla ono izpred druge svetovne vojne».
Nato je prešel na odnose z drugimi državami ter poudaril velike uspehe ljudskih demokracij, ki ob boku SZ branijo mir in grade svojim ljudstvom boljšo — socialistično bodočnost. Tudi nemško demokratično ljudstvo je trdno v taboru miru. Govoreč o mednarodni napetosti je
rekel, da je mogoče sodelovanje med socialističnimi in kapitalističnimi državami. Stvar je le v tem, da vojnohujskaške sile nočejo sode-
Zasedanje odborov Organizacije združenih narodov
SZ predlaga sestanek štirih
proti ponovni oborožitvi Nemčije
Sovjetski predlog v politični komisiji OZN proti napadalcu - Na predlog ZSSR bo zastopnik LR Kitajske povabljen na sejo VS, da odgovori na lažne obtožbe Mac Arthurja - Odloča se o usodi Eritreje
Koncem preteklega tedna je namestnik zunanjega ministra ZSSR Gromiko iz rodi veleposlanika ZDA, Velike Britanije in Francije v Moskvi noto, v kateri Sovjetska zveza predlaga sklicanje konjerence štirih zunanjih ministrov, na kateri naj bi razpravljali vprašanje o uveljavljenju dogovora v Potsdamu, v kolikor se tiče demilitarizacije Nemčije.
Vsvetovnem javnem mnenju je. napravila ta nota, ki ponovno dokazuje aosledna prizadevanja SZ za ohranitev svetovnega miru, najglobji vtis. Kljub pritisku s strani ameriške vlade je bil sovjetski predlog ugodno sprejet ne le v javnem mnenju Anglije in Francije, temveč tudi v njihovih političnih krogih. Odgovori ameriške, britanske in francoske vlade bodo izročeni sovjetskim predstavnikom verjetno te dni. Splošno pričakujejo da francoska in angleška vlada ne bosta odklonili sklicanja konference štirih velesil in tako ne bodo mogle odbiti tega vabila niti Zduiene države.
V ponedeljek je predstavnik Sovjetske zveze predložil glavni politični
>jA FRONTI ZATIŠJE - V ZALEDJU PARTIZANSKI BOJI
Američani izzivajo Kitajsko
* zračnimi napadi tik ob meji
'e,
|. haden protinapad korejske u ske vojske, ki je v prejšnjem
Ž}8kei
uničil štiri južnokorejske di-l.1Je ter prizadel silno težke izgii-todi ameriškim napadalcem, ki Hit.Se v enem tednu morali umak-1 za celih 250 km proti jugu, je silovit odmev tudi v južnoko-m parlamentu. 86 od 120 po-^c®v južnokorejskega parlamenta l\v Posebni resoluciji zahtevalo, t)6 Odstopi vlada, ker je kriva voj-L*1'1 Koreji. Na pritisk in grožnje ^‘Shiana Rt ja se je parlament od-tjjpdal, da bi glasoval o tej resolu-V toda je kljub temu vztrajal na i ' da odstopi vlada v Seulu, ter te.v tem smislu poslal predsedniku I «Ublijfg spomenico, v kateri pred-%’ nai vlada sama od sebe zame-tgi °ne ministre, na katere pada . ečja krivda za prelivanje krvi. il,6e.lika protiofenziva ljudske voj-
ie zasekala med ameriškimi če \ ,ftlno težke izgube. Po poro-
di Kimirsenovega glavnega stana Va‘vizije Mac Arthurja samo v •Va3 dneh imele 13.000 mrtvih in V®nih, 2000 pa je bilo ujetih od klij 'iških čet. Poleg tega so izgu-I(m ^toeričani zelo veliko količino Cj°v, topov ter lažjega orožja in HtjJ/toi'ìe. V zračnih bojih s korej-letali na reakcijski pogon je <i)y. *° tudi ameriško zračno bro-hJe občutne izgube.
Pote;
6)dSvoj namen, da so potisnile na-
» lce
do reke Congčon, se je v dneh fronta ustalila. Na Vr, kojni črti ni bilo nobenih *kv <*0V’ ker je bila Mac Arthu-,a armada preveč prerešetana, fnogia začeti ponoven napad. v0jgi? navedenih izgub je korejska tjj-,a obkolila več oddelkov, med (•e?1 cele bataljone mornarskih !,Sti V’ ki se nis° utegnili pravo-lijj to, umakniti pred naglo napre-V .. *hi Korejci. Ameriška koman-VjjJm je morala z letali metati
orožje in municljo. Ko je po-‘k 8. ameriške armade gen. ijjjer videl težke posledice ko-teka protinapada, je takoj zah-
teval ojačenja, katera je tudi že dobil. V Vonsanu se je namreč v sredo izkrcala 3. ameriška divizija, ki je že dva meseca čakala na Japonskem, kdaj bo poslana na bojišče. Vštevši to zadnjo divizijo so ameriški napadalci poslali doslej na Korejo že 220.000 mož, katerim je treba prišteti še nad 1000 letal ter celotno zahodnopacifiško brodovje. V to število kajpak niso vštete edi-nice Singmana Rij a ter drugih imperialističnih napadalcev.
Zadnje štiri dni, ko je bilo vreme ugodneje, je izrabila ameriška komanda za najstrahovitejše bombne napade proti nezavarovanim mestom in vasem severne Koreje. Sistematično je bil bombardiran ves pas ob kitajski meji, pri čemer je sodelovalo okrog 600 letal. Na samo mesto Sinuiju, začasno prestolnico LR Koreje je bilo iz 80 veletrdnjav vrženih nad 630 ton bomb. Po od-inetu pa je 225 lovcev v nizkem letu mitraljiralo civilno prebilstvo. Niti desetina mestnih hiš ne stoji več pokonci.
Ta napad je premišljena provokacija proti LR Kitajski, proti kateri je Mac Arthur iznesel na VS lažne obtožbe, češ da je iwslala svoje čete na pomoč Kirn Ir Senu. Ker pa kljub večini v VS nima izgledov, da bi dokazala te svoje trditve, se je Amerika odločila, da s to novo provokacijo izzove spopad, da bi mogla nadaljevati tudi proti Kitajski svoj roparski pohod.
Višek cinizma predstavljajo ti zračni napadi, o katerih Američani sami zatrjujejo, da so to «poskusni» napadi z novimi vrstami rušilnih in zažigalnih bomb. V sredo so «za poskus» bombardirali mesto Yong-biong ter vse okoliške vasi, o katerih ameriška poročila pišejo, da so bile izbrisane z obličja zemlje
Dočim vlada na severni fronti še neprestano zatišje, divjajo v južni Koreji v številnih predelih hudi boji med partizani in okupacijskimi četami. Tako poroča ameriško
poveljstvo o velikih in ostrih borbah v predelih Kaesong in Nam-von.
Sele sedaj se je izvedelo točneje o vsebini razgorov, ki sta jih imela Truman in Mac Arthur na otoku Wake. Glede Japonske sta se sporazumela, da naj ostanejo ameriške okupacijske čete za trajno v tej deželi, kjer nameravajo Američani zgraditi cel sistem pomorskih in zračnih baz in to na zahodni obali. Japonska naj postane s tem izhodna točka za ameriške vojne pustolovščine na Dalnjem Vzhodu. Dalje sta se strinjala tudi v tem, da je treba obnoviti močno japonsko vojno industrijo, zatreti vsakršen demokratičen pokret ter ustvariti novo japonsko vojsko, se-stoječo iz najmanj 700.000 mož. Glede Formoze sta si bila edina, da jo je treba spremeniti v močno ameriško vojaško bazo in da je treba poslati na otok večje število čet ZDA.
komisiji OZN resolucijo, v kateri zahteva, naj glavna skupščina OZN razpravlja in sklene, da je treba smatrati za napadalko vsako državo, ki napove drugi državi vojno ali pa napade njeno ozemlje brez vojne napovedi. Prav tako je treba smatrali za napad bombardiranje tujega ozemlja s kopna, morja ali zraka, kakor tudi premišljen napad na tuja letala in ladje. Za napad je treba proglasiti tudi pomorsko blokado ali izkrcanje suhozemnih, pomorskih in letalskih čet v drugi državi brez njene privolitve. Nobenega od teh napadalnih dejanj ni mogoče opravičiti ne s političnimi, ne s strateškimi niti z gospodarskimi utemeljitvami, niti ne z namero, izkoriščati bogastva tujega naroda. Napad ne more biti upravičen z izjavo, da država ni pravno priznana. Poleg tega sovjetska resolucijo opredeljuje kot napad tudi vmešavanji v notranje zadeve drage države, katerega ni mogoče opravičiti z nobenim zakonodajnim ali upravnim ukrepom prizadete države kot so revolucionarna ali protirevolucionarna gibanja, državljanska vojna, neredi ali stavke. V opravičilo ne morejo služiti niti prekinitev diplomatskih odnosov, gospodarski bojkot, odklonitev plačila dolgov in podobno.
Istega dne je predstavnik ZDA zah teval, da se za sredo skliče posebna seja VS, ki naj bi razpravljala o dozdevnem sodelovanju kitajskih rednih čet na korejskem bojišču. Ta zahteva je samo člen v dolgi verigi provokacij ZDA proti LR Kitajski, katero hočejo zaplesti ameriški imperialisti v vojno, da bi mogli tako razširiti korejski spopad na splošno ofenzivo proti miroljubnim azijskim narodom. Ze pred časom smo poročali o napadih ameriških letal na kitajsko ozemlje, katero provokacijo pa so Kitajci odločno odbili.
Ob otvoritvi seje VS v sredo jt sovjetski delegat Malik protestiral, da obravnavajo poročilo Mac Arthurja o dozdevnem sodelovanja kitajskih rednih čet, ker Mac Arthur ni bil določen legalno, temveč brez privolitve SZ, za poveljnika napadalne vojske na Koreji in torej ni noben poveljnik čet OZN, temveč le ameriški general, ki Je s svojo vojsko neupravičeno napadel miroljubno ljudstvo. Pod predsedstvom Titovega delegata Beblerja pa je VS zavrnil sovjetski ugovor ter prešel na dnevni red. Malik Je nato zahteval, naj povabijo na to sčjo tudi predstavnika LR Kitajske, da bo mogel zavrniti Mac Arthurjeve izmišljotine. Angleški delegat Jebb Je soglašal s tem predlogom, vendar Je predlagal, naj
sr diskusija prične, ne da bi čakali kitajskega predstavnika.
Tudi v tem vprašanju glede lažnih obtožb o sodelovanju kitajskih rednih črt nri Koreji, so se titovci s svojim ftrerjem na čelu ponovno pokazali kot najbolj ponižni hlapci ameriških napadalcev. Tito Je dal namreč dopisniku «New York Times» izjavo, da se bo njegova vlada strinjala in priključila sklepu OZN. Na ta način Tito že v naprej pristane na stališče, ki ga bo zavzela ameriška večina u VS. Ta izjava je zaradi svojega klečeplastva pred imperialisti presenetila celo ameriške politične komentatorje.
Pri glasovanju glede povabila kitajskega delegata je končno moral popustiti tudi Austin, ki je glasoval za njegovo povabila, ko je videl, da so vsi ostali delegati bili o tem soglasni. Po glasovanju je hotel odbiti ta sklep z zahtevo, naj se razprava o dozdevnih akcijah kitajskih rednih čet na Koreji nadaljuje pred prihodom zastopnika LR Kitajske; vendar je večina prisotnih glasovala proti njemu in je bila seja odgodena za nedoločen čas.
V posebnem političnem odboru se je začela diskusija o bodoči usodi bivše italijanske kolonije Eritreje, Angleški delegat je zahteval, nai se ta dežela razdeli med Abesinijo in Sudan, ki sta obe pod angleškim vplivom. Delegat SZ Arutunjan pa je predlagal, naj postane Eritreja samostojna država ter naj britanske čete odidejo v treh mesecih. Z odstopom ozkega ozemljskega pasu pa naj se omogoči Abesiniji dostop do pristanišča Asab.
Kitajska vojska osvobodila Lhaso
KALKUTA — Kitajske čete so na svojem pohodu za osvoboditev Tibeta prišle že v neposredno bližino glavnega mesta Lhase. Z nadčloveškimi napori je ljudska vojska premagovala silovite težave poti. Sproti so morali pripravljati čez reke in prepade mostove, napravljene iz vrvi. Poleg tega pa sta silovit mraz in sneg ovirala hitro prodiranje po skalnati planoti, ki je 4000 m nad morjem.
Vrhovni glavar Dalaj Lama, ki je bil pod angleškim vplivom, je že pred, dnevi zbežal iz dežele. Namesto njega je prevzela oblast nova vlada pod vodstvom Sawong Lame, ki je dala tibetanski vojski ukaz,
naj se ne upira osvobodilnim četam.
Po zadnjih vesteh so kitajske čete prispele v glavno mesto Lhaso, kjer jih je zelo prisrčno sprejelo celotno prebivalstvo.
Istočasno prihaja tudi vest, da je zbežal iz sosednje države Nepal, ki je bila doslej pod angleško kontrolo, dosedanji kralj. Očividno so ameriški agenti porabili to priliko osvobajanja Tibeta, da so izrinili Angleže iz te državice pod Himalajo. Na ta način skušajo dobiti v svoje roke še eno bazo proti L.R. Kitajski.
Tajnik SSZ Toledano aretiran v Havani
HAVANA — Kubanska policija je aretirala podtajnika Svetovne sindikalne zveze Vicenta Lombarda Toledana, mehiškega senatorja Elizonda ter številne druge delegate, ki so hoteli z letalom odpotovati v Sheffield na kongres Partizanov miru.
MARŠAL BULGANIN
lovanja s SZ, ker je kot glaven steber miru na poti njihovim vojnim načrtom.
Namesto, da bi se držali mirovne politike, začrtane v Potsdamu in v ustanovni listini OZN, so ameriški in angleški imperialisti ustvarili Atlantski vojni pakt, preprečujejo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, obnavljajo nemško vojsko in ponovno oborožujejo zahodno Nemčijo. Temu nasportno predlaga SZ, da se čimprej sklene z Nemčija mirovna pogodba, ki naj postane enotna, demokratična, nezavisna in miroljubna država. V nasprotju s sovjetskimi predlogi o takojšnji sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko grade ZDA v tej deželi pomorske baze, obnavljajo japonsko vojsko, preganjajo napredne organizacije. Tudi iz OZN, ki je bila ustanovljena za utrditev miru in mednarodnega sodelovanja so ZDA napravile ustanovo, ki služi kot plašč za njihove napadalne namene.
Imperialisti se zelo trudijo, da bi sovjetsko miroljubno politiko prikazali kot propagando za varanje ljudi. Toda preveč so jasni in preprosti sovjetski predlogi za ohranitev miru, da bi moglo ljudstvo nasesti tej lažni propagandi vojnih hujskačev. Poleg prepovedi atom-ških orožij in stroge mednarodne kontrole za izvajanje tega predloga je Sovjetska zveza predlagala tudi sklenitev pakta med petimi velesilami za utrditev miru, dalje pa tudi znižanje oborožitve za eno tretjino v prvem letu ter kasneje še nadaljnja znižanja. Toda vojni hujskači,
ki ukazujejo poslušni večini Združenih narodov, so rajši odk onili te sovjetske predloge, ker bi jim pokvarili njihove napadalne načrte. Povrh vsega pa ti gospo e celo groze SZ.
«Cas je že — je povdaril sovjetski maršal — da bi ti gospodje razumeli, da sovjetsko ljudstvo nima slabih živcev in da ga pre n e ne preplašijo. Preteklost govori, da naša miroljubna politika ni znak slabosti. Cas bi bil, da bi ti gospodje razumeli, da je naš narod sposoben braniti se, braniti koristi svoje države, če Je potrebno tudi z orožjem v roki».
Govoril je nato, da svojo napadalno politiko imperialisti skrivajo za gesli o borbi proti komunizmu. Takšna gesla so se Hitlerju slabo obnesla. Tem manj je mogoče s takimi gesli danes slepiti ljudi.
Iz dneva v dan narašča vpliv Komunističnih partij, ki štejejo danes brez Sovjetske zveze že nad 18 milijonov članov. Komunizem in delavno ljudstvo sta nerazdružljiva. Kakor ni mogoče uničiti ljudstva, tako ni mogoče uničiti komunizma.
V torek dopoldne pa je bila na Rdečem trgu tradicionalna parada, v kateri so stopali vsi rodovi Rdeče armade, delovno ljudstvo iz tovarn in vasi, predstavniki sovjetske znanosti in umetnosti, športniki in drugo ljudstvo. Na tribuni so bili poleg predstavnikov sovjetskih vojaških in civilnih oblasti tudi zastopniki zunanjih držav, ter številne delegacije delovnega ljudstva iz vsega sveta. Slavnostni govor je imel maršal in heroj SZ tov. Budjoni. V sprevodu so nosili poleg slik Lenina in Stalina tudi slike voditeljev vseh demokratičnih gimanj v svetu.
