BAUHAUS – BAUMENSCH Človek .Umetnost .Tehnologija uredila .Mateja .Gaber Ljubljana, .2019 BAUHAUS – BAUMENSCH Človek .Umetnost .Tehnologija Uredniški .odbor: .Mateja .Gaber, .Jan .Krmelj, .Nika .Prusnik Urednica: .Mateja .Gaber Recenzentki: .Irena .Samide, .Marta .Verginella Jezikovni .pregled: .Mateja .Gaber Tehnično .urejanje: .Jure .Preglau Prelom: .Rok .Roudi Oblikovanje .naslovnice: .Rok .Roudi Manifest Bauhausa .in . Program državnega Bauhausa v Weimarju iz .nemščine .prevedla: .Mateja .Gaber Založila .in .izdala: .Znanstvena .založba .Filozofske .fakultete .Univerze .v .Ljubljani Za .založbo: .Roman .Kuhar, .dekan .Filozofske .fakultete Ljubljana, .2019 .Prva .izdaja Tisk: .Birografi .ka .Bori, .d .o .o Naklada: .300 .izvodov Cena: .19,90 .EUR Ta projekt Evropske noči raziskovalcev je fi nanciran s strani Evropske komisije, Marie Skłodowska-Curie Actions. Projekt je prejel sredstva okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, št. pogodbe 818237. This European Researchers’ Night project is funded by the European Commission under the Marie Skłodowska-Curie Actions. The project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement No 818237. To .delo .je .ponujeno .pod .licenco .Creative .Commons .Priznanje .avtorstva-Deljenje .pod .enakimi .pogoji .4 0 .Mednarodna . licenca ./ .This .work .is .licensed .under .a .Creative .Commons .Attribution-ShareAlike .4 0 .International .License Knjiga .je .izšla .s .podporo .Javne .agencije .za .raziskovalno .dejavnost .RS Prva .e-izdaja .Publikacija .je .v .digitalni .obliki .prosto .dostopna .na .https://e-knjige ff . uni-lj si/ DOI: .10 4312/9789610602057 Kataložna .zapisa .o .publikaciji .(CIP) .pripravili .v .Narodni .in .univerzitetni .knjižnici .v .Ljubljani Tiskana .knjiga COBISS SI-ID=299924992 ISBN .978-961-06-0202-6 E-knjiga COBISS SI-ID=299947008 ISBN .978-961-06-0205-7 .(pdf) Bauhaus_FINAL.indd 2 10.5.2019 14:40:07 KAZALO BESEDA UREDNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 DRUGE (figure odsotnosti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 TRIADNI BALET – Arija rane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Manifest Bauhasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 PROGRAM DRŽAVNEGA BAUHAUSA V WEIMARJU . . . . . . . . . . . 12 Marko Balažic BAUHAUS – » DEGENERIRANA UMETNOST«? . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Janez Vrečko »ES IST SCHON GENUG IMMER MASCHINE« ALI BOJ ZA REHABILITACIJO TATLINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Anita Srebnik DE STIJL IN BAUHAUS – VAN DOESBURGOVI POSKUSI UVELJAVITVE NA BAUHAUSU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Eva Kryštufek SOPHIE TÄUBER-ARP – POZABLJENA MOJSTRICA DADE IN KONSTRUKTIVIZMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Miklavž Komelj ROJSTVO TORTURE IZ DUHA BAUHAUSA? . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Vesna Cestnik Tehovnik EVROPSKI BALET V ZAČETKU 20. STOLETJA – V ISKANJU NOVEGA . . . . . . . .79 Tim Prezelj MIKROORGANIZMI KOT KROJAČI EVROPSKE UMETNOSTI 19. IN 20. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Luka Savić ALI BI BAUHAUS OBSTAJAL BREZ ČRNEGA KVADRATA? ZGODOVINSKI RAZVOJ OD CÉZANNA DO BAUHAUSA . . . . . . . . . 107 Hana Čeferin FOTOGRAFIJA BAUHAUSA IN NJEN VPLIV NA SLOVENSKO FOTOGRAFSKO PRODUKCIJO . . . . . . . . . . . . . . . 117 Bauhaus_FINAL.indd 3 10.5.2019 14:40:07 Ana Obid VPLIV BAUHAUSA NA ČERNIGOJEVE SCENSKE IN KOSTUMSKE OSNUTKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Luka Savić UČITI UČITELJA – METODA POUČEVANJA NA BAUHAUSU IN BLACK MOUNTAIN COLLEGEU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Ana Laura Richter LEBENSWELT: ŽIVOST TRIADNEGA BALETA V NASTAJANJU NOVEGA ČLOVEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 Klara Drnovšek Solina in Maša Radi Buh O VIDEU V SODOBNEM PLESU: DVOJNICE, PROSTORI . . . . . . . . . . 165 Darko Čuden KJER HIŠA MOJEGA STOJI OČETA OZIROMA NEKAJ JEZIKO(SLO)VNIH DROBCEV O SLOVENSKEM LEKSEMU HIŠA IN NEMŠKEM HAUS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Gašper Zalar OD BAUHAUSA DO IPHONA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 5 Bauhaus_FINAL.indd 4 10.5.2019 14:40:07 BESEDA UREDNICE Leta .2019 .praznujemo .100-letnico .ustanovitve .Univerze .v .Ljubljani .– .in .s .tem . tudi .Filozofske .fakultete .kot .ustanovne .članice .– .ter .100-letnico .ustanovitve . šole .oblikovanja .Bauhaus .v .Weimarju .Iz .hkratnosti .tako .pomembnih .dogod- kov .je .nastala .ideja .o .ponovni .oživitvi .idej . Triadnega baleta .Oskarja .Schlem- merja, .ki .velja .za .eno .ključnih .inovacij .in .zapuščin .Bauhausa .Schlemmer- jeva .predstava .je .s .svojimi .idejami .presegla .miselnost .svojega .časa .Novo . predstavo . Triadni balet, .ki .jo .v .jubilejnem .letu .pripravljajo .študentke .in .študen- ti .Univerze .v .Ljubljani, .pa .spremljajo .številni .dogodki .– .poleg .plesne, .likovne . in .glasbene .delavnice, .sta .to .med .drugim .simpozij . Bauhaus – Baumensch .v . prostorih .Moderne .galerije .v .Ljubljani .in .pričujoča .istoimenska .znanstvena . monografija, .ki .jo .dopolnjuje .triada: .Človek .Umetnost .Tehnologija Monografija . Bauhaus – Baumensch .v .svojem .podnaslovu .izpostavlja .na .prvi . pogled .tri .nepovezane .pojme .Če .pa .nanje .pogledamo .z .vidika .Bauhausa .in . njegove . filozofije, . ugotovimo, . da . morda . ni . večjega . horizonta . razmišljanja, . kot .jo .dandanašnji .omogoča .ravno .povezovanje .omenjene .triade .– .človeka . moderne .dobe .v .veliki .meri .določata .umetnost .in .razvoj .tehnologije .Manifest . in .program .Bauhausa, .ki .sta .našla .svoje .mesto .čisto .na .začetku .monografije . in .sta .v .slovenskem .jeziku, .sta .izhodišče .za .razmišljanja .mnogih .avtoric .in . avtorjev .prispevkov .Raznolikost .tematike, .ki .jo .bo .bralec .opazil .že .med .pre- letom .kazala .vsebine, .pa .zrcali .pomen .povezovanja .med .strokami, .podro- čji .in .vedami .ter .osmišlja .enega .izmed .bistvenih .elementov .bauhausovske . filozofije . – . interdisciplinarnost . Marko Balažic . ( Bauhaus – »degenerirana umetnost«? ) .v .svojem .prispevku .analizira .politično .ozadje, .ki .je .pripeljalo .do . zaprtja .Bauhausa .Medtem .ko .sta .Walter .Gropius .in .Mies .van .der .Rohe .za- govarjala .apolitično .držo .šole, .se .je .Hannes .Meyer .nagibal .k .marksizmu, .kar . je . bil . le . še . dodaten . razlog . za . neodobravanje . pri . nacionalsocialistih, . ki . so . šolo .kmalu .po .prevzemu .oblasti .tudi .zaprli . Janez Vrečko .(» Es ist schon ge- nug immer Maschine« ali boj za rehabilitacijo Tatlina) .obelodani .nova .odkritja . glede .napačnega .razumevanja .Tatlinove .umetnosti .V .razpravo .vključi .tudi . Srečka .Kosovela, .ki .je .protestiral .proti .tedaj .na .Zahodu .uveljavljenemu .na- ziranju .Tatlina .kot .utilitarnega .produktivista .Avtor .zaključuje, .da .Kosovelov . manifest . Mehanikom presega .marsikateri .slaven .avantgardističen .manifest . evropskih .gibanj .tistega .časa . Anita Srebnik ( De Stijl in Bauhaus – Van Do- esburgovi poskusi uveljavitve na Bauhausu) .se .v .svojem .prispevku .ukvarja .z . nizozemskim .avantgardističnim .umetnikom .Theom .van .Doesburgom, .ki .je . skupaj .s .Pietom .Mondrianom .zasnoval .umetniško .skupino .in .revijo . De Stijl . 5 Bauhaus_FINAL.indd 5 10.5.2019 14:40:08 Van .Doesburg .je .želel .svoje .ideje .predstaviti .tudi .kot .učitelj .na .Bauhausu, . vendar . mu . Gropius . tega . ni . omogočil . Eva Kryštufek . ( Sophie Täuber-Arp – pozabljena mojstrica dade in konstruktivizma) .nam .predstavi .vsestransko . švicarsko .umetnico, .predstavnico .konstruktivizma .in .dadaizma, .Sophie .Täu- ber-Arp .Oriše .njeno .življenjsko .pot .in .izpostavi .pomen .njenega .oblikovanja . lutk, .s .katerimi .je .začrtala .smernice .abstraktnega .gledališča .Pomembno .je . vplivala .tudi .na .Oskarja .Schlemmerja .in .posledično .na . Triadni balet. Miklavž Komelj ( Rojstvo torture iz duha Bauhausa? ) .nam .predstavi .dokaj .neznano . osebo, .ki .jo .Slovenci .smemo .povezovati .z .Bauhausom .– .Alfonsa .Laurenci- ca, .ki .je .za .špansko .republikansko .vojaško .obveščevalno .službo .v .Barceloni . načrtoval .mučilne .celice .Avtor .preizprašuje .tezo .Groysa .o .povezavi .Lauren- cica .in .Kandinskega . Vesna Cestnik Tehovnik ( Evropski balet v začetku 20. stoletja – v iskanju novega) nas .povede .v .svet .baletne .umetnosti .20 .stoletja . in .opozori .na .dejavnike, .ki .so .privedli .do .uspeha .Ballets .Russes .Posebej . izpostavi .življenjsko .pot .in .vlogo .Sergeja .Djagileva, .čigar .povsem .nova .vizija . baleta .je .v .marsičem .odločilno .vplivala .na .Schlemmerjev . Triadni balet . Tim Prezelj . ( Mikroorganizmi kot krojači evropske umetnosti 19. in 20. stoletja) . dokazuje, .da .z .lahkoto .povežemo .naravoslovje .in .umetnost, .zlasti .po .odkritju . mikroskopa, .ki .je .omogočil, .da .smo .odsihmal .lahko .videli .popolnoma .nove . oblike .in .jih .aplicirali .na .umetnost .Veliko .vlogo .pri .tem .je .odigral .Ernst .Haec- kel, .prav .tako .pa .ni .zanemarljiv .vpliv .mikrobiologje .na .umetniško .šolo .Bauha- us .Ali .bi .Bauhaus .obstajal .brez .Črnega .kvadrata, .se .sprašuje . Luka Savić .( Ali bi Bauhaus obstajal brez Črnega kvadrata? Zgodovinski razvoj od Cézanna do Bauhausa) . in . na . podlagi . predstavitve . poteka . zgodovinskih . avantgard . ugotavlja, .kako .so .te .vplivale .na .Bauhaus .Izpostavi .zlasti .suprematizem, .kot . ga .je .interpretiral .El .Lisicki, .ter . .s .tem .v .zvezi .tudi .vlogo .Kandinskega . Hana Čeferin ( Fotografija Bauhausa in njen vpliv na slovensko fotografsko produk- cijo) .v .svojem .prispevku .prepoznava .elemente, .ki .izhajajo .iz .Bauhausa, .in . ki .so .bili .presenetljivo .dobro .zastopani .v .fotografski .produkciji .Slovencev .v . začetku .20 .stoletja .Za .slovensko .fotografijo .pa .je .veliko .bolj .pomemben .od- mev .Bauhausa, .ki .ga .zasledimo .pri .sodobnejših .fotografih, .kot .sta .na .primer . Tihomir .Pinter .in .Boris .Gaberščik . Ana Obid ( Vpliv Bauhausa na Černigoje- ve scenske in kostumske osnutke) .predstavi .edinega .slovenskega .bauhau- sovca .– .Avgusta .Černigoja .Avtorica .ugotavlja, .da .je .Černigojeva .izkušnja . na .Bauhausu .pomembno .zaznamovala .njegovo .nadaljnje .ustvarjanje, .zlasti . pri .zasnovi .scenskih .in .kostumskih .osnutkov .za .tržaški .Šentjakobski .oder . Luka Savič .( Učiti učitelja – metoda poučevanja na Bauhausu in Black Mou- ntain College) .se .v .svojem .drugem .prispevku .ukvarja .z .metodo .poučevanja . na .Bauhausu, .ki .je .ponovno .zaživela .na .ameriških .tleh .Model .poučevanja . pa .je .prisoten .tudi .v .slovenskem .prostoru, .in .sicer .na .Akademiji .za .vizualne . 6 7 Bauhaus_FINAL.indd 6 10.5.2019 14:40:08 umetnosti .(AVA), .kjer .pri .študentih .poudarjajo .svobodo .mišljenja . Ana Laura Richter ( Lebenswelt: živost Triadnega baleta v nastajanju novega človeka) .se . ukvarja .z .doživljanjem .resničnosti .in .resničnega .ter .to .vzporeja .s .sodobnimi . tehnologijami, .izhajajoč .iz .gledališke .prakse .Bauhausa .V . Triadnem baletu Oskarja .Schlemmerja .vidi .novo .alternativo .za .doživljanje .in .izražanje .nove- ga .sveta . Klara Drnovšek Solina .in . Maša Radi Buh ( O videu v sodobnem plesu: dvojnice, prostori in vse vmes) .se .sprašujeta .o .naravi .mediatizacije, . ki .jo .prinaša .video .v .uprizoritvi, .ter .podrobno .analizirata .nekatere .sodobno- plesne .produkcije .v .zadnjih .šestih .letih .Ugotavljata .dominantnost .videa .med . predvajanjem .in .posledično .umik .telesa .z .odra .Rešitev .vidita .v .finančni .pod- pori .inovativnih .razvojnih .projektov .ter .interdisciplinarnih .raziskavah . Darko Čuden ( Kjer hiša mojega stoji oč eta oziroma nekaj jeziko(slo)vnih drobcev o slovenskem leksemu hiša in nemškem haus) .primerja .besedi . hiša/Haus .ozi- roma .morfema . hiš/haus .in .svojo .analizo .podkrepi .s .primeri .iz .slovenske .in . nemške .leposlovne .zapuščine, .frazeologije .ter .slovaropisja . Gašper Zalar ( Od Bauhausa do iPhona) .sklene .monografijo .s .predstavitvijo .umetniške .šole . Bauhaus . in . nadaljevanjem . bauhausovske . misli . v . Novem . svetu . Predstavi . delo .Herberta .Bayerja, .ki .je .kot .arhitekt-urbanist .na .novo .oblikoval .ameri- ško .mesto .Aspen, .njegove .ideje .pa .je .na .tamkajšnji .konferenci .spoznal .tudi . Steve .Jobs .Avtor .ugotavlja, .da .je .filozofija .Bauhausa .pomembno .vplivala .na . sodobno .(industrijsko) .oblikovanje, .kar .podkrepi .z .zgodbo .o .uspehu .najbolj . prepoznavnih .Applovih .izdelkov Monografija . Bauhaus – Baumensch .vsebuje .široko .tematsko .paleto .besedil; . ta .segajo .na .področje .umetnostne .zgodovine, .prava, .mikrobiologije, .lingvi- stike, .izobraževanja, .plesa .in .še .bi .lahko .naštevali .Avtorice .in .avtorji .upošte- vajo .historični .vidik .Bauhausa .in .ga .na .različne .načine .aplicirajo .v .sodobnost . Kar . pa . je . najpomembneje: . prispevki . v . monografiji . združujejo . razmišljanja . akademskih .profesorjev, .znanstvenikov, .strokovnjakov-praktikov .in .študen- tov .oz .če .bi .zapisali .v .duhu .Bauhausa: .svoja .vprašanja, .misli .in .spoznanja .so . prispevali . mojstri, . pomočniki .in . vajenci . V .imenu .uredniškega .odbora .se .vam .najlepše .zahvaljujem Mateja .Gaber . 6 7 Bauhaus_FINAL.indd 7 10.5.2019 14:40:08 DRUGE (fi gure odsotnosti) In znamenje njenega obstoja ustvarja srce noči. - Alejandra Pizarnik Ko sem že zapusti la svoje telo in sem kot plavajoč prazen prostor prenašala barve v upanju, da se bom znala spusti ti v novo obliko, ki me bo ohranila vidno in oprijemljivo kot ključno strukturo v času, me je valujoča linija ponesla v prostor prve zareze; gosta vabeča temina, izpraznjena krogla in v njej pokončne sence, ki z mehkobno silo jemljejo vso žarečo svetlobo vase. Najgloblje sence vežejo najintenzivnejšo luč. Potem nekje na robu linije tega fenomena ločitev na dve telesi; na prvo – ti sto, katerega imen ne bo nihče pozabil vpisovati in bo izrekalo in beležilo zgodovino, in drugo – ti sto, ki biva kot dom fi gur odsotnosti in bo nemo opazovalo svojo nenaseljenost v življenju; ki pa se vedno in zgolj skozenj poraja. Stati popolnoma budna na robu te prve oddvojene podobe, jo povsem in zavestno potopiti v še nevidno meso, pomeni šele zasluti ti formo, ki jo hrepenim in bo lahko nekoč tako čista in jasna kot zabrisana slika kože kroga vseh, ki so prišle pred mano in v ti šini gradile prostor, iz katerega lahko ustvarjam resničnost v sebe in s tem hkrati resničnost sebe v svet. Prvo srečanje z jazom nove oblike se je zgosti lo v znamenju na steni; neke barve so bile, neke teksture in takšna jasnost postavitve, da sem lahko zaslišala glasove: pusti le smo sledi tam, kjer jih dolgo časa ni nihče iskal, dokler niso imena, rojena iz naših imen skozi črno razpoko prvič spusti la slišno svetlobo. Nika .Prusnik .Kardum 8 9 Bauhaus_FINAL.indd 8 10.5.2019 14:40:08 TRIADNI BALET – Arija rane » Prihodnost vstopi v nas, da se v nas preobrazi, dolgo preden se zgodi. « Rainer .Maria .Rilke Pričujoči . zbornik . je . razmišljujoči . stroj, . del . sveta . projekta Triadni balet, . ki . se .bo .iztekel .v .uprizoritev .27 .septembra .2019 .v .veliki .dvorani .Sokolskega . doma .Tabor; .za .namene .projekta .bomo .to .monumentalno .Vurnikovo .stavbo . preobrazili .v .prostor .radioaktivnega .trka .človeka .in .tehnologije . Triadni balet se .dotika .morfologije .umetniške .šole .Bauhaus .in .performativnih . projektov .Oskarja .Schlemmerja .– .a .ne .gre .za .rekonstrukcijo .izvornega .pro- jekta .iz .leta .1922, .temveč .vzpostavitev .pogleda, .ki .skozi .prizmo .arheološke . distance .gleda .na .sedanji .čas .kot .nekaj .že .minulega .Kaj .rojeva .fascinacijo . in .hkrati .strah .pred .abstrakcijo? .Abstrakcijo .berem .kot .temeljni .mehanizem . človeškega .Nič .ni .bolj .abstraktno, .kot .je .meso, .in .nič .bolj .meseno, .kot .so . tikotnik, .kvadrat .in .krog Danes .mora .umetnost, .bolj .kot .kdajkoli, . zahtevati – .in .ne .le .odgovarjati .zah- tevi .po .produkciji .Naša .zahteva .se .nagiba .v .premislitev .rojstva .tehnologije; . trenje .med .človekom .in .strojem .je .tudi .trenje .med .človekom .in .političnimi . strukturami, .trenje .med .telesom .in .formo .Tehnologija .je .bila .rojena .s .prvim . odtisom .dlani .na .steni .neke .prazgodovinske .jame, .s .prvo .izgovorjeno .bese- do .Tam .se .je .rodila .človeškemu .telesu .zunanja .realnost, .ki .odpre .možnost . civilizacije .– .in .hkrati .abstrakcije .Potreba .po .preseganju .obstoječega .sveta . je .bistvo .avantgardnih .gibanj .in .hkrati .emancipatorni .potencial .v .vsaki .celici . naših .teles .Nujno .je .percipirati .dejstvo, .da .je .realnost .program, .ki .ga .je .mo- goče .– .in .nujno .– .spreminjati; .da .je .realnost .vselej .še-ne-narejena Kar .nam .lahko .odpre .premislek .o .Bauhausu, .je .nemara .to, .da .odgovor .na . napetosti .med .človeškim .in .tehnološkim .ni .v .tem, .da .počlovečimo .stroje .ali . da .iz .človeka .naredimo .stroj, .temveč .to, .da .je .strojno .in .človeško .nujno .treba . dojemati .kot .avtonomni, .morda .nezdružljivi .realnosti .Bistvo .človeškega .de- lovanja .je .nepopolnost, .je .rana, .tista .disfunkcionalnost, .ki .nas .oddvojuje .od . instrumentalizacije .za .namene .ideoloških .in .političnih .struktur .Osrednji .akter . 8 9 Bauhaus_FINAL.indd 9 10.5.2019 14:40:08 Triadnega baleta .bo .igralec, .ki .je .v .nesreči .izgubil .noge .V .njegovi .zgodbi . berem .jedro .in .dobesedno .utelesitev .razmerja .med .človekom .in .tehnologijo: . rana .je .tista, .ki .zahteva .obstoj .stroja .Na .odru .želim .gledati .prostor .podobe . kot .bojno .polje .nepobotljivih .zahtev: .človek .brez .nog, .ki .stoji .pred .ogromnim . črnim .kvadratom .Videti .želim .človeka, .ki .pretepe .stroj, .in .stroj, .ki .pleše .ob . človeku, .ki .miruje .Človek .ni .stroj, .človek .ni .abstrakcija: .je .bitje, .ki .ustvarja . abstrakcije; .je .črna .luknja, .ki .rojeva .tehnologijo .Umetnost .in .tehnologija .nista . ena .celota, .temveč .dva .nasprotujoča .si .odmeva .iz .iste .rane, .iste .praznine . Sta .odmeva .iste .tišine Potreba .po .obeh, .umetnosti .in .tehnologiji, .izhaja .iz .neke .temeljne .praznine . v .nas, .temeljne .nepopolnosti .sveta, .te .prehistorično .tragične .dimenzije .člo- veškega .Ta .praznina .je .nekaj, .kar .poskušamo .zapolniti .z .vsemi .vmesniki, . nadomestki .in .preseganji .obstoječe .resničnosti .Naše .vprašanje .bo, .kaj .ro- jeva .to .praznino .– .in .zakaj .ima .narava .neznosen .strah .pred .njo, .strah, .zaradi . katerega .stremi .k .temu, .da .je .življenje .povsod, .zaradi .katere .je .svet .zasičen . z .vseprisotnostjo .življenja .– .in .zaradi .katerega .ne .obstaja .kaj .takega .kot . Od- sotnost .Zakaj .se .narava .boji .abstrakcije? Šele .v .odsotnosti .se .rojeva .človek .Obstajamo .samo .zaradi .svoje .odsotnosti, . zaradi .nezdružljivosti .s .samim .seboj Jan .Krmelj 10 11 Bauhaus_FINAL.indd 10 10.5.2019 14:40:08 Manifest Bauhausa Weimar, .aprila .1919 Končni . cilj . vse . ustvarjalne . dejavnosti . je . zgradba! . Oplemenititi . zgradbo . je . bila . včasih . najbolj . prestižna . naloga . upodabljajočih . umetnosti; . te . so . bile . nepogrešljivi . sestavni . deli . velike . gradnje . Danes . obstajajo . upodabljajoče . umetnosti .v .svoji .samozadostnosti, .iz .katere .se .bodo .ponovno .odrešile .šele . z .zavestnim .medsebojnim .sodelovanjem .vseh .obrtnikov .Arhitekti, .slikarji .in . kiparji .se .morajo .ponovno .naučiti .dojemati .in .razumeti .kompleksno .obliko . zgradbe .v .vsej .njeni .celovitosti .in .v .njenih .delih, .šele .potem .se .bodo .njihova . dela . sama . od . sebe . prežela . z . arhitektonskim . duhom, . ki . so . ga . izgubila . s . salonsko .umetnostjo Stare .umetnostne .šole .niso .bile .sposobne .ustvariti .te .enotnosti .– .kako .bi . jo .mogle, .ko .pa .se .umetnosti .ne .da .naučiti! .Ponovno .se .bodo .morale .vrniti . v .delavnice .Ta .zgolj .risarski .in .slikarski .svet, .svet .risalcev .po .predlogah .in . umetnikov-obrtnikov, .mora .končno .ponovno .postati .graditeljski Kadar .mlad .človek, .ki .v .sebi .začuti .ljubezen .do .upodabljajoče .dejavnosti, . svojo .pot .ponovno .začne .kot .že .nekoč .prej, .namreč .da .se .izuči .obrti, .takrat . neproduktivni .»umetnik« .ni .več .obsojen .na .nepopolno .umetnost, .kajti .njegova . veščina .je .prihranjena .za .obrt, .kjer .lahko .doseže .odličnost Arhitekti, .kiparji, .slikarji, .vsi .moramo .nazaj .k .obrti! .Kajti .»umetnost .kot .poklic« ne . obstaja! . Med . umetnikom . in . obrtnikom . ni . bistvene . razlike . Umetnik . je . nadgradnja . obrtnika . Milost . neba . le . v . redkih . momentih . iluminacije . onkraj . človekovega .hotenja .dopušča .nezavedni .razcvet .umetnosti .iz .dela .njegovih . rok, .toda .osnova .učinkovitosti .je .nujno .potrebna .za .vsakega .umetnika .V .tem . je .praizvor .ustvarjalnega .oblikovanja Naredimo . torej . novo . skupnost . obrtnikov . brez . arogance, . ki . med . razredi . ustvarja . razlike . in . hoče . zgraditi . vzvišen . zid . med . obrtniki . in . umetniki! . Zahtevajmo, .zasnujmo, .ustvarimo .skupaj .novo .zgradbo .prihodnosti, .ki .bo . združevala .vse: .arhitekturo .in .kiparstvo .in .slikarstvo, .in .ki .se .bo .iz .milijonov . rok . obrtnikov . nekoč . povzpela . proti . nebu . kot . kristalna . podoba . novega . prihajajočega .prepričanja Walter Gropius 10 11 Bauhaus_FINAL.indd 11 10.5.2019 14:40:08 PROGRAM DRŽAVNEGA BAUHAUSA V WEIMARJU Državni Bauhaus v Weimarju je nastal z združitvijo Nadvojvodske saške visoke šole za upodabljajočo umetnost z nekdanjo Nadvojvodsko saško šolo za umetno obr t s priključitvijo oddelka za arhitekturo. Cilji Bauhausa Bauhaus stremi k zbiranju vsega umetniškega ustvarjanja v eno, k ponovni zdr užitvi vseh obr tnoumetniških disciplin – kiparstva, slikarstva, umetne obrti in rokodelstva – v novo umetnost gradnje kot njihovega nepogrešljivega sestavnega dela. Poslednji, čeprav daljni cilj Bauhausa je enovito celovito umetniško delo – velika g radnja, der g roße Bau –, kjer ni več meja med monumentalno in dekorativno umetnostjo. Bauhaus hoče vzgojiti arhitekte, slikarje in kiparje vseh stopenj – in glede na njihove zmožnosti – v spretne rokodelce ali samostojne umetnike. Ustanoviti želi skupnost delavcev, vodilnih in bodočih umetnikov-obrtnikov, Werkkünstler, ki bodo znali v enakem duhu oblikovati arhitekturna dela v vsej njihovi celoti. To so surova gradnja, izgradnja, dekoracija in notranja oprema. Temelji Bauhausa Umetnost nastaja onkraj vseh metod, same po sebi se je ne moremo naučiti, lahko pa se naučimo obr ti. Arhitekti, slikarji, kiparji so obrtniki v prvotnem pomenu besede, zato je nujno potrebna osnova za vse upodabljajoče ustvar janje prav temeljita rokodelska izobrazba vseh študirajočih v delavnicah oz. drugih eksperimentalnih prostorih. Sčasoma bomo zgradili lastne delavnice in sklenili dogovore o poučevanju s tujimi delavnicami. Šola je v službi delavnice, nekega dne se bo zlila vanjo. Zato na Bauhausu ne bo učiteljev in učencev, temveč bodo mojstri, pomočniki in vajenci. Način poučevanja izhaja iz bistva delavnice: Organsko oblikovanje se razvija iz obrtniškega znanja. Izogibanje togosti: prednost ima ustvarjalnost: svoboda individualnosti, a dosleden študij. Preverjanje mojstrov in pomočnikov v skladu s cehovskimi pravili, ki se izvaja pred mojstrskim svetom ali pred tujimi mojstri. Sodelovanje študirajočih pri delu mojstrov. Posredovanje naročil tudi študirajočim. Skupno načrtovanje obsežnih utopičnih arhitekturnih idej – javnih in sakralnih zgradb – z daljnosežnim ciljem. Sodelovanje vseh mojstrov in študirajočih – arhitektov, slikarjev, kiparjev – s ciljem postopnega zlitja vseh elementov in delov, potrebnih za gradnjo. Stalno vzdrževanje stikov z vodilnimi ljudmi s področja obrti in industrije v državi. Povezanost z javnim življenjem in z ljudmi preko razstav in drugih prireditev. Iskanje novih oblik razstavljanja, ki bodo ponujale nove rešitve. Podobo in skulpturo prikazati v arhitektonskem okviru. Prijateljski stiki med mojstri in študirajočimi se vzdržujejo tudi izven dela, kar vključuje gledališče, predavanja, poezijo, glasbo, kostumska praznovanja. Oblikovanje zabavnega ceremoniala za takšna srečanja. Obseg izobraževanja Izobraževanje na Bauhausu obsega vsa praktična in znanstvena področja likovnega ustvarjanja: A. arhitekturo, B. slikarstvo, C. kiparstvo, vključujoč tudi vse veje obrtništva. 12 13 Bauhaus_FINAL.indd 12 10.5.2019 14:40:08 Izobraževanje študirajočih zajema tako obrtniško (1) kot tudi risarsko-slikarsko (2) in znanstveno-teoretično področje. 1. Obr tniško izobraževanje – bodisi v lastnih in postopoma se dopolnjujočih delavnicah bodisi v tujih pogodbenih delavnicah – vključuje: a) kiparje, kamnoseke, štukaterje, rezbarje, keramike, mavčarje, b) kovače, ključavničarje, livarje, kovinostrugarje, c) mizarje, d) dekorativne slikarje, slikarje na steklo, mozaiciste, emajlerje, e) jedkarje, lesorezce, litografe, grafike, graverje, f) tkalce. Obr tna izobrazba je temelj izobraževanja na Bauhausu. Vsak študirajoči se mora izučiti eneg a rokodelskeg a poklica. 2. Risarsko in slikarsko izobraževanje obseg a: a) prosto skiciranje po spominu in domišljij,i b) risanje in slikanje glav, aktov in živali, c) risanje in slikanje pokrajin, figur, rastlin in tihožitij, d) kompozicijo, e) izdelavo stenskih poslikav, tabelnih slik in skrinj, f) oblikovanje ornamentov, g) oblikovanje črk, h) konstrukcijsko in projekcijsko risanje, i) oblikovanje zunanje, vrtne in notranje arhitekture, j) oblikovanje pohištva in uporabnih predmetov. 3. Znanstveno-teoretično izobraževanje obseg a: a) umetnostno zgodovino – ne v smislu predavanja o zgodovini stilov, temveč temelji na nazornem spoznavanju zgodovinskih metod in tehnik dela, b) nauk o materialih, c) anatomijo – na živem modelu, d) fizikalni in kemijski nauk o barvah, e) racionalni postopek slikanja, f) temeljne pojme iz knjigovodstva, sklepanja pogodb in zaposlovanja, g) splošno zanimiva predavanja z vseh področij umetnosti in znanosti. Izobraževalna shema Izobraževanje je razdeljeno na tri sklope: I. tečaj za vajence, II. „ „ pomočnike, III. „ „ mlade mojstre. Vsako posamezno izobraževanje je prepuščeno presoji posameznih mojstrov v okviru splošnega programa in v skladu z vsakoletnim semestrskim urnikom. Da bi bili študirajoči deležni kar najbolj raznolike in kakovostne tehnične in umetniške izobrazbe, je urnik o delitvi dela časovno organiziran tako, da se lahko vsak bodoči arhitekt, slikar ali kipar deloma udeležuje tudi drugih tečajev. Sprejem Sprejemamo vsako neoporečno osebo ne glede na starost in spol, katere predznanje mojstrski svet Bauhausa oceni kot zadostno, in v skladu z razpoložljivostjo prostorov. Letna šolnina znaša 180 mark (z naraščajočim zaslužkom Bauhausa bo šolnina polagoma popolnoma izginila). Razen tega je potrebno plačati sprejemno takso v višini 20 mark. Tujci plačajo dvojni znesek. Povpraševanja je potrebno nasloviti na tajništvo Bauhausa v Weimar ju. APRILA 1919 Vodstvo Državnega Bauhausa v Weimarju Walther Gropius 12 13 Bauhaus_FINAL.indd 13 10.5.2019 14:40:08 15 Bauhaus_FINAL.indd 14 10.5.2019 14:40:08 Marko Balažic (Ljubljana) BAUHAUS – » DEGENERIRANA UMETNOST«? UVOD Ob .omembi .besede .Bauhaus .najverjetneje .pomislimo .na .zanimivo, .eksperi- mentalno, .modernistično .arhitekturo .ali .pa .na .umetniško .šolo .z .inovativnim . pristopom .k .poučevanju, .ki .je .pionirsko .združevala .umetnost .in .obrt .Ver- jetno .te .besede .najprej .ne .asociiramo .z .boljševizmom, .degeneriranostjo .in . degradacijo .umetnosti .Vendar .pa .je .bil .Bauhaus .za .časa .svojega .obstoja .v . enaki .meri .deležen .obeh .konotacij .Čemu? . V .tem .prispevku .odkrivam, .kaj .je .privedlo .do .tega, .da .je .bil .Bauhaus .deležen . tovrstne .kritike .in .zavržnega .odnosa, .kar .je .navsezadnje .pripeljalo .do .ukinitve . šole .Je .bil .Bauhaus .politično .gibanje? .Zakaj .je .bil .Bauhaus .tako .močan .trn .v . peti .nacionalsocialistom? .Kakšno .grožnjo .takratnemu .režimu .je .predstavljal, . da . je . bil . ukinjen . v . le . nekaj . tednih . po . vzpostavitvi . diktature? . Preko . orisov . zgodovinskih .dogodkov, .predvsem .Bauhausove .politične .drže .in .odnosa .do . politike .njegovih .treh .vodij .na .eni .strani .ter .nacionalsocialističnih .pogledov . na .umetnost .na .drugi .ter .njunega .» končnega spopada«, .skušam .podati .od- govore .na .ta .vprašanja . WEIMARSKA REPUBLIKA KOT ZIBELKA BAUHAUSA Zgolj .dva .dni .pred .podpisom .premirja, .11 .novembra .1918, .je .nemški .cesar . Wilhelm .II .abdiciral .in .pobegnil, .svoje .cesarstvo .pa, .poraženo .v .vojni, .zapus- til .v .nemilost .nasilnim .notranjepolitičnim .nemirom, .kar .je .naposled .pripeljalo . do .propada .monarhije .in .preoblikovanja .v .republiko .To .je .posledično .pome- nilo .novo .vzpostavitev .države, .rekonstrukcijo .družbe .in .ob .tem .tudi .stvarjenje . novega .Človeka 1 Po .dolgih .letih .monarhije .je .vzpostavitev .demokratičnega .sistema, .skorajda . čez . noč, . pomenila . drastične . spremembe . in . izzive . za . takratno . družbo 1 . Oskar .Schlemmer .je .v .okviru .Bauhausa .vodil .multidisciplinarno .predavanje .»Der .Mensch« .(Človek) 15 Bauhaus_FINAL.indd 15 10.5.2019 14:40:08 Sprejeta .je .bila .nova .ustava,2 .ki .je .vsaj .na .papirju, .če .ne .že .toliko .v .praksi, . predstavljala .najnaprednejšo .demokracijo .v .takratni .Evropi .s .široko .paleto . liberalnih . pravic . (Lee . 2005: . 17–18) . Vse . te . nove . svoboščine . so . omogoči- le . razbohotenje . političnega . pluralizma . – . na . volitvah . je . neredko . nastopalo . preko .30 .političnih .strank: .od .skrajno .leve .komunistične .partije, .socialistov, . demokratov, .ljudske .stranke, .nacionalne .stranke .do .skrajno .desnih .nacio- nalsocialistov .Ko .je .leta .1933 .prevzela .oblast .Nacionalsocialistična .nemška . delavska .stranka .(NSDAP)3, .z .Adolfom .Hitlerjem .na .čelu, .se .je .v .približno .šti- rinajstih .letih .obstoja .Weimarske .Nemčije .zamenjalo .kar .šestnajst .kanclerjev . (Lee .2005: .16) . Vsemu .temu .političnemu .živžavu .je .z .organskega .vidika, .poleg .katastrofalne . izkušnje . s . prvo . svetovno . vojno, . nedvomno . botrovala . tudi . drastična . spre- memba .takratne .nemške .družbe .Izredno .hitra .modernizacija .in .industrijski . napredek .sta .hitro .spreminjala .dotedanji .način .življenja .Število .prebivalstva . se .je .od .združitve .do .začetka .prve .svetovne .vojne .podvojilo, .izjemno .se .je . povečal .delavski .razred .(Henig .2002: .1–4) .Novi .proletariat .na .eni .strani .in . stara .(bivša) .aristokracija .ter .tradicionalni .konservatizem .na .drugi .sta .defini- tivno .doprinesla .k .veliki .dinamičnosti .nemške .družbe .tistega .časa Ta .družbena .razburkanost .je .hkrati .z .relativno .politično .svobodo .in .s .tem .po- sledično .visoko .stopnjo .intelektualne .in .umetniške .svobode .predstavljala .iz- jemno .plodna .tla .za .razcvet .umetnosti .in .kulture .Ob .tem .pa .je .treba .priznati, . da .pojav .» weimarske kulture« .ni .nastal .čez .noč .– .korenine .zanj .so .pognale .že . na .samem .začetku .dvajsetega .stoletja .Lahko .bi .dejali, .da .sta .bili .weimarska . kultura .in .umetnost .v .prvih .letih .republike .še .pod .močnim .vplivom .ekspresi- onizma, .ki .pa .se .je .nato .v .začetku .dvajsetih .let, .ko .je .ta .že .usihal, .razplamtela . v .številna .avantgardna .gibanja .kot .na .primer .dadaizem, .futurizem, .kubizem, . konstruktivizem .in .novo .stvarnost 4 .Razvoj .weimarske .kulture .strnjeno .pov- zame .zgodovinar .Peter .Gay: .»Weimarski .stil .je .bil .rojen .pred .Weimarsko .re- publiko .[…] .Republika .je .ustvarila .malo; .osvobodila .je .zgolj .tisto, .kar .je .že . bilo« .(Kolb .2005: .88) . Vendar .pa .žal .ni .mogoče .reči, .da .je .tisto, .kar .je .takratna .politika .razdvojevala, . združevala .kultura .Kultura .in .umetnost .namreč .nista .presegli .konflikta .ide- ologij, .temveč .se .je .ta .konflikt .na .svoj .način .preslikal .tudi .v .umetniški .srenji . Modernističnim .trendom, .kamor .se .uvršča .tudi .Bauhaus, .so .stale .nasproti . 2 . . Die .Verfassung .des .Deutschen .Reichs .(1919), .Reichsgesetzblatt .1919, .Nr .152, .S .1383–1418 3 . . Nationalsozialistische .Deutsche .Arbeiterpartei . 4 . .Neue .Sachlichkeit 16 17 Bauhaus_FINAL.indd 16 10.5.2019 14:40:08 močne .konservativne, .tradicionalistične .sile .Ta .prepad .v .umetnosti .se .je .le . še .poglobil .z .vse .bolj .vročim .političnim .vrenjem .v .zadnji .fazi .republike, .v .za- četku .tridesetih .let .prejšnjega .stoletja .(Kolb .2005: .86–88, .98) .Mož, .ki .ga .poj- mujemo .kot .ustanovitelja .šole .Bauhaus, .Walter .Gropius, .je .glede .pogostosti . konservativnih .napadov .na .Bauhaus .celo .dejal, .da .je .večino .časa .porabil . prav .za .obrambo .svoje .šole .(Kaes .1994: .431) Slika .1: .Otto .Dix, . Großstadt (Metropolis), .1928 BAUHAUS – POLITIČNO? Ni .mogoče .trditi, .da .je .bila .šola .Bauhaus .ob .ustanovitvi .leta .1919 .zamišljena . s .kakršnokoli .specifično .politično .obarvanostjo, .še .manj .kot .podpornik .ali . pripadnik .kakšnega .konkretnega .političnega .gibanja .Mogoče .pa .je .reči, .da . je .Gropius, .ki .je .grozote .vojne .kot .vojak .izkusil .iz .prve .roke, .odkrito .naspro- toval .staremu .imperialističnemu .redu .in .politiki .moči, .ki .sta .državo .popeljali . v .vojno, .svet .pa .na .rob .propada .Intelektualno .buržoazijo .starega .cesarstva . je .opisal .kot .dolgočasno .in .neustvarjalno, .ki .»zavira .umetnost .z .buržujskim . filistrstvom«, .s .čimer .je .»dokazano .nesposobna .biti .nosilka .nemške .kulture« . (Gropius .1919) 5 .Gropiusov .program .šole .(Gropius .1919) .je .zasledoval .zdru- žitev .vseh .obrtnoumetniških .disciplin, .» egalitarno enotnost« .tako .med .arhi- tekti, .kiparji .in .slikarji .kot .tudi .obrtniki .in .rokodelci .(Maciuika .2013: .298) .Do . višjega .sloja .in .buržoazije .so .imeli .člani .Bauhausa .sumničav .odnos; .delav- ski .razred .je .bil .tisti, .ki .je .bil, .vsaj .na .simbolni .ravni, .pri .Bauhausu .zastopan . s . prisotnostjo . obrtnikov . in . rokodelcev . in . je . tako . nudil . navdih . za . stvaritev . 5 . . Navedena .citata .tudi .v .Maciuika, . The Politics of Art and Architecture at the Bauhaus, .1919–1933 . (2013), .str .294, .glej .še .str .298–299 16 17 Bauhaus_FINAL.indd 17 10.5.2019 14:40:08 » družbeno relevantne nove umetnosti« . (Maciuika . 2013: . 299) . Ob . tem . naj . zgolj .pripomnim, .da .je .bila .kritika .višjih .slojev .in .naslanjanje .na .delavski .ra- zred .skupna .tako .skrajni .levici .kot .skrajni .desnici .tistega .časa Težko .je .reči, .da .je .šola .ob .svojem .nastanku .podpirala .internacionalizem . v .političnem .smislu, .da .bi .se .s .tem .kakorkoli .skušalo .zbanalizirati .nemško . umetnost .in .kulturo .O .tem .je .mogoče .sklepati .na .podlagi .že .omenjenih . Gropiusovih .izjav .– .očitno .mu .ni .bilo .vseeno .za .razvoj .nemške .umetnosti . Drži .dejstvo, .da .je .šola .sprejemala .tudi .tuje .študente .in .zaposlovala .tuje . predavatelje6 .– .Gropius .je .v .vsej .svoji .dobi .vodenja .Bauhausa .zagovarjal . svoje .prepričanje, .da .sta .umetniška .vizija .in .nadarjenost .ne .glede .na .oseb- no .ozadje .ali .narodnost .osrednjega .pomena .pri .preporodu .povojne . nem- ške .kulture .(Maciuika .2013: .305) .Vendar .pa .s .prisotnostjo .tujih .umetnikov . Gropius .ni .skušal .tuje .umetnosti .postavljati .nad .nemško; .Bauhaus .je .bil .še . vedno .nemška .šola .Ob .tem .denimo .ne .gre .prezreti, .da .je .Gropius .v .svo- jem .programu .znesek .šolnine .za .tujce .postavil .na .dvakratnik .siceršnjega . (Gropius .1919: .438) .Kot .zanimivost .lahko .omenim .še .narodnostni .sestav . študentov .Bauhausa .leta .1919 .– .tujih .študentov .je .bilo .manj .kot .10 .% .(Ma- ciuika .2013: .304) .Menim, .da .tako .ni .mogoče .trditi, .da .bi .Bauhaus .deloval . izrazito .» nenemško« . Ne .glede .na .navedeno .pa .se .je .Gropius .po .incidentu .decembra .1919, .ko . je .bila .šola .oklicana .za .» spartacistično-boljševistično institucijo,« .ki .podpira . judovsko .umetnost .in .tujce .ter .s .tem .deluje .nenemško, .odločil .za .popoln . odmik . od . kakršnekoli . povezave . s . politiko: . študentom . je . bilo . pod . grožnjo . izključitve . prepovedano . kakršnokoli . politično . udejstvovanje . (ne . glede . na . usmeritev), . sam . je . izstopil . iz . Novembrske skupine in . Delavskega sveta za umetnost, 7 ohranjal .je .distanco .do .levo .usmerjenih .organizacij .in .v .prihodnje . neomajno .zastopal .stališče, .da .je .Bauhaus .nepolitična .organizacija .(Maciu- ika .2013: .303–304) .Tudi .v .obdobju, .ko .je .šola .dosegla .podporo .oblasti .in . financiranje .iz .javnih .sredstev .(Siebenbrodt .et .al .2009: .19), .se .je .Gropius . otepal .političnih .vplivov .in .tudi .po .selitvi .šole .iz .Weimarja .v .Dessau .leta .1925 . ni .podlegel .vplivom .komunistične .partije .(KPD),8 .ki .je .hotela .preko .šole .širiti . svojo .propagando .(Siebenbrodt .et .al .2009: .22) Z .Gropiusovim .odhodom .s .položaja .vodja .šole .pa .so .se .zadeve .nekoliko . spremenile . Leta . 1928 . ga . je . nadomestil . švicarski . arhitekt . Hannes . Meyer, . 6 . . Na .primer: .Johannes .Itten, .Vasilij .Kandinski, .Paul .Klee, .László .Moholy-Nagy 7 Novembergruppe .in .Arbeitsrat .für .Kunst .– .organizaciji .z .močno .levo .usmerjeno .konotacijo 8 . . Kommunistische .Partei .Deutschlands 18 19 Bauhaus_FINAL.indd 18 10.5.2019 14:40:08 samooklicani .» znanstveni marksist« .(Maciuika .2013: .307) .Umetniško .se .je . Meyer . odmaknil . od . estetike . k . čistemu . funkcionalizmu, . konstruktivizmu . in . kolektivizmu .(Siebenbrodt .et .al .2009: .30–31), .skladno .s .svojo .politično .ide- ologijo .pa .je .odprto .zagovarjal .internacionalizem .To .je .mogoče .povzeti .iz . zgolj .nekaj .njegovih .izjav: .»Očetnjava .bledi .Postali .smo .državljani .sveta .[…] . Konstruktivistična .oblika .ne .pozna .nobene .očetnjave, .je .brezdržavna .in .izraz . internacionaliziranega . načina . razmišljanja . Internacionalizem . je . ena . izmed . vrednot .našega .časa« .(Meyer .1926: .446, .448) Ob . tem . je . dopustil, . da . se . je . študentska . populacija . šole . nagnila . skrajno . v . levo . (Maciuika . 2013: . 307) . Pod . njegovim . vodstvom . je . šola . umetniško . nazadovala .– .razstave .niso .pritegnile .veliko .obiskovalcev, .izdelki .se .niso . uspešno .prodajali .Ko .se .je .približno .60 .% .študentov .šole .udeležilo .demon- stracije .pod .okriljem .KPD, .pa .je .to .sodu .izbilo .dno .Mestne .oblasti, .ki .so . leta .1925 .odkritosrčno .sprejele .Bauhaus .v .Dessauu, .so .se .ob .taki .politični . manifestaciji .zbale .za .volilne .glasove, .če .bi .še .naprej .podpirale .» rdeči Bau- haus« .Ob .podpori .predavateljev .Bauhausa, .kot .na .primer .Josefa .Albersa . in .Vasilija .Kandinskega, .je .bil .Meyer .razrešen .z .mesta .vodje .(Siebenbrodt . et .al .2009: .32) .Njegovo .razrešitev .je .podpiral .tudi .Gropius, .ki .je .Meyerju . kasneje .celo .očital, .da .mu .je .prikrival .svojo .politično .usmerjenost .(Maciuika . 2013: .307) Vodstvo .je .leta .1930 .prevzel .arhitekt .Ludwig .Mies .van .der .Rohe .Nemudoma . je .depolitiziral .šolo, .politično .radikalnejši .študentje .so .bili .izključeni, .drugim . študentom .je .celo .prepovedal .politične .debate .ter .jim .dejal, .naj .bodo, .ko . gredo .v .mesto, .lepo .urejeni .in .naj .ne .povzročajo .nemirov .(Ott .1997: .617) .Do . končne .ukinitve .leta .1933 .je .šolo .ohranjal .politično .nevtralno .(Siebenbrodt .et . al .2009: .32, .34) Brez .kančka .dvoma .pa .je .treba .priznati, .da .je .Bauhaus .odločno, .brez- kompromisno .in .trdno .zagovarjal .prekinitev .vsakršne .umetnostne .tradi- cije . starega . reda . To . lahko . na . kratko . orišem . s . sledečimi . izjavami . treh . Bauhausovih .vodij: . Treba .je .razumeti, .da .je .vsaka .arhitektura .vezana .na .svoj .čas .in .se .manifestira . zgolj .v .vitalnih .nalogah .in .preko .uporabljenih .materialov .svoje .dobe .Nikoli .ni .bilo . drugače .[…] .Ni .mogoče .delati .korakov .naprej, .če .smo .zazrti .v .preteklost, .niti .ni . mogoče .biti .nosilec .volje .neke .dobe .z .životarjenjem .v .preteklosti .(Mies .van .der . Rohe .1924: .438–439); 18 19 Bauhaus_FINAL.indd 19 10.5.2019 14:40:08 V .tej .tehnološki .dobi .ni .mogoče .označiti .drugače .kot .nesmiselno, .da .se .ljudje . obkrožajo .z .imitacijami .preteklih .časov .– .gotika, .rokoko, .renesansa, .barok .– .tako . drugačne .strukture .od .naše .Prejšnje .dobe .nikoli .niso .pomislile, .da .bi .imitirale . preteklost; .ponosne .so .bile, .da .so .lahko .zaznamovale .svoja .življenja .z .lastnim . izražanjem .Učinek .imitiranja .preteklih .stilov .tako .za .notranje .kot .zunanje .izglede . naših .stavb .je .enako .trapast, .kot .če .bi .se .sprehajali .po .naših .ulicah .v .oblačilih .in . frizurah .tistih .časov .(Gropius .1926: .440); Vsaka .doba .zahteva .svojo .obliko .Naša .naloga .je .prenesti .novo .obliko .našemu . svetu .s .sodobnimi .sredstvi .[…] .»Včeraj .je .mrtev .[…]« .(Meyer .1926: .447–448) Bauhaus .je .tako .z .umetniškega .vidika .jasno .presekal .s .staro .arhitekturno . tradicijo; .s .političnega .pa .je .skušal, .kot .se .je .dalo, .tako .konceptualno .kot .tudi . dejansko, .ohranjati .apolitično .držo .Glede .na .to .mu .je .mogoče .» očitati« .kveč- jemu .naprednost, .odprtost .in .umetniško .svobodo .Res, .da .je .treba .omeniti . Meyerjevo .marksistično .epizodo, .vendar .pa .ta .odklon, .kot .predstavljeno .v . nadaljevanju, .niti .ni .odločilno .pripomogel .k .dokončnemu .zaprtju .šole Slika .2: .stanovanjsko .naselje .Weissenhof, .pri .katerem .so .sodelovali .tudi .Bauhausovi .arhitekti, .1927 20 21 Bauhaus_FINAL.indd 20 10.5.2019 14:40:08 NACIONALIZEM, KONSERVATIZEM, NACIONALSOCIALIZEM – BAUHAUSOV BOJ ZA OBSTANEK Kakor .je .nakazano .že .v .prejšnjem .poglavju, .niso .bili .nacionalsocialisti .prvi, .ki .so . zavračali .Bauhaus .Ostra .kritika .ksenofobnega .dela .politične .desnice .se .je .po- javila .tako .rekoč .že .z .ustanovitvijo .Bauhausa .leta .1919, .ko .so .zametki .NSDAP . predstavljali .bolj .pivsko .druščino .münchenskih .pivnic .kot .pa .resno .politično . silo .Tudi .prva .selitev .Bauhausa .iz .Weimarja .v .Dessau .leta .1925 .je .bila .posledica . političnega .zasuka .v .desno .vlade .dežele .Turingije, .kjer .leži .Weimar .(Siebenbrodt . et .al .2009: .19 .in .Maciuika .2013: .306) 9 .Z .novo .oblastjo .je .ponovno .oživela . označba .Bauhausa .kot .» kulturno-boljševistične« .ustanove .Kot .sem .že .omenil, . je .bil .Bauhaus .v .tem .obdobju .že .deležen .nezanemarljive .finančne .podpore .lo- kalnih .oblasti .V .roku .zgolj .meseca .in .pol .po .prevzemu .oblasti .pa .je .nova .oblast . predstavnikom .Bauhausa .sporočila, .da .jim .pogodb .ne .bodo .podaljšali, .prav . tako .so .jim .zaradi .» neprofitabilnosti« .finančno .podporo .prepolovili .Za .ohranitev . šole .ni .zalegla .niti .peticija .weimarskih .meščanov, .nemških .in .tujih .umetnikov .ter . organizacij .kot .tudi .ne .poziv . Društva prijateljev Bauhausa,10 .katerega .član .je .bil . tudi .nobelovec .Albert .Einstein .(Siebenbrodt .et .al .2009: .19–20) . Ker . pa . je . v . končni . fazi . vseeno . bila . NSDAP . tista, . ki . je . dokončno . ukini- la .Bauhaus, .je .treba .pozornost .nameniti .tudi .nacionalsocialističnemu .poj- movanju . umetnosti . Nacionalsocializem . umetnosti . in . kulture . ni . pojmoval . zgolj . kot . sredstvi . propagande, . temveč . ju . je . postavljal . na . osrednje . mes- to .svoje .ideologije .(Steinweis .1996: .20–21), .in .sicer .kot .enega .izmed .ste- brov .stvaritve .nove .»ljudske .skupnosti« 11 .Kot .je .bil .cilj .narod .» očistiti ras- nih tujkov«, . je . enako . veljalo . za . kulturo . in . umetnost . Nemška . kultura . naj . bi . bila . takrat . zaradi . » rasno nezaželenih« . elementov . že . na . robu . propada, . kar . je . predstavljalo . argument . za . aktivno . intervencijo . države . in . s . tem . po- novno . vzpostavitev . » ljudske«12 . kulture . Polega . zavračanja . umetniških . del . judovskih . umetnikov, . je . ta . nezaželeni . element . v . umetnosti . predstavljal . modernizem . Konservativni . pol . ga . je . označeval . kot . » prekomerno intelek- tualiziranega, estetsko tujega, nenemškega, degradiranega ali dekaden- tnega« .nacionalsocialisti .pa .so .šli .še .nekoliko .dlje .in .modernizem .označi- li .kot .indikacijo .rasnega .razpada .družbe .in .ga .tako .enačili .z .liberalizmom, . marksizmom . in . judovstvom . (Steinweis . 1996: . 21) . Adolf . Hitler . je . v . svojem . pisateljskem .prvencu .moderno .umetnost .takratnega .časa .označil .kot . 9 . . Šlo .je .za .stranke .Deutschnationale .Volkspartei, .Deutsche .Volkspartei .in .Deutsche .Demokratische . Partei 10 .Kreis .der .Freunde .des .Bauhauses 11 .Volksgemeinschaft 12 .Völkisch 20 21 Bauhaus_FINAL.indd 21 10.5.2019 14:40:08 umetniško .aberacijo .[…], .posledico .boljševizacije .umetnosti, .ki .bi .pred .šestde- setimi .leti .bila .družbeno .popolnoma .nesprejemljiva, .organizatorji .takih .razstav . bi .bili .zreli .za .norišnice, .dandanašnji .pa .so .postavljeni .na .mesta .predsednikov . umetniških .združenj .V .tistih .časih .takšne .epidemije .nikakor .ne .bi .dovolili .[…] . Intelektualna .norost .bi .sledila, .če .bi .takšna .umetnost .postala .sprejemljiva .To . bi .predstavljalo .eno .izmed .najhujših .sprememb .v .človeški .zgodovini .[…] .(Hitler . 1925: .286) Teorija .» očiščevanja« .umetnosti .se .je .ob .prvi .priložnosti .udejanjila .tudi .v .pra- ksi .Ko .so .nacionalsocialisti .leta .1930 .prvič .v .svoj .prijem .dobili .ministrstvo .za . izobraževanje .in .notranje .ministrstvo, .so .to .nemudoma .izkoristili .za .zaprtje . arhitekturne .šole, .ki .se .je .vzpostavila .v .Bauhausovi .stavbi .v .Weimarju .in .je . nadaljevala .Bauhausovo .izročilo .Ob .tem .so .bile .prepleskane .vse .tamkajšnje . Schlemmerjeve .freske .Schlemmer .je .za .to .izvedel .šele .iz .časopisov .in .tako . mu .ni .bila .dana .niti .možnost, .da .bi .si .svoje .delo .še .poslednjič .ogledal .ali .ga . fotografiral .(Droste .2015: .227) .Bauhaus .kot .institucija .je .bil .za .nacionalsoci- aliste .moteč .faktor .Ob .tem .sploh .ni .bilo .pomembno, .da .sta .Gropius .in .Mies . van .der .Rohe .šolo .skušala .distancirati .od .politike .Očitno .je .za .nesprejemlji- vost .zadostoval .že .modernistični .koncept .umetnosti .in .odprtost .za .tujce .Za . Bauhausov .arhitekturni .slog .ravnih .streh .so .dejali, .da .daje .videz .» arabskih vasi« .ali .» predmestja Jeruzalema« .(Kolb .2005: .94) .Bauhaus .je .tako .s .svojim . novim .slogom .in .pristopom, .s .konceptom .združevanja .več .vrst .umetnosti . in .oblikovanja .v .očeh .nacionalsocialistov .preprosto .predstavljal .gibanje, .ki . zaradi .svoje .netradicionalnosti .in .naprednosti .ne .more .služiti .kot .podpornik . nemške . ljudske .kulture .ob .vzpostavljanju . Volksgemeinschafta .Bauhausova . odprtost .in .svobodomiselnost .pa .je .bila .jasno .v .očitnem .konfliktu .z .nacio- nalsocialistično .totalitaristično .in .rasistično .ideologijo .Lahko .bi .dejali, .da .je . Bauhaus .s .tem .celo .predstavljal .grožnjo .utrjevanju .njihove .oblasti, .kar .pa .je . za .NSDAP .pomenilo .avtomatično .uvrstitev .Bauhausa .na .seznam .političnih . nasprotnikov NSDAP .si .je .jeseni .leta .1931 .ob .vse .večji .javni .podpori .zagotovila .večino . v . mestnem . svetu . mesta . Dessau . Eden . izmed . propagiranih . ciljev . v . okviru . volilne . kampanje . je . bil . zaprtje . Bauhausa . in . odpustitev . vseh . tujih . tam . za- poslenih . predavateljev, . saj . je . »zaradi . odgovornosti . mestnih . oblasti . do . ljudstva . nezdružljivo, . da . nemški . tovariši . stradajo, . medtem . ko . tujci . preje- majo . visoke . plače . iz . davkoplačevalskega . denarja . stradajočega . naroda« . (Droste .2015: .226–227) 13 .Postalo .je .jasno, .da .so .Bauhausu .šteti .dnevi .tudi . v .Dessauu .Usoda .je .bila .zapečatena, .ko .je .maja .1932 .po .deželnih .volitvah . 13 .Ta .ukrep .je .bil .celo .prvi .na .seznamu .volilnega .letaka .NSDAP 22 23 Bauhaus_FINAL.indd 22 10.5.2019 14:40:08 oblast .v .celotni .deželi .Anhalt .(kjer .leži .Dessau) .prevzela .NSDAP, .s .čimer .je . Anhalt .postal .prva .dežela .pod .nacionalsocialistično .oblastjo .Poleti .je .bil .v . mestnem . svetu . nato . z . večino . glasov . sprejet . sklep, . da . se . šola . zapre . (Si- ebenbrodt .et .al .2009: .34) .Bauhaus .se .je .bil .tako .prisiljen .ponovno .seliti, . tokrat .poslednjič .Mies .van .der .Rohe .je .šolo .preselil .v .Berlin .kot .povsem . zasebno .ustanovo . Slika .3: .Iwao .Yamawaki, . Napad na Bauhaus, .kolaž, .1932 DVOBOJ: MIES VAN DER ROHE PROTI ROSENBERGU 10 .april .1933 .je .potekal .povsem .normalno .Kandinski .je .celo .tistega .dne . v .pismu .bivšemu .študentu .napisal, .da .je .v .Berlinu .povsem .mirno, .da .se . je .vpisalo .17 .novih .študentov .(Forgács .1995: .198) .Naslednjega .dne, .11 . aprila, . pa . je . sledil . šok: . v . zgodnjih . jutranjih . urah . so . brez . kakršnegakoli . vnaprejšnjega .obvestila .enote .tajne .policije .Gestapo14 .prihrumele .na .to- vornjakih, .obkolile .stavbo .šole .in .preprečile .vstop .Naj .le .omenim, .da .je . 