Posamezna številka stane 6® vinarjev*
Naročnina listu :
Celo leto	.	.	K	50—
Pol leta .	.	.	„	26 —
Četrt leta	.	.	„	13'—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it. 5. — Telefon št 220.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrsteu pri večkratnih oznanilih popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek.. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom sa mor« govoriti vsak dan od
11.	do 12. ure dopoldne.
67. Številka.
Maribor, dne 23. junija 1920.
Letnik Xn«
Amerika
Vsa Evropa je obračala zadnja leta med vojno in po vojni svoje oči v Ameriko. Izid vojne jo odločila Amerika, da ni cela Evropa prišla pod nemški jarem. Na Ameriko in njenega predsednika Wilson a so zaupno obračali oči zlasti prej zasužnjeni narodi, ko je proglasil načelo samoodločbe narodov kot podlago svetovnega miru. In ko je Evropi pretilo veliko pomanjkanje, je zopet pričakovala kruha, obleke in denarja od Amerike. Tudi laikom v narodnem gos -podarstvu mora biti jasno, da bo Amerika s svojim bogastvom tudi v bodoče gospodovala Evropi.
Ni dovolj samo prekrižanih rok pričakovati od Amerike pečenih ptic, posnemati je treba tudi njeno delo. Zlasti zasluži vso pozornost amerikansko trez-nostno gibanje. Združene države Severne Amerike so s 1. julijem 1019 vpeljale splošno alkoholno prepo -ved,ki je 16. januarja 1920 stopila pravomočno v veljavo. Ta klasična dežela individualne svobode je vzela svojim državljanom pravico, opajati se z alkoholnimi pijačami! Pri, nas ljudje mislijo, da ne morejo brez žganja pokositi niti enega travnika in brez kupice ne opraviti ene odborove 'seje ali pevske vaje, mogočna Amerika pa s svojo ogromno industrijo kratkomalo splošno prepove proizvajanje in uživanje alkohola brez pomisleka, da bi njeni delavci morda „brez pijače“ obnemogli. Nasprotno: v Ameriki je v najširje sloje prodrlo prepričanje, da alkoholne pijače ne samo niso potrebne človeku, marveč so naravnost škodljive. Le na podlagi tega splošnega prepričanja je bilo mogoče, s to postavo v senatu in v poslanski zbornici prodreti in jo z vso strogostjo upe-Ijati.
Splošna alkoholna prepoved v Združenih državah je sad dolgoletnih priprav in bojev. Treznostno gibanje se je začelo v Ameriki okoli 1. 1804. Napredovalo je počasi a s pravo anglikansko vštrajnostjo. Okoli I. 1835 je bilo že okoli dva milijona organiziranih abstinentov. L. 1851 je prva vpeljala alkoholno orepoved državica Men (Maine). Neki mlad človek Neal Dow iz sekte kvekerjev se je popolnoma vglobil v starozakonske preroke ter si je postavil za svojo življenjsko nalogo, državo osvoboditi alkohola. S početka so ga zasmehovali, večkrat je doživel popolni fiasko, a odnehal ni. Končno je dosegel, da je posta-vodajalni zbor te dežele sprejel protialkoholno prepoved, ki jo je guverner podpisal 3. junija 1851. Cez 4 leta so zmagali nasprotniki in ovrgli to postavo, a
LISTEK.
Brezalkoholne gostilne in brezalkoholne pijače,
IGovoril 13. junija 1920 na občnem zboru „Svete vojske“ Dr. J os. Somrek).
Dalje.
Za vojaštvo bi bile potrebne brezalkoholne kan-, tine, za potnike brezalkoholna prenočišča, brezalkoholni hoteli.
Čaka nas še mnogo dela v tem oziru, da se bodo ljudem oči odprle, in bodo spoznali, kaj je v nji -hov blagor. Stare predsodke moramo podreti, novim šegam in navadam pa pridobiti prosto pot! Nerešene kulturne naloge terjajo od nas, da uporabljamo vse naše moči, v prosveto ljudstvu, v blagor naroda.,
V brezalkoholnih gostilnah najdemo zopet družabno srečo. Tu se mož ne nasrka tiste podivjanosti, da bi potem doma pretepal ženo in otroke. Semkaj ga lahko spremlja žena z otroci, ker vsi najdejo tu duševnega razvedrila in telesnega krepila. Tu se celijo v prijateljski družbi skeleče dušne rane. Tu se za -mašijo viri onega zla, ki tlači človeško družbo pod vplivom starih predsodkov. Tu zgine kričeča beda celih stanov, ki so nekdaj vse zapili, vse zalumpali, potem pa prišli prazni domov. Od tod ne dobiva bolnišnica toliko bolnikov, ne jetnišnica in kaznilnica toliko hudodelci kov, kakor iz alkoholne krčme. Vsaj vlada v brezalkoholni gostilni treznost, to je čednost, M je podlaga vsakega napredka v duševnem in narodno gospodarskem oziru.
Kaj smo v dosego teh idealov storili že v Mariboru ? Brezalkoholno gostilno moramo tudi tukaj do-
kaže pot.
1. 1858 so jo zopet upeljali in je ostala v veljavi do današnjega dne. Ta vzgled so posnemale takoj mnoge druge države in do 1. 1880 je upeljalo že 15 držav alkoholno prepoved. Po 1. 1880 ,je pa nastal preobrat. Alkoholni kapitalisti so začeli velikansko gonjo proti treznostnemu gibanju in dosegli so, da so v večini severnoameriških držav zopet odpravili prepoved alkohola. A praktični Amerikanci so kmalu spoznali posledice napredujočega pijančevanja. Po 1. 1907 se je začel odločen boj proti alkoholu. Vojni čas je to-pospešil. Končno je senat dne 1. avgusta 1917 s 65 glasovi proti 20, poslanska zbornica pa 17. decembra i.
1. s 282 glasovi proti 126 sprejela dopolnilni člen k : amerikanski zvezni ustavi, s katerim se prepove proizvajanje, prodajanje, prenašanje, uvoz ali izvoz al- ; koholnih pijači
Po amerikanski ustavi morata vsak dostavek k ustavi sprejeti dve tretjini združenih držav. Dne 16. januarja 1919 sta bila dve tretjini doseženi, pozneje so še pristopile druge in je torej postava postala čez leto dni, kakor, je v dotičnem členu določeno, pravo -močna.
Težav ni manjkalo. Alkoholni izkoriščevalci so hujskali delavce proti postavi in izdali parolo:	No
beer, no work, brez piva ne bo dela, t. j. delavci bi naj s splošno stavko izsilili, da se dovoli zopet točenje piva. A uspeha niso imeli. V Ameriki tudi najpri-prostejši delavec že ve, koliko so. vredno alkoholne pijače.
Kako je bilo mogoče med amorikanskim ljudst -vom tako splošno razširiti protialkoholno mišljenje ? Švicar Hercod je nedavno prepotoval Združene države in navaja zlasti tri ,faktorje, ki so pripravili tla splošni alkoholni prepovedi. Na prvem mestu omenja cerkveno delovanje, verske družbe, ki imajo v Ameriki velik socijalni vpliv in sicer vseh kon-fešij so zistematično razpredle protialkoholno akcijo . Verska protialkoholna liga je res z amerikanskim ve-likodušjem nabrala ogromne svote za treznostno gibanje, v centrali ima 160 nastavljencev in celo tis -karno za izdajanje protialkoholnih spisov.