Veliki uspehi vietnamske vojske
PARIZ — Osvobodilna vojska
Vietnama je zavzela prejšnji teden mesto Laokay in tako dobila kontrolo nad dolino Rdeče reke. Francoske okupacijske čete pa so se morale pred Hočiminhovo vojsko umakniti tudi iz cele vrste utrdb, ki v širokem pasu branijo Hanoi, glavno mesto pokrajine Tonkin. Verjetno bo ljudska vojska začela v kratkem ofenzivo tudi proti temu mestu.
Tov. Togliatti zapustil sanatorij
RIM — Po uspeli operaciji se stanje tov. Togliattija iz dneva v dan boljša. Sedaj že • vstaja iz postelje in bo kmalu popolnoma okreval.
V četrtek pa je mogel končno zapustiti sanatorij, ker se je njegovo zdravsteno stanje že toliko zboljšalo, da mu ni več potrebna zdravniška pomoč.
V Jugoslaviji sc or široko partizansko	'danizira
	m gibanje
V Bosni in Kordunu prve večje akcije proti titovskim zločincem - Titova vlada gradi na desetine letališč za Amerikance - Ponovna provokacija proti LR Albaniji	
«Popolnoma se zanesemo na dobro vero Titove vlade», je pred nekaj dnevi izjavil vojni minister Degasperijeve vlade Pacciardi. Se več. Po zagotovilih, ki so jih dali predstavniki beograjske vlade ameriškim, angleškim in drugim osebnostim, je tudi rimska vlada prepričana, da bo Tito dal na razpolago svojo vojsko za ojačenje armade atlantskega pakta. «Itqlija je še prav posebno in neposredno zainteresirana — je nadaljeval minister Pacciardi — na tem, da tudi jugoslovanske čete pomnožijo atlantsko armado».
Da si zasluži zaupanje novih zaveznikov, zlasti še svojih dolarskih «dobrotnikov», od katerih pričakuje v kratkem novega posojila, je Titova vlada ojačila svojo provokator-sko akcijo na mejah z ljudskimi demokracijami, posebno še proti Albaniji. Tako je pred 4 dnevi več jugo-
Lenin je v svoji knjigi «Država in revolucija» napisal, da je buržoazija vedno nagradila velike revolucionarje za časa njihovega življenja s preganjanjem, njihove nauke pa Je sprejela z divjim besom, največjim sovraštvom in najnesramnejšimi kampanjami klevet in obrekovanja. Po njihovi smrti pa je skušala razvrednotiti njihov nauk, mu odvzeti vsako revolucionarnost in ga spremeniti v sredstvo za varanje množic.
Te Leninove ugotovitve se nam zde kot nalašč napisane za tito/ašiste, ki skušajo napraviti z marksističnim in leninskim naukom to, kar so skušali napraviti z Marksom in Engelsom vst takratni hlapet in agenti buržoazije, kot so bili Bernstein, Kaucki, Bauer, Adler t. dr.
Ttto/ašistt, ki so se prodali imperializmu za nekaj dolarjev, si s svojo provokatorsko prakso prizadevajo prilagoditi buržoaznim interesom revolucionarne nauke, odvzeti vso razredno vsebino in jih staviti na razpolago im-
Krinka vohunov
perializmu, ki je na koncu svojega življenja in zaradi tega se oprljemlje vsake rešilne slamice.
Uni težijo za tem, da bi s primernim /alzt/ictranjem marksizma in leninizma spravili v tabor Imperializma nekaj množič in tako poostrili in podaljšali boj med socialističnim in imperialističnim svetom,
Zato pa smo bili letos priča najne-sramnejšl skrunitvi slavne obletnice Oktobrske revolucije, ki so jo skušali titojašlsti proslavljati u svojem imperialističnem in vojnohujskaškem duhu, v ozračju revidiranja revolucionarne teorije in v znaku prilagoditve velikih oktobrskih načel Trumanovim in Marshallovim blaznim načrtom o gosod-stvu sveta.
Tudi v prvih dneh Oktobrske revolucije Je bil nekdo, ki Je pravil, da je
edini «dosledni provoborec In branilec revolucije». Imenoval se je Kerenski, v lažnem socialističnem plašča oblečena lutka buržoazije. Toda vsi vemo, da Je ruski proletariat v zavezništvu z ruskimi delovnimi kmeti obračunal s tem človekom, ki Je izginil iz zgodovinskega pozorišča kot najbolj preziran in od človeške družbe opljuvan hlapec izkoriščevalcev.
Tudi Kerenski Je pravil, da je samo on «dosledni revolucionar» in da «brani revolucijo» pred .. . boljševiško «sodrgo», ki jo Je sestavljala velikanska večina ruskega delovnega ljudstva. Prav tak je danes Tito, plačanec imperializma in z rdečo barvo zakamufliran ameriški vohun. In kot je rusko delovno ljudstvo pomedlo z «revolucionarjem» Kerenskim, bo tudi Jugoslovansko delovno ljudstvo obračunalo z
«revolucionarjem» Titom, ki so mu šteti dnevi hlapčevanja silam vojne in razdejanja.
Ljudje, ki so danes proti Sovjetski zvezi, proti Boljševiški partiji, proti sovjetskemu vodstvu in proti tov. Stalinu, ki je skupno z Leninom vodil boje za strmoglavljenje buržoazne oblasti; ljudje, ki odobravajo ameriško politiko ropanja in razbojniških napadov, ki ploskajo Trumanovi politiki i ameriškim pokoljern na Koreji; ljudje, ki nimajo več niti tolikega sramu, da ne bi izgovarjali slavospeve «demokratični» Ameriki, nimajo kaj opraviti z Oktobrsko revolucijo tn njenimi načeli. Tl ljudje so izvržki človeške družbe in človeštvo jih Je odstranilo s svojih vrst. Ti ljudje bodo končali kot so končali Kerenski, Trocki, Kamenjev, Rykov, Zinovljev, Tuhačevski in usi razbojniki, ki so mislili, da bodo zaustavili pohod socializma in komunizma s svojimi ničnimi, rokovnjaškimi in podlimi provokacijami.
slovanskih letal v nizkem letu preletelo albansko ozemlje. Na to ponovno provokacijo so albanske obmejne straže odgovorile z gostim obstreljevanjem iz protiletalskih topov, ki je prepodilo fašistične vsiljivce. Dan prej pa so letela nad albanskim ozemljem italijanska letala in metala letake ,ki v imenu neke organizacije bivših kolaboracionistov in izkoriščevalcev pozivajo albanski narod k vstaji proti ljudski oblasti. Očividno je, da so te provokacije že vnaprej dogovorjene med jugoslovanskim in italijanskim vojaškim poveljstvom, ki sta zanje dobili navodila iz ameriške špijo-nažno-provokatorske komande.
Z vso naglico grade po vsej Jugoslaviji celo vrsto velikih vojaških letališč, ki so opremljena po vzoru onih v ZDA in ameriških strateških bazah in za katere je prišla oprema večinoma iz Amerike, dočim je dal Tito za gradnjo na razpolago vojake in «prostovoljne» delavce. V zadnjih mesecih so zgradili ali pa so v gradnji desetine takšnih letališč po Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori, na Hrvatskem, Makedoniji in Srbiji. Cim je letališče zgrajeno, ga prevzamejo v svoje roke ameriški «inštruktorji». V njegovo obrambo dodeli titovska vojaška komanda večje oddelke vojakov, ki zaplenijo najbližja poslopja, ne glede na to, ali so to šole ali stanovanjske hiše.
Vojne priprave titofašistov so jasno razvidne tudi v industriji. Mnoge tovarne in oddelki opuščajo mirnodobsko proizvodnjo ter začenjajo proizvajati vojne jmtrebščine. Tako so pred kratkim tudi v nekaterih oddelkih ladjedelnic na Reki začeli izdelovati razne predmete za topništvo. Dočim v skoro vseh tovarnah in delavnicah za mirnodobske potrebščine odpuščajo veliko število delavcev, pa v reški ladjedelnici hodijo na delo celo oni, ki so bili vpoklicani k vojakom. Cez dan delajo — seveda v vojaški uni-
formi — svoje dosedanje delo, zvečer pa se vračajo v vojašnice.
Zaradi te blazne oboroževalne histerije titofašistov vedno bolj propada jugoslovansko gospodarstvo, predvsem še preskrba. Kmetje skrivajo svoje pridelke pred titovskimi roparji in mnogi sejejo le še za lastno potrebo. Kljub znižanju o-brokov kruha in drugih živil delavci ne dobe niti teh ali pa z veliko zamudo. Tako marsikje sladkorja niso dobili že nad pol leta.
Vedno bolj je čutiti splošen odpor prebivalstva, posebno še delavcev in malih kmetov, ki najtrše občutijo na lastnih ramenih zločinsko roko fašističnih krvosesov. Pasiven odpor, javno zabavljanje, a tudi sabotaže so na dnevnem redu po vsej državi.
Ponovno pa se začenja tudi oborožen odpor jugoslovanskega delovnega ljudstva. Tako se v Bosni zbirajo in organizirajo vedno številnejši partizanski odredi, ki kažejo že veliko aktivnost. Tako je bil v bližini industrijskega mesta Zenica v spopadu med partizani in Titovo milico ubit nek titovski funkcionar. Nekje v Bosni so zaplenili en kamion, ki je služil za prevoz muni-cije. Več oboroženih mož je pred časom prišlo na Glavni odbor v Sarajevu, od koder so odnesli razmnoževalni stroj (ciklostil). Pri tem so ubili nekega titovskega uradnika, ki se je skušal upirati. V bližini Sarajeva so pognali v zrak poseben vlak, v katerem so se peljali oficirji na neko zborovanje v Sarajevo. O velikih vstajah in odporniškem gibanju jaoročajo tudi iz gorate pokrajine Kordun, znane iz časa NOB kot ene najboljših v boju proti nacistom. Po vesteh iz Jugoslavije se partizansko gibanje, ki uživa simpatije ogromne večine prebivalstva, organizira v zelo širokem obsegu ter se pripravljajo, da začno veliko in odločilno borbo proti titofašističnim zločincem.
Stran 2
DELO
11. novembra 1950
SpoiiivnicNi tržaškega od kara miru VN	za odvrnitev %Tojne od našega Ozemlja
STO naj dobi jamstvo .odprtega mesta
komisija VS naj prevzame upravo obeh con
VARNOSTNEMU SVETU
Organizacije združenih narodov, LAKE SUCCESS
TržaSki odbor miru se na podlagi pooblastila, ki ua je prejel na zborovanju predstavnikov vseh odborov miru na Svobodnem ozemlju, obrača na ta najvišji mednarodni forum, da prikaže vedno bolj naraščajočo zaskrbljenost vseh državljanov STO za usodo svojih življenj in tmovine v morebitni vojni, kakor tudi, da obenem zahteva primerna predhodna jamstva za zaščito varnosti prebivalcev.
Odbor se smatra upravičenega, da te obrne na Varnostni svet, ker je to najvišji odgovorni organ za usodo Svobodnega ozemlja, ki je bilo ustanov Ijeno s soglasnostjo vseh članic OZN. Prav na Varnostni svet bi padla jutri vsa odgovornost, da ni pravočasno u-krenil potrebnega, v primeru, da bi morali biti prebivalci Ozemlja zapleteni v operacije vojaškega značaja
Vojaški značaj našega Ozemlja
Tržaški odbor miru obvešča poseb
no še, da:
1. Vse predolgo že ostaja tržaško vprašanje nerešeno, kar samo Se bolj poudarja značaj vojaške baze po četah zasedenega ozemlja, a zlasti še mesta Trsta s svojim pristaniščem j j"" mno H Jugoslaviji. Trajanje takega položaja ima toliko
In tako hude posledice za mesto — čigar pristanišče je najsevernejše na Jadranu in kot tako najprimernejše za vojne dobave Avstriji in Jugoslaviji — da smatramo za svojo dolžnost, da o tem obvestimo OZN.
2. Mesto Trst je bilo po enostranski odločbi vrhovnega poveljnika a ng lo ameriških čet na STO, generala Airey-a vključeno v «Atlantski pakt», čeprav VI. priloga mirovne pogodbe z Italijo nedvoumno določa, da bi moralo biti Svobodno ozemlje demilitarizirano in proglašeno kot nevtralno Za to svojevoljno vključitev v Atlantski pakt ni bilo vprašano prebivalstvo, katero nima voljenega organa, ki bi bil v stanju odločati o svojem življenju in bodočnosti. Z vključitvijo Turčije, Grčije in s tajnim pristankom Jugoslavije na Atlantski pakt se Je STO znašel prav v sredini srednje-evropsko-balkanskega odseka Atlantskega pakta.
Razumljiva je zaskrbljenost vsega prebivalstva brez razlike, posebno še ko čita v časopisju, da se pripravlja drug, Sredozemski vojaški pakt, a predvsem še, ko na lastne oči lahko vidi vojaške operacije v bližini mesta in vasi. Prav te dni so prebivalci, ki so s skrbjo in strahom gledali manevre lahko videli kako se angleške in ameriške čete vadijo za protiparti-zansko vojno.
3 Vedno bolj poudarjen vojaški značaj našega Ozemlja pa dokazuje tudi dejstvo, da so anglo-ameriški funkcionarji Vojaške okupacijske uprave prevzeli vodstvo Javnih skladišč v tržaškem pristanišču. Tega ukrepa ni mogoče upravičevati z morebitnimi razlogi javnega reda ali koristi skupnosti, temveč temelji izključno le na nagibih vojaškega značaja v nameri, izpopolniti luko za tranzit in dobave morebitnim vojskujočim se silam v neposrednem zaledju Trsta. Ustanovljeni so bili poleg tega tudi «sindikati» luških delavcev, pomorščakov in želez ničarjev, kateri «sindikati» so dejansko odvisni od okupacijskih oblasti.
4. V zadnjem času so obiskali Trst britanski vojni minister Shinwell ter visoki ameriški funkcionarji vojne mornarice. Pred 15. septembrom je prišel v Trst general Mark Clark, kandidat za vrhovnega poveljnika atlantske vojske, po pravkar zaključeni Inšpekciji ameriških čet v Nemčiji in Avstriji. 5. oktobra je prispel v naše mes'o britanski admiral Eddel-sten, vrhovni poveljnik angleškega brodovja v Sredozemlju.
Tafinstveni obiski an-glo-ameriških voditeljev Titovi vladi
Vojaško-strateška povezava Trsta z Avs‘rijo in Nemčijo (ameriške čete m STO se udeležujejo vojaških mane-v.ov v Nemčiji, tržaške policiste pa pošiljajo na «instrukcijska» potovanja - Avstrijo) je povzročila med vsem p -ebivalstvom najhujšo zaskrbljenost, ker je tako p-oti lastni volji potisnjeno v morebitno vojno črto z edinim izgledom, da bo že v prvih trenutkih vojne popolnoma iztrebljeno.
Poleg Izrazito vojaških obiskov so povzročili prav takšno bojazen neprestani tajinstveni obiski angleških in ameriških državnih in političnih voditeljev ter sindikalnih in finančnih predstavnikov Titovi vladi. Vsi ti obiskovalci so se pred tem ali na povratku ustavljali v Atenah, Rimu, Trstu in na Dunaju Naravno je, da
Ali je tudi to
"informbirojevska ------lai.. ?----
Na zemljišču mestnega vodovoda D Klečah Je Se vedno nepokoSena trava, kt bi Je bilo suhe okrog 4000 kg. Trava ni bila pokošena niti v juniju. Številni prosilci, ki gojijo male živali, 61 bili pripravljeni pokositi travo, vendar na vsa vprašanja v upravi vodovoda v Klečah niti v Ljubljani ne morejo dobiti od tovora, kdo lahko izda dovoljenje za koSnJo. Ljudem se čudno zdi, da ni nikogar, ki bi videl nepokoSeno krmo, saj 61 bil Se čas, da se jo pospravi. Ce uprava vodovoda krme ne misli prospraviti, 61 bilo prav, da najde nekoga, ki bi krmo pokosil In spravil za krmljenje živine.
(Iz «Ljudske pravice» z dne 26. oktobra 1950.)
je tržaško prebivalstvo videlo v teh obiskih otipljive znake nekega splošnega načrta, ki mu je namen, še bolj poudarili vojaški značaj Trsta v okviru sredozemskega pakta. Vsi trža-čani brez izjeme vidijo v tem veliko nesrečo odnosno skrajno nevarno stvar za njihov obstanek Toliko bolj, ker te obiske vztrajno spremljajo vesti iz vplivnih virov o možnosti u-vedbe trojne uprave za STO, to Je združitev obeh con pod skupno jugoslovansko - anglo - ameriško upravo. Druga rešitev, ki bi jo hoteli vsiliti prebivalstvu Ozemlja, je ona, o kateri je govoril namestnik angleškega zunanjega ministra Davies, ki je izjavil, da «je vzdušje sedaj zrelo za nadaljnja zbližanja med Italijo In Jugoslavijo za rešitev celotnega tržaškega vprašanja». Milanskemu «Corriere della Sera» je isti izjavil: «Italija bo brez dvoma dobila Trst in vso cono A.» Glede cone B pa je Davies govoril o enični rešitvi, o predhodnih raziskovanjih jugoslovanskih in italijanskih izvedencev ter, da bi dokončna rešitev glede cone B mogla dovesti do zamenjave- prebivalstva. To je seveda povzročilo med slovenskim, Italijanskim in hrvaškim prebivalstvom obeh con Ozemlja pravcat Izbi uh ogorčenja.
