S ZA IZBOLJŠANJE LISTAI K Utrii■!■■! Vali Mn nlfe. Tok, Id f/ mm prlpMitoli *QlnN>fli" tU n j J prlMto u mtnlka. Tm U bval* (( ta.k«HiM MprU p* k nra Up— || «■ ■>■»■>!■■ tUrm. :: it *i | GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 0TATEUE OPOZARJAMO. A da pravočasno obnove naročni-no. S tem nam boste mnogo pri-^Pft hranili pri opominih. — Ako ia niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 Entered m 8ec«nd Cl»s» Matter September Zlat, 1M3 at the Post Office it New Verb, N. ¥., nnder Aet of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 99. — Stev 99. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 29 ,1939- SOBOTA, 29 APRILA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. HITLER JE ODGOVORIL PREDSEDNIKU ROOSEVELTU POl JSKA JE KRŠILA POGODBO, KER JE MOBILIZIRALA, ČETUDI JE NEMČIJA NI MISLILA NAPASTI Hitler je zahteval Gdarisk in kolonije. — Preklical je mornariško pogodbo z Anglijo. — Zahteva nemško cesto skozi poljski koridor. — Roosevel-tova poslanica kaže pomanjkanje olike. BERLIN, Nemčija, 28. aprila. — Kancler Adolf Hitler je mirovni poziv predsednika Roosevelta zavrnil osorno in točko za točko. Hitler je v svojem govoru pred nemškim državnim zborom uradno odgovoril na mirovno poslanico predsednika Roosevelta. Besedilo njegovega govora je bila vročena ameriškemu poslaniškemu namestniku Raymondu Geistu. Hitler je zavrgel mornariško pogodbo z Anglijo in nenapadalno pogodbo s Poljsko. Zahteval je vrnitev Gdanska in nemško avtomobilsko cesto skozi poljski koridor v Vzhodno PrU- fltJO. Na Rooseveltovo vprašanje, ako hoče Hitler jamčiti za mir za deset let in da v tem času ne bo napadel 3 I držav, je Hitler odgovoril, da jim je pripravljen dati popolno jamščino pod pogojem, da te države isto obljubijo in ga same prosijo in stavijo svoje predloge. Franciji je zagotovil, da od nje ne zahteva ničesar in da ste Alzacija in Lotarinška francoski pokrajini. Od Anglije pa je zahteval, da vrne Nemčiji kolonije, ki jih je izgubila po svetovni vojni. V ostrih besedah je zagotavljal, da Nemčija ne ogroža nobene države ter rekel, da kaže Roosevel-fova mirovna poslanica veliko pomanjkanje olike. Hitler je rekel, da sta nemško-angleška mornariška in nemško-poljska nenapedalna in prijateljska pogodba razveljavljeni, ker je Anglija Poljski jamčila svojo vojaško pomoč proti Nemčiji. Poljsko je obdolžil, da je kršila pogodbo, ker je mobilizirala vojsko, ko je Nemčija ni nameravala napasti. Gdansk je nemški — je rekel Hitler — in nikdar ne bo poljski, zato mora biti vrnjen Nemčiji. Glede Rooseveltovega predloga za splošni mir in razorožitveno konferenco je Hitler rekel, da je brez vsakega pomena, da je Nemčija sita konferenc in da se ne bo udeležila nobene konference, razen z oboroženim narodom za seboj. Nemčija pa je pripravljena pogajati se z drugimi državami in hoče priti ž njimi do sporazumov, ki bodo nadomestili sporazum z Anglijo in Poljsko. Poljski pa je stavil naslednje pogoje: Gdansk mora biti vrnjen Nemčiji; Nemčija mora imeti skozi poljski koridor avtomobilsko cesto in železnico, da bo zvezana z Vzhodno Prusijo. V zameno za to pa bo Nemčija Poljski jamčila gospodarske pravice v Gdansku, kjer bo imela Poljska prosto pristanišče, ji bo priznala sedanje meje in je pripravljena ž njo skleniti za 25 let nenapadalno pogodbo. Glede predloga predsednika Roosevelta za mednarodno konferenco za trgovino je rekel Hitler: Prepričan sem, gospod Roosevelt, da bi napravili veliko uslugo, ako bi s svojim velikim vplivom hoteli odstraniti zapreke do resnično svobodne svetovne trgovine, katero naj prično Združene drža- t* ve. "Nemčija se ne bo nikdar udeležila nobene konferenčne neoboroženo," je rekel Hitler ter dodal: Zagotovim vam, g. Roosevelt, da sem trdno odločen v tem, da bom gledal, da bo vsak nemški po-g^jatelj vedno in za vse čase imel za seboj združe- naroda, kar mi pomagaj Bog P Nemčija odobrava laško-jugoslovanski pakt SOVJET. UNIJA PRIPRAVLJENA POMAGATI Rusija bo pomagala proti vsaki agesiji v Evropi. — Poslanik Maisky se vrača v London. KOD AN J, Danska, 28. apr. — Ruski 'poslanik Ivan Maisky, ki se vrača v London iz Moskve, kjer je imel važna posvetovanja s sovjetsko vlado, se je vstavil v Kodanju in je | rekel, da bo Rusija 'pomagala1 Evropi za slučaj kake agresivnosti. Maisky se je z aeroplanoui pripeljal iz Moskve in bo tudi z aeroplanoui nadaljeval svojo pot v Lortdon. Med drugim je rekel: 4< Vračam se ■z velikim zaupanjem. iS tal išče Rusije je za .^lu čaj kake vojne popolnoma jasno. Evropi bomo pomagali tproti vsaki agresivnosti." Maisky jeva izjava kaže, da so pogajanja med Rusijo, An glijo in Francijo za skupno vojaško zvezo zelo napredovala. Maiskv je 18. a'prila odpotoval v Moskvo na važna posvetovanja glede vojaške zveize med Rusijo, Anglijo in Francijo. Rusija še vedno vztraja pn svoji zahtevi 'po splošni vojaški zvezi in pogajanja se v tej ' smeri še vodno nadaljujejo v Moskvi. LONDON, Anglija. 28. aprila. — Angleško-ruska pogajanja so že toliko napredovala, da je sedaj že mogoče razpravljati o tem, 'kako velika bo pj liioč Rusije, ki jo bo mogla nuditi skupni fronti proti napadalnim državam. Rusija je mogočna država v vzhodni Evropi in njena naloga je, da organizira obramibni zid najbližje svoje meje, in sicer od Baltika, fpa do Donave. Z oziroui na to so politični krogi zelo zadovoljni, ker je prišel v Ankaro ruski vnanji pokikomisar Vladimir Potem-kin, ki je med potoma oglasil tudi v Bukarešti in Sofiji. Potemkin je romunskim in bolgarskim minstrom povedal, da Rusija ne bo stala ob strani, ako tpride do splošne vojn« in jim je zagotovil, da bo Rusijo našla vojna na strai.i Anglije in Francije. Pomoč Rusije bo obstojala v tem: 1- Rusija bo sosednim državam dala na razpolago ves svoj surovi materjal, živež in orožje. 