14 .Geheime .Staatspolizei .Tajna .državna .služba 22 23 Bauhaus_FINAL.indd 23 10.5.2019 14:40:08 bilo .to .zgolj .3 .mesece .po .tem, .ko .je .Adolf .Hitler .postal .kancler .Nemške- ga .rajha, .in .manj .kot .tri .tedne .za .tem, .ko .so .si .nacionalsocialisti .v .Rajhu . zagotovili .totalno .oblast .Opravljena .je .bila .preiskava, .katere .namen .je .bil . najti .» komunistično gradivo« .kot .obremenilni .dokaz .za .dessavskega .soci- aldemokratskega .župana .zaradi .podpiranja .» boljševističnega« .Bauhausa . Sam . Bauhaus . ali . njegovo . osebje . Gestapa . nista . preveč . zanimala . Nekaj . študentov, .ki .niso .imeli .ustreznih .dokumentov, .so .odpeljali .na .zaslišanje . in .jih .kasneje .istega .dne .izpustili .Težava .pa .je .nastala, .da .je .Gestapo, .ko . v .preiskavi .ni .bil .najden .noben .uporaben .dokaz, .šolo .zaradi .nadaljevanja . preiskave .zapečatil .in .s .tem .dejansko .onemogočil .njeno .delovanje .Mies . van .der .Rohe .je .še .vedno .verjel, .da .lahko .dokaže .apolitičnost .Bauhausa . in . tako . zagotovi . njegov . obstoj . tudi . pod . nacionalsocialistično . vladavino . Zvečer .že .naslednjega .dne .se .je .odločil, .da .bo .obiskal .Alfreda .Rosenberga . (Hochman .1989: .106–107, .110) Alfred . Rosenberg, . baltski . Nemec . in . tudi . sam . arhitekt, . je . bil . eden . izmed . osrednjih .teoretikov .in .ideologov .NSDAP, .ki .je .vzpostavil .rasistično .teorijo . o .večvrednosti .arijske .rase 15 .Ustanovil .je . Bojno zvezo za nemško kulturo,16 katere . namen . je . bil . zagovarjati . nemško . ljudsko . kulturo . in . se . boriti . proti . » degenerirani« .umetnosti, .kamor .so .uvrščali .modernizem .(Steinweis .1996: . 23, .30) .in .s .tem .tudi .Bauhaus .Po .nastopu .oblasti .NSDAP .je . de facto .postal . eden .izmed .vodilnih .članov .na .področju .kulture .Težko .si .predstavljamo, .a . Mies .van .der .Rohe .in .Rosenberg .sta .imela .dosti .skupnega .Oba .arhitekta, . oba .željna .uspeha .in .potrditve .v .svetu, .oba .močno .prepričana .in .zasidrana . v .svojih .idealih, .sicer .vsak .na .svojem .bregu, .a .oba .hkrati .neke .vrste .odpad- nika .v .svojih .interesnih .sferah: .Mies .van .der .Rohe .v .umetnosti .kot .moder- nist, .Rosenberg .pa .v .NSDAP .zaradi .svojega .baltskega .porekla .(Hochman . 1989: .120) Na .prošnjo .za .sestanek .je .Rosenberg .sprva .odrezavo .odgovoril, .da .je .za- seden .Vendar .pa .ga .je .vseeno .premamila .radovednost .– .Miesa .je .sprejel . še .isti .večer .Mies .je .razpravo .začel .z .vprašanjem, .kakšno .je .Rosenbergovo . stališče .o .estetiki .v .novem .tehnološkem .in .industrijskem .svetu, .in .pojasnil, . da .so .vprašanja .estetike .osrednja .za .Bauhaus .Očitno .presenečen, .in .trdno . v .svoji .politični .koži, .je .Rosenberg .Miesa .vprašal, .zakaj .išče .politično .pod- poro .Mies .je .na .to .dejal, .da .išče .zgolj .mir .pri .kulturnem .ustvarjanju .Pos- talo .je .jasno, .da .Rosenberg .ni .imel .pojma .za .Gestapov .ukrep; .Mies .mu .je . pojasnil .situacijo .Rosenberg .je .zatem .Miesu .razkril, .da .je .tudi .sam .arhitekt . 15 .Alfred .Rosenberg, .Encyclopaedia .Britannica 16 .Kampfbund .für .deutsche .Kultur 24 25 Bauhaus_FINAL.indd 24 10.5.2019 14:40:08 in .razprava .se .je .nadaljevala .v .nekoliko .bolj .enakovrednem .vzdušju .Mies . je .Rosenbergu .dejal, .da .se .bosta .oba .kot .arhitekta .gotovo .razumela, .na .kar . pa .je .veljak .NSDAP .odvrnil: .»Nikoli .Kaj .pričakujete, .da .bom .storil? .Veste, . da .Bauhaus .podpirajo .sile, .ki .se .borijo .proti .nam .Gre .za .eno .vojsko .proti . drugi, .le .da .v .duhovnem .svetu « .Mies .je .odgovoril: .»Ne .Menim, .da .ni .tako « . Rosenberg .je .nato .začel .o .osebnem .neodobravanju .Bauhausovega .stila, . Mies .pa .je .na .to .dejal: .»Pomemben .položaj .zasedate, .a .poglejte .kakšno .za- nič .mizo .imate; .jaz .bi .jo .vrgel .skozi .okno .Pri .Bauhausu .pa .se .trudimo .prav . za .to, .da .bi .imeli .dobre .izdelke, .ki .jih .ne .bi .bilo .treba .vreči .skozi .okno « .S . tem .je .šel .predaleč; .Rosenberg .je .vstal, .Miesu .dejal, .da .bo .videl, .kaj .lahko . stori, .in .ga .s .tem .tudi .odslovil .Mies .mu .ni .ostal .dolžan; .v .povsem .mirnem . tonu . mu . je . dejal: . »A . ne . čakajte . predolgo« . (povzeto . po . Hochman . 1989: . 121–122) .Sestanka .je .bilo .konec .Začelo .se .je .čakanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Slika .4: .Alfred .Rosenberg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Slika .5: .Ludwig .Mies .van .der .Rohe 24 25 Bauhaus_FINAL.indd 25 10.5.2019 14:40:09 MIESOVA KONČNA BESEDA Kot .je .bilo .pričakovati, .Rosenberg .ni .storil .nič .Mies .se .je .nato .obrnil .na .Ge- stapo .in .s .številnimi .prošnjami .in .obiski .moledoval .za .ponovno .odprtje .šole . Ob .odsotnosti .obremenilnih .dokazov .ni .bilo .mogoče .sprožiti .nadaljnjih .po- stopkov, .nihče .izmed .birokratov .NSDAP .pa .si .zaradi .morebitne .kritike .z .vrha . stranke .ni .upal .odpečatiti .Bauhausa; .» primer Bauhaus« .so .si .tako .potiskali . iz .v .rok .v .roke, .drug .drugemu, .ne .da .bi .si .kdorkoli .upal .sprejeti .odgovor- nost .za .kakršnokoli .dejanje .(Hochman .1989: .123–125, .147–148) .Odgovor . Gestapa .je .naposled .prispel .poleti: .šola .lahko .nadaljuje .z .obratovanjem, .ob . pogoju, .da .se .odpusti .Hilberseimerja .in .Kandinskega, .se .ju .nadomesti .s .po- samezniki, .ki .bodo .podpirali .nacionalsocialistično .ideologijo, .predmetnik .bo . treba .prilagoditi .potrebam .nove .države, .ki .ga .bo .odobril .minister .za .kulturo, . nesprejemljivo .pa .je .kakršnokoli .sodelovanje .z .judi .(Hochman .1989: .156 .in . Behr .1987: .280) .Evforični .Mies, .ki .mu .je .končno .uspelo .doseči .ponovno . odprtje .šole, .je .nemudoma .odpisal .Gestapu, .da .se .lepo .zahvaljuje .za .dovo- ljenje, .vendar .pa .se .je .fakulteta .Bauhausa .odločila .šolo .zapreti! .Kot .razlog .je . navedel .finančne .težave .(Hochman .1989: .158) Mogoče .je .trditi, .da .finančna .situacija .res .ni .bila .rožnata, .vendar .je .očitno, .kaj . je .v .resnici .stalo .za .tem: .pogoji, .kot .jih .je .postavil .Gestapo, .so .sicer .dopuščali . nadaljevanje .šole, .a .zgolj .v .formalnem .smislu .– .za .svoj .nadaljnji .obstoj .bi .se . morala .transformirati .v .le .še .eno .satelitsko .organizacijo .NSDAP .Ugonobljena . je .bila .sama .esenca .Bauhausa: .koncept .odprtosti .za .novosti, .svojstven .na- čin .poučevanja, .svoboden .umetniški .pristop .in .predvsem .neodvisnost .(Behr . 1987: .280) .Nadaljevanje .Bauhausa .pod .takimi .pogoji .bi .pomenilo .zgolj .ohra- njanje .neke .lupine .nekdanje .slave, .brez .lastne .pristne .vsebine .in .tako .tudi . brez .smisla ENTARTETE KUNST Leta .1937 .je .bila .v .Münchnu .javnosti .predstavljena .razstava . Entartete Kunst 17 Šlo .je .za .odprt .javni .napad .na .modernistično .umetnost, .kjer .naj .bi .se .ljudstvu . predstavilo .nesprejemljivo .»nenemško« .umetnost .Razstavljenih .je .bilo .okrog . 650 .umetniških .del, .ki .so .jih .zaplenili .nemškim .muzejem .(Barron .1991: .9), . in .ki .so .jih .spremljali .(sramotilni) .slogani .kot .na .primer: .» razodetje judovske rasne duše«, . » ideal: kreten in kurba« . in . » norost postane metoda« . (Barron . 1991: .46) .To .pa .je .bila .verjetno .tudi .zadnja .javna .razstava .v .Nemškem .rajhu, . 17 Degenerirana .umetnost .Izrojena .umetnost 26 27 Bauhaus_FINAL.indd 26 10.5.2019 14:40:09 na .kateri .so .bili .razstavljeni .umetniški .izdelki .Bauhausa .Zatem .je .bil .pojem . Bauhausa .dokončno .izkoreninjen, .dokler .ga .zgodovina .ni .rehabilitirala .in .mu . dala .zasluženo .mesto . Mogoče .se .je .strinjati, .da .so . kvadratne stavbe .in . ravne strehe, .podpora .z .levi- ce .kot .tudi .prisotnost .tujcev .in .judov .predstavljale .značilnosti, .ki .so .bile .moč- no .v .nasprotju .z .ideologijo .NSDAP, .vendar .pa .je .nacionalsocialiste .pri .Bau- hausu .bistveno .bolj .ogrožalo .nekaj .drugega .Navsezadnje .je .imel .Rosenberg . prav .– .za .NSDAP .je .najbolj .trdovratno .grožnjo, .dosti .bolj .kot .» boljševistična in degenerirana umetnost«, .predstavljalo .nekaj, .kar .je .Bauhaus .ponotranjil .v . svojem .bistvu .– .to .je .bila . duhovna svoboda (Forgács .1995: .199) . Slika .6: .letak .razstave .Entartete .Kunst, .ki .upodablja .kipec . Der neue Mensch .Otta .Freundlicha, .1937 26 27 Bauhaus_FINAL.indd 27 10.5.2019 14:40:09 Povzetek Namen .prispevka .je .analizirati .dejstva, .ki .so .pripeljala .do .tega, .da .so .nacionalso- cialisti .ukinili .šolo .Bauhaus .Uvodni .del .opisuje .zgodovinsko .ozadje .Weimarske . Nemčije, .takratne .družbe .in .razvoj .umetnosti .tistega .časa .Nadalje .je .opredeljen . Bauhausov .odnos .do .politike, .pri .čemer .je .mogoče .ugotoviti, .da .sta .voditelja . šole .Gropius .in .Mies .van .der .Rohe .trdno .zagovarjala .apolitično .držo, .medtem .ko . se .je .Meyer, .ki .je .šolo .vodil .v .vmesnem .obdobju, .nagibal .k .marksizmu .Vendar . pa .to .ni .bil .prevladujoči .razlog .za .neodobravanje .– .Bauhaus .ni .bil .združljiv .z .na- cionalsocialistično .ideologijo .in .njenimi .vidiki .umetnosti .predvsem .zaradi .svoje . odprtosti .in .umetniške .svobodomiselnosti .Posledično .so .nacionalsocialisti .šolo . leta .1933, .v .zelo .kratkem .obdobju .po .vzponu .na .oblast, .zaprli . Ključne besede: .Bauhaus, .Weimarska .republika, .umetnost, .politika, . nacionalsocializem . Abstract The .purpose .of .this .article .is .to .analyse .what .lead .to .the .closure .of .the .Bauhaus . school .by .the .National .Socialists .The .introductory .part .describes .the .historical . background .of .Weimar .Germany, .its .society .and .the .development .of .art .in .that . time .period .The .article .furtherly .defines .the .relation .Bauhaus .had .to .politics, . regarding .which .it .can .be .ascertained .that .leaders .of .the .school .Gropius .and . Mies .van .der .Rohe .firmly .defended .the .apolitical .posture .of .the .school, .whereas . Meyer, .who .led .the .school .in .the .interim .period, .had .a .Marxist .leaning .Howe- ver .this .was .not .the .predominant .reason .for .disapproval .– .the .main .issue .lay .in . the .fact .that .Bauhaus .was .not .compatible .with .National .Socialist .ideology .and . their .perspective .of .art .foremost .because .of .its .open-mindedness .and .artistic . freedom .of .thought .Consequentially .the .National .Socialists .closed .the .school .in . 1933, .in .a .very .short .time .period .after .their .rise .to .power Keywords: .Bauhaus, .Weimar .Republic, .art, .politics, .National .Socialism 28 29 Bauhaus_FINAL.indd 28 10.5.2019 14:40:09 Seznam literature BARRON, .Stephanie .(1991): . ‚Degenerate Art:‘ The Fate of the Avant-Garde in Nazi Germany .Los .Angeles, .New .York: .Los .Angeles .County .Museum .of .Art, . Harry .N .Abrams, .Inc BEHR, .Adalbert .(1987): .Ludwig .Mies .van .der .Rohe .und .das .Jahr .1933 .V: . Wis- senschaftliche Zeitschrift. : .Weimar: .Hochschule .für .Architektur .und .Bauwe- sen, .str .226–281 . Die .Verfassung .des .Deutschen .Reichs .(1919), .Reichsgesetzblatt .1919, .Nr .152, . S .1383–1418 .https://www lwl org/westfaelische-geschichte ./que/ .normal/ que843 pdf DROSTE, .Magdalena .(2015): . Bauhaus, 1919–1933 .(2015) .Berlin: .Bauhaus-Archiv ECYCLOPAEDIA .BRITANNICA: .Alfred .Rosenberg .https://www britannica com/ biography/Alfred-Rosenberg .(vpogled .22 .3 .2019) FORGÁCS, .Eva .(1995): . The Bauhaus Idea and Bauhaus Politics .Budimpešta: . Central .European .University .Press GROPIUS, .Walter .(1919): .Der .freie .Volksstaat .und .die .Kunst .V: . Deutscher Revo- lutions-Almanach für das Jahr 1919 (Hamburg, .1919), .str .134–136 GROPIUS, . Walter . (1919): . Program . of . the . Staatliches . Bauhaus . in . Weimar V: . KAES, .Anton/JAY, .Martin/DIMENDBERG, .Edward .(1994): . The Weimar Repu- blic Sourcebook .Berkeley .and .Los .Angeles: .University .of .California .Press, . str .435–438 GROPIUS, .Walter/SCHULTZE-NAUMBURG, .Paul .(1926): .Who .is .Right? .Tradi- tional .Architecture .or .Building .in .New .Forms .V: .KAES, .Anton/JAY, .Martin/ DIMENDBERG, .Edward .(1994): . The Weimar Republic Sourcebook .Berkeley . and .Los .Angeles: .University .of .California .Press, .str .439–445 HENIG, .Ruth .(2002): . The Weimar Republic 1919–1933 .Taylor .& .Francis .e-Library HITLER, .Adolf .(1925): . Mein Kampf, The .Stalag .Edition: .The .Only .Complete .And . Officially .Authorised .English .Translation .Ever .Issued, .Zentral .Verlag .der .NS- DAP, .Franz .Eher .Nachf .GMBH .1937–1944, .ponatis .knjige .Ostara .Publicati- ons, .2016 HOCHMAN, .Elaine .S .(1989): . Architects of Fortune. Mies van der Rohe and The Third Reich .New .York: .Weidenfeld .& .Nicholson KAES, .Anton/JAY, .Martin/DIMENDBERG, .Edward .(1994): . The Weimar Republic Sourcebook .Berkeley .and .Los .Angeles: .University .of .California .Press KOLB, .Eberhard .(2005): . The Weimar Republic .Taylor .& .Francis .e-Library LEE, .Stephen .J .(2005): . The Weimar Republic .Taylor .& .Francis .e-Library MACIUIKA, .John .V .(2013): .The .Politics .of .Art .and .Architecture .at .the .Bauhaus, . 1919–1933 .V: .GORDON, .Peter .E .et .al .(ur ): . Weimar thought : a contested legacy .Princeton: .Princeton .University .Press, .str .291–315 . MEYER, .Hannes .(1926): .The .New .World .V: .KAES, .Anton/JAY, .Martin/DIMEN- DBERG, . Edward . (1994): . The Weimar Republic Sourcebook . Berkeley . and . Los .Angeles: .University .of .California .Press, .str .445–449 28 29 Bauhaus_FINAL.indd 29 10.5.2019 14:40:09 MIES .van .der .ROHE, .Ludwig .(1924): .Architecture .and .the .Will .of .the .Age .V: . KAES, .Anton/JAY, .Martin/DIMENDBERG, .Edward .(1994): . The Weimar Repu- blic Sourcebook .Berkeley .and .Los .Angeles: .University .of .California .Press, . str .438–439 OTT, . Randall . (1997): . Mies, . Politics, . and . the . Bauhaus . Closure . V: . 85th ACSA Annual Meeting And Technology Conference . University . of . Colorado, . str . 617–622 SIEBENBRODT, .Michael/SCHÖBE, .Lutz .(2009): . Bauhaus, 1919–1933 .New .York: . Parkstone .International STEINWEIS, .Alan .E .(1996): . Art, Ideology, & Economics in Nazi Germany .Chapel . Hill: .Universtiy .of .North .Carolina .Press Seznam slik Slika .1: .Otto .Dix, .Groβstadt .(Metropolis), .1928 .https://www facinghistory org/re- source-library/image/otto-dix-gross-stadt-metropolis-1928?backlink=https:// www facinghistory org/weimar-republic-fragility-democracy/primary-sources/ weimar-culture . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .2: .Weissenhofsiedlung .Bildarchiv .Preußischer .Kulturbesitz . http://ghdi ghi-dc org/sub_image cfm?image_id=4198 . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .3: .Iwao .Yamawaki, .Napad .na .Bauhaus, .kolaž, .1932 .V: .SIEBENBRODT, . Michael/SCHÖBE, .Lutz .(2009): . Bauhaus, 1919-1933 .New .York: .Parkstone . International, .str .33 Slika .4: .Alfred .Rosenberg .https://spartacus-educational com/GERrosenberg htm . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .5: .Porträt .Ludwig .Mies .van .der .Rohe .Foto: .Werner .Rohde, .1934, .Späterer . Abzug . . https://www bauhaus100 com/the-bauhaus/people/ .directors/ludwig-mies- -van-der-rohe/ .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .6: .Letak .razstave . Entartete Kunst .1937 .– .kipec .Der .neue .Mensch, .Otto . Freundlcih .Deutsches .historisches .Museum .https://www dhm de/lemo ./ bestand/objekt/643_1 .(vpogled .5 .4 .2019) 30 31 Bauhaus_FINAL.indd 30 10.5.2019 14:40:09 Janez Vrečko (Ljubljana) »ES IST SCHON GENUG IMMER MASCHINE« ALI BOJ ZA REHABILITACIJO TATLINA V .Kosovelovem .manifestu . Mehanikom .se .skriva .nekaj, .na .kar .doslej .ni .bilo . opozorjeno .Kosovel .je .namreč .zapisal .v .svoje .dnevniške .zapiske .misel: . »dadaisti .(konstruktivisti .vzporedno)1« .(III, .763), .iz .česar .lahko .sklepamo, .da . je .poznal .dogajanje .okrog .berlinske .razstave .na .Prvem .mednarodnem .sej- mu .dade .junija .leta .1920 .Ruski .konstruktivist .Tatlin .se .je .takrat .prvič .pojavil . na .Zahodu .Zasluga .za .to .je .šla .berlinskim .dadaistom .in .organizatorjem .te . razstave .Raoulu .Hausmannu, .Georgeu .Groszu .in .Johnu .Heartfieldu .Tatli- na .so .vključili .na .razstavo .z .dadaistično .provokacijo: .»Umetnost .je .mrtva . Živela .Tatlinova .nova .strojna .umetnost!« .Kako .je .sploh .prišlo .do .berlinske . dade .in .zakaj .so .si .za .svoj .ideal .izbrali .prav .Tatlina? .In .kako .je .mogoče .s . tem .povezati .Kosovela? POPAČENO RAZUMEVANJE TATLINOVE UMETNOSTI KOT STROJ- NE UMETNOSTI 1917 .je .Richard .Huelsenbeck .odpotoval .iz .Züricha .v .Berlin .in .se .povezal .s . sodelavci . napredne . revije . Neue Jugend . Wielandom . Herzfeldom . in . njego- vim .bratom .Johnom .Heartfieldom, .z .Raoulom .Hausmannom .in .Georgeom . Groszom .A .njegovi .sodelavci .v .Berlinu .se .niso .navduševali .nad .načinom . dadaistične .provokacije, .kot .so .jo .uprizarjali .v .Zürichu, .saj .ni .vsebovala .po- litičnega .naboja .Berlinska .dada .pa .je .bila .družbeno .kritična .in .po .načinu . igriva .in .humorna, .s .čimer .so .njeni .predstavniki .želeli .s .šokom .omalovaževati . vrednote . srednjega . razreda . Kolaž . in . fotomontaža . sta . bila . njena . osrednja . izrazna .načina . Nesporazum .okrog .Tatlinove .recepcije .v .Berlinu .in .na .Zahodu .sploh .je .zakri- vila .tedanja .žurnalistika, .ko .je .Tatlinovo .umetnost .razglasila .za .strojno .umet- nost .Ruski .novinar .K .Umanski .je .namreč .1920 .v .članku . Der Tatlinismus oder die Maschinenkunst .v .časopisu . Der Ararat, .pa .tudi .v .knjigi . Neue Kunst in Russland 1914–1919 .(Willet .1978: .155) .uporabil .pojem .tatlinizem .kot .oznako . za .čisto .produktivistično .umetnost 1 . . Kosovel: .Zbrana .dela .Ur .Anton .Ocvirk .Ljubljana: .1946–1977, .III .zvezek .V .nadaljevanju .uporabljamo .okrajšavo .III .s .številko .strani 30 31 Bauhaus_FINAL.indd 31 10.5.2019 14:40:09 Slika .1: .»Umetnost .je .mrtva .Živela .Tatlinova .nova .strojna .umetnost!« . Grosz .in .Heartfi .eld .med .Prvim .mednarodnim .sejmom .dade .v .Berlinu .1920 Tradicionalna .linearna .perspektiva .je .predpostavljala .enookega .mirujočega . opazovalca .Picassov .kubizem .pa .je .preskušal, .kako .tridimenzionalnost .ob- lik .prikazati .na .dvodimenzionalni .površini, .ne .da .bi .se .bilo .potrebno .omejiti . na .eno .samo .točko .pogleda .Iz .tega .je .nastala .sinteza .različnih .pogledov, .ki . jo .je .pri .tihožitjih .uporabljal .že .Cézanne, .tako .da .se .je .premikal .okrog .pred- metov, .ki .jih .je .slikal . Podobne .postopke .je .s .svojim .abstraktnim .brezpredmetnim .ustvarjanjem, . s .tridimenzionalnimi .konstrukcijami, .reliefi . in .kontrareliefi . uvedel .tudi .Tatlin . Umanski .je .prepoznal .njegovo .epohalno .vlogo .pri .ukinjanju .slikarske .povr- šine .in .pri .uvajanju .novih .materialov .Zato .je .omenjeni .novinar .sprejel .tezo . o . smrti . umetnosti . in . napačno . razumel . Tatlinovo . estetiko . brezpredmetne . ustvarjalnosti .kot .strojno .umetnost . V . članku . Umanskega . o . Tatlinu . najdemo . misel: . »Umetnost . je . mrtva . – . ži- vela . umetnost, . umetnost . stroja . s . svojo . konstrukcijo . in . logiko, . ritmom . in . 32 33 Bauhaus_FINAL.indd 32 10.5.2019 14:40:09 sestavnimi . deli, . materialom, . njenim . metafizičnim . duhom . [ ]«2 . (Umanski . 1920: .12–13) .Umanski .je .posebej .poudarjal, .da .je .Tatlin .pri .svojem .ustvar- janju .kontrareliefov .uporabljal .vse .vrste .materialov: .od .lesa, .stekla, .stekle- nih .drobcev, .žebljev, .električnih .armatur, .gibljivih .delov .itd .Tatlinova .»nova . gramatika .in .estetika .zahtevata .od .umetnika .nadaljnje .obrtniško-tehnično . izobraževanje .in .pristnejšo .zvezo .z .njegovim .močnim .zaveznikom, .prevla- dujočim .strojem« .(ibid ) .Pri .tem .Umanski .ni .upošteval .Tatlinovega .razvoja . od . tridimenzionalnih . kontrareliefov . k . arhitektonskemu . konstruktivizmu . v . Spomeniku III. internacionali, .saj .je .njegovo .razumevanje .izhajalo .iz .kon- cepcij .zgodnjega .Proletkulta, .ta .pa .je .absolutiziral .pomen .stroja .in .aparatov . na .področje .estetskega .in .zunajestetskega .(Hansen-Löve .1978: .481) .Zato . je .pri .Umanskem .prišlo .do .zmote; .Tatlinova . strojna umetnost .je .bila .v .res- nici . umetniški stroj. Od . tod . je . lahko . Umanski . postavil . pod . vprašaj . umetniška . izhodišča . Tat- linove .ustvarjalnosti .Pri .berlinskih .dadaistih .je .to .izzvalo .reakcijo, .da .so . tatlinizem .razumeli .kot .proces .mehanizacije, .kar .je, .denimo, .konkretno .pri . Hausmannu . pripeljalo . do . tega, . da . je . svojo . poezijo . imenoval . »avtomobili . duše« .( Seelen-Automobile) .(Je .naključje, .če .je .Kosovel .z .notranjeliterarno . polemiko .omenil, .da .»avtomobil .nima .duše« .in .s .tem .potrdil, .da .je .poznal . dogodke .v .berlinski .dadi?) .Tudi .svoje .pesmi .je .Hausmann .imenoval .»me- hanična . umetniška . dela« . V . tem . smislu . je . razumljivo . njegovo . vprašanje: . »Čemu .duh .v .svetu, .ki .teče .mehanično?« .(Hausmann .1920: .3) .Tudi .Grosz . je .poimenoval .človeka .»kolektivni, .mehanični .pojem« .Tako .grobega .taylo- rističnega .razumevanja .mehaničnega .človeka .in .moderne .tehnike .ne .bi .sre- čali .niti .pri .italijanskih .futuristih Vrhunec .je .nesporazum .med .Tatlinom .in .berlinskimi .dadaisti .dosegel .v .Haus- mannovem .kolažu . Tatlin doma (1920), .kjer .sploh .ni .šlo .za .upodobitev .Tatlina, . ampak .za .neznanega .človeka, .čigar .možgani .so .zapolnjeni .z .deli .strojev .in . motorjev .Poleg .enačenja .Tatlina .z .mašinizmom .je .šlo .še .za .estetsko .provo- kacijo, .saj .se .naslov .in .upodobitev .ne .pokrivata 2 . . »Die .Kunst .ist .tot .– .es .lebe .die .Kunst, .die .Kunst .der .Maschine .mit .ihrer .Konstruktion .und .Logik, . ihrem .Rhythmus, .ihren .Bestandteilen, .ihrem .Material, .ihrem .metaphysischen .Geist .[…]« .(Umanski . 1920: .12–13) 32 33 Bauhaus_FINAL.indd 33 10.5.2019 14:40:09 Slika .2: .Raoul .Hausmann, . Tatlin doma, .1920 ODZIVI NA MAŠINIZEM Černigoj Černigoj .je .leta .1926 .na .podoben .način .s .strojem .v .glavi .upodobil .arhitekta . Rada .Kregarja, .kar .je .nova .potrditev .tega, .da .je .bil .Kosovel .s .svojimi .prija- telji .kar .najbližje .dogajanju .v .berlinski .dadi, .saj .je .Kosovel .vsaj .že .leta .1925 . natančno .vedel, .da .se .je .ta .dogajala .sočasno .s .konstruktivizmom: .»dadaisti . (konstruktivisti .vzporedno)« .(III, .763) El Lisicki in Erenburg Na . takšno . popačeno . razumevanje . Tatlina . in . s . tem . ruskega . konstruktiviz- ma .se .je .prvi .polemično .odzval .El .Lisicki .s .fotomontažo . Tatlin pri delu na Spomeniku III. internacionali (s .katerega .je .morda .Kosovel .v . Konsu .5 .citiral . matematična .znaka .za .integral, .neskončno .in .ničlo), .ki .je .bila .objavljena .v . Erenburgovem .delu . Šest pripovedi o lahkem koncu. .Tu .je .Tatlin .upodobljen . po .fotografiji, .njegov .pogled .na .stolp .je .metaforično .predstavljen .s .šestilom, . obkrožata .ga . PROUN 6 .in . PROUN 6B, .ki .ustvarjata .prostorskost .na .dvodi- menzionalni .površini .Ob .zgornjem .robu .tega .dela .pa .je .položena .prepolov- ljena .ženska .glava .z .močnim .make-upom, .ki .ima .s .trakom .prelepljena .usta . Bi .lahko .to .razumeli .tako, .da .Tatlinovi .muzi .ni .bilo .dano .spregovoriti? .In .je .bila . zato .napačno .razumljena? .Ga .je .zato .v .manifestu . Mehanikom .vzel .v .bran .tudi . Kosovel, .ki .je .dobro .vedel, .da .tega .velikega .ruskega .konstruktivista .ni .mogo- če .enačiti .z .mašinizmom, .z .golim .oboževanjem .tehnike, .kot .je .to .v .veliki .meri . veljalo .za .italijanske .futuriste? 34 35 Bauhaus_FINAL.indd 34 10.5.2019 14:40:09 Slika .3: .El .Lisicki, . Tatlin pri delu na Spomeniku III. internacionali, .1921 Moholy-Nagy Naj .opozorimo .še .na .Moholy-Nagyja, .ki .se .je .že .1919 .seznanil .z .idejami .Ma- leviča .in .Lisickega, .z .organizacijo .prostora .pa .je .prišel .v .stik .prek .novih .idej . o .prostoru, .ki .so .se .pojavile .z .razvojem .abstraktnega .slikarstva .V .Berlinu .so . nanj .vplivali .berlinski .dadaisti, .pa .tudi .konstruktivizem .in .suprematizem, .s . katerima .se .je .seznanil .že .na .Madžarskem .Pri .Moholy-Nagyju .gre .za .novo . razumevanje .umetnosti .in .znanosti, .zato .je .eden .ključnih .pojmov .njegovega . ustvarjanja . prostor-čas . Povezan . je . bil . s . tehnologijo . oz . pojmom . stroja . in . uspelo .mu .je .načrtovati .in .izdelati .stroj .kot .umetniški .predmet .A .so .ga .pri . tem .prehiteli .ruski .konstruktivisti, .predvsem .Tatlin .z .»gibljivo .filozofijo« . Spo- menika III. internacionali . Aleksić in Zenit Zanimiva .je .tudi .drža .do .ekspresionizma .pri .zenitistu .Aleksiću, .ki .je .napa- del .anarhijo .in .mistiko .pri .tedanjih .ekspresionistih .in .jo .skušal .nadomestiti . s .svojim .dadaizmom .ter .se .pri .tem .skliceval .na .tatlinovski .mašinizem, .na . povezavo . človeka . in . stroja . Tatlinizem . povezuje . z . umetniškim . ultramateri- alizmom .(Umanski .1920: .12–13) .Po .Aleksiću .se .mora .umetnost .remateri- alizirati, .saj .materializem .za .človeka .ni .prepreka, .ampak .prizemljitev .Zveza . človeka .in .stroja .kot .poudarjena .provokativna .polemična .pobuda .proti .antro- pocentričnemu .ekspresionizmu .in .njegovi .duhovnosti .je .vidna .iz .Aleksićevih . 34 35 Bauhaus_FINAL.indd 35 10.5.2019 14:40:09 abstraktnih .oznak .HP/s .in .iz .oznake .HP .– .konjska .sila .in .HP/4, .ki .kot .četrtina . konjske .sile .označuje .človeka .Iz .povedanega .je .jasno, .da .je .Aleksić .kot .so- delavec . zagrebškega . Zenita . nadaljeval . z . dadaističnim . strojnim . razumeva- njem .Tatlina, .ki .je .bilo .– .kot .posledica .dezinformacij, .ki .jih .je .Zahod .prejel . o . takratni . ruski . avantgardistični . ustvarjalnosti . – . zgrešeno . že . pri . berlinskih . dadaistih .»Rusija .daje .Kandinskega, .sodobnega .genija, .mi .Chagalla .in .Tat- lina .(Va .imja .otca .…) .Tatlin .in .tatlinizem .Dol .z .vso .estetiko .in .oboževanjem . umetnosti .do .danes!« .(Aleksić .1921: .8–9) .Ker .je .Aleksić .dejansko .nadaljeval . z . dadaističnim . razumevanjem . Tatlinove . ustvarjalnosti, . ga . je . urednik . Micić . izgnal .iz .zenitističnega .gibanja Kosovel in HP Kosovel . je . vsaj . dvakrat . citiral . zvezo . HP . (Kosovel . 161: . 292), . zato . smemo . sklepati, .da .je .tudi .po .tej .plati .spoznaval .probleme, .ki .so .se .zaradi .popolne . blokade .Rusije .nabirali .okrog .Tatlina Zanimivo .je, .da .Aleksić .v .zvezi .s .Tatlinom .omenja .t .i .strojno .umetnost, .ne . pa .tudi .njegov . Spomenik III. internacionali, .omeni .pa .ga .Micić .v . Šimiju na pokopališču latinske četrti, .kjer .je .globalna .vizija .dogajanj .in .projektov .evrop- ske .avantgarde .motivirana .s .pogledom .s .Tatlinovega .stolpa: .»Polje .pri .Pe- trogradu .Talinov .spomenik .razbija .ledene .oblake .Na .vrhu .Radio .Centrala .+ . 400 .m .Požira .poplavo .trzajev .Azije, .Evrope, .Balkana, .Amerike, .Kitajske .in . Japonske ./…/ .Tatlin .Radio .Centrala .sprejema .POSLEDNJE .NOVICE« .(Flaker . 1993: .176) Kako . zelo . pomemben . se . je . zdel . ta . zaplet . okrog . Tatlina, . dokazuje . tudi . Erenburgov .prozni .tekst .iz .leta .1930 .z .naslovom . 10 konjskih moči .Tem .bolj . je .zato .razumljivo, .da .se .je .Kosovel .na .vse .to .odzval .že .leta .1925, .ko .je .bila . problematika .konstruktivizma .na .Zahodu .nadvse .aktualna, .zlasti .zato, .ker .je . Kosovel .s .svojimi .konsi .prinašal .v .Evropo .izčiščeno .varianto .konstruktivizma, . zunaj .zablodelih .ideoloških .konstruktov .in .površinskih .interpretacij .Kosovel . je .začel .oster .boj .za .rehabilitacijo .Tatlina, .ker .je .bil .njegov .boj .za .Tatlina .hkrati . tudi .spopad .za .prostor .pod .soncem, .ki .ga .je .pričakoval .za .lastni .konstruk- tivizem .Sicer .se .mu .v .doslej .odkritih .primerih .z .manifestom . Mehanikom in . drugimi .manifesti, .z .navedki .HP, .s .citiranjem .Lisickijeve .fotomontaže . Tatlin pri delu, .z .ugotovitvijo, .da .»avtomobil .nima .duše« .in .z .omembo .berlinske .dade . v . Dnevnikih .ne .bi .posvečal .tako .intenzivno Kosovel .z .omembami .sintagme .HP .tudi .v .svojih .pesmih .polemizira .z .devian- tnim .razumevanjem .Tatlina, .verjetno .tudi .z .Aleksićevim .pojmovanjem, .zato . 36 37 Bauhaus_FINAL.indd 36 10.5.2019 14:40:09 njegovega .zapisa .HP .ni .mogoče .povezati .z .omembo .zveze .HP .pri .Vladimirju . Levstiku, .saj .se .ta .izjava .nanaša .na .zgodnjefuturistično, .čeprav .tudi .delo- ma .popačeno .futuristično .glorifikacijo .strojev .in .moderne .tehnike .Levstik .je . menil, .da .mladi .začetniki .mislijo, .da .so .njihovi .soneti .najvišje .v .življenju .in .da . je .živeti .za .umetnost .najlepše, .kar .se .nudi .človeku .To .drži .z .njihove .žabje . perspektive .»Kdor .pa .je .le .enkrat .v .življenju .premislil, .kaj .se .pravi .lepa .turbi- na .in .brezžični .brzojav .in .toliko .in .toliko .100 .HP, .pa .ve, .da .to .ni .res« .(Levstik . 1909: .7–8) .Prav .tako .se .zdi .skoraj .nemogoče, .da .bi .Kosovel .s .sintagmo .HP . le .citiral .naslov .romunske .futuristične .revije . 75 HP .(Troha .1993: .85), .čeprav .je . očitno .vedel .vsaj .za .njen .naslov »ES IST SCHON GENUG IMMER MASCHINE« Danes . so . stvari . okrog . Tatlinovega . konstruktivizma . veliko . jasnejše . Vse . do . 1922 .leta .je .ostajala .ruska .avantgarda .blokirana, .omejena .le .na .nacionalne . okvire .Vrata .v .svet .ji .je .odprla .šele .Erenburgova .in .Lisickijeva .revija . Vešč, .ki .je . izšla .marca .in .aprila .tega .leta .Lisicki .je .začel .oster .boj .za .rehabilitacijo .Tatlina . in .s .tem .tudi .vseh .drugih .ruskih .konstruktivistov .Poslej .ruska .avantgarda .ni . bila .več .reducirana .le .na .mehanomanijo .in .na .Tatlinovo .strojno .umetnost .V . Schwittersovi .dvojni .številki .(8/9) .revije . Merz .(1924: .73) .je .bilo .jasno .povedano: . »Es .ist .schon .genug .immer .Maschine « .In .Schwittersovi .trije .poskusi .z . Merz- -bau .so .poskusi, .kako .na .Zahodu .obuditi .veliko .Tatlinovo .idejo .Vključitev .Tatli- novega . Spomenika III. internacionali .v .nov .kontekst, .kakor .lahko .razberemo .iz . omenjene .dvojne .številke, .bi .lahko .razumeli .tudi .kot .grafično .prostorsko .potr- ditev .programskega .stališča .Lisickega, .pa .tudi .njegovo .oddaljitev .od .berlinskih . dadaistov, .ki .jih .je .novinar .Umanski .zavedel .s .svojim .doktrinarnim .razumeva- njem .konstruktivistične .ideologije .Schwitters .je .na .Zahodu .ohranjal .umetniško . utopijo, .ki .jo .je .komunistični .vzhod .spremenil .v .politični .eksperiment »MASCHINENKUNST« (STROJNA UMETNOST) NI »KUNSTMASCHI- NE« (UMETNIŠKI STROJ) Kosovel .se .je .lahko .seznanil .z .Lisickijevo .in .Erenburgovo .polemiko .o .Tat- linovem .mašinizmu .tudi .v . Zenitu (1922, .dvojna .številka .17/18), .kjer .so .bila . njuna .stališča .zelo .jasna .Tako .Erenburg .kot .Lisicki .sta .pojasnjevala, .da .so . Tatlinove . kontrareliefe . »na . zahodu . napačno . poimenovali . strojna . umetnost . zaradi .površinske .podobnosti .in .pri .tem .pozabljali, .da .tu .ne .gre .za .tehnično, . ampak .za .prostorsko .reševanje .problema .Posebej .sta .opozorila, .da .Tatlinov . 36 37 Bauhaus_FINAL.indd 37 10.5.2019 14:40:09 arhitektonski .projekt .ni .delo .arhitekta, .ampak .umetnika .Zasluga .Tatlina .in . drugih .je .v .tem, .da .so .umetnika .priučili .za .delo .v .realnem .prostoru .in .z .mo- dernimi .materiali .Tako .so .prišli .do .konstruktivizma!« .(ibid : .51) Slika .4: .Vladimir .Tatlin, . Spomenik III. internacionali Reprodukcija .Tatlinovega . Spomenika III. internacionali v . Zenitu grafično .ni . bila .najboljša, .a .je .prav .s .tega .mesta .vstopila .v .svet .Flaker .je .pri .tem .uporabil . sijajno .prispodobo: .»Duh .spirale .straši .po .Evropi!« .Tatlinov . Spomenik je .bil .za . časa .stalinizma .pozabljen, .je .pa .doživel .rekonstrukcijo .1968 .v .Stockholmu . Tudi .Slovenci .nismo .šli .mimo .tega .Velike .železne .makete .Tatlinovega .spo- menika .so .bile .po .načrtih .arhitekta .Koželja .postavljene .na .vseh .ljubljanskih . vpadnicah .in .bile .paradoksalno .odstranjene .ob .osamosvojitvi .Slovenije .Je . bil .v .ozadju .»duh .spirale, .ki .je .strašil .po .Evropi« .in .je .bil .v .nekaterih .glavah . napačno .povezan .s .komunizmom, .celo .s .stalinizmom? Z .Lisickijevim .opozorilom .na .napačno .razumevanje .mašinizma .pri .Tatlinu, .kot . se .je .dogodilo .berlinskim .dadaistom, .se .je .tudi .v .evropskih .okvirih .vzposta- vilo .novo .pojmovanje .in .novo .razumevanje .ruske .avantgarde .V .ta .spor .je . posegel .tudi .Tatlin .sam, .ko .je .izjavil, .da .so .ga .v .reviji . Vešč .razglasili .za .očeta . konstruktivizma, .kar .nikoli .ni .bil 38 39 Bauhaus_FINAL.indd 38 10.5.2019 14:40:09 Ko .je .Kosovel .v .manifestu . Mehanikom .protestiral .proti .mehaničnemu .člo- veku, . je . potemtakem . protestiral . tudi . proti . tedaj . na . Zahodu, . predvsem . v . krogu .berlinske .dade .uveljavljenemu .naziranju .o .Tatlinovi . strojni umetnosti (»Maschinenkunst«), .ki .je .bila .pravzaprav . umetniški stroj, 3 .s .tem .pa .tudi .proti . temu, .da .naj .bi .bil .konstruktivizem .le .nov .umetnostni .stil, .ne .pa .tudi .način .živ- ljenja .V .resnici .pa .je .med .vsemi .avantgardističnimi .gibanji .dvajsetih .let .samo . ruski .konstruktivizem .predlagal .preseženje .pojma .umetnosti .in .njenega .avto- nomnega .statusa .znotraj .meščanske .družbe .Po .svojih .močeh .je .v .manifestu . Mehanikom .k .temu .prispeval .tudi .Kosovel .s .svojo .kvalificirano .polemiko .ne . le .z .italijanskim .futurizmom, .ampak .tudi .z .berlinskim .dadaizmom, .saj .je .bil . Tatlin .zanj .eden .osrednjih .zgledov, .njegov .ikarski .dvojček, .s .katerim .sta .sku- paj .sanjala .o .poletu .v .PROSTOR, .ki .ga .je .Kosovel .večkrat .zapisal .z .velikimi . črkami .Žal .Kosovel .ni .mogel .objaviti .nič .od .tega, .kot .tudi .Tatlinu .ni .bilo .dano . realizirati .ne . Spomenika III. internacionali .ne . Letatlina Slika .5: .Vladimir .Tatlin, . Letatlin, .1930–1932 V .manifestu . Mehanikom .je .bil .zanikan .Tatlin, .človek–stroj, .kot .sta .ga .razume- la .Grosz .in .Heartfield .Zato .je .treba .posebej .poudariti, .da .Kosovel .ne .govori . le . o . Marinettijevem . mehaničnem . človeku, . ampak . v . skladu . z . umetnostjo– strojem .( Maschinenkunst), .tudi .o .človeku–stroju .Poleg .tega .Kosovel .omenja . plakatiranje: .»Plakatirajte: .človek .stroj .bo .uničen!« Kosovel .tu .detektira .dvoje .dejstev .Z .berlinske .dadaistične .razstave .obsta- jajta .dve .različni .fotografiji .plakata .z .ravzpitim .napisom, .ki .ga .omenjamo .na . začetku: .»Umetnost .je .mrtva .Živela .nova .strojna .Tatlinova .umetnost!« .Na . eni .je .plakat, .nalepljen .na .izložbeno .okno, .na .drugi .pa .gre .za .reklamni .pla- kat, .ki .naj .bi .služil .v .propagandne .namene, .bil .naj .bi .nekakšen .Groszov .in . Heart .fieldov .program .Huelsenbeck .je .ta .plakat .pospremil .z .zapisom, .češ .da . Grosz .in .Heartfield .demonstrirata .proti .umetnosti .v .korist .lastnih .tatlinističnih . teorij .(Huelsenbeck .1920) 3 . . V .spominih .Anne .Begicheve, .Tatlinove .zveste .prijateljice .vse .do .njegove .smrti, .se .Begicheva .spominja . njegovih .besed, .s .katerimi .se .je .odzval .na .slogan .Berlinskih .dadaistov: .»Ustvariti .želim .stroj .s .pomočjo . umetnosti, .umetnosti .nočem .mehanizirati .– .gre .za .razliko .v .razumevanju« .(Begicheva .e .a .2013: .299) 38 39 Bauhaus_FINAL.indd 39 10.5.2019 14:40:09 POSKUS TATLINOVE REHABILITACIJE V MANIFESTU MEHANIKOM Lisickemu .in .Kosovelu .se .je .posrečilo .stopiti .v .bran .Tatlinu .in .tudi .ubraniti . njegova .stališča .Poslej .je .bil .in .ostal .Tatlin .konstruktivist, .Rus, .človek .z .Vzho- da .Tako .kot .berlinski .dadaisti, .je .želel .tudi .Kosovel .najprej .s .plakatiranjem . oznanjati . svoj . program, . potem . pa . z . napisom . na . tem . plakatu . demantirati . Groszovo .in .Heartfieldovo .programsko .izjavo .in .uveljaviti .svojo: .»Plakatirajte: . človek .stroj .bo .uničen!« .Kosovel .je .nasproti .Groszovemu .plakatu .ustvaril .v . svojem .manifestu . Mehanikom .nekakšen .antiplakat .in .s .tem .ponovil .aktualno . Schwittersovo .misel: .»Es .ist .schon .genug .immer .Maschine « Poznavanje .te .problematike, .ki .jo .lahko .razberemo .iz .Kosovelovih .dnevniških . zapiskov: .»dadaisti, .(konstruktivisti .vzporedno)« (III, .763) pa .potrjuje .tudi .Oc- virk, .ko .piše .o .tatlinizmu .kot .popačeni .oznaki .Tatlinove .geometrične .umetno- sti .kot .strojne .umetnosti .in .o .dadaistični .razstavi .v .Berlinu .leta .1920 .Ocvirk . omenja .Georgea .Grosza, .ki .so .ga .»v .Kosovelovem .krogu .dobro .poznali« .(Int . 92) .Prav .na .ravni .moderne .tehnike .in .narave .kot .dveh .elementov, .s .katerimi . so .se .agresivno .spopadali .futuristi, .dadaisti .in .zenitisti, .je .mogoče .prepoznati . Kosovelovo .drugačno .razumevanje .razmerja .med .tehniko .in .naravo, .saj .je . sledil .Tatlinu, .Lisickemu, .Moholy-Nagyu, .Čičerinu .in .drugim, .ki .so .vsi .po .vrsti . obravnavali .naravo, .ki .ni .več .»obsovražena .po .človekovem .pohlepu« .(III, .97), . moderno .tehniko .pa .kot .pomoč .človeku .V .tem .je .bila .tudi .bistvena .razlika . med .zahodnim .do .narave .agresivnim .futurizmom .in .vzhodnim .do .narave .pri- jaznim .konstruktivizmom .Kosovel .se .je .odločil .za .slednjega . OD MEHANIČNEGA ČLOVEKA IN MAŠINIZMA H KONSTRUKTIVNE- MU ČLOVEKU Iz .povedanega .je .jasno, .da .Kosovela .s .tega .stališča .nikakor .ni .mogoče .po- vezovati .s .»parolami .in .libertà«, .ampak .le .»s .črkami, .ki .rasto .v .prostor« .(Int . 282) .Tu .je .tudi .bistvena .razlika .med .zenitističnimi .besedami .v .prostoru, .ki . prostor .agresivno .zasedajo .kot .antena .– .v .tem .smislu .so .kaotične .in .skrajno . osvobojene .kot .Marinettijeve .»parole .in .libertà«, .in .Kosovelovimi .»črkami, .ki . rasto .v .prostor«, .kjer .gre .za .zlitje .z .naravo, .saj .je .rast .del .naravnega .procesa . Vse .navedeno .kaže .med .drugim .tudi .na .to, .da .je .imel .Kosovel .do .plakatne . umetnosti .prav .poseben .odnos, .da .je .razumel .njen .izjemen .pozitivni .in .ne- gativni .pomen .v .moderni .družbi, .zato .je .v .svoje .dnevniške .zapiske .z .velikimi . črkami .in .z .obžalovanjem .ali .z .odobravanjem .zapisal .stavek: .»NEKDO .TRŽE . PLAKATE« . (III, . 632) . Kosovelova . omemba . plakatiranja . in . »človeka . stroja« 40 41 Bauhaus_FINAL.indd 40 10.5.2019 14:40:09 končno .pojasni .misel .iz .njegovih .dnevniških .zapiskov .o .sočasnosti .dadaizma . in .konstruktivizma .in .znova .pokaže .osupljivo .informiranost .in .osebni .pesniški . in .politični .angažma .tega .dvaindvajsetletnega .mladeniča, .ki .je .trdno .verjel .v . svoje .prostorske .konse .in .v .svoj .konstruktivizem Zato .v .manifestu . Mehanikom .nikakor .ne .gre .spregledati, .da .je .sestavljen .iz . dveh .delov: .iz .polemike .s .futurističnim .mehaničnim .človekom .in .s .polemiko . zoper .Tatlinov .mašinizem, .tudi .z .njuno .najodločnejšo .zavrnitvijo, .s .tem .pa .tudi . z .rušenjem .starih .estetskih .vzorcev .– .in .iz .hvalnice .Novemu .človeku, .ki .ga .je . Kosovel .imenoval .tudi .konstruktivni .človek, .dobo, .ki .ji .bo .pripadal, .pa .»dobo . konstruktivnosti« .(III, .591–783) .in .novega .dojemanja .sveta .in .umetnosti . Druga .polovica .manifesta . Mehanikom .od .rimske .IV, .V .in .VI .je .po .Flakerjevem . mnenju .grajena .tudi .v .naslonitvi .na .evangelski .mit, .ki .spominja .na .končni . stavek .Blokove .pesnitve . Dvanajst .»en .sam .človek, .z .belim .trnjem .kronan«, . pa .tudi .na .»novo .človeštvo« .kot .avtorjevo .optimalno .projekcijo .v .bodočnost . (Flaker .1988: .221) .Slednja .temelji .v .toposih, .ki .so .prepoznavni .kot .sociali- stični, .se .pa .vežejo .tudi .na .rusko .književnost .od .Dostojevskega .do .Gorkega: . »Novo .človečanstvo .vstaja .Kaj, .če .prihaja .iz .nižin? .Ponižano .je .bilo! .Kaj, .če . prihaja .iz .dna? .Oskrunjeno .je .bilo! .Kaj .če .prihaja .z .nevihto .in .strelami! .Tla- čeno .je .bilo!« .(Int .113) .Menimo, .da .bi .bilo .treba .tako .na .vsebinski .kot .stilni . ravni .k .omenjenim .vplivom .dodati .še .Cankarja ZAKLJUČEK Kosovelov .manifest . Mehanikom .po .svojem .diskurzivnem .bogastvu .presega . marsikateri . slaven . avantgardističen . manifest . katerega . od . evropskih . gibanj, . saj . poleg . zgoraj . analiziranega . odnosa . do . futurizma, . zenitizma . in . tatlinizma . ter .berlinske .dade .vsebuje .očitno .tudi .elemente .iz .drugega .dela .Bretonovega . nadrealističnega .manifesta, .kjer .ta .opredeljuje .nadrealistične .metafore, .ki .so . zmeraj .zbližanje .dveh .izrazov, .iz .»katerih .je .brizgnila .posebna .svetloba, .svetlo- ba .podobe, .mi .smo .do .nje .neskončno .občutljivi« .(Waldberg .1997: .71) .Breton . napravi .sklep, .da .»naš .duh .obeh .členov .podobe .ni .izvedel .drugega .iz .drugega . zato, .da .bi .izzval .iskro, .ampak .da .sta .oba .hkratna .produkta .dejavnosti, .ki .jo . imenujem .nadrealistična, .in .da .se .pri .tem .razum .omeji .le .na .to, .da .ugotavlja . in .ocenjuje .svetlobni .pojav« .(ibid ) .Mar .ne .beremo .v .manifestu . Mehanikom o . paradoksu, .ki .je .živ .»kakor .elektrika ./…/ .stik .električnih .žic .povzroča .iskro, ./…/ . svita .se! .Ali .čutite .to .svetlikanje? ./ / .Novo .človeštvo .vstaja .s .strelo .in .nevihta- mi «? .(Int .102–103) .Manifest .je .bil .napisan .julija .1925 .v .Tomaju 40 41 Bauhaus_FINAL.indd 41 10.5.2019 14:40:09 Povzetek Na .Prvem .mednarodnem .sejmu .Dada .junija .1920 .je .zaradi .dadaistične .provoka- cije, .ki .je .Tatlinovo .umetnost .proglasila .za .strojno .umetnost .( Maschinenkunst), .in . nepoučenega .poročevalca, .ki .je .to .zmoto .razširil .naprej, .prišlo .do .nesporazuma . Kurt .Schwitters .je .v .svoji .znameniti .dvojni .številki .revije . Merz .z .naslovom . Nasci .s . tem .v .zvezi .jasno .zapisal: .»Es .ist .schon .genug .immer .Maschine « .Kmalu .za .tem . se .v .ta .boj .vključi .tudi .Kosovel .Ko .je .v .manifestu . Mehanikom .protestiral .proti . mehaničnemu .človeku, .je .protestiral .tudi .proti .tedaj .na .Zahodu .uveljavljenemu . naziranju .Tatlina .kot .utilitarnega .produktivista .in .ne .kot .konstruktivista, .ki .ga .vo- dijo .organski .principi .S .tem .pa .tudi .proti .temu, .da .naj .bi .bil .konstruktivizem .le . nov .umetnostni .slog, .ne .pa .tudi .način .življenja .K .temu .je .pripomogel .s .svojo . kvalificirano .polemiko .ne .le .z .italijanskim .futurizmom, .temveč .tudi .z .berlinskim . dadaizmom, .saj .je .bil .Tatlin .zanj .eden .osrednjih .zgledov, .njegov .ikarski .dvojček, .s . katerim .sta .skupaj .sanjala .o .poletu .v .PROSTOR, .ki .ga .je .Kosovel .večkrat .zapisal . z .velikimi .črkami . Ključne besede: .konstruktivizem, .Vladimir .Tatlin, .Srečko .Kosovel, .Maschinen- kunst .(strojna .umetnost), .Kunstmaschine .(umetniški .stroj) Abstract During .the .First .International .Dada .Fair .in .Berlin .in .June .1920 .a .false .impression . of .Tatlin‘s .art .was .created .due .to .an .ignorant .journalist .who .proclaimed .Tatlin‘s . art . as . Maschinenkunst . Kurt . Schwitters . stated . in . his . famous . dubble . issue . of . the .magazine . Merz .(titled . Nasci): .»Es .ist .schon .genug .immer .Maschine « .Soon . after .Kosovel .joins .in .the .argumentation .with .his .manifest . To the Mechanics in . which .he .takes .a .stand .against .the .mechanical .man .This .protest .is .at .the .same . time .a .revolt .against .the .notion .of .Tatlin .as .an .utilitarian .productivist .instead .of .a . constructivist, .who .is .led .by .organic .principles .And .it .is .also .a .revolt .against .the . notion .of .constructivism .as .a .mere .artistic .style .instead .of .regarding .is .as .a .way . of .life .His .contrubution .testifies .of .sublime .reflection .not .only .upon .the .italian . Futurism .but .also .upon .the .Berlin .Dada .Tatlin .was .after .all .one .of .his .leading . examples, .his .Icarian .twin .brother, .with .whom .he .dreamed .together .of .flying .into . Space .(which .Kosovel .often .wrote .with .capital .letters) Keywords: . constructivism, . Vladimir . Tatlin, . Srečko . Kosovel, . Maschinenkunst, . Kunstmaschine 42 43 Bauhaus_FINAL.indd 42 10.5.2019 14:40:10 Seznam literature ALEKSIĆ, .Dragan .(1921): .Tatlin .HP/s+Človek .V: . Zenit 1, .9, .str .8–9 BEGICHEVA, .Anna .e .a .(2013): .»How .I .remember .Tatlin « .V: . RES: Anthropology and Aesthetics, .63-64 ., .str .299–313 EHRENBURG, .Ilya/LISSITZKY .El .(1922): .Ruska .nova .umetnost .V: . Zenit, .17–18, . str .50–52 FLAKER, . Aleksandar . (1993): . Spirala/optimalna . projekcija . V: . FLAKER, . Aleksandar/UGREŠIČ, .Dubravka .(ur ) . Pojmovnik ruske avangarde 9. .Zagreb: . Grafički . zavod . Hrvatske, . Zavod . za . znanost . o . književnosti . Filozofskog . fakulteta .u .Zagrebu, .str .173–177 HANSEN-LÖVE, .Aage .A .(1978): . Der russische Formalismus. Methodologische Rekonstruktion seiner Entwicklung aus dem Prinzip der Verfremdung. .Wien: . Verlag .der .Österreichischen .Akademie .der .Wissenschaften HAUSMANN, .Raoul .(1920): .Dada .in .Europa .V: . Der Dada 3, .str .4–6 HUELSENBECK, .Richard .(ur ) .(1920): . Dada Almanach .Berlin: .Erich .Reiss .Verlag KOSOVEL, .Srečko .(1967): . Integrali’26 .[1984 .(2 .izd )] .[ur .Anton .Ocvirk] .Ljubljana: . Cankarjeva .založba KOSOVEL, . Srečko . (1946–1977): . Zbrano delo I, II, III, III/1 . [ur . Anton . Ocvirk] . Ljubljana: .DZS .(Zbrana .dela .slovenskih .pesnikov .in .pisateljev) . LEVSTIK, .Vladimir .(1909): .Poizkus .o .lepem .slovstvu .v .Slovencih .V: . Ljubljanski zvon 29, .str .7–8 SCHWITTERS, . Kurt . (1923–1932): . Merzhefte https://monoskop org/Merz (vpogled .2 .2 .2019) TROHA, .Vera .(1993): . Futurizem .Ljubljana: .ZRC .SAZU, .DZS UMANSKY, .Konstantin .(1920): .Neue .Kunstrichtungen .in .Rußland .Der .Tatlinismus . oder .die .Maschinenkunst .V: . Der Ararat 1, .4, .str .12–13 WILLET, .John .(1978): . Art and Politics in the Weimar Period: The New Sobriety 1917–1933 .London: .Thames .and .Hudson Opomba .h .kratici: . Int : .zbirka .Kosovelovih .pesmi, .izdanih .posthumno .leta .1967 .z .naslovom .In- tegrali‚ .26 Seznam slik Slika .1: .https://www researchgate net/profile/Maria_Stavrinaki2/ publication/271296298/figure/fig6/AS:342029356814344@14585575616 03/George-Grosz-et-John-Heartfi-eld-a-la-Dada-Messe-Berlin-juin-1920- Photographie-anonyme png . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .2: .http://www galleryintell com/wp-content/uploads/2014/10/hausmann- tatlin-at-home-1920-e1429567965705 jpg . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .3: .http://allpainters org/wp-content/themes/paint/paintings/full/tatlin-at- work jpg . (vpogled .5 .4 .2019) 42 43 Bauhaus_FINAL.indd 43 10.5.2019 14:40:10 Slika .4: .Zenit .1922, .17/18: .52 Slika .5: . https://i pinimg com?originals/44/2e/49/442e49d6bf2ed8b1a2e20 200ca55-a753 jpg . (vpogled .5 .4 .2019) 44 45 Bauhaus_FINAL.indd 44 10.5.2019 14:40:10 Anita Srebnik (Ljubljana) DE STIJL IN BAUHAUS – VAN DOESBURGOVI PO- SKUSI UVELJAVITVE NA BAUHAUSU Theo . van . Doesburg . (1883–1931), . psevdonim . za . Christiana . Emila . Maria . Küpperja, .je .bil .nizozemski .slikar, .kipar, .pisatelj, .pesnik, .arhitekt, .tipograf .in . kritik .Skupaj .s .slikarji, .arhitekti .in .oblikovalci, .med .katerimi .so .bili .Piet .Mon- drian,1 .Bart .van .der .Leck .in .Vilmos .Huszár, .je .leta .1917 .zasnoval .umetniško . avantgardistično .skupino .in .revijo . De Stijl, v .kateri .naj .bi .si .umetniki .priza- devali .za .avtonomno, .univerzalno .umetnost .v .skladu .z .duhovno .vizijo .njunih . vodilnih .osebnosti, .Thea .van .Doesburga .in .Pieta .Mondriana .Van .Doesburg . je .bil .gonilna .sila . De Stijla .in .hkrati .edini .urednik .te .revije THEO VAN DOESBURG IN DE STIJL De Stijl ne .pomeni .samo .»slog«, .temveč .določni .člen .pred .samostalnikom . stijl .v .nizozemščini .definira .slog .kot .»tisti .oz .pravi« .slog 2 .Ustanovni .člani . stijla .niso .definiriali .zgolj .kot .formalno .značilnost, .temveč .kot .bistveno .ure- ditev .arhitektonske .strukture, .ki .simbolizira .etičen .pogled .na .družbo .Vsak . posamezen .element . je .ločen .od . drugih, . hkrati . pa .z . njimi .tvori .celoto, .kar . simbolizira .odnos .med .posameznikom .in .kolektivnim .(oziroma .univerzalnim) . (Overy .1991: .8) .Njihova .umetnost .je .abstraktna, .geometrična, .asimetrična, . izčiščenih .oblik .in .brez .kakršnihkoli .okraskov, .saj .je .na .prvem .mestu .funkcio- nalnost, .ki .je .v .službi .novega .človeka .Vse .to .je .zajeto .v .Mondrianovem .izrazu . »nieuwe .beelding« .(nova .upodobitev), .ki .pomeni .nov .slog .za .novo .dobo .Nje- gov .izraz .je .povzročil .številne .težave .pri .prevodu .v .druge .jezike .V .francoščini . se .je .ustalil .prevod .»néo-plasticisme«, .ki .je .bil .pozneje .dobesedno .preveden . v .angleščino .kot .»Neo-Plasticism«, .z .izrazom, .ki .je .tako .rekoč .brez .smisla . (Overy .1991: .42) .in .ki .je .bil .na .žalost .kot .neoplasticizem .povsem .nekritično . prenesen .tudi .v .slovenščino 1 . . Rojstno .ime .tega .umetnika .je .Pieter .Cornelis .Mondriaan, .na .kratko .Piet .Mondriaan .Od .leta .1911, . ko .odpotuje .v .Pariz, .svoj .priimek .preimenuje .v .Mondrian 2 . . V .nizozemščini .pomeni .beseda . stijl .tudi .drog, .steber .ali .kol, .predvsem .pa .se .nanaša .na .arhitekturo, .kjer .označuje .podporni .steber .Pomembna .pa .je .še .druga .implikacija .v .zvezi .z .imenom . De Stijl .Ustanovni .