V tem smislu je treba, očividno, tolmačiti poslednje ukrepe jugoslovanskih oblasti, ki so dejansko priklju-in podobne ukrepe anglo-amerlških oblasti v coni A, katero so dejansko priključili Italiji.
Jasno je, da taki načrti, ki so bili objavljeni celo v vplivnih listih, ki so rimski vladi zelo blizu, vzbujajo največji odpor med prebivalstvom; kajti spričo tako težkih dejstev sc mu vsiljujejo misli, da za kulisami prikrivajo še hujše zadeve, ko silijo k takšni rešitvi. Povrh vsega pa vedno tesnejše prijateljstvo med rimsko in beograjsko vlado daje našemu prebivalstvu resno misliti, da morajo biti v resnici temni, a zelo vplivni interesi In spletke, ki silijo k zavezništvu Jugoslavijo in Italijo prav v sredozemskem paktu, o katerem se govori z vedno večjo vztrajnostjo
5. Značaj STO in še posebno Trsta kot vojaške baze je mogoče videti končno iz številnih znakov, ki jih more vsakdo opaziti. Gospodarstvo, ki nima izrazito vojnih ciljev, polagoma uničujejo , podpirajo pa industrijo izrazito vojaškega značaja. Grade ceste, ki imajo nedvomne vojaške namene in brez vsakršne potrebe za civilni promet. Te ceste so zvezane s pravkar zgrajenimi v Jugoslaviji, tako da je tržaško pristanišče povezano z notranjostjo Hrvatske in Srbije ter pelje cesti do grškega pristanišča Soluna. Politični in socialni red. ki se uvaja v Trstu, kaže namero, dopolniti vojaški značaj mesta. Brezposeln h je že 22.000. V zadnjem poročilu OZN pravi gen. Airey dobesedno:	«Kar se tiče bodočnosti
Trsta, ki ostaja tako negotova, in ker so se nevarnosti vojne zaradi dogodkov na Koreji povečale, je treba zaključiti, da za enkrat skoro ni mogoče pristopili k zdravim investicijam». Zaradi tega pa brezposelnost, ki je višja kot kjer koli drugod v Evropi, ter naraščajoča korupcija po načrtu ubijata moralo prebivalstva, da se ne bi moglo upirati vojnim načrtom.
Končno šteje Trst sam toliko čuvarjev reda kot New York. Na približno 270.000 odraslih prebivalcev pride 10.000 anglo-ameriških vojakov in 8 000 policistov v coni A. 5.000 vojakov in 2.000 policistov v coni B, poleg tega pa še najmanj 5.000 agentov špijomaže in tajne službe, ki žive največ v Trstu; skupno torej najmanj 30.000 oboroženih na 270.000 odraslih. Tako odpade na devet odraslih po en otoo-roženec in, če upoštevamo, da je od devetih odraslih pet žensk, pride na štiri odrasle delovne može po en oborožmec, ki jih straži. K temu je prišteti še tisoče beguncev iz vseh krajev, ki jih pošiljajo v Trst, kjer jih nabirajo za jurišne bataljone za bodočo vojno; na isti način kot so skušali napraviti odde'ke beguncev za komando Mac Arthurja na Koreji. Mnogo teh begun- e v nesramno izsiljujejo in silijo v vojaške oddelke v Nemčijo.
6. Tržaški odbor miru smatra, da opisani položaj zadostno utemeljuje zaskrbljenost in strah, ki sta tako razširjena, da že mnogo ljudi hoče oditi iz rodnega mesta. Tržaški odbor miru smatra za svojo dolžnost, da spričo teh dejstev intervenira pri OZN, ki je najvišji odgovorni organ za vse, kar bi moglo doleteti državljane STO, ter zahteva od njega, da napravi ukrepe za zagotovitev varnosti Trsta in vsega Ozemlja. OZN je ustvarila sedanji težak položaj v Trstu ter je zanj odgovorna; zato pa naj napravi potrebne in hitre ukrepe, da zagotovi varnost Ozemlja, ki je nastalo na osnovi m'rov ne pogodbe in je sankcionirano od OZN.
Zahteve tržaškega odbora miru
Tržaški odbor miru zahteva od Varnostnega sveta, da z ozirom na obrazloženo:
1. takoj zagotovi Svobodnemu tržaškemu ozemlju — nekvarno kakršni koli drugi rešitvi, dogovorjeni
ce OZN zavežejo, da se bodo vestno držale teh odredb, ter da že sedaj določi obvezne sankcije proti morebitnim kršilcem, tako da se ne bo v nobenem primeru kršila nedo takljivost Ozemlja;
2. da pošlje na Svobodno ozemlje Komisijo, v kateri naj bodo tudi stalni člani VS. Ta komisija naj nadomesti obe vojaški upravi, an-glo-amerjško in jugoslovansko, v funkcijah najvišje tukajšnje oblasti, neposredno podrejene Varnostnemu svetu, da vzpostavi zakonitost in demokratične svoboščine, ki so bili kršeni v obeh conah. Ta komisija naj bi imela kol eno svojih
glavnih nalog izvedbo ukrepov za evakuacijo vseh cet, ki so na Ozem lju, katero naj se združi gospodarsko in politično. Za boljše izvajanje svojih dolžnosti bi po našem mnenju morala ta komisija tudi stopiti v neposreden stik s tukajšnjimi demokratičnimi pukreti in političnimi strankami, ki izražajo voljo ‘ega prebivalstva. Preveč je bila doslej prezirana volja tukajšnjega prebivalstva, ki ga je tuja okupacijska vlada proti njegovi volji vključevala v gospodarske in politične bloke (Marshallov plan, Atlantski pakt), ker pač nima odgovarjajoče voljen - oblasti. Ta komisija naj bi
torej vrnila našemu prebivalstvu njegov ponos in upoštevala njegovo voljo pri ureditvi te dežele.
V gotovosti, da imamo za te svoje predloge odobrenje ne le 100.000 prebivalcev ki so že podpisali stockholmski poziv proti atomskemu o-rožju. temveč, tudi vseh onih, ki resnično ljubijo lastno življenje možje, žene, mladinci, ki žive daleč od politike — in ki žele samo živeti in delati v miru, ter prepričani, da mora OZN uslišati tako človečansko in pravično zahtevo, podprto od vsega prebivalstva našega Ozemlja, pričakujemo kar najprej vaših zadevnih ukrepov.
ORGANIZACIJSKA KONFERENCA Z K M
OKREPITEV MLADINSKE ORGANIZACIJE JE PREDPOGOJ REŠITVE PEREČIH PROBLEMOV
V soboto 4. t.m. je bila v prosto-i h PD «Kraljič» organizacijska konferenca Zveze komunistične mladine STO.
Ob tej priliki so se prisotni mladinci spomnili na zasužnjeno in izkoriščano mladino Jugoslavije in cone B ter ji izrazili vso svojo soli-1 urnost v borbi proti izdajalskemu tit 'fašističnemu režimu. Ob tej priliki je tržaška mladina poslala mladini Jugoslavije tudi svoje tople pozdrave z željo, da bi čimprej zmagala v borbi za zrušitev titofaši-sti'nega režima, kar bo porok za dose ; o svobode in ponovno vrnitev
S polnoštevilno udeležbo je mladina dokazala, da se zaveda velike važnosti te konference. Konferenci je predsedoval tov. Roncelj, ki je imel otvoritveni nagovor, nakar je sledilo poročilo tov. Hrevatina.
V svojem govoru je prikazal velike uspehe mladine na vseh poljih delovanja ter poudaril aktivnost mladine, ki se je posebno izkazala v -.nabiranju podpisov za stockholmski poziv. V svojem govoru je tov. Hrevatin prikazal mednarodni politični položaj v svetu ter položaj mladine na našem ozemlju.
rešimo težek položaj naše
«Da
Jugoslavije v tabor miru in demo- ] mladine ter uresničimo težnje de-kraeije. Svoje pozdravno pismo je i lovne mladine je potrebno» — je tržaška mladina zaključila z vzkli- nadaljeval tov. Hrevatin — «da se kom SZ, trdnjavi m-ru in demokra-j brezposelni mladini omogoči vstop
cije ter tov. Stalinu, prijatelju mladine.
največjemu
v tovarne, delavnice itd. ter da se ji omogoči pridobitev poklica in spe-
Z nedeljskega osrednjega zborovanja partizanov miru v Kinu ob morju
Tržaško ljudstvo manifestira za mir za boljšo in srečnejšo bodočnost
«Nikoli več vojne! Hočemo mir in delo» so se glasili vzkliki, ki so prihajali iz ust udeležencev zborovanja - Pozdravi raznih delegacij kongresu - Izrazi bratske solidarnosti jugoslovanskih politemigrantov - Tudi delegati partizanov miru iz Trsta so odšli na svetovni kongres v Sheffield
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Kina ob morju kongres tržaških partizanov miru Poleg 400 delegatov iz raznih predelov mesta, tovarn, pristanišča, občinskih ustanov in delegatov s podeželskih vasi ter iz Goriške pokrajine se je tega zborovanja udeležila tudi množica tržaških demokratov in pristašev gibanja za mir. Zborovanju je predsedoval občinski svetovalec tov. Gombač, ki je po otvoritvi predal besedo glavnemu tajniku tržaškega odbora za mir tov
Izvleček referata tov. Angela Franze
Preteklega avgusta je zasedal v Pragi svetovni izvršilni odbor Partizanov miru. Na tem zasedanju je izdal proglas, v katerem le povabil vse partizane miru v svetu, naj še nadalje vodijo borbo za prepoved atomskega or-oija, za zniianje oboroževanja v vseh državah, za takojšnje prenehanje kakršne koli tuje vojaške intervencije in za prepoved vojnohujskaške propagande.
Na podlagi tega proglasa Je tržaški odbor partizanov rrdru že 15. septembra sklical osrednje zborovanje, na katerem so bile podane smernice za delo
strojev, katera Je prinesla pozdrave in čestitke skupščini ter delegatom, ki bodo odšli v kratkem na svetovni kongres v Sheffield. Za kritje stroškov deiega ov kongresa pa je podarila 20.000 lir.
Za de'egacljo Tovarne strojev pa je prinesla pozdrave skupščini in delegatom delegacija Iz Milj, katera je podarila za kritje stroškov delegatov 20.650 lir.
Za delegacijo iz Milj so sledile delegacije iz Barkovelj, iz Magdalene, Domja, Kolonkovca, Lonjerja in Pod-lonjerjv, ki so poleg pozdravov prinesle tudi večje ali manjše denarne prispevke za kritje stroškov delegatov svetovnega kongresa.
Svoje pozdrave je prinesla ludi delegacija političnih preganjancev, demokratične solidarnosti in bivših partizanov.
imenu beguncev iz cone B pa tov. Spadam.
Sledile so še delegacije iz mesta in s podeželja, ki so poleg pozdravnih besed in priporočil delegatom, ki se bodo udeležili svetovnega kongresa partizanov miru prinašale tudi denarne prispevke za kritje stroškov Istih delegatov. Qo sedaj je bilo nahranili v isti namen skupno 123 832 lir.
Odveč bi bilo ponavljati besede posameznikov, kajti jedro vseh je bila odločna volja po miru.
nakar so bili soglasno izvoljeni delegati za svetovni kongres in sicer: tov. Angel Franza, tajnik tržaškega odbora za mir, tov. Salvo Teiner, tajnik tržaške federacije it. soc. stranke, gosp. Giorgio Salotto, član ital. republikanske stranke ter tov. Laura Sapienza in Marija Janežič, ki sta nabrali največ podpisov za stockholmski poziv.
Za zaključek zborovanja je godba Rinaldi zaigrala tržaško himno sv. Justa.
Na kongresu je bila soglasno sprejeta spomenica, namenjena Organizaciji
Ob Koncu zborovanja je skupščino pozdravil v imenu svetovnega odbora . združenih narodov, ki jo objavljamo partizanov miru inž. tov. Ato Braun; celoti.
PRO K LET A NAJ BOr\ VOJNA !
Med prihajanjem In odhajanjem raznih delegacij je tov Gombač prečita! pozdravno brzojavko, ki so jo tržaškemu odboru za rnir poslali jugoslovanski polPemlgranti iz Češkoslovaške in ki jo objavljamo v celoti.
Tudi Jugoslovanski politemi,gratili na Bolgarskem so poslali svojo pozdiavno
I
smir.’u omenjenega proglasa; šc. več, na i Poleg go njih poztiiavnih brzojavk tem zborovanju so partizani miru po- sta prispeli kongresu tudi pozdravni stavili zahtevo, naj postaneta Trst in brzojavki odbo a Partizanov miru iz celotno ozemlje «odprto ozemlje» ! Torina in Fi' ene. V imenu demokratov Partizani miru so ves ‘as od svojega I in partizanov miru gorlške pokrajine nastanka dalje marljivo delovali v ko-1 -s^a pozTavila tov. Simsig in Mira Ri-rist svetovnemu miru. V Trstu in v
; Javec; v imenu KP STO je pozdrav ila
I tov. Laura Weiss, v imenu italijanske socialistične stranke tainik tržaške fe-
coni A so nabrali do danes 100.800
podpisov za stockholmski poziv. Ornem-li be vredno je tudi dejstvo, da je bilo denarije tov. Salvo Talne-, a v imenu nabranih okrog 1000 podpisov v coni B
in to kljub vsemu terorju, ki tamkaj vlada. Kot prt nas, tako so po vsem svetu nabirali podpise za stockholmski poziv. V Italiji je bilo nabranih nad 18 milijonov podpisov, v Franciji nad 14 milijonov, v ZDA okrog 3 milijone, v SZ nad 140 milijonov, na Kitajskem pa nad 160 milijonov, iti.
Ti milijoni podpisov proti uporabi atomske bombe so preplašili vojne hujskače in zlasti ameriške imperialiste. Nekateri ameriški Imperialistični časopisi so javno priznali, da je «Washington prestrašen zaradi tako številnih podpisov komunistične peticije za mir» . . .
Toda s prepovedjo uporabe atomske bombe bi vsekakor ne dosegli zagotovitve miru v svetu. Tudi tanki, topovi, puške, zrakoplovi in drugo so človeški družbi nevarno orožje. Zalo je svetovni odbor partizanov miru na svojem zasedanju v Pra«i izdal proglas o potrebi borbe za znižanje oborožitve in za uvedbo nadzorstva nad Istim po vseh državah v svetu. SZ Je temu pozivu naklonjena, pač pa mu nasprotujejo zapadni imperialisti. Ameriški imperialisti želijo imponirati svetu «svoj mir», to je mir kakršnega poskušajo vzpostaviti na Koreji. Zato pa trosijo velikanske vsote denarja za oboroževanje. Od začetka sovražnosti na Koreji pa do danes so ZDA, Velika Britanija in Francija določile za oborožitev nad 120 trilijonov lir. Oboroževanje vseh držav atlantskega pakta siane okrog 200 trilijonov lir. Z omenimo vsoto bi lahko zgradili nič manj kot 5 milijonov stanovanjskih hiš, v katerih bi se lahko nastanilo vse prebivalstvo Evrope.
Partizani miru, tu pri nas in v svetu bodo še nadalje vodili odločno borbo za prepoved atomskega orožja, za odstrani ev vojne nevarnosti, za znižanje oboroževanja in za kontrolo nad istim po vseh državah v svetu, za mirno rešitev korejskega vprašanja, za odhod tujih čet s Koreje ter za prepoved širjenja vojnohujskaške propagande.
Vprašanje Trsta predstavlja v sklopu svetovnega vprašanja miru izredno važen čtnitelj. Vključitev Trsta v skupnost Atlantskega pakta predstavlja i za mesto i za ostalo ozemlje zelo veliko nevarnost. Zato zahtevamo od Varnostnega sveta, naj proglasi celotno Tržaško ozemlje za odprto ozemlje in
na podlagi vodje prebivalstva in po- da mu s tem zagotovi nedotakljevost
trjeni od Varnostnega sveta — izrecne in jasne garancije «odprtega mesta», to je: a) da VS odredi, da nobena vojska ne sme z Ozemlja ali preko njega voditi vojaških opej-acij proti nobeni državi; b) da nobena država ne sme napasti in izvajati vojaških operacij ne po kopnem, ne po morju in ne po zraku proti celotnemu Svobodnemu ozemlju; c) da VS ukrene vse, da se vse člani-
v primeru sovražnega spopada.
(Vprašanje Trsta obravnava podrobneje spomenica, ki je bila odobrena na zborovanju in odposlana Varnostnemu svetu.)
Glavnemu referatu tajnika Franze so sledile številne intervencije posameznih delegatov In predstavnikov raznih ustanov, društev ter političnih in kulturnih organizacij. Med prvimi je prišla na oder delegacija delavcev Tov.
tržaških demokri ičnih republikancev pa gosp Salotto. V Imenu SU HZ je nadalje nagovoril tov. Stane Bidovec, v imenu ZES tov. Radich, v imenu Zveze demokratičnih žena tov ka leta, v imenu kom. mladine lov. Roncelj, v
.