Kot drugi važen faktor navaja Hercod ž e n s t-V o. Storile so ženske prava čudesa. V velikanskih procesijah so šle od' krčme do krčme ter prosile in rotile pivce, naj gredo domu in prosile nebo, da se zapro pivski lokali. Imele so čudovit uspeh pri svojih očetih, možili in bratih. Celo senatorji in poslanci si
bih, pa ne samo eno, polagoma še več. V ta namen se izobražuje že voditeljica takega podjetja v brez -alkoholni gostilni v GradcuCkamor jo je poslalo naše društvo, V teh dneh je šla že druga prihodnja voditeljica v Gradec iz jednakoga namena, V Gradcu imajo po švicarskem vzorcu urejeno brezalkoholno gostilno že kakih deset let. Ce imamo enkrat izobraže-ne voditeljice takih zavodov, smo lahko prepričani, da naše vrle slovenske gospe in gospodične ne bodo zaostale za onimi, ki žive v mestu Zürich in toliko žrtvuje za reformo gostilniških podjetij, Z združenimi močmi hočemo ne oziraje se na politične struje, ure -shičiti naš vzvišen namen, ker to terja javna korist, sreča naših sodržavljanov.
Brezalkoholne pijače.
Ce brezalkoholna gostilna ne bo točila ne vina, ne piva, ne raznih likerjev, kaj pa bomo tamkaj pili? Take misli navdajajo morda marsikaterega, izmed vas. Pa ne bodimo si v skrbeh! Predvsem bomo tamkaj dobivali- brezplačno ono pijačo, ki nam jo v drugih krčmah le z> nevoljo prinesejo na mizo. O tej pijači govori, že stari grški pisatelj ko pravi: Hydor men ariston — voda je najboljša. Meni- se dozdeva , da je treba ta rek nekoliko popraviti. Vocia je naj -boljša pijača, kadar nimaš kaj boljšega., T,u pa ne mislim na alkoholne pijače, ampak na; izborne šoke , ki jih dobivamo iz raznovrstnih sadežev.
Kar velja o uživanju; sadja sploh, velja tudi o lekočem sadju, o šokih. M. Humek piše v svoji zelo koristni knjigi „Sadje v gospodinjstvu“, stran 17 : „Znano je in tudi vsi zdravniki so tega mnenja,, da je uživanje zrelega sadja v zdravstvenem oziru velike važnosti. Sadje gasi žejo, razredčuje kri, njegova kislina hladi in pospešuje izločanje sline; sadni sladkor ima veliko rodilno vrednost. Vrhufega vpliva sadje ugodno na dihala in jetra, ima odvajalno moč in jako pospešuje prebavo. Vpliv na živčevje je tudi splošno priznan.“
niso upali iz strahu pred ženskami glasovati proti prepovedi.
Na tretjem mestu omenja alkoholni pouk v šolah, ki je bil sicer pomanjkljiv, uspeh je pa vendar imel.
Z začudenjem je pa Hercod opazil, da so med protialkoholnimi bojevniki skoraj popolnoma manjkali amerikanski zdravniki, dočim v Švici prav ti stoje v prvih bojnih vrstah.
Protialkoholni akciji je med vojno še dobrodošlo to, da so amerikanski pivovarnarji bili večinoma le Nemci, in so mnogi med njimi bili kompromitirani kot ogleduhi v službi Nemčije.
Slednja okoliščina se da obrniti tudi na naše razmere. Lastniki glavnih žganjarn in pivovarn so pri nas Nemci in nemškutarji, še celo tuji državljanu
Blagodejni učinki so se očitno pokazali zlasti v. onih krajih, kjer je bila prepoved že prej vpeljana. V Bostonu n. pr. je bilo mesca julija 1. 1918, ko se je še točilo alkoholne pijače, 6592 aretacij radi izgre -dov, 1. 1919 meseca julija, ko je bil Boston že „suh“, pa samo 3560. Kakor zuano, so v Ameriki že poprej zapirali, koga so dobili na ulici pijanega, tako so v. Bostonu mesca julija 1918 zaprli radi pijanosti 3782 oseb, istega meseca 1. 1919 pa samo 669 (skrivaj se je namreč tu in tam še- točilo in pilo). V mestu De -troit, ki šteje okroglo 900.000 prebivalcev, so splošno ; prepoved upeljali 30. aprila 1918. V zadnjem „piv -skem“ letu 1917—191S je bilo 59.030 aretacij, v prvem „suhem“ letu 1918—1919 pa samo 26.812, število ja padlo za. 54%. Umorov je bilo v „mokrem“ letu 138, v Suhem pa samo 78. L. 1917—1918 je dobivalo podporo v živilih, obutvi in obleki 12.074 družin, v „suhem“ letu 1918—1919 pa samo 9157. Splošni in končni uspeh se še ni mogel ugotoviti, ker še je prepoved prekratko časa v veljavi. Naravno je tudi, da se tako radikalna reforma ne da kar čez noč dosledno izvesti. Pijanci in pivci iz navade si še znajo skrivo -ma dobiti opojne pijače, a pitje je izgubilo svoj socijalni značaj, zarod, ki še pitju ni vdan, nima veq priložnosti v javnih lokalih vaditi se pitja. Nasprotniki prepovedi tudi iz dobičkarije delajo na vse krip-Ije, da diskreditirajo prepovedno postavo, posebne agenture spravljajo zistematično zlasti v evropsko časopisje notice, ki postavljajo prepoved alkohola v slabo luč ter se poslužujejo celo debelih laži.
Vsekako daje misliti ta odločen nastop ameri -kanske postavodaje zoper alkoholizem. Kako je pa pri nas? Človeka- rdečica oblije, ko mora priznati, da
Stran.51: „Sicer izdelujejo razne brezalkoholne pijače (sodavice, pokalice in druge take tekočine), ki pa so vse več ali manj umetno narejene s primesjo raznih kemikalij in barvil in ki vsled tega gotovo ne •vplivajo dobro na prebavo, zlasti, ako bi jih uživali redno v večji meri; v posameznih slučajih so pa zelo škodljive.
Za otroke, bolnike, okrevajoče, slabotne ljudi in za take., ki težko uživajo surovo sadje, so brezalko -bolne sadne pijače naravnost neprecenljive vrednosti, To je v pravem pontonu besede tekoče sadje, ki ima vse tiste dobre lastnosti in ravno tak vpliv na ustroj, našega telesa, kakor sveže sadje, a je veliko boli pripravno za uživanje.
Izkušnje drugih dežel in držav so pokazale v zadnjih letih, da ga ni boljšega nadomestila za alkoholne pijače, kakor ravno sadni sok, la gasi žejo veliko bolje kakor vino ali pivo in ki je prijetnega, o-svežujočega okusa in vrhu tega redilen, čegar ne moremo trditi o alkoholnih pijačah.“
Pač smelo trdim, ako bi bil Noe poznal in imel na razpolago' sadne šoke, bi se ne bil nikdar upija -nil. Tudi vsak izmed nas bi,ne cenil tako visoko alkoholnih pijač, ako bi poznal imenitnost brezalkoholnih sadnih sokov.
Človeštvo je od nekdaj čislalo raznovrstno sa ■» đje: jagode, črešnje, grozdje, jabolko, hruške^ breskve itd. Pa ohraniti tega sadja za delj časa ni zna-io Le s sušenjem in zmečkanjem v stiskalnicah si je pomagalo. Pa zmečkano sadje ali mošt, to ni dolgo o-> stalo dobro in sladko. Pričelo je vretij Iz grozdnega mošta je nastalo vino iz sadnega mošta pa jabolčnik ali gru sovec., Vse to pa je bistveno različno od prvotnih sokov. Vse se je poslabšalo in izgubilo tište vrline, ki lih ima sadje in'prvotni sadni sok. Skoraj -vsa prijetne in redilne snovi sadnih sokov so šlo v izgubo.