člani .so .se .pri .izbiri .imena .zgledovali .tudi .po .nizozemskem .arhitektu .Hendriku .P . Berlageju .(1856–1934), .ki .je .mnogim .bil .vzor, .in .njegovi .knjigi . Over stijl in bouw- en meubelkunst (O slogu v umetnosti stavbarstva in izdelovanja pohištva), . v . kateri . so . bile . predstavljene . ideje . nemškega .arhitekta .Gottfrieda .Semperja .(1803–1879) .iz .njegovega .monumentalnega .dela . Der Stil .(Overy .1991: .25) 44 45 Bauhaus_FINAL.indd 45 10.5.2019 14:40:10 Van . Doesburg . je . neumorno . širil . ideje . De Stijla, . podajal . se . je . na . nešteta . potovanja .po .Evropi, .imel .številna .predavanja, .se .srečeval .z .mnogimi .avan- tgardističnimi .umetniki, .četudi .so .stiki .z .njimi .bili .pogosto .kratkotrajni .za- radi .njegovega .radikalnega .in .avtoritarnega .nastopa .V .prizadevanjih, .da . bi . De Stijlu .zagotovil .mednarodno .odmevnost, .je .bil .nadvse .uspešen .Tudi . skupina . De Stijl .je .bila .kratkega .diha, .ker .je .izvorna .skupina .kaj .kmalu .raz- padla .zaradi .samovoljnega .in .konfliktnega .van .Doesburga .Nikoli .več .mu .ni . uspelo .združiti .umetnikov .v .povezano .skupino, .zato .je .revijo .vodil .in .urejal . kar .sam 3 S .prvo .svetovno .vojno .se .je .končala .stara, .na .individualizmu .temelječa .uredi- tev .sveta .Po .vojni .naj .bi .se .začela .nova .doba, .v .kateri .je .univerzalno .bistve- nega .pomena .Ali .kakor .so .leta .1918 .zapisali .v .svojem .prvem .manifestu .( Ma- nifest I) .ustanovitelji . De Stijla: 4 .»Kar .je .staro, .je .usmerjeno .k .individualnemu . Kar .je .novo, .pa .k .univerzalnemu« .(Van .Doesburg .et .al .1918: .2–3) .Manifest . je .izšel .v .štirih .jezikih, .in .sicer .v .nizozemščini, .nemščini, .angleščini .in .franco- ščini .V .njem .so .avtorji .oznanili, .da .napredni .umetniki .z .vsega .sveta .stremijo . k .nastanku .»mednarodne .enotnosti .v .življenju, .umetnosti .in .kulturi« (ibid ) . Van .Doesburg .si .je .predstavljal . De Stijl .kot .nadnacionalno .gibanje, .zato .je . »majhno .revijo«, .kakor .so . De Stijl .imenovali .njeni .ustanovitelji, .saj .je .izhajala . na .dobrih .15 .straneh, .razpošiljal .tudi .na .mnoge .naslove .podobno .mislečih . umetnikov .ali .njenih .simpatizerjev .izven .Nizozemske . Kmalu .po .objavi .prvega .manifesta .novembra .1918 .se .je .nanj .denimo .navdu- šeno .odzval .Marinetti, .ki .je .van .Doesburgu .nemudoma .poslal .paket .s .knji- gami .in .revijami .(Wintgens .Hötte .2009: .11) .Podobno .goreče, .kot .je .Marinetti . propagiral .futurizem .pred .prvo .svetovno .vojno, .je .van .Doesburg .razširjal .ide- je . De Stijla po .njej .Leta .1920 .se .je .odpravil .do .svojih .umetniških .kolegov .po . Evropi, .da .bi . De Stijl .spravil .iz .osame .Nizozemska .je .bila .namreč .relativno . izolirana . zaradi . nevtralnega . položaja . med . prvo . svetovno . vojno . Pot . ga . je . najprej .vodila .v .Antwerpen .in .nato .v .Pariz .k .Pietu .Mondrianu .Tu .je .navezal . stike .z .mnogimi .umetniki, .povabljen .pa .je .bil .tudi .v .skupino .mednarodnih . kubistov . La Section d‘Or .Zanje .je .še .istega .leta .priredil .skupinske .razstave . v .Rotterdamu, .Den .Haagu, .Amsterdamu .in .Arnhemu .Konec .istega .leta .se .je . odpravil .najprej .v .Berlin .in .nato .še .v .Weimar . 3 . . Poleg . De Stijla .je .ustanovil .in .urejal .še .dve .avantgardistični .reviji, .ki .sta .izhajali .kratek .čas .( Mécano med .1922 .in .1923 .in . Art Concret, .od .katere .je .izšla .le .ena .številka), .medtem .ko .je .zadnja .številka . De Stijla .izšla .1932, .leto .po .van .Doesburgovi .smrti .kot .poklon .temu .vplivnemu .nizozemskemu . avantgardistu 4 . . Ustanovitelji .so .bili: .Theo .van .Doesburg, .Robert .van .’t .Hoff, .Vilmos .Huszár, .Antony .Kok, .Piet . Mondriaan, .Georges .Vantongerloo .in .Jan .Wils 46 47 Bauhaus_FINAL.indd 46 10.5.2019 14:40:10 PRVI VAN DOESBURGOV OBISK NA BAUHAUSU V .Berlin .je .prispel .okoli .Božiča, .kjer .se .je .na .domu .arhitekta .Bruna .Tauta .sre- čal .z .nekaterimi .najpomembnejšimi .predstavniki .nemške .avantgarde: .z .Bau- hausovci .Walterjem .Gropiusom5, .arhitektoma .Adolfom .Meyerjem .in .Alfredom . Forbátom, .s .kritikom .Adolfom .Behnejem .ter .z .gostiteljem .Brunom .Tautom . Jaffé .se .pri .opisu .tega .srečanja .opira .na .neobjavljene .spomine .nemškega .ar- hitekta .madžarskega .rodu .Alfreda .Forbáta .(Jafeé .1983: .73), .ki .je .bil .v .tistem . času .pomemben .Gropiusov .učenec .in .nato .sodelavec .Njihov .pogovor .naj . bi .zadeval .barvne .površine .v .notranjem .in .zunanjem .urejanju .prostora .To .je . zaposlovalo .Bruna .Tauta .že .nekaj .let,6 .prav .tako .se .je .temu .tedaj .posvečal . tudi . van . Doesburg . v . Friziji 7 . Van . Doesburg . je . bil . presenečen . nad . Gropiu- sovimi .nazori, .ki .so .bili .očitno .zelo .podobni . De Stijlu, .nakar .ga .je .Gropius . povabil, .da .obišče .Bauhaus .Van .Doesburg .ni .izgubljal .časa .in .že .čez .nekaj . dni .je .prispel .v .Weimar, .kjer .je .30 .decembra .že .imel .tudi .prvo .predavanje . Prvi .nekajdnevni .obisk .je .moral .na .van .Doesburga .narediti .izjemen .vtis, .kajti . svojemu .najzvestejšemu .prijatelju .Antonyju .Koku, .pesniku .in .pisatelju, .se .v . pismu .takole .pohvali: V .Weimarju .sem .vse .radikalno .obrnil .na .glavo .To .je .najznamenitejša .akademija, . na .kateri .sedaj .poučujejo .najmodernejši .učitelji! .Tu .sem .se .vsak .večer .pogovarjal . z .učenci .in .vsepovsod .zasejal .strup .novega .duha . De Stijl bo .kmalu .znova .izšel, . še .radikalnejši, .kot .je .bil .Poln .sem .energije, .da .bi .gore .premikal, .in .vem, .da .bodo . naša .stališča .zmagala, .nad .vsemi .in .vsem .(Jaffé .1983: .74) 8 5 . . Walter .Gropius .je .bil .nemški .arhitekt .in .ustanovitelj .Bauhausa .leta .1919 .Spada .med .najpomemb- nejše .predstavnike .modernistične .arhitekture, .med .katere .sodijo .še .Mies .van .der .Rohe .(direktor . Bauhausa .med .1930 .in .1933), .Frank .Lloyd .in .Le .Corbusier 6 . . Nikomur .od .arhitektov . De Stijl a .ni .nikoli .uspelo .zasnovati .stanovanjske .četrti .ali .celega .mesta . Bruno .Taut .je .bil .eden .redkih .sodobnikov, .ki .je .imel .to .priložnost .in .že .med .letoma1913 .in . 1916 .je .pri .stanovanjskih .projektih .v .Berlinu .in .Magdeburgu .dal .prebeliti .pročelja .hiš .z .raz- ličnimi .barvami .Kasneje .je .v .obsežnih .gradbenih .naročilih .zasnoval .več .kot .10 000 .socialnih . stanovanj .v .Berlinu, .pri .čemer .si .je .za .vodilo .postavil .gradnjo .po .meri .človeka, .kjer .bo .tudi . okolica .služila .človeku .in .njegovim .potrebam .In .prav .zato .je .Taut .uporabil .barve .pri .urejanju . zunanjosti, . s . čimer . je . želel . ugoditi . tudi . človekovim . čustvenim . potrebam . (Anthonissen/Van . Straaten .2017: .204) 7 . . Van .Doesburg .se .je .v .ravno .v .tistem .obdobju .posvečal .arhitekturnemu .projektu .socialnih .stano- vanj .v .majhnem .frizijskem .mestecu .Drachten, .kjer .je .zasnoval .celovit .barvni .načrt .Zunanjost .hiš . si .je .prislužila .vzdevek .‚de .papegaaienbuurt‘ .(papagajska .četrt) .Stanovalcem .barvna .stanovan- ja .niso .bila .po .godu, .zato .so .jih .že .naslednje .leto .prepleskali .V .osedemdesetih .letih .prejšnjega . stoletja .pa .so .se .vrnili .k .van .Doesburgovemu .prvotnemu .barvnemu .načrtu .in .na .nekaterih .hišah . rekonstruirali .njegovo .barvno .shemo .(gl .Anthonissen/Van .Straaten .2017: .202) 8 . . Van .Doesburg .je .pismo .poslal .Antonyju .Koku .iz .Leidna .7 .januarja .1921, .štiri .dni .po .vrnitvi .z . Bauhausa 46 47 Bauhaus_FINAL.indd 47 10.5.2019 14:40:10 VAN DOESBURGOVA PRIZADEVANJA ZA SPREJETJE NA BAUHAUS Februarja .1921 .van .Doesburg .Feiningerju .piše, .da .bi .se .rad .vrnil .v .Weimar: . »Upam, . da . bom . s . tem . lahko . prispeval . k . uresničitvi . monumentalnega . ce- lostnega .stila .To .je .bil .tudi .cilj .naše .skupine, .ki .so .ji .stremljenja .Bauhausa . tako .zelo .blizu .Morda .lahko .tam .ustvarimo .novo .središče, .ki .bo .nasprotova- lo .pariškemu .individualizmu« .(Van .Doesburg .1921) Van .Doesburg .je .bil .kot .»pridigar« .monumentalne .umetnosti .samozavestno . prepričan, .da .bo .Bauhausu .lahko .ponudil .svoje, .alternativno .videnje .preno- vljene .monumentalne .arhitekture .Po .njegovem .mnenju .bi .se .moral .Bauhaus . osvoboditi .mistike .in .ekspresionizma .s .sistematično .prenovo .in .z .elementar- nimi .izraznimi .sredstvi .(Anthonissen/Van .Straaten .2017: .54) .Van .Doesburg . si .je .zelo .želel .in .najbrž .tudi .pričakoval, .da .ga .bo .Gropius .imenoval .za .uči- telja .na .Bauhausu .in .da .bo .tamkajšnje .izobraževanje .preobrazil .in .zasnoval . v .duhu . De Stijla .Morda .je .Gropius .na .to .možnost .celo .namignil .med .njunim . prvim .srečanjem .v .Berlinu .Zato .se .je .van .Doesburg .pomladi .leta .1921 .pre- selil .v .Weimar, .kjer .je .storil .vse, .kar .je .bilo .v .njegovi .moči, .da .bi .kot .učitelj .bil . sprejet .na .Bauhaus .in .tam .propagiral .ideje . De Stijla .Celo .uredniške .posle .je . uradno .preselil .v .Weimar, .kar .morda .niti .ni .tako .nenavadno, .saj .je .ostal .prvi . in .edini .urednik .revije . Slika .1: .kongres .konstruktivistov .in .dadaistov, .Weimar .1922 48 49 Bauhaus_FINAL.indd 48 10.5.2019 14:40:10 A .van .Doesburgu .so .ostala .vrata .na .Bauhaus .za .vedno .zaprta, .tako .da .je .v . času .svojega .skoraj .dvoletnega .bivanja .v .Weimarju .1921–1923 .(s .krajšimi . vmesimi .prekinitvami) .vse .svoje .pedagoške .dejavnosti, .ki .jih .je .zastavil .zelo . resno, .opravljal .zunaj .zidov .Bauhausa, .v .njegovi .neposredni .bližini, .s .čimer . je .hotel .pokazati .svojo .izzivalno .in .uporniško .držo .Van .Doesburg .je .vsako . predavanje, .seminar .oz .tečaj .napovedal .na .oglasni .tabli .Bauhausa, .kar .naj . bi .kazalo .na .dobre .odnose .med .njim .in .Bauhausom, .vendar .pa .obstajajo . dokumenti, .iz .katerih .je .razvidno .velikansko .nesoglasje .in .odpor, .na .kate- rega .je .van .Doesburg .naletel .na .Bauhausu .Študente, .ki .so .se .udeležili .teh . dejavnosti, .naj .bi .na .Bauhausu .poskušali .ovirati .in .jih .celo .prepričati, .da .so . predavanja .o . De Stijlu .nevarna .(Wintgens .Hötte .2009: .12) O .njegovih .prizadevanjih .priča .denimo .članek, .ki .ga .je .za .jubilejno .številko . De Stijla .leta .1927 .napisal .Karl .Peter .Röhl, .tedanji .učenec .na .Bauhausu: . Njegova .predavanja .z .diapozitivi .so .vzpodbudila .mlado .generacijo, .ki .se .je .v .tis- tem .obdobju .znašla .na .Bauhausu .Nauku .o .novem .upodabljanju, .čigar .mojster . je .van .Doesburg, .so .se .marljivo .priključili .mnogi .učenci .Z .velikim .navdušenjem . sem .bil .učenec .tega .mojstra .in .občudujem .ga .kot .znanilca .in .pionirja .novega . časa .V .njegovem .nesebičnem .predajanju .mlajšim .generacijam .sem .uvidel .čis- tost .in .jasnost, .odprt .značaj .in .moč .upodabljanja, .kar .me .je .navdušilo, .da .na- daljujem .po .tej .poti .V .svojih .delih .sem .poskušal .doseči .kolektivnega .duha .Van . Doesburgu .se .imamo .zahvaliti .za .razvoj .moderne .arhitekture .Vsepovsod .je .najti . njegove .spodbude, .s .pridom .uporabljene .v .novi .tipografiji, .v .novi .prepleskavi . prostorov .(Röhl .1927: .580–581) . Röhlovo .pričevanje .še .pridobi .na .teži, .če .upoštevamo .dejstvo, .da .je .Nizozemec . svoj .prvi .tečaj . De Stijla .organiziral .prav .v .njegovem .ateljeju .(Jaffé .1983: .74) . Po .mnogih .pričevanjih .so .se .van .Doesburgove .ideje .širile .»kot .virus« .ter .nale- tele .na .navdušenost .ali .močan .odpor .(Wintgens .Hötte .2009: .11) .Predavanja . oz .praktična .usposabljanja .so .bila .namenjena .tako .učencem .kot .učiteljem . Bauhausa; .med .drugim .so .se .jih .udeležila .imena, .kot .so: .Karl .Peter .Röhl, . Werner .Graeff, .Adolf .Meyer, .Lyonel .Feininger, .Alfred .Forbát, .Andreas .Weinin- ger, .Max .Burchartz, .Farkas .Molnár, .Egon .Engelien .idr . Ko .jeseni .1921 .van .Doesburg .še .zmeraj .ni .bil .sprejet .na .Bauhaus .kot .uči- telj, .je .Antonyju .Koku .poslal .razglednico .Popisana .prednja .stran .izraža .van . Doesburgovo .samozavestno .in .militantno .držo .ob .pričakovanju, .da .ga .bo . Gropius .vendarle .imenoval .za .učitelja .na .Bauhausu, .kjer .naj .bi .po .njegovem . kmalu .prevladale .ideje . De Stijla, .kot .razberemo .iz .pripisanega .besedila: .» De 48 49 Bauhaus_FINAL.indd 49 10.5.2019 14:40:10 Stijlove .n-dimenzionalne .topovske .krogle .ga .[Bauhaus] .bodo .zbombardirale« . (Ottevanger .2007: .42) Sl .2: .Razglednica .Thea .van .Doesburga .prijatelju .Antonyju .Koku .21 .septembra .1921 Kljub .vsem .prizadevanjem .in .nespornemu .vplivu .na .svoje .slušatelje .z .Bau- hausa .se .je .van .Doesburg .počutil .opeharjenega, .zato .je .novembra .1922 .raz- očaran .zapustil .Weimar .Na .Bauhaus .je .želel .vplivati .celostno .in .ne .zgolj .s . priložnostnimi .tečaji .izven .njegovih .zidov . RAZLOGI ZA NAPETOSTI MED VAN DOESBURGOM IN BAUHAUSOM Kot .navaja .Jaff .é .(gl .1983: .76–77), .je .Werner .Graeff . v .članku . Das Bauhaus und seine Krise 1922 analiziral .vpliv, .ki .ga .je .imel .van .Doesburg .na .Bauhaus, .pa .tudi . razloge, .zakaj .je .med .njim .in .Bauhausom .vladala .določena .napetost, .zaradi . česar .nikoli .ni .bil .sprejet .na .Bauhaus .Graeff . je .videl .razlog .za .globoko .nestri- njanje .med .van .Doesburgom .in .Bauhausom .v .dejstvu, .da .je .v .pedagoškem . pristopu . in . življenjskem . nazoru . enega . izmed . takratnih . učiteljev, . Johannesa . Ittna, .prevladovala .miselnost .mazdaizma,9 .kar .je .med .številnimi .učenci .vzbu- dilo .odpor .proti .takšni .»romantiki .in .mistiki« .To .je .leta .1923 .pripeljalo .do .neso- glasij .in .javnega .spora .med .Ittenom .in .Gropiusom .in .do .spremembe .v .izobra- ževalnem .konceptu .Bauhausa .Graeff . .v .istem .članku .nadaljuje: . 9 . . Mazdaizem .(sopomenka: .zaratustrstvo, .zoroastrizem .ali .zoroastrianizem) .je .prastara .religija, .ki .naj . bi .se .prvotno .razvila .na .območju .današnjega .Irana .https://www britannica com/topic/Zoroastria- nism .(vpogled .12 .3 .2019) 50 51 Bauhaus_FINAL.indd 50 10.5.2019 14:40:10 Tej .preusmeritvi .je .nedvomno .prispeval .mož, .ki .je .prvotno .sam .želel .postati .učitelj . na .Bauhausu .(in .bi .to .najbrž .tudi .moral .postati): .Theo .van .Doesburg, .nizozemski . slikar, .izdajatelj .revije .» De Stijl« .Od .1921 .do .1923 .je .živel .v .Weimarju .Morda .je . Gropius .nekoč .sam .vzbudil .upanje .v .van .Doesburgu, .da .bo .sprejet .v .učiteljski . kolektiv; .to .bi .gotovo .ustrezalo .željam .Gropiusovega .najstarejšega .in .najožjega . sodelavca .(Adolfa .Meyerja), .ki .je .izjemno .cenil .van .Doesburga .in .vizijo . De Stijla . Toda .van .Doesburg .ni .zavračal .le .Ittenove .mistične .gorečnosti, .temveč .je .odkla- njal .tudi .vračanje .k .srednjeveški .rokodelski .romantiki .Zavzemal .se .je .za .stroj .in . moderno .množično .prozivodnjo, .in .bil .je .človek, .ki .je .odkrito .povedal .svoje .mne- nje .Svoje .stališče .je .občutljivo, .vendar .agresivno .zagovarjal .pred .vsemi .– .in .v . glavnem .je .šlo .za .stališča, .ki .so .pozneje .postala .značilna .tudi .za .Bauhaus .(ibid ) Odnos . med . van . Doesburgom . in . Bauhausom . je . bil . težaven . Da . med . van . Does .burgom .in .Gropiusom .ni .prišlo .do .hujše .zamere, .lahko, .kot .navajata .van . Anthonissen .in .Van .Straaten, .sklepamo .tudi .iz .pisma, .ki .ga .je .leta .1924 .van . Doesburg .naslovil .na .Gropiusa .in .v .katerem .se .med .drugim .spominja, .da .mu . je .Gropius .že .leta .1920 .povedal, .da .Bauhaus .ne .prenese .dogem .(Anthonis- sen/Van .Straaten .2017: .54–55) .V .zvezi .s .tem .pripomni, .da .si .je .zunaj .zidov . Bauhausa .prizadeval .za .jasno .določen .program, .da .se .študenti .ne .bi .izgubili . v . »mazdaizmu, . ittianizmu . in . individualni . umetniški . produkciji«10 . (Anthonis- sen/Van .Straaten .2017: .55) .Za .van .Doesburga .je .bil .Itten .poosebljenje .vseh . zmot .na .Bauhausu .Vendar .pa .je .Itten .medtem .sam .spregledal, .da .se .njegovi . nazori .ne .skladajo .več .z .Gropiusovimi, .zato .je .leta .1922 .odšel .z .Bauhausa 11 V .razmišljanju .o .vzrokih .za .zavrnitev .van .Doesburga .na .Bauhaus .nekateri . (predvsem .nizozemski) .raziskovalci .morda .nekoliko .precenjujejo .njegov .vpliv . na .Bauhaus, .kakor .ga .je .precenjeval .tudi .van .Doesburg .sam: . Za .Bauhausovo .preusmeritev .je .kot .‚protiutež‘ .zelo .pomembno .služil .van .Doe- sburgov .vpliv: .njegova .prisotnost .je .pripravila .teren .za .konstruktivistično .misel- nost .in .vzpodbudila .imenovanje .Moholy-Nagyja .za .učitelja, .poleg .tega .pa .je .leta . 1923 .omogočila .novo .usmeritev .Bauhausa .pod .Gropiusovim .motom .»Umetnost . in .tehnika .– .nova .enotnost« .(Jaffé .1983: .77–78) 10 Mazdaizem .in .ittianizem .se .nanašata .na .tedanjega .učitelja .Johannesa .Ittna, .ki .je .javno .propagiral . svoja .prepričanja, .izhajajoč .iz .vzhodnjaške .miselnosti, .mistike .in .mazdaizma, .pri .čemer .je .izstopal . v . vsakodnevni . opravi . v . duhovniški . talar, . uvedbi . lastne . pridelave . zelenjave, . duhovnem . načinu . pripravljanja .hrane .v .šolski .kantini, .sproščanju .učencev .s .telesnimi .vajami .ipd 11 .Od .1914 .se .je .Itten .razvil .v .modernega .umetnika .in .zanimivo .je, .da .je .ustvarjal .geometrično .abstraktne .kompozicije, .za .katere .bi .lahko .rekli, .da .so .v .skladu .z . De Stijl o m, .pri .čemer .je .delno .črpal . iz .istih .virov .(kubizma .in .Roberta .Delaunayja) .kakor .Mondrian .in .van .Doesburg .(Anthonissen/Van . Straaten .2017: .55) 50 51 Bauhaus_FINAL.indd 51 10.5.2019 14:40:10 Pri .tem .je .spregledano .dejstvo, .da .je .konstruktivistična .načela .na .Bauhaus . vpeljal .predvsem .ruski .konstruktivizem Poleg .van .Doesburgovega .ostrega .zavračanja .van .Ittenovih .nazorov .in .zate- kanja .k .rokodelsko-obrtniškim .romantičnim .idealom .tiči .vzrok .za .nesoglasje . z .van .Doesburgom .tudi .v .raznovrstno .zasnovanem .konceptu .izobraževanja . na .Bauhausu .Na .slednjem .so .vzpodbujali .široko .razgledanost .učencev .in .jih . hoteli .seznaniti .s .čim .bolj .različnimi .izobraževalnimi .vsebinami .Njihov .moto . je .bil, .da .želijo .najprej .vzgojiti .človeka, .šele .nato .pride .izobrazba .Za .kaj .ta- kega .se .jim .je .van .Doesburg .zdel .preveč .dogmatičen .in .preveč .osredotočen . na .vseobsegajoči .geometrično .abstraktni .objektivni .funkcionalizem .in .na .for- malna .pravila, .kar .ni .bilo .v .skladu .z .vodilom .te .šole Van . Doesburgovo . delovanje . v . neposredni . bližini . Bauhausa . pa . je . kljub . temu .pomenilo .eno .izmed .pobud, .da .je .Bauhaus .spremenil .usmeritev .od . individualnega .eskpresionizma .k .racionalnemu .pristopu, .od .rokodelsko- -obrtniške .dejavnosti .k .uporabi .tehnologije .in .strojev .Seveda .so .impulzi . za .to .spremembo .prišli .tudi .od .drugod, .v .največji .meri .pa .je, .kot .smo .že . omenili, .k .spremembam .na .Bauhausu .od .leta .1923 .dalje .prispeval .ruski . konstruktivizem .Njegove .ideje .je .v .Nemčijo .prinesel .El .Lisicki .skupaj .z . Ilijo .Erenburgom, .najpomembnejša .osebnost .pri .novi .usmeritvi .Bauhausa . pa .je .bil .Moholy-Nagy, .ki .ga .je .Gropius .imenoval .kot .protiutež .Kandin- skemu .Slednji .je .še .zmeraj .zagovarjal .koncept .kompozicije, .medtem .ko . je . komaj . osemindvajsetletni . Moholy-Nagy . vpeljal . koncept . konstrukcije, . s .katero .je .radikalno .uvedel .povsem .novo .pojmovanje .časa .in .prostora .v . umetnosti .nasploh CELOSTNA UMETNINA PRI DE STIJLU IN BAUHAUSU IN UVEDBA STROJA V UMETNIŠKO PROIZVODNJO Pojem .»monumentalnega .celostnega .stila« .je .van .Doesburg .zelo .jasno .de- finiral .v . Zapiskih o monumentalni umetnosti (1918: .10–12), .čeprav .že .takoj . na .začetku .delovanja .v .Weimarju .izrazi .nasprotovanje .Bauhausu, .kot .smo . razbrali .iz .pisma .Antonyju .Koku .Tudi .Gropius .si .je .vseskozi .prizadeval .za .ce- lostno .umetnino .( Gesamtkunstwerk), .saj .je .bil .Bauhaus .zasnovan .na .osnovi . ideje .19 .stoletja, .da .so .pri .ustvarjanju .umetniškega .dela .vključene .razno- vrstne .umetniške .ali .umetniško .navdahnjene .discipline, .ki .pripomorejo .k .na- stanku . celostne . umetnine . kot . sinteze . umetnosti . in . življenja . Bauhaus . po- oseblja .za .tisti .čas .nenavadno .kombinacijo .akademije .za .likovne .in .uporabne . 52 53 Bauhaus_FINAL.indd 52 10.5.2019 14:40:10 umetnosti, .a .na .začetku .svoje .ustanovitve .še .z .močnim .odporom .do .tehnike . in .mehanike .(Anthonissen/Van .Straaten .2017: .53) Simbol .za .celostno .umetnino .je .»katedrala .prihodnosti«,12 .kjer .so .pod .okri- ljem . arhitekture . združeni . likovni . umetniki, . slikarji . in . kiparji . ter . rokodelci; . koncept . je . bil . znan . že . vsaj . od . gradnje . srednjeveških . katedral . Bauhaus . stremi . k . sodobnemu . združevanju . umetnosti . in . arhitekture . Podobno . kot . pri . nizozemskem . De Stijlu . je . tudi . nemška . umetniška . avantgarda . hote- la .preoblikovati .sodobnega .človeka .in .njegovo .okolico .ter .sodelovati .pri . spreminjanju .družbe .Združevanje .disciplin .naj .bi .pripeljalo .do .»katedrale . prihodnosti« .oz .»novega .človeka« .kot .ga .je .oznanjal . De Stijl .in .prav .vsa . avantgardistična .gibanja .tedanjega .časa Od .takrat .dalje .se .je .rokodelsko-obrtniška .umetniška .dejavnost .umikala .pred . industrijsko, .serijsko .izdelavo .s .pomočjo .tehnologije .Walter .Gropius .je .leta . 1928 .odstopil .kot .direktor .Bauhausa, .za .naslednji .dve .leti .ga .je .nasledil .arhi- tekt .Hannes .Meyer, .za .njim .pa .je .prišel .arhitekt .Ludwig .Mies .van .der .Rohe .Ta . je .vodil .Bauhaus .do .leta .1933, .ko .to .napredno .ustanovo .nacionalsocialistični . režim . dokončno . zapre, . ker . vidi . v . njenih . socialno . in . levičarsko . usmerjenih . nazorih .državnega .sovražnika . ZAKLJUČEK Pomembno . vlogo . pri . razlogu . za . tako . močno . nestrinjanje . met . Gropiusom . in . van . Doesburgom . je . moč . iskati . tudi . v . značaju . nizozemskega . umetnika . Van .Doesburg .je .bil .kontroverzna, .samovoljna .in .hkrati .konfliktna .osebnost, . zato .se .mu .je .uspelo .spreti .s .skoraj .vsemi .nekdanjimi .prijatelji .ali .sodelavci . Gropius .je .to .najbrž .pravočasno .sprevidel, .zato .nikoli .ni .sledilo .konkretno . povabilo .v .učiteljski .kolektiv . Če .sklenemo .skoraj .dvoletno .epizodo .van .Doesburgovega .delovanja .v .Wei- marju .– .čeravno .ne .na .Bauhausu, .temveč .tik .ob .njem .– .lahko .ugotovimo, .da . je .tu .nedvomno .pustilo .svoje .sledi .Navsezadnje .so .nekateri .Bauhausovci . ustvarjali .pod .neposrednim .vplivom . De Stijla .(Herbert .Bayer, .Kurt .Schmidt, . Dörthe . Helm, . Oskar . Schlemmer, . Marcel . Breuer, . Hinnerk . Scheper, . Farkas . Molnár, .Alfred .Forbát, .Andor .Weininger, .Peter .Keler, .Gyula .Pap .idr ) . 12 .Lesorez .Lyonela .Feiningerja .z .naslovom . Katedrala .je .Gropius .vključil .na .naslovno .stran .ustanov-nega .manifesta .in .programa .Bauhausa .iz .leta .1919 52 53 Bauhaus_FINAL.indd 53 10.5.2019 14:40:10 Francoski .arhitekt .Le .Corbusier .je .v .svoji .recenziji .kataloga .Bauhausove .razstave . leta .1923 .izrecno .izpostavil .močan .vpliv . De Stijla .Oskar .Schlemmer, .mojster .na . Bauhausu, .je .v .enem .svojih .pisem .omenil, .da .so .bili .mnogi .učenci .na .Bauhausu . zvesto .predani .van .Doesburgu, .v .drugem .pismu .jih .označi .za .»van .Doesburgo- ve .naslednike« .Navsezadnje .tudi .Bauhausova .izdaja .razprave . Načela umetnosti novega upodabljanja, .ki .jo .je .napisal .Theo .van .Doesburg .in .je .izšla .leta .1925 .kot . šesti .del .serije .Bauhausovih .študij .( Bauhausbücher), priča .o .naklonjenosti .van . Doesburgovim .idejam .(Wintengs .Hötte .2009: .12) . S .to .izdajo .je .bil .morda .van .Doesburg .navsezadnje .vendarle .uradno .»sprejet« . na .Bauhaus 13 Povzetek Nizozemski .avantgardistični .umetnik .Theo .van .Doesburg .(1883–1931) .se .je .zapi- sal .v .zgodovino .moderne .umetnosti .kot .ustanovitelj .umetniške .skupine .in .revije . De Stijl, .ki .jo .je .med .drugim .zasnoval .skupaj .s .Pietom .Mondrianom .V .prizadevanjih . za .mednarodno .odmevnost .revije .je .bil .izjemno .uspešen .Želel .je .postati .sodela- vec .Bauhausa .in .tudi .tam .širiti . De Stijlove .ideje .o .novi .umetnosti .Tako .je .med .leti . 1921 .in .1922 .v .Weimarju .na .lastno .pobudo .poučeval .predvsem .študente .Bauhau- sa .zunaj .zidov .njihove .šole, .a .vsa .njegova .prizadevanja .so .bila .zaman .Čeprav .na . Bauhaus .kot .učitelj .nikoli .ni .bil .sprejet, .je .bil .njegov .vpliv .na .ustvarjanje .v .Bauhausu . še .kako .močan, .kar .navsezadnje .priča .tudi .izid .njegove .razprave . Grundbegriffe der neuen gestaltenden Kunst v .seriji .razprav .Bauhausbücher, .ki .je .izšla .leta .1925 V .tem .prispevku .poskušamo .odgovoriti .na .vprašanje, .kaj .vse .je .botrovalo .Gro- piusovi .odločitvi, .da .Van .Doesburga .vendarle .ne .sprejme .na .Bauhaus Ključne besede: .Theo .van .Doesburg, .Walter .Gropius, .De .Stijl, .Bauhaus, . konstruktivizem Abstract The .Dutch .avantgardist .Theo .van .Doesburg .(1883–1931) .made .it .into .the .history . of .modern .art .as .the .founder .of .the . De Stijl .group .and .magazine, .which .among . others .was .set .up .together .with .Piet .Mondrian .He .was .very .succesfull .in .his . strivings .for .his .magazine .to .get .attention .from .abroad .One .of .his .greatest .aspi- rations .was .to .be .appointed .as .a .master .at .the .Bauhaus .school .to .spread .there . 13 .Razprava .je .bila .sprva .objavljena .leta .1919 .v .nizozemščini; .za .objavo .v .seriji .Bauhausbücher, .ki . so .izhajale .med .letoma .1925 .in .1930, .je .bila .načrtovana .že .leta .1924, .a .zaradi .gospodarsko .težkih . časov .ni .mogla .iziti .pred .letom .1925 . 54 55 Bauhaus_FINAL.indd 54 10.5.2019 14:40:10 ideas .of . De Stijl .For .this .purpose .he .installed .himself .between .1921 .and .1923 .in . Weimar .where .he .gave .– .outside .the .walls .of .Bauhaus .– .private .courses .attended . by .some .students .and .masters .of .this .institution .Sadly, .all .his .efforts .were .to .no . avail .Although .he .did .not .succeed .in .getting .a .teaching .position .his .influence . on .Bauhaus .in .undeniable .After .all, .the .appreciation .for .his .ideas .can .be .found . in .the .fact .that .his .study . Principles of Neo-Plastic Art .was .published .in .1925 .as . Part .6 .in .the .series .of .Bauhaus .Books .In .this .paper .we .try .to .unveil .what .was .the . reason .behind .Gropius‘ .decision .not .to .welcome .Van .Doesburg .at .the .Bauhaus Keywords: .Theo .van .Doesburg, .Walter .Gropius, .De .Stijl, .Bauhaus, . constructivism Seznam literature ANTHONIESSEN, . Anton/VAN . STRAATEN, . Evert . (2017): . De Stijl. 100 jaar inspiratie. De nieuwe beelding en de internationale kunst 1917–2017. .Zwolle: . Waanders .Uitgevers JAFFÉ, .Hans .Ludwig .Cohn .(1983): . Theo van Doesburg. Amsterdam: .Meulenhoff/ Landshoff OTTEVANGER, .Aleid .(2007): . De Stijl in Tilburg. Over de vriendschap tussen Theo van Doesburg en Antony Kok .Amsterdam: .Stokerkade OVERY, .Paul .(1991): . De Stijl. London: .Thames .and .Hudson RÖHL, .Peter .Karl .(1927): .Der .Beginn .und .die .Entwicklung .des .Stils .in .Weimar . .V: . PETERSEN, .Ad .(ur ) .V: . De Stijl 2 1921–1932 (complete .reprint) .(1968) .Amsterdam: . Athenaeum, .Polak .& .Van .Gennep, .Den .Haag: .Bert .Bakker, .str .580–581 VAN . DOESBURG, . Theo/VAN . ‚T . HOFF, . Robert/ . HUSZÁR . Vilmos . et al . (1918): . Manifest .I .van .»De .Stijl« .V: . De Stijl II, .1, .str .2–3 .https://nl wikisource org/wiki/ Theo_van_Doesburg/Manifest ._I_van_De_Stijl_1918 .(vpogled: .2 .2 .2019) VAN . DOESBURG, . Theo . (1918): . Aanteekeningen . over . monumentale . kunst . Naar . aanleiding .van .twee .bouwfragmenten .(Hall .in .vacantiehuis .te .Noord-wijkerhout . Bijlage .I) .V: . De Stijl . II, . 1, .str . 10–12 . https://nl wikisource org/wiki/Theo_van_ Doesburg/Aanteekeningen_over_monumentale_kunst .(vpogled: .2 .2 .2019) VAN .DOESBURG, .Theo .(1921): Brief .an .Lyonel .Feininger .(4 .Februar .1921) .V: . Konstruktive Kunst: Elemente und Prinzipien, Kunsthalle Basel 9. August bis 7. September 1969. Ausstellungs- katalog . Str . 45 . (https://de wikisource org/wiki/Brief_an_Lyonel_Feininger_(Van_Doesburg) . (vpogled: .2 .2 .2019) VAN . DOESBURG, . Theo . (1925): . Grundbegriffe der neuen gestaltenden Kunst. [Bauhausbücher, .Band .6 ] .München: .Alfred .Langen .Verlag WINTGENS .HÖTTE, .Doris .(2009): .Van .Doesburg .tackles .the .continent: .Passion, . Drive .& .Calculation .V: .FABRE, .Gladys/WINTGENS .HÖTTE .Doris .(ur ): . Van Doesburg and the International Avant-Garde. Constructing a New World. Leiden/London: .Tate .Publishing, .str .10–19 54 55 Bauhaus_FINAL.indd 55 10.5.2019 14:40:10 Seznam slik Slika .1: .https://monoskop org/File:Congress_of_the_Constructivists_and_ Dadaists_Weimar_1922 jpg . (vpogled .5 .4 .2019) Slika .2: .https://nl wikipedia org/wiki/Bestand:Postcard_Bauhaus_with_writings_ by_Theo_van_Doesburg jpg . (publick .domain) .(vpogled .5 .4 .2019) 56 57 Bauhaus_FINAL.indd 56 10.5.2019 14:40:10 Eva Kryštufek (Ljubljana) SOPHIE TÄUBER-ARP – POZABLJENA MOJSTRICA DADE IN KONSTRUKTIVIZMA Ugledna .predstavnica .dade .in .konstruktivizma .Sophie .Täuber-Arp .še .vedno . ostaja .dokaj .nepoznano .ime .v .slovenski .in .tuji .javnosti, .čeprav .je .v .svojem . umetniškem .ustvarjanju .presegala .meje .na .najrazličnejših .področjih .in .se .s . svojo .inovativnostjo .uvrstila .med .najpomembnejše .ustvarjalce .poznih .20 .in . nato .30 .let .20 .stoletja .Delovala .je .kot .plesalka .in .vsestranska .oblikovalka .in . bila .prisotna .pri .najpomembnejših .projektih .dade .in .konstruktivizma, .a .ven- dar .je .bilo .njeno .ime .do .nedavnega .potisnjeno .ob .stran .Evropska .javnost .jo . je .ponovno .bolje .spoznala .leta .2014, .ko .so .v .švicarskem .muzeju .umetnosti . Aargauer .Kunsthaus .odprli .njej .posvečeno .razstavo . Heute ist Morgen1, .kjer . so .razstavili .njena .najpomembnejša .dela .in .izdali .monografijo .o .njenem .živ- ljenju .A .njeno .ime .kljub .temu .ostaja .manj .znano .izven .držav, .kjer .je .ustvarja- la, .zato .bom .v .članku .na .kratko .opisala .njeno .življenjsko .pot, .več .pozornosti . pa .bom .namenila .njenemu .umetniškemu .udejstvovanju .in .idejam, .ki .so .vpli- vale .na .njen .edinstven .umetniški .izraz SPREHOD SKOZI ŽIVLJENJE SOPHIE TÄUBER-ARP Sophie .Täuber .se .je .kot .pripadnica .buržoazne .družine .rodila .leta .1889 .v . švicarskem .mestu .Davos .Svoje .umetniško .udejstvovanje .je .začela .pri .de- vetnajstih .letih, .ko .se .je .vpisala .na .visoko .šolo .za .uporabne .umetnosti .v . St . Gallenu, . a . jo . je . že . po . dveh . letih . zapustila . in . se . vpisala . na . bolj . svo- bodomiselno .Debschitz .Schule .v .Münchnu .Leta .1912 .je .postala .učenka . na .Visoki .šoli .za .uporabne .znanosti .v .Hamburgu, .kjer .se .je .srečala .z .deli . Alfreda .Lichtwarka .in .Hermanna .Muthesiusa .Prav .na .tej .šoli .se .je .začelo . njeno .spoznavanje .z .vnašanjem .avantgardne .umetnosti .v .uporabne .zna- nosti, .npr .v .oblikovanje, .arhitekturo, .tekstilno .industrijo .… .Spoznala .je, .da . se .za .oblikovanje .lahko .uporablja .najrazličnejše .materiale: .od .lesa .in .stekla . pa .vse .do .jekla .in .železa .Prav .v .tem .času .se .je .v .njej .prebudilo .zanimanje . za .oblikovanje .pohištva .in .fotografijo, .s .čimer .se .je .tudi .pozneje .zelo .veli- ko .ukvarjala .(Rotzler .1993: .86) .V .času .študija .v .Hamburgu .se .je .vpisala .v . plesno .šolo . Tanzfarm, .ki .jo .je .vodil .slavni .koreograf .in .teoretik .Rudolf .von . 1 Danes je jutri (op .avt ) 56 57 Bauhaus_FINAL.indd 57 10.5.2019 14:40:10 Laban .Labanov .plesni .princip, .ki .v .središče .postavlja .človeka .in .njegov . izraz .giba, .katerega .cilj .se .je .približati .naravi, .je .Sophie .Täuber .tako .prevzel, . da .je .principe .naravnega .gibanja .začela .vključevati .tudi .v .druge .umetnosti . (Fell .1999: .272) Po .zaključenem .študiju .se .je .leta .1916 .vrnila .v .Zürich, .kjer .je .začela .poučeva- ti .na .visoki .šoli .za .uporabne .znanosti, .pri .čemer .se .je .ves .čas .tudi .samostoj- no .udejstvovala .na .področju .umetnosti .Spoznala .je .nekatere .člane . Dunajske delavnice (Wiener Werkstätte) .(Rotzler .1993: .86) Leta .1915 .je .spoznala .svojega .moža, .Hansa .Arpa, .ki .je .bil .prav .tako .vsestran- ski .umetnik .Tako .kot .ona .se .je .ukvarjal .s .kiparstvom .in .slikarstvom, .bil .pa . je .tudi .pesnik .Kmalu .se .je .med .njima .začelo .tudi .sodelovanje .na .profesio- nalnem .področju .in .nastalo .je .veliko .kiparskih .in .grafičnih .del, .katerih .avtor- stva .ne .moremo .pripisati .le .enemu .izmed .njiju, .saj .so .se .njune .ideje .in .delo . prepletali .in .dopolnjevali 2 .Leta .1918 .se .par .podpiše .pod .Manifest .dadaizma . v .Zürichu .in .javno .izreče .podporo .revolucionarnemu .preporodu .umetnosti . (Riese .Hubert .1993: .26) .Skupaj .sta .v .tem .obdobju .sodelovala .pri .predstavah . Huga .Balla .v .Kabaretu .Voltaire V .tem .obdobju .se .je .začelo .njeno .udejstvovanje .v .najrazličnejših .avantgar- dnih, .predvsem .dadaističnih .umetniških .projektih .Delovala .je .kot .kiparka, . oblikovalka .in .plesalka, .s .čimer .si .je .v .avantgardnem .umetniškem .krogu .pri- dobila .ugled, .saj .je .uspela .umetnost .vnašati .na .različna .področja .človeškega . delovanja . Na . področju . slikanja . in . oblikovanja . tekstila . je . predvsem . veliko . eksperimentirala .s .tempero .in .vodnimi .barvami .Vsa .njena .dela, .pa .naj .gre .za . oblikovanje .blaga, .tapiserij .ali .slik, .so .vsebovala .pravilne .geometrične .oblike, . osnovane .na .navpičnem .in .vodoravnem .principu, .ki .so .nakazovale .na .njeno . spogledovanje .s .konstruktivizmom . Sophie .Täuber-Arp .je .pri .svojem .poznejšem .ustvarjanju .ostajala .zvesta .kon- struktivističnim .principom .in .je .v .ospredje .postavljala .osnovne .oblike, .ki .jih .je . nadgrajevala .na .načine, .ki .so .izražali .njeno .čustveno .doživljanje .sveta . 2 . . Primer .njunega .skupnega .avtorstva .je .skulptura . Eheplastik, .ki .je .nastala .leta .1937, .kot .avtorja .pa . sta .navedena .Sophie .Täuber-Arp .in .Hans .Arp .Pri .omenjeni .skulpturi .gre .za .upodobitev .njunega . partnerstva .v .zakonu .in .umetnosti .V .obliki .minimalistične, .lesene .plastike .je .upodobljena .njuna . neločljivost .v .homogeni, .gladki .obdelavi, .pri .kateri .najbolj .izstopa .glava, .ki .ponazarja .njuno .enot- nost .v .razmišljanju .in .dojemanju .umetnosti .(Riese .Hubert .1993: .27) . 58 59 Bauhaus_FINAL.indd 58 10.5.2019 14:40:11 Tako .pri .njej .zasledimo .veliko .močnih .barv .in .igrivih .oblik, .ki .pričajo .o .nje- ni .vedri .naravi3 .Z .možem .sta .prijateljevala .z .vsemi .pomembnejšimi .dadai- stičnimi .in .konstruktivističnimi .umetniki, .od .katerih .sta .se .navzela .določenih . vplivov .Na .Sophie .Täuber-Arp .sta .tako .ključno .vplivala .prvaka .Bauhausa . Hannes .Meyer, .ki .je .kot .direktor .šole .nasledil .Walterja .Groppiusa, .in .Vasilij . Kandinski, .ki .je .občudovanje .do .Sophie .Täuber-Arp .večkrat .tudi .javno .izrazil, . saj .je .bil .navdušen .nad .njenim .spretnim .vnašanjem .gibanja .v .plastiko .in .sliko . (Rotzler: .88–91) .Leta .1926 .se .je .par .preseli .v .Francijo .in .živel .med .Strasbo- urgom .in .Parizom, .kjer .je .Sophie .Täuber-Arp .eksperimentirala .z .notranjim . oblikovanjem .V .tem .obdobju .še .bolj .pride .do .izraza .minimalizem, .kar .lahko . pripišemo .njenemu .zbliževanju .z . De Stijlom . Leta .1928 .se .par .preseli .v .Meudon-Val .Fleury, .kjer .sama .zasnujeta .načrte . tako .za .hišo .kot .tudi .za .njeno .opremo .Leta .1930 .postane .Sophie .članica . pariškega . kroga . abstraktnih . umetnikov . Cercle et Carré, . ki . sta . ga . ustano- vila .Michel .Seuphor .in .Joaquín .Torres .García .Nadaljnja .leta .je .preživljala .v . ustvarjanju .najrazličnejših .projektov, .ki .se .jih .je .večinoma .lotevala .v .sode- lovanju .z .možem .Sodelovala .je .tudi .na .številnih .razstavah .nadrealistov: .v . Londonu .(1936), .New .Yorku .(1936), .Parizu .(1938) .in .Amsterdamu .(1938) .Leta . 1937 .je .zasnovala .umetniški .časopis . Plastique, .ki .ga .je .urejala .vse .do .leta . 1939 .Umrla .je .leta .1943 .v .nesreči .(Gaze .2011: .651–653) SOPHIE JE SANJALA, SOPHIE JE SLIKALA, SOPHIE JE PLESALA4 Plesna . kariera . Sophie . Täuber-Arp . se . je . začela . pri . njenih . 26 . letih, . ko . se . je .vpisala .v .plesno .šolo .Rudolfa .von .Labana, .in .sicer .poleti .leta .1915 .To . odločitev .bi .lahko .pripisali .njenemu .prijateljevanju .z .bodočim .možem .Han- som .Jeanom .Arpom, .ki .je .bil .eden .izmed .glavnih .ustanoviteljev .švicarskega . dadaističnega .gibanja .Kot .plesalka .je .Sophie .Täuber-Arp .delovala .le .med . letoma .1915 .in .1918, .a .je .veljala .za .najperspektivnejšo .plesalko .v .nastopih . züriške .dadaistične .skupine .Poleg .Labana .je .bila .ena .izmed .njenih .učiteljic . tudi .Mary .Wigman, .ki .je .sodelovanje .z .dado .sicer .zavračala, .a .je .Sophie .od . nje .prevzela .kar .nekaj .plesnih .konceptov, .med .drugim .ples .kot .sveti .ritual . in .organskost .giba . 3 . . Pesnica .in .plesalka .v .Kabaretu .Voltaire .Emmy .Ball-Hennings .jo .opiše .kot: .»[…] .Njen, .skoraj .igriv . nadzor .nad .lastnim .telesom .je .bil .nadvladan .z .njenim .obvladovanjem .lastne .duhovne .biti, .ki .ni . bila .v .nobenem .oziru .pretirana .Občutek .moči .in .veličine, .ki .ga .je .vzbujalo .njeno .navdušenje .nad . lepim, .njena .prijaznost .in .njena .vera .v .ljudi, .so .bili .del .njenega .življenja, .ki .je .iz .nje .žarelo .kar .samo . od .sebe« .(Schmidt .1949: .16) .Prevod .iz .nemščine: .Eva .Kryštufek 4 . . Naslov .pesmi .Hansa .Arpa: .» Sophie rêvait Sophie peignait Sophie dansait« . 58 59 Bauhaus_FINAL.indd 59 10.5.2019 14:40:11 Laban . je . verjel, . da . pravi . plesalec . poseduje . izredno . ostra . čutila, . vizualno . predstavo .in .sposobnost, .da .zaznava .svet .onkraj .zunanjega, .kar .je .imenoval . »dežela .tišine« .Plesalec .je .po .njegovem .moral .biti .obdarjen .s .sposobnostjo . tenkočutnega .dojemanja .skritega5 .in .sposobnostjo .pretvarjanja .tega .v .obliko . preprostih .telesnih .gibov .Sophie .Täuber-Arp .je .te .koncepte .vzela .za .svoje . in .v .svoj .ples .pogosto .vnašala .sicer .zelo .preproste .gibe, .ki .pa .so .kot .celota . predajali .globoka .sporočila, .ki .sta .jih .njena .prijatelja .Michel .Seuphor .in .Hans . Arp .opisala .kot .» nevidno napraviti vidno« (Fell .1999: .273) Leta .1915 .se .je .Hans .Arp .skupaj .s .Sophie .pridružil .znamenitemu .klubu .Ka- baret .Voltaire6, .ki .ga .je .skupaj .s .Tristanom .Tzaro, .Richardom .Huelsenbeckom . in .Marcelom .Jancom .vodil .Hugo .Ball .Sophie .je .tam .(poleg .Emmy .Hennings) . postala .ena .izmed .glavnih .plesalk .S .svojimi .sicer .preprostimi .in .humornimi . koreografijami .se .je .odlično .zlila .s .konceptom .Kabareta, .njen .čas .v .Kaba- retu .pa .je .pomemben .tudi .zaradi .Marcela .Janca, .ki .jo .je .svojimi .masivni- mi .kostumi .pravilnih .oblik .popolnoma .navdušil .in .zanjo .predstavljal .navdih . tudi .v .poznejšem .ustvarjanju .marionet, .ki .so .odločilno .vplivale .na .kostume .v . predstavi . Triadni balet .Oskarja .Schlemmerja .Jancove .kostume .je .Ball .opisal . kot .kostume, .ki .obstajajo .onkraj .pravil .družbe .in .zato .plesalcu .dovoljujejo .ne- omejen .izraz, .ki .ni .vezan .na .obstoječe .norme .Plesalec .se .tako .lahko .prepusti . svoji .vlogi, .saj .v .resnici .kostum .plesalcu .narekuje .gibe Tzara .je .v .svoji .kritiki .plesa .Sophie .Täuber-Arp .opisal .kot .prefinjeno .meša- nico .prefinjenih .gibov .polnih .fines, .ki .se .jih .je .naučila .od .Mary .Wingman .in . zasmehujoče .satire .Andréja .Bretona, .s .čimer .je .v .celoti .utelešala .glavne .kon- cepte .dade Uprizarjala .je .tudi .Ballovo .poezijo; .omenjena .je .predvsem .njena .koreografija . na .Ballove .pesmi . Klang und Lautgedichte 7, .pri .katerih .si .je .kot .cilj .zadala, . da . z . gibom . ubesedi . besede . brez . pomena . Koreografijo . je . skoraj . leto . dni . pred .nastopom .skrbno .pripravljala .skupaj .z .Ballom .in .Wingmanovo .Celoten . performans .Ballove .absurdne .poezije .in .Sophiejine .organske .koreografije .je . požel .velik .uspeh .in .odobravanje .vseh .gledalcev .in .članov .dade .Iz .Ballovega . opisa .njenega .plesa .lahko .razberemo, .da .se .je .pri .svoji .zelo .hitri .koreografiji . posebej .posvečala .igri .senc .in .svetlobe 5 . . To .bi .lahko .enačili .s .konceptom .Višjega, .saj .se .Laban .navezuje .predvsem .na .transcendentne . aspekte .bivanja 6 . . Cabaret .Voltaire 7 . . Zvočne .pesmi .(op .avt ) 60 61 Bauhaus_FINAL.indd 60 10.5.2019 14:40:11 Njen .zadnji .nastop .s .Kabaretom .Voltaire .se .je .zgodil .aprila .1919, .ko .je .skupaj .s . še .petimi .Labanovimi .plesalkami .uprizorila .predstavo . Noir Kakadu, .kjer .je .glav- na .vloga .pripadala .Katji .Wulff, .Sophie .pa .je .pripravila .koreografijo .in .vodila .vaje . V .svojem .dnevniku .je .zapisala, .da .plesi .v .predstavi .vsebujejo .veliko .simetričnih . premikov, .veliko .pozornosti .pa .namenja .tudi .estetiki .grdega .Ta .obrat .k .simetriji . in .natančnim, .preračunanim .gibom .pomeni .velik .obrat .od .koreografije .Mary . Wingman, .ki .je .zagovarjala .predvsem .spontan .in .čustveno .prevzet .gibalni .iz- raz .Pozneje .je .ta .odklon .od .Wingmanove .prevzel .tudi .Schlemmer .v . Triadnem baletu, .domnevno .pod .vplivom .Sophie .Täuber-Arp .(Fell .1999: .271–279) Ob .koncu .svoje .plesne .in .koreografske .poti .se .je .Sophie .Täuber-Arp .posve- tila .likovnemu .in .arhitekturnemu .ustvarjanju, .v .gledališče .pa .se .je .vračala .s . svojimi .izvirnimi .koncepti .marionet »NJENO DELO JE POSTALO BOŽJA ZGRADBA TISTEGA, KAR SO MOŠ- KI UNIČILI IN ZAPRAVILI V SVOJI PREVZETNOSTI«8 Bolj .kot .po .svojem .plesnem .udejstvovanju .je .Sophie .Täuber-Arp .znana .po . svojem .likovnem .ustvarjanju .Ob .bok .jo .lahko .postavimo .vsem .večjim .kon- struktivističnim .umetnikom .in .predvsem .oblikovalcem .tapiserij .in .tekstila . Svojo .oblikovalsko .pot .je .začela .sorazmerno .zgodaj .in .se .je .v .njej .izpopol- njevala .do .konca .življenja .Pri .oblikovanju .tekstila .in .uporabnih .predmetov .je . med .letoma .1916 .in .1918 .zavrnila .likovni .izraz .kubizma .in .futurizma .in .raje . uporabljala . mešanice . različnih . stilov, . pri . čemer . je . v . svoje . dizajne . vpeljala . mrežo, .s .katero .si .je .pomagala .pri .logičnem .ustvarjanju .vzorcev .Pri .obliko- vanju .je .uporabljala .različne .industrijske .materiale .– .les, .steklo, .jeklo .– .in .jih . obdelovala .na .različne .načine .(Andrew .2014: .18) . Z .njenimi .kolaži .in .oblikovanjem .tekstila .se .je .posebej .ukvarjala .Bibiana .Obler . v .svojem .članku . Taeuber, Arp and the Politics of Cross-Stitch, .kjer .je .razg- labljala .o .političnem .sporočilu, .ki .ga .nosijo .njeni .kolaži, .tapiserije .in .tekstil . Obler .ugotavlja, .da .dela .Sophie .Täuber .in .Hansa .Arpa .poosebljajo .dadaistič- ni .manifest .Tristana .Tzare, .saj .s .svojim .nanašanjem .različnih .elementov .(in . materialov) .na .pravokotno .mrežo .uporabljata .podobne .tehnike, .kot .jo .Tzara . zapoveduje .pisateljem .in .pesnikom, .s .čimer .izražata .svojo .nepokorščino .in . upor .proti .ustaljenim .družbenim .normam, .ki .posegajo .v .umetnikovo .svobo- do .Tudi .popolnoma .preproste .kreacije .tekstila .nosijo .v .sebi .močno .sporočilo . (Obler .2009: .207–208) . 8 . . Hans .Arp .o .njenem .likovnem .ustvarjanju .(Watts .1991: .80) 60 61 Bauhaus_FINAL.indd 61 10.5.2019 14:40:11 Tudi .pozneje .so .njeno .likovno .ustvarjanje .zaznamovali .elementi .giba, .ki .so . prisotni .tudi .v .njenih .plastikah .in .slikah .Prav .z .vnašanjem .dinamike .v .svoja . dela, .se .je .približala .konstruktivistični .ideji .in .navdušila .vidne .predstavnike, .ki . so .jo .sprejeli .medse, .kot .da .bi .se .tako .kot .oni .šolala .na .Bauhausu .Kandin- ski, .Meyer .in .še .nekateri .drugi .konstruktivisti .Bauhausa .so .javno .izjavili, .da . si .njena .dela .jemljejo .za .zgled .in .jih .redno .vključujejo .v .svoja .predavanja 9 A vendar .Sophie .Täuber-Arp .pri .svojih .umetniških .delih .ni .zapadla .v .»hladni .in . mehanični« .konstruktivizem, .ampak .je .v .svojem .delu .sledila .teoriji .barv .Wil- helma .Ostwalda .in .zagovarjala .rabo .barv, .pri .čemer .sta .ključno .vlogo .igrala . igra .svetlobe .in .senc .ter .obnašanje .barv .v .odnosu .z .drugimi .barvami . Med .letoma .1926 .in .1928 .je .v .Parizu .skupaj .z .možem .in .nizozemskim .ume- tnikom .Theom .van .Doesburgom .pomagala .opremiti .kavarno .Café .de .l‘Au- bette .Pri .tem .projektu .se .je .dodobra .spoznala .z .umetniškim .gibanjem . De Stijl. .Čeprav .je .imel .Doesburg .sprva .dodeljeno .vlogo .vodje .projekta, .je .nje- govo .vlogo .kmalu .prevzela .Sophie .Täuber-Arp, .ki .je .vse .do .konca .vodila .vsa . najpomembnejša .dela .v .zvezi .z .opremljanjem .(Rotzler .1993: .89–98) Ko .govorimo .o .likovnem .udejstvovanju .Sophie .Täuber-Arp, .moramo .nujno . omeniti .tudi .njen .ilustratorski .doprinos .k .pesmim .njenega .moža .Hans .Arp . je .svojo .pesniško .zbirko . Muscheln und Schrime .izdal .leta .1939, .kjer .je .pisal . predvsem .o .svojem .odnosu .z .ženo .Zanimivo .pri .zbirki .je, .da .je .knjigo .z .ilu- stracijami .opremila .prav .Sophie .Täuber-Arp .Ilustracije .pesmi .so, .v .nasprotju . z .do .takrat .pri .slikarki .priljubljenim .konstruktivizmom, .popolnoma .abstrak- tne .V .njih .se .pojavljajo .mehke .abstraktne .oblike, .ki .so .izražene .s .krivuljami . Ilustratorka . je . s . tem . želela . ponazoriti . ljubezen . in . kompleksnost . čustev, . ki . živijo .med .njo .in .možem, .hkrati .pa .je .ostajala .zvesta .principu .dinamičnosti .in . poskrbela, .da .bralec .preko .njenih .ilustracij .in .moževih .pesmi .začuti .vso .dina- miko .in .igrivost .njunega .odnosa .Podobno .kot .je .počela .pri .koreografiji .Ballo- vih .zvočnih .pesmi, .je .v .primeru .Arpove .zbirke .skozi .črto .podala .interpretacijo . njegovih, .včasih .precej .abstraktnih .pesmi .(Reise .Hubert .1993: .26–28) Tako .kot .pri .plesu .je .tudi .na .likovnem .področju .Sophie .Täuber-Arp .dala .svo- jemu .talentu .prosto .pot .in .uživala .veliko .spoštovanje .svojih .umetniških .ko- legov . A . med . njenimi . likovnimi . deli . so . zagotovo . najbolj . pomembne . njene . marionete, .ki .si .v .članku .zaslužijo .svoje .poglavje 9 O .njenem .izjemnem .talentu .je .pisal .tudi .arhitekt .Max .Bill, .ki .je .predvsem .občudoval .njene .učiteljske .pristope .in .jo .postavljal .ob .bok .svojim .učiteljem .na .Bauhausu .(Bill .1943: .167) 62 63 Bauhaus_FINAL.indd 62 10.5.2019 14:40:11 OD KRALJA JELENA DO TRIADNEGA BALETA Fascinacijo .Sophie .Täuber-Arp .nad .drznimi .kostumi .in .gibajočimi .oblikami, . ki .so .vodili .k .njenemu .mojstrskemu .oblikovanju .marionet, .smo .omenili .že .v . prejšnjih .dveh .poglavjih . Njeno .navdušenje .nad .geometričnimi .podobami .se .je .začelo .s .kostumi .Mar- cela .Jance .– .bolj .kot .je .bil .kostum .zapleten, .grotesken .in .bizaren, .bolj .jo .je . pritegnil .Marcel .Janco, .kostumograf .Kabareta .Voltaire, .se .je .z .marionetami . ukvarjal .že .pred .Sophie .Täuber-Arp .in .je .vsake .toliko .časa .v .določene .pred- stave .vključeval .tudi .lutke .Ena .izmed .najbolj .izstopajočih .lutk, .ki .je .prevzela . Sophie, .je .bila .lutka . Wachen (Stražarji), .ki .jo .je .Janco .zasnoval .kot .škatlasto . kovinsko .pošast .s .petimi .rokami, .po .kateri .je .Sophie .zasnovala .svoj .koncept . »stotih .sklepov« .Tudi .kasneje .je .svoje .marionete .pogosto .oblikovala .z .mno- gimi .sklepi, .ki .se .premikajo Ko .je .Sophie .svoje .koreografsko .udejstvovanje .v .Kabaretu .zaključila, .se .je .lah- ko .v .celoti .posvetila .oblikovanju .lastnih .marionet .Hans .Arp .piše, .da .je .veliko . svojih .marionet .sestavila .in .poslikala .sama .Njene .prve .marionete .so .nastale . leta .1918 .za .predstavo . Kralj Jelen .– .parodije .na .freudovsko .psihoanalizo .av- torja .Carla .Gozzija .Za .predstavo .je .zasnovala .sedemnajst .abstraktnih .mario- net, .ki .so .navdahnjene .z .Labanovim .konceptom .geometričnega .plesa, .črnega . dadaističnega .humorja .in .mehaničnosti .proizvodnje .tekstila .Prav .zasnova .li- kov .predstave, .ki .ne .nosijo .ne .podobe .živali .ne .ljudi, .in .njihovo .humorno, .a .z . geometrijo .napolnjeno .premikanje, .so .njen .zaščitni .znak, .ki .je .njene .marionete . uvrstil .v .vrh .takratne .kostumografsko-scenografske .umetnosti .Pred .predsta- vo .si .je .Sophie .Täuber-Arp .vzela .čas, .da .lutkarju .natančno .razloži, .kako .de- luje .matematično .določeno .gibanje .njenih .marionet .Lutke .v .predstavi .so .bile . sestavljene .iz .geometrijskih .teles, .kot .so .stožci, .valji, .kvadri, .piramide .itd , .prav . tako .pa .je .bila .iz .geometrijskih .teles .sestavljena .scena .Gibljivost .marionet .je . dosegla .s .povezovanjem .sklepov, .z .žicami, .ki .so .lutko .naredile .bolj .gibljivo .kot . človeško .telo, .predvsem .pa .so .geometrijskim .telesom .dovoljevale .dinamično . premikanje .po .prostoru .Marionete .v .predstavi .so .bile .zaradi .lažjega .razume- vanja . povezane . tudi . z . barvami, . bogatim . okrasjem . in . zrcaljenjem . Družinski . člani .so .imeli .na .primer .določene .dele .telesa .enake .oblike .ali .pa .so .nosili .enake . barve .Lutkar .je .z .njimi .opravljal .z .nekaj .