«Ob priliki vašega zborovanja, na katerem boste razglasili spomenico za O ZN, vam mi jugoslovanski politemi-granti v CSR izražamo najtoplejšo solidarnost in simpatije v vaši plemeniti borbi za obrambo miru, prepoved atomske bombe in proglasitev vsega STO za odprto mesto. Želimo vam obilo uspehov v vaši požrtvovalni in žilavi borbi proti anglo-ameriškim imperialistom in njihovi titovski in de-gasperijevi agenturi, kt poskušajo spremeniti STO v bazo za napad na SZ in dežele ljudske demokracije. Vaša borba je velik prispevek osvobodilni borbi herojskih jugoslovanskih narodov proti fašistični Titovi kliki, za vrnitev Jugoslavije v bratsko družino dežel ljudske demokracije na čelu z mogočno SZ in tov. Stalinom, Čestitamo vam k velikemu uspehu v borbi za ti ajen mir u svetu!»
«Dragi prijatelji! V imenu Jugoslo-vansklli revolucionarnih Izseljencev v ljudski republiki Bolgariji, pošijamo vašemu zborovanju v znamenju priprav na svetovni kongres partizanov miru prisrčne prijateljske pozdrave. Izražamo popolno solidarnost z vašim stališčem in z zahtevami vaše spomenice. Odločilo obsojamo težko kršitev mirovne pogodbe s strani anglo-ameri-kancev in nezakonito spremenitev STO v vojaško bazo. S preziranjem obsojamo podlo trgovanje, ki ga vodi beograjska tito/aštstična klika z Wa-shinglonom in Rimom za razdelitev STO. Upravičene zahteve za čimprejšnji umik zasedbenih čet iz obeh con STO ter nevtralizacija in demilitarizacija bodo nov doprinos stvari miru. Jugoslovanski narodi stoje čvrsto ramo ob rami z vami in z vsemi narodi sveta n mogočni jronti miru in demokracije. Prejmite naše bratske pozdrave».
cializiranja v kakršni koli stroki.
«V coni A, je nato še poudaril tov. Hrevatin, živi nad 34 tisoč mia-d inčev od 14. do 21. leta, ki nis° vpisani v nobeni politični organizaciji. Te mladince si skušajo na vse načine pridobiti titovci, fašisti i® demokristjani. Mladi komunisti i®13-mo častno nalogo, da se borim0 proti titovcem, krvnikom jugoSlo; vanske mladine, kakor tudi P1"011 fašistični organizaciji MSI».
Kar se - tiče titofašističnega del°" vanja med našo mladino smo videl1' da je politična zrelost naše mladi" ne na visoki stopnji. Navedel je za
ki
primer mladino s Kolonkovca, je od titovcev ponujeno športno o-premo kratko malo odbila.
Posebne važnost je za našo ml®" dino demokratični tisk. Prav od r®13" dincev bo odvisno če bo njih glasil0 «Gioventù» še nadalje izhajalo. Sv°i govor je tov. Hrevatin zaključil 3 pozivom vsej mladini na aktivno delovanje za dosego še močnejše i® širše mladinske organizacije.
Po zaključku govora tov. Hrevatina je tovarišica Runtič, predložil® osnutek statuta, ki je bil od P21" šotnih z velikim navdušenjem spfe" jet. rPiporočeno je bilo, naj bi vsak mladinec omenjeni statut dobro pfe" gledal in preučil.
Nato je tov. Roncelj otvoril disk®" sijo, v katero je prvi posegel toV' Santi iz Milj ter prikazal uspehe, k> so jih s svojim požrtvovalnim1 del°" vanjem dosegli mladi komunisti P°" sebno pa, ker so v zelo kratke1® času pridobili 65 novih mladinski11 članov in ker so prodali 200 izvodov «Gioventù». Nato je sledil tov. Cer" nigoj iz Rocola, kjer sta ustanov-ijena dva aktiva mladink. Za nilin je govoril tov. Vilhem z Opčin, je poudaril nevarnost titovskega d®" lovanja med mladino na podeželja Zato je treba razkrinkati na vsa kem koraku te imperialistične age® te. Tovariša Perini in Mislej iz Sv Ane sta poročala o prav tako usp® šaem delovanju njih sekcije. I®3® so širšo diskusijo o sindikalni e®° ' no s ti z mladinci PSVG, razširili mladinske vrst za 1207«, udeleži® so se udarniškega dela pri grad®1 Ljudskega doma pri Sv. Barbar1-Nato so še govorili tov. Gerlanc 12 VOM-a, tov. Padovan s Kolonkovca in tov. Silver iz Skednja, ki je P°' udaril pomen borbe za mir, ki ie najvažnejša naloga mladih kot®®' nistov.
Le nekaj besed zaradi omejenega časa so nato še spregovorili tov. C°' lombin iz Sv. Ivana, Bogateč iz N®' brežine, Piciga iz Zavelj, Mozetič 12 Arzenala in Tremul.
Omembe vredna je intervencij3 dijaka Monfalcon, ki je na poseben način prikazal razne probleme dii3' ške mladine. Zaradi omejenega ča3 se številni delegati niso mogli U(**T
Ježiti diskusije ter bodo svoje Pr®
Uredništvo lista «Napred»
loge ali poročila dostavili pismen Zvezi. Pred zaključkom je pri®®3® pozdrave v imenu KP STO tov. J®3' setich, tov. Devide od ZKM iz ®°e rice in tov. Lukež v imenu mladi®
italijanske socialistične stranke. ^a'
ko se je zaključila organizacij3® konferenca ZKM, ki je izredne v3g žnosti za nadaljno borbo naše» mladinskega pokreta.
Z. V-
Uredništvo in uprava porišite izdaje «DKLA» : CORICA, ulica XXIV. Maggio, štev. 18, prvo nadstropje. Telefonska štev. 666.	__
NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČ^
Z velikega sindikalnega zborovanja industrijskih in kmečkih Zvez v Gradiški
livedba načrta zimskih del
Im» izboljšala obstoječe razmere
1. novembra je bilo v Gradiški napovedano veliko pokrajinsko zborovanje sindikalnih udruženj in zvez, ki sc vključene v Splošno delavsko zbornico CGIL. Zborovanja so se v velikem številu udeležili, poleg zastopnikov industrijskih organizacij, tudi kmečki sindikaiLti. Ob tej pr liki je imel pokrajinski tainik Splošne delavske zbornice CGIL tov. Zanella referat, v katerem je podrobno orisal in nakazal naloge, ki stoje pred sindikalnimi organizacijami in torej pred vsem delavstvom. Med te naloge snoda vrsta vprašanj, ki so tesno povezane z načrtom za zimska dela ter z zimsko podporo delavcem in brezposelnim.
Ni dvoma o tem, da bodo sindikalne organizacije poglavitna sila pri reševanju teh nalog, vendar pa je za pravilno reševanje tako številnih in velikopoteznih nalog, ne-obhodno potrebno mobilizirati vse delavstvo goriške pokr-jfne.
V vrsto velikih vprašanj, ki so
Jutri, v nedeljo 12. novembra ob 10,30 bo v kinodvorani v
RONKAH
pokrajinska
pro-
RE-
osrednja slava
VELIKE OKTOBRSKE VOLUC1JE.
Govoril bo poslanec dr. Karlo Oliviero iz Benetk.
Vabimo vse demokrate k udeležbi!
letno povezana z načrtom za zimska dela in z zimsko podporo delav-:em spadajo tudi:
!. Pričetek del za osušitev Gradišč ansie o-krminskega polja;
2.	p. novno redno obratovanje o-I ja: ne Luzzatti v Tržiču;
3.	obramba tržiških ladjedelnic in drugih tovarn;
l. rešitev perečega vprašanja, k1 se tiče krminskih obrtnikov;
5.	rešitev vprašanja naraščajoče brezposelnosti po vsej pokrajini ter
6.	osušitev okolice Prevaia pri Krmnu.
Za tem je tov. Zanolla podrobneje obrazložil načrt akcij, ki jih bodo morali delavci izvesti sporazumno s sindikalnimi organizacijami, kar je potrebno za pravilno rešitev vseh perečih vprašanj. Poleg zaposlenih delavcev so pri teh vprašanjih zainteresirani tudi brezposelni delavci
bilo svoje sinove, ki so žrtvovali z:vljenja za boljšo in srečnejšo bodočnost svojega naroda in človeštva sploh.
Navzoči vaščani so «vrlemu» župniku odgovorili, kot si ie pač zaslužil.
Naše ljudstvo se je marsičesa naučilo. Meri drugim pa vedno bolj spoznava umazano politiko, ki se skriva pod duhovskimi talarji.
Štandreški župnik in proslava padlih
STANDREZ. — Kot vsako leto so ludi letos prebivalci Standreža, ob priliki dneva mrtvih počastili tudi grobove padlih partizanov. V obilnem številu so se zbrali ob grobovih; pevski zbor pa je zapel nekaj žalostink. To pa ni bilo po volji tukajšnjemu župniku. Ves razburjen je pritekel k pevcem ter skušal preprečiti nadaljnje petje.
Ob tej priliki bi «nadebudnega» župnika radi opozorili na dejstvo, da je Kristus učil, da se morajo ljudje med seboj ljubiti, na kar pa je on vsekakor popolnoma pozabil. Pošteno štandrežko ljudstvo je Iju-
GORICA. V teku je vpisovanje v volivni imenik goriške ob-- Ine. Opozarjamo vse volivne upravičence, da se pozanimajo, ali so pravilno vpisani v ta imenik. Kdor ni vp san in ima zato dane pogoje, naj zahteva da ga vpišejo.
Zavrnjen predlog demokristjanov
za uvedbo takse na potrošnjo elektrik®
TRŽIČ 30. oktobra t. 1. je bila redna seja občinskega sveta v Tržiču. Na dnevnem redu je bilo, poleg razpravljanja o rednem poslovanju občinske uprave, tudi razpravljanje o predlogu, ki so ga Stavili na dnevni red demokrščanski svetovalci. Ti so namreč predlagali, naj bi kot po nekaterih drugih krajih, kjer upravljajo občine demokristjani, uvedli tudi v Tržiču občinski davek na potrošnjo električne sile. Demokrščanski občinski u-pravm odbor je namreč predlagal naj bi potrošnjo taksirali v znesku 5 lir za vsak Kw porabljene električne sile.
Temu predlogu se je komunistični občinski svetovalec Spartaco odločno uprl. Dokazoval je, da bi uvedba nove občinske takse predvsem prizadela revnejši sloj. Pozval je vse ostale svetovalce naj se
SODISCE JE OBSODILO dva brezposelna delavca
GORICA.’— V sredo je bil pred goriškim sodiščem proces proti dvema brezposelnima delavcema iz Gorice in sicer proti nekemu Humarju in Vidiču ter jjroti članom Izvršenega odbora Delavske zbornice CGIL. Prva dva sta bila obtožena, da sta pisala gesla proti brezposelnosti po goriških cestah, drugi pa, da so jima dali navodila za pisanje.
Obtožence je zagovarjal odv. Luz-zatto. Ta je sodišču prikazoval, kak > italijanska ustava jamči popolne svoboščine vsem državljanom. Trdil je, da bi sindikalna organizacija sa-
mo zaradi zadevnega «prestopka» nikoli ne bila smela priti pred sodišče.
Sodišče je kljub energični obrambi branilca obsodilo oba brezposelna delavca na globo po 800 lir za vsakega.
Ta obsodba ljudi, ki že toliko časa čakajo na redno zaposlitev in na pošten zaslužek vsakdanjega kruha, nam na dovolj zgovoren način kaže, kako se oblasti poslužujejo vseh mogočih sredstev v borbi proti delavcem in proti njihovim organizacijam.
upro demokrščanski impostaciji-Živahnemu in dokaj razgrete®1^ razpravljanju so sledile volitve predlogu. Na volitvah pa je P1"® log popolnoma propadel. Vsi svet vaici, razen dveh, ki sta se glaS°j vanja vzdržala, so glasovali Pr°
predlogu demokristjanov.
Zavrnitev predloga demokristi3^
nam nrfl VÌ
3‘
torej tudi
nov je pripisati predvsem pravi i”
dosledni politiki komunistov, ki borijo povsod, in torej tudi v 0 činskih svetih, za pravice rev®e šega sloja.
GORICA — Ravnatelj Pokraj‘nJ skega urada za delo v Gorici J® zvezi z vestjo o oviranju delavc ki so se vrnili iz Jugoslavije, ka1®^ je bila objavljena v našem 'lStTpI v glasilu goriške federacije " -
C •! 5
«L’Ora dei Lavoratori», odgovor1^ posebnim pismom v katerem P®1 j, njuje da se pri dodeljevanju d
omenjeni Urad strogo drži z3*1,0 št. 264 z dne 29. 4. 49.
Pojasnilo jemljemo na znanie’
RONKE.
V noči med
4. in

novembrom so neznanci
" IZ®1
vence, ki so bili dan prej P° 0TcV na spomenik padlih v Vermeljanu. Vse demokrat
,st'
prebivalstvo se zgraža nad P° dejanjem ter zahteva od varn nih organov da izsledi skrunite11
V ponedeljek ob 12,30 ® pred ladjedelnico v TrzK veliko zborovanje delavC®.a ki ga organizira sindika*® zveza FIOM. Delavci, ud , zite se ga polnoštevilno1
II. novembra 1950
DELO
rttovel so pristopili k fošistlzaelj I kulture
Stran 3
vodilnih kulturnih mestih so bivši kraljev in Nedičev podrepnik Heksander Belič, bivši kraljev poslanik pri Hitlerju in soodgovoren za hkratni pristop kraljeve Jugoslavije k "Trojnemu paktu,, Ivo Andrič, hvši član mladinske fašistične organizacije v Sloveniji Boris Ziherl
p° ZikuidacUi ljudskega režima v Ju-l°slavtji in po predaji dežele anglo-,"lerUktm imperialistom skuša vohun-klika Tila in njegovih pomočnikov 1 kaj podle jšimi sredstvi prikriti Ijud-!|°u svojo protiljudsko in protirevolu-^onarno politiko.
Tlto/ašisti zapirajo v Ječe in komen-'Oljska taborišča vse, ki so že spozna-Miisel in globino izdajstva beograj-' h vlastodržcev; proti tistim pa, kt e bedno tavajo v temi in še ne mo-e3° razumeti, bistva sedanjega faSi-Chega režima, se. litolašistt poslužu-Sj0 laži, prevare in klevet, ki dopol-ikjejo teroristični pritisk Rankoviče-e5a policijskega ustroja.
Pred dvema letoma je «Pravda» v °lem članku «Kam vodi nacionalizem 'love skupine v Jugoslaviji» ugotav• i™da so titovci začeli uporabljati Vsmešnejše trike in aktrobatske sko-Ò ker hočejo «dokazati» Jugoslovan-t e,n« ljudstvu, da je črno belo in ,l° črno. Danes pa je jasno, da mora tloiska klika še pogosteje uporabljati * bodle prevarantske metode. Poneu-terorizirati in privesti na na-^ho pot ljudstvo, zadušiti vsak glas prtiče — to je smisel sedanje politike I°lašistične klike tudi na pcdročju Alture.
Uud-
za spoznanje resnice V se danes ne morejo Citali
življenja v deželah ljudske
Jždajalci hočejo najprej vzeti vsak vir yoslavijt
a klasikov marksizma. «Kratki kurz giovine VKPtbl» je odstranjen iz I	življenja In prepovedan. Ti-
Jaststi si prizadevajo, da bi ljudstvu j ernogočili preučevanje j eli socializma in
I *nokracije. Titofašistlčni lističi objav-s^° strupene izbruhe titofašističnih ^sknov, ki blatijo sovjetsko književ-lSI in pokazujejo Rankoviču, kakšne ,Jtge Je prepovedati, uničiti, ni dopali • da pridejo v roke jugoslovanskih ^di, ki bi v teh knjigah našli kaži-l ! Za svojo rešitev iz titovske mreže H in prevare. Rankovičevi biriči Snujejo poslušalce Radio Moskve kot Idujše zločince, ker vedo, da se lju-J žaoedajo, kakšna je sedanja beo-|falska propaganda, ki jih obsoja na in neznanje.
H dfisttzacija je zajela vsa področja I ture v Jugoslaviji: ljudsko pr os ve-■ znanost, književnost, umetnost, ra-°. kino.
Najboljši predstavniki jugoslovanske znanosti in umetnosti so danes po Ječah, ker so dvignili svoj glas proti protisovjetski, protimiroljubni in proti ljudski politiki Tita in Rankoviča. Jugoslovanska kultura preživlja težko krizo.