L V	Konec prihodnjič.
spadamo mi v tisto vrsto držav, kjer se največ popije- Uprav mučni utis napravlja, kako malo smisla za streznenje ljudstva imajo pri nas vodilni krogi, celo pri visoki vladi.
Če ima človek pred očmi ta odločen nastpp mogočne Amerike proti alkoholu, napravlja uprav mučen n tis ravnanje naše države. Nedavno je bilo čitati,, kako velikodušno je finančni minister obljubil neob -Bačeno kuhanje žganja doma in sicer so bo količina
ravnala po številu glav v družini. Torej se predpostavlja, da morajo tudi otroci piti žganje! Kaj pomagajo treznostmi odseki pri vladi, če vlada na drugi strani sama pospešuje najgršo obliko pijančevanja , žganjepitje, ter velikodušno daje koncesije popolnoma nepotrebnim krčmam.
Amerika nam kaže pot do gmotnega blagostanja in ozdravljenja od kuge alkoholizma.
nmuHMi.iuuiMUtituiunttf	/
Politika in
.Tukalšnje vsenemško bolj še viško glasilo „Volksstimme " je v 50. št. — iz zlobe ali nevednosti — potvorilo stavek v našem članku št. 64, da je duhovnikova dolžnost obračati večnoveljavlne evangeljske nauke na dejanske časovne razmere tako, kakor da bi mi pisali, da mora duhovnik obračati evangelij po dejanskih časovnih razmerah, in po -tem sočutno vzklikne „armes Evangelium“! Ne, ve-lemodri in resnicoljubni gospod rdeči kolega! Obračati n a k a j in obračati po čem ni vse eno. Kri -stus n. pr. svari pred krivimi preroki. Duhovnik mora obrniti to na krive preroke sedanjega časa in vernikom odpreti oči, da jih spoznajo in se jih varujejo. Obračati neki nauk p o časovnih razmerah pa nam dajete vzgled vi. Vaš dogma je:	proč s politiko iz
cerkve! To načelo so pa vaši vzorni bratci na Madžarskem obrnili p o časovnih razmerah.
Ko so namreč na Madžarskem prišli boljševiki na krmilo, so izdali ukaz na vse dušne pastirje, da morajo v pridigah ljudstvu priporočiti boljševičko vlado. Duhovniki, ki tega niso hoteli storiti, so bili hudo kaznovani.
Glejte, toliko je vredno vaše načelo, da politika ne spada v cerkev! Cerkvene postave že od nekdaj branijo, čisto politične in osebne zadeve spravljati na pridižnico. Vi pa ravno to hočete, seveda, kadar
politične vesti.
Jugoslavija.
LDU. Zagreb, 21. junija. Doznava se, da bosta regenta spremljala na njegovem potovanju tudi generala Pliverič in Maister.
LDU. Zagreb, 21. junija. Z regentom bodo dospeli v Zagreb ministrski predsednik dr. Vesnič, minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič, prometni minister dr. Korošec, minister za šume in rude Kovačevič, minister za socijalno politiko dr. Kukovec , nadalje ministe^ dvora Jankovič, prvi adjutant general. Zečevič, drugi adjutant polkovnik Trifunovič, kp-mandat garde polkovnik Stopčevič ter adjutant pod -polkovnik Popovič, podpolkovnik-adjut ant Velja Di -mitrijevič, ordonančni častnik major Aleksa Dimitri-jevič, upravnik dvora major Raketic, tajnik kraljeve pisarne Petrovič Njeguš itd.
V* n a š e m N a r o d n e m predstavništvh, ki ie seda} radi regentovega potovanja odgođeno do 1. julija, so v zadnjih sejah, razpravljali o volilnem zakonu. Določilo se je, da naj bi bili razdeljeni posia -niški mandati tako-le : Srbija z Beogradom s 3Ö vo -Binimi okraji 157 mandatov, Bačka s 3 volilnimi o -kraji 25 mandatov, Bosna-Hereogovina s 6 volilnimi okraji 63 mandatov, Dalmacija z 2 volilnima okrajema 11 mandatov, Hrvatska, Slavonija in Medjimurje z Zagrebom 9 volilnih okrajev 92 poslancev. Slove -nija z Ljubljano ter Prekmurjem s tremi volilnimi o-kraji 38 poslancev, Ta razdelitev mandatov in okrožij je v mejah sedanje demarkacijske črte brez zasedenega ozemlja. Vseh volilnih okrajev je 56, poslancev pa 414.
Debatirali sov zbornici tudi o ženski volilni pravici, za katero se je najbolj zavzemal doktor Hohnjee. Zenski volilni pravici pa nasprotujejo trije največji klubi, radi tega je bore malo upanja, da bi
pridižnlca.
je vam v prilog. Vaš namen je, zatreti krščanstvo , zato pod besedo politika ne umevate političnih zadev v ožjem pomenu, marveč sploh javne, dejanske časovne razmere. Vzgled nam podajeta socijalistični „Naprej“ in „Mariborski Delavec.“ „Naprej“ je že ope -tovano napadal najsvetejši zakrament, ki je vendar čisto verska zadeva in osredje našega bogoslužja . | Dolžnost duhovnikova je, braniti verski nauk predi takimi izbruhi in svariti vernike pred listi in strankami, ki tako sramotijo verske svetinje. S „kancel-paragraiom“ pa mu lahko zamašite usta, češ, da liganja politiko v cerkvi in hoče vplivati na volitve ! „Mariborskemu Delavcu“ pa n. pr. ni všeč vera v enega Boga, ker da je to židovsko, pa deset zapovedi, ker so tudi židovske. Če bo torej pridigar govoril o enem Bogu, o očakih stare, zaveze in o zapovedih, ki jih je Bog dal na gori Sinajski, bo zopet politično, in če bi svaril pred brezverci, bo zopet hotel „vpli -vati na volitve.“
„Volksstimme“ zaključuje: „Torej proč s politiko iz cerkve ali pa prostost govora tudi v cerkvi.“ Odgovorite nam: po kakem načelu so boljševiki na Madžarskem zahtevali od dušnih pastirjev politične govore na pridižnici, in kaj umevate pod „politiko“? „Entweder — oder!“
se ta zahteva uzakonila, ker se poteguje za to demokratično pravo le Jugoslovanski klub in socijalisti.
Središnja zadruga bo začela z delom v drugi obliki, kakor je bila prvotno zamišljena.
Ker so povabili Cehoslovaki Bolgare na sokolsko prireditev v Prago, se je odpovedal udeležbi srbski Sokol.
Italija.
D ’ À n n u n z i j e v o vojaštvo baje zahteva, da Se jih pošlje proti Valom na dveh vojnih ladjah, ki sta na Reki.
' V s 1 e d poraz a, ki so jih doživeli Italijani krog Valone in v Albaniji, je stavila italijanska vlada Albancem ultimatum, v katerem zahteva izpraznitev zasedenega ozemlja krog Valone in vrnitev Italijanskih vjetnikov. V slučaju' odklonitve ali neodgo-vora na ta ultimat, prične Italija z oienzivo v Albaniji, katere načrt je že izdelan.
Italijanska zbornica se peča z razmetavanjem o vladni izjavi in kako zvišati cene kruhu.
Madžarska.
Bojkot proti Madžarski, kakor je bil izdan, se že tudi izvršuje. Privatni telefonski promet z Madžarsko je ustavljen, istotako tudi brzojav.
Madžarski socijalisti ;se niso udeležili državnozborskih volitev.! Vodstvo ogrske soc, dem. stranke je izdalo na svoje pristaše oklic, naj se vzdržijo tudi občinskih volitev, ki bodo 11. julija.
Poljska.
Novo p o 1 j s Ho vladq bo sestavil predsednik nacionalistične delavske stranke Prijski.