žicami, .ki .jih .je .imela .lutka .pritrjene .na . glavi .in .nekaterih .okončinah .Pri .oblikovanju .giba .je .Sophie .Täuber-Arp .na .lut- ko .namestila .manj .žic, .saj .je .zagovarjala .gibanje, .ki .ob .premikih .izhaja .iz .same . marionete .Celotna .zasnova .njenih .lutk .je .bila .ne .samo .estetsko .dovršena, .am- pak .je .tudi .vsebinsko .sovpadala .z .ironično .zasnovo .igre .(Fell .1999: .279–282) 62 63 Bauhaus_FINAL.indd 63 10.5.2019 14:40:11 Prav .njene .marionete .so .začetnice .abstraktnega .gledališča .in .so .močno .vpliva- le .na .oblikovalce .lutk, .saj .so .utelešale .geometrijsko .izčiščenost, .a .ne .na .račun . umetnosti .giba .Iz .njenih .marionet .je .leta .1922 .izhajal .tudi .Oskar .Schlemmer .v . svojem . Triadnem baletu .in .svoje .kostume .in .lutke .zasnoval .na .podoben .način . Pri .realizaciji .se .je .opiral .na .zakone .dinamičnosti, .ki .jih .je .Sophie .Täuber-Arp . vnesla .v .načrte .svojih .lutk, .in .tako .dvignil .abstraktno .gledališče .na .višjo .raven . Sophie .Täuber-Arpo .so .sledili .tudi .nekateri .ruski .konstruktivisti, .ki .so .prav .tako . eksperimentirali .z .abstraktnim .gledališčem .(Rotzler .1993: .92) ZAKLJUČEK Ko .se .poglobimo .v .delo .Sophie .Täuber-Arp, .ugotovimo, .da .je .bila .kot .ume- tnica .v .svojem .času .zelo .prepoznavna .in .ugledna .Ob .bok .in .kot .vzor .so .si .jo . postavljali .največji .umetniki .takratnega .časa, .kot .so .na .primer .Vasilij .Kandin- ski, .Marcel .Ducamp, .Theo .van .Doesburg, .Joan .Miró .in .zakonca .Delaunay . Žal .ob .raziskovanju .velikokrat .naletimo .tudi .na .pridevnik .pozabljena, .ki .izhaja . iz .tega, .da .so .njeno .umetnost .nacisti .v .Tretjem .rajhu .uvrstili .med .izrojeno . umetnost, .od .česar .njena .zapuščina .do .danes .ni .okrevala .(Bargues .2017: . 107) .A .vendar .je .v .svoji .vsestranskosti .uspela .združiti .dve .različni .umetniški . smeri, .ki .sta .se .z .njenimi .marionetami .in .likovnimi .izdelki .odlično .zlili .v .ce- lostno .podobo . Sophie .Täuber-Arp .je .bila .ženska .mnogih .talentov, .označimo .jo .lahko .samo . z . eno . besedo: . umetnica . V . sebi . je . združevala . skoraj . vse . veje . umetno- sti, . in . čeprav . je . bila . z . Bauhausom . povezana . le . posredno, . je . bila . resnični . Baumensch Povzetek Vsestranska .švicarska .umetnica .Sophie .Täuber-Arp .je .ena .izmed .najpomemb- nejših .predstavnic .konstruktivizma .in .dadaizma, .a .je .še .vedno .mnogokrat .spre- gledana .Njeno .vsestransko .umetniško .udejstvovanje .zaobjema .tako .ples .kot . tudi .oblikovanje .tekstila, .pohištva, .oblačil, .grafik .in .arhitekturo .Pri .svojem .delu . je .združevala .ideje .konstruktivizma .in .dade .Poznavanje .teh .dveh .konceptov .jo . je .pripeljalo .do .popolnega .razumevanja .giba .in .minimalistične .estetike, .kar .je .pri . svojem .delu .spretno .združevala .in .si .prav .zaradi .prepričljivega .vnašanja .dinami- ke .v .sicer .statične .figure .prislužila .ugled .med .najbolj .cenjenimi .umetniki .tistega . časa .Poznana .je .predvsem .po .svojem .oblikovanju .lutk .za .Gozzijevo .predstavo . Kralj Jelen, .s .katerimi .je .začrtala .smernice .abstraktnega .gledališča .Njene .lutke . 64 65 Bauhaus_FINAL.indd 64 10.5.2019 14:40:11 so .odločilno .vplivale .na .Oskarja .Schlemmerja .in .njegov . Triadni balet .iz .leta .1922, . saj .si .je .delo .Sophie .Täuber-Arp .vzel .za .vzor .in .tudi .na .podlagi .njenih .konceptov . marionet .zasnoval .znamenito .predstavo . Ključne besede: . Sophie . Täuber-Arp, . dada, . konstruktivizem, . avantgarda, . marionete Abstract The .multitalented .Swiss .artist .Sophie .Täuber-Arp .is .one .of .the .key .representa- tives .of .constructivism .and .dadaism .yet .she .keeps .being .put .aside .Her .versatile . artistic . endeavours . comprised . dance . as . well . as . textile, . furniture . and . fashion . design, .graphics .and .architecture .Her .work .fused .the .ideas .of .constructivism . and .dada .A .deep .understanding .of .the .two .concepts .led .her .to .an .expert .grasp . of .movement .and .minimalist .aesthetics .She .then .skilfully .merged .the .two .and . precisely .due .to .her .introducing .of .dynamic .elements .to .an .otherwise .static .form . she .earned .a .spotless .reputation .amongst .the .most .prestige .artists .of .her .time . She .is .mostly .known .for .her .design .of .dolls .for .Gozzi’s .play .King .Stag, .a .decision . that .outlined .the .development .of .abstract .theatre .Her .dolls .had .a .definite .influ- ence .on .Oskar .Schlemmer .and .his .Triadic .Ballet .(1922) .due .to .him .developing .his . famous .play .on .the .basis .of .her .concepts .for .the .marionettes Keywords: .Sophie .Täuber-Arp, .Dada, .Constructivism, .avat-garde, .marionettes Seznam literature ANDREW, .Nell .(2014): .Dada .Dance: .Sophie .Taeuber‘s .Visceral .Abstraction .V: . Art Journal, .let .73, .št .1, .str .12–29 . BARGUES, .Cécile .(2017): .You .will .forget .me .Some .Remarks .on .the .Dance .and . Work .of .Sophie .Taeuber .V: .ORLANDO, .Sophie .(ur ): .Sonja .Boyce .- . Thought- ful Disobedience .Dijon: .Les .Presses .Du .Réel, .str: .97–107 BILL, .Max .(1943): .Sophie .Taeuber-Arp .V: . Das Werk .let .6, .str .167–168 FELL, .Jill .(1999): .Sophie .Täuber: .The .Masked .Dada .Dancer .V: . Forum for Modern Language Studies, .let .35, .št .3, .str .270–285 GAZE, .Delia .(2011): . Concise Dictionary Of Women Artists .New .York: .Routledge OBLER, .Bibiana .(2009): .Taeuber, .Arp, .And .the .Politics .Of .Cross-Stitch .V: . The art Bulletin, .let .91, .št .2, .str .207–229 REISE .HUBERT, .Renée .(1993): .Sophie .Taeuber .and .Hans .Arp: .A .Community .of . Two .V: . Art Journal, .let .52, .št .4, .str .25–32 ROTZLER, .Willy .(1993): .Sophie .Taeuber-Arp .And .The .Interrelation .Of .The .Arts .V: . The Journal Of Decorative And Propaganda Arts, .let .19, .str .85–97 64 65 Bauhaus_FINAL.indd 65 10.5.2019 14:40:11 SCHMIDT, .Georg .(1948): .S ophie Taeuber-Arp, .Basel: .Holbein .Verlag WATTS, . Harriet . (1991): . Traum . und . Bildbauten: . Sophie . Taeuber . in . den . Schrif- ten .von .Hans .Arp .V: .LULINSKA, .Agnieszka ./ .MAHN, .Gabriele: . Sophie Tae- uber-Arp, Hans Arp Besonderheiten eines Zweiklanges. .Dresden: .Albertinum 66 67 Bauhaus_FINAL.indd 66 10.5.2019 14:40:11 Miklavž Komelj (Ljubljana) ROJSTVO TORTURE IZ DUHA BAUHAUSA? V .slovenski .recepciji .se .z .Bauhausom .povezuje .precejšnja .mera .mitologi- zacije, .ki .je .povezana .z .značilnim .načinom, .kako .se .v .tem .prostoru .različne . odmeve .»naprednih« .umetnostnih .gibanj .in .še .zlasti .zgodovinske .avantgarde . paradoksno .uporablja .za .nacionalno .samopotrjevanje .Tako .bi .lahko . leitmo- tiv .narativa .o .Avgustu .Černigoju .povzeli .z .besedami: .»Tudi .mi .Slovenci .smo . imeli .nekega .avantgardista, .ki .je .študiral .na .slavnem .Bauhausu, .na .to .smo . lahko .posebej .ponosni .…« .Ko .je .šla .Barbara .Sterle .Vurnik .nedavno .raziskat . s .tem .povezane .dokumente, .se .je .sicer .izkazalo, .da .je .bil .Černigoj .res .po- skusno .sprejet .na .pripravljalni .tečaj .29 .januarja .1924, .toda .že .3 .februarja .je . zaradi .finančne .stiske .od .tam .odpotoval .in .dva .dni .pozneje .o .svoji .prekinitvi . šolanja .obvestil .Bauhas .z .dopisnico; .zelo .težko .verjetno .je, .da .bi .se .spomladi . spet .vrnil .v .Weimar .(Sterle .Vurnik .2016) 1 .Seveda .to .odkritje .ne .pomeni, .da . ideje .Bauhausa .niso .odločilno .vplivale .na .Černigojevo .umetniško .formiranje Če .je .ob .omenjanju .slovenskih .stikov .z .Bauhausom .Černigoj .obveljal .za .pravi . emblem, .pa .se .je .pred .dobrim .desetletjem .v .povezavi .z .Bauhausom .poja- vilo .ime .še .ene .osebe .slovenskega .rodu .(sicer .rojene .v .Franciji), .ki .ni .nikoli . obiskala .Bauhausa, .a .je .bilo .njeno .delovanje .interpretirano .kot .neka .skrajna . konsekvenca .tega, .kar .je .na .Bauhausu .učil .Kandinski .Ta .oseba .se .je .zdela . tako .nenavadna .in .o .njej .je .bilo .znanega .tako .malo, .da .bi .lahko .ugibali, .ali .ni . bila .vse .to, .kar .smo .vedeli .o .njej, .mitska .konstrukcija .frankistične .propagan- de .ob .koncu .španske .državljanske .vojne; .šele .nedavne .raziskave .so .nam . odkrile .več .oprijemljivejših .biografskih .podatkov Alphonse .(Alfonso, .Alfonz) .Laurencic .(Lavrenčič), .»umetnik .torture«, .kot .ga . v . podnaslovu . imenuje . najnovejša . biografska . knjiga . Susane . Frouchtmann . (Frouchtmann . 2018), . je . za . špansko . republikansko . vojaško . obveščevalno . 1 . . Seveda .je .moral .biti .vseeno .v .Weimarju .že .v .času .prijavljanja; .tja .je .moral .prispeti .pred .24 .januarjem .in .je .lahko .kot .zunanji .slušatelj .pred .koncem .januarja .poslušal .Moholy-Nagyja .in .Kandinske- ga, .predvsem .pa .je .med .kratkim .bivanjem .v .tem .mestu .vsrkal .vase .bauhausovske .vplive, .ki .so .bili . zanj .nedvomno .odločilni; .a .vseeno .»bolj .iz .pozicije .Černigoja .kot .navdušenega .opazovalca .in .ne . kot .študenta« .(Sterle .Vurnik .19) .Sam .Černigoj .pravzaprav .tega .sploh .ni .prikrival, .saj .je .pozneje . sam .izjavil, .da .je .pravzaprav .postal .bauhausovec .šele, .ko .je .Bauhaus .zapustil .(ibid : .13) .Morda .je . prav .preko .Černigoja .Gropiusova .brošura Idee und Aufbau des Staatlichen Bauhauses Weimar iz . leta .1924, .v .kateri .so .podani .idejni .temelji .te .ustanove, .prišla .tudi .v .roke .Srečka .Kosovela, .ki .si .je .iz . nje .izpisal .pasus o .tem, .kako .hoče .umetno .premagati .naravno, .da .bi .se .njuno .nasprotje .razrešilo . v .neki .novi .enotnosti .(Kosovel .2019: .43) . 66 67 Bauhaus_FINAL.indd 67 10.5.2019 14:40:11 službo .(SIM) .v .Barceloni .načrtoval .nekatere .od .tako .imenovanih .»ček« .( la chekas, .ime .je .bilo .očitno .povzeto .po .imenu .sovjetske .varnostno-obvešče- valne .službe) .za .zaprte .politične .nasprotnike; .še .posebej .zloglasne .so .bile . njegove .»psihotehnične« .mučilne .celice, .ki .so .imele .na .stenah .naslikane .ha- lucinantne .geometrijske .in .barvne .kombinacije, .za .katere .je .videti, .da .so .bile . inspirirane .z .modeli .modernistične .umetnosti; .ob .osvetljavi .močne .žarnice . naj .bi .nastal .učinek, .da .se .premikajo, .kar .naj .bi .vplivalo .na .psiho .zapornikov . Mučilne .celice .SIM .so .bile .del .»rdečega .terorja«, .na .katerega .ob .črno-belem . slikanju .španskega .konflikta, .ki .običajno .romantično .idealizira .republikansko . stran, .pogosto .pozabljamo .– .vendar .res .ni .treba, .da .bi .bili .»zgodovinski .re- vizionisti«, .zato .da .priznamo, .da .je .šlo .tudi .na .republikanski .strani .nasilje .v . resnične .ekstreme .Dovolj .je .že, .če .beremo .spomine .Loiusa .Buñuela .(videti . je, .da .je .bil .v .celicah .SIM .uporabljen .za .psihološko .mučenje .tudi .insert .iz .nje- govega .filma . Andaluzijski pes .(Chacón .1939: .67)), .ki .se .je .zelo .nedvoumno . opredelil .za .republikansko .stran .in .je .bil .tudi .njen .propagandist, .pa .je .vendar . v .svojih .spominih .mimogrede .zapisal, .kako .je .včasih .v .Madridu .že .ena .sama . nabožna .podobica, .odkrita .v .hiši, .vodila .do .Casa .de .Campo, .kjer .so .se .izvr- ševale .usmrtitve, .bogatejši .ljudje .pa .so .si .na .glave .potisnili .stare .čepice .in .si . umazali .oblačila, .da .bi .bili .videli .kot .delavci, .saj .so .se .bali .za .svoja .življenja . Buñuel .priznava .celo, .da .je .tudi .njega .včasih .popadla .bojazen, .ker .je .bil .kljub . vsemu .najemnik .meščanskega .stanovanja .– .»in .spraševal .sem .se, .kaj .bi .se . zgodilo, .če .bi .kar .tako, .sredi .noči, .kakšna .nenadzorovana .brigada .vdrla .k . meni .in .me .odpeljala .‚na .sprehod‘« .– .kar .je .bil .evfemizem .za .zunajsodni .umor . (Buñuel .2002: .142–143) . .O .tem, .kakšne .monstruoznosti .so .se .dogajale .v . mučilnih .celicah, .so .se .širile .govorice, .ki .so .segale .vse .do .tega, .da .so .v .eni . od .njih .metali .ljudi .za .hrano .prašičem .– .toda .ko .so .ob .koncu .državljanske . vojne .odkrili .te .zapore, .so .kot .najmonstruoznejšo .razkazovali .prav .celico .z . abstraktnimi .poslikavami, .ki .jo .je .načrtoval .Laurencic .Že .junija .1939 .se .je .v . Barceloni .začel .odmeven .sodni .proces .proti .Laurencicu, .ki .je .bil .obsojen .na . smrt .in .že .julija .tudi .usmrčen .O .procesu .je .izšla .propagandna .brošura, .ki . jo .je .napisal .R .L .Chacón .(Chacón .1939); .že .na .naslovnici .vidimo .podobo . celice .s .šahovnico, .črtami .in .barvnimi .krogi, .torej .tega, .kar .je .bilo .na .procesu . označeno .s .sintagmo .»diabolične .risbe« .(ibid : .67) .Povzetek .te .brošure .je . izšel .tudi .v .slovenščini .kot .del .knjižice .Anice .Justin .»Mučeniška .Španija«; . v .njej .je .prav .posebej .poudarjeno, .da .je .bil .Laurencic .Slovenec; .uporabljan . je .tudi .slovenski .zapis .njegovega .priimka .Lavrenčič .Opis .»psihotehničnih« . celic .navajam .po .tej .brošuri: Te . celice . so . bile . 2 . metra . visoke[,] . 2 50 . dolge . in . 1 50 . široke . Na . eni . strani . je . bila .stena .izbočena .Psihotehnični .namen .te .izbokline .je .bil, .da .celice .niso .bile . 68 69 Bauhaus_FINAL.indd 68 10.5.2019 14:40:11 preenolične .Ob .steni .je .bila .postelja, .to .je .zid, .ki .je .bil .1 50 .m .dolg .in .60 .cm .širok . ter .poševen .Ker .je .bilo .ležišče .prekratko, .je .moral .jetnik .noge .skrčiti; .ker .je .bilo . preozko, .je .imel .kolena .vedno .zunaj; .ker .pa .je .bilo .poševno, .ni .mogel .ostati .na . njem, .razen, .če .je .ležal .čisto .nepremično .Ko .pa .je .zaspal, .je .najmanjši .premik .za- dostoval, .da .je .zdrknil .na .tla .Za .jetnika .je .pregibanje .in .sprehod .po .celici .odmor . in .počitek .Tudi .tega .niso .dopustili .Tla .so .sestavili .iz .ležečih .in .pokončnih .opek . in .onemogočili .premikanje .Na .stene .so .narisali .in .s .kričečimi .barvami .pobarvali . slike .optičnih .prevar, .kakor .na .primer: .kocke, .pike .in .krogle, .vodoravne .in .krive . črte .in .druge .like .Z .močno .žarnico, .ki .so .jo .spretno .namestili, .so .dosegli .strašno . optično .prevaro: .jetniku .se .je .zdelo, .da .vse .slike .plešejo .in .se .gibljejo .pred .očmi Ker .je .Lavrenčič .vedel, .da .zelena .barva .povzroča .žalostno, .otožno .razpoloženje, . je .dal .vsa .okna .prebarvati .zeleno .Nad .posteljo .je .tudi .ponoči .morala .goreti .moč- na .luč, .da .onemogoči .nočni .počitek Uro, .ki .je .prehitevala, .smo .že .omenili .Bila .je .to .silna .muka .za .gladujočega, .ko . je .vsak .čas .pričakoval, .da .mu .prineso .hrano, .a .je .moral .ure .dolgo .čakati .nanjo . Kazalec .je .že .davno .kazal .poldne, .pa .je .moral .jetnik .v .resnici .še .štiri .ure .čakati .na . borno .jed .(Justinova .1940: .16–17) Pozneje .je .Laurencicev .lik .za .dolgo .utonil .v .pozabo; .ponovno .ga .je .priklical .v . zavest .neki .novinarski .članek .leta .2003 .In .takrat .je .ta .čudni .lik .zbudil .pozor- nost .tudi .v .teoriji; .Slavoj .Žižek .je .referenco .na .svojega .sonarodnjaka .postavil . na .zelo .pomembno .mesto .v .svoji .knjigi . The Parallax View; .na .začetku .te .knji- ge .figurira .vez .med .visoko .umetnostjo .in .brutalnim .mučenjem, .kakršna .naj . bi .se .realizirala .v .Laurencicevih .celicah, .ta .nemogoči .kratki .stik .med .dvema . ravnema, .ki .se .iz .strukturnih .razlogov .nikoli .ne .srečata, .kot .eden .od .dveh . ponazorilnih .primerov, .preko .katerih .Žižek .uvede .svoj .koncept .paralakse .(Ži- žek .2006: .3–4) .Zanimanje .za .Laurencica .je .nato .kulminiralo .z .razstavo, .ki .jo . je .leta .2008 .postavil .Pedro .Romero .v .sodelovanju .treh .španskih .muzejev; .v . okviru .te .razstave .je .naredil .tudi .rekonstrukcijo .celice .v .Calle .Valmajor .kot . nekakšno .umetniško .delo, .obenem .pa .je .izšel .obširen .in .nadvse .fascinanten . katalog, .v .katerem .je .sodelovalo .več .avtorjev .in .avtoric, .poleg .Slavoja .Žižka . in .Borisa .Groysa .tudi .Fernando .Rodriguez .de .la .Flor, .ki .je .prispeval .izredno . zanimiv .tekst .o .fantazmatskih .topologijah, .v .katerem .je .Laurenciceve .celice . povezal .s .celo .tradicijo .fantazmatskih .prostorov, .zlasti .baročnih, .od .Athana- sia .Kircherja .naprej .(In .Španija .je .imela .s .svojo .bogato .inkvizicijsko .tradicijo . gotovo .še .posebno .tradicijo .v .imaginiranju .takih .prostorov .– .pomislimo .samo . na .temeljno .situacijo .Calderónove .igre .Življenje . je sen ) .V .katalogu .najdemo . tudi .fascinantno .vizualno .gradivo, .ki .sega .od .povezovanj .Laurenciceve .celi- ce .s .projekti .modernizma .do .dokumentarne .fotografije .Heinricha .Himmlerja, . ki .si .ob .obisku .Barcelone .leta .1942 .ogleduje .Laurencicevo .»psihotehnično« . 68 69 Bauhaus_FINAL.indd 69 10.5.2019 14:40:11 celico, .ki .so .jo .očitno .nekaj .časa .ohranili .kot .neke .vrste .pomnik .Sicer .pa .je . koncept .razstave .prav .posebej .izhajal .iz .teze, .da .je .Laurencic .pri .svojih .načr- tih .uporabil .nekatere .elemente .Bauhausa .in .zlasti .Kandinskega; .njegovo .delo . je .bilo .predstavljeno .kot .neke .vrste .alegorija .in .kot .izhodišče .za .razmislek, . kako .se .lahko .neki .utopični .projekt .sprevrže .v .svoje .nasprotje . Najbolj .neposredno .je .tezo .o .razmerju .Laurencica .do .Bauhausa .razvil .Groys, . ki .je .o .Laurencicu .pisal .tudi .še .pozneje; .v .tekstu . Bauhaus Kandinskega .(Groys . 2013) .je .postavil .tezo, .da .je .prav .retorika .afektov, .ki .jo .je .razvil .sistem .abstrak- cije .Kandinskega, .omogočila .Laurenciceve .mučilne .celice .Te .celice .bi .bile .lah- ko .torej .videne .kot .neka .skrajna .realizacija .načel .Kandinskega .Za .tako .tezo . je .seveda .treba .problematizirati .pojem .duhovnega, .ki .ga .je .Kandinski .posta- vil .v .naslov .svoje .ključne .knjige . O duhovnem v umetnosti (Kandinsky .2012) . Groys .vidi .pri .Kandinskem .rabo .besede .»duhovno« .kot .primer .nerazumeva- nja, . ki . ga . je . pogosto . ustvarila . njegova . raba . besed . Namesto . »duhovnega« . predlaga .pojem .»afektivno«; .knjigo . O duhovnem v umetnosti .bere .kot .knjigo . o .tem, .kako .umetnost .sporoča .afekte .Pri .tem .»notranje .nujnosti«, .ki .je .ključni . pojem .v .tej .knjigi, .ne .razume .v .smislu .ekspresije, .ampak .v .smislu .delovanja . Teorijo .Kandinskega .vidi .kot .poskus .razvitja .vizualne .retorike, .analogne .dis- kurzivni .retoriki .In .Laurenciceve .celice .vidi .kot .izpeljavo .te .retorike, .četudi .v . smeri, .ki .je .Kandinski .ne .bi .pričakoval .Ne .samo, .da .naj .bi .se .Laurencic .pri . snovanju .teh .celic .za .doseganje .učinkov .dezorientacije, .depresije .in .obupa . oprl .na .ideje .Kandinskega .iz .te .knjige; .Groysova .teza .je, .da .je .Laurencic .bo- lje .dojel .pomen .traktata .Kandinskega .kot .mnogi .ekspresionistično .usmerjeni . umetniki .in .umetnostni .teoretiki .– .prav .s .tem, .da .je .prepoznal, .da .to, .za .kar .gre . Kandinskemu, .ni .izražanje, .ampak .vzpostavitev .nekega .prostora .delovanja .Še . več: .Kandinski .naj .bi .s .prepoznanjem .vizualnih .elementov .kot .nosilcev .afek- tov .vzpostavil .kritiko .dogmatizma .avantgarde .in .pretendiranja .umetnosti, .da . bi .lahko .doseglo .resnico .v .imenu .vizualne .retorike; .ta .retorika .ne .išče .resnice, . ampak .odpira .nesluteno .manipulativno .moč .(Tu .nas .mika, .da .bi .se .navezali .na . Kristusove .besede .o .resnici, .ki .nas .bo .osvobodila: .ko .umetnosti .ne .gre .več .za . resnico, .lahko .stopi .v .funkcijo .načrtovanja .ječ ) .V .tem .je .Groysova .teza .pravza- prav .povsem .na .liniji .njegove .starejše .knjige . Celostna umetnina Stalin .(Groys . 1999), .ki .vidi .v .stalinističnem .»totalitarizmu« .izpolnitev .tistih .sanj .avantgarde, .ki . jih .avantgarda .sama .sebi .ni .upala .priznati Ta . teza . je . nedvomno . zelo . sugestivna . v . temeljnem . obratu, . ki . prepoznava . v . koncepciji .Kandinskega .slikarstvo .kot .prostor .nekega .delovanja .– .toda .zas- tavi .se .vprašanje: .kakšnega .delovanja? .Predvsem .pa .se .zastavi .zelo .naivno . vprašanje, .ali .res .lahko .govorimo .o .tem, .da .je .nekdo .globlje .kot .drugi .dojel . 70 71 Bauhaus_FINAL.indd 70 10.5.2019 14:40:11 konsekvence .neke .knjige, .če .ni .nikakršnega .indica, .da .bi .to .knjigo .kadarkoli . imel .v .rokah .V .zapisu .sodnega .procesa .proti .Laurencicu .ni .nobene .besede .o . Bauhausu, .Kandinskem, .modernistični .umetnosti .ali .čem .podobnem, .omenje- ne .pa .so .optične .iluzije .in .to, .da .je .Laurencic .od .naročnikov .dobil .navodila, .ki .so . sledila .načelom .»psihotehnike« 2 .In .če .bi .tisto, .kar .je .v .zapisu .sodnega .procesa . rečeno .o .konkretnih .»psihotehničnih« .učinkih .barv, .primerjali .s .Kandinskim, .bi . to .samo .dodatno .potrdilo, .da .Laurencic .ni .imel .za .vir .te .knjige; .po .Laurencicu . zbuja .zelena .žalost .in .melanholijo, .medtem .ko .Kandinski .poudarja, .da .je .zele- na .najmirnejša .barva .in .da .je .to .že .dolgo .znano .tudi .zdravnikoma .(Kandinsky . 1912: .78); .res .pa .dodaja, .da .ta .barva, .ki .človeka .spočije, .po .nekaj .časa .posta- ne .dolgočasna .(ibid : .79) .Skratka: .vez .med .uporabo .zelene .v .psihotehnični .ce- lici .in .Kandinskim .bi .lahko .videli .kvečjemu .v .tem, .da .bi .sledili .Laurencicevemu . zagovarjanju, .da .je .v .bistvu .sabotiral .navodila .in .hotel .narediti .take .celice, .ki .bi . dejansko .jetnikom .zagotovile .nekaj .počitka .… .To .seveda .ne .pomeni, .da .med . idejami .Kandinskega .in .poslikavami .psihotehničnih .celic .ni .nobene .povezave, . toda .očitno .gre .zgolj .za . second-hand .povezavo .v .obliki, .v .kateri .so .nekatere . ideje, .ki .so .vplivale .tudi .na .Kandinskega, .tedaj .že .postale .obča .mesta; .za .upo- rabo .likovnih .elementov, .kakršne .vidimo .na .stenah .psihotehnične .celice, .pa . prav .tako .ni .bil .potreben .poglobljen .študij .Kandinskega; .s .tovrstnimi .moderni- stičnimi .elementi .so .v .tistem .času .celo .v .Sloveniji .krasili .torte .… .Nobenega .in- dica .ni, .da .bi .Laurencic, .ki .je .bil .predvsem .avanturist, .ki .se .je .preživljal .s .tem, .da . je .vodil .jazzovsko .glasbeno .skupino, .ki .je .igrala .po .različnih .mondenih .krajih, .v . svojem .temeljnem .načinu .mišljenja .izhajal .iz .likovnega .modernizma .Dve .Lau- rencicevi .na .novo .odkriti .risbi, .portreta .njegove .žene, .objavljeni .v .knjigi .Susane . Frouchtmann, .sta .tehnično .spretni, .a .brez .kakršnihkoli .sledi .modernističnega . likovnega .mišljenja .Sam .Laurencic .je .v .zvezi .s .psihotehničnimi .celicami .govoril . izključno .o .optičnih .prevarah .(Chacón .1939: .94); .mislil .je .torej .v .nekem .povsem . drugem .registru, .kot .je .register .Kandinskega Groys . torej . Laurencica . s . tezo . o . globokem . razumevanju . tez . Kandinskega . v .nekem .smislu .predimenzionira .– .prav .v .tem .pa .se .paradoksno .ujame .s . tendenco .propagandistične .Chacónove .brošure .Videti .je, .da .si .je .pisec .te . brošure, . ker . frankisti . ob . koncu . vojne . niso . dobili . v . svoje . roke . nobenih . vi- sokih . predstavnikov . republikanskega . režima, . prizadeval . iz . Laurencica . na- rediti .čimbolj .predimenzioniran .lik .in .mu .dati .pomen, .ki .ga .ta .človek .nikoli . 2 . . Zanimivo .je, .da .ni .v .bilo .v .literaturi .o .Laurencicu .doslej .nobenih .poskusov, .da .bi .se .raziskalo .povezavo .njegovih .celic .s .področjem, .po .katerem .so .bile .poimenovane: .psihotehniko .Ta .termin .so . v .tistem .času .uporabljali .v .zvezi .s .preučevanjem .psiholoških .zakonitosti .pri .industrijskih .procesih, . na .primer .pri .taylorizmu; .frančiškan .Gemelli .je .na .primer .napisal .knjigo .o .tem, .kako .psihotehniko . aplicirati .na .industrijo .V .Italiji .so .bili .celo .kongresi .psihotehnike .S .tem .v .zvezi .bi .bilo .zanimivo . raziskati, .koliko .so .bile .v .ta .kontekst .že .pred .Laurencicem .pritegnjene .raziskave .učinkovanja .barv . in .oblik 70 71 Bauhaus_FINAL.indd 71 10.5.2019 14:40:11 ni .imel .Ta .brošura .ga .prikazuje .kot .genija .zla .s .»satanskimi .instinkti«, .kot . vsestransko . nadarjenega . glasbenika, . risarja, . arhitekta, . mehanika, . vohuna, . poznavalca .jezikov, .sleparja .in .mednarodnega .avanturista, .in .ki .je .pokazala, . »do .kod .lahko .seže .človeška .perverznost« .(ibid : .8) .Laurencic .je .predstavljen . kot .oseba, .o .kateri .se .je .že .dolgo .govorilo .kot .o .nekom, .»ki .z .neverjetno .in . nezaslišano .perverzijo .pripravlja, .organizira .in .izvaja .obširen .in .zgoščen .načrt . mučenj .v .rdečih .zaporih .ter .daje .svoj .nesrečni .intelekt .v .službo .masonsko- -separatističnega .marksizma« .(ibid : .7), .med .samim .procesom .pa .so .o .njem . izrečene .besede: .»Človeški .zakoni .so .narejeni .za .človeška .bitja .in .zločin, .ki . ga .je .storil .obtoženec, .je .tako .strahoten, .da .ga .skoraj .ni .mogoče .uvrstiti .v . člene .nobenega .zakonika« .(ibid : .75) .Poglavje .»Mračna .figura .avanturista . Alfonsa .Laurencica« .se, .če .besedilo .prevedemo .v .slovenščino, .začenja .tako: Kot .organizacijski .instrument .terorja .je .Laurencic .mračni .genij, .enak .Fouchéju, . francoskemu .politiku .iz .obdobja .Revolucije, .Konzulata .in .Cesarstva, .ki .je .v .Nan- tesu .vzpostavil .območje .terorja .in .ateizma Kot .veščak, .kot .tehnik .ponuja .Laurencic .svoje .arhitekturno .znanje .grotesknemu . Rdečemu .komiteju .Ta .ga .aretira .in .ga .pozneje .kot .zapornika .naklonjeno .obrav- nava, .ker .ga .hoče .z .neverjetno .perfidnostjo .uporabiti .za .svoje .zlovešče .načrto- vanje .zaporov, .ki .so .bili .tedaj .v .pripravi .Laurencic .ne .okleva: .nasprotno, .začne . svojo .odvratno .in .zločinsko .delo, .dokler .z .največjo .skrbnostjo .in .prefinjenostjo . ne .sestavi .širne .in .perverzne .šušmarije .»ček« .Zapori .se .z .Laurencicevim .delom . spremenijo .v .višek .muke Ta .izrodek .človeka .presega .samega .sebe .v .vsem .(ibid : .9–10) Da .je .takšna .Laurenciceva .podoba .predimenzionirana, .je .dovolj .jasno .raz- vidno . že . iz . samega . zapisnika . procesa . Prej . kot . nekakšnega . perverznega . genija .zla .v .službi .marksizma3 .v .njem .prepoznamo .precej .apolitičnega .avan- turista, .ki .se .je .zapletel .v .kolesje .vojne; .celice .je .oblikoval .pod .prisilo, .ne . sicer .kot .zapornik, .vendar .na .»nadzorovani .prostosti«; .dobival .je .natančna . navodila, .kaj .naj .realizira, .in .v .bistvu .skrbel .predvsem .za .tehnično .izvedbo . V .obrambi .pa .se .je .celo .skliceval, .da .je .pravzaprav .namenoma .delal .manj . krute .celice, .kot .so .mu .naročili, .in .je .vnašal .v .načrte .drobne .prevare, .da .naj .bi . jetnikom .olajšal .trpljenje; .predvsem .pa, .da .je .hotel .v .prostore .republikanske . 3 . . To .poudarjanje .marksizma .je .posebej .zanimivo .glede .na .to, .da .je .iz .zapisnika .procesa .razvidno, . da .je .bil .Laurencic .skoraj .gotovo .precej .apolitičen; .ni .nobenega .indica, .da .bi .bil .marksist .Slo- venska .brošura .iz .leta .1940 .gre .še .dlje .in .poudarja .»Tale .slučaj .sam .pojasni, .kako .globoko .pade . človek, .ki .zabrede .v .brezbožni .in .brezvestni .komunizem« .in .predstavi .Laurencica .kot .tip .komunis- tičnega .revolucionarja .(Justinova .1940: .13–14) .V .antikomunistični .retoriki, .s .kakršno .je .pisana .ta . brošura, .dejstvo, .da .je .bil .Laurencic .pravzaprav .dvojni .agent, .te .teze .ne .omaje, .saj .je .v .tej .retoriki . komunizem .predvsem .sinonim .za .človekov .popolni .moralni .propad 72 73 Bauhaus_FINAL.indd 72 10.5.2019 14:40:11 vojaške .obveščevalne .službe .nastaviti .eksploziv .Tega .mu .na .sodišču .sicer . niso .verjeli 4 Groza, .ki .naj .bi .jo .zbujal .Laurencicev .lik, .je .v .propagandni .brošuri .povezana . z . dezorganizacijo . percepcij . realnosti,5 . vseeno . pa . ni . v . brošuri . nobenega . namiga .na .povezave .z .modernistično .umetnostjo .Pa .vendar .je .asociacija . nanjo .dovolj .močna .že, .ko .vidimo .naslovnico .brošure .z .upodobitvijo .psiho- tehnične .celice .Izbira .Laurencicevega .lika .kot .ključnega .za .propagando .se . po .svoje .vključuje .v .tok, .ki .je .obtoževal . entartete Kunst .Prav .Laurencicev . lik, .kot .ga .je .prikazala .Chacónova .brošura .– .in, .paradoksno, .tudi, .kot .ga . je .prikazala .Groysova .teza .–, .bi .bil .najidealnejša .ilustracija .temeljne .teze . zelo .reakcioarne .knjige . The Revolt against Beauty, .ki .jo .je .leta .1934 .objavil . ameriški .slikar .John .Hemming .Fry .(Fry .1934) .V .njej .je .videl .kot .temeljno . tendenco .modernizma .upor .brezobličnosti .in .kaotičnosti .proti .obliki .in .le- poti, .kot .ključno .figuro, .ki .povzema .to, .kar .je .na .delu .v .modernizmu, .pa .je . videl .markiza .de .Sada .Ta .knjiga .je .imela .zanimiv .odmev .tudi .v .fašistični . Italiji .Italijanski .prevod .je .izšel .prav .leta .1939 .in .njeno .recenzijo .je .v .politični . reviji . La Vita Italiana napisal .znameniti .ezoterik .Julius .Evola .(Evola .2018: . 178–187) .Evola .je .bil .v .tem .času .že .pristaš .integralnega .tradicionalizma .in . je .bil .do .modernistične .umetnosti .zelo .zadržan, .toda .pred .tem .je .bil .ključ- na .osebnost .dade .v .Italiji, .kot .slikar .pa .eden .začetnikov .abstraktnega .sli- karstva, .ki .se .mu .je .odpovedal, .ko .se .je .posvetil .magičnim .raziskavam .V . tekstu . Sul signifiacto dellʼarte modernissima .je .leta .1925 .tudi .Kandinskega . 4 . . Vsekakor .je .v .Laurencicevem .liku .tudi .nekaj .misterioznega .Zanimiva .je .njegova .izjava, .da .sta .v . njem .dve .osebnosti .(Chacón .1939: .34) .Ni .tudi .jasno, .kako .naj .si .razlagamo .njegovo .gesto, .ko . je .po .izreku .smrtne .obsodbe .zaklical: .»Čeprav .vem, .da .bom .umrl .– .živel .general .Franco!« .(ibid : . 100) .Ali .jo .lahko, .kot .sugerira .Susana .Frouchtmann, .poskušamo .razumeti .kot .izraz .obupanega . upanja, .da .bo .morda .smrtna .kazen .spremenjena .(Frouchtmann .2018: .227) .– .ali .morda .prej .kot . krik .Lucile .Desmoulins .»Živel .kralj!« .na .koncu .Büchnerjeve . Dantonove smrt i, .ki .ga .je .Paul .Celan . razumel .kot .poklon .veličanstvu .absurda? .Misteriozni .so .tudi .verzi, .ki .jih .je .v .ječi .še .pred .začetkom . sodnega .procesa .napisal .svoji .ženi .Maríi .Luísi .Preschern .(Prešern) .na .hrbtno .stran .njenega .por- treta .v .ne .povsem .pravilni .nemščini: . Meri: .Aus .den .Augen . Aus .dem .Sinn .… . Die .grosse .Ausnahme . Ich .binn .… . (Meri: .Iz .oči, . iz .srca .… . Velika .izjema . sem .jaz . ) 5 . . Mimogrede .je .vredno .omeniti, .da .se .je .v .španski .državljanski .vojni .na .republikanski .strani .dejansko .boril .genialno .nadarjen .človek, .ki .je .nekaj .let .prej .poskušal .izpeljati .revolucionarne .kon- sekvence .iz .Dalijeve .paranoično-kritične .metode, .ki .naj .bi .imela .za .cilj .totalno .dikreditacijo .tako . imenovane .realnosti .To .je .bil .Koča .Popović, .knjiga, .v .kateri .so .bile .razvite .te .ideje, .pa .je . Nacrt za jednu fenomenologiju iracionalnog, .ki .jo .je .napisal .skupaj .z .Markom .Ristićem .(Popović .1986) 72 73 Bauhaus_FINAL.indd 73 10.5.2019 14:40:11 navedel .med .tistimi .umetniki, .ki .so .umetnost .prignali .do .neke .meje, .od .ka- tere .naprej .je .mogoče .le .še .čisto .delovanje .nečesa, .kar .sam .v .navezavi .na . Novalisa .imenuje .»magični .idealizem« .(ibid : .114–116) .Razumljivo .je .torej, . da .je .Evola .polemiziral .s .simplističnostjo .in .konservativizmom .Fryjevih .iz- hodišč; .ko .je .v .svojem .tekstu .stopil .v .bran .zlasti .modernistični .arhitekturi, . je .ob .koncu .postavil .tezo .o .tem, .kako .se .v .trenutkih .krize, .ko .obstoječe . forme .okostenijo, .novo .pojavlja .v .navidezni .brezobličnosti .in .kaootičnosti; . gre .pa .za .to, .ali .se .bo .ta .kaotičnost .sprostila .v .preprosti .destrukciji, .ali .bo . dala .energijo .za .ustvarjanje .nove .forme Ko . Groys . postavi . tezo . o . Laurencicevih . celicah . kot . skrajni . konsekvenci . tez .Kandinskega, .gre .seveda .lahko .samo .za .skrajno .konsekvenco .v .smeri . čiste .destrukcije .Še .več: .Laurenciceve .celice .so .skrajna .konsekvenca .tez . Kandinskega, .šele .ko .so .te .teze .vulgarizirane .Pravzaprav .je .skupno .zgolj . izhodišče: .zavest .o .moči .barv .in .oblik, .ki .je .seveda .ni .odkril .šele .Kandin- ski .Laurencic .vsekakor .izrablja .nekaj, .česar .se .je .Kandinski .zavedal, .ko .je . zapisal, .da .ima .barva .v .sebi .»neko .malo .raziskano, .ampak .velikansko .moč, . ki .lahko .vpliva .na .celotno .človeško .telo .kot .fizični .organizem« .(Kandinsky . 1912: .49) .Kandinski .vidi .umetnika .kot .nekoga, .ki .lahko .s .poznavanjem .te . moči .direktno .učinkuje .na .človeško .dušo; .barva .je .tipka, .oko .je .kladivce, . duša .pa .klavir .z .mnogimi .strunami; .umetnik .lahko .zavestno .in .namenoma . direktno .učinkuje .na .človeško .dušo, .da .v .njej .vzbuja .vibracije .(ibid : .49) . Vsa .prizadevanja, .o .katerih .govori .Kandinski, .so .usmerjena .v .senzibilizacijo . duše, .ki .naj .bi .se .prebujala .po .dolgem .obdobju .materializma .(ibid : .4) .Kan- dinskemu .gre .za .prebujanju .finejših .občutij, .ne .tistih .grobih, .kot .so .veselje, . strah, .žalost .(ibid : .5); .gre .za .še .neimenovana .občutja, .vibracije .duše .(ibid : . 29), .povezane .z .višjim .razvojem .človeka, .pri .katerem .stvari .vse .bolj .dobiva- jo .notranjo .vrednost .in .pridejo .v .končni .instanci .do .stanja .»notranjega .zvo- ka« .(ibid : .45) .»Ker .umetnost .deluje .na .občutje, .lahko .deluje .samo .preko . občutja« .(ibid : .70) .Skratka, .gre .za .tisto .delovanje, .ki .pride .do .izraža .šele, . ko .pride .človek .v .stik .z .glasbo .v .samem .sebi .Potem .ko .Kandinski .poda . sumaričen .pregled .učinkovanja .posameznih .barv, .doda, .da .je .jasno, .da .so . navedene .oznake .barv .zelo .provizorične .in .grobe; .stanja, .povezana .z .njimi, . kot .so .veselje, .žalosti .itd , .so .le .materialna .stanja .duše; .toni .barv .so .mnogo . finejše . narave . in .vzbujajo . veliko . finejše . vibracije . duše, .ki .jih . z .besedami . ni .mogoče .opisati .(ibid : .87–88); .učinkovanje .umetnosti .naj .bi .osvobajalo . dušo .Dovolj .očitno .je, .da .je .smer .delovanja .Laurencicevih .celic .diametral- no .nasprotna .temu, .za .kar .je .šlo .Kandinskemu; .optične .prevare .v .psiho- tehničnih .celicah .so .samo .stopnjevanje .grobe .fizične .torture .in .ni .naključje, . da .se .je .njihov .pravi .učinek .dogajal .šele .v .povezavi .s .to .fizično .torturo, .ob . 74 75 Bauhaus_FINAL.indd 74 10.5.2019 14:40:12 nenehni .osvetljavi .močne .žarnice, .katere .»psihotehnične« .učinke .so .dobro . poznali .v .stalinističnih .zaporih .že .pred .Laurencicem . Vprašanje .je .torej, .kje .je .tista .točka, .ki .Groysu .sploh .omogoči, .da .vzpostavi . svojo .tezo .Lahko .bi .jo .videli .prav .v .tem, .da .Groys .zavrže .koncept .duhov- nega .kot .nerelevanten .in .ga .zamenja .z .vizualno .retoriko .afektov .Seveda . ni . tako . preprosto: . Groys . ima . vsekakor . prav, . ko . ugotavlja, . da . Kandinski . pravzaprav .ne .govori .o .duhovnem .Dejansko .govori .o .duševnem .– .v .tem . smislu .je .Groysova .kritika .upravičena .Vseeno .pa .je .v .razpravi .Kandinskega . duhovno .prisotno .kot .intenca, .h .kateri .težita .senzibilizacija .in .osvobajanje . duše .Vsekakor .ta .naslov .bistveno .določi .horizont, .v .katerem .se .ta .proces . dogaja .Šele .ko .ta .intenca .ni .več .relevantna, .nastane .prostor .za .tezo, .v . kateri . ni . razlike . med . optično . prevaro . in . duhovnim . učinkom . neke . barve . Neka . second hand .karikirana .vulgarizacija, .kakršno .predstavljajo .Lauren- ciceve .celice, .je .lahko .interpretirana .kot .globoko .dojetje .tez .Kandinskega . in .izpeljava .skrajnih .konsekvenc .iz .njih .šele, .ko .vulgariziramo .te .teze .Če . uporabimo .terminologijo .Carla .Michelstaedterja, .Groys .v .svoji .interpretaciji . nadomesti .duhovno . prepričanje .z .retoriko .Tako . se . heroično .poskušanje . osvoboditve .spremeni .v .torturo .To .pa .vsekakor .več .kakor .o .Kandinskem . (in .o .celotnem .modernističnem .projektu) .pove .o .vladajoče-spontani .ideo- logiji .današnjega .časa .Tudi .umetnostni Povzetek Članek .preizprašuje .tezo .Borisa .Groysa, .da .lahko .vidimo .v .»psihotehničnih« . mučilnih .celicah, .ki .jih .je .v .času .španske .državljanske .vojne .v .Barceloni .snoval . Alphonse .Laurencic, .izpeljavo .radikalnih .konsekvenc .knjige .Vasilija .Kandinske- ga . O duhovnem v umetnosti .Laurencic .skoraj .gotovo .sploh .ni .študiral .knjige . Kandinskega; .veliko .verjetneje .je, .da .je .ideje, .ki .bi .jih .lahko .povezali .s .Kandin- skim, .sprejemal .iz .»druge .roke« .Tezo .o .navezavi .Laurencicevih .optičnih .iluzij . na .Kandinskega .je .mogoče .sprejeti .šele, .če .ideje .Kandinskega .simplificiramo; . Groys .je .to .storil .s .tem, .da .je .problematiko .duhovnega .pri .Kandinskem .razglasil . za .nerelevantno .in .je .vsebino .knjige .Kandinskega .zreduciral .na .vizualno .reto- riko .afektov Ključne besede: .Alphonose .Laurencic, .tortura, .španska .državljanska .vojna, . Vasilij .Kandinski, .Boris .Groys . 74 75 Bauhaus_FINAL.indd 75 10.5.2019 14:40:12 Abstract The .article .reconsiders .the .thesis .of .Boris .Groys .about .how .the .»psychotech- nical« . torture . cells, . designed . by . Alphonse . Laurencic . in . Barcelona . during . the . Spanish .Civil .War, .could .be .understood .as .the .realization .of .some .radical .cose- quences .of .Wassili .Kandinsky‘s .book . On the Spiritual in Art .Laurencic .almost . certainly .didn‘t .study .Kandinsky‘s .book; .there .is .far .greater .probability .that .the . ideas, .whick .could .be .connected .with .Kandinsky, .were .transmitted .to .him .via . second-hand .vulgarizations .The .thesis .about .the .connection .of .Laurencic‘s .op- tical .illusions .with .Kandinsky .could .be .accepted .only .after .we .simplify .the .Kan- dinsky‘s .ideas; .Groys .made .this .step, .as .he .claimed .the .issues .of .the .spiritual . in .Kandinsky .irrelevant, .reducing .the .content .of .Kandinsky‘s .book .into .a .mere . visual .rhetoric .of .affections . Keywords: .August .Laurencic, .torture, .Spanish .Civil .War, .Kandinsky, .Wassili . Kandinsky, .Boris .Groys Seznam literature BUÑUEL, .Luis .(2002): . Moj zadnji vzdihljaj .Ljubljana: .Slovenska .kinoteka CHACÓN, .R .L .(1939): . Por que hice las chekas de Barcelona. Laurencic ante el consejo de guerra .Barcelona: .Solidariedad .Nacional EVOLA, . Julius . (2018): . Teorija e pratica dellʼarte dʼavanguardia, . Rim: . Edizioni . Mediterranee . FROUCHTMANN, .Susana .(2018): . El hombre de las checas. La historia de Alfonso Laurencic, el artista de la tortura. .Barcelona: .Espasa FRY, .John .Hemming .(1934): . The Revolt Against Beauty The Source and Genesis of Modernist Art, .New .York: .G .P .Putnam‘s .Sons GROYS, .Boris .(1999): . Celostna umetnina Stalin. Razcepljena kultura v Sovjetski zvezi, .prevedel .Samo .Krušič .Ljubljana GROYS, .Boris .(2013): .Kandinsky‘s .Bauhaus .https://frieze com/article/ kandinskys-bauhaus .(vpogled .1 .3 .2019) JUSTINOVA, .Anica .(1940): . Mučeniška Španija, .Ljubljana: .Knjižice .(leto .VII, .št .108) KANDINSKY, .Wassili .(1912): .Ü ber das Geistige in der Kunst, insbesondere in der Malerei .München: .R .Piper .& .Co .Verlag KOSOVEL, .Srečko .(2019): . Vsem naj bom neznan .Novo .mesto: .Goga POPOVIĆ, .Koča .(1985): . Nacrt za jednu fenomenologiju iracionalnog (pisano u saradnji sa Markom Ristićem) & Hronika lumbaga ili slavenska binda, .Beograd: . Prosveta ROMERO, . Pedro . G . (ur ) . (2008), . Habitación. El Archivo FX, las Checas psicotécnicas de Laurencic y la función del arte .Madrid: .Ca2M, .Valencia: .La . NAU, .Barcelona: .Museo .Nacional 76 77 Bauhaus_FINAL.indd 76 10.5.2019 14:40:12 STERLE .VURNIK, .Barbara .(2016), .Avgust .Černigoj .na .Bauhausu .v .Weimarju .– . nekaj .novih .dognanj .V: .STERLE .VURNIK, .Barbara .(ur) : . Avgust Černigoj – v mreži evropskega konstruktivizma, .Škofja .Loka: .Loški .muzej, .str .13–19 . ŽIŽEK, . Slavoj . (2006): . The Parallax View, . Cambridge, . Massachusets, . London, . England: .The .MIT .Press 76 77 Bauhaus_FINAL.indd 77 10.5.2019 14:40:12 79 Bauhaus_FINAL.indd 78 10.5.2019 14:40:12 Vesna Cestnik Tehovnik (Ljubljana) EVROPSKI BALET V ZAČETKU 20. STOLETJA – V ISKANJU NOVEGA Začetek .20 .stoletja .je .v .Evropi .zaznamoval .razvoj .znanosti .in .tehnike, .na . družbeno .političnem .področju .pa .svetovna .vojna .in .razpad .velikih .cesarstev . Posledično .so .se .spremembe .dogajale .tudi .na .umetniškem .področju .Umet- niki .dogajanju .okrog .sebe .niso .želeli .zgolj .slediti .in .ga .opazovati, .ampak .so .si . prizadevali .pri .njem .aktivno .sodelovati .in .s .svojimi .deli .kritično .opozarjati .na . temne .plati .človeškega .življenja .Rodila .sta .se .ekspresionizem .in .kubizem . Na .plesnem .področju .so .se .pojavile .težnje .po .iznajdbi .gibanja, .ki .bi .ustrezno . prikazalo .tedanje .razmere .Klasični .balet .za .to .ni .bil .primeren, .saj .je .s .svojo . rigidnostjo .koreografe .omejeval, .da .bi .povedali .tisto, .kar .so .želeli .Ustrezal .je . pravljičnim .baletom, .kot .so . Giselle, Trnuljčica .ali . Labodje jezero, .v .katerih .so . liki .in .zgodba .prikazani .romantično .– .z .naivnega .vidika .Trpljenja, .vojnih .gro- zot .in .psihologije .človeškega .uma .pa .besednjak .klasičnega .baleta .ni .zmogel . prikazati .ali .raziskovati .Za .to .je .bil .potreben .drugačen .način .giba .in .pristopa . h .koreografiji .Prve .korake .k .spremembam .sta .naredila .glasbenika .in .teore- tika .François .Delsarte .in .Émile .Jacques-Dalcroze, .ki .sta .s .svojimi .spoznanji . in .sistemom .vaj .za .izraznost .telesa .in .prenašanjem .ritma .na .gibe .telesa1 .utrla . pot .nastanku .sodobnega .plesa .Med .Dalcrozovimi .učenci .sta .bila .tudi .Mihael . Fokin .in .Vaclav .Nižinski, .ki .sta .teoretične .plesne .reforme .udejanila .in .s .sku- pino .Ballets .Russes .spremenila .status .klasičnega .baleta .ter .plesa .v .20 .letih . prejšnjega .stoletja ZATON KLASIČNEGA BALETA V ZAHODNI EVROPI, VZROKI ZA USPEH SKUPINE BALLETS RUSSES Po .zlati .dobi .baleta .oziroma . ballet blanc, .kot .so .ga .imenovali .zaradi .belih .ro- mantičnih .kostumov, .je .balet .v .Zahodni .Evropi .pričel .zapadati .v .dekadenco . Romantični .balet, .v .katerem .je .blestela .eterična .in .lahkotna .Marie .Taglioni, .je . v .drugi .polovici .19 .stoletja .izgubil .zanimanje .občinstva .Bolj .kot .nežen, .hre- peneč, .romantični .balet .so .publiko .privlačile .predstave, .v .katerih .so .balerine . v .poskočnih .ritmih .na .odrih .visoko .dvigovale .svoje .noge .Vsebine .baletnih . predstav .so .postajale .vedno .bolj .plehke, .glasba .in .koreografija .pa .pretirano . 1 Evritmija .= .poučevanje .ritma .in .glasbenega .izražanja .z .uporabo .giba 79 Bauhaus_FINAL.indd 79 10.5.2019 14:40:12 stereotipni .Baletnih .partitur .zaradi .podobnosti .skoraj .ni .bilo .moč .razlikovati . Koreografi .so .za .nove .balete .skladateljem .naročali .natančno .število .taktov . allegra .ali . pizzicata .in .jim .tako .puščali .malo .umetniške .svobode, .da .bi .ustva- rili .nekaj .novega .Plačevali .so .jih .glede .na .število .napisanih .taktov .Povsem . rutinsko, .platonično .Balet .je .izgubil .svojo .umetniško .vrednost .Koreografe . je, .bolj .kot .umetniški .zanos, .k .ustvarjanju .gnal .dobiček .Čeprav .še .vedno . priljubljen, .je .balet .postal .cenena .zabava . Že .v .obdobju .romantike .so .moški .baletni .plesalci .izgubili .svoj .primat .na . odrih .Na .njihovo .mesto .so .stopile .balerine .– .simbol .lahkotnosti, .krhkosti, . vsega, .kar .je .nadzemeljsko, .metafora .za .osvoboditev .iz .tiranije .resničnega . zemeljskega .sveta .Pomen .moških .plesalcev .se .je .v .drugi .polovici .19 .sto- letja .še .zmanjševal .in .postopoma .so .moški .plesalci .izginili .z .baletnih .odrov . Moške .vloge .so .tako .nadomestile .plesalke .v .moških .preoblekah, .poznane . kot .»en .travestie« .Ena .izmed .najbolj .znanih .vlog .»en .travestie« .je .vloga . Franza .v .baletu . Coppélia .iz .leta .1870 .Balet . Coppélia .je .bil .eden .izmed .red- kih .baletov .v .drugi .polovici .19 .stoletja, .ki .je .še .ponudil .umetniško .vrednost . Balet .je .še .danes .vključen .v .repertoar .baletnih .skupin .po .svetu, .vendar .v . spremenjeni .obliki .koreografa .Mariusa .Petipaja, .in .ne .v .izvirni .različici .Art- hurja .Saint-Léona . Ob .obletnici .šole .Bauhaus .in .poklonu . Triadnemu baletu .Oskarja .Schlemmer- ja .je .na .tem .mestu .smiselno .omeniti .pomen .vloge .Coppélie, .lutke .s .porcela- nastimi .očmi .Dotika .se .dehumanizacije .človeka, .ki .jo .je .Schlemmer .izposta- vil .v . Triadnem baletu .leta .1922 .Coppélia .je .lutka, .v .nasprotju .s .Swanildo, .ki . pooseblja .živo .dekle .in .na .kateri .sloni .tehnični .ter .umetniški .plesni .del .pred- stave .V .svojem .bistvu .je .Coppélia .igrača, .robot, .predmet .brez .človečnosti . Libreto .Charlesa .Nuittera .je .bil .narejen .po .predlogi .kratke .zgodbe .nemškega . pisatelja .Ernsta .Theodorja .Amadeusa .Hoffmanna .z .naslovom . Der Sandmann iz .leta .1816 .Bistvo .zgodbe, .ki .se .je .ohranila .v .baletu, .je .ideja, .da .je .umetnik . sposoben .stvarjenja .predmeta, .ki .deluje .in .živi .neodvisno . Oskar .Schlemmer .(1888–1943) .painter, .teacher, .creator .of .the .Triadic .Ballet, .ac- knowledged .three .predecessors .in .attempting .to .free .man .form .the .bondage . of .his .body: .E .T .A .Hoffmann, .whose .night .fantasy . Der Sandmann .prompted . Coppélia, .with .its .dancer-automaton; .Heinrich .von .Kleist, .whose .famous .essay . on . marionettes . speculated . on . superhuman . potential; . Gordon . Craig, . whom . Schlemmer .quoted: .»The .actor .must .go, .and .in .his .place .comes .the .inanimate . figure .– .the .Übermarionette .(‚superdoll‘)« .(Kirsten .1984: .214) 80 81 Bauhaus_FINAL.indd 80 10.5.2019 14:40:12 V .času .zatona .baleta .v .Evropi .se .je .ta .razcvetel .v .Rusiji, .ki .ni .imela .lastne . baletne .tradicije .Sredi .19 .stoletja .je .ruski .balet .capljal .za .evropskim .Ruski . voditelji .so .sicer .že .od .časa .carja .Petra .Velikega .naprej .stremeli .k .temu, .da . bi .bila .Rusija .razvita .država .tako .na .družbenem, .gospodarskem, .vojaškem . in .– .nič .manj .pomembno .– .kulturnem .področju .Zahodno .Evropo .so .imeli .za . zibelko .kulture .V .njej .so .črpali .navdih .za .kulturno .razvitost, .katere .vrhunec . so .videli .v .klasičnem .baletu .V .Sankt .Peterburg .so .vabili .priznane .italijanske . in .francoske .plesne .mojstre, .koreografe .in .baletne .zvezde . Eden .izmed .njih .je .bil .francoski .plesalec .in .koreograf .Marius .Petipa, .ki .je .v . Sankt .Peterburg .prišel .s .svojim .očetom, .baletnim .pedagogom .in .koreografom . Marius .je .imel .v .gledališču .vlogo .prvega .plesalca, .vendar .kot .plesalec .ni .nikoli . zares .blestel .V .zgodovino .se .je .zapisal .kot .koreograf .Svoj .prvi .večji .uspeh .je . doživel .z .baletom . Faraonova hči .Leta .1869 .mu .je .bil .dodeljen .naziv .glavnega . baletnega .mojstra .v .Mariinskem .gledališču .Skupaj .z .asistentom, .in .nekoliko . prezrtim .brilijantnim .koreografom .Levom .Ivanovim, .je .Petipa .v .drugi .polovici . 19 .stoletja .postavil .na .oder .več .kot .šestdeset .baletov, .med .njimi .najbolj .znane . balete .vseh .časov, .in .sicer: . Labodje jezero, Trnuljčica, Hrestač, Don Kihot, Ba- jadera .in . Raymonda, .obnovil .okrog .petnajst .že .obstoječih .evropskih .baletov, . kot .so .na .primer . Paquita, Giselle, Gusar, Konjiček grbavček, Coppélia .in . Na- vihanka, .in .prav .tako .koreografiral .baletne .vložke .v .več .kot .tridesetih .operah, . med .njimi .so . Aida, Faust .in . Carmen .Zahvaljujoč .Petipaju .je .Rusija .prevzela . vodilno .vlogo .v .baletni .umetnosti, .ki .si .jo .lasti .še .danes . Ob .začetku .20 .stoletja, .ko .se .je .umetnost .znašla .v .novi .fazi .eksperimentiranja, . so .Petipajevi .nasledniki .pričeli .kritično .gledati .na .njegova .dela .in .jih .imeli .za . zastarela .ter .izven .sodobnih .smernic .Petipa .je .izgubljal .avtoriteto .Eden .izmed . najbolj .gorečih .zagovornikov .novih .reform .je .bil .Alexander .Gorsky, .nekdanji . Petipajev .učenec, .ki .je .v .želji .po .reformah .med .drugim .spreminjal .Petipajeve . balete .in .jih .v .novi .različici .postavljal .na .oder .še .za .časa .Petipajevega .življenja Po .Rusiji .se .je .pričel .razlivati .val .sprememb .Umetniki .so .se .odmikali .od .tra- dicionalnih .smernic .Iskali .so .nekaj .novega .Tudi .balet .je .– .v .tesni .povezavi .z . ruskimi .slikarji, .glasbeniki .in .koreografi .– .vstopil .v .novo .poglavje SERGEJ DJAGILEV Leta .1899 .je .v .Rusiji .izšla .prva .številka .revije . Mir Iskusstva, .katere .namen . je .bil .promocija .idej .skupine .mladih .ruskih .pisateljev .in .umetnikov, .ki .so .si . 80 81 Bauhaus_FINAL.indd 81 10.5.2019 14:40:12 prizadevali .za .odcepitev .od .tradicionalnih .umetniških .smernic, .za .katera .so . bili .mnenja, .da .jih .omejujejo .S .svojo .revijo, .ki .je .izhajala .pet .let, .so .ozave- ščali .in .vzgajali .novo .publiko .Pisali .so .o .kulturnem .dogajanju .v .Evropi .in . predstavili .novi .val .umetniškega .razmišljanja .v .Rusiji .Pobudnik .za .objavo . revije .in .nastanek .istoimenske .skupine .je .bil .mladi .zagnani .Rus .z .imenom . Sergej .Djagilev .Djagilev .je .iz .rojstnega .Novgoroda .prišel .v .Sankt .Peterburg .z . namenom, .da .postane .pravnik .Bolj .kot .pravo .pa .ga .je .zanimala .glasba .Na . konservatoriju .za .glasbo .je .doštudiral .petje .in .glasbo, .a .se .s .tem .ni .profesi- onalno .ukvarjal .Kot .