Avstralski zdravnik L. Jouhry, ki je li)49. obiskal Jugoslavijo, piše v listu «Ce Soir»: «Celo med intelektualci, in so se še prej izobrazili, se opaža velikanska dekadenca . . . Pesniki ptšeja no naročilu samo tretjerazredne pesmi. Književniki pa obravnavajo predvsem preteklost. Samo mala skupina je izdala stvar napredka, se je prodala slavi svoje gospodarje in se valja i* blatu svojih izpadov proti deželam socializma in ljudske demokracije. Zelo jasno je, da Je danes prišlo u Jugo-
Čitajt«
širite
podpirajte
«D E L O»
ter demokrati. Bil je lik Vesa ljudskega voditelja, ki daje tor sv°le sposobnosti in moči za bla-i„r lJhdstva. Tov. Stane Je bil poznan svojega junaštva, predanosti ilrastL’u. dobrega poznanja ljudske r^teRtje in taktike. Bil Je poznan :,c zvest pobornik demokratičnih pra-in ^ot dosledni proti/ašistični bo-tje Slovensko ljudstvo je gledalo v llui'nu eiovvka, ki je v vsem svojem i lenju dokazal, da se bori za bolj-4eJep^e 'n svetlcjše življenje delov-4, liudstva, človeka, ki je zavestno if utemeljeno gojil do Sovjetske zve-IJubezen, zvestobo in
‘X
Neizmerno To n°St'
kt°V' Frahc Rozman-Stane je svojo mednarodnemu socialistične-demokratičnemu pokretu pretina-
intervencije proti mladi republiki vzel orožje v roke tolkel s tovariši 22 narodov za
%
'W Pokazai. ko ie v hudih časih
Jjj Mične in torti on /-i l o	nmti trt
Se
V
slaviji do mrtve točke, kar se tič• umetniškega in znanstvenega ustvarjanja».
Medtem ko ječijo najboljši književniki po zaporih In koncentracijskih taboriščih in se veliki del intelektualcev pošteno vede, stoječ ob strani ljudstva, ki je začelo organizirano borbo proti titovskim razbojnikom, se je našla skupina lažnih intelektualcev, ki Je služila kraljevini, Hitlerju in danes služi Titu in anglo-ameriškim obveščevalnim službam.
Kdo so ti uresničevalci JašlstizaciJe jugoslovanske kulture?
To Je Aleksander Belič, predsednik srbske akademije znanosti In umetnosti, velikosrbski šovinist, ki se je v mladosti bavil z «odkrivanjem» pravic srbskega ekspanzionizma do Makedonije. Za Tita je Belič zelo primeren kot «šel» jugoslovanske znanosti, za Beliča pa je Tito zelo dober gospodar. Bil Je predsednik akademije za časa kraljevine, za časa nacistične okupacije tn Nediča. Isti položaj zavzema sedaj. Saj ni bistvene razlike med Titom in o-
[rane Rozman - Stane
ŠESTI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI
hovembra 1944. je nenadoma umrl
if! er°! poročnik Franc Rozman-Stane, “ ">tl takrat vrhovni {
Ul - osvobodilne vojske in Partizan-
iloj °^redou Slovenije. Tovariš Franc ,,0 'hun-Stane ie bil zelo poznan med Uehsklmi partizani in slovenskimi ^Unisti
revolucionarnih in republi-j, kih pridobitev španskega ljudstva. ig fbaniji je tov. Stane, za katerega % 0Venski partizani sestavili povsod i,0J*0 Pesem, s katero so šli na juriš tj j zakletemu sovražniku, spoznal, tl(0Je nemogoče zmagati in vztrajati, i|gu Se ni povezano v široko, zmago-Ironto socializma, ki ji nače-ye*a Sovjetska zveza in tov. Sta-Ig tem prepričanjem Je šel v bor-C0tl °kupatorju, tolkel okupatorju, 0^°dil v zmago, ker je vedel, da Uj daSi strani Sovjetska zveza, da % .Pomasa Rdeča armada, da brez VP ' bPa naža borba obupna in da hiti od njeni strani lahko Prepričani v zmago Stane je bil dosleden demokrat
tn komunist. Prodal se ni, kot sedanji beograjski voditelji, anglo-ameriškim imperialistom in njihovi obveščevalni službi. Zato je bil trn v peti titofaši-stom, ki so mu najprej postavili za komisarja petokolonašo. in poklicnega špijona Borisa Kraigherja in nato pred njegovo smrtjo sedanjo titovsko veličino Borisa Kidriča.
In prav zaradi doslednega komunističnega in demokratičnega stališča našega komandanta Staneta, zaradi njegove ljubezni do Sovjetske zveze in predanosti mednarodnemu demokratičnemu pokretu se nam zdi njegova smrt zelo sumljiva. Se sumljivejša nam postaja, ako pomislimo, da so pozneje prevzeli v roke slovensko vrhovno poveljstvo že od zdavnaj poznani imperialistični špijoni Avšič tn Dušan Kveder.
Takratno —«uradno» poročilo o smrti Franca Rozmana-Staneta pravi, da je v njegovi bližini eksplodiral nov minomet, ki ga je ubil. Ne, danes ne verjamemo več tej verziji, kot ne verjamemo «naravni» smrti Drapšina in tolikih drugih tovarišev, ki jih je ubila titofašistična klika, da ne bi imela ovir na svoji izdajalski poti.
Razčlenili bomo tudi zagonetko Stanetove smrti in tito/aštsti bodo morali prav tako odgovarjati za to smrt kot za vse ostale zločine, s katerimi so si okrvavili roke.
Ob obletnici smrti našega komandanta Staneta, bivšega junaškega poročnika španske republikanske vojske, doslednega demokrata in komunista se vse slovensko ljudstvo, klanja njegovemu spominu in se zaklinja, da ne bo zapustilo poti, ki jo je on prehodil. Slovensko ljudstvo ne bo zapustilo te poti niti v Jugoslaviji, kjer se bori za strmoglavljenje razbojniškega režima, niti izven meja te nesrečne, a Junaške dežele.
Slava ljudskemu junaku tov. Francu Kozmanu-Stanetu! Slava!
SLOVENSKI BOREC
stalimi. Vsi služijo istemu gospodarju: kapitalizmu.
To je Stevan Jakovljevič, postavljen za rektorja beograjske univerze. Judež Tito je vedel, koga postavlja na ta stol. Z Rankovičem je Jakovljevič uvedel na univerzi špijonsko službo in režim represalij ter zatiranja. Za časa njegovega gospodarjenja so aretirali nad 2000 visokošolcev, ki se niso strinjali s titovsko politiko in fašistiza-Cijo kulture. Jakovljevič se prilizuje Titovi kliki s stalnim čiščenjem profesorskega kadra. Na tej podlagi se predajajo UDBi napredni profesorji, na njihova mesta pa prihajajo buržoazni nacionalisti In fašisti.
To je Ivo Andrič, predsednik ta-kozvane zveze književnikov Jugoslavije.Na to mesto ni prišel zaradi svojega književnega dela. Ne, titcvcev ne zanimajo književna dela. Toda Andrič je bil kraljevski poslanik u Hitlerjevski Nemčiji, klečeplazil je pred Hitlerjem in Ribbentroppom, pripravil je pristop Jugoslavije k «Trojnemu paktu». Zato sta ga Tito in Djilas postavila na to mesto.
Med «aktivnimi predstavniki» titovske «kulture» Igra veliko vlogo Radovan Lalič. Ne gre za to, da Je on «profesor». Beograjska univerza ga ne potrebuje. Potrebuje ga listič «Književne novine». In prav njegovi članki v tem lističu, ki so napisani po starem buržoaznem receptu «kaj želite?», so temelj titovske «kulture» in fašistizacije jugoslovanske kulture. Zadostovalo je, da ie titofašistična klika izdala ukrep o odpravljanju učenja ruskega jezika po jugoslovanskih šolah, in že je Lalič nastopil z «znanstveno teorijo» proti ruskemu, jeziku.
Iz dajalcem in lažnim znanstvenikom je zelo lahko živeti v titovskem režimu. To postaja jasno v primeru novopečenega dopisnega člana slovenske akademije Borisa Ziherla. Ta človek nima nobene veze z znanostjo, ker je začel svojo kariero v slovenski mladinski fašistični organizaciji in sedaj služi Dijlasovemu aparatu in anglo-ameriški obveščevalni službi.
Isto se ponavlja tudi na področju umetnosti, ki je danes postala dekadentna, nadrealistična, pornograftčna, sploh buržoaznega značaja.
S svojim govorom v slovenski akademiji znanosti in umetnosti je Kardelj začel titofašistlčni pohod proti napredni kulturi in za razširitev kozmopolitske zahodne kulture tudi v Jugoslaviji. Ta «kultura» prevladuje sedaj na jugoslovanskem kulturnem polju. Jugoslovansko ljudstvo ne more več čitati sovjetske literature. Namesto te pa mu titofašisti dajejo romane, ki so tipični za sedanjo stopnjo buržoazne družbe. Po drugi strani titofašisti pravijo, da so sovjetski filmi . . . nacionalistični. Zato pa so Jugoslovanske kinodvorane preplavili ameriški filmi, v katerih igra glavno vlogo «atomska» Rita Hayworth. Zapirajo kulturne domove dežel ljudske demokracije in kot gobe po dežju se pomnožujejo angleške in ameriške čitalnice in izložbe, s katerimi Amerikanci propagtrajo svojo visoko «atomsko kulturo». Jugoslovanski visokošolci gredo o ZDA na učenje. Kot «najvišja dela» jugoslovanske književnosti proglašajo najogabnejše Izpade proti ZSSR In deželam ljudske demokracije. Titofašistični Izrodki fal-zificirajo tudi junaško preteklost jugoslovanskih narodov. V filmih «Nesmrtna mladost» in «To ljudstvo bo živelo» prikazujejo buržoazne in maloburžoaz-ne elemente kot organizatorje borbe proti okupatorju.
V svojem prizadevanju, da bi prikazovali, da je črno belo in belo črno, titofašisti ne poznajo mere. Kljub temu pa ne morejo skriti resnice jugoslovanskemu ljudstvu, ki se organizirano bori pod vodstvom proletariata za uničenje in strmoglavljenje titovske razbojniške tolpe.
A. ARCIHOVSKI
UMETNI OGNJI IN RAZSVETLJAVA na predvečer velikih svečanosti v Moskvi
Milijoni Japoncev proti netilcem nove vojne
Japonsko ljudstvo
se odločno bori za mir v svetu
Tudi na Japonskem je KP glavna ovira za izvedbo ameriških načrtov - Največji japonski atomski znanstveniki so podpisali stockholmski poziv
Ameriško gospodstvo na Japonskem, ki je pristnega kolonialnega kova, nas ne sme zavajati v zmoto o resničnem položaju v tej deželi, izčrpani zaradi izgubljene vojne in kjer se je buržo^azija kot vlačuga podredila ameriškemu velikanu. To je napravila v obupnem poskusu, odstraniti naraščajočo nevarnost, da prevzamejo oblast v svoje roke ljudske množice in oni sloji, ki imajo še kaj narodnega ponosa in občutijo na sebi gospodarsko suženjstvo, katerega je uvedel Mac Arthur in ga je Yosidova liberalna vlada brez oklevanja sprejela.
Komunistična partija na Japonskem ni bila nikdar legalna v pravem smislu besede. Razvila se je po prvi svetovni vojni in je morala delovati v največji tajnosti, zalezo-vana po raznih agentih - provokatorjih ter večkrat opustošena s stra-
Poskočile	so tudi cene	oblačilu,	obutvi in i	kuhinjskim potrebščinam	
NARAŠČAJOČI BLAZNEGA TEU		\ ORAI IMOVAI	SINJA J NJA VO	IE P BOH	'OSLEDICA IOŽEVANJU
Ko smo v zadnji številki našega lista obravnavali vprašanje ustanovitve občinske potrošne ustanove, smo med drugim ugotovili nekatere izmed vzrokov, ki so privedli do naglega po ras tka cen osnovnim življenjskim potrebščinam. Temu, za vse delovno ljudstvo žalostnemu pojavu pa je pripisati še druge vzroke, ki se nanašajo ne samo na prehrambeni sektor, marveč v splošnem na vsa področja proizvodnje.
Blazna in zločinska oboroževalna politika ameriških imperialistov in njihovih priveskov v Evropi, za katere je postal zloglasni Atlantski pakt docela usoden za njihovo gospodarstvo, je privedla do neizbežne posledice, da se je začela v ZDA industrijska proizvodnja spreminjati v proizvodnjo za oborožitev bodisi ameriških kakor tudi drugih satelitskih armad v Evropi. Vsa proizvodnja se torej usmerja v vojne svrhe. Ameriški imperialisti in njihovi priveski potrebujejo čim več letal, tankov, bomb, kamjonov, vojnega brodovja in drugega orožja. Vojaštvo pa bo potrebovalo čevlje, obleke in dr. Zaradi tega je treba prihraniti za porajajočo se vojno industrijo čim večje zaloge surovin in to od jekla za topove, blaga za uniforme, usnja za obutev pa do raznovrstne hrane za vojaštvo. Dejstvo pa je, da v ZDA surovine, ki so jih do sedaj proizvajali, nikakor ne zadostujejo za kritje potreb oboroževanja. Zaradi tega je bil tudi odobren poseben zakon, s katerim se pooblašča predsednik ZDA, da v primeru potrebe organizira poseben sistem nakazil tistih surovin, ki so nujno potrebna za «obrambne» svrhe, Bistvo je v tem, da ima proizvodnja za «obrambne» svrhe prednost pred vsemi ostalimi in da se morajo surovine, ki jih slednja potrebuje odtegniti drugim sektorjem teh Jih prihraniti za kritje potreb «obrambe», to je za kritje potreb blaznih vojnih pustolovščin ameriških imperialistov.
Žalostne posledice te blazne oboroževalne politike ameriških vojnih pustolovcev so se kaj kmalu pokazale predvsem na ameriških tržiščih. Cene so namreč naglo narasle. Cena volni je poskočila za 40 odst.,
železu za 60 odst,, svincu za 50 odst., gumi pa kar za 80 odst. Istočasno pa so ZDA pojačale nakupovanje vseh potrebnih surovin po vseh evropskih tržiščih.
Razumljivo je torej, da je imela ta pravcata tekma v oboroževanju svoje neizbežne posledice tudi na našem ozemlju. Posledice, ki so prišle prej ali slej do izraza na vseh sektorjih široke potrošnje.
To pa se ne dogaja samo pri nas, marveč je splošen pojav v vseh kapitalističnih državah, posebno o-nih, ki so vklenjene v Atlantski pakt kakor tudi v Titovi Jugoslaviji, ki je po krivdi beograjskih zločincev vklenjena v ta vojni pakt posredno in sicer potom drugih držav.
V teku zadnjih mesecev smo že večkrat obravnavali problem naraščajoče draginje na prehrambenem sektorju. Nikaka skrivnost ni, da se cene osnovnim življenjskim potrebščinam niso ustalile O tem imajo naše hišne gospodinje bridke in sko-ro dnevne izkušnje.
D mesečnih bilteno \, ki jih objavlja tržaška občina povzemamo le nekaj primerov porastka cen o-snovn>m živilom. Dejstvo je sicer, da so ti' bilteni v splošnem nad vse pomanjkljivi, ter da ne odražajo dejanskega stanja tržnih cen. Občinska oblast ima namreč ves interes, da prikrije pred javnostjo naraščajočo draginjo.
Vsekakor pa nam naslednje uradne številke prikazujejo precej nazorno postopni porastek cen. Vzemimo n. pr. Dovercene cene za RIZ. V aprilu beleži bilten povprečno ceno 118.95, v maju 11840, juniju, 116.35, v avgustu beleži porastek na 118 15 v septembru m na 12260. KORUZNA MOKA, v aprilu 69,35, maju 70 60, juniju 74,65, Juliju 76,50, avgustu 88.60, septembru 89.35. FIŽOL (borlotti) je loeležil v aprilu 274,50, v septembru pa 327,40. FIŽOL (srednje vrste), v aprilu 155,10, v septembru pa 178,70. OLJČNO OLJE, ki je na podlagi uradnih podatkov ooraslo v istem razdobju od 405,10 na 473,10. NAVADNO OLJE pa od 332,60 na 423,65. SLANINA, od 403,85 na 512,90. MAST, od 292,65 na 434,40. TELEČJE MESO,
Od 990 na 1152,85 SVINJSKO MELO, od 883,60 na 938,65. KONDENZIRANO MLEKO (v škatljah), od 484.80 na 535,20. JAJCA, od 23.40 na 32,25. MILO ZA PRANJE, od 212,40 na 221. MILO FINEJŠE VRSTE, od 284.20 na_291,70. KAVA SANTOS II, oTT24Tna~ 1375.66 PRAŽENA KAVA iste znamke, od 1621,40 na 1787,30. Pri tem je treba še upoštevati nadaljnje porastke v oktobru.
Kakor smo že uvodoma omenili, ni drag nja zajela samo prehrambenega sektorja, marveč se odraža tudi pri oblačilu in obutvi.
Cene volnenemu blagu za obleke so v zadnjih mesecih porasle za 10 do 15 odst. Pri obutvi beležimo prve poviške v septembru, ki so v oktobru prekoračili tudi 20 odst. Od 10 do 20 odst. so porasle tudi cene drugim potrebščinam (rjuham, brisačam itd ). Se večje poviške pa beležimo pri nekaterih usnjenih izdelkih. Tako so n. pr. cene usnje-
nim rokavicam poskočile kar za 50 odst.
isti pojav beležimo tudi pri cenah kuhijskim potrebščinam. Povprečen čeber iz cinkaste pločevine, ki si ga še pred mesecem dni lahko kupil za 800 lir, te stane danes že 1100 lir. Električni likalnik je po-rastel od 2600 na 3400 lir. Isto velja na spio'no na vso kuhinjsko posodo in druge potrebščine. Posoda iz por relana beleži porastek od 10 do 15 odst. Slične poviške imamo tudi pri Jedilnem priboru, itd.