Med poljsko in boljše viško armado se še vedno vršijo dan na dan zelo ljuti boji, v kateriu zmagujejo boljševiki.
Priprave za sprejem regenta Aleksandra n
v Mariboru..
V torek, 22, junija so se na povabilo vladnega komisarja dr. Leskovarja,v posvetovalnici mariborskega magistrata zbrali člani sosveta, zastopniki u-radov in društev, da se posvetujejo o podrobnosti glede priprav za spreiem regenta Aleksandra v Mariboru. Okrajni glavar dr. Lajnšič in vladni komisar dr Leskovar sta poročala, da se bo regent pripeljal v Maribor z avtomobilom iz Celja. Med potilo se bo ustavil v Konjicah in v Slov. Bistrici. V Maribor se bo pripeljal s spremstvom ob 12, uri. , Oficielni sprejem bo y Mariboru pred mestno hišo na Glavnem trgu takoj po prihodu. V. mestni posvetovalnici bo nato regent sprejemal razne deputacije. Po sprejemu de putacij^ se odpelja v Narodni dom, kjer bo obed, ki bo trajal samo tričetrt ure. Iz Narodnega doma se bo podal na glavni kolodvor, odkoder se bo z vlakom odpeljal v Beograd. V Mariboru bo ostal torej samo tri ure. Glede podrobnih ureditev sta se izvolila dva odseka in sicer: odsek za razdelitev občinstva, društev in šolske mladine na posamezne kraje. Predsednik temu odseku je dr, Vladimir Sernec. Skupine, društva in šole naj svojo udeležbo takoj javijo mestnemu magistratu. Jezdeci z dPžele se naj ustavijo ua Teznu vštric prostora za , orlovski tabor. Drugi odsek je odsek za okrašenje. Za predsednika temu odseku je bil določen profesor Cotič. Ta odsek ima
nalogo, da vodi okrašenje hiš in drugih prostorov. Nujno prosimo,I da kraji na deželi, kjer imajo zastave, dajo iste odboru na posodo. Zastave naj takoj po-šliejo na mestni magistrat. Občine naj takoj pripel-< jejo v Maribor zelenja za okrašenje ulic in' gradbo slavolokov.	,
Občine, društva in! druge korporacije, ki želijo poslati deputacije k regentu, naj se takoj javijo na magistratu, da se jih zabeleži. Obeda w Narodnem domu se bo udeležilo okoli 100 iz celega Slov. Sta-jerja, Koroške) in Prekmurja določenih oseb. Med o-bedom drugim osebam vstop v Narodni dom ne bo dovoljen. Na kolodvoru bo ob odhodu regentovem vstop dovoljen samo določenim društvom in zastopnikom raznih korporacij.
V Maribor naj dospe ljudstvo iz celega sever -nega dela Jugoslavije. Oni, ki jmajo bfližje v Celje, Konjice ali Slov. Bistrico, naj pojdejo tje k sprejemu, ki bo dopoldne med 8—12 uro, Okinčajte vse kraje ob državni cesti Celje—Maribor. Napravite slavoloke. Okrajna glavarstva so poslala občinam, žup -nim uradom in šolskim vodstvom posebne pozive glede priprav za sprejem regenta. Vse druge podrobnosti, se bodo še objavile v listih in s posebnimi le -palci.
Dnevne vesti.
Koroška Vas kliče! Obljubljena informativna predavanja o Koroški, katera priredi Narodni Svet za Koroško, se vršijo prihodnji teden in sicer po tej vrsti: V pondeljek, dne 28. junija: Ptuj, Marbreg , Slovenjgradec, Laško ; v torek, 29. junija : Šoštanj, Ormož, Rogatec, Radeče, Kostanjevica; v sredo, 30. junija: Slov. Bistrica, Ljutomer, Sevnica; v četrtek,
1.	julija: Celje, Gornja Radgona, Gornji grad, Šmarje, Brežice; v petek, 2. julija: Maribor; v soboto, S. julija: St. Lenart v Slov. gor., Vransko, Konjice, Kozje. Lepaki in letaki so se že razposlali in sicer županstvu sedeža sodnijskega okraja. Vse krajevne faktorje in društva prosimo, da podpirajo županstva pri razpošiljanju lepakov in preskrbe sporazumno z njim dvorano za predavanje ter določijo uro. Predavanje se vrši popoldne ali zvečer.
Jugoslovanska Matica. Zanimanje za Jugoslovansko Matico je po Štajerskem znatno in raste velino boli. Vedno iz novih. krajev se oglašajo želje po ustanovitvi novih podružnic. Za zdaj obveščamo o sledečih prireditvah: V nedeljo dne_ 27. L m. je u -stanovitev podružnice za Radence-Kapelo, Vabilo in vspored priobčujemo na drugem mestu današnje številke našega lista. Iz Maribora pridejo kot govorniki gosp. predsednik prof. Ribarič, gospodična Ljudmila Poljančeva in drugi. Radi prireditev v Mariboru (Vidov dan, sprejem njegovega Veličanstva) ne bo mogoče večje udeležbe. — Dne 3. julija se ustanovi podružnica ža Sent Lenart. Dne 4. julija bo ustanovitev podružnice za Sent Lovrenc na Pohorju in o -kolico z veliko narodno manifestacijo. Pride udi general Maister. Iz Maribora nastopita kot govornika dr. A. Medved in dr. Ferd. Müller. Vabljena so vsa društva in korporacije, da se udeleže te prireditve. • Raditega prosimo, naj vsa društva kolikor mogoče , dotičhega dne opuste prirejanje prireditev in se udeleže manifestacije v Sent Lovrencu. Mariborska podružnica je sklenila, da posveti svojo pozornost zlasti delovanju na Koroškem in bo tja osredotočila vse svoje moči. Podružnice po mariborskem okraju in po Štajerskem sploh prosi, da se ii pridružijo k temu delovanju. Treba zbrati vse sile, Naš prvi cilj je Koroška! Prosimo, naj, vse podružnice urede svoje poslovanje in redno pobiranje članarine. Vse potrebne tiskovine dobe pri mariborski podružnici. V Mariboru se vrši sedaj vpisovanje članov, ki so se priglasili v prvih dneh. -Tleh je nad 1000. Kdor ima še nabiralno polo, naj jo nemudoma vrne v društveni pisarni. Ko bo to notranje delo končano, se prične pobiranje udnine in nadaljna agitacija. Na’Vidov dan priredi mariborska podružnica kresni večer na vrtu kadetnice pod pokroviteljstvom gospoda polkovnika Jahovljeviča in,s sodelovanjem vseh.mariborskih narodnih društev. Cisti dobiček je namenjen za koroške potrebe.
Ustanovni shod Jngoslovenske matice za Ka -pelo-Radence. Ustanovitev podružnice Jugoslovenske matice za Kapelo-Radenci se vrši v nedeljo, 27. ju -nija 1920 po pozni sv. maši pri Kapeli pred cerkvijo. Ustanovitev se izvrši slovesno in sicer: Sprejem . gostov pri vlaku v Radencih ob 9. uri. Odhod z godbo k Kapeli, kjer bo sv. maša in poisti zborovanje, kjer bo govorilo več tujih govornikov. Popoldne Isti dan ob 3. uri skupen odhod od Kapele v Radence » kjer se vrši igra „Krivoprisežnik“, katero priredi kapelsko Bralno društvo z godbo in petjem. Po igri prosta zabava. Domačini in sosedi udeležite se te prireditve v velikem številu.	v
Klic uboge slovenske koroške matere! Pred ® letom je v borbi za osvoboditev našega Korotana, zadet od sovražne krogle, padel pri Velikovcu poročnik Ulrik Malič, kateri se je junaško bojeval ramo ob ramo z Malgajevimi četami pri Velikovcu. Njegova mati, ki je izgubila svoje najdražje, edinega sina, živi v največji revščini in največjem pomanjkanju v Ločah v Ziljski dolini. Osovražena od naših narodnih protivnikov, zapuščena od vsega sveta, zre revica, ki je vse svoje imetje žrtvovala za edinega sina, da ga je izšolala v trdnem prepričanju, da ji bo edini sin podpora na stara leta, v žalostno bodočnost. Ker si vsled svoje visoke starosti ne more ničesar prislužiti, zahteva čut hvaležnosti, da vsak rodoljubni Slovenec, vsaka rodoljubna Slovenka, priskoči z darovi na pomoč materi, katera je vzgojila tako junaškega sina, kojega kri je namakala slovensko našo zemljo in kojega telesni ostanki počivajo v Dravogradu. Pokažimo, da znamo ceniti svoje junake in spoštovati slovenske matere, ki so nam jih vzgojile. Darove sprejema Narodni svet za Koroško v .Veli -kovcu.