študent .se .je .pričel .družiti .s .pisatelji, .pesniki .in .slikarji . in .ideologija .nove .generacije .ruskih .umetnikov .ga .je .popolnoma .prevzela . Nanj .so .sprva .gledali .zviška, .saj .je .izhajal .iz .manjšega .mesta .in .ga .niso .imeli . za .svetovljana .Kmalu .pa .je .zaradi .svojega .močnega .značaja, .prodornosti .in . voditeljskih .veščin .postal .prvi .mož .skupine .Djagilev .sprva .ni .čutil .pretiranega . zanimanja .za .balet .Ko .pa .je .videl .baletno .predstavo . Raymonda, .se .je .nad . baletom .tako .navdušil, .da .je .ta .postal .neločljivi .del .njegovega .življenja .Princ . Volkonski, .prijatelj .skupine .mladih .umetnikov .in .takratnega .direktorja .Mari- inskega .gledališča, .je .Djagileva .angažiral, .da .sodeluje .pri .postavitvi .baleta . Sylvia, .vendar .se .sodelovanje .ni .obneslo .Djagilev .je .odpotoval .v .Pariz 2 Leta . 1906 . je . Djagilev . v . Petit . Palais . postavil . razstavo . ruskih . slikarjev . in . predstavil . rusko . umetnost . Zahodni . Evropi . Razstava . je . pri . pariški . publiki . požela .velik .uspeh .in .sprožila .nadaljnje .zanimanje .za .rusko .umetnost .Leto . pozneje .je .predstavil .sklop .koncertov .ruske .glasbe .v .Palais .Garnier .in .sklop . opernih .predstav . Borisa Godunova .s .Feodorjem .Chaliapinom .v .glavni .vlo- gi .Ohrabren .z .uspehi .dotedanjih .projektov .se .je .Djagilev .leta .1909 .odločil, . da .pariški .javnosti .predstavi .še .ruski .balet .K .projektu .je .privabil .prijatelje .iz . skupine .mladih .umetnikov: .slikarja .in .umetnika .Alexandra .Benoisa .in .Leona . Baksta, .dirigenta .in .skladatelja .Nikolaja .Čerepnina, .kritika .Valeriana .Svetlo- va .in .koreografa .Mihaela .Fokina .Rezultat .sodelovanja .je .bila .prva .sezona . »ruskega .baleta«, .skupine .z .izvirnim .imenom .»Les .Ballets .Russes .de .Serge . Diaghilev« . Djagilev .si .je .prizadeval .za .premierno .uprizoritev .v .Palais .Garnier, .vendar .mu .to . ni .uspelo .Zato .je .z .namenom, .da .bi .izgledalo .bolj .glamurozno, .preuredil .gleda- lišče .Théâtre .du .Châtelet .V .vlogi .organizatorja .je .opravil .odlično .delo .Uporabil . je .vplivna .in .premožna .poznanstva .in .sprožil .veliko .oglaševalsko .kampanjo, .ki . je .potekala .več .tednov .pred .premiero .Dne .19 .5 .1909 .je .balet .Sergeja .Djagi- leva .odprl .vrata .svoje .prve .sezone .in .s .tem .novega .obdobja .v .plesu .Predstava . 2 . . Djagilev .ni .nato .nikoli .več .deloval .v .Rusiji .Njegova .dela .so .bila .za .ruski .okus .nekoliko .preveč . avantgardna 82 83 Bauhaus_FINAL.indd 82 10.5.2019 14:40:12 je .doživela .velikanski .uspeh .Plesalci .so .čez .noč .postali .zvezde, .o .katerih .sta . govorila .Pariz .in .Evropa .Sergej .Djagilev .se .je .s .svojo .skupino .plesalcev .in . umetnikov .zapisal .v .zgodovino .baletne .ter .širše .plesne .umetnosti DJAGILEVA VIZIJA Djagilev .je .ponovno .vzpostavil .zanimanje .evropske .publike .za .balet .Uspeh . je .bil .rezultat .njegove .vizije, .da .balet .spremeni .v .celovito .vizualno .umetnost . Predstave . Ballets . Russes . so . bile . vsebinsko, . plesno, . glasbeno, . tehnično, . kostumsko .in .scensko .dovršene .celote .Djagilev .je .bil .namreč .mnenja, .da . je .potrebno .pri .ustvarjanju .predstave .enako .pomembno .upoštevati .vse .ele- mente: .ples, .glasbo, .kostume .in .sceno .Publiko .je .zaposlil .z .vsemi .čutili .To . je . bil . ključ . do . uspeha . Ustvaril . je . sodelovanje . med . skladatelji, . koreografi, . plesalci, .slikarji .in .modnimi .oblikovalci, .od .katerih .so .bili .mnogi .vodilni .na . svojih .področjih Za .pisanje .glasbe .je .najel .skladatelje, .kot .so .Claude .Debussy, .Maurice .Ravel, . Sergej .Prokofjev, .Erik .Satie .in .drugi .Najbolj .produktiven .skladatelj .skupine . Ballets .Russes .je .bil .zagotovo .Igor .Stravinski, .ki .je .napisal .glasbo .za .številne . uspešne .balete, .kot . so Ognjena ptica, Petruška, Posvečenje pomladi, Pulci- nella, Slavček, Lisica .in . Svatba Čeprav .se .je .za .oblikovanje .scene .in .kostumov .sprva .zanašal .le .na .ožji .krog . ruskih .umetnikov, .kot .sta .bila .Benois .in .Bakst, .je .sčasoma .razširil .sodelova- nje .z .nekaterimi .neruskimi .umetniki, .kot .so .bili .Jean .Cocteau, .Henri .Matisse, . Pablo .Picasso .in .Joan .Miró .Ena .izmed .njegovih .oblikovalk .je .bila .znamenita . modna .oblikovalka .Coco .Chanel .Kostumi .so .bili .eksotični .in .v .skladu .z .vse- bino .Scena .je .bila .razkošna, .dinamična, .poslikana .z .živimi .in .močnimi .rde- čimi, .modrimi, .zelenimi .in .oranžnimi .barvami .ter .sestavljena .iz .tradicionalnih . ruskih .motivov .v .kombinaciji .s .stilom .art .nouveau .Do .tedaj .je .bila .v .praksi . uporaba .nevtralnih .in .pastelnih .barv, .saj .je .morala .biti .odrska .scena .čim .manj . opazna; .oblikovalci .niso .bili .pomembni, .njihovo .ime .je .bilo .običajno .napisano . na .spodnjem .robu .programskega .lista .Z .drugačnim .pristopom .je .Djagilev . reformiral .baletno .umetnost . S .sceno, .kulisami .in .kostumi .je .skupina .Ballets .Russes .v .balet .vnesla .elemen- te .kubizma, .futurizma .in .nadrealizma .in .s .tem .združila .avantgardno .umetnost . s .plesom .Zaradi .Djagileve .vizije .je .prispevek .skupine .Ballets .Russes .k .so- dobni .umetnosti .neizmerljiv . 82 83 Bauhaus_FINAL.indd 83 10.5.2019 14:40:12 LES BALLETS RUSSES Djagilev .je .za .premierno .uprizoritev .izbral .balet . Armidin paviljon, .ki .je .bil .v . Fokinovi .koreografiji .prvič .uprizorjen .v .Mariinskem .gledališču .leta .1907 Na .sporedu .so .bili .naslednji .baleti: . Armidin paviljon, . Polovski plesi .iz . Kneza Igorja in . Le Festin .(Divertissement .9 .točk, .med .njimi .so .bili . Lezginka .iz .opere . Ruslan in Ljudmila, .Pas .de .deux . Modre ptice .in .princese .Florine .iz . Trnuljčice, .Gopak .iz . Soro- činskega sejma, .Čardaš .in .Grand .Pas .Classique .Hongrois .iz . Raymonde, .Trepak .iz . Hrestača .in .veliki .Finale .na .glasbo .II .simfonije .P .I .Čajkovskega) .(Otrin .1998: .146) . V .isti .sezoni .so .uprizorili .še .balete . Les Sylphides, Princ Igor .in . Kleopatra Koreografija .je .bila .v .domeni .mladega .perspektivnega .koreografa .in .odlič- nega .baletnega .plesalca .Mihaela .Fokina, .ki .je .zagovarjal .idejo, .da .mora .biti . koreografija .v .skladu .z .vsebino .in .da .klasični .balet .ne .ustreza .vsaki .zgodbi . Verjel . je, . da . mora . biti . baletna . predstava . od . začetka . do . konca . vsebinsko . povezana .celota .V .svojih .baletih .je .ukinil . divertissements, .saj .so .ga .motile . prekinitve .med .predstavo . Prvotna .zasedba .plesalcev .skupine .Ballets .Russes .je .štela .13 .članov .Mari- inskega .gledališča .v .Sankt .Peterburgu .Zasedbo .so .med .drugim .sestavljali . Ana .Pavlova, .Tamara .Karsavina, .Ida .Rubenstein, .Bronislava .Nižinska, .Mihael . Fokin, . Vaclav . Nižinski, . Adolf . Bolm, . Mihael . Mordkin . in . Laurent . Novikov . V . poznejših .letih .so .se .skupini .pridružili .še .drugi .plesalci .iz .Rusije, .po .ruski . revoluciji .leta .1917 .pa .še .plesalci .iz .skupnosti .ruskih .izgnancev, .živečih .v . Parizu . Plesalci . skupine . Ballets . Russes . so . sloveli . po . odlični . tehniki . in . so . prihajali .iz .vrst .nekdanjih .učencev .baletnih .šol .v .Sankt .Peterburgu .in .Moskvi . Njihova .tehnika .je, .po .tedanjih .merilih, .presegala .meje .človeških .zmožnosti . Ljubljenec .pariške .publike .je .bil .takrat .mladi .plesalec .Vaclav .Nižinski .Publi- ka .ga .je .oboževala .zaradi .visokih .skokov .in .karizme, .ki .jo .je .izražal .na .odru . Občudovali .so .ga .tudi .zaradi .svoje .neverjetne .sposobnosti .vživljanja .v .vlo- ge .Vsaka .vloga, .ki .jo .je .odplesal, .je .bila .drugačna .od .prejšnje, .pri .vsaki .je . znal .izluščiti .bistvo .– .nesrečno .lutko .Petruško, .ki .ne .more .uiti .svoji .usodi, .je . odplesal .s .trpečim .obrazom .in .mehkimi .gibi, .v . Duhu vrtnice .je .svoje .lahkotne . poskoke .zaključil .z .dih .jemajočim .grand .jeté, .v . Les Sylphides .je .v .vlogi .poeta . med .posnemanjem .prvin .romantičnega .baleta .upodobil .neuslišano .hrepene- nje .do .nimf, .kot .Favn .– .pol .človek, .pol .žival .– .se .je .v .koreografiji .z .elementi . sodobnega .plesa .poistovetil .z .naravo .Z .Nižinskim .se .je .v .baletni .svet .vrnil . pomemben .položaj .moških .plesalcev, .ki .se .je .izgubil .v .času .romantike . 84 85 Bauhaus_FINAL.indd 84 10.5.2019 14:40:12 Od .druge .sezone .naprej .je .bil .repertoar .skupine .Ballets .Russes .sestavljen .iz . popolnoma .novih .baletov, .ki .jih .je .Fokin .ustvaril .posebej .za .Djagileva .Tako . skupina .Ballets .Russes .ni .več .prikazovala .že .videnih .baletov .iz .Mariinskega . gledališča .Občasno .so .sicer .obnovili .katerega .izmed .Petipajevih .ali .roman- tičnih .baletov, .a .v .drugi .sezoni .so .na .primer .obnovili . Giselle, .ki .je .bila .v .Evropi . že .popolnoma .pozabljena, .v .Rusiji .pa .se .je .balet .ohranil .v .prvotni .različici .S . tem .je .Djagilev .pokazal .Evropi, .koliko .je .izgubila . V .letu .1910 .je .Fokin .za .skupino .ustvaril .tri .pomembne .balete: . Šeherezada, Karneval in . Ognjena ptica, .leto .zatem .pa .so .bili .med .najodmevnejšimi .baleti . Petruška, Duh vrtnice .in . Narcis .Do .takrat .so .bili .plesalci .še .vedno .polno .za- posleni .člani .Mariinskega .gledališča .in .so .sodelovali .v .skupini .Ballets .Russes . zgolj .sezonsko .Prelomnica .v .razvoju .skupine .se .je .zgodila, .ko .je .Mariinsko . gledališče .prekinilo .pogodbo .z .Nižinskim, .za .kar .je .verjetno .poskrbel .sam . Djagilev .Nižinski .se .je .takoj .nato .pridružil .skupini .Ballets .Russes .za .polni . delovni .čas .Sledili .so .mu .še .drugi .plesalci .Skupina .Ballets .Russes .je .tako . leta .1911 .postala .polno .delujoča .zasebna .plesna .skupina, .ki .je .v .povprečju . 6–8 . mesecev . na . leto . gostovala . po . državah . Zahodne . Evrope . ali . Amerike . Kot .glavnega .baletnega .mojstra .je .Djagilevu .uspelo .k .sodelovanju .pridobiti . Enric .ca .Cechettia, .priznanega .baletnega .učitelja .iz .Italije . Čeprav .je .bil .Djagilev .zadovoljen .s .Fokinovim .delom, .je .postajal .nestrpen . v .želji .po .ustvarjanju .drugačnih .predstav .Predvsem .si .je .želel .raziskati .po- dročje .sodobnega .plesa .Menil .je, .da .se .je .Fokin .pričel .ponavljati, .zato .je .na . njegovo .mesto .postavil .Nižinskega, .s .katerim .je .bil .vpleten .tudi .v .zasebno . razmerje .Užaljeni .Fokin .je .dal .odpoved, .pred .tem .pa .je .za .Djagileva .postavil . na .oder .tri .nove .balete: . Modri bog, Tamar ter . Dafnis in Hloa, .ki .niso .doživeli . večjega .uspeha Zanimanje .Nižinskega .za .eksperimentiranje .je .Djagileva .dokončno .prepričalo, . da .Fokina .ne .potrebuje .več .Verjel .je, .da .je .Nižinski .prihodnost .skupine .Ta . je .leta .1912 .za .skupino .ustvaril .balet . Favnovo popoldne .Glasbo .je .napisal . skladatelj .Claude .Debussy .Nižinski .je .bil .kot .koreograf .popolnoma .neizkušen, . zato .je .Djagilev .s .svojo .odločitvijo .veliko .tvegal .Vendar .je .Nižinskemu .omo- gočil .najboljše .pogoje .za .delo .Način .gibanja .v .paralelni .poziciji .in .v .profilu .je . plesalcem .povzročal .številne .težave .Publika .je .bila .glede .všečnosti .predstave . razdvojena, .zlasti .erotika .konče .poze .je .sprožila .neodobravanje .pri .konzerva- tivcih .Ker .pa .je .bil .škandal .dober .za .posel, .je .bil .Djagilev .zadovoljen .s .finanč- nim .izkupičkom, .ki .ga .je .prinesla .predstava .Nižinski .je .svoje .ideje .uresničil .še . 84 85 Bauhaus_FINAL.indd 85 10.5.2019 14:40:12 v .dveh .baletih, . Igre .in . Posvečenje pomladi, .ki .ju .je .postavil .na .oder .leta .1913 . Za . Posvečenje pomladi .je .Djagilev .priskrbel .Nižinskemu .asistentko .z .imenom . Marie .Rambert3 .Rambertova .je .študirala .evritmijo .pri .Dalcrozu .in .je .bila .anga- žirana, .da .plesalcem .interpretira .glasbo .To .je .bilo .naporno .delo, .saj .plesalci . ritma .niso .razumeli, .po .vrhu .vsega .pa .je .Nižinski .vztrajal, .da .ima .vsak .ton .svoj . gib .Gibi .so .bili .težki, .zemeljski .in .prvinski .Premiera .te .predstave .je .bila .ena . najbolj .nepozabnih .v .zgodovini .skupine .Ballets .Russes .Odvila .se .je .v .novem . gledališču .na .Champs-Élysée .Zaradi .hrupa, .ki .ga .je .povzročala .razočarana . publika, .je .bilo .skoraj .nemogoče .slišati .glasbo .iz .orkestra, .zato .je .Nižinski .izza . kulise .glasno .štel .glasbo .plesalcem .na .odru .Stravinski, .ki .je .napisal .glasbo .za . balet, .je .bil .zgrožen .Dejal .je, .da .fant .nima .pojma .o .koreografiranju .Še .danes . je .Nižinskijev .talent .za .koreografijo .stvar .razprave . Leta .1913 .se .je .Nižinski .med .turnejo .po .Južni .Ameriki .poročil .z .madžarsko . plesalko .Romolo .de .Pulszky .S .tem .je .izgubil .naklonjenost .prizadetega .Dja- gileva, .ki .mu .je .preko .svojih .zvez .onemogočil .nadaljnji .profesionalni .uspeh . Nižinskemu .so .obrnili .hrbet .vsi .Djagilevi .sodelavci .To .ravnanje .je .posledično . vplivalo .tudi .na .izbruh .duševne .bolezni, .ki .je .prekinila .njegovo .kariero .Leta . 1917 .se .je .za .kratek .čas .sicer .vrnil .v .skupino .in .na .svoji .zadnji .predstavi .s . skupino .odplesal .baleta . Petruška .in . Duh vrtnice . Brez .glavnega .koreografa .je .Djagilev .prosil .Fokina, .da .se .vrne .Čeprav .nerad, . se .je .Fokin .za .kratek .čas .vrnil .in .leta .1914 .na .oder .postavil .balet . Zlati petelin in .nato . Jožefova legenda .V .tem .baletu .je .prvič .v .vidni .vlogi .nastopil .baletnik . iz .Bolšoj .teatra, .Leonid .Mjasin .Mjasin .je .kmalu .postal .Djagilev .ljubimec .in .va- rovanec .Leta .1917 .mu .je .Djagilev .ponudil .možnost, .da .uresniči .svojo .željo .po . koreografiranju .Na .oder .je .postavil .balet . Ženske z dobrim humorjem .Uspeh . tega .baleta .je .opogumil .Djagileva, .da .Mjasinu .zaupa .nadaljnje .koreografije .in . ta .je .istega .leta .na .oder .postavil .balet .v .enem .dejanju .z .naslovom . Parade .S . tem .baletom .je .posegel .na .novo .področje .Ustvaril .je .avantgardni .balet . Mjasin .je .postal .naslednji .koreograf .skupine .Ballets .Russes .Stil .njegovih .ko- reografij .je .bil .hudomušen .in .navihan .Leta .1919 .je .ustvaril .še .dve .pomembni . deli: . Fantastična prodajalna .in . Trirogeljnik . Leta . 1921 . je . pred . ruskimi . oblastmi . v . Pariz . pribežala . Bronislava . Nižinska, . sestra .Vaclava .Nižinskega .Ponovno .se .je .pridužila .skupini .Ballets .Russes . in .Djagilev .ji .je .zaupal .mesto .glavne .koreografinje .Njen .stil .je .bil .drzen, .od- maknila . se . je . od . klasičnega . baleta . in . v . koreografije . vključevala . elemente . 3 . . Pozneje .je .bila .Madam .Marie .Rambert .zaslužna .za .razvoj .baleta .in .sodobnega .plesa .v .Veliki .Britaniji 86 87 Bauhaus_FINAL.indd 86 10.5.2019 14:40:12 sodobnega .plesa .ter .z .minimalističnim .stilom .nakazala .pot .bodočemu .neo- klasicizmu .V .času .sodelovanja .s .skupino .Ballets .Russes .je .na .oder .postavila . svoja .najbolj .odmevna .dela: . Lisica .(1922), . Svatba .(1923), . Modri vlak .(1924) . in . Košute (1924) .V .tem .času .so .se .skupini .pridružili .poznejši .pomembni .ko- reografi .in .plesalci: .Ninette .de .Valois4, .George .Balanchine5, .Anton .Dolin, .Ale- ksandra .Danilova .in .drugi Med .leti .1925 .in .1929 .je .v .vlogi .glavnega .koreografa .skupine .Ballets .Russes . deloval .Gruzijec .Giorgi .Balanchivadze, .pozneje .preimenovan .v .Georga .Ba- lanchina .Preden .se .je .pridužil .skupini .Ballets .Russes, .je .imel .svojo .skupino . Sovjetski .državni .balet .Za .Djagileva .in .Ballets .Russes .je .ustvaril .nekaj .po- membnih .baletov, .med .njimi . Jack in the Box, . Pastorale, . The Gods Go A-beg- ging, . Apolon, vodja muz .in . Izgubljeni sin .V .njegovih .baletih .je .svoj .talent .kot . plesalec .pokazal .Sergej .Lifar6, .ki .bi .lahko .postal .naslednji .koreograf .skupine . Ballets .Russes, .vendar .te .možnosti .ni .dobil .Djagilev .je .leta .1929 .zbolel .in . umrl .Tako .se .je .končalo .obdobje .skupine .Ballets .Russes, .ki .je .istega .leta . razpadla .Poslanstvo .skupine .sta .v .30 .letih .prejšnjega .stoletja .nadaljevala . René .Blum .in .Colonel .Wassily .de .Basil, .ki .sta .ustanovila .Les .Ballets .Russes . de .Monte .Carlo .V .skupini .so .med .drugim .sodelovali .Fokine, .Balanchine .in . Mjasin .ter .nekateri .plesalci .izvirne .skupine .Skupina .je .po .nekaj .letih .razpadla . v .dve .manjši .skupini, .ki .sta .ščasoma .prenehali .delovati Po .Djagilevi .smrti .se .je .končalo .pomembno .obdobje .v .baletni .umetnosti .in . evropski .kulturi, .vendar .pa .je .skupina .Ballets .Russes .pustila .neizbrisen .pečat . v .plesni .umetnosti .in .vplivala .na .razvoj .plesnih .in .gledaliških .tehnik .ter .nasta- nek .novih .predstav, .med .katerimi .je .tudi . Triadni balet VPLIV SKUPINE BALLETS RUSSES NA SCHLEMMERJEV TRIADNI BALET Pomembna .vloga, .ki .jo .je .pri .uspehu .baletov .skupine .Ballets .Russes .igrala . povezanost .med .koreografijo, .glasbo .in .dekorjem, .je .pri .ustvarjanju .navdih- nila .mnoge .umetnike, .med .njimi .tudi .slikarja .in .kiparja .Oskarja .Schlemmerja, . 4 . . Madam .Ninette .de .Valois .je .ustanoviteljica .angleškega .državnega .baletnega .ansambla .The .Royal . Ballet 5 . . Leta .1934 .je .Balanchina .povabil .v .New .York .Američan .Lincoln .Kirstein .Ustanovila .sta .šolo .The . School .of .American .Ballet, .iz .katere .se .je .pozneje .razvila .skupina .New .York .City .Ballet .Balanchine . je .prav .tako .ustanovitelj .neoklasicizma 6 . . Sergej .Lifar .je .po .razpadu .skupine .Ballets .Russes .postal . premier danseur etoile .in .umetniški .vodja . v .Pariški .operi .Bil .je .priznan .kot .eden .izmed .najboljših .plesalcev .svojega .časa .Hkrati .je .bil .koreograf .in .teoretik .Napisal .je .učbenike .o .plesni .teoriji .in .v .Parizu .ustanovil .Inštitut .za .koreografijo 86 87 Bauhaus_FINAL.indd 87 10.5.2019 14:40:12 ki .je .tudi .sam .želel .postati .plesalec .To .morda .pojasnuje .dejstvo, .da .se .je .že- lel .preizkusiti .tudi .kot .koreograf .Predstava . Triadni balet .se .sicer .uvršča .med . avantgardne .balete, .vendar .je .bolj .kot .plesna .predstava .abstraktni .prikaz .de- humanizacije .Plesni .vložek .v .predstavi .je .namreč .zanemarljiv, .vendar .pa .je, . kot .navaja .Kirstein .»relevant .as .a .casuistic .experiment .attempting .to .surpass . human .functions .by .eliminating .humanity .If .our .anatomy .is .mere .machine, . movement .can .be .reduced .to .mechanics« .(Kirstein .1984: .214) Vzporednice . lahko . povežemo . med . Schlemmerjevim . Triadnim baletom . in . Mjasinovim .avantgardnim .baletom . Parade .Nobeden .od .baletov .nima .izrazi- te .koreografske .vrednosti, .ampak .nosijo .sporočilo .predstave .kubistično .obli- kovani .kostumi .in .mehanični .zvoki . It .was .not .that .Schlemmer .fought .academic .classic .dance; .he .borrowed .its .sym- bolic .silhouette .of .a .ballerina‘s .skirt .But .he .inherited .no .grammar, .only .inven- ting .costumes .whose .plasticity .provided .a .minimal .idiom, .licensing .limited .mo- tion .Virtuosity .lay .in .their .manufacture .rather .than .manipulation .(Kirstein .1984: . 214–215) Schlemmer .je .razumel .svoje .delo .kot .metafizični .poklon .številki .3 .Trojnost . Schlemmer .najde .v .oblikah, .barvah, .dimenzijah .in .geometričnih .likih .Predsem . pa .v .odnosu: .ples .– .kostumi .– .glasba .»Weil .die .Drei .eine .eminent .wichtige, .be- herrschende .Zahl .ist, .bei .der .das .monomane .Ich .und .der .dualistische .Gegen- satz .überwunden .sind .und .das .Kollektive .beggint« .(Liechtenhan .1993: .118) Čeprav .okrnjen .v .koreografiji, .je .bil . Triadni balet .pomembna .podlaga .za .mno- ge .gledališke .tehnike .in .predstave Povzetek V .drugi .polovici .19 .stoletja .je .balet .v .Evropi .izgubil .svojo .umetniško .poslanstvo . in .se .spremenil .v .ceneno .zabavo .Pod .vplivom .Mariusa .Petipaja .in .Leva .Ivanova . se .je .medtem .razcvetel .v .Rusiji .Na .začetku .20 .stoletja .so .se .pričele .v .Evro- pi .dogajati .spremembe .na .političnem, .gospodarskem, .družbenem .in .kulturnem . področju .Umetniki .so .želeli .biti .aktivno .udeleženi .v .dogajanju .okrog .sebe .Med . njimi . je . bila . skupina . mladih . ruskih . umetnikov, . imenovana . Mir Iskusstva . Sku- pina .si .je .prizadevala .odcepiti .od .tradicionalnih .umetniških .smernic, .za .katera . je . bila . mnenja, . da . jo . omejujejo . Vodilna . osebnost . skupine . je . bil . mladi . Rus . z . imenom .Sergej .Djagilev .Leta .1906 .je .v .Parizu .predstavil .dela .ruskih .slikarjev, . nato .koncerte .ruske .glasbe .in .petja .Opogumljen .z .uspehom .je .sklenil, .da .Evropi . 88 89 Bauhaus_FINAL.indd 88 10.5.2019 14:40:12 predstavi .tudi .ruski .balet .K .sodelovanju .je .povabil .ruske .umetnike .in .plesalce . Mariinskega .gledališča .v .Sankt .Peterburgu .Za .koreografa .je .izbral .Mihaela .Foki- na, .čigar .stil .se .je .odmikal .od .tradicionalnega .Nastala .je .skupina .Ballets .Russes . Premiera .baleta .je .bila .19 .5 .1909 .v .gledališču .Théâtre .du .Châtelet .v .Parizu . in .je .čez .noč .vrnila .zanimanje .evropske .publike .za .balet: .upor .proti .tradiciji .in . privrženost .drugačni, .dinamični .koreografiji .ter .eksotično .oblikovanje .scene .in . kostumov .so .vrnili .življenje .tej .umirajoči .umetnosti .Skupina .je .delovala .v .letih .od . 1909 .do .1929 .in .v .tem .času .gostovala .po .Evropi .in .Ameriki .Zaradi .sprememb, . ki .jih .je .povzročila .prva .svetovna .vojna .in .boljševiške .revolucije, .pa .ni .nikoli .na- stopila .v .domovini .Djagilev .si .je .zagotovil .uspeh .pri .svojih .predstavah .tako, .da .je . sodeloval .z .najbolj .priznanimi .skladatelji, .koreografi, .plesalci, .slikarji .in .modnimi . oblikovalci .tistega .časa .S .sceno, .kulisami .in .kostumi .je .skupina .Ballets .Russes . v . balet . vnesla . elemente . kubizma, . futurizma . in . nadrealizma, . in . s . tem . združila . avantgardno .umetnost .s .plesom .Doprinos .skupine .Ballets .Russes .je .za .plesno . umetnost .neprecenljiv .Skupina .je .vplivala .na .razvoj .plesnih .in .gledaliških .tehnik . ter .nastanek .novih .predstav, .med .katerimi .je .tudi . Triadni balet .slikarja .in .kiparja . Oskarja .Schlemmerja Ključne .besede: .balet, .Rusija, .Sergej .Djagilev, .Ballets .Russes, .avantgardna . umetnost Abstract In .the .second .half .of .the .19th .century, .the .ballet .in .Europe .lost .its .artistic .value . and . changed . into . cheap . entertainment . In . the . meantime, . it . has . flourished . in . Russia .under .the .influence .of .Marius .Petipa .and .Lev .Ivanov .The .beginning .of . the .20th .century .saw .the .changes .in .the .political, .economic, .social .and .cultur- al .spheres .Artists .wanted .to .be .actively .involved .in .the .events .around .them . Among .them .was .a .group .of .young .Russian .artists, .called . The World of Art. The . group .sought .to .break .free .from .traditional .artistic .guidelines .The .leading .per- sonality .of .the .group .was .a .young, .ambitious .Russian .named .Sergei .Diaghilev . In .1906, .he .presented .the .works .by .Russian .painters .in .Paris, .followed .by .the . concerts .of .Russian .music .and .singing .Encouraged .with .success, .he .decided . to .present .the .Russian .ballet .to .Europe .He .invited .to .Paris .Russian .artists .and . dancers .of .the .Mariinsky .Theatre .from .St .Petersburg .As .a .choreographer, .he . hired .Michael .Fokin, .whose .style .moved .away .from .the .traditional .one .This .was . the . beginning . of . the . Ballets . Russes . The . premiere . was . on . the . 19 . May . 1909 . at .the .Théâtre .du .Châtelet .in .Paris .The .interest .of .the .European .audience .for . ballet .has .returned .overnight: .the .rebellion .against .tradition, .devotion .to .a .dif- ferent, .dynamic .choreography, .and .the .exotic .design .of .decor .and .costumes . has .restored .the .life .of .this .dying .art .The .group .performed .between .1909 .and . 1929 .in .several .cities .across .Europe .and .on .tours .around .America .Due .to .the . 88 89 Bauhaus_FINAL.indd 89 10.5.2019 14:40:12 changes .caused .by .the .First .World .War .and .the .Bolshevik .Revolution, .the .group, . however, .never .performed .in .their .homeland .Diaghilev .ensured .success .in .his . performances .by .cooperating .with .the .best-known .composers, .choreographers, . dancers, .painters .and .fashion .designers .of .his .time .With .modern .stage .setting, . decor .and .costumes, .the .Ballets .Russes .introduced .elements .of .cubism, .futur- ism .and .surrealism .into .the .art .of .ballet, .merging .avant-garde .art .with .dance .The . Ballets .Russes’s .contribution .to .dance .art .is .invaluable .The .group .influenced .the . development .of .dance .and .theatre .techniques, .and .the .emergence .of .new .per- formances, .including . Triadic Ballet .of .the .painter .and .sculptor .Oscar .Schlemmer Keywords: .ballet, .Russia, .Sergei .Diaghilev, .The .Ballets .Russes, .avant-garde .art Seznam literature KIRSTEIN, .Lincoln .(1984): . Four centuries of ballet .New .York: .Dover .Publications, . Inc LIECHTENHAN, . Rudolf . (1993): . Vom Tanz zum Ballet: Geschichte und Grundbegriffe des Bühnentanzes. .Stuttgart, .Zürich: .Belser .Verlag OTRIN, .Iko .(1998): . Razvoj plesa in baleta .Ljubljana: .Debora 90 91 Bauhaus_FINAL.indd 90 10.5.2019 14:40:12 Tim Prezelj (Ljubljana) MIKROORGANIZMI KOT KROJAČI EVROPSKE UMETNOSTI 19. IN 20. STOLETJA UVOD Zdi .se, .da .je .mikrobiologija .težko .združljiva .z .umetnostjo .in .njenim .zgodo- vinskim .razvojem .Vendar .lahko .z .malo .truda .ugotovimo, .da .so .mikroorganiz- mi .pogosto .krojili .tok .zgodovine, .in .to .še .preden .je .bil .ljudem .poznan .njihov . obstoj .To .med .drugim .dokazujejo .tudi .številna .umetniška .dela, .ki .pričajo .o . posledicah .epidemij .različnih .bolezni .in .čudežnih .pojavih .»krvavečega« .ev- harističnega .kruha .v .srednjem .veku .Mikrobna .rast .lahko .tako .kljub .njenemu . nezavedanju .spodbudi .umetnikovo .domišljijo .in .ga .navdahne .Rezultat .pa .so . izjemna .umetniška .dela, .ki .odmevajo .še .stoletja .po .svojem .nastanku ZNANSTVENI NAPREDEK IN ERNST HAECKEL V .srednjem .veku .so .mikroorganizmi .krojili .motiviko .evropske .umetnosti .po- sredno .preko .svojega .vpliva .na .človeka .Umetniki .so .alegorično .upodabljali . različne .pojave, .ne .da .bi .se .zavedali .obstoja .mikrobov, .kaj .šele .njihove .vloge . pri .upodabljanih .motivih .Popoln .preobrat .se .je .zgodil .ob .prelomu .19 .v .20 . stoletje, .ko .je .bil .znanstveni .in .tehnični .napredek .na .vrhuncu .V .kemiji .je .– .po- leg .drugih .– .zgodovino .pisala .Marie .Skłodowska-Curie .(1867–1934), .v .fiziki . sta .to .bila .Albert .Einstein .(1879–1955) .in .Erwin .Schrodinger .(1887–1961), .na . področju .biologije .in .medicine .pa .je .vzniknila .nova .veda .– .mikrobiologija . Največje .zasluge .za .to .ima .francoski .kemik .Louis .Pasteur .(1822–1895), .ki . je .prvi .pričel .sistematično .proučevati .mikroskopsko .majcena .bitja .in .jih .po- vezal .z .nalezljivimi .boleznimi .To .je .vzbudilo .zanimanje .za .to .očem .nevidno . življenje, .kar .je .nadalje .spodbudilo .razvoj .mikroskopa, .ki .je .omogočal .vedno . boljše .ločljivosti .in .večjo .povečavo .(Debré .in .Forster .1998) Znanstveni .napredek .je .navdušil .tudi .Ernsta .Haeckla .(1834–1919), .ki .je .sicer . študiral .medicino, .vendar .temu .poklicu .ni .bil .nikoli .predan .Carl .Gegenbaur . (1826–1903) .ga .je .usmeril .na .univerzo .v .Jeni, .kjer .je .nato .celo .življenje .razi- skoval .in .predaval .(Voss .2017) .Kot .po .naključju .je .v .Jeni .deloval .tudi .nemški . optik .in .podjetnik .Carl .Zeiss .(1816–1888), .ki .je .močno .izpopolnil .mikroskop- sko . tehniko . Njegove . mikroskope, . ki . so . bili . že . tedaj . najboljši . v . Evropi, . je . 90 91 Bauhaus_FINAL.indd 91 10.5.2019 14:40:12 uporabljal .tudi .Haeckel .Zeiss .še .danes .velja .za .vodilno .podjetje .na .področju . razvoja .mikroskopske .tehnike .(Mühlfriedel .in .sod .2004) .Dostop .do .te .najno- vejše .tehnologije .je .vsekakor .pomembno .vplival .na .delo .in .zanimanje .Ernsta . Haeckla . Med .potovanjem .v .južno .Italijo .se .je .Haeckel .leta .1859 .navdušil .nad .morskimi . nevretenčarji .Posebej .pozorno .je .proučeval .prostim .očem .nevidne .praživali . ( Radiolaria), .saj .mu .je .prav .sodobni .mikroskop .omogočil .uvid .v .najmanjše .po- drobnosti .zgradbe .teh .organizmov .Njihovo .kremenasto .zunanje .ogrodje .so . ostre .in .pravilno .radialno .geometrično .oblikovane .kletke, .po .čemer .so .dobile . tudi .svoje .znanstveno .ime .– . Radiolaria .Radiolarije .so .bile .pravzaprav .»paradni . konj« .Ernsta .Haeckla, .ki .se .je .s .svojim .delom . Die Radiolarien .kot .komaj .28-let- ni .naravoslovec .leta .1862 .uveljavil .v .znanstvenih .krogih .(Voss .2017) . V .vrstnospecifičnih, .natačno .geometrično .oblikovanih .skeletih .je .Haeckel .vi- del .stičišče .med .biologijo, .umetnostjo .in .oblikovanjem .Prvi .je .zaobjel .geo- metrijo .naravnih .teles, .ki .je .močno .zaznamovala .umetnost .od .druge .polovice . 19 .stoletja .vse .do .danes .V .tem .kontekstu .je .zagotovo .najpomembnejše . njegovo .delo . Umetnostne oblike narave .( Kunstformen der Natur), .objavljeno . v .desetih .delih .med .letoma .1899 .in .1904 .Knjiga .se .začne .prav .s .poglavjem . o .radiolarijah, .zaobjema .pa .100 .grafičnih .listov, .ki .jasno .odražajo .Haecklov . svetovni .nazor .in .njegove .neverjetne .umetniške .sposobnosti .(Armond .2013) Ilustracije .so .bile .precej .subjektivne .in .pogosto .kljub .veliki .detajliranosti .niso . v .polnosti .odražale .realnih .razmerij .Za .Haeckla .je .bilo .namreč .ključno, .da .je . vsak .od .upodobljenih .organizmov .umeščen .na .svoje .mesto .v .simbolni .posta- vitvi .(Voss .2017) .Morda .ravno .zato .njegove .risbe .še .vedno .najdemo .v .sodob- nih .znanstvenih .publikacijah .Informacijska .tehnologija .pa .je .Haecklovo .misel . le .še .hitreje .in .bolj .množično .razširila .po .svetu .Čeprav .je .uspeh .znanosti .19 . stoletja .temeljil .na .specializaciji .bolj .ali .manj .zaprtih .znanstvenih .krogov, .je .Ha- eckel .(mikro)biologijo .razumel .ravno .nasprotno .V .njej .je .prepoznal .širši, .bolj . splošen .pomen .tudi .za .druga .področja .kot .na .primer .filozofijo .in .umetnost . Zato .si .je .prizadeval, .da .bi .njegove .ideje .in .lepota, .ki .jo .je .videl .v .podobah .živih . organizmov, .dosegle .čim .širši .krog .ljudi .Njegov .trud .je .kmalu .obrodil .bogate . sadove .Haeckel .je .svoje .publikacije .opremil .z .bogatimi .in .izvirnimi .ilustracija- mi .ter .jih .izdal .v .velikih .nakladah, .s .čimer .je .zagotovil .ugodno .ceno .Zato .je .že . pred .1 .svetovno .vojno .prodal .prek .400 000 .izvodov .svojih .del, .ki .so .bila .preve- dena .v .več .kot .30 .jezikov, .kar .mu .je .prineslo .tudi .mednarodno .prepoznavnost . in .ugled .To .je .bil .preboj, .ključen .za .razcvet .takrat .vznikajoče .nove .umetnosti .in . svetovnih .nazorov .v .evropskem .prostoru .(Breidbach .2006) . 92 93 Bauhaus_FINAL.indd 92 10.5.2019 14:40:12 Slika .1: .A) .Mikroskop .Carl .Zeiss, .Jena, .No .28495 .– .IVa .celinski .model, .1897; .B) .naslovna .stran . knjige . Umetnostne oblike narave .( Kunstformen der Natur) .iz .leta .1904; .C) .31 .stran, .ki .prikazuje . značilno .postavitev .belih .elementov .na .črnem .ozadju Pri .tem .ne .moremo .mimo .Charlesa .Darwina .(1809–1882) .in .njegovega .dela . O izvoru vrst ( On the Origin of Specie s), .ki .je .izšlo .leta .1859 .V .njem .je .Darwin .opisal . svojo .znamenito .teorijo .evolucije .Ta .je .morda .še .najbolj .od .vsega .zaznamova- la .življenje .Ernsta .Haeckla, .ki .je .po .Darwinovem .zgledu .postavil .svojo .različico . evolucijske .teorije, .imenovano .» monizem« .V .njej .je .združil .elemente .Darwinove . in .njemu .nasprotujoče .Lamarkove1 .ideje .ter .dele .fi .lozofi .je .Aleksandra .von .Hum- boldta . (1769–1859)2 . in . Johanna . Wolfganga . von . Goetheja . (1749–1832) . Leta . 1908 .je .Ernst .Haeckel .na .Univerzi .v .Jeni .ustanovil, .zasnoval .in .opremil .prvi .nara- voslovni .muzej .evolucije .vrst, .ki .ga .je .poimenoval .Filetični .muzej .(Joshi .2018) . Nad .vhodom .je .obiskovalce .najprej .pozdravil .Goethejev .citat: .»Kdorkoli .se . ukvarja .z .znanostjo .in .umetnostjo, .ima .hkrati .tudi .vero «3 .Vera .v .tem .kontekstu . označuje .Haecklov .koncept .monizma .Filetični .muzej .je .tako .za .evolucijsko . 1 . . Jean-Baptiste .de .Lamarck .(1744–1829) .je .bil .francoski .vojak, .biolog .in .akademik .Razvil .je .svojo . evolucijsko .teorijo, .po .kateri .so .se . višje .razvite .živali .in .rastline .prav .tako .razvile .iz . nižjih vrst .in . se .še .vedno .razvijajo .S .kasnejšo Darwinovo .teorijo .se .razhaja pri .boju .za .obstanek .Lamarck .je . menil, .da .se .posamezni .osebki .aktivno .prilagajajo .okolju .in .da .se .pridobljene .lastnosti .dedujejo . na .naslednje .generacije, .poleg .njih .pa .tudi .morebitni .škodljivi .vplivi .okolja .(enciklopedija .Britanica . - .www britannica com) 2 . . Friedrich .Wilhelm .Heinrich .Alexander .von .Humboldt .(1769–1859) .je .bil .nemški .naravoslovec, .ki . je .prvi .kvantitativno .opredelil geografsko razširjenost .rastlin .S .tem .je .utemeljil .novo .področje . – biogeografi .jo, .ki .povezuje .biologijo .in .geografi .jo .S .svojim .delom .je .pomembno .vplival .tudi .na . Charlesa .Darwina .(enciklopedija .Britanica .- .www britannica com) 3 . . Citat .je .prevod .iz .Goethejeve .pesmi . Zahme Xenien IX .iz .druge .polovice .dvajsetih .let .19 .stoletja . Pesem .je .bila .prvič .objavljena .posthumno .leta .1836 .Nemški .izvirnik .se .glasi: .» Wer Wissenschaft und Kunst besitzt, hat auch Religion« .Verz .se .nato .nadaljuje .z .» wer jene beiden nicht besitzt, der habe Religion«, .kar .bi .v .prevodu .pomenilo: .»kdor .ju .nima, .naj .bi .imel .vero« .Napis .nad .vhodom .v . fi .letični .muzej .vključuje .le .prvi .del .verza, .kot .je .naveden .v .besedilu .(Goethe .1960) 92 93 Bauhaus_FINAL.indd 93 10.5.2019 14:40:13 teorijo .predstavljal .to, .kar .bazilika .svetega .Petra .v .Vatikanu .predstavlja .za . rimokatolicizem .(Holt .1978) Haeckel .je .poimenoval .tudi .več .tisoč .novih .vrst .(predvsem .morskih .živali) . in .definiral .vrsto .znanstvenih .pojmov, .ki .jih .še .danes .uporabljamo .kot .del . biološke .terminologije .Med .njimi .sta .bolj .znana . ekologija .in . matične celice (Joshi .2018) .Kasneje .je .moderna .znanost .ovrgla .nekatere, .za .tiste .čase .sicer . zelo .napredne .in .revolucionarne .Haecklove .ideje, .predvsem .teorijo .rekapitu- lacij 4 .To .ga .je .pahnilo .v .nemilost .moderne, .strogo .objektivizirane .znanstvene . skupnosti .Poleg .tega .je .na .podlagi .nacistične .izkrivljene .interpretacije .mo- nizem .kasneje .predstavljal .osnovo .proto-fašističnega .gibanja .in .t .i .rešitve . judovskega .vprašanja .(Holt .1978) .Zato .je .ta .nemški .intelektualec .med .znan- stveniki .še .danes .premalo .znan .in .po .krivem .zapostavljen . VPLIV NA RAZVOJ UMETNOSTI 20. STOLETJA Zaradi .svojih .grafičnih .ilustracij .življenja .na .Zemlji .in .svojevrstne .estetike .je . Haeckel .dandanes .zelo .cenjen .v .umetniških .krogih .Velik .umetniški .potenci- al .svojih .del .je .prepoznal .že .Haeckel .sam, .kar .dokazuje .tudi .njegov .citat .iz . Umetnostnih oblik narave: .»[…] .Sodobne .upodabljajoče .kot .tudi .hitro .razvi- jajoče .se .uporabne .umetnosti .bodo .prepoznale .vrednost .novih .in .čudovitih . motivov .v .tej .resnični .umetnosti .naravnih .oblik .[…] «5 Takrat .uveljavljeni .historizem .je .namreč .temeljil .na .izrabljenih .tehnikah .in .ele- mentih, .ki .niso .uspeli .slediti .vznikajočemu .avantgardističnemu .slogu .mlade . generacije .umetnikov .Ti .so .predvsem .v .Haecklovih .ilustracijah .radiolarij, .pa . tudi .ožigalkarjev .in .drugih .morskih .organizmov, .našli .nove, .še .nikoli .prej .vide- ne .motive .Haecklovo .razumevanje .popolnosti, .simetrije .in .naravnega .reda .je . soustvarjalo .in .podpiralo .tedanje .filozofsko .prepričanje .evropskega .prostora . Delo . Umetnostne oblike narave .ima .v .tem .kontekstu .zelo .pomembno .mesto . pri .razvoju .evropske .umetnosti .zgodnjega .20 .stoletja, .saj .predstavlja .močan . most .med .umetnostjo .in .znanostjo .Ta .povezava .pa .je .bila .kjučna .pri .razvoju . in .širjenju .novih .idej .in .estetike .art .nouveauja .in .njegove .nemške .različice . jugendstila .(Breidbach .2006) 4 Teorija .rekapitulacije pravi, .da .je ontogenetski .razvoj .(razvoj .od .spočetja .do .smrti) .posamezni- ka kratka .rekapitulacija .(ponovitev) filogenetskega .razvoja .vrste, .ki .ji .posameznik .pripada .Od . začetka 20 .stoletja je .ta .teorija .ovržena .(The .Embryo .Project .Encyclopedia .– .embryo asu edu) 5 . . Citat . je . prevod . nemškega . izvirnika . »Die . moderne . bildende . Kunst . und . das . moderne, . mächtig . emporgeblünte .Kunstgewerbe .werden .in .diesen .wahren .Kunstformen .der .Natur .eine .reiche .Fülle . neuer .und .schöner .Motive .finden« .(Haeckel .1899–1904) 94 95 Bauhaus_FINAL.indd 94 10.5.2019 14:40:13 Če .je .večina .znanstvenikov .premikala .meje .na .posameznem .področju, .je .bil . Ernst .Haeckel .podobno .kot .Leonardo .da .Vinci .(1452–1519) .v .renesansi .lepilo . med .znanostjo .in .umetnostjo .Njegovi .orisi .morskih .živali .in .enoceličnih .ra- diolarij .so .iz .znanstvenih .razprav .našli .pot .tudi .v .mesta .širom .Evrope, .fasade . njihovih .stavb, .slike, .zavese .in .drugo .notranjo .opremo .Umetniki, .arhitekti .in . oblikovalci .pa .še .vedno .črpajo .navdih .iz .Haecklovih .grafik .(Breidbach .2006) . Po .Haecklovih .ilustracijah .teorije .rekapitulacije .se .je .zgledoval .tudi .norveški . ekspresionistični .slikar .Edvard .Munch .(1863–1944) .Leta .1894 .je .po .zgledu . teh .znanstvenih .motivov .sprožil .pravo .senzacijo .na .svoji .razstavi .v .Stock- holmu .Glavna .atrakcija .je .bilo .delo . Marija .( Madonna), .ki .je .z .bleščeče .belo . podobo .na .črnem .ozadju, .obkroženo .s .spermalnimi .celicami .vodilo .oko .na . podobo .embrija, .upodobljenega .v .spodnjem .levem .kotu .litografije .S .tem .je . Munch .nagovarjal .temeljne .zakone .spolne .privlačnosti .na .fiziološkem .nivoju . Sveto .podobo .mlade .Marije .je .uokviril .v .profano, .z .naravnimi .zakoni .omejeno . potrebo .po .razmnoževanju .(Voss .2017) Slika .2: .Edvard .Munch .– . Marija (Madonna), .1894 Iz .Haecklovih .ilustracij .so .motive .črpali .tudi .drugi .umetniki .Nizozemski .ar- hitekt . Hendrik . Petrus . Berlage . (1856–1934) . jih . je . uporabil . pri . načrtovanju . nove .borzne .hiše .v .Amsterdamu .(Voss: .2017) .Alfred .Leopold .Isidor .Kubin . (1877–1959) . je . v . svoj . slikarski . izraz, . podobno . kot . Munch . pri . delu . Marija, prenesel .domiseln .kontrast, .ki .ga .je .Haeckel .dosegel .z .upodabljanjem .svetlih . skeletov .radiolarij .na .črnem .ozadju .S .tem .je .močno .poudaril .podrobnosti . ter .kompleksnost .teh .struktur .(Voss: .2017) .Znameniti .avstrijski .slikar .Gustav . Klimt .(1862–1918) .je .po .Haecklovem .zgledu .v .svoja .dela .vključil .podvod- no .pokrajino .in .čudovite .lovke .meduz .in .jih .leta .1901/02 .upodobil .kot .lase . 94 95 Bauhaus_FINAL.indd 95 10.5.2019 14:40:14 vodne .nimfe .na .sliki . Zlata ribica .( Der Goldfi sch) .(Voss .2017) .Direkten .preplet . znanosti .in .umetnosti .pa .se .je .nedvomno .pokazal .v .delu .dveh .steklarjev .iz . Dresdna .– .Leopolda .Blaschka .(1822–1859) .in .njegovega .sina .Rudolfa .Bla- schka .(1857–1939) .Teles .želatinoznih .organizmov, .kot .so .glive, .ožigalkarji .in . mehkužci, .ter .enoceličarjev .ni .mogoče .nagačiti .ali .kako .drugače .primerno . preparirati .Zato .sta .se .mojstra .na .pobudo .Haeckla .domislila, .da .bi .lahko . podobe .kar .se .da .realistično .ujela .v .steklene .fi .gure .To .jima .je .uspelo .tako . dobro, .da .je .še .danes .težko .verjeti, .da .gre .za .steklene .skulpture .in .ne .prava . telesa .upodobljenih .organizmov .(Voss .2017) Slika .3: .A) .Hendrik .Petrus .Berlage – .Borzna .hiša .v .Amsterdamu, .1903 .; .B) .Alfred .Leopold .Isidor . Kubin .– . Kaj vidiš, .1908; .C) .Gustav .Klimt .– . Zlata ribica, .1901/1902; .D) .Rudolf .Blaschka .– . Aulosphae-ra elengantissima, .pred .1888 Francoski .arhitekt .in .notranji .oblikovalec .René .Binet .(1866–1911) .je .za .glavni . vhod .na .svetovno .razstavo .( L’exposition universelle), .ki .se .je .leta .1900 .odvija- la .v .Parizu, .postavil .spomenik .Ernstu .Haecklu .v .podobi . Porte Monumentale . Binet .je .tako .kot .Haeckel .pri .svojem .delu .uporabil .najsodobnejšo .tehnolo- gijo . Porte Monumentale .so .bila .od .vrha .do .tal .opremljena .z .žarnicami, .ki . so .zvezno .spreminjale .barvo .od .rubinasto .rdeče, .prek .vijolične, .modre .do . smaragdno .zelene .Spomenik .je .Binetova .reprezentacija .skeleta .radiolarije . Clathrocanium reginae .iz .prvega .zvezka . Umetnostnih podob narave .(Proctor . 2006) .S .tem .je .Binet .mojstrsko .združil .lepoto .naravnih .oblik .teh .morskih . mikroorganizmov .in .čarobnost .arabskih .zgodb, .zbranih .v .knjigi . Tisoč in ena noč . Čipkasta . podoba . skeletov . radiolarij . je . omogočila . inovativen . prenos . mis .tičnega .orientalskega .dekorativnega .sloga .v .evropski .prostor .Obiskoval- ci .razstave .so .s .sprehodom .skozi . Porte Monumentale .simbolno .odpotovali .v . času .na .začetek .evolucijske .zgodovine .človeštva .(ibid .2006) .Renéja .Bineta . je .Haecklovo .delo .tako .navdušilo, .da .je .eno .leto .po .izidu .zadnjega .zvezka . 96 97 Bauhaus_FINAL.indd 96 10.5.2019 14:40:15 Umetnostnih oblik narave .tudi .sam .izdal .podobno .knjigo .Naslovil .jo .je . De- korativne skice .( Esquisses Decoratives) .in .v .njej .– .na .enak .način .kot .Haeckel . organizme . – . predstavil . arhitekturne . dekorativne . elemente . Lestence, . luči, . električna .stikala .in .podobno .opremo .je .izrisal .po .motivih .organizmov, .ki .jih . je .v .svoji .knjigi .opisal .Ernst .Haeckel .Elemente .je .celo .na .enak, .simetričen . način .razporedil .po .posameznih .grafi .čnih .listih .(ibid .2006) Slika .4: .A) .René .Binet .– . Porte Monumentale, .1900; .B) .Stran .iz .knjige . Esquisses Decoratives, .ki . prikazuje .nekaj .primerov .električnih .zvoncev, .1905 VPLIV MIKROBIOLOGIJE NA UMETNIŠKO ŠOLO BAUHAUS Haecklove .ideje .so .po .svoje .zaživele .v .obdobju .nadrealizma .predvsem .na . račun .umetnikov, .kot .je .Max .Ernst .(1891–1976), .in .slikarjev .umetiške .šole . Bauhaus . – . Vasilija . Kandinskega . (1866–1944) . in . Paula . Kleeja . (1879–1940) . (Breidbach .2006) . V .času, .ko .je .Kandinski .deloval .na .nemški .umetniški .šoli, .v .njegovih .delih .pre- vladujejo .geometrijske .oblike, .na .katere .so .močno .vplivali .organski .naravni . motivi .Haecklov .vpliv .se .zato .v .slikarstvu .Kandinskega .kaže .tudi .posredno . skozi .njegove .teoretične .razprave, .s .katerimi .je .utemeljil .fi .lozofi .jo .abstraktne- ga .slikarstva .Slikarske .poteze .je .razumel .kot .neke .vrste .evolucijo, .pri .kateri . točka .s .potegom .raste .v .komplesnejše .geometrijske .strukture .– .črte, .like .in . ploskve .Skladno .s .to .analogijo .se .tudi .slikarski .proces .podreja .naravnim . biološkim .zakonom, .po .katerih .kompleksni .organizmi .nastanejo .iz .ene .celice . z .delitvijo .in .rastjo .Kandinski .abstraktne .slike .zato .dojema .kot .t .i .umetni- ške .organizme .(Short .2010) .Od .tod .verjetno .izvira .tudi .njegovo .navdušenje . nad .razvojem .mikrobiologije .Mikroorganizmi .so .najpreprostejši, .enocelični . 96 97 Bauhaus_FINAL.indd 97 10.5.2019 14:40:16 organizmi, .s .katerimi .se .je .začelo .življenje .na .Zemlji .Leta .1934 .je .ustvaril . delo . Eleganten vzpon .( Graceful ascent), .s .katerim .je .želel .posnemati .naravni . izgled .celic .in .mikroorganizmov .Že .s .samim .naslovom .je .nakazal .navpično . rast .velikosti .in .kompleksnosti .kompozicije .Pri .ustvarjanju .je .kombiniral .olj- ne .barve .s .peskom .Z .neposredno .uporabo .naravnih .materialov .je .dosegel . organski .vtis .rahle .obrabljenosti .Abstrakten .prikaz .celice .je .Kandinski .usvaril . že .leta .1923 .z .delom . Krogi v krogu .( Circles in a Circle) .(Roskill .1992) .Istega . leta .kot . Elegantni vzpon .je .ustvaril .še .eno .sliko .– . Vmes .( In between), .kjer .se .je . podobno .kot .pred .njim .Edvard .Munch .navezoval .na .Haecklove .skice .embri- jev, .pri .čemer .je .obrnil .značilni .črno-beli .kontrast .(Voss .2017) .Podobno, .kot . so .v .evoluciji .iz .enoceličnih .mikroorganizmov .nastali .vedno .kompleksnejši . živi .sistemi, .je .Kandinski .s .tem .prikazal .razvoj .slikarskih .motivov .od .točke, . prek .linij .do .velikih .barvnih .ploskev .(Roskill .1992) Slika .5: .Vasilij .Kandinski .– . Eleganten vzpon .( Graceful ascent) .1934; .B) .Vasilij .Kindinski .– . Krogi v krogu .( Circles in a Circle), .1923; .C) .Vasilij .Kandinski .– . Vmes (In between), .1934 Podobno .kot .Kandinski .je .bil .tudi .Klee .prevzet .nad .naravo .in .znanstvenim .na- predkom, .ki .je .omogočal .odkrivanje .naravnih .podob .Zavzeto .in .analitično .je . opazoval .naravo .Poglabljal .se .je .v .rast .in .vejanje .rastlin, .razvoj .organskih .siste- mov .in .druge .naravne .procese, .povezane .z .geometrijo .in .matematičnimi .vzor- ci .Prepričan .je .bil, .da .mora .vsaka .umetnost, .tudi .najbolj .abstraktna, .črpati .iz . naravnih .podob .Zato .je .svoje .učence .pred .pričetkom .slikanja .pogosto .posadil . pred .svoj .akvarij .in .jih .uril .v .opazovanju .rib .Kot .živi .organizmi .se .ne .moremo . distancirati .od .bioloških .zakonov, .zato .je .tudi .sam .zagovarjal .idejo, .da .lahko . človek .ustvarja .umetnost .le, .če .sledi .evolucijskim .zakonom .Veliko .se .je .ukvarjal . tudi .s .teorijo .barv, .barve .je .raziskoval .z .znanstveno .natančnostjo .Zanj .so .barve . predstavljale .najvišjo .stopnjo .kompleksnosti .Sicer .znanstveno .prizemljeni .Klee . pa .je .v .barvah .videl .mistično .dimenzijo .in .jih .je .pogosto .povezoval .z .glasbo . Zanj .so .bile .barve .v .slikarstvu .podobno, .kot .so .note .v .glasbi .(Roskill .1992) . 98 99 Bauhaus_FINAL.indd 98 10.5.2019 14:40:16 Vpliv .fi .lozofi .je .Ernsta .Haeckla .na .delo .Paula .Kleeja .in .njegovo .zanimanje .za . mikrobiologijo .se .kaže .predvsem .v .dveh .njegovih .delih .Leta .1922 .je .naslikal . delo .z .naslovom . Fiziognomija krvnih celic 6 .Paul .Klee .se .je .še .v .nekaterih .dru- gih .svojih .delih, .še .bolj .pa .med .pedagoškim .procesom .v .šoli .Bauhaus .veliko . ukvarjal .s .krvjo .in .žilnim .sistemom .V .tem .delu .pa .je .želel .predstaviti .nara- vo .krvnih .celic .Slika .je .geometrična .in .na .podoben .način .zrcalno .somerna, . kot .to .zasledimo .na .grafi .čnih .listih .Ernsta .Haeckla .(Roskill .1992) .Iz .prvega . zvezka .njegove .knjige . Umetnostne oblike narave .je .črpal .navdih .tudi .za .se- rijo .risb, .ki .so .nastale .leta .1926 .Na .njih .je .v .različnih .kompozicijah .upodobil . radiolarije .kot .dinamične .elemente .– .mobile, .ki .spominjajo .na .vetrnice .oz . cvetove .V .zadnjem .času .je .med .bolj .odmevnimi .deli .iz .te .serije .risba . Sedem dinamo-radiolarij in drugo (Sieben Kynamoradiolaren und andere), .pri .kateri . so .odkrili, .da .sta .poslikani .obe .strani .papirja, .od .tega .je .bila .slika .na .zadnji . strani .tudi .pobarvana .z .vodnimi .barvami .To .je .nekoliko .nenavadno, .saj .gre . za .edino .barvno .različico .risbe .iz .te .serije .(Frassica .2014) . C Slika .6: .A) .Paul .Klee .– 7 dinamo-radiolarij in drugo .( Sieben Kynamoradiolaren und andere) .– .prednja . stran, .1926; .B) .Paul .Klee .– . 7 dinamo-radiolarij in drugo ( Sieben Kynamoradiolaren und andere) .– . zadnja .stran, .1926; .C) . Fiziognomija krvnih celic .( Physiognomy of a blood cells), .1922 6 . . Fiziognomija .je .značilna .podoba, .značilne .poteze .obraza, .zlasti .kot .odraz .človekove . osebnosti .(Slovar .slovenskega .knjižnega .jezika .– .SSKJ) 98 99 Bauhaus_FINAL.indd 99 10.5.2019 14:40:20 ALEKSANDER FLEMING KOT PIONIR BIOUMETNOSTI (BIOART) Aleksander . Fleming . (1881–1955) . je . bil . škotski . mikrobiolog . in . farmakolog . Leta .1922 .je .izoliral .protibakterijski .encim .lizocim .Ta .katalizira .cepitev .mo- lekulske . vezi . med . dvema . monosaharidnima . enotama . v . bakterijski . celični . steni .in .s .tem .uniči .njeno .integriteto .Kot .lastno .protibakterijsko .zaščito .ga . zato .proizvajamo .tudi .ljudje; .pri .ljudeh .je .sestavni .del .solz .in .nosne .sluznice, . množično .pa .se .uporablja .tudi .v .biotehnološke .namene .Fleming .je .postal . svetovno .prepoznaven, .ko .je .leta .1928 .eno .od .njegovih .bakterijskih .kultur . okužila .gliva . Penicilium notatum .Opazil .je, .da .proizvaja .snov, .ki .zelo .učin- kovito .ubija .bakterije .v .kulturi .Po .podrobnejši .analizi .je .ugotovil, .da .gre .za . sekundarni .metabolit7, .ki .ga .je .poimenoval .penicilin .S .tem .je .po .naključju . odkril .prvi .antibiotik, .kar .predstavlja .enega .največjih .dosežkov .medicine .vseh . časov . Prej . smrtonosne . in . nalezljive . bakterijske . bolezni . so . postale . ozdra- vljive .Ta .odkritje .je .Flemingu .leta .1945 .prineslo .tudi .Nobelovo .nagrado .za . fiziologijo .ali .medicino .