KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER
JE PREDLOŽILA  DELEGATOM SKUPŠČINE V OBRAVNAVO POROČILO O   SVOJEM DELU
Družbeni nadzor
Komisija za družbeno nadzor-stvo je bila ustanovljena s statu-tom občine, kot stalno delovno telo občinske skupščine, in šteje petnajst članov. Komisija po odlo-ku proučuje in ugotavlja ali se OZD in druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi. Prav tako spremlja eko-nomsko smotrno uporabo dnižbe-nih sredstev in uresnidevanje sa-moupravljanja. Na podlagi svojih ugotovitev predlaga občinski skupščini ter ostalim pristojnim organdm potrebne ukrepe.
Pobudo oz. zahtevo za preglede lahko dajejo komisiji družbeno-politične skupnosti in organizaci-je, SDK, organi samoupravljanja v OZD, delovni ljudje in občani ter tudi komisija sama. V primerih, ko lahko zadevo zanesljivo rešijo tudi drugi organi lahko komisija zahteve odstopi le-tem.
KAKOPOTEKADELO
Za vsak pregled v OZD se z od-ločbo imenuje posebna strokovna komisija, v kateri so strokovnjaki, ki jih praviloma predlaga služba za kadrovske zadeve pri občin-skem izvršnem svetu. Strokovna komisija predloži po opravljenem
pregledu pismeno poročilo komi-siji za družbeni nadzor, ki na svoji plenarni seji sprejme ustrezne sklepe in jih sporoči organom sa-moupravljanja pregledane delov-ne organizacije. V kolikor pa je to potrebno pa tudi drugim organom (SDK, DPO, družbenemu pravo-branilcu samoupravljanja, inš-pekcijam itd.).
UGOTOVITVEIN PROBLEMATIKA
Preko strokovne komisije se spremlja izvajanje sklepov oz. pri-poročil ter je le-ta razrešena, ko so odpravljene vse pomanjkljivosti. Namen delovanja komisije je predvsem preventiven, povsod tam, kjer se lahko pričakuje po-slabšanje poslovanja in verjet-nost, da organi upravljanja kon-fliktnih situacij ne bodo mogli sa-mi odstraniti, zato komisija preko svoje strokovne službe spremlja poslovanja OZD in poslovne uspehe po periodičnih in zaključ-nih računih.
V lanskem in prvi polovici letoš-njega leta je komisija obravnavala sedemnajst organizacij združene-ga dela. V poročilu je na podlagi pregledov naredila naslednje bi-stvenejše zaključke.
V večini primerov OZD niso imele sprejetih letnih še manj srednjeročnih programov in so delale stihijsko. Samoupravni ak-ti niso bili usklajeni z ustavo, še manj pa z zakonom o združenem delu. Komisija je ugotovila da so v pregledanih organizacijah bili sta-tuti često prilagojeni nastalim po-trebam in sprejeti po sila enostav-nem, lahko bi rekli protiustavnem postopku. Kljub vidnemu napred-ku na področju kadrovske politi-ke bo treba storiti še marsikaj. Družbenopolitične organizacije v pregledanih organizacijah slabo delujejo oz. sploh niso bile aktiv-ne. Komisija je pri svojem delu često morala posegati v spore iz medsebojnih razmerij delavcev ter ugotavljala večje število odsto-panj pri izplačilih osebnih dohod-kov v razmerju do ustvarjenega dohodka in s tem kršitve sprejetih dokumentov. Poseben problem še vedno predstavlja informiranje delavca, ki je slab in nepopoln, tako da je le ta včasih še vedno monopol posameznikov in sku-pin.
Na podlagi sprejetih sklepov in priporočil se stanje v pregledanih organizacijah počasi sanira. Ko-misija pa bo še naprej opravljala svojo nedvomno pomembno družbeno nalogo ter o svojem delu obveščala pristojne organe ter jav-nost.
A. B.