2. Braniti bo mogla poljsko desno krilo, ko bo 'branila Lit-vinsko in Letsko pred nemškim vpadom in bo tako šla ruska armada proti nemški, ee bi hotela i35 Vzhodne Prusije napa-ti Poljsko v hrbet., 3. Rusija bo dala Romunski na razpolago svojo zračno silo in ietais&Q moštvo, ki je 1>Uq POLJSKA NE BO DALA GDANSKA Poljska ne bo dovolila, da se Nemčija polasti Gdanska. — Poljska vlada je mobilizirala 1,300,000 vojakov. VARŠAVA, Poljska, 28. a-prila. — Ker poljsko časopisje prica'kuje, da 'bo Hitler v svojem govoru razpravljal tudi o nemško-pol j ski h odnošajih, je zopet pričelo »zatrjevati, da sc bo Poljska upirata z vsemi sredstvi proti Nemčiji, ako b> se skušala polastiti Gdan>ka. Poljska vlada pravi, da jo spor še vedno lahko poravnan, ako i'je Nemčija pametna." Poljska javnost pa je mnenje, da so vsa tako upanja zaman in pozi-vlja vlado, da opusti v.se take "domišljije." Poljska ne bo pristala na ni-kako rešitev problema glede Gdanska, razun s svojo prostovoljno privolitvijo. Hitlerjeve zahteve do Poljake so do sedaj, da ima Nemčija pravico zgraditi avtomobilsko cesto »čez poljski koridor, da bo vezala Vzhodno Prusijo z ostalo Nemčijo, in nad-oblast nad strategičnim železniškim središčem Boguminom, ki sedaj pripada Poljski. Poljska pa je na te zahteve odgovorila s tem, da je poklicala pod zastave 1,300,000 vojakov in jih je večinoma poslala na meje. CENENA KARA VOZI 50 MILJ Z ENO GAL0N0 Nova kara bo v nedeljo razstavljena na svetovni razstavi v New Yor-ku. — Ima dva cilindra in stane samo $350. ~INDI ANA PO LIS, Ind7~28. aprila. •— Powel Crosley, Jr.. izdelovatelj radio-aparatov ir. refrigerator je v, bo v nedeljo razstavil na newyorski svetovni razstavi karo, o kateri domnevajo, da bo zrevolueijoniru-la avtno industrijo. Kara je deset Čevljev dolga ter štiri in pol čevlja visoka. Tank drži sauio štiri galone, s temi štirimi galonami gazo-lina bo mogoče prevoziti najmanj dve sto milj. Vozila bo z naglico 50 milj na uro. Kare, v katerih bo prostora 7>i dve osebi,'bodo po $.325; večje, za štiri osebe, pa po $350. VNANJI MINISTER MARK0VIČ SE JE ŽE VRNIL V BEOGRAD BERLIN, Nemčija, 28. aprila. — Po tridnevnih razgovorih z nemškimi državniki se je sinoči jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Mar-kovič odpeljal v Beograd. Na železniški postaji na Friedrichsstrasse so se od njega poslovili vnanji minister Joachim von Ribbentrop, več drugih uradnikov vnanjega urada in italijanski poslanik. VSE JE MORALO POSLUŠATI HITLERJEV GOVOR HITLERJEV REKORD Me< , , .Tt'?- ,1UaJa .reKUl iker četudi Jugoslavija in Ita- Adolt Hitler: — Aemeija ne'jj:. namerava in tudi noče zavzeti A\ stri je. jsemsKi viauni Krogi tudi po- Meseca marca VMb: - \ ]agajo veIiko važnost Ba ^ Evropi ne .zahtevamo nobenega , razum> ki je bi, dosežen med ozemlja. Dve leti zatem je za-. ]lrvat9kim voditeljem dr. VI«- rekel Poučeni kroigi izražajo veliko zadovoljstvo nad uspehom razgovorov med Markovičem in nemško vlado, posebno šc-, i^a v najtesnejših medsebojnih zvezah. Xernski vladni krogi tudi vzel Avstrijo Meseca septembra 1938 je rekel Adolf Hitler: V Evropi se worn polastil edino le še sudet-skega ozemlja. Mi Xeinci nočemo Cehov. Sest mesecev kasneje -o na-ciji zavzeli Cehoslovaško n.' Memel. Včeraj je rekel Hitler, da Ijo-«'-e samo še Gdansk, nekaj afriških kolonij, nato pa mir. Nemške zahteve do Litvinske. VARŠAVA, Poljska, 27. a-prila. — Nemčija je Litvinski stavila naslednje tri zahteve: 1. Trgovina z Nemčijo mora biti povečana za 25 odstot kov. 2. Trgovske pogodbe z drugimi državami, posebno z Anglijo, morajo !biti premen jem, tako da bo imela Nemčija prednost. 3. V Kaunasu bo postavljena nemška trgovska agentura, ki bo na javnem trgu kupovala lit vinska živila. BERLIN, Nemčija, 28. apr. — Vsa Nemčija je bila tako-rekor prisiljena poslušati danes Hitlerjev govor. Celo v koneent ra< ij>krh taboriš c i h,' kjer so konfinirani sorijalisti,' komunisti, Zidje in tlrujji sovražniki vlade, so iz zvočnikov besede. RUSKI AEROPLAN LETI V AMERIKO MOSKVA, Rusija, 27. apri la. — Brigadni general Vladi-velikih In'r Kokinaki je danes zjutraj Donele Hitlerjeve odletel na otvoritev , svetovne razstave v New Yor-kII. Haizdalja med Moskvo in New Yorkom znaša 4f>00 milj. Kokinakija spremlja major Mihael Gordijenko. Aeroplan, ki ima dva motorja, je bil imenovan Moskva. Letalca mislita, da bosta na Flod Bennett letališču v New Yorku pristala v 20 urah. SABOTAŽA NA AMERIŠKI LADJI TOKU), Japonska, 28. apr. — Na ameriškem parniku "Gold Star'*, ki oskrbuje ameriško mornarieo s potrebščinami, sta se pojavila dva slučaja sabotaže. Na parniku je dvakrat i »bruhnil požar, in po za- trdilu oblasti je bil v obeh slučajih podtaknjen. •HMliii, hiiiiiiii,,...mMIIji,,...tlilHiiii,, .|iH mhihU1 •>Miinnii'!l'»imnni»'l'»mn,lii.'|inl|i Ko obnovite naroc-nino, pridajte se 50 centov za S. A. Ko-^ ledar za leto 1939. n||h!||lllllllt,|j.||ltuilt|,|.,||llllll||,|i,,|llllllinl llH-'ltllllltllM-'llllI'llll" 'llllllll!!1 'Miliiilll'1 pripravljeno jeseni ob času če-lioslovaške krize. 4. Rusija bo mogla prevažati razne potrebščine iz zapa-dne Evrope Poljaki in Romun ski po železnicah in vodi. 5. Na prošnjo pa bo Rusija tudi pomagala vsalci državi, k:. bi bila zapletena v vojno z Nemčijo, JUGOSLAVIJA UPA NA MIR Obvezna vojaška služba v Angliji pomenja mir za Jugoslavijo ki deluje za mir na Balkanu. — Regent bo odpotoval v Rim. BEOGRAD, Jugoslavija, '27. aprila. — Ve-'t, da je Anglija vpeljala obvezno vojaško službo, je Jugoslavija pozdravila z velikim zadoščenjem, ker jo smatra za odločilen korak. za. vzdrževanje miru. Dolbro poučelii krogi vidijo v tej odredbi Anglije nek znak, da Chamberlainova vlada misli resno držati svoje obljube, ki jo je dala raznim državam, da jih bo branila proii agresivnim državam, četudi Jugoslavija v tej obljubi ni vključena. obisku vnanjega ministra Aleksandra Cinear-Markoviča v Berlinu, povdarjajo, da je njegov namen dobiti razna poj a snila. Iz tega je mogoče razvi-deli, da je vlada sama določil«, njegov obisk. Kot -pa pišeta lista "Politika" in "Vreme", se hoče Jugoslavija i-zogniti vsakemu vmešavanju v spor med naeij-sko in komunistično ideologijo in skuša samo vzdržati mir v o-srednji Evropi in na Balkanu. Uradno je bilo naznanjeno, j da bo kraljevi namestnik knez Jugoslavija sedaj mnogo i Pavle prihodnji mesec obiskal bolj, kot kdaj prej, upa, da bo Kiui. Naznanjeno je tudi bilo, mogla Obdržati svojo nevtral- da bo italijanski prestolona- nost. BEOGRAD, Jugoslavija, 27. aprila. — Časopisi, ki pišejo o slednik Princ Umberto Pied-inontski poleti obiskal Beograd. dimirom Mačkom in jugoslovanskim ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem, vsled česar bo Jugoslavija notranje zedinjena in mnogo mo-nejsa. Kot pravi uradni list "Diploma t i seli - politrsehe Korre--pondenz", je iz uspehov razgovorov m e d Jugoslavijo, Nemčijo in Italijo dokaz, da "politika osi nima namena kaliti miru, temveč, da hoče delovati za složnost in sodelovanje v skupnem življenju." "Korresfpondenz" pravi, da si interesi Nemčije in Jugoslavije medsobojno ne nasprotujejo. Dalje pravi list, da so izvrstni odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo najboljši dokaz za splošno nemško politiko v tem predelu Evrope. BEOGRAD, Jugoslavija, 2b. I aprila. — Ministrski predsednik Dragiša Cvefkovič se je včeraj vrnil iz Zagreba v Beograd, ko je sklenil sporazum z Vladimirom Mačkom. Danes bo dr. Maček dospel v Beograd, kjer bo knez Pavle sprejel oba voditelja v znak narodnega edinsrtva. Takoj nato bo sedanji kaln-net odstopil, postavljen bo koalicijski kabinet in sporazum bo stopil v veljavo. Sporazum bo najbrž objavljen šele v torek. ZAGREB, Jugoslavija, aprila. — Več ti-oč Hrvatov je včeraj demonsiriralo pred palačo, kjer je njihov voditelj dr. Maček sklenil sporazum z ministrskim predsednikom Cvetkovičem glede nove vlade, v kateri bodo Hrvatje dobili večjo avtonomijo. GANDHI SE BO ZOPET POSTIL I/ON DON, Anglija, 28. apri la. — Exchange Telegraph poroča, da se bo začel znani indijski voditelj Mohanda Gandhi postiti, če bo izbruhnila vojna v Evropi. Gandhi je sporočil svetu: — Če ne bo drugače, bom pa umrl za stvar miru. . . Ako bo izbruhnila vojna v Evropi, se bom -začel postiti. Mogoče bo moj post odvrnil zapa-dno človeštvo od samomora. Kajti afko izbruhne vojna, >bc to vojna, kakršne se ni videl svet. "GLAS NARODA (VOICI OF THE PEOPLE) OvMI and PublUted by IMfVNIC PUBLISHING COMP&NI (A CorpormtioB) fruk SakiOr. P»—Ideat J. Lapeba, Sn. Place ot biulaMi ot the corporation aad addre—n ot above officer«: M WEST IMk mm NEW YOUL, N. Saturday, April 29,. 1939 BliDVKNS T YUGOSLAV? JTA1LT ! 1 • ■ .»'..^jr. - 1 . - MORNARJI Cll AJO POVELJE 46th Year I88VTKD IVBBI DAT EXCEPT 8DNDAT8 AND HOLIDAYS Adrertlaemcat on Agfwamt Za celo leto velja Ust aa Ameriko la Kaaado ..............96.00 Za pol leta ................f3.'J0 Za fctrt lata •••••••• 91.SC Za New York za eelo ieto .. $7 00 Za pol '.eta ................*3 .'0 Za iDoacawtTo « eelo leto .. $7.i)0 Za pol leU ................$3.50 BrtuHptki Vtmrtf li- "OUl NABODA" 1KHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV iZVZEMfil NEDELJ IN ^UB NARODA", ti« WEST Mtfc STREET, NEW TORE. N. T. TELEPHONE: CHdm »—1*41 DOPISI brea podplaa In oaehnoetl ee ne prloMujelo. Denar aa naročnina MJ M blAforoU pO«ljetl po Money Order. Pri eoremembi kraja narotf- aiko*. proetmo, da m na* tudi prejšnje bivall&fe naznani d« Hitreje najde-•o naa'ovnlkm. PRVI MAJ Peter noverju so namreč prepričani,J SSSEESst ko, sekiro, ali nožem, nikakor pa ne s podtaknjenim strupom. • • • • naj Istega dne, ko je predse«Inik Roosevelt poslal Hitlerju >vojo značilno poslanico, je odredil ameriška mornarica o 1 pluje na Pacifični ocean.. SOSEDA JE ZAKLAL lobičevi >o >e pričeli zaganjati Z VILAMI Zgodovina prvega maja je zgodovina modernega delavskega gibanja. Zgodovina prvega luaja kaže črto napredka, ki se * »omika navzgor. Za nekakega "predhodnika prvega maja je treba smatrati sklep kongresa mednarodne delavske družbe, prve inter-nacijonale, ki je bil sprejet let 1806 v Ženevi. Ta sklep se glasi : "iSkivienje delovnika smatramo za pogoj, brez katerega so vsa stremljenja i»o izboljšanju brezuspešna. To je potrebno, da se dalavskemu razredu zopet vrne ene rž i jo in zdravje. Poleglega je treba dati delavcem možnost duševnega razvoja ter socijaluega in |K>litičnega delovanja. Vsled tega predlagamo, naj zna^a delovnik osem ur." V Združenih državali je bilo gibanje za osemumi delov nik močnejše kakor v Evropi. Leta 18b4 je Oklenila "Federation of Organized Trades of the United States and Canada" zaveti boj za o-eiriurni de lovuik. Organizirano delavstvo je leto kasneje podprlo to zahtevo ter je »prišla pozneje v Cljricagu na dnevni resi. Tam je bilo sklenjeno smatrati boj za osemumi delov-nik za poglavitno delavsko zahtevo ter določiti dan 1. maja 1880 za dosego tega cilja. Parola je bila navdušenjem sprejeta. Dne 1. maja je zahtevalo samo v Chieagu nad «>00,000 delavcev osemumi delovnik. Na ta direkten način si je priborilo v Chieagu kakili 100,000 delavcev krajši deiovnik, nau 60,000 v New Vorku in naid 200,000 -po drugih industrijalniii mestili dežele. Ker so se nekatere družbe v Chieagu »p rot i vile tej delavski zahtevi, so izbruhnili resni štrajki. Vršile so se krvave demonstracije, v katerih je bilo več delavkih voditeljev usmrčenih. Tri leta kasneje so delavci ofocijeluo proglasili dan 1. maja za svoj praznik. Amerika ima še drugi delavski praznik, namreč Latbor Day. Leta 1894 je predsednik G rover Cleveland podpisal predlo*?«« ki je bila sprejeta v obeh zbornicah kongresa ter določa, naj bo prvi ponedeljek meseca septembra delavski praznik. Tega praznika se drže večjulel kapitalisti, dočim praznuje 'zavedno delavstvo dan prvega maja. vanj, nakar se jim je Stukelj umakniti {t ><» < skušal :a (Jolo- V neposredni okolici Semi-ča, tega 'prijaznega kraja v Beli krajini, je bil storjen na veliko .soboto grozen zločin. V Sadinji vasi, tik |mmI m-iim^-kini kolodvorom, sta se na veliko soboto ilo|M>ldne pričeli prepirati Ana in Katarina (Jo lobičeva s sosedo Kristino St n kelj. če-š da ima 4tškilaMe" o t roke ;oponašali »sta ji še to i;i ono. (Jolobičevi, ki sta zelo jezikavi, sta kričali na Štukljevo celo uro. f*»lein pa sta se n maknili domov in še z domače <^a dvorišču kričali proti -<> sedni Ntukljevi hiši. d-i se j«-zgražala vsa vas. Popoldne se j«* \ rnil domov gos pod a i* Matija Stukelj, ki je delal na njivi, }ia je že med potjo zvedel od ljudi, da so .>e Golobičevi med njegovo od>-ot nostjo siiravili nad ženo in o-troke. Stukelj je stopi! do so Sjeda in i»a prosil. naj ga vsaj na veliko soboto. U«» prično velikonočni prazniki, puste pri \mira. Golobieevi so tedaj -pet prihiteli i z hiše in pričeli Zli re rja t i Stuk»'lja„ ki j«* m-krat ponovil prošnjo, naj dajo njemu in njegovi družini mir, pa je <}o.-egel bas obratno. Go- Iz Jugoslavije. Malo je manjkalo da niso odnesli 7 milijonov. V blagajno davčnega urada v Novem S:i lu je bilo ponoči vlomljeno. Vlomile? so našli v • •ni blagajni 14<> tisoč din. vlo-l mili so tudi v drugo blagajno,j ki je pa bila prazna. \" tej bla-gajni je'bilo prejšnji dan 7 mili ionov lin. toda denar je davčna uprava k sreči odposlala po nršti. Policija je tri osumljence aretirala. ■ Strašna smrt dveletnega otroka v stranišču. y.a žensko je naitežje ljubiti moškega, po katerem -e nobena druga ženska ne ozira. Kadar pravi oženjen mošk"\ tla si <še ni na jasnem o neki stvari, je treba to tako razumeti, da o tej stvari še ni razpravljal s svojo ženo. Prijateljstvo in zaupanje počasi uspevata. Moški, ki govore iskreno, i-majo »poseben dar za jnjvzročna je neprijetnosti. Na nekem nemškem pokopa Volčja nadloga v kava-darski okolici. < Pkoliea Kavadar ja v južni l ičevi obkolili. Med njimi je I Srbiji ima \ sako leto veliko bil tudi (iohihičcv zet .Joiže Ke-gina, (»bou^žen z gnojnimi vilami. Njega je pričela huj-skati žena Ivanka: "Kar z vi lami ga daj!" Na Štukija se je tedaj c je zgrudil. Iz prsi se mu takoj vlila kri, vendar se Golobičevi še tiis«» umaknili. Nasprotno! Na tleh le žečega j«' ena i/.med pobesnelih žet sk še večkrat oplazila - p<» lenom )><» glavi. Kakor pri po veJujejo priče, je Stukelj le še nekajkrat zakričal in klical po imenih svoje tri otroke, nato pa je vpričo Golobičevih in Kegine iz 1 ill ni I. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" ti« WBHT ista HTRKKT NEW YORK M RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PteiMtAVUAJO flH NMVRfJE ZAMMIVOHTI TE WilMMNE RAZHTAVE CENA VM4O ■ rf 50c poMJet* V mm* ZAKLONIŠČE V VATIKANU Ni še znano, da-li se bodo va je za zaščito zoper zračne na pade v Rimu raztegnile tn-di na Vatikansko mesto, a tudi Vatikan se bavi z v)pva«Šanjein, kako 'naj bi za »papeža in dostojanstvenike svete stolice zgradili primerno zaklonišče. Prav za prav ga ni treba šele zgraditi, kajti palača hua tako zvano 4i se dal ta prostor samo z majhnimi spremembami zavarovati zoper zračne napade. Zadostovalo bi preurediti dohode in poskrbeti za vent i-llacijo. , i pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kur zu. V Jugoslavijo: Za $ :'tii $ 4.7» $ 6.SW $10.70 »41,— I)iu. lf-i Din. Diu. :;»K> l>iu. MX' I>iu. 1000 Diu. :iajo V Italijo: Za $ 6.30 I 12.— * * 57 -»11^50 fl«7.— Lir 100 Ur 'JOD IJb »Ml Ur 104 tO Lir »000 Lir 3000 KER KK OKNK SR|>AJ HITKf MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SI'REMEUHI OORI ADI DOLI U izplatiU tišjih inNk.f kol zroraj navedem, bodi h! v dinar jib ali 11 rab, davaljujcaM k Im»IJm> pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVEAU. ft/EMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING C O MP ANY (WAm BUREAU) 21« W. 18lh ST., NEW YORK M ■ X;i vasi nastal \ ik in krik, vse o. Razjarjeni pn-hivalei. ki -n zauh'dali na t!«-11 mrtveca Stuklja, iu poslušali vik otrok in zrn«*, ><> lioU'li riiivaliti na lii-o in <"lan«» tlnižinr linrati. ]>a so prihiteli »»rožniki, ki sn takoj aretirali nosjjodarja. Ivana (j«»lol»ira.. njeirovo ženo Ivano. Katarino liolohieevo, n 1 »i-jalca .Jožeta Rei*ina in nje^o vi» že no Ivano, tmli roj^io (io-|ohi«"-evo. I*<» aretariji -o orožniki takoj odvedli are ce>ti. ki pelje proti Bet-navi. oziroma Uetnav.^kenni ^radu. ki je lasi knezoškof->k«*ira onlinaiiata Marihorn. so delavci, za|Kisleni pri odkopavali.) n irramoza, kjer je prej 4»i I jKisnik in se je pasla živina, naleteli za dobro brazdo zemlje na grobnim, ki Ik> stara najmanj .">00 do <> let. Orob-nica dva metra dolga le jh>I-(Irui^ meter visoka. so ^robnieo « m 1 j >r I i. so na-šli v njej tri mrtvaške irlav«- in okostje iiw^šk<* iwIh', >;n1iljo i tj ,orto, ki se je še svetila iu j«' bila spletena i/, žice ter je bila najbrž za priši-vek ob blaeali. Sablja je izredno velika in je dolira l.f>0 eni. Pravijo', da je tamkaj nekdaj stala protestantska cerkev in irrdbvšre. O najdbi so obvestili arhivarja prof. Baša, ter >e Im> oilkopavan.j*' nadaljex^tb*. Na j« lena ,irrobiii«*a se nahaja v občini Spodnje Kadvanje. iH«iitn,r.l:jiiiiiui,Aiinuiii,l „111111111, ,tn« ltHHlH'fl'l;t(iuiiM "^Unmt^'MmimiUjUu^ ADVERTISE IN "GLAS NARODA^ škodo od volkov, ki prihajajo lačni z nora I udi v .samo1 na naselja ter tam pred očmi pastirjev in živi nore jeev koljejo dro-Jmieo. Lovske [»o^one so že nekajkrat organizirali, a izdat-neua u>|K*ha ni bilo. Ker je bila letos zima v južnosrbskib krajih tako trdo\ ratna. so volkovi naprav ili ^e dosti več -kode kakor prejšnja leta. Banska niprava j»- /aradi teua odredila. naj se volkovi pokoli čajo s strupom. Sreskri načel-t v o je dobilo na razpolago }h>-trebno število pilul s strihninom, obrinain pa je b ilo naročeno, naj dajo na ra^polairo y.a vabo žive ali mrtve ovce in koze. Ponekod so že poskušali volkove /a-triHpiti s pilnlami strihnina, ki so bile vtaknjene v precejšn je kepe loja. Boljša vaba za zverjad bi bilo seveda sveže meso. a te^a ni tako lah-iko dobiti, kakor si je to predstavljal refer« nt pri s reškem mneelstva. Iz raznih vasi pri -bajajo živ)»aui t<»r prifiovedu-jejo, da nočejo vaščani niti prodati svoje • l rodniice za zastnip-l.janje volkov. V svojem praz Iz Sombora poročajo: Vjli*'u imajo na nagrobniku na- Bunjevački ulici živi v neki večji hiši dninar Anton Kubik z ženo in tremi otroki. V hiši stanuje ipreccj družin, katerih otroci so >«• dopoldne igrali na hišnem dvorišču. MimI otroci sta bili tudi dve Kubikovi hčerki. .Vletna Katica in 2-letna Kvica. M e« | ijrro je Katica peljala Kvieo na napol podrto stranišče. Otrok pa se ji je izmuznil iz rok in .padel v jamo. Katica se je ustrašila in ni ko nmr ni nič povedala o nesreči, aiopak s«* je naprej iirrala z o-troci. Sele opoldne >o starši }>o,uredili Kvico. Nihče od o-trok ni vedel niče-ar povedati. Nnpo-led je vendar Katica med j«;k?im povedala o nesreči. Takoj so šli iskat Kvico, toda otrok se je medtom žc zdavnaj zadušil med fekalijami. Sa.momor katoliškega župnika. Te dni si je končal življenje katolifški žuipiiik iz vasi Morvi-č;a. Juraj Rožič. Bil je v družbi z žnipnikom Ivanom Ronče-vičeni iz sosedne vasi. Ko je Rončevič za hip odšel iz sobe-je rabil Rožič samokres iti si pognal kroirlo v sence. Zapustil ni nobeiicira pisiha iu tako se ne ve. kaj ira je pognalo v smrt. \KO \ \MKKAV\TF OIHSK -\TI SVKTDWII l<\ZSTA\o% V\MJKT> /.KMIJKVID \ KiUIHO- OGROMNOST SVEWKE RAZSTAVE V NEW rORKU BO SLEHERNEM PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski i 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA ^^C 9 poitnino > Ite zamudite te prKkt! i— Slovenic PuMishlng eo. mimmaiamt JMWVSIČK Y. slednji napis: "Tu potna v gospodu Haiit> Mueller. Živci je -H let kot človek in G let kot zakonce." Lep in postaven žandar j** ^iiiil razcapanega potepuha po zijala stem mestu. — Kar sram me je, — je za mrmral, — da moram hoditi s tako barabo. Potepuh je pa vzdilmil: Hoditi v spremstvu žandarja tudi ni posebna čast. Nekoč je imela neka rojak" n ja opravek v naši tiskarni in je mimogrede vprašala, če i mamo sanjske knjige naprodaj. Na vprašanje, če hoče Arab s ko sanjsko knjigo, je rekla: — Kaj bi z arabsko, če pa a rab.