(Maurois .1959) Ljubiteljsko .se .je .Fleming .ukvarjal .tudi .s .slikanjem .in .bil .član .privatnega .ume- tniškega .združenja .Chelsea .Arts .Club, .ustanovljenega .1891 .na .pobudo .slikarja . Jamesa .Abbotta .McNeilla .Whistlerja .(1834–1903) .(Stracey .2009) .Kljub .temu, . da .kot .umetnik .nikoli .ni .bil .posebej .prepoznaven, .pa .je .Flemingov .do .prinos . na .tem .področju .prav .tako .izjemen .Sprva .je .najraje .slikal .z .vodnimi .barvami, . pri .čemer .je .imel .popolnoma .povprečne .sposobnosti .Njegova .izjem .nost .in . inovativnost .v .umetnosti .se .kažeta .na .drugačen .način .Bil .je .eden .prvih, .ki .je . platno .zamenjal .za .bakterijsko .gojišče8 .in .oljne .ali .vodne .barve .za .bakterijske . kulture .ter .ustvaril .slike .s .pomočjo .mikroorganizmov .Tako .je .kreativno .združil . znanost .z .umetnostjo .v .največji .možni .meri .(ibid .2009) .S .tem .je .dobesedno . udejanil .idejo .Kandinskega .o .slikah .kot .»umetniških .organizmih«, .saj .so .bila . Flemingova .dela .dobesedno .živa .Ob .tem, .ko .so .mikroorganizmi .nanešeni .na . gojišče, .slika .sploh .še .ni .vidna .Pokaže .se .šele .kasneje .kot .rezultat .mikrobne . rasti .in .interakcij .med .celicami .različnih .izbranih .vrst .bakterij .in .gliv .Človek .s . tem .le .sproži .(med .umetniki .umetniške .šole .Bauhaus .tako .opevani) .evolucijski . proces, .ki .nato .rezultira .v .čudovito .likovno .stvaritev .(ibid .2009) . Sicer .ne .vemo, .kdaj .natančno .in .zakaj .sploh .je .Fleming .pričel .z .uporabo .te . svojevrstne .tehnike .Znano .pa .je, .da .se .je .v .londonski .bolnišnici, .kjer .je .bil . 7 . . Sekundarni .metaboliti .ali .drugotni .presnovki so organske .spojine, .ki .niso .neposredno .pove- zane .z .normalno .celično rastjo, .razvojem .ali razmnoževanjem danega .organizma 8 . . Opomba .11: .Sekundarni .metaboliti .ali .drugotni .presnovki so organske .spojine, .ki .niso .neposred- no .povezane .z .normalno .celično rastjo, .razvojem .ali razmnoževanjem danega .organizma 100 101 Bauhaus_FINAL.indd 100 10.5.2019 14:40:20 zaposlen .(St .Mary’s .Hospital), .za .posledicami .sifi .lisa .zdravilo .veliko .umetni- kov .in .morda .se .mu .je .ob .tem .utrnila .genialna .zamisel .(ibid .2009) .S .pomočjo . bakterij .je .Fleming .ustvarjal .preproste .motive, .kot .so .vojaki, .materinska .skrb . za .otroka, .baletne .plesalke, .hiše .in .podobno .Tehnika .slikanja .z .bakterijami . zahteva .veliko .mikrobiološkega .znanja .in .spretnosti .Fleming .je .moral .najti . primerne .organizme, .ki .proizvajajo .naravna .barvila .Poleg .tega .je .morala .biti . tudi .hitrost .njihove .rasti .na .uporabljenem .gojišču .čim .bolj .enakomerna .Raz- lične .bakterijske .kulture .je .najprej .ločeno .vzgojil .S .posebnim .mikrobiološkim . orodjem .(npr .cepilno .zanko) .jih .je .nato .podobno .kot .barve .s .čopičem .pre- našal .na .z .gojiščem .impregnirani .pivnik, .kjer .so .se .čez .čas .namnožile .(ibid . 2009) .Nastale .slike .niso .bile .obstojne .Mikrobna .rast .jih .je .sprva .ustvarila, . kmalu .zatem .pa .tudi .zmaličila .do .brezoobličnosti .To .tehniki .daje .tudi .popol- noma .nov .dinamičen .zorni .kot, .saj .se .podobe .v .času .venomer .spreminjajo . Zato .je .slike, .ki .so .»zrasle« .na .gojišču, .pogosto .tudi .dokumentiral .tako, .da .jih . je .z .vodenimi .barvami .prerisal .na .papir Fleming .je .s .svojim .raziskovalnim .delom .odkrival .vedno .nove .vrste .bakterij . različnih .barv .in .s .tem .širil .svojo .barvno .paleto .V .njegovem .času .ta .zanimiva . tehnika .kljub .svojemu .potencialu .ni .požela .veliko .zanimanja .Ko .je .kraljevi . par9 .leta .1923 .obiskal .St .Mary’s .Hospital, .je .Fleming .sicer .pripravil .manj- šo .razstavo .svojih .»bakterijskih .slik«, .vendar .te .niso .bile .deležne .posebne . pozornosti .(ibid .2009) .Zato .si .Aleksander .Fleming .verjetno .ni .predstavljal, . da .bo .njegov .hobi, .ki .ga .je .spretno .združil .s .svojim .delom .v .bolnišnici, .kdaj . prerasel .v .samostojno .umetniško .smer .Tehnika .je .postala .prepoznavna .šele . v .zadnjem .času, .ko .se .t .i .bioumetnost .(bioart) .hitro .in .množično .razvija .in . postaja .vedno .bolj .popularna . Slika .7: .Aleksander .Fleming .in .njegove .slike; .dela .nimajo .posebnega .naslova .(v .dvajsetih .letih .20 . stoletja .– .točen .čas .nastanka .neznan) 9 . . Takrat .je .Veliki .Britaniji .vladal .kralj .Jurij .V .z .ženo, .kraljico .Marijo .(Mary .of .Teck) .(www britishpathe com) 100 101 Bauhaus_FINAL.indd 101 10.5.2019 14:40:20 Povzetek Znanost .in .umetnost .sta .bili .od .nekdaj .nerazdružljivo .povezani .in .do .sedaj .se .je . še .vsak .poskus .njune .ločitve .izjalovil .Od .vseh .znanstvenih .področij .je .morda . prav .mikrobiologija .najbolj .korenito .vplivala .na .razvoj .evropske .umetnosti .Mi- kroorganizmi .so .usmerjali .umetniško .motiviko, .še .preden .so .se .ljudje .zavedali . njihovega .obstoja .V .srednjem .veku .so .povzročali .številne .epidemične .bolezni, . upodobljene .na .mnogih .znamenitih .umetniških .delih .svetovnih .mojstrov, .kot .so . Raffaello .Santi, .Michelangelo .Buonarroti, .Hieronymus .Bosch .in .Pieter .Bruegel . starejši .Na .prelomu .iz .19 .v .20 .stoletje .je .bil .znanstveni .in .tehnični .napredek . na .vrhuncu .Izboljšave .mikroskopa .so .omogočile .raziskovanje .prej .nevidnih .mi- kroorganizmov, .iz .česar .se .je .rodila .nova .znanstvena .disciplina .– .mikrobiologija . Mladi .ambiciozni .umetniki, .naveličani .izrabljenih .motivov .takrat .uveljavljenega . historizma, .so .skozi .mikroskop .uzrli .popolnoma .nove .oblike .Iz .njih .so .nastali . novi .(avantgardni) .slogi, .kot .sta .na .primer .art .nouveau .in .jugendstil .Posebne . zasluge .pri .tem .ima .nemški .naravoslovec .in .umetnik .Ernst .Haeckel .S .svojim . delom . Umetnostne oblike narave .( Kunstformen der Natur) .je .uspel .na .izviren .na- čin .približati .naravne .oblike .mikrobov .in .drugih .organizmov .širši .javnosti .Iz .tega . dela .so .nato .vrsto .let .črpali .navdih .številni .pomembni .umetniki, .med .njimi .tudi . nekateri .iz .oblikovalske .šole .Bauhaus, .kot .sta .bila .na .primer .Vasilij .Kandinski .in . Paul .Klee .Haeckel .pa .s .svojimi .edinstvenimi .deli .in .pogledom .na .svet .še .danes . navdihuje .številne .umetnike .Potencial .mikrobov .kot .slikarskega .medija .je .prvi . prepoznal .Aleksander .Fleming, .sicer .znan .po .odkritju .antibiotika .penicilina .Bak- terije .je .uporabil .kot .sredstvo .za .slikanje .in .s .tem .v .slikarstvo .vnesel .popolnoma . novo .dimenzijo .živosti .Kasneje .se .je .to .razvilo .v .zelo .dinamično .umetniško .po- dročje .bioumetnosti .oz .bioarta .Primer .Ernsta .Haeckla, .Aleksandra .Fleminga .in . številnih .drugih .velikanov .znanosti .in .umetnosti .slikovito .kaže .pomen .širokega . pogleda .in .interdisciplinarnega .pristopa .za .doseganje .prelomnih .rezultatov . Ključne besede: .mikrobiologija, .Ernst .Haeckel, .kremenaste .alge, .naravne .obli- ke, .znanstveni .napredek Abstract Science . and . art . have . always . been . inseperably . connected . and, . up . until . now, . every .attempt .to .divide .them .has .prooven .unsuccessful .And .if .one .had .to .choose . which .scientific .field .influenced .European .art .most .fundamentally, .it .would .al- most .certainly .be .microbiology .Microorganisms .subtly .influenced .artistic .motifs . even .before .people .were .fully .aware .of .their .existance .In .the .middle .ages .they . caused .numerous .epidemic .deseases .depicted .in .many .famous .works .by .such . artists .as .Raffaello .Santi, .Michelangelo .Buonarroti, .Hieronymus .Bosch .and .Pi- eter .Bruegel .the .Elder .On .the .brake .of .the .nineteenth .century .the .scientific .and . 102 103 Bauhaus_FINAL.indd 102 10.5.2019 14:40:20 technical .development .reached .its .zenith .Improvements .of .the .microscope .en- abled .research .of .microorganisms .never .seen .before, .which .gave .birth .to .a .new . field .in .science .– .microbiology .Young .ambitious .artists .tired .of .the .used .motifs .of . then .popular .historysm .sighted .entirely .new .forms .through .the .microscope .They . later .formed .new .avantgerde .movements .such .as .Art .Nouveau .and .Jugendstil . In .that .we .could .attribute .much .credit .to .the .German .natural .scientist .Ernst .Hae- ckel .With .his .work . The Artforms of Nature .( Kunstformen der Natur), .he .managed . to .present .in .a .very .inovative .way .the .natural .forms .of .microbes .and .other .organ- isms .to .the .wider .public .This .work .was .a .source .of .inspiration .for .many .future . generations .of .esteemed .artists .In .the .school .of .Bauhaus .he .most .influenced . Wassily .Kandinsky .and .Paul .Klee .Yet .even .today .Haeckel .inspires .many .artists . with .his .unique .work .and .views .on .the .world .The .potential .of .microbes .as .an .im- age .medium .was .first .recognised .by .Alexander .Fleming, .otherwise .known .by .his . discovery .of .the .penicilin .anibiotic .He .used .bacteria .as .a .mean .of .painting .and . so .brought .a .new .dimension .if .liveness .into .painting .It .later .evolved .into .a .very . dynamic .field .of .BioArt .Both .Ernst .Haeckl .and .Alexander .Fleming, .as .well .as . many .other .giants .of .science .and .art, .clearly .show .the .importance .of .a .wide .view . and .an .interdisciplinary .approach .for .attaining .groundbraking .achievements Keywords: . Microbiology, . Ernst . Haeckel, . diatoms, . forms . of . nature, . scientific . progress Seznam literature ARMOND, .Kate .(2013): .Cosmic .Men: .Wyndham .Lewis, .Ernst .Haeckel, .and .Paul . Scheerbart .V: . The Journal of Wyndham Lewis Studies, .let .4, .št .41 BREIDBACH, .Olaf .(2006): . Visions of nature: The art and science of Ernst Haeckel. München: .Prestel . BROWNING, .Peter .(2007): . Splendid Mountains: Early Exploration in the Sierra Nevada. .Lafayette: .Great .West .Books . DEBRÉ, . Patrice . (1998): . Louis Pasteur . Baltimore: . Johns . Hopkins . University . Press . FRASSICA, .Matt .(2014): . Speed art museum discovers modernist artist’s unknown watercolour piece: The Courier-Journal . https://eu courier-journal com/ story/entertainment/arts/visual/2014/02/24/speed-art-museum-discovers- modernist-artists-unknown-watercolor-piece/5785619 .(vpogled .20 .2 .2019) GOETHE, .Johann .Wolfgang .von .(1960): .Zahme .Xenien .IX .V: .Goethe, .Johann . Wolfgang . von: . Berliner Ausgabe. Poetische Werke, . 2 . zv . Berlin: . Aufbau . Verlag, .str .381–394 HAECKEL, .Ernst: . Kunstformen der Natur, .Leipzig, .Dunaj: .1899–1904 HOLT, .Niles .R .(1971): .Ernst .Haeckel’s .monistic .religion .V: . Journal of the History of Ideas, .let .32, .št .2, .str .265–280 102 103 Bauhaus_FINAL.indd 103 10.5.2019 14:40:20 https://embryo asu edu/search?text=theory+of+recapitulation .(vpogled .5 .4 . 2019) https://www britannica com/search?query=Friedrich+Wilhelm+Heinrich+ Alexander+von+Humboldt+ .(vpogled .5 .4 .2019) https://www britannica com/search?query=Jean-Baptiste+de+Lamarck . (vpogled .5 .4 .2019) https://www britishpathe com/search/query/George+V .(vpogled .5 .4 .2019) JOSHI, .Amitabh .(2018): .Ernst .Heinrich .Philipp .August .Haeckel .V: . Resonance, . let .23, .št .11, .str .1165–1176 MAUROIS, .André .(1959): . The Life of Sir Alexander Fleming .New .York: .Jonathan . Cape .ISBN: .978-1199308146 MÜHLFRIEDEL, .Wolfgang/WALTER, .Rolf/HELLMUTH, .Edith .(2004): . Carl Zeiss in Jena 1945–1990 (Vol .3) .Köln: .Böhlau .Verlag PROCTOR, .Robert .(2006): .Architecture .from .the .cell-soul: .René .Binet .and .Ernst . Haeckel .V: . The Journal of Architecture, .let .11, .št .4, .str .407–424 ROSKILL, . Mark . W . (1992): . Klee, Kandinsky, and the thought of their time: a critical perspective (p. xix) .Urbana: .University .of .Illinois .Press SHORT, .Christopher .(2010): . The art theory of Wassily Kandinsky, 1909–1928: the quest for synthesis .Berlin: .Peter .Lang .AG .ISBN: .978-3039113996 SSKJ, .http://bos zrc-sazu si/sskj html . (vpogled .5 .4 .2019) STRACEY, .Frances .(2009) .Bio-art: .the .ethics .behind .the .aesthetics .V: . Nature Reviews Molecular Cell Biology .let 10, .št .7, .str .496 VOSS, .Julia .(2017): .Ernst .Haeckel .and .The .evolution .of .Modern .Art .V: . The Art and Science of Ernst Haeckel .Köln: .Taschen, .str .50-58 .ISBN .978-3-8365- 2646-3 Seznam slik Slika .1A: .http://www antique-microscopes com/photos/Zeiss_IVa htm . (vpogled . 25 .3 .2019) Slika .1B: .http://caliban mpizkoeln mpg de/haeckel/kunstformen/Titel_200 jpg . (vpogled .25 .3 .2019) Slika .1C: . http://biolib mpipz mpg de/haeckel/kunstformen/Tafel_031 html S(vpogled .25 .3 .2019) Slika .2: .https://lh5 ggpht com/fco0bxGxMLkYbtXqPELnHazEHFBvu26uxTTbY- WZdycZwUsUrNhUFInmuRuj=s1200 .(vpogled .25 .3 .2019) Slika .3A: .https://lineale nl/wp-content/uploads/Interieur-inspiratie-Hendrik-Petrus-Berlage-Beurs-van-Berlage-Lineale-Rhenen-1 jpeg .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .3B: .https://thecharnelhouse org/2014/12/02/the-weird-world-of-alfred- kubin-beyond-the-other-side-1908/what-do-you-see-alfred-kubin/ .(vpogled . 5 .4 .2019) Slika .3C: .www gustav-klimt com/Goldfish jsp .(vpogled .5 .4 .2019) 104 105 Bauhaus_FINAL.indd 104 10.5.2019 14:40:20 Slika .3D: .https://www newscientist com/article/mg22930662-100-a-delicate- record/ .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .4A: .https://www dataisnature com/?m=201305 .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .4B: .https://www pinterest com/pin/129689664241982745/ .(vpogled .5 .4 . 2019) Slika .5A: . https://www guggenheim org/artwork/1959 .(vpogled .6 .4 .2019) . Slika .5B: .https://www wassilykandinsky net/work-247 php .(vpogled .6 .4 .2019) Slika .5C: . https://www pinterest com/pin/47921183514694098/?lp=true (vpogled .6 .4 .2019) Slika .6A: . http://www sothebys com/fr/auctions/ecatalogue/2009/impressionist- modern-art-pf9020/lot 96 html .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .6B: .paul .klee .courier .journal .- .https://eu courier-journal com/story/ entertainment/arts/visual/2014/02/24/speed-art-museum-discovers-modernist- artists-unknown-watercolor-piece/5785619 .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .6C: .https://www posterlounge co uk/the-physiognomy-of-a-bloodcell- 1922-pr310762 html .(vpogled .5 .4 .2019) Slika .7: .https://www smithsonianmag com/science-nature/painting-with- penicillin-alexander-flemings-germ-art-1761496/ .(vpogled .5 .4 .2019) 104 105 Bauhaus_FINAL.indd 105 10.5.2019 14:40:20 107 Bauhaus_FINAL.indd 106 10.5.2019 14:40:20 Luka Savić (Ljubljana) ALI BI BAUHAUS OBSTAJAL BREZ ČRNEGA KVADRATA? ZGODOVINSKI RAZVOJ OD CÉZANNA DO BAUHAUSA After the old testament there came the new - after the new the communist - and after communist there follows finally the testament of suprematism (El Lissitzky 2017: 158) UVOD V .pričujočem .članku .se .bom .ukvarjal .z .razvojem .avantgarde .in .njenim .vpli- vom .na .šolo .Bauhaus .Bralca .želim .predvsem .opozoriti .na .nekatere .značil- nosti .avantgard, .ki .so .se .prenesle .tudi .na .omenjeno .šolo .Velikokrat .se .na . šolo .Bauhaus .gleda .kot .na .avtonomno .tvorbo, .hkrati .pa .se .pozablja, .da .je . Bauhaus .bil .vpet .v .zgodovinsko .dogajanje .in .je .gostil .največja .imena .avant- gardnega .gibanja .Morda .je .ravno .Bauhaus .v .Evropi .omogočil .prenos .znanja, . ki .ga .je .promoviralo .to .umetniško .gibanje .Klee, .Kandinski, .Moholy-Nagy .in . mnogi .drugi .so .bili .neposredno .povezani .z .novimi .umetniškimi .tokovi .in .so . hkrati . poučevali . na . Bauhausu . Koncentracija . znanja . in . tudi . nestrinjanja . je . dala .tej .šoli .unikaten .karakter .Šolo .so .poleg .velikih .imen, .ki .jih .je .gostila, . zaznamovali .tudi .mnogi .konflikti, .ki .so .nastali .kot .stranski .produkt .razvoja . avantgardnih .gibanj .in .njihovega .razvoja .proti .skupnemu .sovražniku, .imeno- vanemu .akademizem .V .prispevku .bom .poudaril .predvsem .vlogo .suprema- tizma .v .ideji .Bauhausa .in .širše .Specifično .bom .največ .pozornosti .namenil . suprematizmu .El .Lisickega, .ki .je .vseboval .momente .konstruktivizma .Njegov . specifični .suprematizem .je .Malevičevo .razkritje .nematerialnega .sveta .častil . do .te .mere, .da .je .to .gibanje .oklical .kot .začetek .novega .sveta .oziroma .kot . preroško .idejo .Teorija, .da .je .suprematizem .imel .vpliv .na .Bauhaus, .ni .ravno . najbolje .zastopana, .saj .kanonska .teorija .opozarja, .da .Malevič .ni .zagovarjal . ideje .o .združevanju .umetnosti .in .življenja .Vendar .se .mi .zdi .pomembno .opo- zoriti .ravno .na .idejo .vzročne .povezanosti .med .izničenjem .materialnega .sveta . (Malevič) .in .poskusom .izgradnje .novega .(Bauhaus .in .konstruktivisti) . . . . . 107 Bauhaus_FINAL.indd 107 10.5.2019 14:40:20 RAZVOJ VELIKE ZGODBE V .tekstu .bom .spekulativno .poskušal .zagovarjati .tezo, .da .je .premik, .ki .ga . je . v . umetnosti . naredil . Kazimir . Malevič, . močno . vplival . na . celoten . potek . zgodovine .umetnosti .in .tudi .na .Bauhaus .V .času .modernizma .20 .stole- tja .je .dejansko .obstajala .»velika .zgodba«, .ki .jo .je .zagreto .kritiziral .mislec . postmodernizma .Jean-François .Lyotard .Ko .beremo .manifeste .v .njihovem . kronološkem .zaporedju, .dejansko .vidimo, .kako .skozi .negacijo .vsebinskih . nekonsistentnosti .vsak .nov .manifest .napreduje .k .nekemu .»skupnemu .ci- lju« .Lyotard .je .zagovarjal .tezo, .da .smo .sedaj .v .obdobju .postmodernizma, . kjer .so .se .»velike .zgodbe« .o .skupni .zgodovini .človeštva .že .zdavnaj .izpe- le . v . različnih . totalitarizmih . Nacizem, . komunizem . in . fašizem . so . bili . izraz . modernistične .zablode, .ki .je .zagovarjala .skupno .napredovanje .zgodovine . Vsi .ti .režimi .pa .so .pod .pretvezo .univerzalnosti .zagovarjali .partikularne .in- terese .Za .Lyotarda .obstajajo .samo .partikularne .zgodbe, .ki .nimajo .skup- nega .cilja .in .vsak .poskus .univerzializacije .bo .po .njegovem .vedno .vodil .v . totalitarizem .in .zlo 1 .Avantgarde .so .v .smislu .predhodnih .faz .zagotovo .velik . rez, .saj .so .želele .na .novo .organizirati .življenje .in .svet .Na .nek .način .so .na- daljevale .tradicijo .romantike, .ki .je .želela .spremeniti .človeka .na .individualni . in .kolektivni .ravni .(Erjavec .2008) .Delo, .ki .ga .je .v .tem .kon .tekstu .potrebno . omeniti, .je .zagotovo . O estetski vzgoji človeka2 Friedricha .Schillerja, .pri .če- mer .je .bistvena .ideja .sinteze .življenja .in .umetnosti .O .tem .piše .Schiller .že . leta .1795, .vendar .se .tega .do .prebuditve .v .času .avantgard .skoraj .ne .ome- nja .Kako .se .je .implementirala .Schillerjeva .ideja, .bomo .pogledali .kasneje . Potrebno .pa .je .na .tej .točki .opozoriti .na .razliko .med .avantgardo .in .moder- nizmom, . da . ne . bomo . ponovili . napake, . ki . jo . je . naredil . Theodor . Adorno . Modernizem .in .avantgarde .se .temeljno .razlikujejo, .ko .pride .do .vprašanja . združevanja . življenja . in . umetnosti . oziroma . umetniške . in . družbene . pra- kse .(ibid : .20–22) .Ideja .modernistične .umetnosti .je .bila .bolj .usmerjena .k . vzpostavljanju .avtonomnosti .umetniškega .dela, .t .p .da .se .je .ukvarjala .z . zarezo . med . znakom . in . referentom . Umetniška . dela . so . bila . prvič . v . zgo- dovini . kot . predmet . raziskovanja . bolj . pomembna . od . človeka . in . okolice . Avantgarde .pa .so .veliko .svoje .energije .usmerjale .v .vlogo .umetnosti .v .šir- šem .družbenem .kontekstu .Kljub .temu, .da .se .strinjam .s .takšno .delitvijo, . obstaja .med .filozofsko .idejo .modernizma .in .avantgardo .močna .povezava . Obe .druži .duh .skupnega .poteka .zgodovine . . . 1 Ko .govorimo .o .modernizmu .in .postmodernizmu, .ga .obravnavamo .bolj .kot .filozofski .termin, .kot . razlike .med .univerzalnostjo .in .partikularnostjo, .in .ne .toliko .v .umetniško .zgodovinskem .smislu . . 2 Über die ästhetische Erziehung des Menschen. 108 109 Bauhaus_FINAL.indd 108 10.5.2019 14:40:20 Vse .avantgardne .smeri .v .20 .stoletju .sicer .niso .zagovarjale .univerzalnosti, . vendar .je .pri .njih .čutiti .nekaj, .kar .bi .lahko .poimenovali .skupni .napredek .zgo- dovine .Nekako .se .vse .skupaj .začne .pri .Cézannu, .ki .je .s .svojo .sliko .pro- vansalske . krajine . predhodnik . kubizma . in . osnova . za . Malevičeve . motive . kmečkih .ljudi, .kar .je .zagovarjal .Aleksandar .Flaker .(Flaker .1982: .74) .Camilla . Gray .Maleviča .sicer .ne .vidi .kot .neposrednega .naslednika .Cézannove .linije, . ampak .pravi, .da .bolj .deluje .pod .vtisom .Matissa .oziroma .fauvizma .in .pred- vsem .Natalije .Gončarove .(Gray .2012) .Tudi .sam .Malevič, .kot .navaja .Gray .iz . njegove .neobjavljene .avtobiografije, .pravi: .»Gončarova .in .jaz .sva .delovala . bolj .na .nivoju .kmetov .Vsako .najino .delo .je .imelo .vsebino, .ki .je .razkrivalo . socialno .ozaveščenost, .izraženo .skozi .primitivno .formo .To .je .bila .osnovna . razlika .med .nama .in .skupino . Pikovega poba, .ki .je .delala .po .Cézannovi .liniji« . (Gray .2012: .134) .Čeprav .se .Malevič .ni .prepoznal .kot .neposredni .naslednik . Cézanna, .je .hipoteza, .ki .jo .zagovarja .Flaker, .vsekakor .relevantna .Ideja, .da . se .s .Cézannom .zgodi .nek .subtilen, .a .hkrati .radikalen .premik, .ki .vpliva .na . potek .zgodovine .umetnosti, .zagotovo .drži .Poenostavljanje .form .in .barvnih . nanosov .pa .se .pri .Maleviču .dokončno .izkristalizira .v .njegovih .monokromih Suprematistični manifest, .ki .ga .je .napisal .Malevič .leta .1916, .se .nanaša .na . linijo .od .»kubizma .in .futurizma .do .suprematizma« .in .kaže .na .to, .da .je .sup- rematizem .neposredna .»izboljšava« .predhodnih .stopenj .Ideja .za .razvojem . avantgarde .je .bil .odmik .od .akademizma, .ki .ga .je .kritiziral .že .realizem .V .mani- festu .Malevič .zapiše, .da .so .principe .naturalizma .razvili .»divjaki«, .ki .so .se .po- skušali .približati .naravi .Zaradi .plitkosti .razumevanja .človeka .so .se .večinoma . usmerjali .k .naravi .in .ne .k .razvijanju .nove .umetnosti .Tovrstna .oblika .izražanja . ne .more .biti .umetnost, .saj .je .njihova .umetnost, .tako .Malevič, .tudi .tehnično . zelo .šibka .Tovrstno .umetnost .so .preko .Grkov .in .Rimljanov .do .potankosti . dodelali .v .renesansi .»Vsi .mojstri .renesanse .so .dosegli .odlične .rezultate .v . anatomiji .Vendar .niso .dosegli .variacij .v .vtisu .telesa« .(Malevič .2011: .110) . Za .Maleviča .je .prava .umetnost .tista, .ki .nima .nič .skupnega .z .naravo, .ampak . umetnik .sam .ustvarja .avtonomne .forme .»Umetnik .je .zavezan .temu, .da .je . svoboden .ustvarjalec .in .ne .svoboden .ropar« .(ibid : .111) .Zaradi .tega .mora . umetnost .nastajati .avtonomno .in .neodvisno .od .narave .oziroma .od .stvarstva, . ki .ga .ni .naredil .človek .Akademija .je .bila .za .Maleviča .primitivno .roparstvo . zgodovine .in .tudi .narave .(ibid : .107–112) .Suprematizem .je .v .tem .pogledu . anti-akademska .avtonomna .umetnost .Kot .je .zapisal .Malevič .v .besedilu . Bog ni zapustil prestola, .je .»geometrija .konvencionalni .videz .neobstoječih .figur« . (Malevič .1986: .7) .Geometrija .je .zanj .predstavljala .dogovorjen .sistem, .ki .je . popolnoma .razvezan .z .naravo . 108 109 Bauhaus_FINAL.indd 109 10.5.2019 14:40:20 Futurizem .je .na .nek .način .potrebno .proslavljati, .saj .je .odprl .nekaj .novega . v .»modernem .življenju« .V .svet .umetnosti .je .vpeljal .»lepoto .hitrosti« .Kljub . temu, .da .je .vnesel .noviteto, .za .suprematiste .to .ni .bilo .dovolj .Futurizmu .je . umanjkala .avtonomnost .Na .njihovih .upodobitvah .še .vedno .vidimo .momente . naturalizma .Čeprav .so .zamenjali .motiv, .človeka .za .stroj, .je .slika .še .vedno . odvisna .od .zunanjih .referentov .»Slikarstvo .mora .zapustiti .temo .in .objekte, . če .želijo .postati .čisti .slikarji« .(Malevič .2011: .119) .Suprematizem .pa .je .zgo- dovinsko .gledano .z .izničenjem .slike .in .tradicionalnim .upodabljanjem .pripeljal . umetnost .do .svojega .lastnega .konca .Velikokrat .napak .razumemo .Maleviča, . saj .mnogi .mislijo, .da .je .njegovo .slikarstvo .abstrakcija .Toda .pri .njegovi .umet- niški .praksi .gre, .kot .pravi .tudi .sam, .za .realistično .upodabljanje .nematerialne- ga .sveta, .ki .je .vir .obstoja .materialnega .Malevičeva .umetnost .je .v .upanju .po . spremembi .naredila .prostor .za .nove .oblike .umetnosti . Kljub .temu, .da .je .suprematizem .končna .točka .v .razvoju .slikarstva, .se .v .dia- lektičnem .gibanju .zgodovine .avantgard .s .tem .ne .strinjajo .vsi .Konstruktivisti . so .na .podoben .način, .kot .je .suprematizem .videl .futurizem, .videli .supremati- stično .umetnost .kot .premalo .proti-akademsko .Suprematizmu .so .konstruk- tivisti .vsekakor .priznavali .izničenje .naturalizma, .vendar .pa .mu .po .njihovem . manjka .še .prehajanje .v .prostor .To, .da .so .suprematisti .koncentrirani .na .platno . in .dvodimenzionalno .površino, .je .bilo .za .konstruktiviste .preveč .akademsko . Vladimir .Tatlin .je .namreč .s .svojim . Negativnim reliefom .umetnost .prestavil .v . prostor . Tako . so . konstruktivistični . objekti . sicer . podobni . suprematističnim, . vendar .so .za .razliko .od .njih .ti .v .fizičnem .prostoru .Kot .bomo .videli .kasneje, . je .nestrinjanje .med .omenjenima .smerema .preraslo .tudi .v .spor, .ki .je .nastal .na . inštitutu .INHUK . . . Idejo .kavzalnega .razvoja .zgodovine .modernizma .je .treba .razumeti, .saj .lahko . preko .tega .vstopamo .v .različne .diskurze, .ki .se .nam .ponujajo .v .zgodovini . modernizma .Bauhaus .je .v .veliki .meri .del .tega .skupnega .poteka .zgodovine . Na .idejno .formacijo .šole .so .vplivale .avantgardne .smeri, .ki .so .se .razvile .v . Rusiji .Vpliv .je .bil .v .veliki .meri .neposreden, .saj .so .bili .profesorji .del .teh .sme- ri .Šola, .kot .je .Bauhaus, .ni .ne .profesorjem .ne .študentom .jemala .svobode . in .avtonomnosti, .zato .so .profesorji .večinoma .predavali .to, .kar .so .tudi .sami . raziskovali .Od .avantgard .je .Bauhaus .prevzel .veliko .elementov, .mogoče .je . najpomembnejši .aspekt .ravno .združevanje .umetnosti .in .življenja .V .nasled- njem .poglavju .bom .poskušal .pokazati, .na .kakšen .način .je .prišlo .do .vpliva . ideje .nove .izgradnje .sveta .in .suprematizma .in .kdo .so .bili .glavni .protagonisti . pri .širjenju .te .ideje . . . 110 111 Bauhaus_FINAL.indd 110 10.5.2019 14:40:20 NOVI SVET Osrednje .besedilo, .ki .ga .je .potrebno .obravnavati .v .odnosu .suprematizma . in . Bauhausa, . je . besedilo . El . Lisickega, . ki . je . »retrospektivni . komentar . na . Malevičevo .prvotno .formulacijo .suprematizma« .(Bowlt .2017: .151) .El .Lisicki . je .bil .Malevičev .tesen .prijatelj .in .je .tudi .zelo .dobro .razumel, .kaj .je .ta .želel . povedati .s .svojim .suprematizmom, .ki .je .v .resnici .zelo .zapleten .ontološki .in . epistemološki .sistem . Suprematizem v rekonstrukciji sveta, .ki .ga .je .El .Lisicki . napisal . 1920, . razume . suprematizem . kot . »nov . znak . in . plan« . za . konstruk- cijo .novega .sveta .Eden .izmed .glavnih .momentov .je .bilo .ravno .združeva- nje .umetnosti .in .življenja, .kar .bomo .kasneje .v .drugačni .obliki .videli .tudi .pri . Bauhausu Črni kvadrat .je .kot .»svetilnik«, .ki .kliče .k .novemu .svetu, .katere- ga .glavni .protagonisti .so .umetniki .Umetniki .bodo .postali .»vsevidno .oko .in . vseslišno .uho« .S .tem, .ko .se .je .razblinila .iluzija .materialnega .sveta, .lahko . postavimo .nov .temeljni .kamen .za .novi .svet, .po .katerem .z .velikim .navduše- njem .kliče .El .Lisicki .Pri .suprematizmu .je .šlo .predvsem .za .to, .da .je .Malevič .v . svoji .filozofiji .zagovarjal .akozmistično .pozicijo, .ki .jo .iz .filozofije .poznamo .že . od .Platona .naprej .in .jo .zagovarjata .tudi .Hegel .in .Spinoza .Gre .za .idejo, .da . je .materialni .svet .samo .negacija .celote .oziroma .Enega .in .zaradi .tega .samo . iluzija .Teorija .akozmizma .pravi, .da .je .moč .spoznati .samo .celoto .in .edino . ona .predstavlja .resnico .Vse .ostalo .so .samo .delčki, .preko .katerih .na .videz . razumevamo .svet .Negacija .Enega .po .Spinozi .ne .more .imeti .samostojnega . obstoja .Enako .razume .svet .tudi .Malevič .Zanj .resničnost .ne .obstaja .Takole . pravi .v .svojem .besedilu . Bog ni zapustil prestola: . Preučevati .resničnost .pomeni .preučevati .neobstoječe, .nedoumljivo .in .za .človeka . je .nedoumljivo .neobstoječe .Človek .je .definiral .obstoj .predmetov, .ki .so .mu .bili . sprva .nedoumljivi .in .neobstoječi .Hoče .jih .preučiti, .in .sicer .tako, .da .vzame .enega . od .njih .in .ga .preučuje .Kmalu .opazimo, .da .se .predmet .pod .pritiskom .sredstva, . s .katerim .preučuje, .razdeli .na .množico .sestavljenih .predmetov, .ki .so .povsem . samostojni .– .Preučevanje .nastanka .samostojnih .predmetov .ustvari .veliko .novih . povezav .in .odnosov .med .novimi .predmeti .in .tako .naprej .brez .konca .Dokaže . nam, .da .predmeti .ne .obstajajo, .in .istočasno, .da .obstaja .njihova .neskončnost, . »nič« .in .istočasno .»nekaj« .(Malevič .1986: .6) Predmetni .svet .je .kot .igra, .kjer .se .po .principu .konvencije .konstruirajo .pred- meti .Zaradi .tega .nas .Malevič .konstantno .napotuje .na .nematerialni .svet . Črni kvadrat .je .znak, .ki .nas .opominja .na .praznino .materialnega .sveta .Malevič . slika .»nič .sam« .in .nas .sili .k .izkustvu .odsotnosti .Ravno .to .izničenje .materi- alnega .sveta .omogoča, .da .so .mnogi .misleci .in .umetniki .začeli .razmišljati .o . 110 111 Bauhaus_FINAL.indd 111 10.5.2019 14:40:20 izgradnji .nove .stvarnosti .El .Lisickega .je .ta .ideja .vzpodbudila .do .te .mere, .da . je .postal .glas .nove .umetnosti .V .suprematizem .je .tako .močno .verjel, .da .je . zapisal: .»Po .stari .zavezi .je .prišla .nova .– .po .novi, .komunistična .– .in .po .komu- nistični .končno .sledi .suprematistična .zaveza« .(Bowlt .2017: .158) .Lisicki .je .to . gibanje .razumel .kot .preroško .V .enem .izmed .svojih .likovnih .del .je .ikonolo- ško .upodobil .umetnika .kot .stvarnika .sveta .Fotografija .s .trojno .ekspozicijo, . naslovljena . Konstruktor, . je . avtoportret . avtorja, . ki . ima . pred . svojim . desnim . očesom .roko, .ki .drži .šestilo .in .riše .krog .V .ozadju .vidimo .koordinate .xyz, .po- memben .konstruktivistični .motiv, .ki .kaže .na .to, .da .se .mora .umetnost .preseliti . v .prostor .V .maniri .slike .Willama .Blakea . Ancient of Days .je .El .Lisicki .namesto . Boga .kot .glavnega .protagonista .postavil .umetnika . Zakaj .sta .El .Lisicki .in .njegovo .razumevanje .suprematizma .tako .pomembna . za .članek .o .Bauhausu? .Leta .1921, .samo .eno .leto .po .tem, .ko .je .napisal .tekst . Suprematizem v rekonstrukciji sveta, je .Lisicki .kot .kulturni .predstavnik .Rusije . odpotoval .v .Weimarsko .republiko .Tam .je .po .prepričanju .nekaterih .uradno . zastopal .rusko .umetniško .sceno .in .prinašal .nove .informacije .o .umetniškem . dogajanju .V .Nemčiji .je .bil .neke .vrste .ruski .kulturni .ambasador .Povezan .je . bil .tudi .s .skupino . Novembergruppe, .katere .član .je .bil .tudi .Walter .Gropius . Bauhaus .je .obiskal, .ko .je .bila .šola .v .mestu .Weimar .Zagreti .mislec .suprema- tizma .je .brez .dvoma .z .enakim .žarom, .kot .je .pisal, .suprematizem .zagovarjal . tudi .v .Nemčiji .Idejo, .da .se .mora .umetnost .združiti .z .življenjem, .je .zagovarjal . tudi .Bauhaus .in .preko .te .združitve .je .spreminjal .svet .Seveda .je .zelo .težko . dokazati .neposredni .vpliv, .ko .je .evidentno, .da .je .bila .tovrstna .miselnost .ru- ske .avantgarde .prisotna .Prisotna .pa .je .bila .zaradi .nekaterih .mislecev, .ki .so . bili . predstavniki . teh . umetniških . smeri . – . Kandinski, . Klee . in . Moholoy-Nagy . so .bili .vsi .zavezani .ruski .avantgardi .in .so .poučevali .znotraj .njenih .principov . Nekateri .umetniki, .ki .so .bili .v .tistem .času .del .ruske .»scene« .in .so .dobro .poz- nali .dogajanje, .so .migrirali .v .Evropo .in .eden .izmed .glavnih .protagonistov .se . je .znašel .tudi .na .Bauhausu .Vasilij .Kandinski, .ki .je .poučeval .na .tej .šoli, .je .do . neke .mere .povezan .z .Malevičem . Malevičeva . obravnava . nerazdružljivih . formalnih . kvalitet . geometričnih . elemen- tov .se .lahko .nanaša .na .delo .Kandinskega . O spiritualnem v umetnosti .[…], .na . Kandinskega .pa .je, .obratno, .prav .tako .vplival .suprematizem .v .svojem .poudarja- nju .osnovnih .elementov .in .njihove .pozicije .ter .razporeditve .v .njegovem .programu . Inhuk .[…] .V .poučevanju .na .Bauhausu .je .to .temo .razvil .še .dlje .(Poling .1983: .31) 3 3 . . Malevich’s .consideration .of .the .inherent .formal .qualities .of .geometric .elements .may .reflect .the . influence .of .Kandinsky’s . On the Spiritual in Art .[ .…], .Kandinsky, .in .turn, .may .have .been .affected .by . Suprematism .in .his .stress .on .the .basic .elements .and .their .positioning .and .alignment .in .his .Inkhuk . Programm .[…] .In .his .Bauhaus .teaching .he .developed .these .subjects .still .further . . . . 112 113 Bauhaus_FINAL.indd 112 10.5.2019 14:40:20 Umetnost .Kandinskega .je .bila .zelo .podobna .suprematizmu .Kompozicija .in . način .konstruiranja .slik .sta .direktno .vezana .na .to .tradicijo .Poleg .tega .pa .je . bil .Kandinski .ustanovitelj .inštituta .INHUK4 .Inštitut, .ki .je .bil .v .Rusiji, .je .v .času . svojega .delovanja .gostil .največja .imena .takratne .avantgarde .scene .Seveda . pa .ne .preseneča .niti .to, .da .je .ravno .tam .nastal .spor, .ki .je .Kandinskemu .spod- nesel .profesorsko .stolico .Kmalu .po .ustanovitvi .se .je .namreč .skupina .kon- struktivistov . obrnila . proti . principom . Kandinskega . in . to . ga . je . prisilo, . da . je . inštitut .zapustil . To .je .pripeljalo .do .razcepa .v .INHUK-u, .do .razcepa, .ki .je .zaznamoval .rusko .avant- gardo .v .celoti; .Rodčenko, .Stepanova .in .Popova .so .Kandinskega .razglasili .za . subjektivnega .psihologista, .ki .pri .analizi .umetnosti .ni .sposoben .»objektivne .me- tode« .Ločili .so .se .od .»teoretskega .idealizma« .Kandinskega .in .Maleviča, .prišlo . je .do .zavrnitve .programa .inštituta .po .zamisli .Kandinskega .in .tudi .do .zavrnitve . Malevičeve .kandidature .In .27 .januarja .1921 .je .Kadinski .najavil .svoj .izstop .iz . INHUK-a, .njegov .novi .predsednik .pa .je .postal .Rodčenko .Delovna .skupina .za . objektivno .analizo .pa .središče .INHUK-a .(Vrečko .2010: .11) Spor . se . je, . kot . ugotavlja . Vrečko, . preselil . skupaj . s . Kandinskim . tudi . na . Bauhaus, .kjer .naj .bi .menda .pristaš .konstruktivizma .Moholy-Nagy .s .podob- no .tendenco .nastopal .proti .suprematizmu .Vse .to .dogajanje .kaže, .da .je .bil . suprematizem .vsekakor .zelo .živ .na .Bauhausu .in .da .so .študentje .močno .čutili . vpliv .suprematistične .misli .V .istem .članku .Vrečko .pravi, .da .je .El .Lisicki .na- redil .»sintezo .suprematizma .in .konstruktivizma« .in .zaradi .tega .tudi .zagovarja . združevanje .umetnosti .in .življenja, .medtem .ko .suprematizem .kot .tak .temu .ni . bil .specifično .naklonjen .»Kandinsky .in .Malevič .skupaj .s .futuristi-formalisti, . brezpredmetniki, .suprematisti .nista .verjela .v .sintezo .umetnosti .in .življenja« . (Vrečko .2010: .10) .V .nasprotju .s .to .trditvijo .pa .je .El .Lisicki .ravno .to .povezavo . videl .kot .eno .izmed .ključnih .točk .v .suprematizmu, .ki .je .pri .njem .seveda .imel . elemente .konstruktivizma .Ideja .povezave .med .konstruktivizmom .in .supre- matizmom .pa .se .je .preselila .tudi .v .slovenski .prostor .Glavni .zagovornik .te . povezave .je .bil .Avgust .Černigoj .Černigoj .je .tudi .sam .kratek .čas .študiral .na . Bauhausu .in .je .zelo .hitro .prepoznal .problem, .ki .je .pestil .ti .dve .smeri .Ta .spor . je .sam .razrešil .v .svojem . Tržaškem konstruktivističen ambientu .Černigoj .je .v . konstruktivistični .prostor .postavil .bel .monokrom, .ki .ni .bil .pritrjen .na .steno, . ampak .je .visel .s .stropa .in .je .postal .del .prostora .Ta .Černigojev .dosežek .je .lep . dokaz, .da .je .spor .iz .INHUK-a .bil .močno .prisoten .in .da .ga .je .senzibilen .človek . lahko .v .zelo .kratkem .času .prepoznal . . 4 V .nekaterih .tekstih .se .tudi .piše .Inkhuk .Jaz .uporabljam .INHUK, .kot .piše .tudi .Janez .Vrečko 112 113 Bauhaus_FINAL.indd 113 10.5.2019 14:40:21 ZAKLJUČEK V .tekstu .sem .želel .pokazati, .na .kakšen .način .je .bil .suprematizem .prisoten .na . Bauhausu .Deloma .se .moram .za .to .idejo .zahvaliti .velikemu .Flakerju, .ki .je .v . svoji .knjigi . Poetika osporavanja .na .svojstven .način .pokazal .direktno .poveza- vo .od .Cézanna .preko .suprematizma .do .Bauhausa .Takole .zapiše: . Cézanne .ni .svojim .sodobnikom .posredoval .spoznanja .o .kmečki .bedi, .kot .jih .je . na .potujočih .razstavah .svojim .gledalcem .radodarno .dajalo .rusko .realistično .sli- karstvo, .vendar .je .njegova .geometrizacija .nedolžnih .v .socialnem .smislu .tihožitje . in .provansalski .hrib .predhodnica .kubizma .in .[…] .Malevičevim .ruskim .kmeticam, . suprematizmu .kot .ruski .različici .abstrakcije, .ki .je .preko .Bauhausa .v .Weimarju .in . Dessauu .delovala .na .strogo .funkcionalni .kocki .[…] .(Flaker .1982: .74) . . Toda . kaj . točno . je . suprematističnega . na . Bauhausu? . Zagotovo . je . to . ideja . abstrakcije, . ki . se . je . uporabljala . na . različnih . oddelkih . To . sta . vzpodbujala . Malevič .in .Kandinski .Albers, .ki .je .tu .poučeval .in .je .prej .bil .tudi .študent, .je .na- redil .projekt .imenovan . Poklon kvadratu .Slike, .ki .jih .je .naslikal, .so .neke .vrste . barvne .variacije .Malevičevega .kvadrata .Takole .je .zapisal: .»Kar .pričakujem . od .svojih .slik .in .oblik .je, .da .storijo .nekaj, .kar .same .ne .želijo .Na .primer, .želim . prisiliti .zeleno, .da .postane .rdeča« .(Weber .2006: .110) .Na .enak .način .se .je . Malevič .ukvarjal .z .objekti, .v .želji, .da .brezpredmetne .slike .vseeno .kažejo .na . izničen .objekt .Poleg .formalne .in .deloma .tudi .vsebinske .ravni .je .bil .Albers, . bivši .študent .Bauhausa, .zgodovinsko .gledano .velikokrat .razstavljen .ob .boku . Maleviča .Poleg .tega .vpliva .je .suprematizem .kot .nična .točka .umetniške .ide- ologije .podlaga, .na .kateri .se .je .formirala .ideja .združevanja .umetnosti .in .živ- ljenja .Bauhaus .je .združitev .dosegel .tako, .da .je .funkcionalnim .objektom .dal . umetniškost .Pohištvo .in .ostali .produkti, .ki .so .nastali .na .tej .šoli, .so .bili .kot . umetniški .izdelki, .ki .so .zaradi .svoje .funkcionalnosti .našli .svoje .mesto .v .do- movih .mnogih .ljudi .Na .ta .način .se .je .ideja .prenesla .v .vsakdanje .življenje . Poleg .glavne .aktivnosti .pa .je .Malevič .deloma .tudi .zaslužen .za .likovno .teorijo, . ki .je .nastala .na .avantgardni .šoli, .saj .je .Kandinski .nekatere .ideje, .ki .so .izhajale . iz .suprematizma, .dovršil .v .svojih .predavanjih . . . . Povzetek V . članku . je . predstavljen . potek . zgodovine . avantgard, . ki . so . se . odslikavale . na . šoli .Bauhaus .Osrednje .mesto .v .prispevku .ima .suprematizem, .kot .ga .je .razu- mel .El .Lisicki .Zaradi .Lisickijeve .združitve .suprematizma .in .konstruktivizma .se . razlaga . suprematizma . nekoliko . odmika . od . kanoničnega . razumevanja . Toda . 114 115 Bauhaus_FINAL.indd 114 10.5.2019 14:40:21 čeprav . je . bilo . razumevanje . Lisickega . nenavadno, . je . bilo . dokaj . vplivno, . saj . je . bil .tudi .sam .zelo .pomembna .oseba .v .Nemčiji .Od .1921 .je .bil .v .Weimarju .ru- ski . kulturni . ambasador, . t . p . da . je . predstavljal . rusko . avantgardno . dogajanje . V .prvem .poglavju .je .predstavljen .razvoj .avantgard, .ki .so .se .formirale .dialektično . in .so .paradigmatski .primer .skupnega .razvoja .zgodovine .Vse .skupaj .se .je .začelo . s .Cézannom .in .je .preko .suprematizma .omogočilo .konstruktivizem .Medtem .ko . je . suprematizem . kritiziral . predhodne . stopnje . (npr . futurizem . in . kubizem) . zaradi . njihove .nedoslednosti, .so .konstruktivisti .kritizirali .idejo .suprematizma, .saj .ni .do- končno .izpeljala .anti-akademizma .V .drugem .poglavju .se .ukvarjam .z .direktnimi . vplivi .suprematizma .na .Bauhaus .in .ugotavljam .vlogo .Kandinskega .in .El .Lisickega . Praksa .Kandinskega .je .bila .povezana .s .suprematizmom .in .to .idejo .je .širil .tudi .na . Bauhausu .Ideja, .da .je .umetnost .povezana .z .življenjem .in .prehaja .v .prostor, .je . bistvena .za .razumevanje .avantgard .Po .mnenju .konstruktivistov .pa .umetnost .sup- rematizma .in .Kandinski .ne .dosegata .teh .ciljev .in .zaradi .tega .so .ju .prezrli . Ključne besede: .modernizem, .avantgarda, .suprematizem, .Bauhaus, .umetnost . in .življenje Abstract In .this .article .I .will .introduce .the .development .of .history .of .the .Avant-garde, .which . has .been .presented .at .Bauhaus .The .main .part .of .my .article .goes .to .El .Lissitzky . understanding .of .Suprematism, .which .is .different .from .the .regular .understanding . El .Lissitzky .has .combined .Suprematism .and .Constructivism .and .that .has .made . it .non-canonical .understanding .of .this .art .form .His .theory .has .been .nevertheless . very .influencal .as .he .was .a .very .important .person .in .Germany .From .1921 .he .was . the .Russian .cultural .representative .in .Weimar, .which .meant, .that .he .was .repre- senting .the .Russian .avant-garde .scene .In .the .first .chapter .in .will .introduce .the . development .of .the .Avant-garde, .which .has .been .formed .dialectical .and .can .be . seen .as .a .paradigmatic .example .of .history’s .development .It .has .all .started .with . Cézanne .and .has .made .Constructivism .possible, .with .the .help .of .Suprematism . Suprematism .has .criticized .its .predecessors, .Futurism .and .Cubism, .because .of . their . inconsistency . In . the . same . way . has . Constructivism . criticized . the . idea . of . Suprematism, .as .it .didn’t .finally .realise .the .idea .of .anti-academism .In .the .second . chapter .I .will .explain .the .direct .influences .on .Bauhaus .and .show .how .Kandinsky . and .El .Lissitzky .influenced .it .Kandinsky’s .has .been .conceded .with .Suprematism . and .through .him .this .idea .was .also .expanded .on .Bauhaus .The .idea .that .art .is .con- nected .with .life .and .that .it .has .to .be .in .the .three-dimensional .space .is .key .for .un- derstanding .the .avant-garde .For .the .Constructivist, .Suprematism .and .Kandinsky . do .not .reach .this .expatiations .and .because .of .that .they .were .both .excluded . Keywords: modernism, .avant-garde, .suprematism, .Bauhaus, .art .and .life 114 115 Bauhaus_FINAL.indd 115 10.5.2019 14:40:21 Seznam literature BOWLT, . John . (2017): . Russian Art of the Avant-garde . London: . Thames . and . Hudson . EL .LISSITZKY .(2017): .Suprematism .in .World .Reconstruction .V: .BOWLT, .John . (ur ): . Russian Art of the Avant-garde .London: .Thames .and .Hudson, .str .151– 158 ERJAVEC, .Aleš .(2008): . Postmodernism, Postsocialism and Beyond .Newcastle: . Cambridge .Scholars .Publishing FLAKER, .Aleksandar .(1982): . Poetika osporavanja .Zagreb: .Školska .knjiga . GRAY, . Camilla . (2012): . The Russian Experiment in Art . London: . Thames . and . Hudson MALEVICH, .Kasimir .(2011): . Suprematist manifesto .V: .DANCHEV, .Alex .(ur ): .100 . Artists .Manifestos .London: .Penguin .Classics, .str .105–126 MALEVIČ, .Kazimir .(1986) . Bog ni zapustil prestola . Umetnik-cerkev-tovarna, .prev . Bojan .Gorenec .Ljubljana: .ŠKUC POLING, .Clark .(1983): . Kandinsky: Russian and Bauhaus Years .New .York: .The . Solomon .R .Guggenheim .Foundation VREČKO, .Janez .(2010): . Formiranje Kosovelovega konstruktivizma – spopad med kompozicijo in konstrukcijo .Ljubljana: .PKn, .letnik .33, .št .1 WEBER, .Nicholas .Fox .(2006): .I .Want .the .Eyes .to .Open: .Josef .Albers .in .the .New . World .V: .BORCHARD-HUME, .Achim: . Albers and Moholoy-Nagy .London: . Tate .Publishing, .str .103–115 116 117 Bauhaus_FINAL.indd 116 10.5.2019 14:40:21 Hana Čeferin (Ljubljana) FOTOGRAFIJA BAUHAUSA IN NJEN VPLIV NA SLOVENSKO FOTOGRAFSKO PRODUKCIJO Fotografska .zapuščina .Bauhausa .pripoveduje .zgodbo .o .skupnosti .ljudi, .ki . so .jih .zanimali .najrazličnejši .umetniški .pristopi .in .izrazne .možnosti, .mnogo- krat .izraženi .prav .skozi .fotografijo .Posnetki .arhitekturnih, .tekstilnih .in .obli- kovalskih .inovacij .danes .ne .prevzemajo .le .dokumentarne .funkcije, .ampak . tudi .umetniško .A .dejstvo .je, .da .je .bila .fotografija .dolgo .časa .razumljena .kot . zgolj .spremljevalna .dejavnost .umetnikov .Bauhausa, .in .bila .med .zadnjimi, .ki . se .je .na .šoli .samostojno .uveljavila .z .ustanovitvijo .specializiranega .oddelka . Pričujoči .članek .ne .bo .naslavljal .problema .same .fotografske .produkcije .Bau- hausa .in .njene .(ne)homogenosti, .njegov .cilj .tudi .ni .dokazati .neposrednih .vezi . med .šolo .in .slovenskim .fotografskim .eksperimentiranjem .zgodnjih .tridesetih . let, .čeprav .se .ob .pisanju .zagotovo .odpirajo .tovrstna .raziskovalna .vprašanja, . ki .še .čakajo .na .konkretne .odgovore .Raziskovalni .fokus .je .na .specifičnem . aspektu .fotografske .produkcije .Bauhausa, .na .tisti .podobi, .ki .je .v .primerjavi .z . drugimi .motivi .že .od .samega .začetka .razumljena .kot .umetniška .– .novi .obrav- navi .motiva .tihožitnega .predmeta .skozi .eksperimentiranje .s .kompozicijo .in . kadriranjem . To . v . slovenskem . prostoru . nikdar . ni . predstavljalo . prevladujo- čega, . »popularnega« . fotografskega . sloga, . kot . je . elaborirano . na . nadaljnjih . straneh .Vendar .je .pri .številnih .fotografih .vzbudilo .zanimanje .za .drugačne, . drznejše .kompozicije, .tako .pa .v .Sloveniji .zgodnjih .tridesetih .let .lahko .opazu- jemo .ene .izmed .najbolj .zanimivih .in .nenavadnih .fotografskih .primerkov .Če . vplivu .Bauhausa .sledimo .še .naprej .v .sodobnost, .zaznamo .nenavadno .para- lelo .s .preteklostjo .– .reinterpretirani .predmet .še .vedno .ostaja .nekako .v .ozadju . fotografskega .medija .in .v .sodobni .fotografiji .ostaja .sorazmerna .redkost .A . tovrstno .eksperimentacijo .v .fotografiranem .izrezu .in .izbiri .subjekta .najdemo . pri .fotografih, .kot .sta .Tihomir .Pinter .in .Boris .Gaberščik, .v .svoji .kar .najbolj . kvalitetni .obliki .Trditi, .da .gre .pri .sodobnih .avtorjih .za .neposredno .nadaljeva- nje .idej .šole .Bauhausa, .bi .bilo .nespametno .Opažamo .pa .lahko .kontinuiteto . v .rešitvah .kompozicije, .vsebine .in .tehnike, .ki .seže .v .trideseta .leta .prejšnjega . stoletja .in .nadgrajuje .preteklo .tradicijo . 116 117 Bauhaus_FINAL.indd 117 10.5.2019 14:40:21 BAUHAUS IN REINTERPRETIRANI PREDMET Šola .Bauhausa .je .v .svojih .idejah .že .od .samega .začetka .promovirala .inovacijo . in .izrabo .tehnološkega .razvoja .za .produkcijo .umetnosti .Fotografi .ja .je .kot . produkt . tehnološko . inovativne . naprave . (fotoaparata) . predstavljala . logičen . izziv .učencem .Bauhausa, .ki .so .umetnost .razvijali .po .Gropiusovi .zapovedi .iz . leta .1923 .– .»umetnost .in .tehnologija .– .nova .enotnost« .(Pastor .1985: .6) .Kot . v .svojem .delu . Malerei, Fotografi e, Film .povedno .zapiše .László .Moholy-Nagy, . eden .vplivnejših .fotografskih .eksperimentatorjev .Bauhausa: . Tradicionalno .slikarstvo .je .postalo .historična .ostalina .in .je .končano .Oči .in .ušesa . so .se .odprla .in .so .v .vsakem .trenutku .napolnjena .z .bogastvom .optičnih .in .fone- tičnih .čudes .Še .nekaj .bistveno .progresivnih .let, .še .nekaj .predanih .privržencev . fotografski .tehniki, .in .postalo .bo .splošno .znano, .da .je .bila .fotografi .ja .ena .najpo- membnejših .faktorjev .v .zori .novega .življenja .(Moholy-Nagy .1925: .45) Kljub .pomenu .medija .fotografi .je .in .njegove .stalne .prisotnosti .v .ustvarjanju . učencev .Bauhausa, .pa .je .ta .celo .desetletje .od .ustanovitve .šole .1919 .ostal . postranskega .pomena .v .njihovem .ustvarjalnem .opusu .Umetniki .se .povečini . niso .defi .nirali .kot .fotografi . in .pred .prihodom .Walterja .Peterhansa .je .bila .edi- na .šolana .fotografi .nja .Bauhausa .Lucia .Moholy .(Pastor .1985: .20) .Vendarle . Slika .1: .Joost .Schmidt, . Jajce, .1927 pa .se .fotografi .ja .vseskozi .pojavlja .kot .ustrezna .podlaga .za .razvoj .eksperi- mentalnih .tehnik .in .kompozicij, .ki .spremljajo .umetniški .razvoj .drugih .disciplin . (sikarstva, .arhitekture, .oblikovanja) .V .tem .Bauhaus .seveda .ni .nikakršen .pio- nir, .saj .je .fotografi .ja .med .obema .vojnama .burila .ustvarjalne .duhove .številnih . 118 119 Bauhaus_FINAL.indd 118 10.5.2019 14:40:21 evropskih .narodov 1 .Svež .veter .nove .umetnosti .je .označevalce, .kot .so .»nova . stvarnost«, .»nova .objektivnost« .in .»avantgarda«, .raznesel .po .celotni .Evropi . in .ključen .premislek .postavil .na .koncept .vizualnega, .optičnega .eksperimen- tiranja .z .odnosom .med .realnostjo .in .manipulacijo .pogleda .preko .spremembe . gledišča, .perspektive, .kompozicije .in .luči .Leta .1925 .je .Moholy-Nagy .izdal .