Demokratstvo g. ministra dr. Kukovca. Svoj -čas je za Pribičevičem pribijal na trhlo desko svoje JDS tudi g. dr. Kukovec načelo:	Mi smo stranka
malega človeka! Da so naši gospodje liberalci zavetišče malih ljudi le na predolgem jeziku, je jasno dokazal po poročilu „Slovenca“ liberalni minister socijalne oskrbe dr. Kukovec. G. minister sam kot velekapitalist se je tudi s svojega ministrskega stolca dol zavzel za svoje žepne bratce —- milijonarje („mali ljudje“). Milijonarji, katerim so bila odvzeta stano -vanja, da se jih tem potom prisili do zidanja, so pribežali in se zatekli k kapi tal ističnosrčnem ministru za socijalno politiko dr. Kukovcu. G. minister je baje naročil poverjeniku za socijalno skrb v Ljubljani, da naj predloži prizive milijonarjev njemu v rešitev. Na ta način si hoče človekoljubni minister uzurpirati zaščito največjih bogatašev, na škodo nižjeuradniškili in delavskih družin, ki se še danes potikajo po vagonih, Zaščita milijonarjev je izpolnitev programne točke dr. Kukovčeve socijalne „pravičnosti“, katera
je g. minister tako slovesno obelodanil v „Novi Dobi“ koj pri nastopu socijalnoga ministrstva. Eno samo točko si je nabil ta gospod na planke svojega socijalnoga programa, a še to je sunil v nenasitno malho velekapitala. Lep minister, ki dela brez progra ma, govori in piše brez misli in udejstvuje kot minister le svojo osebno in svojih žepnih bratov kapifa -listov korist.
Voglar ostane Voglar. Iz beogradskih poročil posnemamo, da se je v debati o volilnem zakonu o-glaSil tudi Voglar. Sedaj prinaša „jMariborski delavec“ njegov govor. Voglar jo je zopet polomil ter napravil stvari,, katero je zastopal, veliko več škode , kakor ;bi je bil s svojim molkom.Spustil se je v kritiko srbijanskih razmer na takšen rovtarski način, da je izzval ogorčen protest Srbijancev in posebej še Radikalcev. Profič je pognal Vógjìarja v meje stvarnosti in dostojnosti s svojo ostro in odločno repliko. Pač smola: poldrugo leto se je Voglar pri raznih prilikah trudil, da bi pokazal moč svoje zgovornosti, pa io je polomil prav temeljito s svojim prvim nastopom. Mož je tako potrdil zopet sam na najmerodajnejšem mestu, kar je trdilo o njem naše časopisje, posebej ,še „Straža“. Duševna slepota ' je pač neozdravljiva bolezen ; to bi morala uvideti vsaj stranka, ki je določila Voglarja za mandatarja.,
„Vzor“ obmejnega JDS šolnika. Naš učitelj in gerent Mirko Vauda se je pri izplačevanju ( vojnih podpor pokazal pravega mojstra. Znal je tako spretno računati, da je oškodoval mnogo strank, ker jim ni izplačal vseh podpor. Dognalo se je, da je bil Stefan Krajnc, pristavnik na Pevnici, na ta način o-škodovan za 3420 K; Kurnik Elizabeta, posestnica v Vosku za 744 K; Ćai Marija, viničarka v Partinju za pribi. 5Ö0 K; Ivana Ceh, vinUčarka v Partihju za 294 K; Juljana Pavalec, posestnica v Vitkomu za 49 kron itd. Za, polovico mesca novembra 1918 pa nobena izmed strank, katerim Se je podpora tukaj izplačevala, ni dobila izplačane podpore. Prizadete stranke sp mésca marca 1919 zahtevale sodnijskhn potom, da se jim škoda povrne. Do sedaj je dobil edinole Stefan Krajnc in sicer šele mesca junija 1920 vse izplačano. Zakaj se je to zgodilo še le sedaj in le po -tam tožbe? Kaj pa; je z ostalimi prizadetimi strankami ? Ati naj kratkom ata trpijo vso škodo ? Kaj Jo s strankami, katerih plačilne pole ja| gospa Vauda sežgala? Zakaj jih je sežgala? In kaj jo s strankami katerih plačilne pole so šo v Gradcu ? Pripomnimo dokazano dejstvo, da je ta izvrstni računar pod staro Avstrijo obiskoval šulierajnške veselice, nosil nemške znake in se pri preobratu izrazil: Wenn’s deutsch geworden wäre, müßten wir kalt; deutsch werden ; wie die anderen pfeifen, so müssen Wir tanzen! Ako nima Mirko Vauda toliko samozavesti in spoznanja , da na svojem mestu kot učitelj in gerent ni več mogoč, pa zahtevamo odločno od politične in šolske o -Masti, da takoj potrebno ukrene. G. Voglarju časti-tamo, da ima tacega političnega zaupnika v Sent Marjeti. Kaj bo neki napravil z g, Mirkom na to naše poročilo g. general Maister?"
Državna gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za I. razred bodočega šolskega leta bodo v so -bota, dne 3. julija od 10. ure dalje. Vpisovanje se vrši 2. julija od 10. do 12. ure ter na dan izpita od 8. do 9. ure. Kdor se ne more osebno vpisati ob navedenih urah, naj pošlje v svrho vpisa pravočasno krstni list in zadnje šolsko izpričevalo (šolsko oznani -lo) gimnazijskemu ravnateljstvu. Jesenski sprejemni izpiti bodo 16. sept.
Našim Pohorjancem. Danes je stremljenje vsake pokrajine, ne dajati iz rok sirovin, ampak prodajati na mesto njih gotove izdelke. To mora biti pre več vsakega zdravega narodno gospodarskega raz -voja. Proti temu principu pa še greše naši Pohorjan-ci vedno, Kako dragocena sirovina je danes les ! Ne dajajmo ga več kot sirovine v inozemstvo, pošiljajmo na tuje trge vendar gotove izdelke! Ali bi ne bilo mogoče pri nas poleg že obstoječih žag skrbeti' še za zadostno število tvornic pohištva, ko ima pohištvo danes naravnost gorostasne cene ? Iz lesnih odpad -kov bi izdelovali lahko vžigalice, iz manjvrednega lesa, namesto, da gre v tujino kot drva za kurjavo, celulozo in papir. Papirnica bi v Pohorju izvrstno lahko napredovala, ležeča kjer si bodi ob koroški železnici. Kajti premoga, električne sile, vodnih sil je dosti, stroji se v Avstriji dobe lahko in odjemalcev papirja je toliko, da se jim ne ,bo moglo nikoli popolnoma vstreči. Seveda je papir pravzaprav tudi samo polizdelek. Večji je dobiček, ;če se boljši papir porabi kar na licu mesta — recimo v Mariboru — in gre bot podoba, barvotisk ali cela knjiga v inozemstvo. Prigovarjal sem že pred leti v tem smislu g, posl. Pišeku, da bi prevzel inicijativo. Sedaj je za to skrajni čas. V Avstriji stoji sedaj cela vrsta podobnih o -bratov radi pomanjkanja premoga. Posameznih strojev in celih popolnoma opremljenih tovarn je vse polno na razpolago za razmeroma nizke cene. Naj se čas ne zamudi, takega ne bo nikoili več! *
Nova žel. postaja na Hajdini pri Ptuju bo o-tvorjena dne 1. julija. Mnogoletni boj za to postajo je odločen nam Hajdinčanom in sosedom Haložanom v čast in veliko korist. Slava prometnemu ministru dr. Korošcu, ker naša Hajdina pride na solnce.