-fko ne znam. Kranjsko san; >ko knjigo mi dajte. Mladiči niso tako mladi kot starci domnevajo. In starci niso tako -tari kot mladiči mi si i jo, da so. Z ženskami je križ. Strašno težko jih je pogruntati. Pa ne kateri, posebno zdravniki, jib poznajo. Prijateljici sta -e pogovarjali. — Ali si bila pri zdravniku! — Seveda sem bila. — Kaj ti je rekel' — Da se moram omožiti. — Ali mu nisi povedala, da si že dve leti poročena? — Seveda sem mu povedala. — lil kaj je rekel — Naj se ločim. V upravničtvo nekega časopisa je prišla poštama devica in vprašala, koliko stane oglas za žeiiitno ponudbo. — Kdo bi se rad oženil f — jo je vprašal uradnik. — Jaz bi se rada inožila. Pogledal jo je od nog do gla- ve jn rekel: — Osem dolarjev. — Kaj? Osem dolarjev? To je 'pa -ti predrago. Sem mislila, tla samo dva dolarja. — .Ja, gospodična, — jo je dvorljivo i>oučil, — toda tisti, ki se bo poročil z vami, ne "bo hotel biti več naročnik našega lista, češ, da je bil -»klenjen zakon z našim posredovanjem. Kar bomo zgubili pri naročnini, moramo pri oglasu nadomestiti. t'ital sem nekdaj v staro-krajskem listu sledeči popravek: — V poročnim naznanilu gospotlične M. je bilo ]>oiiioto-nia izpuščeno ime njenega ženina, gospoda K. No, tega so pa začeli hitro zanemarjati. Greli v raju je že Adamu dokazal, da z ženskami ni dobro jabolk jesti. * frSaurt ima vseeno nekaj lepega na sebi: dvakrat ni treba nifconmr mu ret i. SS "BIiXS WA RDD A"~N«w Tori Saturday, April 29, 1939 HLDVEN* TTTJQOSLAV7 OTJLT X. A. iPrijaxno jt* sijalo soliKf na malo iH)tnc,|no avstrijs4vu» uu»-. it'licM. mi UtU* kakor izu-titrU*. Xa truu jo >talo uekaj pnt/nili vo'z. Poletna vročina j<- vplivala mi \>c ljudi. Na dolg* mi. /.flr/tiicm mo-tu, ki je *|»a.jal Av<"tiijo * sosednjo Bavarsko, j«» *tala mitnica. V nji j*- .«|>itl v >\oji urutiiii urnifor-iiii src«poil carinik, debeli Brenta iti t »k o krepko hrošča I, voz. SkiH*il je kvišku, zavihal lirke in ponos-no stopil na mo>t. FVimI njim je stal prijazen, »uhljat ^-ui-jkhI, ki se je ljubeznivo priklonil in .se predstavil: "«)ax -etn sriMpod Mlaka, ravnatelj fMttuje je prikazala zajetna rav-na tel jeva «ro-*pa in mrko pogledala natančnega uradnika, ki je fMn*asi pripravljal razne listine in izpra>eval to in ono. Tedaj se je jxigriiulu iz vujrona komedijantka Cilka in prirela o*t%»vati delwluha, kako >i upa ustavljati na |*»ti slavno družino •priznanih umetnikov. To v,a je ra/hurilo. Zažu«ral je, rla 1m> vse temeljito pregledal in *>o revizija dokaj dolino trajala. Ravnatelj je spoznal, da iizr-da ne ho ničesar dfcnravil. Prijazno >e je torej priklonil stro-getim cariniku in ^a ljubeznivo *e enkrat prosil, naj ho tako (IoInt in mu vajjone takoj oea-i inil. 4MV me prosite, je to dru-jjtm stvar,*' j*> o<|vrnil uradnik in utu, da bi ne vozili kaj carini podvrženega. 1'kazal je ustaviti. Med tem so prišli drutfi popotniki. ki jih je moral preiskati in šele nato je nadaljeval pregledovanje vagouuv, kar je res trajalo nekaj ur, l'l>oj£i ravnatelj je bil zelo razburjen. Vedel je, da ne bo mo#el 7>rvi večer prirediti predstave, pa -i ni jmogel pomagati. Ko je naposled zadnji voz zdirjal čez iwv4, se je ravnatelj oddahnil. V žepu fpa .stiskal |*isti in zaklel, da >e bo nad njim pošteno maščeval. » ■* * Solnee je s|»et sijalo na obmejno mestece in na dol>;i železni most. Xa mostu je slonel ravnatelj potujočega gledališča in zamišljen strmel v vodo. Malo |H>jpotnikov je prihajalo čez mejo. Tudi njegove predstave so bile slabo obiska-nc. Ljudje se niso zanimali za njejrove umetnije. Bližal se je pa sejem iti tako je gospod di-rektor sklenil do tedaj počakati, upajoč, da 1»<» takrat -pošteno požel ti »to, »kar je doslej zamudil. Imel jc še nekaj dni časa in te dni je hotel porabiti, da bi se maščeval nad carinar-jetti. 'ki tr« ni ,I»oc.aibil. Ko je hodil tako po mostu in se ustav Ijal, je bil že vsega sit in jo je hotel pobrisati domov. Tedaj je začul od daleč ro-]K?t in zagledal je kar |>et visoko naloženih senčnih voz, wi so se bližali mestu. V njegovih očeh je zaigral poreden smehljaj. Počasi se je približal mitnici. Kolitee je "zelo jjripekalo. Oblaki k enim rje v so grizli uboge [konje, ki so se ustavili pred , mitnico. Carinik je pristopil in vprašal hl«(|»ee, če imajo na vozeh kaj skritega med senom. Zanikali so. Brcata, ji' vzel dolgo, 'koničasto palico in pričel z njo probadati seno. Na nobeno oviro ni zadel, %*> je pričel z drugim vozom. Tedaj se je začulo glasno orašičje krulenje. Carinik je razliudil: "Aha, kaj pa je to! Preva- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poteg naslova j* razviduo do kdaj liuate plačano naročnino. Prva Številka pomeni ineaec, druga dan in tretja pa l^to. I>a nam prihranile nepotrebnega dela lu atro&kov, Vas prosimo, da skušate naročul-no lira Toča Duo ixiravaati. I'oSiJite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naaeinu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu ismed u«tupolkur, kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker ao upra» t-čenl obiskati tute uie hoteli! Takoj razine čite senu! Lzprazuile voz! N"a vozu imate skrite jhhmw. Ne ho-te uje iirotRntali.** Komedijant je stal tik voza in se jMjiiieiiihiit/ muzal. Hlapci so le neradi zmetali seno raz voza. Gospod Brenta je v>ei$a j#re^hnlal. (.> prašičih ni hiio ne duha. ne .sluha. •Jezen je odkimal z jflavo. Hlapci so pričeli rentačiti. da jim ho moral »plačati odškoilnino. ker so nrorali raztovoriti voz jm) uepotrelmem. H rent a je hladnojalie<> v tr«*tji voz. Začulo >e je 0 nad šolarje jih (pričeli iep-sti. Ljudje so privreli skupaj in pričela bi se bila pravcata bitka, če bi carinik ne bil poslal po rožnike- ki >0 hitro napravili red. Hlaj>ci so se jezili in zahtevali od Brente odškodnino, češ, da so jilu tudi otroci pokvarili seno, kar so vse^a stepi al i. Vsak, kdor je cul krulenje je trdil, da je tu vmes čarovnija. Tedaj je pristopil iz množice ravnatelj Mlaka, se odkril iu se irlolwiko priklonil: 4'Gospodje in dame. Tisto krulenje sem proizvajal jaz sain. Xeiprckoslji v umetnik sem in lahko govorim s trebuhom kakor nihče na svetu. Sijajno sem oponašal prašičje! krulenje, da sem vse preslepil, še celo našega slavnega gospoda Brento! Xe pozafbite moje velike umetnosti. Pridite in posetite zvečer mojo predstavo. ki bo polna zanimivosti in novosti o katerih niti ne sanjate, >aj jih občuduje ves svet." Spet se je priklonil. "Še zakruli! Pokaži še svojo umetnost!" so kričali navdušeni gledalci. Orožniki so jih pa razgnali, in ravnatelja zapisali. Zvečer je bila predstava