že . omenjeno .knjigo . Malerei, Fotografi e, Film, kjer .je .prvič .jasno .izrazil .fotograf- ska .stališča .Bauhausa .in .posebno .pozornost .posvetil .tehnikam .fotograma . in .fotomontaže .Njegova .teoretska .izhodišča .so .nedvomno .pomembna .za . razvoj . medija, . a . posebej . zanimivi . in . ilustrativni . so . komentarji . avtorja . pod . vključeno .slikovno .gradivo, .ki .najbolj .nazorno .govorijo .o .njegovem .pogledu . na .sočasno .fotografi .jo .Ob .Stieglitzovi .fotografi .ji .ulice .zapiše, .da .kamera .ni . uporabljena .»fotografsko« .ter .da .gre .za .nerazumevanje .medija, .za .Renger- -Patzschevo .fotografi .jo .dimnika, .ki .se .fotografi .ran .s .skrajno .nizkega .zornega . kota .dviga .v .nebo, .pa .zapiše: .»efekt .kakor .živalske .moči .v .tovarniškem .di- mniku« .O .novem .pojmovanju .sveta .predmetov .priča .komentar .pod .pribli- žanim .izrezom .gramofonske .plošče, .pri .kateri .gre .po .njegovem .za .povišano . realnost .vsakodnevnega .predmeta, .da .nova .uporaba .medija .spremeni .vsa- kodnevne .predmete .v .nekaj .skrivnostnega, .pa .trdi .za .Man .Rayevo .fotografi .jo . jajca .(Moholy-Nagy .1925: .47–122) .Ravno .omenjeni .zapisi .pričajo .o .drugač- nem .pojmovanju .sveta .predmetov, .ki .naenkrat .suvereno .nastopajo .kot .foto- grafski .subjekti .Navsezadnje .naj .bi .bilo .vplivno .delo .Renger-Patzscha . Die Welt ist schön .( Svet je lep) .prvotno .poimenovano . Die Dinge .(stvari) .(Ritter . 2012: .114) . . Slika .2: .Herbert .Bayer, . Glass Eyes, .1927 Moholy-Nagy . sicer . na . Bauhausu . ni . bil . niti . ustanovitelj . niti . učitelj . oddelka . fotografi .je .in .poseben .oddelek .se .v .ta .namen .ustanovi .šele .leta .1929, .ko . 1 . . Že .pred .Bauhausom .je .pomembno .razvojno .točko .predstavljala .Folkwangschule .v .Essnu, .pod . Rodčenkom .je .avantgardna .fotografi .ja .cvetela .na .šoli .Vkhutemas .v .Moskvi, .uspeval .je .tudi .pariški . atelje .Fernanda .Légerja .(Pastor .1985: .5; .Krauss .1980: .106) 118 119 Bauhaus_FINAL.indd 119 10.5.2019 14:40:21 ga .prevzame .fotograf .in .oblikovalec .Walter .Peterhans .(Moholy .1977: .527) . Pod .njegovo .taktirko .se .načela .fotografije .Bauhausa .zares .skristalizirajo .in . koherentno .jih .predstavi .v .besedilu . O sodobnem stanju v fotografiji, .kjer .za- količi .glavne .značilnosti .avantgardne .fotografije .poznih .dvajsetih .in .zgodnjih . tridesetih .let .Osvetlitvi .in .tonu .posveti .velik .del .prispevka .in .ju .označi .za . ključna .problema .fotografske .tehnike, .medtem .ko .je .ukvarjanje .z .montažo .in . distorzijo .leče .zanj .»Moholyjski .lažni .problem« .Fotografska .tehnika, .kot .pravi . Peterhans, .je .»proces .preciznega .ukvarjanja .z .detajli .poltonov« .(Peterhans . 1930: .124–125) 2 .Peterhans .prisega .na .študije .detajlov .in .materialov .z .visoko . mero .preciznosti .Poudarek .pa .ni .bil .na .samem .objektu, .temveč .na .njegovi . novi .postavitvi, .brez .dejanske .montaže .– .takšen .princip .lahko .opazujemo .pri . nekaterih .zgodnjih .delih .Herberta .Bayerja .(sicer .znanega .po .svojih .nadreali- stičnih .fotomontažah), .ki .je .v .20 .letih .veliko .pozornosti .namenil .tihožitnemu . predmetu .v .slogu . natura morta (Ritter .2012: .112–113) .Pri .tem .je .zgolj .repro- dukcija .vidnega .nezadostna .– .kot .trdi .že .Moholy-Nagy, .je .ključna .nadgradnja . fotografije .iz .reproduktivne .v .produktivno, .zdaj .uporabljeno .za .produciranje . novih .pogledov .in .pomenov .Radikalni .koti, .drzni .izrezi .in .povečave, .motivika . senc .in .odsevov .– .vse .to .ponuja .nove .možnosti .konstrukcije .realnosti .(Mo- holy-Nagy .1925: .29–30; .Pastor .1985: .11) .Bauhaus .je .predmet .začel .obrav- navati .skoraj .fetišistično, .izolirano .izven .horizonta, .da .vsebinsko .prevzame . nove .dimenzije .Fotoaparat .je .bil .razumljen .kot .instrument, .ki .očem .pokaže . to, .česar .same .niso .zmožne .videti .Vlogo .aparata .v .vsebini .fotografskega . dela .najbolje .pojasni .Rosalind .Krauss, .ki .trdi, .da .je .združevalni .agent .celot- nega .heterogenega .gibanja .evropske .avantgarde .izkušnja . videnega-preko- -aparata (Krauss .1980: .109) 3 .Kar .druži .raznolike .tehnike .in .vsebinske .motive . obdobja, .je .vstop .tega .videnja .v .fotografsko .podobo, .ki .zdaj .služi .predvsem . kot .vizualni .dokaz .zmožnosti .tehnološkega .aparata .in .njegove .premoči .nad . naravo .(Krauss .1980: .104–109) Takšen .pogled .na .nove .izrazne .možnosti .fotografije .nikakor .ni .zamejen .le . na . Bauhaus . in . nemški . eksperimenti . med . vojnama . so . skoraj . presenetljivo . podobni .francoskim .Stalna .kulturna .izmenjava .obeh .narodov .je .prispevala . k .razvoju .umetniških .inovacij, .še .posebej .v .okviru .avantgarde, .ki .je .v .obeh . primerih .stopala .v .konflikt .z .buržuazno .umetnostjo .(Bronner .1979: .146–147) . Fotografija .je .bila .od .temnic .Bauhausa .do .ateljejev .Montparnassa .razumljena . enako .– .kot .podaljšek .človeškega .očesa, .ki .je .nezmožno .takšne .percepcije . 2 . . Razlago .utemelji .na .primeru .krogle, .postavljene .na .ravno .površino .Z .manipulacijo .svetlobe .in . sence .lahko .produciramo .različne .kombinacije, .ki .so .nepredvidljive .in .fascinantne, .fotografu .pa .ni . treba .uporabljati .tehničnih .montaž 3 V .originalu . camera-seen. 120 121 Bauhaus_FINAL.indd 120 10.5.2019 14:40:21 realnosti, .kakršno .lahko .odpre .fotografija .(Krauss .1981: .32) .Do .kroženja .in- formacij .je .prihajalo .tudi .s .študijskimi .izmenjavami, .kakor .lahko .opazujemo . na .primeru .Florence .Henri, .ki .po .študiju .v .Légerjevem .ateljeju .nadaljuje .fo- tografsko .izobrazbo .na .Bauhausu .(Krauss .1980: .106; .Ritter .2012: .120–124) . Nove .ideje .so .se .hitro .širile .tudi .prek .razstav .in .galerij, .kot .sta .berlinska .Der . Sturm .in .newyorška .Levy .Gallery .V .tem .času .najbolj .reprezentativen .pre- gled . mednarodne . fotografske . umetnosti . pa . predstavlja . razstava . Film . und . Foto, .ki .jo .Deutsche .Werkbund .postavi .leta .1929 .v .Stuttgartu .(Pastor .1985: . 12–14) . Na . ogled . je . bilo . postavljenih . več . kot . 1000 . fotografij, . izbor . pa . so . prepustili .ključnim .avantgardnim .figuram .obdobja .– .evropska .fotografija .je . pripadla .Moholy-Nagyju, .sovjetska .Rodčenku, .fotografija .ZDA .pa .Westonu . in .Steichnu .Razstava .ni .bila .enkratni .pojav, .omejen .na .Stuttgart, .saj .se .je . med .letoma .1929 .in .1931 .pojavila .(v .rahlo .spremenjenih .oblikah) .v .številnih . evropskih .središčih .– .med .njimi .Dunaj, .Basel, .Zürich, .Salzburg .in .celo .Zagreb . (Lampič .1990: .27) .Z .razstavo .Film .und .Foto .se .konglomerat .fotografskih . eksperimentov .evropske .avantgarde .skristalizira .v .enoten .razvojni .pregled, . kjer .je .svet .predmetov .v .ospredju .Od .detajla .ročajev .Hansa .Finslerja .pa .do . žarnice .Studia .Le .Boyer .(Ritter .2012: .116), .pojmovanje .predmeta .skozi .nove . kompozicijske .razsežnosti .je .zdaj .na .ogled .celotnemu .evropskemu .občin- stvu, .zaradi .geografske .bližine .pa .so .za .razstavo .skoraj .gotovo .vedeli .tudi . slovenski .fotografski .navdušenci NOVA STVARNOST V SLOVENIJI V .Sloveniji .dvajsetih .in .zgodnjih .tridesetih .let .20 .stoletja .je .fotografska .dejav- nost .skoraj .presenetljivo .dobro .zastopana .Fotoklub .Ljubljana, .ki .je .s .kar .180 . člani .ustanovljen .leta .1931 .(Lampič .1990: .14), .skrbi .za .pestro .fotografsko . dogajanje .in .leta .1932 .organizira .pregledno .razstavo .slovenske .fotografije, . pred .izbruhom .druge .svetovne .vojne .pa .poskrbi .za .kar .tri .zaporedne .sve- tovne .razstave .fotografije .(1934, .1936, .1938), .ki .so .v .javnosti .sprejete .z .nav- dušenjem 4 .Amaterski .fotografi .so .v .medijih .sorazmerno .dobro .zastopani .in . redno .objavljajo .najrazličnejše .fotografije .v .tedenskih .in .mesečnih .revijah, .kot . sta . Ilustracija .in . Ilustrirani Slovenec .A .motivi, .ki .so .jih .slovenski .fotografi .ocenili .za .vredne .razstavljanja, .so .daleč .od .predmetnega .eksperimenta .Bauhau- sa .Kot .je .v .uvodu .v .katalog . Slovenska fotografija .zapisal .Karlo .Kocjančič, . ustanovitvena .figura .ljubljanskega .Fotokluba, .se .je .po .spogledovanju .z .novo . 4 . . O .pomembnosti .razstave .priča .tudi .dejstvo, .da .so .bili .med .žirijo .Gojmir .A .Kos, .Vladimir .Šubic .in . Božidar .Jakac, .559 .del .pa .so .izbrali .med .kar .1765 .prejetimi .fotografijami .(Kambič .1990: .34–38; . Mednarodna . .1934: .2) 120 121 Bauhaus_FINAL.indd 121 10.5.2019 14:40:21 stvarnostjo, .ekspresionizmom .in .futurizmom .pozornost .obrnila .nazaj .v .času, . ko .je .fotografija .»[ ] .z .Avgustom .Bertholdom .in .njegovo .šolo .odražala .idiliko . slovenske .vasi, .mogočnost .naših .gora, .nevsiljivo .barvitost .našega .življenja« . (Kocjančič .1935: .V) 5 .V .katalogu .iz .leta .1935 .med .izpostavljenimi .deli .tudi .ne . srečamo .fascinantnih .kompozicijskih .študij, .ki .so .jih .avtorji .sicer .producirali, . a .očitno .že .v .času .nastanka .razumeli .kot .eksperimentalna .dela .Vprašanje, . ki .se .torej .poraja, .je, .kako .slovenski .fotografi .sploh .vstopijo .v .predmetni .svet . avantgarde .in .na .kakšne .načine .se .ta .manifestira? Kot .odgovor .lahko .ponudimo .več .linij .razmišljanja .Najbolj .direktno .je .teo- rije .Bauhausa .v .slovenski .prostor .pripeljal .Avgust .Černigoj, .ki .je .leta .1924 . na .šoli .kratek .čas .študiral .in .se .najbolj .navdušil .prav .nad .delavnico .Moholy- Nagyja .(Krečič .2016: .98; .Lampič .1990: .24–25) .Ko .se .je .leto .kasneje .vrnil . v . .Trst, .se .je .aktivno .vklopil .v .tedanje .umetniško .dogajanje .in .komunikaci- jo .z .njegovimi .akterji, .med .drugim .tudi .Karlom .Kocjančičem .Kocjančič .je . poznal .Černigojeva .prepričanja .in .se .jim .celo .postavil .v .bran, .ko .mu .je .ob . prvih .kritikah .Černigojevih .radikalnih .idej .v .članku . Nove naloge .izrazil .svojo . podporo .(Kocjančič .1926: .121–124) .Skupaj .z .glavnimi .predstavniki .sloven- ske .avantgarde .je .Kocjančič .tudi .objavljal .v .januarski .številki .berlinskega . Der Sturm, za .katerega .je .prispeval .pesnitev . Večna plamenica (Kocjančič . 1999: .18–19) 6 .Obenem .je .bil .ob .spremljanju .avantgardnih .tiskov .gotovo . seznanjen .tudi .z .razvojem .nove .stvarnosti .na .področju .fotografije, .čeprav . se .ji .začne .bolj .intenzivno .posvečati .nekoliko .kasneje, .v .začetku .30 .let . Komunikacija .z .glavnimi .predstavniki .slovenske .avantgarde .bi .torej .lahko . pojasnila .bogat .in .fascinanten .svet .predmetov, .ki .se .odpirajo .v .opusu .Karla . Kocjančiča 7 Priložnost .za .stik .z .mednarodno .fotografijo .nove .stvarnosti .je .predstavljala .tudi . že .omenjena .razstava .Film .und .Foto, .ki .med .drugim .doživi .ponovitev .v .Zagre- bu .in .predstavi .ključne .dosežke .tedanje .fotografije .Razstava .bi .lahko .pojasnila . fotomontažne .poskuse .Petra .Kocjančiča, .ki .na .razstavi .Fotokluba .leta .1932 . izpostavi .zanimivo .fotomontažo . Portret A. G. (Lampič .1990: .25) .Predvsem .pa . bi .z .njo .lahko .pojasnili .članek . Novi motivi .Frana .Krašovca, .v .katerem .definira . 5 Struktura .kataloga .sicer .sama .po .sebi .nudi .fascinanten .vpogled .v .slovensko .usmerjenost .v .med- narodni .prostor .in .željo .po .internacionalni .promociji .svoje .fotografije, .saj .je .ob .izdaji .leta .1935 . katalog .napisan .v .slovenščini, .nemščini, .francoščini .in .angleščini 6 . . Pesem .je .izšla .v .številki . Der Sturma, .posvečeni .mladi .slovenski .umetnosti .Ob .objavi .sicer .naleti . na .negativno .kritiko .Ferda .Delaka, .kar .je .morda .razlog .za .nadaljnje .prenehanje .sodelovanja .med . umetniki . 7 . . Černigojeve . fotografske . eksperimentacije . na . žalost . niso . znane, . ohranjenih . pa . je . nekaj . fascinantnih .fotomontaž .Eduarda .Stepančiča, .ki .pričajo .o .visokem .zavedanju .mednarodnih .trendov . (Krečič .2006: .8–19) 122 123 Bauhaus_FINAL.indd 122 10.5.2019 14:40:21 Slika .4: .Karlo .Kocjančič, . Študija s košaro, .1934 zanimanja .novega .fotografa .Zanimali .naj .bi .ga .predvsem .predmeti, .stvarnost, . ki .se .z .osvetlitvijo .in .inovativno .razporeditvijo .objektov .polepša .Fotoaparat . naj .bi .se .uporabljal .v .»vseh .mogočih .položajih, .[ ] .od .vseh .strani«, .kar .velja . tudi .izven .tihožitnih .motivov .»Takole .na .večer, .ko .nimaš .amater .čez .dan .do- volj .časa .ali .solnčne .luči, .lahko .pri .umetni .svetlobi .nemoteno .sestavljaš .razna . tihožitja .od .najnavadnejših .predmetov .Važno .ni .kaj .fotografiraš, .temveč .kako . si .predmet .podal« .(Krašovec .1931: .232–233) Kar .Krašovec .v .prispevku .rahlo . neartikulirano .pojasni, .je .v .svojem .bistvu .ideja, .ki .jo .propagira .šola .Bauhaus . Članek .nazorno .priča .o .tedanjem .(ne)razumevanju .principov .nove .stvarnosti . v .fotografiji .– .fotografi .so .bili .očitno .seznanjeni .z .novimi .kompozicijskimi .rešit- vami, .a .niso .razumeli .njihove .teoretske .in .tehnološke .utemeljitve .Krašovčeve . študije .materialov .(tekstil, .steklo, .lepenka) .so .popolnoma .primerljive .z .bauhau- sovskimi .posnetki .detajlov, .a .v .njih .predmet .ne .poskuša .doseči .potujitvenega . učinka, .tako .značilnega .za .weimarsko .šolo .To .v .svojem .opusu .veliko .bolje . razume .Karlo .Kocjančič, .ki .predmete .uspe .popolnoma .odtujiti .od .njihove .pri- marne .rabe, .ter .jih .z .radikalnimi .perspektivami .oddaljiti .od .njihovih .prvotnih . pomenov .(Štrumej .1998: .18–19) Nezanemarljiv .vpliv .na .razvoj .nove .stvarnosti .v .fotografiji .ima .tudi .tedanja .pa- riška .fotografska .dejavnost, .ki .v .slovenski .prostor .vstopa .vsaj .preko .Vena .Pi- lona .Ta .je .imel .na .Montparnassu .poklicni .fotografski .atelje .in .je .bil .v .stalnem . stiku .s .slovenskimi .umetniki .in .fotografi .ter .tako .prenašal .ideje .na .domača .tla . (Bernik .1990: .10–11) 8 .Kot .je .razvidno .iz .prejšnjega .poglavja, .so .bile .nemške . in .francoske .ideje .o .novi .fotografiji .sorazmerno .podobne, .striktno .ločevanje . vplivov .enega .in .drugega .naroda .pa .tako .morda .nekonstruktivno 8 . . Med .drugim .je .leta .1930 .pri .njem .bival .Eduard .Stepančič .(Krečič .2006: .19) 122 123 Bauhaus_FINAL.indd 123 10.5.2019 14:40:21 Slika .5: .Fran .Krašovec, . Svečnik, .1931 Slika .6: .Fran .Krašovec, . Slika .7: .Fran .Krašovec, . Steklo, .1931 Perilo, .1931 Zanimive .študije .predmetov .lahko .opazujemo .pri .več .slovenskih .fotografi .h . – .med .najboljše, .poleg .zgoraj .omenjenih, .uvrščamo .Janka .Skerlepa, .Slavka . Smoleja .in .Luja .Michielija .A .zanimanje .za .predmetne .kompozicije .je .pri .ve- čini .le .fotografska .vaja .v .kompoziciji .ali .pa .nasploh .predstavlja .zgolj .kratko . fazo .znotraj .opusa .Potencial .nove .stvarnosti .je .vsekakor .prisoten .ob .za- četku . tridesetih . let, . kot . je . razvidno . iz . pozitivnega . sprejema . prve . razstave . Fotokluba, .zanimivo .pa .je .dejstvo, .da .so .kot .najbolj .napredne .označene .bolj . eksperimentalne .fotografi .je .Posebej .je .izpostavljena .fotomontaža . Portret A. G. .Petra .Kocjančiča, .fotografi .jo . Senca stola .Karla .Kocjančiča .pa .kritik .označi . za .»močan .korak .v .bodočnost« .(Uspehi . .1932: .3) .Kritika .kaže .na .soraz- meren .napredek .v .javnem .sprejemanju .avantgardnih .motivov, .ki .še .nekaj .let . prej .naletijo .na .skoraj .smešno .nerazumevajoče .komentarje .– .ob .Stepanči- čevi .objavi .domišljenega .zrcalnega .portreta .v . Ilustraciji .leta .1929 .zapišejo . »premalo .osvetljena .plošča«, .ob .drzno .osvetljenem, .perspektivično .distorzi- ranem .portretu .pa .»zaradi .nepravilne .lege .zarisana .fotografi .ja« .(Fotoamater . .1929: .370) .Napredek .v .razumevanju .nove .fotografi .je .končno .opazimo .tudi . v .Krašovčevi .objavi . Novi motivi, .ki .poudarke .postavlja .prav .na .reinterpreta- cijo .predmeta .Vzori .nove .stvarnosti .so .na .naših .tleh .napočili .z .zamikom, .kot . na .splošno .velja .za .slovensko .umetnost .Preden .pa .bi .se .lahko .dodobra .raz- mahnila, .se .subjektivni .svet .predmetov .umakne .politični .realnosti .V .tedanji . državi .se .je .z .nastopom .gospodarske .krize .tridesetih .let .zaostrila .socialna . problematika .in .vodila .v .odmik .od .eksperimentacije .in .futurističnih .objektov .v . impresionistične .tematike .(pokrajina, .mestna .veduta .in .urbani .portreti) .na .eni . strani .(Kocjančič .1999: .9-10) .in .dokumentarno .fotografi .jo .bede .in .revščine . na .drugi .Nova .stvarnost, .ki .je .politično .sorazmerno .neangažirana, .socialnih . problemov .ne .more .naslavljati, .zato .se .umakne .bolj .perečim .družbenim .te- matikam .(Štrumej .1998: .23; .Lampič .1990: .19) 124 125 Bauhaus_FINAL.indd 124 10.5.2019 14:40:21 ODMEV BAUHAUSA V SODOBNI SLOVENSKI FOTOGRAFIJI Teorije .Bauhausa .so .se .po .njegovem .razpadu .leta .1933 .z .razpršitvijo .pro- fesorjev .in .učencev .med .Evropo .in .ZDA .naglo .širile .izven .okvira .Nemčije . Moholy-Nagy .je .leta .1937 .emigriral .v .Chicago, .kjer .je .ustanovil .šolo .New . Bauhaus .(kasneje .Institute .of .Design .Chicago) .z .leta .1952 .ustanovljenim . fotografskim .oddelkom .V .ZDA .po .tem .skorajda .ne .obstaja .univerza .brez . profesorja, .ki .ne .bi .študiral .v .Chicagu .ali .ne .bil .študent .enega .njihovih .štu- dentov .(Francisco .2007: .20–21) .Tako .fotografska .produkcija .v .svetovnem . merilu . gradi . na . tradiciji, . začeti . že . v . Weimarju, . in . ponekod . so . se . njihova . načela .v .skoraj .neokrnjeni .obliki .obdržala .še .danes .V .slovenski .sodobni . fotografiji .je .kot .najbolj .očitno .povezavo .z .Bauhausom .smiselno .izpostaviti . Tihomirja .Pinterja, .ki .se .s .svojimi .radikalnimi .izrezi .v .veliko .primerih .direktno . nanaša .na .estetiko .nove .stvarnosti .Primerjava .Pinterjeve .fotografije .iz .leta . 1983 .in .Skerlepove .iz .leta .1934 .je .dovolj .povedna .za .pojasnitev .nekate- rih .sprememb .v .prenosu .fotografskega .motiva .Pinter .v .svojih .delih .sledi . modernističnim .načelom .in .poudarja .pomen .drznega .izreza .in .kadriranja, . ki .prizorom .šele .poda .pravo .vsebino .Njegova .dela .zaznamuje .čut .za .kom- pozicijo .in .detajl, .strukturo .in .formo, .ki .v .več .kot .enem .pogledu .spominja . na .preteklo .tradicijo .Skočir .paralelo .potegne .celo .z .njegovimi .madžarski- mi .koreninami .in .povezavo .z .nekaterimi .zgodovinskimi .osebami, .kot .je .bil . Moholy-Nagy, .pripiše .tudi .njegovemu .madžarskemu .izvoru .(Skočir .2017: . 10–12) .A .potrebno .je .opozoriti .na .nekatere .ključne .razlike, .ki .se .pojavljajo . v .primerjanih .delih .Funkciji .takšne .fotografije .danes .in .v .30 .letih .20 .sto- letja .sta .svetove .narazen .V .Skerlepovem .času .je .takšna .fotografija .služila . namenom . študija . kompozicije . in . eksperimenta . v . mediju . fotografije, . ki . je . do .tedaj .prevzemala .mimetično .funkcijo .beleženja .realnosti .in .portretiranja . upodobljencev .Takšna .fotografija .ni .bila .vključena .v .slovenske .razstavne . kataloge .in .z .nekaj .izjemami .tudi .ni .bila .razstavljana .V .nasprotju .s .tem .so . Pinterjevi .izrezi .vse .prej .kot .eksperimentalni, .so .precizni .in .izbrani .namerno . Motivi .nimajo .oznake .»eksperimentalnega«, .temveč .kvečjemu .»umetniške- ga« .Zdi .se, .da .je .nova .stvarnost .dovolj .vztrajno .gradila .na .osamosvajanju . fotografije .– .in .znotraj .nje .motivu .tihožitnega .predmeta .– .kot .avtonomne . umetniške .prakse, .da .se .je .percepcija .takšne .fotografije .popolnoma .spre- menila .Obenem .je .uporaba .črno-bele .analogne .tehnike .danes .vse .prej .kot . samoumevna .– .je .zavestna .odločitev .avtorja .in .v .tem .ključno .drugačna .od . fotografije .30 .let, .ko .je .takšna .tehnika .plod .tehnoloških .omejitev .To .pome- ni, .da .fotografiji .kljub .močni .vizualni .podobnosti .zavzemata .zelo .različni .ko- notaciji .– .Skerlepova .sodobno .eksperimentacijo, .Pinterjeva .pa .zavezanost . tradicionalnosti .medija .in .refleksijo .preteklega 124 125 Bauhaus_FINAL.indd 125 10.5.2019 14:40:21 Slika .8: .Janko .Skerlep, . Obodi za rešeta, Slika .9: .Tihomir .Pinter, . Lesce, .1983 1936 Slika .10: .Boris .Gaberščik, . Omnia in numero, pondo et mensura, .2018 Še .bolj .direktno .se .na .Bauhaus .v .svojih .delih .sklicuje .fotograf .Boris .Gaberščik . Gaberščikove .fotografije .se .bolj .kot .dela .kateregakoli .drugega .slovenskega . fotografa .posvečaju .svetu .predmetnih .tihožitij, .ki .v .domiselnih .kompozicijah . zaživijo .novo .življenje .Pri .redko .katerem .fotografu .lahko .opazimo .tako .močan . razvoj .tehnične .dovršenosti .kakor .pri .Gaberščiku .in .uporaba .svetlobe .in .kom- pozicije .govorita .o .njegovem .obvladovanju .medija .Gaberščik .se .na .preteklo . tradicijo .sklicuje .bolj .dobesedno .od .Pinterja, .saj .svoje .vzornike .velikokrat .po- imenuje .v .naslovih .svojih .del .– .poklonjena .so .npr .Hugu .Ballu, .Ivanu .Pinkavi . in .Paulu .Outerbridgeu, .avtorja .pa .navdihujeta .tudi .Florence .Henri .in .Walter . Peterhans, . predstavnika . Bauhausa . (Čeferin . 2018: . 78) . Najbolj . očitno . teoriji . Bau .hausa .avtor .sledi .skozi .Peterhansov .poudarek .na .svetlobi .in .tonaciji, .ki .je . v .Gaberščikovem .delu .v .ospredju .Njegova .dela .velikokrat .delujejo .kot .monta- že, .a .učinek .dosežejo .z .obvladovanjem .luči .in .sence .ter .avtorjevim .pozornim . razvijanjem .fotografij .v .svojem .laboratoriju .Moholy-Nagy .je .o .transformaciji . običajnega .predmeta .v .nekaj .skrivnostnega .in .nadrealističnega .pisal .v .okvi- ru .Man .Rayjeve .fotografije, .enako .pa .bi .lahko .trdili .za .fotografije .Gaberšči- ka, . ki .z . ustvarjanjem .nenavadnih . senc . in . spreminjanjem .narave . predmetov . 126 127 Bauhaus_FINAL.indd 126 10.5.2019 14:40:22 Slika .11: .Boris .Gaberščik, . Zgodovina, .2018 transcendira . mimetično . raven . upodobljenega . Fotografijo . uspešno . uporabi . kot .medij, .ki .reproduktivno .transformira .v .produktivno .ter .tvori .nove .podobe . in .pomene .Vsebinsko .še .vedno .lahko .upoštevamo .tudi .tezo .Rosalind .Krauss . o .fotografiji, .ki .očem .pokaže, .česar .same .niso .zmožne .videti .– .ko .predmete . izvzame .in .njihovega .vsakdanjega .konteksta, .jim .doda .nove .vizualne .in .po- menske .dimenzije .Podobno .kot .pri .Pinterju .pa .pri .Gaberščiku .seveda .ne .gre . zgolj .za .posnemanje .pretekle .tradicije .in .dela .danes .nastopajo .v .popolnoma . drugačnem .kontekstu .A .ključnim .»pravilom« .fotografije, .kot .jih .je .teoretsko . zakoličil .Bauhaus, .lahko .v .njegovih .delih .sledimo .še .danes . Slovenska . fotografija . je . bila . kljub . rahlim . zamikom . v . upoštevanju . novih . trendov .zainteresirana .za .moderne .tehnološke .in .kompozicijske .napredke . Čeprav .je .bil .vpliv .nove .stvarnosti .kratkotrajen .in .sorazmerno .neizpostav- ljen, .je .njen .doprinos .k .razvoju .slovenske .fotografije .nezanemarljiv .– .nena- zadnje .tudi .zato, .ker .tako .glasno .odmeva .v .delih .Tihomirja .Pinterja .in .Borisa . Gaberščika, . ki . predstavljata . vrhunec . slovenske .fotografske .umetnosti .Ko . poskušamo .umestiti .dediščino .Bauhausa .v .sodobnost, .si .lahko .postavimo . enako .vprašanje, .kot .si .ga .je .leta .1929 .z .velikim .stenskim .napisom .postavila . razstava .Film .und .Foto: .»Wohin .geht .die .fotografische .Entwicklung?« .(Lugon . 2014) 9 . Zdi . se, . da . je . ukvarjanje . s . tihožitnim . svetom . predmetov . še . vedno . obrobnega .zanimanja .v .slovenski .fotografiji, .a .danes .tovrstne .fotografije .ne . razumemo .več .kot .kompozicijske .študije .in .tehničnega .pomagala .pri .razvo- ju .fotografske .spretnosti, .temveč .prepoznamo .njen .umetniški .značaj .Tako . se .zdi, .da .je .danes .dosežen .cilj .stuttgartske .razstave .– .medij .fotografije .je . vzpostavljen .kot .avtonomen .umetniški .izraz, .navidez .nepomembni .predmeti . pa .v .njem .nadaljujejo .svoje .tiho .življenje . . 9 V .slovenščini .»Kam .gre .razvoj .fotografije?« 126 127 Bauhaus_FINAL.indd 127 10.5.2019 14:40:22 Povzetek Fotografija, .ki .je .zgodnjem .dvajsetem .stoletju .za .umetnike .zanimiva .tudi .z .vidika . tehnološkega .izuma, .se .v .okviru .šole .Bauhaus .hitro .razvije .Preko .eksperimen- talnih .fotomontaž .in .fotogramov .Lászla .Moholy-Nagyja .se .poudarek .nenadoma . prestavi .na .sam .predmet .fotografiranja .in .možnost .predstavitve .novih .pomen- skih . dimenzij . predmeta . skozi . spremembe . kompozicije, . osvetlitve . in . izreza . Z . ustanovitvijo .oddelka .za .fotografijo .se .nove .fotografske .naloge .dokončno .po- enotijo .pod .Walterjem .Peterhansom, .preko .stuttgartske .razstave .Film .und .Foto pa .potujejo .po .celi .Evropi .in .vplivajo .tudi .na .slovenske .fotografe .Kljub .močni . fotografski .skupnosti .tridesetih .let .v .Sloveniji .tihožitni .predmet .predstavlja .bolj . eksperimentacijo .znotraj .opusa .in .skoraj .nikoli .razstavnega .materiala .Kljub .temu . pa .fotografi, .kot .so .Karlo .Kocjančič, .Janko .Skerlep .in .Fran .Krašovec .pokažejo . zanimanje .za .najnovejše .mednarodne .smernice .in .producirajo .ene .najbolj .fasci- nantnih .fotografskih .podob .tega .časa .Vpliv .motivov .nove .stvarnosti .se .nazadnje . odraža .tudi .v .sodobnosti .– .skozi .fotografijo .Tihomirja .Pinterja .in .Borisa .Gaberšči- ka .lahko .sledimo .fotografskim .načelom, .ki .so .bili .postavljeni .že .na .Bauhausu, .a . danes .delujejo .v .spremenjenih .kontekstih . Ključne besede: .Bauhaus, .fotografija, .nova .stvarnost, .tihožitna .fotografija Abstract Since .photography .at .the .beginning .of .the .20th .century .still .held .the .appeal .of . technological .innovation, .it .rapidly .developed .at .the .Bauhaus .school .Through . experimental .photomontages .and .photograms .of .László .Moholy-Nagy, .the .fo- cus .of .photography .was .suddenly .on .the .photographed .object .and .the .potential . to .present .new .dimensions .of .meaning .through .changes .in .composition, .lighting . and .perspective .With .the .establishment .of .the .department .of .photography .un- der .Walter .Peterhans, .Bauhaus' .photographic .tasks .were .finally .formulated, .and . circulated .around .Europe .through .the .Stuttgart .exhibition . Film und Foto, .influ- encing .Slovenian .photography .in .the .process .Despite .a .relatively .evolved .Slo- venian .photographic .community .of .the .1930s, .the .still-life .object .is .used .for .the . means .of .experimentation .and .almost .never .as .exhibition .material .Despite .this . fact, .photographers .such .as .Karlo .Kocjančič, .Janko .Skerlep .and .Fran .Krašovec . showed .interest .in .the .newest .trends .in .photography .and .produced .some .of .the . most .fascinating .images .in .Slovenian .photography .of .this .time .The .influence . of .the .motifs .of .New .Objectivity .is .still .felt .today .– .through .the .photography .of . Tihomir .Pinter .and . Boris . Gaberščik, . we .are . able . to .trace . photographic .ideas . stemming .from .the .Bauhaus, .which .today .function .in .different .contexts Keywords: .Bauhaus, .Photography, .New .Objectivity, .Still .life .photography 128 129 Bauhaus_FINAL.indd 128 10.5.2019 14:40:22 Seznam literature BERNIK, . Stane . (1990): . Slovenska . fotografija . med . vojnama . in . možnosti . njene . fotografske .predstavitve .V: . 150 let fotografije na Slovenskem. 1919–1945 . Ljubljana: .Likovno .razstavišče .Rihard .Jakopič, .str .6–12 BRONNER, .Stephen .Eric .(1979): .Paris .and .Berlin .1900–1933 .V: . New German Critique, .št .16, .str .145–153 ČEFERIN, .Hana .(2018): .Uvod .V: . Boris Gaberščik, Fotografije 2015–2018 .Kranj: . Galerija .Prešernovih .nagrajencev: .Zavod .za .turizem .in .kulturo, .str .78–80 Fotoamater .(1929) .V: . Ilustracija, .let .1, .št .12, .str .370 FRANCISCO, .Jason .(2007): .Teaching .Photography .as .Art .V: . American Art, .let . 21, .št .3, .str .19–24 KAMBIČ, .Mirko .(1990): .Tri .razstave .fotografske .umetnosti .v .Ljubljani .V: . 150 let fotografije na Slovenskem. 1919–1945 .Ljubljana: .Likovno .razstavišče .Rihard . Jakopič, .str .34–38 KOCJANČIČ, . Drago . (1999): . Ustvarjalno . življenje . Karla . Kocjančiča . V: . Karlo Kocjančič. 1901–1970. Književnik in fotograf. Ljubljana: .Arhitekturni .muzej . Ljubljana, .str .8–15 KOCJANČIČ, .Karlo .(1926): .Nove .naloge .V: . Naš glas, .let .2 .(oktober, .november), . št .8–9, .str .121–124 KOCJANČIČ, .Karlo .(1935): . Slovenska fotografija .Ljubljana: .Fotoklub .Ljubljana KRAUSS, .Rosalind .(1980): .Jump .over .the .Bauhaus .V: . October, .let .15 .(zima), . str .102–110 KRAUSS, . Rosalind, . (1981): . The . Photographic . Conditions . of . Surrealism . V: . October, .let .19 .(zima), .str .3–34 KRAŠOVEC, .Fran .(1931): .Novi .motivi .V: . Ilustracija, .let .3, .št .7, .str .232–233 KREČIČ, .Peter .(2016): .Avgust .Černigoj, .weimarski .Bauhaus .in .slovenska .zgodovinska . avantgarda . V: . . Avgust Černigoj. V mreži evropskega konstruktivizma . Škofja . Loka: .Galerija .na .Loškem .gradu, .Loški .muzej .Škofja .Loka, .str .95–101 . KREČIČ, .Peter .(2006): . Eduard Stepančič in konstruktivistični princip .Ljubljana: . Galerija .Cankarjevega .doma KREČIČ, .Peter .(1990): .Fotografija .v .slovenskem .tisku .med .obema .vojnama .V: . 150 let fotografije na Slovenskem. 1919–1945 .Ljubljana: .Likovno .razstavišče . Rihard .Jakopič, .str .28–34 LAMPIČ, .Primož .(1990): .Slovenska .fotografija .med .obema .vojnama .V: . 150 let fotografije na Slovenskem. 1919–1945 .Ljubljana: .Likovno .razstavišče .Rihard . Jakopič, .str .12–28 LAMPIČ, .Primož .(1999): .Ustvarjalni .portret .fotografa .Karla .Kocjančiča .V: . Karlo Kocjančič. 1901 – 1970. Književnik in fotograf. Ljubljana: .Arhitekturni .muzej . Ljubljana, .str .23–43 LUGON, .Olivier .(2014): . Prints .from .the .Thomas .Walther .Collection .and .German . Exhibitions . around . 1930 . V: . Object: Photo. Modern Photographs: The Thomas Walther Collection 1909–1949 . An Online Project of The Museum of 128 129 Bauhaus_FINAL.indd 129 10.5.2019 14:40:22 Modern .Art .New .York: .The .Museum .of .Modern .Art . http://www moma org/ interactives/objectphoto/assets/essays/Lugon pdf .(vpogled .15 .2 .2019) Mednarodna razstava fotografske umetnosti .(1934) .Ljubljana: .Fotoklub MOHOLY, .Lucia .(1977): .Zurich .V: . The Burlington Magazine, .let .119 .(julij), .št .892 . str .527–529 . MOHOLY-NAGY, . László . (1925): . Painting, Photography, Film . (1969, . London) . London: .Lund .Humphries PASTOR, .Suzane .E .(1985): .Photography .and .the .Bauhaus .V: . The Archive, .št . 21 .Center .for .Creative .Photography, .University .of .Arizona, .str .4–27 PETERHANS, .Walter .(1985): .On .the .Present .State .of .Photography .V: . Bauhaus Photography .London: .MIT .Press, .str .124–126 RITTER, .Dorothea .(2012): .The .Metamorphosis .of .Still .Life .Photography .in .the . 20th .Century .V: . The Life of Things. The Idea of Still Life in Photography 1840– 1985, .Heidelberg: .Kant, .str .100–153 SKOČIR, .Marija .(2017): .Privlačnost .podobe .in .proces .njenenga .nastajanja .V: . Tihomir Pinter. Kemija podobe .Ljubljana: .Muzej .in .galerije .mesta .Ljubljana, .str .8–14 ŠTRUMEJ, . Lara . (1998): . Nova stvarnost na Slovenskem . Ljubljana: . Moderna . galerija Uspehi .fotografske .razstave .(1932) .V: . Slovenski narod, .let .65 .(21 .maj), .št .114, . str .3 Seznam slik Slika .1: . Bauhaus Photography .London: .MIT .Press, .str .10 Slika .2: . The Archive, .št .21 .Center .for .Creative .Photography, .University .of . Arizona, .str .33 Slika .3: . 150 let fotografije na Slovenskem .1919–1945 .Ljubljana: .Likovno . razstavišče .Rihard .Jakopič, .str .26 Slika .4: . Karlo Kocjančič. 1901–1970. Književnik in fotograf. .Ljubljana: . Arhitekturni .muzej .Ljubljana, .str .64 Slika .5: .KRAŠOVEC, .Fran .(1931): .Novi .motivi .V: . Ilustracija, .let .3, .št .7, .str .232–233 Slika .6: .KRAŠOVEC, .Fran .(1931): .Novi .motivi .V: Ilustracija, .let .3, .št .7, .str .232–233 Slika .7: .KRAŠOVEC, .Fran .(1931): .Novi .motivi .V: Ilustracija, .let .3, .št .7, .str .232–233 Slika .8: . 150 let fotografije na Slovenskem .1919–1945 .Ljubljana: .Likovno . razstavišče .Rihard .Jakopič, .str .75 Slika .9: .Galerija .Fotografija .https://galerijafotografija si/umetniki/pinter-tihomir/ zaklad/ . (vpogled .4 .2 .2019) Slika .10: .Galerija .Fotografija .https://galerijafotografija si/umetniki/gaberscik- boris/von-dieser-welt/; .dostop .dne .(vpogled .4 .2 .2019) Slika .11: .Boris .Gaberščik, . Fotografije 2015–2018 .Kranj: .Galerija .Prešernovih . nagrajencev: .Zavod .za .turizem .in .kulturo, .str .47 130 131 Bauhaus_FINAL.indd 130 10.5.2019 14:40:22 Ana Obid (Ljubljana) VPLIV BAUHAUSA NA ČERNIGOJEVE SCENSKE IN KOSTUMSKE OSNUTKE UVOD Avgust .Černigoj .(1898−1985) .je .edini .Slovenec, .ki .je .obiskoval .znamenito . šolo .za .arhitekturo, .oblikovanje .in .vizualno .umetnost .Bauhaus .v .Weimarju . Čeprav .se .je .tam .šolal .le .kratek .čas, .je .ta .izkušnja .nadvse .pomembno .vpliva- la .na .njegovo .nadaljnje .ustvarjanje: .ideje, .s .katerimi .se .je .seznanil .v .obdobju . šolanja .in .življenja .v .Nemčiji, .je .projiciral .tudi .na .svoje .scenske .in .kostumske . osnutke . Naj .že .v .uvodu .poudarim, .da .na .Černigoja .ni .vplival .izključno .Bauhaus, .tem- več .tudi .(ruski) .konstruktivizem, .s .katerim .se .je .posredno .seznanil .na .šoli .ter . v .publikacijah .in .katalogih .(Krečič .1987: .52) .Na .Bauhausu .ga .je .populariziral . El .Lisicki, .medtem .ko .je .za .promocijo . De Stijla .skrbel .van .Doesburg .Izogniti . se . ni . mogel . niti . italijanskemu . futurizmu: . v . Trstu . naj . bi . se . zadrževal . usta- novitelj .futurističnega .gibanja .Marinetti .in .v .sodelovanju .s .Ferdom .Delakom . uprizarjal .eksperimentne .»minutne .drame« .(Moravec .1971: .30) .A .tudi .če .ta . podatek .ne .drži, .je .bil .Černigoj .vsekakor .dobro .seznanjen .s .futurizmom, .saj . gre .za .pojav, .ki .je .pomembno .zaznamoval .takratni .tržaški .kulturni .utrip .Tuj . mu .ni .bil .niti .zenitizem .– .skupaj .z .Brankom .Ve .Poljanskim .sta .aprila .1925 .v . Trbovljah .organizirala .zenitistični .večer, .za .katerega .je .Černigoj .izdelal .sce- nografijo, .katere .osnutki .se .niso .ohranili .(Štoka .1999: .73) .Černigoj .svojih . vzorov .seveda .ni .kopiral: .»sposodil« .si .je .le .njihov .koncept .ter .ga .prilagodil .in . združil .v .svojevrstno .sintezo 1 POGLED BAUHAUSA NA GLEDALIŠČE Na .Bauhausu .je .od .konca .leta .1921 .delovala .gledališka .delavnica, .za .katero . je .temelje .postavil .Lothar .Schreyer .Ta .je .pred .tem .deloval .kot .dramaturg, . asistent .režiserja .ter .učitelj .na .Sturmovi .šoli .scenografije .in .pantomime .Sku- paj . z . Waldnom, . ustanoviteljem . revije . Der Sturm, . sta . leta . 1918 . ustanovila . tudi .ekspresionistično .gledališče . Sturm-Bühne, .ki .ga .je .Schreyer .zapustil .z . 1 . . Poleg .tega .cilj .učiteljev .Bauhausa .ni .bil .vsiljevanje .njihovih .idej, .temveč .izrazito .spodbujanje .učencev .pri .iskanju .lastnih .izrazov 130 131 Bauhaus_FINAL.indd 131 10.5.2019 14:40:22 odhodom .na .Bauhaus .Da .je .bila .v .njegov .program .vključena .tudi .tovrstna . delavnica, .je .inovacija, .saj .scenografije .do .takrat .niso .poučevali .na .nobeni . obrtni . šoli, . še . manj . na . akademiji . (Droste . 2002: . 101) . Schreyer . je . prisegal . na .osnove: .»Orodja .gledališča .so .elementarne .oblike, .elementarne .barve, . elementarni .gibi .in .elementarni .zvoki .Elementarne .oblike .so .matematična . telesa .in .plani .Elementarne .barve .so .čiste .barve: .črna, .modra, .zelena, .rdeča, . rumena, .bela« .(Schreyer .1918: .93) . Že .kmalu .po .prihodu .je .Schreyerja .nasledil .Oskar .Schlemmer, .ki .je .delavnico . uradno .prevzel .aprila .1923, .tj .tudi .v .času, .ko .se .je .v .Weimarju .mudil .Černi- goj, .ki .se .je .takrat .imel .priložnost .seznaniti .z .idejami .kinetičnega .baleta .Kurta . Schmidta .Schlemmer .se .je .leto .prej .v .Stuttgartu .in .nato .še .enkrat .istega .leta . v .Weimarju .predstavil .s . Triadnim baletom, .pri .katerem .je .šlo .za .kombinacijo . glasbe, .plesa .ter .pantomime .in .iz .katerega .odsevajo .ideje, .nekoliko .podobne . Schreyerjevim: .raziskovanje .osnovnih .elementov .barv, .giba, .luči, .zvoka, .oblik . ter .prostora .in .njihovo .združevanje .v .sintezo .To .je .Schlemmer .nadgradil .s . študijo .telesa .in .prostora, .študijami .giba .ter .odnosa .med .človekom .in .strojem . ter .mehaničnega, .plastičnega .in .marionetnega .gledališča .(Magaš .Bilandžić . 2015: .90) ČERNIGOJEVA IZKUŠNJA V NEMČIJI TER NJENA APLIKACIJA NA LJUBLJANO IN TRST Bauhaus .ni .bil .prva .postaja .Černigojevega .šolanja .v .Nemčiji: .pot .ga .je .v . München .zanesla .že .zgodaj .jeseni .leta .1922, .ko .se .je .vpisal .na .umetniško . akademijo2, .kjer .naj .bi .se .izobraževal .tri .semestre .Tja .ni .odšel .po .naključju: . »Kdor .je .v .Trstu .med .slikarji .kaj .veljal, .je .imel .münchensko .akademijo«3 .(Kre- čič .1980: .27) .Nato .je .del .zimskega .semestra .študijskega .leta .1923/24 .pre- živel .na .Umetnostnoobrtni .šoli .(Sterle .Vurnik .2015: .14), .še .vedno .v .Münchnu . − .mestu, .kjer .se .je .tudi .odločil .za .nadaljnje .šolanje .na .weimarskem .Bau- hausu .V .Münchnu .je .namreč .pogosto .obiskoval .knjigarno .in .majhno .galeri- jo .Goltz, .ki .je .nudila .prostor .radikalnim .umetnikom .Ti .so .ga .tako .navdušili, . da . je . začel . poizvedovati . o . njih . v . knjigah . in . med . njimi . naletel . na . drobno . knjižico .o .Bauhausu : .»Že .beseda .Bauhaus .je .Černigoja .vznemirila .Pome- nila .mu .je .novo .stavbo, .nov .svet, .novega .človeka, .umetnost .povsod .…« . (Krečič .1980: .30) 2 . . Akademie .der .Bildeneden .Künste .München 3 . . Tako .je .Černigoj .odgovoril .Krečiču .na .vprašanje, .zakaj .se .ni .raje .odločil .za .kakšno .italijansko . akademijo 132 133 Bauhaus_FINAL.indd 132 10.5.2019 14:40:22 Vendar .umetnikovo .uradno .šolanje .na .slovitem .Bauhausu .ni .trajalo .dolgo: . po .ugotovitvah .Barbare .Sterle .Vurnik .je .bil .Černigoj .poskusno .sprejet .konec . januarja .1924, .ko .je .začel .obiskovati .pripravljalni .tečaj .Vorlehre4 .(Sterle .Vurnik . 2015: .18) .Tega .je .od .predhodnega .leta .vodil .László .Moholy-Nagy, .medtem . ko .je .barvno .teorijo .poučeval .Vasilij .Kandinski, .ki .je .leto .prej .objavil .svoj .esej . O sintezi abstraktnega teatra,5 .v .katerem .je .pojasnil .svoje .razumevanje .sin- teze, .s .katero .je .označeval .monumentalno .umetnost, .katere .najpopolnejši . zgled .je .našel .v .scenografiji: .»Ta .naj .bi .izhajala .iz .analize .umetniških .izraznih . sredstev .(barva, .zvok, .gib, .beseda, .oblika), .iz .združevanja .teh .elementov .v . konstrukciji .in .iz .podreditve .obojega .kompoziciji .[…]« .(Živadinov .2015: .108) . Že .pred .8 .februarjem .1924, .precej .prej, .kot .se .omenja .v .starejši .literaturi, . je . Černigoj . zaradi . pomanjkanja . finančnih . sredstev . Bauhaus . in . Weimar . za . vedno .zapustil .Seveda .je .treba .upoštevati .dejstvo, .da .se .je .Černigoj .že .pred . vpisom .večkrat .mudil .v .mestu .in .od .daleč .opazoval .dogajanje .na .tej .avant- gardni .šoli, .ki .je .zaznamovala .še .vse .njegovo .nadaljnje .ustvarjanje: Moj .odnos .do .slikarstva .in .umetnosti .se .je .popolnoma .spremenil, .kajti .vsako . stvar, .ki .sem .jo .zagledal, .sem .jo .zagledal .v .gotovem .kotu .časovno .in .prostorsko, . in .to .je .bila .ta .šola 6 .[…] .Tudi .vzdušje, .ki .je .vladalo .na .Bauhausu, .je .bilo .nekaj . posebnega .Živel .si .v .ambientu, .ki .te .je .popolnoma .vsrkal .[…] .V .Nemčiji .je .Bau- haus .veljal .kot .sinonim .za .avantgardo .in .socializem .Tisto .leto .sem .na .Bauhausu . tako .intenzivno .delal, .da .lahko .rečem, .da .sem .postal .bauhausovec .šele .potem, . ko .sem .Bauhaus .zapustil .(Garzarolli, .Ravnikar .1978: .11) Iz . Weimarja . ga . je . pot . (po . enomesečnih . počitnicah . pri . Srečku . Kosovelu . v . Tomaju) .vodila .v .Ljubljano, .kjer .je .15 .avgusta .1924 .v .telovadnici .Tehniške . srednje .šole, .na .kateri .je .poučeval, .priredil .Prvo .konstruktivistično .razsta- vo . Ta . je . vzbudila . zanimanje . provincialne . Ljubljane, . ki . je . razstavo . kritiško . skoraj .povsem .ignorirala .in . vrgla . oko . na . Černigoja . Umetnik .je .novembra . ustanovil .svojo .zasebno .Šolo .za .arhitekturo,7 .ki .jo .omenjam .predvsem .zaradi . tega, .ker .si .je .od .februarja .1925 .za .nekaj .časa .delila .prostore .z .Delakovim . Novim .odrom .(Krečič .1980: .41) .Avgusta .1926 .je .bil .Černigoj .izgnan .iz .Ljub- ljane, .saj .je .Reisner, .ravnatelj .Tehniške .srednje .šole, .pri .njem .našel .levičar- ski .časopis . La fédération balkanique .(Krečič .1980: .43) .Izselil .se .je .domov . v .Trst, .kjer .je .s .futuristoma .Carmelichem .in .Dolfijem .ustanovil .umetnostno . 4 . . Obvestilo .o .sprejetju .je .datirano .z .29 .januarjem .1924 5 . . On Abstract Theatre Syntesis; .Kandinski .je .že .leta .1912 .v .almanahu . Der Blaue Reiter .objavil .ek-sperimentalno .»odrsko .kompozicijo« . Rumeni zvok . 6 . . V .ta .način .zaznavanja .ga .je .vpeljal .Moholy-Nagy, .ki .je .na .Černigoja .napravil .največji .vtis, .kakor .se . je .spominjal .v .intervjujih .v .povezavi .s .svojo .bauhausovsko .izkušnjo . 7 . . Bolj .kot .za .šolo .je .šlo .za .skupino .somišljenikov 132 133 Bauhaus_FINAL.indd 133 10.5.2019 14:40:22 šolo .– .ta .je .nato .postala .Konstruktivistična .skupina, .ki .so .jo .sestavljali .še . Vlah, . Stepančič . ter . Carmelich, . in . je . zaslužna . za . leta . 1927 . izveden, . v . tis- tem . času . nerazumljen . Tržaški . konstruktivistični . ambient . Nekako . v . is- tem .času .je .začel .sodelovati .s .Slovenskim .ljudskim .odrom .pri .Sv .Jakobu . SCENSKI OSNUTKI IN KARAKTERNE ŠTUDIJE ZA ŠENTJAKOBSKI ODER Černigoj .je .razlog .za .svoj .prispevek .k .gledališču .pojasnil .v .reviji . Naš glas: . Ker .naj .služi .umetnost .kolektivnosti, .zato .je .moje .delovanje .grafično .utilitarno, . tj .sposobno .za .vzgojo .mlade .generacije .Moja .aktivnost .je .revolucionarnega . značaja, .zato .treba, .da .je .moje .delovanje .ekspanzivno-dinamično .Naša .ek- spanzija .se .mora .razvijati .v .najhitrejšem .tempu .z .najbolj .elementarnimi .sred- stvi .Iz .tega .vzroka .sem .si .izbral .gledališko .polje, .ki .stoji .najbližje .ljudski .masi . (Černigoj .1926: .120) Obravnavane .scenske .osnutke .in .karakterne .študije, .narejene .za .Šentjakob- ski .oder .v .Trstu,8 .ki .so .ene .redkih .ohranjenih .originalov .slovenskega .kon- struktivizma, .danes .hrani .Slovenski .gledališki .inštitut, .ki .jih .je .iz .Delakove . zapuščine .pridobil .leta .1963 9 .Skoraj .vse .osnutke .je .leta .1977 .identificiral . Peter .Krečič .Osnutki .so .večinoma .nastali .za .tržaški .Ljudski .oder, .s .katerim . je .Černigoj .najbolj .plodno .sodeloval .v .njegovi .zadnji .sezoni .1925/26, .preden . ga .je .3 .julija .prepovedala .fašistična .oblast .V .izvedbi .Šentjakobske .čitalnice . je .bil .januarja .1926 .izveden . Kralj na Betajnovi .(Vouk .1926: .3) .Černigoj .sam . je .potrdil .tudi .izvedbo . Ugrabljenih Sabink, .Rovettove .drame . Papà Eccelenza in .psihološke .drame .Przybyszewske . Za srečo, .in .čeprav .se .scenski .osnutki . navedenih .dram .niso .ohranili, .so .na .voljo .podrobni .opisi .v .časopisu . Edinost. (Černigoj .1926: .2) .Skice .na .papir .manjših .dimenzij .so .narejene .v .različnih, . pogosto .mešanih .tehnikah: .barvnem .svinčniku, .akvarelu, .črni .kredi .in .najpo- gosteje .kolažu, .pogosto .uporabljenem .tudi .na .Bauhausu 8 Poleg .teh .omenjenih .v .besedilu .je .Černigoj .izdelal .še .osnutke .za .dramo . Papà Eccellenza, . Kinoro-man .ter .za .štiri .neugotovljena .dela 9 . . Černigoj .se .ni .ustavil .pri .scenografijah: .leta .1928 .je .zasnoval .arhitekturno .študijo . Teater Masse oz . Tank Teater .Gre .za .takrat .popolnoma .neizvedljivo .gledališče 134 135 Bauhaus_FINAL.indd 134 10.5.2019 14:40:22 Scenski osnutki Osnovni .princip, .h .kateremu .je .umetnik .stremel .v .scenskih .osnutkih, .ki .jih .je . zasnoval .v .eni .sami .ploskvi, .vendar .z .namenom, .da .bi .bili .izvedeni .prostor- sko, .je .razkrajanje .na .osnovne .elemente .in .nato .njihova .ponovna .sinteza .na . višji .ravni .Gre .za .načelo .konstruktivizma, .ki .je .našlo .pomembno .mesto .tudi . na .Bauhausu .− .o .njem .je .govoril .Kandinski .(Krečič .1987: .52) .Černigoj .si .je . oder .in .dvorano .za .gledalce .zamislil .kot .en .sam .prostor: .scenografi .je .in .tudi . kostumi .so .bili .gibljivi, .nekateri .so .mesto .našli .tudi .v .dvorani .za .gledalce .in . na .galeriji .(Živadinov .2015: .108), .kar .je .še .dodatno .povezovalo .prostor .Z . dinamičnostjo .v .gledališču .so .se .sprva .sicer .ukvarjali .futuristi, .njihova .je .bila . tudi .ideja .o .vključenosti .gledalcev .v .predstavo, .vendar .v .veliko .bolj .radikalni . obliki .Černigoj .je .dinamiko .skušal .doseči .z .vnašanjem .kulis, .stopnišč .in .nas- tavlj .anjem .višin .na .različne .nivoje Sl .1: .Osnutek .za . Krčmarico Mirandolino Sl .2: .Osnutek .za . Anfi so Abstrahirane .osnutke .scenografi .j .dopolnjuje .le .nekaj .predmetov .ali .napisi, .ki . vzbujajo . asociacije . Z . napisi . je . s . komponento . zvočne . dimenzije . prispeval . k . multisenzorični .izkušnji .(Magaš .Bilandžić .2015: .94), .k .ustvarjanju .katere .so .si . prizadevali .tudi .na .Bauhausu .To .se .zgodi .v .scenskem .osnutku .za .Goldonijevo . komedijo . Krčmarica Mirandolina (Sl .1), .kjer .zadnjo .steno .dopolnjujeta .napis . 134 135 Bauhaus_FINAL.indd 135 10.5.2019 14:40:22 »Osteria« .ter .baročna .vegetabilna .voluta .ob .stopnišču, .ki .namiguje .na .baročni . izvor .drame .Prostor .v .tem .osnutku .je .enostaven .in .še .vedno .kot .klasična .»ita- lijanska .škatla« .Nekaj .podobnega .se .zgodi .v .osnutku .za .drugo .dejanje .Andre- jeve . Anfi se (Sl .2), .ko .je .Černigoj .dramo .z .okvirom .vrat .in .tkanino .v .arabskem . slogu .postavil .v .mavrsko .okolje .Z .ozadjem .se .staplja .skupina .dramskih .oseb . – .Černigoj .je .v .tem .primeru .že .narekoval .razporeditev .igralcev .− .kar .v .misli . prikliče .načelo, .ki .ga .čez .nekaj .mesecev .v .svoj .manifest .vključi .Delak: .»Spo- razumno .z .dekoracijo .morajo .osebe-igravci .odgovarjati .kulisam, .to .je: .igravec . sam .po .svoji .zunanjosti .tvori .del .plastične .enote .dekoracije .in .je .zato .odvisen . od .slednje« .(Černigoj, .Delak .1926: .23) .Profi .l .obraza .osebe .v .ospredju .močno . spominja .na .Schlemmerjevo .oblikovanje .fi .gur .Ti .se .pojavijo .tudi .v .osnutku .za . Orazijeva . Poljubljena usta (Sl .3), .kjer .gledališki .prostor .tvori .množica .ploskev .in . črt .in .so .dramske .osebe .že .popolnoma .del .scenske .zasnove .Obraz .osebe .na . levi .ima .celo .enako .narisane .oči, .kot .jih .je .snoval .Schlemmer Sl .3: .Osnutek .za . Poljubljena usta Sl .4: .Osnutek .za . Tovarno Ohranil . se . je . tudi . zanimiv . osnutek . za . Čufarjevo . Tovarno (Sl . 4), . v . katere- ga .so .vključeni .časopisni .izrezki .množice .(delavcev) .na .skrajni .desni, .ki .jih . 136 137 Bauhaus_FINAL.indd 136 10.5.2019 14:40:22 nagovarja .oziroma .privablja .oseba .(v .rdečem), .ter .baletnih .plesalk .v .skoku, .ki . že .skačejo .proti .govorniku .in .množici, .ki .se .skriva .pod .njim .Kot .je .ugotovila . Kocjančičeva, .je .skoraj .popolnoma .enak .detajl .plesalk .v .svojo .scenografi .jo . za . Menschmechanik .vključil .Moholy-Nagy .(Kocjančič .2018: .54) .Fotokolaž .je . bil .priljubljena .tehnika .bauhausovcev .Moholy-Nagyja, .Schawinskyja, .Brandt- ove .in .tudi .konstruktivista .Rodčenka Sl .5: .Osnutek .za . Kralja na Betajnovi Sl. 6: Osnutek za Moža s cvetom v ustih Risba .na .vseh .osnutkih .je .izostrena, .pogosto .so .uporabljene .primarne .barve, . značilne .za .bauhausovo .gledališko .delavnico .Ena .redkih .izjem .je .osnutek .za . Cankarjevo .dramo . Kralj na Betajnovi (Sl .5), .za .katero .je .Černigoj .izbral .tipi- čen .bauhausovski .kolorit: .z .rdečo .je .poudaril .precizno .izrisano .risbo .s .črno . kredo .Na .papirju .je .viden .prostor .gostilne, .ki .ga .tudi .tukaj .nakazuje .le .nekaj . bistvenih . predmetov, . kot . sta . na . primer . razpelo . v . kotu . in . ovalna . miza . Ta . najmanj .fantazijski .osnutek .se .izmed .vseh .najbolj .približuje .ekspresionizmu 136 137 Bauhaus_FINAL.indd 137 10.5.2019 14:40:22 Za .osnutek .Pirandellove .drame .v .enem .dejanju . Mož s cvetom v ustih .si .je . Černigoj .izbral .tehniko .kolaž .(Sl .6), .ki .ga .je .dopolnil .z .barvnimi .svinčniki, .s . katerimi . je . osnutek . pridobil . na . razgibanosti . Podobne . osvetljave . prostora . je .uporabljala .bauhausova .gledališka .delavnica .Zanimiv .detajl .je .dvignjena . roka .»moža .z .rožo .v .ustih«, .ki .pozdravlja .na .podoben .način .kot .fi .gure .ome- njenega .Kurta .Schmidta . Osnutek .za .Marinettijev . Ognjeni boben .je .izmed .obravnavanih .osnutkov .naj- bolj .abstrakten .(Sl .7): .sestavljajo .ga .geometrične .ploskve .kolaža .živih .barv . in .dve .osebi .Figura .v .zgornjem .desnem .kotu .močno .spominja .na .kostum . plesalca .v . Triadnem baletu Sl .7: .Osnutek .za . Ognjeni boben Sl .8: .Karakterna .študija .za .starejšo .ženo . . . . . . . . . . . . . . . .Sl .9: .Karakterna .študija .za .milijonarja 138 139 Bauhaus_FINAL.indd 138 10.5.2019 14:40:22 KOSTUMSKI OSNUTKI Že .bežen .pogled .na .kostumske .osnutke .razkriva .