Dejstvo pa Je tudi, da se dobička željni monopolisti, ob pravem času poskrili nekatere proizvode, kot na pr blago za obleke in čevlje ter čakajo ugodnega trenutka, da jih bodo dali na trg po višjih cenah, ali pa da jih bodo prodali ameriškim imperialistom pod še ugodnejšimi pogoji in to v tako imenovane ■obrambne» svrhe.
Melissa v Kalabriji je eno izmed mnogih kmečkih naselij v Južni Italiji kjer živijo ljudje v največji bedi in stanujejo skupno z živino v podzemskih votlinah. Ti ljudje se že dolgo borijo za izboljšanje svojega položaja, toda brez uspeha. Policija je že večkrat zadušila upor v krvi ubitih kmetov.
ni policijskih vohunov, katerim je uspelo vriniti se v njene vrste. Kljub temu se je kalila vrsta vodilnih krogov
Po porazu Japonske, je Mac Arthur s težkim srcem moral priznati pravico obstoja Komunistični partiji. ki je prvič stopila v javnost kot legalna organizacija. Vodstvo gibanja je znalo ustvariti močno sindikalno gibanje poleg dovolj borbene partije, i je vodila delav-ke množice v politične borbe proti ameriškemu kolonialnemu zatiranju. Pri volitvah leta 1946. ie Komunistična partija dobila 1.400.00 glasov. Toda že skoraj 10 milijonov delavcev in kmetov je bilo povez-nih v sindikalnih organizacijah, kjer so komunisti imeli velik vpliv. Pri volitvah leta 1948. je iz Japonske prišlo veliko presenečenje: Komunisti so potrojili svoje volivce s tem da so prišli skoro na 4 milijone gla sov.
Ta uspeh na parlamentarnem polju, ki je odražal čudovit porast ugleda Komunistične partije Japonske, edinega močnega gibanja, ki je odločno in zmožno organizirati borbo proti ameriški nadoblasti in proti spreminjanju Japonske v oboroženo «letalonosilko» ameriškega imperializma.
Tako so se pričele zbirati okrog japonske Komunistične partije tudi drugi ljudje, nekomunističnega gibanja, katerim se je do dna zagabila politika ponižanj, ki jo je u-vedla vlada v imenu vodilnih razredov ter v izključno korist velikih ameriškihdružb in dveh ali treh obnovljenih japonskih trustov, kot je n. pr. «Mitsui», ki je najprej tajno nato pa ponovno uradno oživel.
Dokončevalo se je zbiranje demokratičnih in miroljubnih sil, ko je Mac Arthur diktatorsko in na fašistični način posegel vmes, da zatre Komunistično partijo, ki je bila glavna ovira za izvedbo ameriških načrtov, in to ne samo na Japonskem, kajti ni mogoče prikriti zveze med prepovedjo legalnega delo vanja japonske Komunistične partije in ameriškim napadom na Ko-rejo, za čigar izvedbo je bilo ne-obhodno potrebno zagotoviti si «zaledje».
Poluradna revija ameriškega zunanjega ministrstva United States News and World Report» je še pred enim letom pisala, da se «Združenim državam ne mudi skleniti mirovno pogodbo z Japonsko, s katero bi znali izgubiti oblast, ki jo sedaj imajo na Japonskem. Namesto mirovne pogodbe pa si ZDA želijo «neobjavljenega miru», ki bo ojačil Japonsko».
Tudi ta načrt je del celotne ameriške svetovne politike, ki ima za cilj, obkoliti ZSSR z vojaškimi po-rišči ter jo nato napasti. r
V nobeni kapitalistični državi ni bil tako visok odstotek podpisov za stockh ilmski poziv med atomskimi znanstveniki kot prav na Japon-kem, kjer je podpisala 140 na večjih fiz kav, med1 katerimi slavni Imanaka, Nonuo Kusano in Ha-rumaro Inoue. In vedno bolj se dvigajo glasovi japonskega ljudstva, ki zahteva sklenitev mirovne pogodbe. Ker vztrajajo pri svoji voj-nohujskaški politiki, ki je vedno bolj očitno proti narodnim interesom v vseh državah, torej tudi na Japonskem, so Američani proti' svoji volji prisiljeni podpreti naraščajoče nacionalno gibanje, ki bo prav gotovo odplavalo imperialiste kot se je to zgodilo na Kitajskem in kot se sedaj dogaja po vsej Aziji, ki je postala bojišče, kjer so napredne sile ob pomoči vseh demokratov v svetu v največji ofenzivi.
vJutrlitt
Jr __________w r
*skri na mesto Gyance v Tibetu. Danes se mnogo govori o tej Vi Vnostni» deželi budistovskih menihov, kjer živi ljudstvo v naj-kv ‘U01 mračnjaštvu in zaostalosti. Površina dežele meri 2.100.000 Vj-fm. Prebivalcev pa ima nekaj nad 3 milijone. Dežela je Vit ma hr'hovita in je na naj višji točki sveta, zato Jo nekateri Usv^Jejo «streha sveta». Danes Jo domače zdrave osvobodilne sile DaJajo izpod stoletnega suženjstva, v katero so jo pahnile nazadnjaške Oalaj Lame.
IV.
1’elje ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladvo in nakovalo pri rokah, ako se konj izhosi ali če je kaj druzega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladvo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu pa je v eni roči pelo, kakor bi koso klepal. «Oj tal sežgani!» pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima tacegu hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje, ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenem orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico. Ko to izgotovi, gre na cesarski vrt, in poseka mlado, košato lipo iznad kamnite mize, kamor so hodili gospoda poleti hladit se. Cesar, ki mu je bil zmerom za petami, brž priteče in zavpije: «Krpan! I kaj pa to delaš? Da te bes opali! Ne veš, da cesarica raje da vse konje od hiše kakor to lipo od mize? Pa si jo posekal! Kaj bo pa zdaj?»
Krpan z vrha pa, ne da bi se bal, odgovori: «Kar je, to je. Zakaj pa mi niste druge pokazali, če se vam le tako smili? Kaj bo pa? Drevo je drevo! Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo rabo, kakoršnega v boji potrebujem».
Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je toča uže pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako bi se izgovarjal pred cesarico. Krpan tedaj naredi najprvo toporišče mesarici, potem pa obseka pol sežuja dolg ter na enem koncu jako debel kij, pa gre pred cesarja: «Orožje imam, ali konja nimam. Saj menda se ne bova peš lesala?»
Cesar, zastran lipe se zniirom nekoliko ne všečen, pravi: « Pojdi, da vzemi konja, katerega hočeš. Saj vem, da le sirokousti«,. Kdaj bom jaz papež v Rimu ? Takrat, kadar boš ti zmogel velikana. Če misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za kaj. da bo imela moja država mir pred njim. ti pa veliko čast iti slavo za njim! » Krpan je bil malo srdit, pa vendar jezo pogoltne in reče: «Kar se tiče Brdavsa, lo ni igrača, kakor bi kdo
«Bes te loti» reče eden in drugi. «Majhno kljuse velika moč».
z grma zapodil vrabca, ki se boji vsacega ocepka in kamna. Koliko junakov pa imate, da bi si upali nadenj ? Zapomnite si, cesar ost, kar sem obljubil, storil bom, če prav od jeze popokajo vsi obrekovalci, ki me mrazijo pri vas. Da bi le vsi ljudje vselej držali se svojih besedi tako, kakor se mislim jaz, ako me Bog ne udari ; pa bi nihče ne vedel, kaj se pravi laž na zemlji! Toda svet je hudoben, ter ne pomisli, da je Bog velik, človek majhen. Zdaj pa le pojte, greva, da konja izbereva. Nočem ta-eega, da bi pod mojo težo pred velikanom počenil na vse štiri noge, vam v sramoto, meni v sitnost. Dunajčani bi se smejali, vi pa rekli : «Poglejte ga, še konja mi je izpridil!»
Cesar je kar obsteklel, poslušaje modrost Martinovih ust, in potem gre ž njim. Ko prideta v konjak, povpraša: «Po čem bodeš pa konja poznal, je-li dober ali ne?»
Krpan odgovori: «Po tem, da se mi ne bo dal za rep čez prag potegniti.»
Cesar pravi: «I,e skusi! Ali daravno si prekanjeni tat, storil mi dovolj sitnosti pred cesarico, svarim te, vari se, da te kleri ne ubije; konji so iskri.»
Martin Krpan pak izleče prvega in zadnjega in vse druge čez prag; še celo tistega, ki ga je sam cesar jahal samo dvakrat v letu, namreč: o veliki noči, pa o svetem Telesu: to se je menda cesarju posebno pod nos pokadilo. Potem reče Krpan: «Tukaj ga nimate ca moje sedlo! Pojva k družim.»
Cesar odgovori čmeren: «Ce niso ti zate, moraš peš bojevati. Ti nisi pravdanski človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu tacega, da bi ga ti, zagovednež, ne izlekel!»
(Se nadaljuje)

NOBENE RAZLIKE VEC — Vzemita v svoje roke vsak Italijanski nacionalistični in reakcionarni Ust in primerjate njegove naslove z naslovi uranio, skega dnevnika» pa boste o-pazili, da so tltofašisti le zbrisali vsako razliko in so postali zvesti izvrševalci direktiv ameriškega propagandnega aparata in «možgansltega frusta». Znano je, da so ameriški Imperialisti ob zmagoviti korejski ofenzivi sprotilt veliko provoka-torsko kampanjo proti Kitajski, češ da je sedaj v korejsko vojno aktivno posegla kitajska vlada z večjim številom divizij. Vsekakor je ta provokacija preveč prozorna, da bi ji nasedati celo največji natvnett. Vse Mac Arthurjeve vesti so protislovne in na prvi pogled lažnive. Jasno je, da skušajo ameriški imperialisti razširiti konflikt na vas svet in zato iščejo nekaj «dokazov» in »vzrokov».
Saj Je znano, da so Amerikanci zelo izkušeni v takih zadevah. Leta 1896. so ZDA stopile v vojno proti Španiji pod pretvezo, da so Spanci potopili neko ameriško vojno ladjo... Ho vojni pa se je nenadoma odkrilo, da ta ladja ni bila nikoli potopljena, marveč da so jo ameriški imperialisti skrili, da bi mogli tako imeti «vzrok» za roparsko vojno proti Španiji. Takih pretvez iščejo tudi danes proti Kitajski. In titojašisti jim pri iskanju teh «vzrokov» gredo vsestransko na roko. Poglejmo si naslove «Primorskega dnevnika» in «Giornale di Trieste» v zvezi s temi fantomskimi kitajskimi divizijami. «Primorski» z dne 2. XI.: «Kitajski oddelki pripravljeni pri električnih centralah na reki Jalu». «Giornale» istega dne: «Radio Pechino minaccia un intervento aperto». «Primorski» naslednji dan: «Silovit napad severnih Korejcev in Kitajcev prisilil k umiku...»: «Giornale»: «Violenta offensiva comunista con l'aperto intervento del cinesi». «Primorski» 5. XI.:
«Dve diviziji kitajskih čet udeleženi v bojih na Koreji»; «Giornale»: «La partecipazione cinese al conflitto coreano» itd. itd. Kot je razvidno, so Stanislav Renko in ostali ptsumi pri *«Primorskem» šli celo preko vsake meje spodobnosti in zmagali v tekmovanju s kledtkalnim listom. Naslovi «Primorskega» so zelo slični celo naslovom revolverskega jezuitskega ve-černika «Le Ultime Notizie». Vsak komentar je odveč.
PATENTIRANJ PROVOKATORJI — Sedaj razumemo u celoti, kako so tltofašistom prišli zelo prav atentati na njihove stavbe. Nekaj dni po tem bombnem atentatu, ki je sad šovinističnega hujskanja italijanskih in slovenskih nacionalistov in dosedanje politike naših nezaželenih gospodarjev, so ttto/ašisti objavili v svojem ogabnem glasilu uvodnik, v katerem skušajo dokazali ljudem, da smo tudi mi s 'odgovorni za te napade. Vse zgleda, pač, da so bili tito-faštstl zelo zadovoljini zaradi atentatov, ker so takoj uporabili priliko in začeli napadati... (svojih italijanskih fašističnih kolegov, ki so atentat verjetno izvršili, prav gotovo ne) nas, «kamini or miste» itd. Vedeli smo in vemo, da so titofašisti provokatorji v mednarodnem merilu in ne samo krajevnem, a vsaka podlost je vendar vedno podlost in se poštenemu človeku gabi. Zato se nam ne bi zdelo nič čudnega, ako bi se bili višji titofašistični krogi zmenili z višjimi krogi imperialističnih podrepnkov za periodične atentate, ki naj bi malo dvignili titofaštstične delnice in nudili priliko UDBovcem pri «Primorskem» in ostalih titofaštstičnih organizacijah za uprizarjanje provoka-torske gonje proti demokratičnemu pokretu v Trstu.
KAKŠNA UČITELJICA? — V nedeljskem titofašističnem glasilu se je oglasila neka «učiteljica» in skušala odgovoriti na članek, ki smo ga pred tedni objavili po vprašanju slovenskih intelektualcev in učnih moči. Tl-tofaštste je pač speklo dejstvo, da smo njim in belčkom obljubili, da jim bomo iztrgali inteligenco, ki je podvržena težkemu, nesramnemu in zločinskemu moralnemu ter finančnemu pritisku Beograda in Wall Streeta. Z ato pa so poverili nalogo kaki z dušo in telesom svoji «učiteljici», naj nam odgovori in naj nam pove nekaj flavz, za katerimi se niti oni ne ozirajo več. Kar se pa tiče trditve, da so «slovenski učitelji» zavzeli po resoluciji L U. «samostojno in po lastnem preudarku odločno stališče proti Komin/ormu», Je to že stara in oguljena pesem. To stališče Je zavzela mršava peščica plačanih ljudi, starih zakrknjenih protikomunistov in šovinistov, poklicnih «klanjam se!» In tovrstnih «ir.ačajnežev» z upognjeno hrbtenica. Večina učiteljstva pa je naveličana titofašistične , belogardistične m ameriške politike. Vemo, da Je z dušo, četudi danes ne more biti s telesom, s svojim ljudstvom, ki se Junaško, vztrajno in odločno bori za mir, proti vojni, proti ameriškim imperialistom in njihovim hlapcem, za svobodo In neodvisnost. In gospa, oz. gospodična «učiteljica» titofaštstlčne-ga glasila naj se ne razburja: saj vemo, da bo «ob priliki» skušala celo priti k nam, ker Je njena hrbtenica že tako navajena na mačje skoke, da se bo ob krtku «najprej žene in otroci» pognala iz pcstapljajoče se titovske barke in zasopljena prihitela k nam. Takrat pa ji bomo rekli: «U-pognjenlh hrbtenic ne trpimo», in bo odšla z repom med nogami.
V nedeljo 12. novembra bo ob 9.30 v dvorani P. D. «Kraljič»
I. ZBOROVANJE partizanskih komandantov in komisarjev STO. Na zborovanju bosta govorila o borbi za mir in o nalogah partizanov tov. Ado Slavec, predsednik Zveze partizanov STO in tov. Nello Grlsoni, tajnik Zveze partizanov STO.
Zborovanju bo predsedoval tov. Vigna Orfeo, namestnik komandanta brigade «Gari-baldi-Natisone»,
Vabljeni so vsi komandanti in komisarji!
VELIČASTNE PROSLAVE 33. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Velika ljubezen in hvaležnost
našega ljudstva do SZ in tov« Stalina
Ogromna udeležba na osrednji proslavi v Kinu ob morju - Govori tov. Košute in Pogassija Nastop pevskega zbora iz Skednja - Uspele proslave v mestu, okolici in na podeželju
Tudi letos so tržaške delovne množice na slovesen način proslavile obletnico Velike oktobrske revolucije. Proslava 33. obletnice Oktobrske revolucije je bila tem pomembnejša, ker se posebno v današnjem mednarodnem položaju vse delovne množice s hvaležnostjo ,n veliko ljubeznijo spominjajo prve dežele socializma kot prvoboritelji-ce za mir v svetu.
Ta globoka ljubezen našega ljudstva do SZ in njenega genijalnega voditelja tov. Stalina je prišla prav v dneh proslav do še vidnejšega in globljega izraza. To je pokazala ogromna udeležba delovnega ljudstva na osrednji proslavi, ki je bila v torek zvečer v dvorani Kina ob morju, kakor tudi polnoštevilna udeležba na vseh ostalih proslavah.