res sijajno obiskana in ravnatelj j»' spravil hipe denarce. Res je moral plačati neznatno odškodnino. toda zdaj je imel mnogo vi»šje dohodke. S svojim krulenjeim si je naredil dobro reklamo, pa še Brento je osramotil. tCarinik je tako poceni odpeta!. Hlapcem je res moral plačati odškodnino pa šo ljudmi Tii mogel zavezati jezikov. Povsod so govorili o njem. in marsikdo ga je vprašal, kdaj ibo spet iskal med senom prašičke. NA BANKETU PRI ESKIMIH. X«»ki polarni raziskovalec je na >vojem predavanju v Mont-realu opisoval banket Kskimov ki ima v posebnih okolnostih na ij pristop ttnli tujec. Preden začno jesti, se gostitelj o-praviei, da 1h> gostija zelo skromna. kajti njegovo Imetje je pičlo, .sam je pa slab lovec itd. Ko prinese potem žena jed in jo postavi na sredo mize, odreže sama kos mesa, ga dobro »bliže z jezi,kom. da hi na njem ne ostala niti kapljica maščobe. katero bi si mogli zama-;ivtj obleko. iVvi izmed go>tov odirrizne potem kos in izroči ostanek svojemu sosedu. Tako*irre o- ško-bitje iz treh delov: iz tele » sa, duše in imena. Zato »lajajo svojemu otroku vedno ime- --Ina in ime umrlega poroti ti i ka. drugi kos. ga zopet dobro ob-- ---- Jed hi še ne bila tako slaba, .VSVICA JE PRIPRAVLJENA 1>i se ne ozirali na 11 jo in na' NA VSE. postrežbo, pač je pa slaba vo-J 'Uradna kore?»|>ondoiiea švi-da, izvirajoča iz raztopljenega >cai s k«' vlade, ki |»osveča zadnje snega. Posoda za kuhanje ^ejča-se -voja jnnočila v veliki m« pa po stari tradiciji pomije sa-! ri obo'roževalnini in obr.-uub mo enkrat na leto. Zato dohe nim vprašanjem švicarske de-v nji kuhane jedi slan in zo- žele, objavlja izvleček obsež-peni okus. Kskimi jedo zelo j nega članka .lohaunesa von mnogo. Ko je bil (Kilami razis- Muraltu, ki ocenjuje kritično kovalec že sit, bili Eskimi tio»edanje priprave za obram-•komaj za silo )x>to)ažiti ]>rvi bo te dežele. • občirlek lakote. Ker bi bili; V011 Mnralt poudarja v za j globoko užaljeni, če bi ne hotel četku svojega članka. «la 1 več jesti z njrmi: preostane iro- ! stu samo en izliod, da namreč r .................... : za fuizo zaspi. Flskimi nikogar j raz-mest i na mejah iti poskn-i j ne zbu de. ker mislijo, da je nje-j z naslonitvijo na obmejne utnl-j gova duša me«I spanjem tja no-j be preprečili sovražniku vsak jtovanju in da ihi imel neprien-; poskus dostopa na Švicar-k o i kovano prebujenje za njo n- 11a- oga Švicarske vojske v prim«>-i*u vojne -nevarnosti ta. da !cn>«r mi/.»». K«> zmanjka prve- i stidne posledice. Po naziraujti ozemlj«1. <'e bo hotel >ovr;r/ nik vdreti. b<» uporabil na «1« ua kosa, otlreže gospodinja Kskimov je sestavljeno čl«>ve-! ločenem odseku velike sile in bo iui)»iidel z mogočno premoč jo. Računati je s tem. da mu bo ta vdor mogoče us|^-l, saj je Švica majhne ležela, ki -sili«' more |Mmi«ariti z velikanskim številom baterij vseh kalibrov, okhipnih vozil in letal. Švicarska vojska bi morala tedaj -trometi za tem, «la obdrži svo je p«>I«»žaje na iieuapadenih «le-lih 11 ie j« • in «la z .rezervami ustavi sovražnika, ter ira - protiv-nim na[»adk«eii vrže nazaj. (*e sile za t«> lit* bo«lo zadostovale, trn bo treba ustaviti v-jij pred položaji zadaj. Operativna na loga švicarske voj-kc je torej vedno v obrambi. ("im bolj bo ta aktivna, tem večje bo upa nje za 11 Speli. \ «»n Muralt razpravlja p«» t«-in po.Irohneje o značaju švicarskih mej, ki (Mttekajo po-vs«»»l ob mogočnih vodnih t«>-kih, gorskih verignh in jezerih, tako VENSKO BERILO. Sestavil dr. §\ j. Rem. Vezan*- Cena $2.00 RURSHA VOJSKA. strani. Cena 40c RODOVI DRŽAVLJANI naj narof« knjižico — "How ta become a citizen of toe United States". V tej knjltf bo vsa pojasniia In zakoni sa naseljene Cena 35c- HREZI-OHELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Eut:llft. 236 strani Denarni problem Je zel«» zapteten in težaven ln ica nI mogoče storili vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je znan £e$ki narodno-goaiKxiar-ski strokovnjak, je razširil svo1® delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientačnl spla « denarju. Cena BOc. 1IOMAČI ŽIV1NOZDRAVNIK. spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna kujiga za vsakega Živinorejca; o|4s raznih bolezni in z«lraTljenje; slike. DO ORH1UA DO BITOLJA. 1«« atranl. Zanimiv potopis a slikami lUtln krajev naie stare domuvine, kt »u 31ovebc«a le malo ananl. Cena 70c. GOVEDOREJA, »pisal R. levari. 14S strani. S slikam* Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. »S Rtrsnl. Poljudni spisi o naravoslovju In aveedoanan-at vil Cena 50c. K0KONJEREJA. Sestavil Vale.itin Razinger, M atranl. Cena tfdove* .... JI' BroS. ..... JI KRATKA SRBSKA GRAi~*TU£A. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 06 atranl. Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU, t Urbani! Vez. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vet. 144 «t*. Navodila xa izračuna u Je okroglega, /esanega ln tesanega lesa. Cena 75c. WUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. ' < Cena 50c MATERIJA hi ENERGIJA. Spisal dr. lavo Čer-melj. 8 slikam L 190 stran* Nauk o atomih, molekulih In elektronih. Poljudno pisana razprava o izaledkin taoderna •nanosti. Cepa $1,25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami 168 strani. Knjiga aa mlekarje In ljubitelj« mlekarstva sploh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD. KI I/UMIRA. IOI strani Poljuden «»t>l« najsevernejšega uaroda na svetu. ujegove fiege In navade. Cena 40c. NA&K SKODIJIVE ŽIVILI v PODOBI in BESEDI. Opisni Krmi Mrjavec, 'SJl strnili. Rri»S. Cena 40c. OBRTNO KNJIliOVODSTVO. strani. Vez... Knjiga j«* namenjena v prvi vrsti za stavbno, uiurtuii iti Kirojno kljuf-avnifarslvit Xcl«. zoi i varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal U. MA.IAK. Trije deli: 1CJ. 141, Ktt strani. Cena mt-liko ve* Poljuden in nalaui-eo opis odkrltia novega av»'ta Spis se čita k«Uor zanimiva poveat ter Je sestavljen |k> najboljših vlrib. Cena 50c. I KAKTItM RAtUNAR. Tnla vez. L'01 atr... Trirof-ua knjiži<-a. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu In prodaji »otrebno. Cena 75c. PRtlBLEMl SODOBNE »1LOZ4IKIJE Spisal dr. F. Veber. »41 atranl. Kujigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae ; hot-e sezuaulli z glavuiml fuatni sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivsn Prijatelj, ji 4i:t strani. V knjigi »j opisani pre«lboclnlkl In Idejni utemeljitelji te svojevrsfutf *u«ke struje. Cena $1.50 SPOMINI. f^Tisi: Joxe I^vtliar.) 