Podravski podružnici Slov. plan. društva naj člani naznanijo, kdo si hoče naročiti „Planinski Vestnik“, ki bo spet izhajal? Naročnino bo treba plačati posebe.
Trgovci, ki se pečajo z nakupom jedilnih' gob, malin in drugih jagod, ki služijo za vkuhanje, naj oddajo nemudoma svoje naslove pri trgovskem gremiju v Mariboru.
Občine, ki želijo, da se v njih krajih' osamosvojijo slovenski trgovci, naj pošljejo tozadevne dopise
nemudoma trgovskemu gremiju v Mariboru, kateri ima več trgovcev v to svrho na razpolago.
„Trgovski list“ izide s prihodnjim mesecem. Trgovci, ki si žele naročiti ta velevažen list, naj pošljejo svoj naslov na trgovski gremij v Mariboru. Ta list je strogo strokoven, ter bode vsakdo našel v njem razna potrebna navodila za trgovino, carino itd.
Trboveljska prempgokopna družba je zvišala svojo glavnico ocl 24 na 48 milijonov kron.
Ponarejeni bankovci. Mestilo knjigovodstvo daje p. n, občinstvu na znanje, da krožijo 2 in 1 kronski bankovci z žigom: „iStadtrat Marburg, Stadtge-meinde Marburg, Stadtschulrat Marburg.“ Ti ban -kovci so nepravilno žigosani, vsled'česar jih smatrati kot falzifikate in jih ne sme nikdo sprejemati.
Ponarejeni bankovci. Ministrstvo za notranja dela razglaša, da je naše diplomatsko predstavništvo v Budimpešti prišlo na sled falsifikatorjem naših novih dinarsko-kronskih novčanic, od katerih so štirje že pod ključem. Dosedaj so se našli falsifikovani bankovci po 20 dinarjev, toda bržčas so ponaredili tudi že bankovce po 5, 10 in 100 dinarjev. Izsleditelji ial-sifikatprjev imajo upati na posebno nagrado.
Borza. LDU. Curih, 21. junija. Devize: Berlin 1445, Holandija 198.40, Newyork 550, London 21.82, Pariz 43.85, Milan 33.10, Bruselj 45.80, Kodan 93, Stockholm 120,25 Kristüjanija 93, Madrid 91.40, Bu-eonoš-Aires 237, Praga 12.45, Zagreb 7, Budimpešta 3.15, Varšava 3.20, Dunaj 3.80, avstrijske žigosane krone 3.80. — Dunaj, 21. junija. Devize: Amsterdam
58.75,	Berlin 423, Curih 27.90, Kristijanija 27.00, Ko-danj 2500, Stockholm 3225; valute: nemške marke 421, romunski leji 310, bolgarski levi 280, švicarski franki 27.65, francoski franki 1175, italijanske lire 900, angleški funti 580, ameriški dolarji 148, carski rublji 220; v prostem prometu: Zagreb 195—215, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice 87—99, plačilo v žigosanih kronali 87—99, madžarske Žigo -sane krone 87—99, Praga 348—370. Varšava in Krakov v poljskih markah 90—102, čehoslovaške krone: pettisočaki in manjši bankovci 349—371, novi dinarji 775-825.
Mariborske vesti.
Poziv. Gospod komandant tukajšnje ponovne okrožne komande razglaša:	Pri pregledu evidence
rezervnih in vpokojenih oficirjev ter vojaških urad -nikov sem dognal, da še biva v območju mariborske polkovne okrožne komande vedno nekaj rezervnih in vpokojenih častnikov ter vojaških uradnikov, ki se kljub opetovanim razglasom po časopisih in potom občin še vedno niso prijavili mariborski polkovni okrožni komandi. Ker mi je vsled tega onemogočena natančna sestava evidenčnega zapisnika, poživljam še enkrat vse one rezervne in vpokojene častnike in vojaške uradnike, ki se dosedaj še niso prijavili, da to storijo najpozneje do 31. julija t. 1. in navedejo v prijavi šaržo, ime in natančno bivališče. Ako bom po preteku tega termina dognal, da se ta ali oni rezervni in vpokojeni častnik ter vojaški uradnik kljub temu zadnjemu razglasu ni prijavil, klical bom dotič -nega na odgovor. Pri tej priliki opozarjam vse rez . in vpokojene častnike ter vojaške uradnike, da mo -rajo vsako spremembo svojega bivališča in svojih zasebnih razmer (povišanje, spremebma domovinstva, ženitev itd.) takoj prijaviti mariborski polkovni okrožni komandi. Oni rezervni in vpokojeni častniki, vojaški uradniki, naši državljani, ki odpotujejo v svrho študij itd. za več časa v inozemstvo, morajo naznaniti mariborski -polkovni okrožni komandi naslov o-ne osebe, ki biva v tuzemstvu stalno in katera je pooblaščena, da prevzame za dotičnega določeno služ -beno pošto. Pripomnim, da se morajo prijaviti mariborski polkovni okrožni komandi tudi vsi oficirji in vojaški uradniki tuji državljani, kateri bivajo stalno v naši državi. — Vladni komisar: dr, Leskovar.