Osrednjo proslavo je organiziralo društvo «Trst - ZSSR». Kakor smo že omenili je bila udeležba na tej proslavi res veličastna. Dvorana je bila še pred določeno uro zasedena do zadnjega kotička in je moral del udeležencev ostati v predveži in hodniku. Proslavo je otvoril tov. prof Weiss, predsednik društva
«Trst-ZSSR», ki je po kratkem uvodnem pozdravu podal besedo tov. Justu Košuti. V svojem jedrnatem preslavnem govoru je tov. Košuta orisal pomen velike proletarske revolucije in postopni razvoj prve dežele socializma. Pri obravnavanju današnjega mednarodnega položaja je obenem razkrinkal voj-nohujskaške naklepe anglo-ameri-ških imperialistov in njihovega hlapca, beograjskega Singmanrija, ki je vpregel Jugoslavijo v imperialistični jarem. Govor tov. Košute so poslušalci večkrat prekinili z burnim ploskanjem. Sledil je nato govor tov. odv. Pogassija, ki je s konkretnimi podatki in številkami prikazal veličastne uspehe sovjetskih petletk na vseh poljih. Podčrtal je tudi odločilen doprinos, ki ga je dala junaška in nepremagljiva Rdeča armada za končno zmago nad nacifašizmom in miroljubno politiko, ki jo vodi SZ že od prvih dni svojega obstoja. V zaključku je tov. Rogassi še posebno poudaril velik pomen naše vsakodnevne borbe za ohranitev miru pri nas in v svetu.
Kaj čakajo z otvoritvijo slov. šole v Zg. Kolonji?
Vprašanje otvoritve slovenske osnovne šole in otroškega vrtca v Zgornji Kolonji se po krivdi šolskih oblasti zavlačuje že od maja meseca. V tem razdobju so prizadeti starši slovenskih šoloobveznih o-trok že večkrat intervenirali pri merodajnih šolskih oblasteh, kjer so s konkretnimi podatki dokazali, da obstoja možnost otvoritve, bodisi osnovne šole kakor tudi otroškega vrtca. V skrajni sili bi se starši zadovoljili tudi s prvimi razredi, kjer prihajajo v poštev najmlajši, ki bi se jim s tem prihranila dolga in naporna pot v Rojan oziroma na Oj>čine. Na vse intervencije pa so prejeli do sedaj le prazne obljube.
Profesorja Rubini in Andri, ki sta merodajna za reševanje šolskih problemov, sta svojčas izjavila, da ne delata nikake razlike med slovensko in italijansko šolo. Dejstva pa žal ne odgovarjajo njihovim zatrjevanjem. Dočim je bilo v Zg. Kolonji že poskrbljeno za italijansko šolo, je pa pereče vprašanje slovenske šole še danes na mrtvi točki.
Prav zaradi tega je dolgotrajni molk šolskih oblasti v zvezi z rešitvijo tega vprašanja tem bolj neopravičljiv in nam samo dokazuje enostransko in povsem samovoljno reševanje šolskih problemov. Ta molk si prizadeti slovenski starši Zg. Ko-lonje povsem upravičeno razlagajo icot ponovno zapostavljanje narodnostnih pravic Slovencev na tem Ozemlju.
Dolžnost šolskih oblasti je torej, da takoj jxipravijo očitno krivico, ki se dogaja slovenskim otrokom in staršem iz Zg. Kolonje in Konko-nela.
Nastopil je nato pevski zbor iz Skednja, ki je pod veščim vodstvom pevovodje tov. Danila Pertota zapel tri pesmi in sicer sovjetsko himno, «Pesem miru» in «Leninova zastava». Vse tri pesmi so vzbudile pri poslušalcih val odobravanja.
V zaključku so predvajali dva zanimiva dokumentarna barvna filma in sicer «Stoletnica Moskve» ter «Zakladnica žita».
Številne proslave 33. obletnice Velike oktobrske revolucije so bile v tem tednu tudi v raznih mestnih, okoliških sektorjih in na podeželju. Naj omenimo le nekatere in sicer v krožku Risoni, Škamperle, Čermelj, Pečar, nadalje v Barkovljah, Križu, Camporah, Gabrovcu, Skednju, Milijah, Dolini, Mačkovljah, na Proseku, Opčinah in v Trebčah. 'Na vseh proslavah je bil podan obenem pester kulturni spored, kjer so nastopili naši pevski zbori, dramske skupine in godbe.
Današnje
proslave
Oktobrske
revolucije
Danes 11. t. m. s pričetkom ob 20. uri bodo proslave 33. obletnice Velike oktobrske revolucije v naslednjih krožkih:
V Podlonjerju, kjer bo govoril tov. A. Gerlanc. Na Kolonkovcu, kjer bosta govorila tov. K. Bernetič in Dapretto. V krožku «Magajna» (Vicolo Ospedale Militare 2), kjer bosta govorila tov. F. Gombač in Grlsoni Nello ter v Ricmanj’h. Govornika tov. A. Blažina in G. Jaksetich.
Tudi te proslave so združene s pestrim kulturnim sporedom, kjer bodo sodelovala krajevna prosvetna društva.
Za 33. obl. Oktobrske revolucije
Razpisan je natečaj med stendasi
Pravila natečaja:
1.	KP STO razpisuje ob 33. obletnici Oktobrske revolucije natečaj med stenčasi demokratičnih organizacij cone A STO.
2.	Ta natečaj je prvi v vrsti ostalih, ki bodo sledili in se zaključili s tekmovanjem med stenčasi za 1. maj 1951.
3.	Zmagovalcem natečaja Oktobrske revolucije se bodo razdelile zastavice: ena za prvo nagrado, ena za drugo in ena za tretjo. Organizacije, ki bodo prejele zastavice, jih
bodo morale izročiti dobitnikom naslednjega natečaja.
4.	Tiste tri organizacije, ki bodo tekom natečaja največkrat zmagale, si bodo po zadnjem tekmovanju za 1. maj 1951 zastavice pridržale. Po omenjenem 1. maju se bodo razdelile tudi denarne nagrade v zneskih: 5.000 lir za prvo, 3.000 lir za drugo in 2.000 lir za tretjo. Denarne nagrade so nedeljive.
5.	Ce bi se dva ali več stenčasov smatralo enakovrednih, se bo podelitev nagrade odločila z javnim žrebanjem na dan nagrajevanja, ki ga bo organizirala ocenjevalna komisija.
6.	Stenčasi Oktobrske revolucije i bodo morali obravnavati naslednje snovi: a) barba za mir, ki jo vodi J Sovjetska zveza in njeni uspehi na vseh poljih delovanja; b) razkrinkanje titovstva, agenta anglo-ame-riškega imperializma.
7.	Natečaja se lahko udeležijo tako stenčasi terenskih organizacij, kot vodilnih organov.
8.	Za tehnično izvedbo stenčasov ni nobene omejitve v izbiri materiala, le da se ti ne oddaljijo od o-blike tipičnega stenčasa na deski. Vsa ostala dela, ki bi po vsebini iti obliki to zaslužila, bodo razstavljena izven natečaja.
9.	Na predloženih stenčasih bo morala biti označena organizacija, ki jih je izvedla ter ime in priimek vseh članov komisije za izvedbo z njihovimi nalogami.
Ocenjevalna komisija bo u prištevala tako nepretrganost stenčasa kot število njegovih urednikov.
10.	Otvoritev razstave bo 20. novembra 1950 ob 20. uri v prostorih, ki bodo določeni kasneje. Dela se bodo morala izročiti v Domu pristaniških delavcev III. nadstr. do 18. novembra in ne kasneje.
11.	Po končani razstavi bodo morale organizacije dvigniti svoja dela tekom etiega tedna. Po tem roku ne bo odbor ki bo organiziral razstavo, odgovarjal za morebitno škodo ali izgubo.
Centralna AGIT-PROP Komisija
ŠOLSKI 1» It O II L 1*1 1 v XA It K i: Ž IYS ■: 1 O HČI KI								
\ V	fše Pr	mpoi •ečni	lajuj iku i	e ti pa	rebazgi ponovi	raditi nor no otvoi	io stavi ■ ge	v iti so	10 lo
Zveza komunistične mladine, s sodelovanjem P. D. «Škamperle» organizira za jutri, 2. t. m., s pričetkom ob 15. uri v dvorani navedenega društva VELIKO LJUDSKO VESELICO s pestrim kulturnim sporedom. Sledil bo ples.
Ob tej priliki bo proslava obletnice ustanovitve Svetovne zveze demokratične mladine. Razdeljene bodo obenem nagrade mladincem in sekcijam, ki so se odlikovale v nabiranju podpisov za mir.
Obvestilo
volivcem
V	svrho vpisa v volivne imenike za upravne volitve poziva tržaška občina vse interesente in sicer mladince, ki bodo do 30. aprila 1951 dopolnili 21. leto starosti in so s 15. 10. 1950 vpisani v sezname stalnega prebivalstva tržaške občine, kakor tudi vse meščane, ki niso bili vpisani v prejšnje volivne imenike — naj do 15. novembra t. I. vložijo na votivnem uradu, ul. Diaz št. 25, 111. prošnjo na postem papirju.
V	prošnji morajo biti navedeni naslednji podatki: priimek, ime (za poročene žene tudi pri mek moža), očetovstvo, datum in kraj rojstva, poklic, soiska izobrazba in bivališče.
Kdor le bil črtan iz prejšnjih votivnih imenikov zaradi kazenskih obsodb in je bil pozneje amnistiran, mora predložiti obenem izjavo o amnestiji, ki jo izstavi sodišče.
Analfabeti lahko zaprosijo za vpis ustmeno in sicer v prisotnosti dveh prič.
Ker je b lo pri prejšnjih volitvah črtanih iz imenikov večje število vo-livmh upravičencev, se tem bolj priporoča vsem, ki so bili izključeni iz katerega koli razloga, ki ni predviden v votivnem zakonu, da vložijo takoj navedena prošnjo za ponovni spis.
Interesenti prejmejo lahko Vsa potrebna pojasnila pri votivni komisiji KP STO, Dom pristaniških delavcev, III. nadstr.
Proslava
Oktobrske revolucije v Nabrežini
V četrtek, 16. t. m. ob 20. uri bo proslava Velike oktobrske revolucije v Nabrežini. Proslava bo v kinodvorani. Govorila bosta tov. Vittorio Vidali in Alojz Markovič-Zvonko.
P. D. «Slavko Škamperle» vabi vse mlade h imonikarje, naj se vpišejo v harmonikarsko šolo, ki jo organizira naše društvo. Vsa pojasnila in vpisi pri tajništvu društva vsak dan od 7. do 23. ure.
Glas Trsta na II. 'svetovnem kongresu miru
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Včera je odpotovala
v Sheffield tržaška delegacija miru
Včeraj zjutraj je ob 6.10 odpotovala iz Trsta tržaška delegacija par-lizinov miru, ki se bo udeležila II. svetovnega kongresa miru v Sheffieldu (Anglija). Delegacijo sestavljajo, Angel Franza, tajnik tržaškega odbora miru, Salvo Teiner, tajnik tržaške federacije it. socialistične stranke ter partizanka miru Janežič Marija, ki je v teku kampanje za podpis stockholmske resolucije nabrala 4.050 podpisov in v akciji za nabiranje prispevkov 4.950 lir za kritje potnih stroškov naše delegacije. Loretta Sapienza, ki je bila isto tako izvoljena za delegatko na svetovnem kongresu, pa ni še odpotovala in to z ,radi birokratskega zavlačevanja pri izstavitvi njenega potnega lista, ki ga bo prejela verjetno šele te rini. Upamo, da ji oblasti ne bodo delale nadaljnjih zaprek ter da se bo lahko pridružila ostali skupini vsaj na kongresu.
Tržaška delegacija bo na tem svetovnem zasedanju predstavnikov mogočne fronte miru brez dvoma zastavila vse svoje sile, da obrne pozornost vsega sveta na naše Ozemlje, ki ga hočejo anglo-ameriški imperialisti spremeniti v trajno vojno oporišče. Prisotnost tržaških delegatov in njihova intervencija v di-
skusiji na kongresu bo mnogo pripomogla k naši borbi za mir in zahtevi, da se STO proglasi za odprto ozemlje.
Tržaški odbor miru se zahvaljuje vsem, ki so z denarnimi prispevki pripomogli h kritju potnih stroškov delegatov. Posebno priznanje pa gre številnim partizanom in partizankam miru, ki so s svojim požrtvovalnim delom pri nabiranju denarnih sredstev, omogočili uspešno izvedbo te akcije.
Odpoklic gen. Eddlemana
Vse tržaško časopisje je objavilo te dni vest o premestitvi gen. Cly-dea C. Eddlemana, ki od junija 1949 zavzema mesto glavnega ravnatelja za civilne zadeve pri VU. Gen. Eddleman je bil nemudoma odpoklican v Washington in to po nalogu ameriškega vojnega ministrstva,
Na njegovo mesto je bil imenovan brigadni general Charles C. Blanchard, ki je sedaj v službi v Muenchenu v Nemčiji. Omenimo naj še, da je bil gen. Blanchard dve leti v službi pri ameriški vojaški upravi na Japonskem pod gen. Mac Arthurjem. '
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
VU mora poskrbeti da se brezposelnost ne bo razširila
Finančni odsek VU znižal nakazila oddelku za nedonosna javna dela - 400 delavcem grozi ponovna brezposelnost - Občinski odbor je kriv zavlačevanja vprašanja nameščencev ACEGAT-a - V «Cantiere Navale Giuliano» so začasno odpustili 25 delavcev
Kakor znano je Vu svoj čas postavila poseben oddelek za nedonosna javna dela, kjer je nameščenih večje število delavcev različnih strok. Ta oddelek, ki vrši vsakovrstna javna dela je bil ustanovljen z namenom, da se vsaj delno zajezi naraščajoča brezposelnost. Za potrebna denarna sredstva je seveda vedno skrbel finančni odsek VU. V zadnjem času pa je finančni odsek VU znatno znižal svoja nakazila in sicer kar za eno tretjino. Zaradi tega se predvideva, da bo v bodočem šestmesečju januar — junij 1951 odpuščenih z dela preko 400 delavcev.
Prav te dni je Zveza enotnih sindikatov Intervenirala na Uradu za delo in postavila potom tov. Radi-»ha zahtevo za sestanek, ki naj se ga udeležijo sindikalni zastopniki,
voditelji navedenega oddelka za javna dela kakor tudi merodajni zastopniki VU. Na tem sestanku bo treba obravnavati to pereče vprašanje in VU mora vsekakor odstopiti od svojega prvotnega sklepa glede znižanja nakazil.
Nepojmljivo je, da se hoče prav v zimskem času še povečati nepregledne vrste brezposelnih. Ali ni morda v našem mestu že itak dovolj bede in lakote? Kam naj se obrnejo nove stotine delavcev, ki jim ponovno grozi brezposelnost? Saj je bil vendar ta oddelek ustanovljen z namenom, da vsaj delno odpomore tragičnemu stanju našega mesta. Prav zaradi tega je VU tembolj dolžna, da poskrbi za redno poslovanje tega oddelka in tako zajamči nadaljnjo zaposlitev nameščenim delavcem.
Se pred otvoritvijo letošnjega šolskega leta so poslali starši šoloobveznih otrok iz Prečnika občinski upravi na-brežinske občine posebno resolucijo, s katero so naprosili naj bi se slednja zavzela za ponovno otvoritev šole v Prečniku. V resnici se je občinski odbor takoj zanimal za upravičeno prošnjo in v tem smislu tudi posredoval pri merodajnih šolskih oblasteh. Toda šele po otvoritvi šolskega leta je prejela občinska uprava zadevni odgovor, ki pa je bil negativen. Soiska oblast je svoj odlok utemeljila z izgovorom, da otroci iz Prečnika lahko obiskujejo šolo v Sempolaju.
Vsem pa je prav dobro znano kakšno šolo imajo v Sempolaju. O kakem šolskem poslopju sploh ni govora, ker je edina učilnica nastanjena v skromni sobici v župnišču, za katero plačuje občina tudi najemnino.
Negativni odgovor, ki ga je dala šolska oblast, nikakor ne more zadovo-
ČOLNIČ BELCKOV SE POTAPLJA
Zadnjo nedeljo oktobra je bilo v Nabrežini zborovanje belčkov nabrežin-skega okraja, za katerega Je vodila «Demokracija» že dva tedna prej veliko propagando. Belčki so namreč vedno smatrali, da je nabrežinski okraj njihova trdnjava. Toda pičla udeležba in ves potek tega «shoda» jih je brez dvoma prepričal, da so bili v veliki zmoti. Ce upoštevamo, da so na zadnjih občinskih volitvah prejeli v na-brežinskl občini vendar le nekaj sto glasov in da se je udeležilo tega «shoda» le pičlih 70 oseb, vštevšl vse njihove voditelje in druge podrepnike, ki so Jim prihiteli na pomoč iz Trsta, je pač dovolj Jasno, da se njihov «čolnič slovenstva» tudi v nabre-žtnskem okraju dokaj naglo potaplja.