'J43 atranl. V tej knjgl obTija naA znani potoplsee župnik '* I.artlžar spomiue na svoja brezštevilna »>o- 1 tovanja. Cena $1.50 8PL0SNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena broš. Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 atranu Cena 90c. SLOVENSKO-NEM&KI SLOVAR. 143 atr. Druga polovica knjige vsebuje uem&ko-slo-venski slovar ln kratko alovnlco slovenskega ln nemškeaa Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 362 strani. Cena 75c> UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovAe. cena bros. Cena 50c. VELIKI V SE VED EŽ. 144 atranl. Zbirka zanimivih in kratkoCasuib spretno- 1 sti; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; puuktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga Je IzSla v založbi Vodnikov« draflbe ~ ter vsebuje življenjepise mol. ki ao s svojim delom privedli slovenski narod la suženjstva ▼ svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 atranl. Zanimivosti lz ruske zgodovine ln natanCen opis vojafike republike zaporo&klh koza kov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. 82 strani. Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper MeHmee. 80 strani. Cena.. .M Eden najboljših spisov francoskega mojstra, ▼seta la naiega kmetskega življenja. VOLK SPOKORNIK (spisal Frane ..................... ll.H ..m v ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____Mt "VEKI niiBi^-f« rm - v Saturday, April 29, 1939 nilcdar ne ugasne EOMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA'1 PRIREDIL L H. 61 Ni i »pregovorila, toda vedela sem, kaj je hotela reči "Drugače (prinašam *vojo žili*v zaman." O, vedela sem, kakšno žrtev mi je p rinesla. Otroka je neizmerno ljubila in me je pogledovala z lačnimi očmi, l«adar »eni ga lto-ila na svojih rokah, ko je ležala v postelji. Kajti zopet je bila zelo si aba, tla je morala ležati. Same je v takem {Hjložaju nisem mogla pustiti. Zakaj neki — moj mož ni hrepenel po me.ui. Mogoče je £e vedno 'bil zavit v mreže one lahkcdu^ljerfke, moj jKJ'no.-« pa se je boril z mojo ljubeznijo. Kadar *ein nedela na Evini postelji in seni ji rapioe Wemerjeve, kadar bo umrla; da pa ne sme povedati nikomur, komu je prinesel to sporočilo. In tako je hotel tudi delati. Za to mu je dala tudi preeej denarja. Toda svoje prisege bi se držal tudi broz denarja. Rekel je še, da je bila Eva pravi angel, in da bo 'kmalu v nebesih, kajti ROOSEVELT PROTI DIKTATORJEM ET VSE PARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. TITflOSLAV TRAVEL DEPT «1S W. 1Kb SL. New Varit. N. M S a sns tanku Pan-ameiiSke unije »ike uprle vsakemu napadu od zunaj. je predsednik Roosevelt upozoril diktatorske države, da se bodo ameriške repub- Zanimivosti iz Albanije IKRETAJVIE 1 PARNIKOV SHIPPING NEW.*? ODPLL'TJA — Mncea Maja 3. uiaja: Normaudle v Havre Hamburg v Hamburg Albanija je bila med vsemi balkanski-mi državami nazadnje le >e tista, ki je ohranila največ balkanskega na sebi. Dežela je bila preveč mačehovsko oskrbovana že pod turško oblastjo, med balkanskimi vihrami v začetku 19. stoletja pa je po vsej svoji legi in svojih tradicijah ostala ei.sto ob stra- ni; njen čas in njena borba za kot angel je izgledala še, kot da še nikdar ne bi bila na svetu. I neodvisnost se ni 'mogla izobli-Pestrašila -era re in sem -la takoj k njej. Da je fant j kovati v nobeno pravo smer — dobil naročilo, da naj izrodi Še zadnji pozdrav možu njene lju- tudi v naše stoletje je prešla bežni, mi je bilo jasno in nisem niti najmanj poskušala pripraviti fanta, da bi o tem kaj govoril, ko sem vedela, 7.a kaj jre. Njeno skrivat** »eni spoštovala. Ko sem stopila v ajeno *obo, jo prestrašila nad tem, kako sem izgledala. Fant je imel prav: izgledala je, kot da ni več na tem svetu. V postelji *>o. dvigne št- s svojo zadnjo močjo, ko sem stopila k njeni postelji in mi je dala zapečateno piamo, ki ga prilagam temu pismu in me je prosila, da ji priseženi, da bom to pirtmio izročila v roke njenega otroka, kadar boun iz kakega i naloga kakega dne , riznala. da Hans ni moj sin. Rekla mi je, da je v pi*nm -m no njena >lika in njen blagoslov. Ako bi jaz kdaj odkrila -krivnost njegovega rojstva, tedaj naj saj vidi sliko <-voje matere in naj prejme njen blagoslov. Priseči >em ji morala, .la pisma n«; b<»m nikdar wtprla. In kar .cwn ji prisegla, hočem »udi držati. Ono uro, ko 1k> Hans izvedel, da ni moj >in, naj to pismo prejme iz tvojih rok Toda dovoli mi, da ti £e dalje poročam. Eva Werner jeva je umrla nekaj minut pozneje v mojih rokah in moreš si misliti, Flavija, da me ni smrt nobenega človeka tako pretresla, kot njena *urt. Šele zdaj sem se zavedala, kaj mi je bilo to sladkd bitje. Rilo mi je, kot bi se dcfber angel jioslovil od mene. Pustila r«m jo, kot je sama želela, jiokopati na majhno vaško pokopališč*« in som preskrbela vse. da bo njen grcJb dod»ro oskrbovan. Nato pa H'lii z otrokom in dojiljo odpotovala domov. Prvo svidenje z mojim možem je bila muka za oba. Opazila M»m, kako se je mučil, kako je po sili hotel biti prijaznejši in navzlic svojim trdnim sklepom, da pridem pred njega, kot da se ni nič 'zgodilo — takoftem Evi obljubila — mi moj potto* vendar ni dovolil, da bi se *w kazala prijazno in ljubeznivo. Z v*o svojo silo sem mu mogla samo mirno in hladno priti nasproti. In v svojo veliko žalost sem opazila, da m© ni prav nič več »poželel. Nato pa je jprišla nad mene nova bridkost. l>an za dnevom tem bolj opazila, kako močno ljubezen je moj mož občutil do tujega otroka, ki ga je smatral za svojega. Bolj in bolj je bil naklonjen otroku, in trne pa se je bolj Ln bolj lotevala ljubosumnost do tega otroka. Mogoče bi si Ibila takrat he pridobila srce av^jega moža zaradi otroka, toda zopet je bil moj nesrečni ponos moj največji sovražnik. Zavzela sem da .bom Evinega otroka ljubila kot svojega lastnega otroka, toda v svojo največjo bolest sem irprevidela, da sem ga *MUU "i , ... * i i-i - i ikim neki tuiee v tiranski hud-morala tj-ui*a»umno ^ovraiziti, ker ga je on ljubil — in — ker , . „ ,. v , , , « . I t- bi cai I r\t q V q in- tutli v Albanija le če kot igrača med velesilami. A vsej tej borbi se ljudstvo, pa tudi za državo ni nikdo mnogo zmenil. Mesta ob obali »so se počasi in tradicionalno razvijala, v gorah je pa živel junaški narod jw> svoje, to je: bon I se je naprej proti vplivom od zunaj, pa naj so ti prihajali iz Carigrada ali pa z zapada. Velika sprememba v albanskem narodnem in državnem življenju se je začela uveljavljati šele nekako zadnjih 1 ."