Nekaj glede jugoslovanskega liea našega Maribora. Naredba radi odstranitve samonemških in vpostavitve napisov v enem državnih jezikov s pri -pisom obrti je potekla že meseca junija lanskega leta, a vkljub temu najdemo po najbolj prometnih uli -cah, kjer se bo peljal naš regent ob‘ svojem prihodu v Maribor, še sedaj vse polno samonemških in dvoje-žtonih napisov brez označbe obrti. Cas je jako kratek, zato pozivamo naše merodajne činitelje, da po -skrbe, da se vse to še popravi tekom teh dni. Tako
n.	pr. ne vemo kaj prodaja Meinl, Pirehan ima obrnjeni tabli in menda čaka, da pride Maribor zopet pod Avstrijo. Znani Jeglitsch prodaja nekake Bienenhaus-Geräte. V Slovenski ulici št. 10 je napis Holz, Kohlen. Na Aleksandrovi cesti št 26 je neki Kantner, Feilenhauerei. Weigert ne pove kaj da je, a Če je izložba odprta ima na obeh straneh izložbe samonem -ško reklamo. Tudi imamo nekak Cafe in Caffee Meran. Pri vhodu v kavarno Balkan bereš Cafe, Bil -lard. V isti hiši se nahaja nek Raseur in Friseur. Naš Museum je tudi geöffnet in ima v notranjosti še vse nemške napise. Tudi imamo nekakšen Kühlhaus, neko Haushaltungsschule in Volksdruckerei, To so same posebnosti, a Maribor ima še razne druge starokopitnosti, ki se njih posestnikom tako dopadejo, da se kar ne morejo ločiti od njih. — Ko obišče naš regent Maribor, mu bo menda treba pojaviti slavolok. Načrt za istega imate že razstavljen na Aleksandrovi cesti št. 12, samo upamo, da se bo izdelal malo lepše, kakršen je bil isti ob prihodu slabega sporni -na Franca Jožefa. Svetujemo tudi da sé porabi pri slavoloku črke od Cafe Theresienhof, ker bi bilo škoda, da bi iste ostale brez uporabe. Tudi razni drugi Agaten- in kako se Še imenujejo vsi ti Hofi, bi lah-
■ \
ko izginili. Imamo še kavarno Tegetthoff, ki daje Konzert! Upamo tudi, da se bo poskrbelo, da se ne bo ta dan kje šopiril naš Feuerwehr s svojim HabL acht!, kot se je v nedeljo na trgu Svobode, Zid hiše k’or se nahaja pisarna dr, Pipuša je še poln nemških reklam. Na Aleksandrovi cesti št. 39 je neki Friseur, a v isti ulici št. 42 pa Friseur-Salon brez firme. Na vežnih vratih človeka izzivajo še vedno napisi Betteln und Hausieren verboten. Stadt-Kino še vedno eksistira in svoje lepake, prave rjuhe nalepja, seveda v blaženi nemščini na vseh koncih in krajih.: Massakova izložba, ob gostilni Tscharre še naznanja Localveränderung. Imamo nekak unikum v osebi pristnega Srbina, ki se piše pa Wukasänoviö, kje je dobil svoj W, pač ne vemo. Lekarna Sirak ima tudi Apotheke. Krasen je Hotel brez imena, preje Hotel Stadt Wien. Na hiši je cel cikel nemških reklam. Nek Distriktskommissariat in Feuer-Zeichen se tam šopiri. Svetujemo .lastniku, da hitro popravi svojo bajto in gleda, da izginejo vsi nedostatki, ker drugače se mu bo poseglo mata pod roke, kar mu menda ne bo najljubše. Jako krasna je tudi reklama Franz Zwerlin na hiši Aleksandrova cesta 28, da se pa ne pozabi ime prejšnje ulice je nad hišnimi vratmi v. steklu Tegetthoff 28 Strasse, Imamo tudi v isti ulici št. 19 neko trgovino s pohištvom in neko delikatesno trgovino, kr se ni ne ena ne druga še mogla odločiti, v katerem jeziku bi si dale napraviti napisni tabli * Kolodvor je tudi jako lep, zgleda prav staroverski, a najbolj se nam dopada Feuer- und Unfallmelde-Stelle s svojimi štirimi F, Vsekako prosimo, da se gleda zadnje dneve strogo na to, da bo vse čisto. Treba je ostre metle, da pomete vse, sicer je pa mnogo1 metel] za pomoč, ali kakor se je preje reklo,1 samopomoč y, pripravi. Toliko za danes.
Zakaj izzivate I Glasom naredbe so morajo vsa krajevna imena pisati pravilno, a ne ponemčeno. Vprašamo merodajna oblastva, koliko časa bomo še trpeli, da straši v našem jugoslovanskem Mariboru nek listič, ki nosi ime „Marburger Zeitung“ in v katerega predalih naj,deš same nemške izraze, kakor a Pettau, Cilli itd, Istotako se poslužujejo drugi nemški ali nemškutarski lističi najraje nemških; nazivan j naših krajev. Ako bi se s konfiskacijo vsake take številke začelo delati red, ,bi bilo prav na mestu. Seveda je treba malo eneržije in je prehudo prijateljstvo, s drugorodei vedno slabo. V mestu straši tudi še nek Marburgèr Männergesangsverein, ki prireja razne Liedertafel itd. Menda bi se moralo to društvo imenovati Mariborski M änn ergesangsverein ali nekako na ta način. Upamo, da bodo razni* taki Marburgi izginili, kajti potrpljenje ljudstva, ki res slovensko čuti, je pri kraju in skoraj bo ribjo kri naših oblasti spravila v malo urnejši tok, če bodo vsi opomini zastonj. In potem bo prepozno. Torej!!
Žalostno razmere na mariborskem glavnem kolodvoru. „Mariborski Delavec“ je opisal razmere na koroškem kolodvoru, s tem pa ni rečeno, da so naj-hujše razmere ravno tam. Na glavnem kolodvoru o-pravlja službo še precejšnje število lepih tičkov, kateri spadajo že davno proč. Izza nemških demonstracij občeznani Zaverl (naziva se Cafri) službuje vedno še v skladišču. V obče je opaziti, da se odbija domačine Slovence, nemškutarstvo se pa masti na svojih mestih. O slovenskem uradovanju je težko govoriti, ker se temu protivi menda narodno ravnateljstvo v Ljubljani. Svetujemo gospodom na krmilu prav resno: Storite svojo dolžnost vsaj kot železničarji! Ravnateljstvo ima gospode, ki raznim milijonarjem za izvoz v Avstrijo popuščajo kar stotisoče znašajočo vozno stojnino, uboga slovenska para mora plačati točno. Skladiščni predstojnik ne pozna nobenih predpri-sov več. Zakaj bi tudi, saj ga podpirajo v tem početju gospod načelnik in kontrolorji. Ti gospodje so si razdelili prav po očetovsko precejšnjo množino sladkorja, katerega je odvzel nek uslužbenec ropajočim vojakom. Zakaj se je izročil trgovcu Šerectf kar celi vagon bele moke po 1 K kg? Železniška aprovizacija jo pa prodaja še vedno po 16 K. Vse prebivalstvo vabimo tem potom, naj gre k Serecu po ceno moko. Za casa zadnje stavke je izplačalo vodstvo postaje vsem delavoljnim premije — seveda z izjemami. Toliko gospodom v svarilo, čas čiščenja se bliža.
Predavanje SKSZ v dvorani JSZ (Splavarska ulica) bode danes v petek 25, junija ob 8. uri zvečer* Predava dr, L. Lenard o Karadžorževičih.
Zveza služkinj v Mariboru priredi v nedeljo,
4.	julija, popoldne ob 4. uri, na Slovenski Kalvariji, župnija Limbuš, ženski in dekliški shod. Najpoprej cerkvena pobožnost, nato zborovanje. Žene in dekleta mariborske okolice, pridite tudi ve v velikem številu, da se skupno navdušimo za pravice in naloge krščanskega slovenskega ženstva!
Zbirališče krščansko socijalnih organizacij' iz Maribora in okolice za sprejem regenta na Petrovo je v dvorani JSZ (Splavarska ulica).
Org. vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 29. junija 1920 ob 1410. uri predpoldne v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru izvanredni občni zbor, nakar se člani te organizacije opozarjajo s pripombo da prinesejo seboj svoje članske knjižice v svrho izmenjave novih.
Občinski gospodarski urad v Mariboru bo izdal nakupovalne nakaznice za petrolej, in sicer za imejdelje stanovanja: Graškega predmestja (Melje) one 24. t. m., Notranjega mesta (Koroška cesta) dne 2o. t. m., Magdalenskega predmestja dne 26. t. m., vsaki dan, od /19. do 12. ure predpoldne. Isti morajo prinesti s seboj hišni list (bele barve). Za podnajemnike vseh mestnih okrajev pa od dne. 24... do vštevši 26. t. m. od 14. do 16. ure (od .2L(do 4L, ure pop.). Izkazati se morajo z njihovo nakupovalno nakaznico in
pri Mariboru, due 19. junija 1920
fif
1
n
<41
Mia
ovodom prebridke izgube našega dragega
Miloša
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti c. duhovščini in cen j. učiteljstvu, kateri so ranjbemu izkazali z obilno udeležbo zadnjo čast, najprisrenejšo zahvalo. Iskrena hvala tudi darovalcem neštetih vencev in šopkov.