Seveda so uporabili tudi to priliko za besno in hripavo lajanje proti SZ, komunistom in deželam ljudske demokracije. To nehvaležno nalogo j: skušal kar najboljše opraviti neki prof. Rudolf, ki Je med našim ljudstvom sploh nepoznan. Govoričil je o napredovanju demokracije v vsem svetu, da se je v Koreji vojna zaključila, da je komunizem likvidiran in slične bedarije, ki ne zaslužijo niti vrstice komentarja, ker so nam jll\ že desetletja čvekali razni Goebbelsl in podobna nacijašistična zalega. Tudi on Je javno potrdil hlapčevsko privrženost belčkov anglo-amertškemu imperializmu, češ, da edino v Ameriki vlada prava demokracija. Pač tista «demokracija» o kateri ima posebno v zadnjem času ko-
rejsko ljudstvo bridke izkušnje. Zanimiva pa so bila njegova izvajanja glede tržaškega vprašanja. S svojo željo, da «bo Trst verjetno prišel pod Jugoslavijo» je torej potrdil, da se belčki popolnoma strinjajo z nesramnim barantanjem, ki ga, po nalogu imperialistov vodijo tttolašlstl in klerofašistt. Belčki so torej Javno potrdili stališče tttofašistov in s tem dokazali, da so bile naše trditve o zakulisnih medsebojnih pogajanjih docela utemeljene. Kot zvesti hlapci imperializma morajo pač prožiti roko Titu, ki Je mi-IJenec Washtngtona in Londona.
Ko Uh je občinski svetovalec SIAU tov. Gratton vprašal kako si razlagajo ameriško «demokracijo», ki je vendar ista, ki Je izdala na našem ozemlju zloglasni ukaz 183, s katerim se zapostavljajo naše narodnostne pravice, takrat so belčki popolnoma obmolknili.
Pri referatu o občinskih problemih, je skušal njihov svetovalec na vse pretege hvaliti «prizadevanja» belčkov za dobrobit občine. Kakor izgleda pa so izgubili celo njihovi pristaši zaupanje v ljudi, za katere so svojčas glasovali. Prišle so na dan razne kritike, bodisi na račun župana kakor tudi njihovih svetovalcev. Neki dr. Križmančič se Je lotil celo «stebra» belčkov dr. Agneletta, od katerega je zahteval odgovor na razna vprašanja. Torej belčki se med seboj prepirajo že kar Javno. Očtvtdno se torej opaža, da v njihovih vrstah ni vse v redil in tega ne morejo več niti prikrivati.
To je «Demokraciji» seveda zelo neprijetno In je zaradi tega v poročilu o shodu tudi ostro kritizirala svoje pristaše Vrčona, Miliča in dr. Križ-mančlča. Kritizirale so se sicer le občinske zadeve, verjetno pa trna vsa zadeva povsem drugo plat, ki ni samo občinskega, marveč političnega značaja,
IZ NABREŽINE:
Slabo obiskan mesečni sejm
NABREŽINA — V torek je bil drugi redni mesečni sejem v Nabrežini Udeležba je bila tokrat malo manjša kot pa prejšnji mesec; le kramarjev je bilo več. Skromne udeležbe so bile predvsem krive ovire, na katere so zadeli trgovci iz Furlanije na obmejnem bloku pri Devinu in pa seveda prevelika birokracija, radi katere morajo kupci blaga iz Furlanije prositi za izvozno dovoljenje živine pri glavni carinarnici v Trstu. Zato je potrebno, da pošlje glavna carinarnica posebnega funkcionarja ob priliki tržnega dneva na nabrežinski sejem: kajti le tako bo mogoče odstraniti prevelike ovire birokratičnega značaja.
Primerno bi bilo tudi, da bi se kmetje iz sosednjih občin ter iz dolinske in miljske okolice bolj zanimali za edini sejem na STO.
Prihodnji sejem bo v torek 5. decembra.
ijiti prizadetih staršev iz Prečnika in to tem bolj, ker obstajajo vsi pogoji za otvoritev šole v vasi. Zaradi tega je občinski odbor ponovno intervenirat pri šolskih oblasteh. Toda odgovora še ni prejel.
V	zvezi s tem pa se postavlja še drugo vprašanje. Sempolaj namreč nujno potrebuje novo šolsko stavbo in sicer tako kot je v Saležu. V novem poslopju bi se nastavila 4-razredna osnovna šola, ki bi služila obenem za Praprot, Prečnik in Trnovco.
V	tem smislu naj se torej zavzamejo na merodajnem mestu slovenski nadzorniki, ki so dodeljeni šolskemu odseku VU. Brez dvoma bodo imeli pač toliko vpliva in odločilne besede. Po njihovem stališču, ki ga bodo zavzeli pri reševanju problemov slovenske šole, bo naše ljudstvo lahko sodilo ali so jim naše narodnostne in kulturne pravice res pri srcu.
Oh otvoritvi tržaške univerze
Protiklerikalna manifestacija visokošolce v
Dne 3. t. m. je bila v našem mestu slovesna otvoritev tukajšnje nove univerze. Slavnosti so prisostvovale vse civilne in vojaške oblasti, rektorji raznih italijanskih univerz, tržaški škof Santin in italijanski prosvetni minister Gonella, ki je obenem glavni tajnik demokrščanske stranke.
Demokrščanski minister in škof Santin pa sta doživela od strani pretežne večine visokošolcev, ki so prisostvovali otvoritveni slavnosti dokaj neprijeten sprejem. Njuna otvoritvena nagovora so visokošolcl pogostoma prekinjan z žvižganjem in medklici tako, da je posebno demokristjan Gonella ostal v vidni zadregi in je moral prekiniti svoj govor. Zaradi naraščajočega hrupa in žvižganja je rektor univerze na mestu izključil enega izmed demonstrantov, V znak protesta Je nato večje število visokošolcev zapustilo dvorano.
V	isokošolcl, ki so uprizorili to škofu in demokrist jonskemu ministru sovražno manifestacijo, prav gotovo niso ne komunisti in ne simpatizerji. Dejstvo Je pač, da se je celo v krogih, ki so docela oddaljeni od demokratičnega pokreta začel porajati odkrit odpor proti klerikalni politiki demokristjan-ske večine, ki hoče vriniti svoj monopol v vse sektorje javnega življenja. Protiklerikalna manifestacija tržaških visokošolcev, ki sicer morda ni bila, bodisi po kraju in načinu izvajanja najbolj primerna, pa je vsekakor jasen odraz postopnega odpora tudi v krogih visokošolcev proti poskusom demo-
kristjanov, da bi si ustvarili tudi v Soli svoj klerikalni monopol.
Zaradi protiklerikalne manifestacije so uvedli na univerzi strogo preiskavo in bodo postopali proti manifestantom disciplinskim potom. Ni izključeno, da bo ptišlo do nekaterih izključitev z univerze, kar bo pa povzročilo še večji odpor med visokošolci.
Zasedanje
Glavnega sveta ZDŽ
Jutri, 12. t. m. bo ob 9. uri na sedežu, trg Ponterosso 6, zasedanje Glavnega sveta Zveze demokratičnih žena STO z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo o političnem položaju in delovanju žena v borbi za obrambo miru;
2.	organizacijska konferenca ZDZ
STO;
3.	Božič otroka.
ES so predlagali DZ naj bi se ustanovil paritetičen odbor, ki bi vodil enotno agitacijo nameščencev ACEGAT-a. DZ je predlog odbila, češ, da se enotna akcija doseže lahko tudi potom navadnih posvetovanj med obema organizacijama.
Z druge strani pa je to vprašanje še vedno v zastoju in sicer po krivdi občinskega odbora, ki bi moral predložiti zadevo v razpravo občinskemu svetu. Ze tri tedne čakajo nameščenci, da bi se končno začela pogajanja glede njihovih u-pravičenih zahtev. S svojim načrtnim zavlačevanjem pa je dal občinski odbor nov dokaz popolne brezbrižnosti do koristi nameščencev tega občinskega podjetja.
V ladjedelnici «Cantiere Navale Giuliano» so v tem tednu začasno odpustili 25 delavcev in sicer tokrat za dobo 15 dni. V ladjedelnici je namreč začelo primanjkovati dela, ker so vsa dela na ladji «Ariel» že skoro dokončana.
Sobota 11 Martin Nedelja 12 Renato Ponedeljek 13 Stanislav K.
Torek 14 Jozafat Sreda 15 Leopold Četrtek 16 Edmund (Prvi krajec ob 16.6)	<
Petek 17 Gregorij (Povprečna dolžina dneva ur 9.30) Zgodovinski dnevi:
11.	11. 1821. se je rodil slavni ruski
pisatelj Fedor M. Dostojevski.
12.	11. 1920. je bila podpisana Ra-
palska pogodba.
16. 11. 1887. je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Fran Levstik.
ADI O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13 Slovenske pesmi - 13.20 Salonski kvintet - 19. Programski periskop - 21. Sobotni večer - 22. Glasba j za zaključek tedna.
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja -11.30 Aktualnosti - 12. Od melodije do melodije - 13. Glasba po željah - 18-3® Oddaja za najmlajše - Triglavska roža - 21. Z domače knjižne police.
PONEDELJEK: 13. Slovenski dueti in kvarteti - 19 Iz filmskega sveta - 20.1® Glasba raznih narodov - 21. Vokalni koncert tenorista Renata Kodermaca -21.20 Dvorakovi slovanski plesi.
TOREK: 13. Glasba po željah - IB-35 Romantične skladbe - 19. Mamica pripoveduje - 20. Evropski variete - Tl-Vzori mladini - Slovenska narodna P*" sem.
SREDA: 18.30 Šramel kvintet Veseli godci - 19. Zdravniški vedež - 20.3® Naša šola - 21. Zdravniški vedež - 20.30 bratci - 21.45 Simfonični koncert.
ČETRTEK: 13.10 Slovenske narodne izvaja vokalni duet, na harmonik® spremlja Mario Sancin - 18.45 VašK» glasba - 19. Slovenščina za Slovence ' 21. Radijski oder - nato Pestra glasb*
PETEK: 13. Glasba po željah - 1»; Pogovor z ženo - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21. Mojstri besede - 22. Simfonični koncerti.
SOBOTA: 13. Slovenski vokalni kvarteti ln dueti - 13.20 Salonski kvinte1 pod vodstvom Ljublvoja Slaniča - 1S' Programski periskop - 21. Sobotni večer - 22. Glasba za zaključek tedna.
IZ MAVHINJ :
OTVORITEV ' otroškega^vrtca
MAVHINJE — V ponedeljek dopoldne je bila v naši vasi uradna otvoritev novozgrajenega otroškega vrtca. Otvoritvene svečanosti so se udeležili občinski odborniki in nabrežinski šolski ravnatelj. Odsotnega župana je pa nadomeščal odbornik Terčon, ki je imel ob otvoritvi kratek nagovor na malčke, ki obiskujejo otroški vrtec. Skoda, da je šempolajski župnik pozabil oznaniti v cerkvi, da bo tega dne uradna otvoritev novega otroškega vrtca, ki je (zaenkrat) namenjen tudi o-trokom iz Sempolaja, Trnovce in Praprota. Za te otroke je namreč občina uvedla brezplačno vožnjo z avtobusom. Zato je želeti, da bi se roditelji omenjenih treh vasi po-služili velike ugodnosti, ki jo nudi občina.
Nova stavba je enodanstropna in moderno opremljena. Poleg dveh velikih učilnic sta na razpolago otrokom tudi kuhinja, kopalnica z umivalniki in prhe
Občina bo v kratkem poskrbela za zgraditev zidu okoli stavbe in za nasad itev dreves na vrtu.
NOGOMET
Spored tekem za jutri 12. t, ®-Prvenstvo STO; I. kategorija 1. skupina:
Rojan - Pristaniščniki, na igrišč® v Trebčah ob 10.30; Sv. Marko * Magdalena, na igrišču v Nabrežin1 ob 10.30; Rozandra - Primorje P™ na igrišču v Boljuncu ob 14.30. P®" čiva Costalunga.
U. skupina:
Dreher - Inter, na igrišču v Zavij ah ob 8.30; Frausin - Nabrežij* istotam ob 10.30; Arzenal - Sv. J®' kob, na igrišču v Boljuncu ob 8'°.’ Skedenj - Tovarna strojev, na ISrl' šču v Boljuncu ob 12.30.
II. kategorija:
Trebče - Proletarec, na igrišču Trebčah ob 12.30; Union - CassaU0' na igrišču v Boljuncu ob 10.30; J>°‘ lonja - Opčine, na igrišču v NabrC žini ob 14.45; Partizan - Skolj*’ na igrišču v Trebčah ob 14.30; ’ sna - Corale, na igrišču v Nabr” žini ob 13.15.
KOŠARKA:
Skupina A:	L.
Arzenal - Rinaldi, na igrišču P-Skoljetu ob 9.15; DSZ ES - Studente na igrišču v Skednju ob 15. Poti'1 Skoljet B.
Skupina B:
Sv. Alojz - Inter B, na Igrišču Skoljetu ob 16.30; Magdalena - ™ varna strojev, istotam ob 10.30; Marko - Skedenj, na igrišču Skednju ob 10. Počivajo Pr>st niščniki.
Zenska skupina:	.
Skoljet - FLENT, na igrišču » Skoljelu ob 15.30; Inter - DSZ " ' na igrišču v Skednju ob 14; Pr*s . niščniki - Skorklja, na igrišču Skoljetu ob 14.30.
Udbor «Demokratične solidarnosti" toplo zahvaljuje vsem, ki so Pr ,«( vali, da so naši politični prlp°rrl.u, ob obletnici Velike oktobrske rev° ctje prejeli posebno kosilo.
Tudi politični priporniki se i nlm srcem zahvaljujejo vsem toV\.j. šem ln demokratom, ki se Jih *P0,n njajo ob vsaki priliki,

IBfMl
	
jG/m«	
Dodatna pripomba
našim prosvetnim društvom glede vlaganja prošenj za prireditve.
Finančna uprava je z dopisom z dne 7. nov. t. I. naknadno sporočila Slov. Hrv. Prosvetni zvezi v Trstu, irg Ponterosso 2, 1. naj naša prosvetna društva na prošnjah za prireditve omenijo, da so slednje prosvetnega značaja (di carattere culturale), kar daje pravico na plačilo takse na prošnjo pri finančnem u-radu (Ufficio Bollo) v znesku 750 mesto 3918) lir za vsako prireditev in to, ako Je vstopnina nad 50 lir za osebo.
Ako pa je vstopnina izpod 50 lir za osebo, je treba tudi to v prošnji omeniti, kar daje potem pravico na plačilo takse na prošnjo le v znesku 230 lir za prireditev.
V	nedeljo 5. t. m. so v Križu pri Trstu dostojno proslavili 33. obletnico Velike okt. rev. Nastopil je domači pevski zbor, orkester in harmonikaši. Ljudstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano ter moralo zaradi premajhne dvorane ostati še zunaj, je z navdušenjem sledilo vsemu programu in govorom, ki sta jih lepo podala tov. Slavec In Jaksetlc.
V	Gabrovici so v nedeljo 5. t. m.
skromno a lepo proslavili obletnico Okt. rev. Slavnostni govor je imel tov. Gombač, kt Je žel navdušeno priznanje. Nastopil Je tudi pevski zbor Salež-Zgonik pod vodstvom tov. Miliča.
V	krožku «Tomažič» je bila v nedeljo, 5. t. m. proslava 33. obletnice Okt. rev. Nastopil je domači pevski zbor in mladinka Soča z Lermontovo recitacijo «Moskva», ki Jo je podala v originalu ter žela zato navdušeno priznanje.
Tudi v Barkovljah so v nedeljo dostojno proslavili ta zgodovinski dan. Slavnostnemu govoru je sledil izbran kulturni spored. Nastopil je pevski zbor iz Lonjerja, ki je pod veščim vodstvom mladega pevovodje tov. Karla Čoka zapel nekaj prav lepih pesmi. Pionirska ‘skupina iz Sv. Ivana pa je uprizorila igrico «Dobri tovariš».
V	torek 7. t. m. Je bila na Opčinah proslava Oktobrske revolucije. Sodeloval je domači pevski zbor, ki ga
vodi biadi, nadarjeni pevovodja . rei Cok mlajši, in orkester pod v£1). stvom tov. Wernerja. Nastopili 50 .,,, dl mladinci s primernimi recita® ml. O pomenu tega dne je govoril Mitko. Ljudstvo, ki Je v lepem st lu obiskalo to proslavo je z razu vanjem sledilo vsemu izvajanju.
” *	„ lep®
Istega dne je bila v Trebčah* j,
uspela kulturna prireditev v P°® 1V-tev 33. obletnice Oktobrske reVBcr cije. Nastopila sta domači pevsk1 .jj in godba. Slavonostnl govor Je tov. Rlko Malalan,
• • •	je
Dramska skupina P. D. «OPiine*gp. gostovala v nedeljo popoldne pr..^t-Ivanu z Gogoljevim «RevliotJ Zeli so za svoje krasno podajanj* t dušeno priznanje občinstva, ki obilnem številu obiskalo to pre«5
Odgov. urednik DUŠAN KOPH,C Založništvo «DELA» j|. Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo Dovoljenje A. 1. 8-
Pohabljene in boleče noge
IZBOKLE KOSTI - ŠIROKA ALI PLOSKA STOPALA POSEBNI ČEVLJI ZA VAS
FUMO - Ulica Giulia 2^