> let. Toda te spremembe so seveda zajele v prvi vrsti satiro mesta in še ta me.sta so se le počasi modernizirala iu je Tirana še dane«, med vsemi prestolnicami balkanskih držav ohranila še najbolj svoj starinski značaj. Nekoliko modernejši sta tudi še mesti Va-lona in Drač, vse drugo se pa ni prav n'n" spremenilo. Kdor je od Tirane *n<-kaj kilometrov pre jahal na oslu ali pa muli ter se razgledal po skalah in dolinah, kjer živi še stari rod čisto po svoje, je lahko v teh nrikaj urah opravil zgodovinsko pot opazovanja, ki ga je ponesla za 1000 let nazaj v zgodovino. Ta velika nasprotja seveda silijo tudi še v vse navade ljudstva in preibivalstva; mestni otroci se se zelo malo razlikujejo od svojih mladih tovarišev pastirjev po gorah, ki še po jo pesmi o krvni os vet i in sovraštvu med rodovi. Tako je pred krat Vse poudarja soglasno, da je eno. kar Albancem ni mogoče odrekati: hrabrost! Ta hrabrost jih spremlja tedaj, kadar so navadni uporniki, prav tako Ipa jih ta čednost diči tedaj, kadar'se morajo 'zatajevati v drugi smeri, to je, kadar morajo jbiti gostoljubni. Tujec pod nijhovo streho je svet in dasi so revni, posebno oni v svojih gorskih vaseh, mora tujec prisesti k jedi in od vsega zajeti nekaj. In to je za gosta često velika žrtev in hudo trpljenje. Hrana je silno mastna, nazadnje pa pride .slaščica; češenj, ki je za Albance prav taka nadloga, kakor je za druge narode alkohol ali pa nikotin samo s to razliko, da je ta albanska nadloga mnogo bolj zdrava kot pa oni dve. Albanci pa ne delajo radi. to je vsa težja dela morajo o-pravljati žene, ki si jo jo Albanec starejšega rotlu gotovo še kupil za ceno. ki je bila enaka ceni domače koze. Mož hodi samo na lov iti opravlja druirn jnmiiška dela je vojak in izvaja krvno iu plemensko o-sveto. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem iiiimmiiiiiiiiniiMi;i;»inii EEE Molitven lk:e «»»iii»imiminini»i;ii«»ij v krasni vezi importirane iz atarega kraja . Slovenski molitveniki: Angleški molitveniki: KVIŠKU SRCA (ZA MLADINO) t imitiruno usnje vez £0 v najfinejše usnje vez ....1.20 t bel celluloid ve«.........1.20 RAJSKI GLASOVI platno vezano ............ .8*1 v usnje vez. (filv. 415» ....1.— v celluloid vez. (št v. t>14 >..1J>0 Key of Heave* fino twhdo ...............S3 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 KRIST1S KK.\l~lt I (preko t i si** strani k sestavil dr. Ivan VK('NO ŽIVLJENJI*: ((>10 strani) sestavil ilse^orij Angleški molitveniki: i (ZA ODRASLE) \ reear. J.75 | KEY OF HEAVEN v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..130 SVETA 1 RA (Šiv. 11»; .strani: vidik« I »♦•«'• jak.. 1.25 V fino usnje vezano.......1.50 10«) j CATHOLIC TOCKLT MANI AL <"rk»- .... 1 ."»0 v fino u^nj«- vezano......1.— Slovenic Publishing Company 1'lli \V KST 1SII, STCHKT XK\V VOH K, N. V. 5. maja: Bremen v Bremen PRAGA — MILIJONSKO MESTO. Zlata IVaira je dane< že milijonsko mesto, nI i pa bo to po Zastrupljena družina. V hrvatski vasi Krdueka Tišina je bila zastrupljena druži- na žele«::iške.ura delavca Ivana stalo v nekoliko dneh. !*<> neki cenitvi je v februarju živelo v njej 9S5.1MM) ljudi. Ker je bilo v zadnjih mesecih mpažati veli- Pavleniča. Zastrupljen ju >ta ko priseljevanje ljudi, je to'podlegla Pavlenič in njegova število skoraj gotovo naraslo' ___ j ski Šoli vprašal otroka, katero mesto na svetu je najmodernejše. Pa je otrok odgovoril: "Chicago — tam se lahko streljajo, kolikor se jim zljubi.'' Albanec je pognnnen, zvest in odločen vojak. Gorje pa, če je bil sam ali pa po vezeh sorodstva ali po rodu v krvnem •__*____. . , ^^ , ~ . ... ali plemenskem sovraštvu s po- tu mojega moza in ker je nanj mnogo vplival. Saj vidimo , - m i . . « , 1 . celo, .1. >i m ž,.,a, ki xelo tosno živita med wboj, postane- SfSEL I^J!^*" D8J" U k r„-r,,n fMidobna. In tako j.- o«jbrže bilo .n«l mojim n.o- ,,0,J i" najbolj neva iem in tujim otrokom, ki jo bil selo navezan na svojega do- ren T?jak l^veljnrf™ ,n .sto mnevneg* o^et. in > wlo,l-*.ga M njega ...nogo dobil, zlasti ,n,,• kl * P^'J"'11 s,u:!l1-glede enačaja. Slednjič mogla H ansa komaj jx>gledati, ne da bi oflb- čutila najl»u>-ih muk. Ni me najmanj bolelo, ker ga niseiHjO tem strašnem prelivanju kr iiiogla ljiibiti, kot sem obljubila njegovi materi. Do njega vi, ki se ni prav nič naslanjalo >em v otroku videla vtelešemo svojo krivdo. Kajti, da sem si o tem, da sem podvrgla otroka, nakopala greh, mi je postajalo vedno jasnejše, elmbolj je moj mož Ijufoil otroka. Zato sem v tem videla kazen s a svoj pregrešek. In čim starejši je postajal Han^ tem hujše je bilo, kajti .smatrati .senii mogla samo %* strašen slučaj, ki me je hotel mučiti in kaznovati za moj pregrešek — Hans je dan za dnevom postajal bolj podoben mojemu možu — ne savno na zunanje, temveč tudi po značaju, nkratka — v vsem. Bolj in bolj se je vse to kaizalo. Mogoče je "bilo, da je vse to prišlo zaradi tega, ker je bil vedno v drulSči- Zgotrupljene jedi. <>-rožniki so aretirali 85 letnega kmeta -I. Milakoviea, očima pokojne .lagiee. Stari j«* tožil j Pavleniea zaradi pre^ižit/ka in , sodišče mu je p risodilo'200 din 'mesečno. S tem pa ni bil zadovoljen in zahteval je več. S Pavleničetn se je neprestano prepiral in zato je padel sum nanj. ADVERTISE IN - C LAS NARODA' ^ Naročnina za stari t kraj stane $7. — V ^ j Itali jo lista ne poši- ^ jzrtMi ^ ljamo ^ valst SMRTNA KOSA V Minii je umrl v 70. letu starosti ugledni trgovce in posestnik Ivan Smalc* ki je imel tudi klobučarsko obrt. Bil je no priljubljen med prebi-4vom in sjiloš-no znan jkj njskeni. 6 maja : Vulcauia w Trst lu. tuaja : Queeu Mary v Cherbourg New Yurk v Hamburg 12. uiaja: Kuro|>a t Bri-iuen Ki. rnaja: •Ily de Frauee t Havre Rex v Genua 17. maja: A<|iiltauia t ^'lierbourg Ilausa r Uau.lMirg Normaualie v Ifavr? .t). m»ja: Saturnia v Trst Coluuihus v Bremen 'SI. maja: ) Nieuw Amsterdam t Boulogne , «4. maja : Queen Mary v Cherbourg l*eutsebland v Hamburg J.", maja : Ctiamplain v Havre IU. maja : I Itremeu ▼ Bremen 'J7. ma ja : Conte «ii Savnia ▼ Hen«« 111. tiinja : Aqiiitania v Cliertiourc Hamburg r Hamburg Norma ml ie ▼ Havre 'J. junija : Ku ropa v Bremen 3. junija : Iti'x v <;«'tiova 4. juiiija : |N> liar^ v Havre ti. junija : I le «le France v Havre 7. junija : Mary v Cliprltitiiri; New York v Hamburg IU. juniju ; V u lean iu v Trst < 'oluin!>ns v Breuicu lu. junija: Bremen v Bre-jen <'liaui|>Iain v Havre Nieuw Amsterdam v Bolougue II. junija : Ai|iiit:iiiia v <'lierlM>urg Normandie v Havre llaiwi v Hamburg 17. juuija :