Nepozabnega pa priporočamo v molitev in blag spomin,
s policijsko zgjlasilnico. Razdelitev, petroleja je poverjena sledečim luk. tvrdkam oziroma društvam : Berdajs, Cepera, Greiner, Gusel, Huber, Hauler, Lotz, Murko, Preac, Prešeren, Eantuer, Sirk, Sucher, Schweigiholer, Stieberz, Tiirič, Verstovšek, Vertnik, 'Weiler, društvu jugoslovanskih drž, usluž -bencev in Konsumnem društvu za Slovenijo, podružnica za Maribor. Petrolej se ho delil imejiteljem stanovanja in podnajemnikom in sicer po % lit.; lite?
ßtane 20 K. Petrolej, kojega stranke do vštevši 20 . julija t. 1. ne dvignejo, zapade; z istim bode nadalje razpolagal občinski gospodarski urad. Prosi se zale-gadel vse s prodajo istega poverjene trgovce, da najkasneje do 23. julija t. 1. predložijo vse od strank jim tozadevne nakaznice. V svrhu zaključitve računov o nakazanem sladkorju, prosi se tudi vse tozadevn trgovce, da čim preje predložijo vse pri njih se šo Bahajočo odrezke in nakazila.
Pepisi
L]atonier. Odkar smo dobili k nam (ličnega nadzornika Koropca, je zraste!/ greben raznim Sokolom in Sokcfiičem, ki pripadajo učiteljskemu stanu. V očeh g. Koropca velja le tisti učitelj, kateri je strasten Sokol in najde pota in prilike, da „povabi“ g. nadzornika v gorice, pa ne lastne, ampak v tuje. Kako sodijo o takih izletih lastniki goric in trezno-misleče učiteljstvo je gotovo izvedel g. nadzornik, gotovo je tudi slišal sodbo o „polomiji“ po inšpekciji šole pri Mali Nedelji, o kateri govore najbojj takrat navzoče učiteljske „moči“. G. nadzornik rad govori o slabili razmerah na šolah v okraju Sv. Lenart, a kmalu bodo pri nas še slabše razmere — po njegovi krivdi. Želimo, da g. nadzornik uredi šolske razmere učiteljstvo pa pouči, da je plačano za delo v šoli, ne pri Sokolu in da si naj nabavi lastne kroje, ne pa na zvit način polasti krojev ,jOrla“, kateri se bodo morali sodnijskim potom nazaj zahtevati.
Murska Sobota. „Učitelj“ na meščanski šoli g. lAl. Peterlin trdi, da je dobil celebret, da ni — suspendiran. Čudno je le, zakaj ni nastopil službe kot duhovnik, temveč postal učitelj, akoravno jp ze star 50 let. Čudno je, da liberalna učiteljska organizacija ne protestira, da je 501 etn i „duhovnik“ po končanem partedenskem tečaju postal učitelj na meščanski šoli, dočim mnogo dobro kvalificiranih učiteljev: ne pride na meščansko šolo. Zgodilo se je to gotovo iž hvaležnosti, ker g. Peterlin prav pridno zabavlja črez klerikalce, saj je celo g. Jurka proglasil za klerikalca in se obnaša ter govori v gostilnah in kavarnah tako kakor ne govori nikdar resen človek, še manj učitelj, še manj pa duhovnik. Prekmurci odločno zahtevajo, da tega liberalnega „učitelja“ s celebrato»! pokličejo v Ljubljano, kjer bo lahko boj proti kleri -kalizmù „uspešno“ vršil, pri nas se njegovega nastopanja sramujejo celo — liberalni uradniki.
r. a.
z.
4*6
Maribor
Gosposka ulica 5
Telefon štev. 8.
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
predaja razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Mo kupovati in prodajati zadregi imajo samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovinaill pisarne ? GomjiRadgoni.
PCNSlffUŽIliCgŠ s Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomera, Beltinci.	259
C mm» a srn mA am S m §* S m 1 ®s velikolukn jičast,
• «pii polnomasten la. v hlebih po 40 kg,
Polemendoiski • sir
v hlebih po 20 kg
Tiiiitski-siry h,6btpo 5 tg
Trepisfovski-sir
priporoča na debelo in drobno
Karel Luckner lincimeli
Inserirajte ¥ „Straži“.
Hranilnica in posojilnica društva katoliških m
Vetrinjska ulica 20,
©brestuis	po 4*s
in da|@ p@s slila moti eoroitvu« Uraduje v pondeljek in četrtek od 5—7. ure pop.
INDUSTRIJU ŽESTE^Tp
mmm
BRZOJAVI: Spiri tusindustrija
. TELEFON interurban 4—96.
COilCeuiČEVH ULICA 7.
60S*
I Ima v Ljubljani skiadišče finega rafiniranega špirita kot:
.BALKAN, trgovska spedicijska in komisijska dein, dr.,'
tega dobavlja iz svojih tvornic, surovi špirit za tvornice, kis in denatnrirani špirit na veliko. Naročbe prejema glavni zastopnik MAVRO FÜRST, LJUBLJANA, SOBNA UL. 5
BENCIN	494
DISELOLJE STROJNO OLJE TOVOT-MAST
dabavija promptno
MINERALNA RAFINERIJA!
DRAVOGRAD.
Dopise na centralo v Mariboru.
Vet. SO.	Brzojavit Rafinerija.
Oddajo ac zaetopatfa zmožnim tvrdkam v vaeh večjih m etatih dTu.oalavlJe.
Raznai
Odeje dela nove
in stare prenovi, vpraša se pri g. Hackl, Spilje.	&10
srsi.	t aktaglia
aelvoUat u iSPilTF, «tvoril je svojo odvetništvo pisarno v jBJEO€HMtA.J»MJ, Min jas JUihajta Venae S Sin, MM. sprat. : : : m
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE ¥ MARIBORU
Orožnova ulica 2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih
©brestuj© p© 4 ®d sto
dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti
« 6°/oftim ©brestlm -
brez drugih stroškov. . . . 479
rP
ik 30 ln
V
AVTOMOBIL
skoro nov, 6 sedežev, 32—40 HP, en agregat, luči, se po ceni proda. Več pove
:e=>_
LJUBLJANA, Rtasta cesta 11,
n agregat,
mr**
POZORI
(Kupfervitriol)
po 34 kron kg proda
Ignac Tischler Maribor
Aleksandrova cesta štev. 19.
I Mala naznanila.
„ JOSIP NEKREF
1 tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi utici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev
if napi se s
KnniniO ™če, steklenice jvupimu in sode po naj-
višjih Ta dl 'PATI ** Trgovska cenah. 99O	0"	prometna
d. * o. z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 893.	383
Pröda mat
spalno sobo. kom-JTI Uliulll pietno inktfhinjo, vse novo, Maribor, Meljska cesta St. 59, Martinčič.	507
Potovalno motorno kolo, kakor novo, dobro ohranjeno, se takoj proda. Vpraša se pri skladiščniku v Špilju. 508
TT I T A 8 9 sobami, velik vrt, V ILA gsitllna z 2 gospodarskim» poslopjema, nota, velik, lep sadonosnik pri Mariboru takoj na prodaj. Fina
stanovanjska hiša
z lo lepa lega v Mariboru, sposobna za kako banko, penzijo, vila.
Posestvo,	trs
Mariboru proda pisarna za zemljišča ..M API B“, Gosposka ulica 28.	509
Službe i
iWrsaawaMSllkUMIllfi
Sprejmem 2 hlapca
k boljšim konjem. — Upoštevajo se le pridni trezni in pošteni delavci. — Dobra hrana in plača. V slučaju sprejema se potni stroiki I v Ljubljano povrnejo. Zglasiti se je v veletrgovini Fran DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta 8. 491
Slovenci širite „STRAŽO"