Černigojevo .težnjo .k .sti- lizaciji .in .brezosebnosti, .tendenci, .značilni .za .avantgardno .gledališče, .ki .v . končni .fazi .stremi .k .opustitvi .človeške .prezence .na .odru .(Vovk .2010: .191) . Bolj .kot .za .kostumske .osnutke .gre .za .karakterne .študije, .saj .je .Černigoj .v . njih .skušal .ujeti .tudi .karakter .posamezne .dramske .osebe .Zasnoval .je .mlado . dekle, .starejšo .žensko .(Sl .8), .starega .in .mladega .gospoda .in .milijonarja .(Sl . 8), .kakor .jih .je .karakterno .videl .sam . Na .osnutke, .narejene .izključno .v .tehniki .kolaž, .je .močno .vplival .ruski .kon- struktivizem .Prevladujejo .geometrijski .vzorci, .kar .jih .povezuje .z .Varvaro .Ste- panovo, . ki . je . delovala . tudi . v . Mejerholdovem . gledališču, . ki . ga . je . Černigoj . dobro .poznal .Poznal .je .tudi .Tairova, .ki .je .skupaj .z .Alexandro .Ekster, .zadol- ženo .za .kostume .in .scenografi .jo, .razvijal .sintetično .gledališče .Černigoj .je .za . osnutke .načeloma .uporabljal .močne .barve, .vendar .v .nekoliko .manjši .meri, . kot .so .to .počeli .na .Bauhausu Zanimiv .je .kostumski .osnutek .za .vlogo .v .Rovettovi .drami . Papà Eccelenza (Sl .10): .model .zanj .je .bil .arhitekt .Rado .Kregar, .čigar .asistent .je .bil .Černigoj . na .ljubljanski .Tehniški .srednji .šoli .Človeške .možgane .je .zamenjal .stroj, .na . bradi .je .izrisano .ravnilo .V .konstruktivističnem .slogu .je .Černigoj .izdelal .tudi . hommage .Charlieju .Chaplinu .(Sl .11), .ki .ga .je .močno .občudoval .zaradi .nje- govega .gibanja .in .ga .imenoval .za .največjega .kinematografskega .umetnika . »[…] .ker .je .bil .v .tistem .času .edini, .ki .je .globoko .dojel .dinamiko .fi .lma, .to .je . njegovo .umetniško .oblikovno .stran« .(Krečič .1980: .46) .Kolaž, .ki .je .sesta- vljen .tako, .da .ponazarja .gibanje, .tvori .njegova .fotografi .ja, .stroj .– .simbol .za . tehnologijo .in .beseda .»nihanje« Sl .10: .Kostumski .osnutek .za . Papà Eccelenza Sl .11: . Charlie Chaplin 138 139 Bauhaus_FINAL.indd 139 10.5.2019 14:40:22 ČERNIGOJEVO SODELOVANJE Z DELAKOM K .Černigojevemu .navdušenju .nad .teatrom .je .zagotovo .pripomoglo .tudi .sre- čanje .z .Delakom, .ki .je .stremel .k .svobodnemu .oblikovanju .odrskega .prosto- ra .Njuna .pot .se .je .v .naslednjih .letih .pogosto .prepletala, .vendar .sta .začela . tesneje .sodelovati .šele .po .tem, .ko .je .bil . Ljudski oder .že .prepovedan .V .prvi . številki . Mladine sta . avgusta . 1926 . objavila . vsak . svoj . manifest . Černigoj . je . v .svojem .manifestu .– .na .podoben .način .kot .že .v .svojih .zgodnejših .zapisih . – .odgovoril . na .naslovno .vprašanje . Kaj je umetnost? : . »[…] .Umetnost .je .le . umetnost, .reci: .sinteza .časa .s .podpisom .izrazite .individualnosti, .v .celoti .= . sinteza« .(Černigoj, .Delak .1926: .20) .Na .to .idejo .se .je .nato .v . Modernem odru navezal .Delak10: .»Teater .pa .naj .bo .sinteza .življenja, .to .je: .duševna .hrana .v . času .in .prostoru .…« .(Černigoj, .Delak .1926: .22, .23) .Nato .je .zapisal, .da .mora . režiser .(in .tudi .scenograf) .stremeti .k .temu, .da .s .čim .manj .sredstvi .doseže . največji .učinek, .in .v .zaključku .kot .vzor .izpostavil .Černigoja: .»Kot .scenograf . na .Šentjakobskem .odru .v .Trstu .je .postavil .na .oder .osem .nad .vse .zanimivih, . izredno .posrečenih .in .dovršenih .inscenacij, .s .katerimi .bi .se .lahko .ponašalo . vsako .večje .gledališče« .(Černigoj, .Delak .1926: .23) . Delak .je .s .Černigojem .leta .1926 .pogosto .izvajal .avantgardne .predstave, .ki . so .vključevale .recitale, .predavanja .o .sodobni .umetnosti .in .novem .gledališču, . odlomke .dramatičnih .del .ter .interakcijo .z .gledalci .(Magaš .Bilandžić .2015: . 91) .Največ .odziva .je .sprožila .avantgardna .predstava .in .predavanje . Umetni- ški večer mladih, .ki .ga .je .Novi .oder .izvedel .21 .avgusta .1926 .v .skoraj .zapol- njeni .goriški .Petrarcovi .dvorani .Sceno .za .predstavo .je .izdelal .Černigoj: .ker . ni .imel .dovolj .sredstev, .se .je .znašel .tako, .da .je .stare .scene .obrnil .s .hrbtne . strani .proti .gledalcem .Fotografije .se .niso .ohranile, .vendar .se .da .na .podla- gi .zapisov .razbrati, .da .so .sceno .tvorili .oder, .galerija .in .dvorana .(Poslušalec . 1926: .4) .Scenografija, .ki .je .povezovala .celoten .ambient, .je .sprožila .polemiko . in .Černigoj .se .je .moral .braniti .pred .očitki, .da .je .ta .ovirala .igralce .Tudi .kritike . prireditve .so .bile .večinoma .negativne, .pisci .so .se .spraševali: .»[…] .kaj .nam .ta . mladina .prav .za .prav .hoče .povedati .s .tako .umetnostjo« .(Poslušalec .1926: .4) . Leta .1927 .je .izšla .prva .številka .Delakovega . Tanka, .katerega .zgodba .se .je .za- ključila .že .po .dveh .izvodih .Pri .reviji .je .pomembno .sodeloval .tudi .Černigoj11 − .že .v .prvi .številki .sta .namreč .takoj .po .Delakovem .nagovoru .mesto .našla . 10 Ideje, .ki .jih .je .glede .scenografije .v .svoj .manifest .zapisal .Delak, .so .sorodne .idejam .Kandinskega . 11 Prispevali .so .tudi .na .primer .Pilon, .Micić, .Kreft, .Spinčič, .Carmelich, .Tratnik, .Stepančič, .Čargo, . Maleš, .Pocarini .(…) .in .tudi .Warden, .A .Einstein, .K .Schwitters .ter .Marinetti, .vendar .gre .pri .zadnjih . najverjetneje .za .navedke .ali .povzetke .Černigoj .je .načrtoval .tudi .svojo .revijo, .ki .bi .nosila .ime . Konstrukter, .vendar .je .vse .ostalo .le .pri .zamisli . 140 141 Bauhaus_FINAL.indd 140 10.5.2019 14:40:22 njegova .manifesta .V .prvem .je .s .patosom .zapisal, .»[da] .nova .umetnost .ni . individualna .luksuzna .tradicijonalna .nova .umetnost .je .kolektivni .izraz .nove . generacije .lepota .nove .religije .lepota .pravičnosti .[…]« .(Černigoj .1927: 7) Delakov .berlinski .nastop .in .predavanja .leta .1928 .je .spremljala .Černigojeva . razstava,12 .že .naslednjega .leta .so .bili .Slovenci .predstavljeni .tudi .v .številki .re- vije . Der Sturm: .posvečen .jim .je .bil .celoten .januarski .izvod, .naslovljen . Junge slovenische Kunst 13 .Na .ta .način .je .Delaku .uspelo .umestiti .slovensko .avant- gardno .umetnost .v .širši, .evropski .kontekst: .šlo .je .namreč .za .pomembno .revi- jo .na .področju .umetnosti .in .literature, .ki .jo .je .med .letoma .1916 .in .1928 .urejal . prej .omenjeni .Schreyer ČRNE MASKE V .ljubljanski .Operi .je .7 .maja .1929 .potekala .premiera .Kogojevih . Črnih mask . Za .njeno .scenografi .jo .je .bil .razpisan .natečaj, .na .katerem .so .poleg .Černigoja . sodelovali .še .Stepančič, .Delak, .Čargo, .Spinčič .in .Vavpotič, .čigar .nekoliko . simbolistični .in .od .sodelujočih .osnutkov .najbolj .tradicionalni .so .bili .izbrani . in .na .koncu .tudi .realizirani .Natečaj .omenjam .zato, .ker .je .to .bil .Černigojev . scenski .osnutek .za .njegov .zadnji .večji .konstruktivistični .projekt .Na .podlagi . edinega .ohranjenega .oz .izdelanega .osnutka .si .je .težko .predstavljati, .kako . si .je .umetnik .zamislil .celotno .inscenacijo .O .njej .je .v .reviji . Ilustracija .poročal . Delak: .»Avgust .Černigoj .je .opremo .sestavil .materijalno .Konstruiral .jo .je .sredi . teatra .(kar .v .naši .operi .ni .mogoče), .zavrgel .je .barvane .kulise, .zahteval .pa .po . operaciji .z .refl .ektorji, .ki .naj .bi .posameznim .prizorom .primerno .razsvetljevali . bele .stene« .(Delak .1929: .183) .Zaradi .velike .vloge .osvetljave .je .osnutek .zre- duciran .zgolj .na .nekaj .geometričnih .ploskev . Sl .12: .Osnutek .za .Kogojeve .Črne .maske 12 Poleg .njega .so .razstavljali .še .Ivan .Čargo, .Veno .Pilon, .Eduard .Stepančič, .Zorko .Lah, .Giorgio .Car- melich .in .J .Pogačnik 13 .Mlada .slovenska .umetnost .V .njem .je .izšla .tudi .reprodukcija .Delakovega .portreta, .ki .ga .je .− .seveda .v .konstruktivističnem .slogu .− .izdelal .Černigoj 140 141 Bauhaus_FINAL.indd 141 10.5.2019 14:40:22 ZAKLJUČEK Černigoj .je .s .svojimi .osnutki, .v .katerih .se .zrcalijo .ideje, .pridobljene .na .Bauhau- su, .močno .zaznamoval .slovensko .scenografijo, .saj .so .v .njih .prisotne .povsem . drugačne .ideje .kot .v .sočasni, .med .slovenskimi .gledalci .priznani .scenografiji . Takrat .(z .izjemama, .kot .sta .Stepančič .in .deloma .Spinčič) .svojih .pravih .nasle- dnikov .ni .našel .Še .vedno .ostaja .odprto .vprašanje, .katere .izmed .načrtovanih . scenografij .in .karakternih .študij .so .bile .realizirane, .saj .imajo .nekatere .izmed .njih . zaradi .abstraktne .obravnave .zgolj .estetsko .funkcijo .in .so .tako .popolnoma .ne- izvedljive, .zaradi .česar .v .prvi .fazi .najverjetneje .sploh .niso .nastale .z .namenom, . da .bi .bile .nekoč .del .predstave .Prav .tako .je .moral .svoje .velikopotezne .ideje . prilagajati .skromnim .slovenskim .razmeram .Čeprav .nekateri .osnutki .niso .bili . nikoli .realizirani, .imajo .vsekakor .visoko .likovno .vrednost Povzetek Avgust . Černigoj . se . je . na . Bauhausu . šolal . le . kratek . čas, . vendar . je . ta . izkušnja . nadvse .pomembno .vplivala .na .njegovo .nadaljnje .ustvarjanje: .med .drugim .tudi . na .njegove .scenske .in .kostumske .osnutke, .ki .jih .je .leta .1926 .zasnoval .za .trža- ški .Šentjakobski .oder .V .njih .so .opazni .predvsem .vplivi .Moholy-Nagyja, .Kan- dinskega .in .Schlemmerja .Poleg .tega .sta .bila .za .njegove .osnutke .ključna .ruski . konstruktivizem, . s . katerim . se . je . seznanil . na . tej . sloviti . šoli, . in . futurizem, . ki . je . pomembno .zaznamoval .takratno .tržaško .kulturno .življenje .Černigoj .je .ideje .sa- mostojno .interpretiral, .prilagodil .in .združil .v .svojevrstno .sintezo Ključne besede: .Avgust .Černigoj, .Bauhaus, .scenski .in .kostumski .osnutki, .Šen- tjakobski .oder .v .Trstu, .konstruktivizem . Abstract Avgust .Černigoj .studied .at .Bauhaus .only .for .a .short .period .of .time, .but .this .experience . had .a .major .impact .on .his .further .creations .including .his .stage .and .costume .designs, . which .he .designed .in .1926 .for .the .San .Giacomo .stage .in .Trieste .In .particular, .the . influence .of .Moholy-Nagy, .Kandinsky .and .Schlemmer .are .evident .in .them .In .addition, . in .his .drafts .we .can .see .visible .influence .of .russian .constructivism .with .which .he . became . acquinted . on . this . famous . school . Futhermore . futurism, . that . significantly . marked . Trieste . cultural . life, . played . a . great . role . as . well . Černigoj . independently . interpreted .the .ideas, .adjusted .it .and .united .it .into .a .synthesis .of .his .own Keywords: Avgust .Černigoj, .Bauhaus, .stage .and .costume .designs, .San .Giacomo . stage .in .Trieste, .constructivism 142 143 Bauhaus_FINAL.indd 142 10.5.2019 14:40:23 Seznam literature ČERNIGOJ, .Avgust .(1926): .Moje .delovanje .v .Julijski .krajini .V: . Naš glas, .let .2 . (september), .št .5–7, .str .20 ČERNIGOJ, .Avgust .(1926), .Opomba .k .inscenaciji .Za .srečo .V: . Edinost, .let .51 .(2 . maj), .št .104, .str .2 ČERNIGOJ, .Avgust/DELAK, .Ferdo .(1926): .Kaj .je .umetnost? .Novi .oder .V: . Mladina, .avgust, .št .1, .str .20−23 ČERNIGOJ, .Avgust .(1927): .Moj .pozdrav .V: . Tank, .št .1½, .str .7 . DROSTE, . Magdalena . (2002): . Bauhaus . Berlin: . Bauhaus-Archiv . Museum . für . Gestaltung DELAK, .Ferdo .(1929): .Scenični .osnutki .Kogojeve .opere . Črne maske .V: . Ilustracija, . let .1, .št .6, .str .183 GARZAROLLI, .Matjaž/RAVNIKAR, .Vojteh .(1978): .Avgust .Černigoj .Razgovor .V: . Arhitekturni bilten, .št .36/37, .str .11−12 . KOCJANČIČ, . Ana . (2018), . Slovenian . Theatre . Avant-garde . and . Shaping . the . Space . of . the . Stage . V: . IMRE . Zoltán/KOSÍNSKI . Dariusz . (ur ): . Reclaimed Avant-garde: Spaces and Stages of Avant-garde Theatre in Central-Eastern Europe. .Warsaw: .Zbigniew .Raszewski .Theatre .Institute, .str .46−67 . KREČIČ, .Peter .(1980): . Avgust Černigoj .Trst: .Založništvo .tržaškega .tiska KREČIČ, . Peter . (1987): . Avgust . Černigoj, . slovenski . slikar . iz . Trsta, . se . spominja . Weimarskega .Bauhausa .V: . Likovne besede, .marec, .št .3, .str .52 MAGAŠ .BILANDŽIĆ, .Lovorka .(2015): .Premišljevanje .odra .v .dvajsetih .letih .20 . stoletja: .vpliv .Bauhausa .in .mednarodnih .gledaliških .avantgard .na .Hrvaškem . in . v . Sloveniji . V: . STERLE . VURNIK . Barbara . (ur ): . Avgust Černigoj v mreži evropskega konstruktivizma. .Škofja .Loka: .Loški .muzej, .str .90–94 MORAVEC, . Dušan . (1971): . Iskanje in delo Ferda Delaka . Ljubljana: . Knjižnica . Mestnega .gledališča .ljubljanskega . Poslušalec .(1926): .Prireditev .»mladih« .V: .Edinost, .let .51 .(29 .avgust), .št .206, . str .4 SCHREYER, .Lothar .(1918): .Das .Bühnenkunstwerk .V: . Scheper, .št .345, .str .93 STERLE .VURNIK, .Barbara .(2015): .Avgust .Černigoj .na .Bauhausu .v .Weimarju .– . nekaj .novih .dognanj .V: .STERLE .VURNIK .Barbara .(ur ): . Avgust Černigoj v mreži evropskega konstruktivizma. .Škofja .Loka: .Loški .muzej, .str .13–19 ŠTOKA, . Tea . (1999): . Ferdo . Delak . in . poskus . avantgardističnega . gledališča . V: . ILICH . KLANČNIK, . Breda/ZABEL, . Igor . (ur ): . Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda .Ljubljana: .Moderna .galerija, .str .66−76 VOUK, .Ivan .(1926): .Kralj .na .Betajnovi .na .Šentjakobskem .odru .V: . Edinost, .let .51 . (14 .januar), .št .12, .str .3 VOVK, . Martina . Vovk . (2010): . Tržaški . konstruktivizem . in . gledališče . Scenski . osnutki . Avgusta . Černigoja . in . Eduarda . Stepančiča . V: . SUŠEC . MICHIELI, . Barbara/LUKAN, .Blaž/ŠORLI, .Maja .(ur ): . Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja, .Ljubljana: .AGRFT, .str .168−192 142 143 Bauhaus_FINAL.indd 143 10.5.2019 14:40:23 ŽIVADINOV, .Dragan .(2015), .Konsi .v .prostoru .gledališča .množice .V: .STERLE . VURNIK . Barbara . (ur ): . Avgust Černigoj v mreži evropskega konstruktivizma . Škofja .Loka: .Loški .muzej, .str .84–89 Seznam slik Slovenski .gledališki .inštitut .(SLOGI) .– .Gledališki .muzej 144 145 Bauhaus_FINAL.indd 144 10.5.2019 14:40:23 Luka Savić (Ljubljana) UČITI UČITELJA – METODA POUČEVANJA NA BAUHAUSU IN BLACK MOUNTAIN COLLEGEU UVOD Čeprav .je .šola .Bauhaus .dobro .znana, .jo .večina .ljudi .pozna .kot .stil, .ki .se .je . uveljavil .zlasti .v .oblikovanju .in .arhitekturi, .manj .pa .vemo .o .vplivih, .ki .so .tudi . drugače .povezani .z .Bauhausom .Namen .tega .članka .je .predvsem .razširiti . obzorje .glede .najpomembnejšega .aspekta .šole .Bauhaus .Ta .aspekt .je .za- gotovo .revolucionarni .pristop .k .poučevanju .umetnosti1 .Glede .relevantnosti . stila, .danes .formuliranega .in .populariziranega .kot .»manj .je .več«, .se .lahko . strinjamo .ali .ne .Zagotovo .pa .je .bila .šola .revolucionarna .in .pomembna .na . področju .izobraževanja .Ideja .šole .se .je .po .nacističnem .prevzemu .Nemčije . preselila .tudi .v .Ameriko, .kjer .sta .nastali .dve .fakulteti: .Novi .Bauhaus2, .ki .ga . je .ustanovil .Moholy-Nagy, .se .je .nahajal .v .Chicagu, .druga .fakulteta, .kjer .je . poučeval .Josef .Albers, .pa .je .svoje .mesto .našla .v .Severni .Karolini .To .je .bil . Black .Mountain .College, .kjer .je .na .povabilo .Johna .Andrewa .Ricea .poučeval . morda .najboljši .študent .Bauhausa, .Albers .Black .Mountain .College .je .de- loma .prevzel .model .izobraževanja .od .svoje .predhodnice, .nekaj .pa .je .dodal . sam .V .članku .bom .primerjal .šolo .oblikovanja .Bauhaus .in .Black .Mountain . College .in .pokazal, .kdo .ter .kaj .je .vplivalo .na .nastanek .teh .dveh .naprednih . metod .izobraževanja . INDUSTRIJA IN CEH Poučevanje .umetnosti .se .je .v .20 .stoletju .hkrati .s .spremembo .celotnega .šol- skega .sistema .radikalno .spremenilo .Eden .izmed .razlogov .za .spremembo . metode .poučevanja .umetnosti .je .bila .ravno .sprememba .paradigme .umetno- sti, .ki .se .je .začela .v .20 .stoletju .z .avantgardami .Najodmevnejšo .revoluci- jo .na .področju .izobraževanja .umetnosti .je .zagotovo .naredila .šola .Bauhaus . Ustanovitelj .šole .Walter .Gropius .je .bil .zelo .uspešen .arhitekt, .ki .je .bil .star .šele . 1 . . Čeprav .je .treba .razumeti, .da .so .na .Bauhausu .verjeli .v .to, .da .se .umetnosti .ne .da .naučiti .in .zato .je . bil .na .fakulteti .poudarek .na .obrtniškem .delu .umetnosti . 2 Novega .Bauhausa .na .tem .testu .ne .bom .analiziral, .ker .se .mi .zdi .v .principu .preveč .blizu .Bauhausu . Težko .bi .povedali .kaj .bistveno .drugačnega .ali .novega, .kar .ni .zaobjeto .že .v .obravnavi .prvotnega . Bauhausa 144 145 Bauhaus_FINAL.indd 145 10.5.2019 14:40:23 šestintrideset .let, .ko .je .Bauhaus .prvič .zaživel .Odmevna .je .bila .tudi .Gropiu- sova .poroka .z .vdovo .velikega .komponista .Gustava .Mahlerja .Kot .pravi .Frank . Whitford, .je .bila .privolitev .Alme .Mahler .v .poroko .z .Gropiusom .veliko .prizna- nje .za .mladega .arhitekta .Poleg .tega, .da .je .bil .človek .z .velikim .ugledom, .je .bil . tudi .velik .vizionar .in .mislec, .ki .je .dobro .razumel .probleme .takratne .družbe . Na .vsak .način .se .je .izogibal .politiki, .in .čeprav .je .bil .del .levičarske .umetniške . skupine .z .imenom . Novembergruppe, .se .nikoli .ni .opredeljeval .za .eno .politič- no .stranko .– .zagovarjal .je .apolitično .držo .Na .tej .ideji .je .osnoval .šolo, .saj .je . na .nek .način .razumel, .da .je .z .identifikacijo .z .neko .politično .opcijo .človeku . odvzeta .svoboda .mišljenja .(Whiteford .1988: .29–39) . Bauhaus .je .bil .utopični .projekt, .ki .je .želel .na .novo .postaviti .temelje .izobraže- vanja .in .s .tem .tudi .temelje .družbe .Marx .je .v .svojih . Enajstih tezah o Feuerba- chu .zapisal .lucidno .idejo, .ki .so .jo .potem .obdelovali .tudi .francoski .struktura- listi, .na .primer .Louis .Althusser .V .svoji .tretji .tezi .Marx .zapiše: .»Materialistični . nauk, .da .so .ljudje .proizvodi .razmerij .in .vzgoje, .spremenjeni .ljudje .torej .pro- izvodi .drugih .razmerij .in .spremenjene .vzgoje, .pozablja, .da .spreminjajo .raz- mere .prav .ljudje .sami .in .da .je .treba .vzgojitelja .samega .vzgojiti« .(Marx .1956: . 59) .Na .nek .način .je .Bauhaus .spreminjal .družbo .s .tem, .ko .so .se .spreminjala . »razmerja« .v .izobraževalnem .sistemu .Vsaka .šola .namreč .proizvaja .subjekt, . ki .se .skozi .izobraževalni .proces .interpolira .v .določen .ideološki .način .delova- nja .Na .Bauhausu .so .opozarjali, .da .je .predhodni .način .produkcije .subjekta . potrebno . zamenjati . z . novim . načinom, . kjer . se . bo . študent . naučil . »misliti . s . svojo .glavo« . Eden .izmed .prvih .ukrepov .spremembe .izobraževalnega .sistema .je .bil .na . jezikovni .ravni .Gropius .sam .ni .odobraval .besede .profesor, .ker .je .bila .zanj . ta . beseda . preveč . akademska . Na . Bauhausu . so . profesorje . klicali . mojstri . in .učence .vajenci .Latinsko .»dierum«, .nemško .»Wandergeselle«, .pojem, .ki . bi .ga .lahko .v .slovenščino .prevajali .kot .»pomočnik«, .je .prav .tako .igral .po- membno .vlogo .v .izobraževanju .na .Bauhausu .Gropius .je .učilnice .preime- noval .v .delavnice .in .učitelji .so .bili .mojstri .specifičnih .delavnic, .na .primer . Moholy-Nagy .je .bil .mojster .kovinske .delavnice .Že .iz .uporabe .pojmov .gre . razbrati, .da .je .Gropius .del .sistema .izobraževanja .prevzel .od .srednjeveških . cehov .V .manifestu .in .programu .Bauhausa .je .zapisal, .da .moramo .»ustvariti . nov .ceh .obrtnikov .brez .klasifikacijske .razlike, .ki .je .naredila .arogantno .bari- ero .med .obrtniki .in .umetniki«3 . 3 Ang .Let .us .then .create .a .new .guild .of .craftsmen .without .the .class .distinctions .that .raise .an .arro-gant .barrier .between .craftsman .and .artist! 146 147 Bauhaus_FINAL.indd 146 10.5.2019 14:40:23 Zagovarjal .je .idejo, .da .med .umetniki .in .obrtniki .ni .razlike .in .da .se .lahko .v .iz- obraževanje .umetnosti .uvede .stare .principe .poučevanja, .kakršni .so .veljali .v . obrtniških .delavnicah .Gropius .je .naredil .nekaj .novega .s .tem, .da .se .je .deloma . vrnil .k .staremu .Srednjeveški .obrtniški .cehi .so .obstajali .pred .tržnim .gospodar- stvom, .kot .ga .je .zagovarjal .na .primer .Adam .Smith .Že .zelo .zgodaj .so .obrtniki . ugotovili, .da .bodo .njihove .delavnice .spremenili .v .tovarne 4 .Eden .izmed .njihovih . strahov .je .bila .ravno .avtomatizacija .človeka, .ki .je .nastopila .z .manufakturnim . načinom .delitve .dela .Po .mnenju .mnogih .ta .način .dela .ubija .človekovega .duha . Na .Bauhausu .pa .so .se .borili .proti .avtomatizaciji .človeka .in .zagovarjali .človeka . kot .celoto .Iz .pragmatičnih .razlogov .se .je .Bauhaus .odločil, .da .bo .sodeloval .z . veliko .industrijo, .vendar .je .bila .šola .v .svoji .izvorni .ideji .urejena .kot .obrtniške .de- lavnice .Nekateri .teoretiki .sicer .opozarjajo, .da .je .sama .ideja .proti-industrijske . produkcije .po .nekaj .letih .popustila; .ko .se .je .po .povojni .ekonomski .depresiji . nemško .gospodarstvo .začelo .izboljševati, .so .se .na .Bauhausu .kar .hitro .prilago- dili .povpraševanju .novih .industrij .Leta .1923 .so .organizirali .razstavo . Umetnost in tehnologija, .ki .je .bila .na .nek .način .paradigmatski .premik .fakultete .Napetost, . ki .je .nastala .med .industrijo .in .Bau .hausom, .je .Albers .opisal .takole: .»Industrija . je .zamenjala .ročna .orodja .s .stroji, .obrtnike .z .delavci, .individualno .produkcijo . z .masovno .produkcijo .Rezultat .je .konec .obrti, .industrija .pa .je .naredila .zelo . malo, .da .bi .nadomestila .najboljše .kvalitete .obrti«5 .(Borchardt-Hume .2006: .69) . Albers .se .je .zelo .dobro .zavedal, .da .Bauhaus .že .nekaj .časa .obtožujejo .nazad- njaštva .v .smislu .produktov .Močno .je .zaznal .diskrepanco, .ki .je .vladala .med . željami .realnega .trga .oziroma .industrije .in .produkcijo .na .Bauhausu .Bauhaus . se .je .zaradi .tega .počasi .začel .deliti .Nekateri .so .zagovarjali .prilagoditev .trgu, . spet .drugi .so .temu .nasprotovali .Madžarski .umetnik .in .profesor .na .Bauhausu . László .Moholy-Nagy .v .industriji .ni .videl .sovražnika .Stroje .je .videl .kot .moment . demokracije, .saj .jih .po .njegovem .lahko .uporablja .vsak .Leta .1922 .je .po .tele- fonu .dal .napotke .neki .tovarni, .naj .izdela .pet .njegovih .slik .Ideja .za .tem .delom . je .bila .čista .neosebna .produkcija .umetniškega .dela . Slike po telefonu .so .zanj . predstavljale .anti-individualistični .pristop .k .umetnosti .Za .razliko .od .Albersa, .ki . je .rahlo .nihal, .vendar .je .bil .na .strani .obrti, .je .Moholy-Nagy .videl .v .industrializa- ciji .zelo .velik .potencial .svobode 4 . . Rokodelstvo .je .bilo .še .vedno .zavezano .takemu .cehovskemu .pravilniku, .kakršen .se .je .izoblikoval . v .poznem .srednjem .veku .Rokodelec .je .živel .v .lastni .hiši .in .v .njej .je .bilo .prostora .tudi .za .njegov . mali .obrat .Mojster .je .imel .po .nekaj .pomočnikov .Ker .je .bilo .zaposlovanje .neizučenih .delavcev . zakonsko .omejeno, .obrata .ni .bilo .mogoče .razširiti .Razvoj, .ki .bi .pripeljal .do .velikega .podjetja, .je . bil .mogoč .samo .s .selitvijo .dela .na .podeželje, .kar .so .počeli .veliki .trgovci .Šele .z .odpravo .cehovskih . redov .v .19 .stoletju .postaja .mogoče, .da .denimo .iz .kovačije .nastane .kovinarsko .podjetje .(Im .Hof . 2005: .63) 5 Industry .has .replaced .hand .tools .with .machines, .craftsmen .with .workmen, .individual .production . with .mass .production .The .result .is .a .doom .for .crafts, .through .industry, .so .far .has .done .little .to . replace .the .best .qualities .of .crafts 146 147 Bauhaus_FINAL.indd 147 10.5.2019 14:40:23 Poleg .spremembe .v .poimenovanju .in .nihanjem .med .industrijskim .in .obrtni- škim .principom .je .bila .še .ena .izmed .revolucionarnih .idej .v .načinu .izobraže- vanja .zagotovo .ideja .učenja .iz .skupnosti .Šola .je .dajala .velik .poudarek .oseb- nemu .odnosu .med .učitelji .in .študenti .Veliko .časa .so .preživeli .skupaj, .saj . so .nekateri .»mlajši .mojstri« .živeli .v .kampusu6, .ki .ga .je .v .Dessauu .projektiral . Gropius .Okoli .teh .prostorov .se .je .razvila .celotna .skupnost .in .simbioza .Med . mlajšimi .mojstri .je .v .tem .kampusu .prebival .tudi .Marcel .Breuer .Redno .se .je . tam .zadrževal .Oskar .Schlemmer, .ki .»je .uporabljal .to .stavbo .za .svoje .odrske . kompozicije, .in .zadnji .direktor .Bauhausa, .Ludwig .Mies .van .der .Rohe, .je .tu . učil .slikarstvo .in .ostale .predmete« .(Kern .2014: .58) .Tudi .ideja, .da .prebivaš . tam, .kjer .delaš, .je .po .vsej .verjetnosti .povezana .s .srednjeveškimi .cehi, .saj .je . bila .ena .izmed .razlik .med .delom .v .tovarni .in .delom .v .lastni .obrtniški .delavnici . ravno .ta, .da .so .bile .obrtniške .delavnice .v .domovih .obrtnikov .Tudi .na .ameri- ški .šoli .Black .Mountain .College .(BMC) .so .močno .poudarjali .pomen .skupnos- ti .Na .BMC .se .je .skupnost .večinoma .organizirala .okoli .jedilnice .John .Cage, . ki .je .poučeval .na .tej .šoli, .je .rekel: . Kar .mislim, .da .je .bilo .tako .pomembno .na .Black .Mountain, .je, .da .smo .vsi .jedli . skupaj .Jaz .sem .na .primer .poučeval .glasbene .kompozicije, .ampak .nihče .ni .štu- diral .pri .meni .Nisem .imel .študentov .Ampak .sedel .sem .za .mizo .trikrat .na .dan .in . tam .so .se .odvijali .pogovori .Ti .obroki .so .bili .pouk .(Lehmann .2015: .101) 7 Nekateri .teoretiki, .ki .se .ukvarjajo .z .omenjenima .inštitucijama, .so .prepričani, . da .je .eden .izmed .revolucionarnih .elementov .teh .dveh .šol .ravno .skupnost . Jedilnica .je .tudi .na .Bauhausu .predstavljala .točko .srečevanja .Ko .je .bila .šola . še .v .Weimarju, .je .bila .zaradi .prostorskih .težav .zelo .razparcelirana .Gropius .je . zaradi .te .težave .organiziral .menzo .v .bivši .pralnici .vojaške .bolnice, .kjer .so .se . študentje .lahko .srečevali .in .večerjali .po .nizki .ceni .Nekaterim .študentom .je . priskrbel .brezplačne .obroke .in .štipendije, .ki .so .jih .donirali .njegovi .premožni . prijatelji .Kot .pravi .Whitford: .»Edina .pozitivna .stvar .na .Bauhausu, .s .perspek- tive .študentov, .je .bila .menza« .(Whitford .1988: .45) .Ostale .stvari .so .v .tistem . času .izgledale .zelo .neperspektivno .Uspeh .menze .je .bil .za .Gropiusa .zelo .ve- lika .vzpodbuda, .saj .je .bila .celotna .šola .zastavljena .kot .skupnost .v .sobivanju . Predvsem .pa .je .Gropius .želel, .da .bi .študentje .delali .in .živeli .skupaj .in .preko . tega .naj .bi .se .razvila .manjša .družba .sodelujočih, .ki .bi .bila .v .sodelovanju .vzor . celotni .družbi . . 6 . . Ta .objekt .je .imel .28 .bivalnih .prostorov, .vsak .po .20 .m² 7 . . What .I .think .was .so .important .at .Black .Mountain .was .that .we .all .ate .our .meals .together .For .instance, .I .was .teaching .music .composition, .but .no .one .was .studying .with .me .I .had .no .students . But .I .would .sit .at .a .table .three .times .a .day .and .there .would .be .conversations .And .those .meals . were .the .classes 148 149 Bauhaus_FINAL.indd 148 10.5.2019 14:40:23 TEORIJA IN TEORETIKI Po .zaprtju .Bauhausa .so .nekateri .študentje .in .profesorji .migrirali .v .Ameriko, . kjer .se .je .na .pobudo .Johna .Andrewa .Ricea .ustanovila .šola .Black .Moun .tain . College (1933–1957) . Na . tej . šoli . je . poučeval . Josef . Albers, . ki . je . bil . eden . izmed . najuspešnejših . študentov . Bauhausa . BMC . je . deloma . prevzel . mo- del . izobraževanja . z . Bauhausa . in . ga . spremenil . s . pomočjo . teorije . Johna . Deweyja .John .Dewey .je .bil .pripadnik .filozofske .šole .ameriškega .pragma- tizma .Poleg .epistemologije, .etike, .umetnosti .in .mnogih .drugih .disciplin .je . bil .glasnik .nove .izobraževalne .reforme, .ki .je .temeljila .na .svobodi .študenta/ učenca .Pri .BMC .je .veliko .lažje .ugotoviti, .kakšna .je .bila .celostna .teorija, .ker . je .Deweyjeva .teorija .z .več .vidikov .zaobjela .metodo .izobraževanja .Teorija . Bauhausa .je .veliko .manj .podrobna .Lahko .bi .rekli, .da .obstaja .obča .in .par- tikularna .teorija, .ki .izoblikuje .podobo .fakultete .Obča .teorija .sta .program .in . ideja .fakultete .ali .šole, .partikularna .pa .je .individualni .program, .ki .ga .za .svo- je .predmete .sestavijo .profesorji .Partikularna .teorija .se .mora .v .večji .meri . naslanjati .na .občo, .saj .se .morajo, .če .ideja .fakultete .temelji .na .participativni . logiki, .profesorji .temu .prilagajati .Na .Bauhausu .so .bile .partikularne .teorije . zelo .podrobno .razdelane, .medtem .ko .obče .principe .poznamo .le .površin- sko .Vsak .od .profesorjev .je .imel .svojo .teorijo, .ki .jo .je .na .Bauhausu .pou- čeval .Tako .so .denimo .Paul .Klee, .Vasilij .Kandinski .in .Johannes .Itten .imeli . vsak .svojo .teorijo, .ki .so .jo .razvijali .v .času .svojega .dela .in .jo .predstavljali .na . predavanjih .Večina .teh .teorij .je .dostopna .tudi .v .obliki .knjig, .občo .teorijo . fakultete .pa .je .napisal .Gropius .v .manifestu .Bauhausa .Čeprav .Bauhaus .ni . imel .tako .enovitega .programa .kot .kakšne .druge .šole, .je .kljub .temu .močno . vplival .na .teorijo .izobraževanja . Leta .1934 .je .Gropius .pred .nacisti .pobegnil .v .London .Ko .je .prispel .tja, . je .slabo .znal .angleško, .kljub .temu .pa .se .je .zelo .hitro .asimiliral .z .okolico . Veliko .se .je .družil .s .Herbertom .Readom, .ki .je .okoli .Hampsteada .ustvaril . umetniško .skupnost, .kjer .je .Gropius .stopil .v .stik .tudi .s .Henryjem .Moorom . (MacCarthy .2018: .82) .Read .je .Gropiusu .v .času .njegovega .bivanja .veliko . pomagal, .po .vsej .verjetnosti .tudi .finančno .Prijateljstvo, .ki .se .je .močno . utrdilo .med .Gropiusovim .bivanjem .v .Angliji, .je .bilo .zelo .plodno .za .oba . Read .je .v .Gropiusu .našel .somišljenika, .kot .piše .Gropius .v .tekstu .ob .Re- adovi .smrti: . Moj . poskus . združitve . umetnosti, . ki . sem . ga . želel . praktično . udejaniti . na . Bau- hausu, .ga .je .še .posebej .zanimal .Kasneje .mi .je .povedal, .da .je .najina .izmenjava .o . 148 149 Bauhaus_FINAL.indd 149 10.5.2019 14:40:23 reševanju .osnovnih .problemov .izobraževanja .botrovala .odločitvi, .da .se .je .spustil . v .veliko .študijo .kreativnega .poučevanja .otrok« .(Gropius .2015) 8 Predvsem .pa .je .Reada .zanimalo .povezovanje .različnih .umetniških .disciplin, . ki . so . jih . združevali . na . Bauhausu . Ti . pogovori . in . zanimanje . so . sčasoma . prerasli .v .knjige, .ki .jih .je .bilo .na .koncu .Readovega .življenja .v .zvezi .s .to .te- matiko .kar .pet .Ravno .te .knjige .predstavljajo .občo .teorijo .Bauhausa; .v .njih . Read .piše .o .idejah, .ki .jih .je .prevzel .od .Gropiusa . Ena . izmed . skupnih . točk, . ki . jo . najdemo . tako . pri . Readu . (Bauhaus) . kot . pri . Deweyju .(BMC), .je .zagotovo .svoboda .študenta .Če .vzamemo .v .branje .Re- adov .tekst . O učenju svobodnega človeka, .bomo .hitro .ugotovili, .da .je .ena . izmed .glavnih .referenc .ravno .antično .poučevanje, .ki .je .povezano .z .Aristo- telom in .predvsem .Platonom .Read .je .od .Aristotela .prevzel .povezavo .med . vrlinami .in .srečnostjo, .a .v .svojem .delu .daje .pomemben .poudarek .moralnemu . izobraževanju .Tu .ne .gre .za .to, .da .bi .poskušal .človeku .vsiljevati .nekakšne . etične .zakone, .ki .jih .mora .ta .prisilno .ponotranjiti, .ampak .govori .o .nravi, .kot . jo .razume .antični .predkrščanski .svet .Grška .beseda, .ki .jo .v .slovenščino .pre- vajamo .kot .srečnost, .je .»eudaimonia« .»Eu« .pomeni .dobro, .»daimon« .pa .duh . ali .božanstvo .Besedo .»eudaimonia« .bi .lahko .v .slovenščino .prevajali .tudi .kot . delovanje .v .skladu .z .»najvišjim .smotrom« .Srečnost, .ki .jo .danes .večinoma . poznamo .kot .telesne .užitke, .so .stari .Grki .razumeli .drugače, .in .v .tem .smislu . jo .je .uporabljal .tudi .Read .Toda .zakaj .bi .Read .tekst . O učenju svobodnega človeka začel .s .to .povezavo .z .Aristotelom? .V . Nikomahovi etiki .Aristotel .lepo . pokaže, .da .je .srečnost .smoter .vsakega .dobrega .delovanja, .ki .ga .lahko .dose- žemo .samo .z .samozadostnostjo .Takole .pravi: . Pod .pojmom .samozadostnosti .razumemo .to, .kar .samo .po .sebi .naredi .življenje . privlačno, .ne .da .bi .sploh .dopuščalo .potrebo .še .po .čem .drugem; .to .pa .je .po .na- šem .mnenju .srečnost .Srečnost .si .želimo .bolj .kot .vsega .drugega .– .in .to .ne .kot . vsoto .raznih .dobrin; .kajti .vsota .bi .postala .bolj .zaželena, .če .bi .ji .lahko .dodali .še . neko, .čeprav .neznatno .dobrino .Z .vsakim .dodatkom .postane .namreč .»dobro« . večje, .večje .»dobro« .pa .je .tudi .zaželeno .Srečnost .pa .je .nekaj .popolnega .in .sa- mozadostnega .in .končni .smoter .vseh .dejanj .(Aristotel .2002: .58) . Povezava .med .srečnostjo .in .samozadostnostjo .je .bistvena .za .razumevanje . Readove .uporabe .Aristotelove .teorije .Če .želimo .»nravno .vzgajati« .učence, . 8 My .attempts .to .bring .my .longing .for .a .reunification .of .the .arts .to .a .practical .test .in .the .Bauhaus . had .found .his .vital .interest .He .later .told .me .that .our .exchange .about .the .basic .educational .problems .to .be .solved .had .fortified .his .decision .to .venture .into .a .major .study .of .creative .education .for . children . 150 151 Bauhaus_FINAL.indd 150 10.5.2019 14:40:23 je .potrebno, .da .jih .vzgajamo .v .smislu .iskanja .lastne .srečnosti .Lastno .sreč- nost .lahko .dosežemo .samo .tako, .da .smo .samozadostni .in .s .tem .svobodni . Po .Aristotelu .poznamo .tri .vrste .dobrin, .ki .so .kot .»hrana« .za .srečnost .Prva . vrsta .dobrin .so .zunanje .dobrine, .druga .so .telesne, .zadnja .in .najpomembnej- ša .vrsta .so .duševne .Za .doseganje .popolne .svobode .so .pomembne .dušev- ne .dobrine, .ki .jih .pridobivamo .z .»duševnimi .dejavnostmi .in .ustvarjalnostjo« . Read .je .v .izobraževalnem .procesu .ciljal .ravno .na .to .zadnjo .Študent .je .lahko . popolnoma .samorealiziran, .svoboden .in .srečen .samo, .če .najde .svoj .lastni . smoter .v .duševnem .udejstvovanju .Kot .opozarja .Aristotel, .so .zunanji .smotri . prisila, .ki .ne .omogoča .svobode, .zato .je .način .poučevanja, .ki .temelji .na .nalo- gah, .kot .jih .ukazuje .avtoriteta, .popolnoma .nezmožen .naučiti .človeka .»misliti . s .svojo .glavo« .(Aristotel .2002) .Kot .je .zapisal .Albers .v .pismu .8 .decembra . 1934 .Paulu .Kleeju, .mu .je .bilo .pri .Bauhausu .in .BMC .najbolj .všeč, .da .lahko . »delamo .v .popolni .svobodi« .(Eggelhöfer .2015: .119) .Šoli .vsebinsko .nista .na- rekovali .predmetov, .zato .so .se .lahko .njihovi .nosilci .svobodno .odločali, .kaj . točno .bodo .poučevali .Večinoma .so .to .učitelji .počeli .skupaj .s .študenti, .tako . da .skupaj .niso .vedeli, .kam .jih .bo .pot .odpeljala .ob .koncu .semestra .Tovrstni . način .delovanja .jim .je .omogočal, .da .so .vzajemno .kreirali .vsebino .premeta . Princip, .ki .so .ga .uporabljali, .je .študentu .omogočil, .da .si .je .v .času .izobraže- vanja .sam .zastavljal .»cilje« .v .dialogu .s .skupnostjo, .in .tako .je .bil .prehod .s . fakultete .v .profesionalni .svet .veliko .lažji .V .tovrstnem .principu .poučevanja . nisi .soočen .s .tem, .da .bi .po .končanem .študiju .moral .sebe .»na .novo .ustvari- ti«, .ampak .že .med .študijem .ustvarjaš .svoj .smoter, .ki .ti .omogoča, .da .si .sa- mozadostna .oz .avtonomna .oseba .Tukaj .se .ne .bom .podrobno .ukvarjal .z . Deweyjevo .teorijo .svobode, .lahko .pa .opozorim .na .dejstvo, .da .se .je .Read . kljub .svoji .veliki .teoretski .mogočnosti .tudi .sam .zatekel .k .Deweyjevi .teoriji . svobode 9 .Zanj .je .»liberarni .odnos .v .bistvu .eksperimentalni .odnos .in .zato .na . področju .umetnosti .pozdravlja .katero .koli .obliko .delovanja, .ki .bo .priskrbela . hipotezo .v .delu«10 .(Read .2002: .118) .Eksperiment .tu .lahko .razumemo .kot .ne- predvidljivo .povezovanje .različnih .idej, .ki .kreirajo .nove .entitete 11 .Država .ali . šola .mora .sprejemati, .da .so .si .ljudje .različni, .»tolerirati .mora .različne .pogle- de«, .podpirati .»svobodno .komuniciranje«, .s .tem .bo .dosegla .svobodni .način . naslavljanja .novih .problemov Eden .izmed .bistvenih .elementov .poučevanja .na .omenjenih .šolah .je .bilo .eks- perimentiranje .Na .BMC .so .še .posebej .poudarjali .ta .princip .Eksperimentiranje . 9 . . V .svoji .knjigi . To Hell with Culture .Read .v .poglavju . O svobodi umetnika .citira .Deweyja 10 .The .libertarian .attitude .is .essentially .an .experimental .attitude, .and .therefore .in .the .field .of .art .it . welcomes .any .form .of .activity .that .will .provide .a .working .hypothesis . 11 .Readova .misel .je .na .tem .mestu .povezana .z .odnosom .med .državo .in .umetnikom 150 151 Bauhaus_FINAL.indd 151 10.5.2019 14:40:23 ima .v .angleščini .enak .koren .kot .izkustvo .(»experience«) .Obe .besedi .izhajata . iz .latinske .besede .»experiri«, .ki .pomeni .»poskusiti«, .in .na .osnovi .te .jezikovne . povezave . je . Dewey . utemeljil . svojo . teorijo . učenja . skozi . poskus . Dewey . je . zagovarjal, .da .skozi .poskuse .študent .pridobiva .izkustvo, .ki .mu .pomaga .pri . odkrivanju .različnih .vidikov .umetnosti .Na .BMC .je .bil .bolj .kot .končni .izde- lek .pomemben .sam .proces .Eksperimentiranje .z .različnimi .materiali, .forma- mi .in .predvsem .z .različnimi .umetniškimi .zvrstmi, .kot .so .npr .ples, .vizualna . umetnost, .slikarstvo, .glasba .etc , .so .omogočili .zelo .različne .rezultate, .ki .so . premikali .meje .umetnosti .Treba .se .je .zavedati, .da .so .na .BMC .poučevala .in . študirala .velika .imena: .John .Cage, .Merce .Cunningham, .Willem .de .Kooning, . Robert .Rauschenberg, .Walter .Gropius, .zakonca .Albers .in .še .mnogi .drugi .Na . fakulteti .so .veliko .sodelovali .in .ustvarjali .raznovrstne .umetniške .produkte […] .Kažejo .na .čisto .prekrivanje .z .zgodovinsko .in .konceptualno .raznolikimi .avant- gardami, .še .posebej .v .njihovi .naravnanosti .do .aktivnega .občinstva .ali .udeleže- nega .igralca, .in .prostorsko, .procesno .naravnano .estetiko, .ki .predvideva .določen . vidik .instalacije .in .performativne .umetnosti .– .z .eno .besedo, .transgresiven .kon- cept .umetnosti .(Lehamn .2015: .102) 12 Povezovanje .življenja .v .umetniški .skupnosti .in .eksperimentiranje13 .sta .omo- gočila, .da .je .energija, .ki .je .nastala .v .teh .pogojih, .zgodovinsko .premaknila . umetnost .še .en .korak .naprej .od .tega, .kar .so .začele .avantgarde . ZAKLJUČEK V .pričujočem .besedilu .sem .želel .pokazati .nekaj .osnovnih .značilnosti .pou- čevanja .na .Bauhausu .in .BMC .Čeprav .je .BMC .deloval .do .60 .let .prejšnjega . stoletja, .se .je .model, .ki .sta .ga .oblikovali .šoli, .nadaljeval .in .vplival .na .sistem . izobraževanja .drugih .fakultet .in .se .udejanja .še .danes .Predvsem .je .močno . vplival .na .angleški .poučevalni .sistem .in .na .nekatere .fakultete .v .Ameriki .in . Evropi .Tudi .v .slovenskem .prostoru .obstaja .fakulteta, .ki .temelji .in .deluje .na . opisanih .principih .AVA .– .Akademija .za .vizualne .umetnosti, .ki .je .bila .ustanov- ljena .leta .2007 .v .Ljubljani, .je .v .idejnem .smislu .naslednica .teh .fakultet .V .ka- talogu, .ki .je .bil .izdan .ob .razstavi .diplomantov .leta .2011, .je .pridruženi .dekan . 12 […] .Show .clear .overlaps .with .historically .and .conceptually .divergent .avant-gardes, .especially .in . their .orientation .towards .an .active .audience, .or .participatory .actors, .and .a .spatial, .process-orien- tated .aesthetics .that .anticipates .certain .aspects .of .installation .and .performance .art .– .in .a .word, .a . transgressive .conception .of .art 13 Eden .izmed .takih .produktov .je .zagotovo . Spectodrama .Xantija .Schawinskyja .Gre .za .predstavo, .ki . ima .svoje .korenine .v .teatru .Bauhausa .in .združuje .različne .umetniške .pristope . 152 153 Bauhaus_FINAL.indd 152 10.5.2019 14:40:23 fakultete .David .Burrows .zapisal, .da .»Pepi .Sekulich, .dekan .in .soustanovitelj . Inštituta .AVA, .‚gradi‘ .to .novo .slovensko .akademijo .na .podlagi .lastne .izkušnje . z .britanskim .visokošolskim .izobraževanjem« .[ ] .»treba .pa .je .vedeti, .da .pri . tem .ne .gre .za .britanski .izum, .saj .izhaja .neposredno .iz .dela .Bauhausa .[ ]« . (Burrows .2011: .15)14 .Na .AVA .se .je .deloma .namerno .in .deloma .nenamerno . presnel .princip, .ki .temelji .na .eksperimentiranju .in .svobodi .študenta V .času .raziskovanja .in .lastnega .večletnega .zanimanja .za .alternativne .oblike . poučevanja .bi .rad .opozoril .na .pomembno .dejstvo, .ki .bi .pogojno .moralo .biti . vodilo .vseh .fakultet, .ki .temeljijo .na .principu .učenja .»misili .s .svojo .glavo«15 . Čeprav .je .tovrstna .naloga .zelo .zahtevna, .saj .je .v .tem .principu .vsebovan .te- meljni .paradoks .– .kako .lahko .nekdo .misli .s .svojo .glavo, .če .ga .nekdo .uči, .da . misli .s .svojo .glavo .–, .je .ta .ideja .zelo .pomembna, .saj .jo .sodobna .družba .nujno . potrebuje, .če .želi .biti .demokratična .V .resnici .so .se .s .tem .temeljno .ukvarjali . že .v .antični .Grčiji .Sokrat .je .zase .rekel .»da .je .edina .stvar, .ki .jo .ve, .da .nič .ne . ve« .in .s .pozicije .»nevednega .učitelja« .je .s .pomočjo .vprašanj .ljudi .»poučeval«, . da .mislijo .samostojno .Tudi .Immanuel .Kant .je .v .svojem .tekstu . O razsvetljen- stvu .opozarjal, .da .družba .ne .bo .prišla .iz .nedoletnosti, .dokler .ljudje .ne .bodo . »mislili .s .svojo .glavo« .Pri .demokratičnem .političnem .sistemu .je .nujno, .da .so . volivci .miselno .avtonomni, .saj .so .v .nasprotnem .primeru .zunanje .sugestije . tiste, .ki .odločajo .o .političnem .dogajanju .Poskusi, .ki .so .se .udejanjali .na .Bau- hausu .in .BMC, .so .spodbuda .za .celotno .družbo .in .ne .samo .za .izobraževanje . na .področju .umetnosti .Seveda .je .ta .način .poučevanja .še .zelo .neraziskan .in . ni .minilo .še .dovolj .časa, .da .bi .lahko .zagotovo .ocenili .metodo .Deloma .lahko . vseeno .podamo .oceno .omenjenih .šol .po .principu .uspeha .njunih .študentov . Bolj .kot .so .se .uspeli .študentje .»samoustvariti«, .boljša .je .šola .Bauhaus .na . primer .bolj .slovi .zaradi .imen, .ki .so .poučevala .na .njem, .in .ne .toliko .zaradi .us- peha .študentov .Ljudje .se .hitro .znajdejo .v .zagati, .ko .jih .prosiš, .da .naštejejo . tri .uspešne .študente .z .Bauhausa, .medtem .ko .iz .rokava .stresejo .imena .profe- sorjev .To .ne .pomeni, .da .je .bila .šola .slaba, .na .nek .način .prav .BMC .nadoknadi . ta .manjkajoči .vidik .in .proizvede .več .samorealiziranih .umetnikov Povzetek V . članku . predstavim . nekaj . osnovnih . značilnosti . izobraževanja, . ki . so . vladale . na .šoli .Bauhaus .in .na .Black .Mountain .Collegeu .Bralcu .želim .predvsem .pos- redovati .informacije, .za .katere .predpostavljam, .da .niso .tako .splošno .znane . 14 .Zelo .veliko .je .k .programu .pripomogel .Miran .Mohar, .prodekan .AVA .in .član .skupine .IRWIN 15 »Sapere .aude«, .ki .je .izvorno .geslo .razsvetljenstva 152 153 Bauhaus_FINAL.indd 153 10.5.2019 14:40:23 Predstavil .sem .štiri .osnovne .principe .poučevanja: .učenje .iz .skupnosti, .spre- memba .v .poimenovanju .učitelj/učenec, .svoboda .učenca .in .eksperimentiranje . V .prvem .poglavju .z .naslovom . Industrija in ceh .sem .predvsem .želel .pokazati . razdvojenost .med .industrijskim .in .cehovskim .principom, .ki .se .je .v .kasnejših .fa- zah .Bauhausa .popolnoma .razblinil .Cehovskemu .principu .je .bil .Bauhaus .prvič . zavezan .v .manifestu, .ki .ga .je .za .šolo .spisal .Walter .Gropius .Ta .princip .se .je . kazal .tudi .v .novem .poimenovanju, .ki .ga .so .ga .uvedli .na .šoli .Drugi .moment, .kjer . se .vidi .ta .princip, .je .življenje .v .skupnosti .V .drugem .poglavju . Teorije in teoretiki pokažem .teoretski .vpliv, .ki .ga .je .na .Herberta .Reada .imel .Bauhasu, .in .vpliv, .ki . ga .je .na .Black .Mountain .College .imel .John .Dewey .V .poglavju .izpostavim .zlasti . pojma .svoboda .in .eksperiment . Ključne besede: svoboda, .eksperiment, .ceh, .Bauhaus, .Black .Mountain .College . ABSTRACT In .this .article .I .tried .to .present .some .of .the .basic .characteristics .of .educational . system, .which .was .ran .on .the .Bauhaus .faculty .and .Black .Mountain .College .I . am .trying .to .present .to .the .reader .information .that .I .suppose, .that .are .not .so .well . known .I .presented .four .basic .principles .of .teaching: .learning .from .the .commu- nity, .the .change .in .the .naming .of .student/professor, .freedom .of .the .students .and . experimentation .In .the .first .chapter .called . Industry and Guilds .I .tried .to .present . the . separation . that . took . place . between . the . industrial . principal . and . the . guild . principal, . which . was . almost . totally . forgotten . in . the . later . phases . of . Bauhaus . Bauhaus .was .firstly .obliged .to .the .guild .principle .when .Walter .Gropius .wrote . the . manifesto .for . the . faculty . This . has . shown . also . in . the . naming, . which . was . used .in .the .faculty .The .second .moment .that .we .can .see .this .principle .is .life .in . a .community .The .second .chapter . Theory and Theoreticians .is .trying .to .show . the .theoretical .influence .of .Bauhaus .on .Herbert .Read .and .the .influence .of .John . Dewey .on .Black .Mountain .College .In .the .centre .of .this .chapter .there .is .the .idea . of .freedom .and .experimentation Keywords: freedom, .experiment, .guild, .Bauhaus, .Black .Mountain .College SEZNAM LITERATURE ARISTOTEL .(2002): . Nikomahova etika, .prev .Kajetan .Gantar .Ljubljana: .Sloven- ska .matica . BORCHARD-HUME, .Achim .(2006): .Two .Bauhaus .Histories .V: .BORCHARD-HU- ME, .Achim: . Albers and Moholoy-Nagy .London: .Tate .Publishing, .str .66–79 154 155 Bauhaus_FINAL.indd 154 10.5.2019 14:40:23 BURROWS, .David .(2011): .Poskusi .in .napake .V: .MOHAR, .Miran, .WARD, .Patrick . (ur ): . AVA003 .Ljubljana: .AVA, .str .15–16 EGGELHÖFER, .Fabienne .(2015): .Processes .instead .of .Results: .What .Was .Tau- ght .at .the .Bauhaus .and .at .Black .Mountain .College .V: .NICOLAS, .Catherine . (ur ): . Black Mountain an Interdisciplinary Experiment .Nemčija: .Spector .Bo- oks, .str 100–120 GROPIUS, .Walter .(1919): . Bauhaus Manifesto and Program . http://mariabuszek com/mariabuszek/kcai/ConstrBau/Readings/GropBau19 pdf .(vpogled .22 .3 . 2019) GROPIUS, .Walter .(2015): . On Herbert Read .V: .SKLETON, .Robin .(ur ): . Herbert Read a Memorial Symposium .New .York: .Routledge . IM .HOF, .Ulrich .(2005): . Evropa v času razsvetljenstva .Ljubljana: .cf .(Modra .zbirka) LEHMANN, .Annette .Jeal .(2015): .Pedagogical .Practices .and .Models .of .Creativity . at .Black .Mountain .College .V: .NICOLAS, .Catherine .(ur ): . Black Mountain an Interdisciplinary Experiment .Nemčija: .Spector .Books, .str .98–110 KERN, .Ingolf .(2014): . The Bauhaus building in Dessau .Nemčija: .Spector .Books MACCARTHY, .Fiona .(2018): . Walter Gropius in Britain .London: .Tate .Etc MARX, .Karl .(1956): . O historičnem materializmu .Ljubljana: .Cankarjeva .založba READ, .Herbert .(2002): . To Hell with Culture .New .York: .Routledge . WHITFORD, .Frank .(1988): . Bauhaus .London: .Thames .and .Hudson .Ltd . 154 155 Bauhaus_FINAL.indd 155 10.5.2019 14:40:23 157 Bauhaus_FINAL.indd 156 10.5.2019 14:40:23 Ana Laura Richter (Ljubljana) LEBENSWELT: ŽIVOST TRIADNEGA BALETA V NASTAJANJU NOVEGA ČLOVEKA UVOD Descartes . v . 17 . stoletju . ustvari . kordinatni . sistem, . ki . začne . v . 20 . stoletju . propadati, .saj .teorije .relativnosti .ni .mogoče .razumeti .v .dvodimenzionalnem . prostoru . Koordinatni . sistem . je . zato . potrebno . preseči . Einsteinovo . teorijo . relativnosti .zato .lahko .razumemo .tudi .kot .metaforo .za .propad .kartezijanske . miselnosti .To .lahko .opazimo .tudi .pri .Kosovelovih .pesmih .na .strukturni .in . vsebinski .ravni, .prav .tako .pa .tudi .pri . Triadnem baletu, .ki .se .s .tem .ukvarja .pre- ko .analognih, .fizičnih .pristopov .gledališča .Čeprav .bi .na .idejni .ravni .mnogi . pritrdili .tezi, .da .človeške .biti .ni .mogoče .ujeti .v .sistem, .v .vsakdanjem .življenju . sledimo .formalno .vzpostavljenim .sistemom .in .delujemo .v .skladu .z .njimi; .sle- dimo .algoritmom .google .maps, .verjamemo .v .resničnost .interneta .in .v .(uto- pično) .družbo, .ki .jo .bo .uravnavala .tehnologija .(ideja .futurizma) .Verjamemo, . da .v .formalni .sistem .lahko .zajamemo .delovanje .sveta .kljub .izkušnji, .da .vanj . ne .moremo .zajeti .človekove .presežnosti .Posameznik .nima .izpovedane .epis- temološke .drže, .ampak .slepo .zaupa .v .sistem, .ki .naj .bi .ga .presegal RAZUMEVANJE VS. PODREJANJE SVETA Imamo . teorije . o . obstoju . boga, . politike . na . različnih . področjih, . nimamo . pa . stališča .o .tem, .kakšna .naj .bo .teorija .znanja, .da .bi .lahko .povedala .nekaj .res- ničnega .o .svetu .in .o .resnici .sami .Posledica .je .naivno .sprejemanje .episte- mološkega .pragmatizma .na .način, .če .nekaj .deluje, .pomeni, .da .je .resnično 1 Primer .takšnega .razumevanja .sta .denimo .medicina .in .genetika, .kjer .velja: .ko . razumemo .bolezen, .jo .lahko .pozdravimo .Po .drugi .strani .lahko .z .genetiko . manipuliramo, .čeprav .je .ne .razumemo .v .celoti .Pri .tem .lahko .ugotovimo, .da . smo .dosegli . techne, .ne .pa .tudi . episteme (Parry .2014) .Razvili .smo .tehniko . za .manipuliranje .sveta, .čeprav .njegove .globlje .ležeče .logike .ne .razumemo . Imamo .zgolj .tehniko .za .manipuliranje .s .svetom, .ki .nas .navdaja .z .občutkom, . da .ga .tudi .razumemo .To .je .podobno .futurističnemu .stališču, .kjer .velja, .da .je . tehnika .estetika, .ker .obvladamo .tehniko .Če .obvladamo .svet, .smo .sposobni . 1 . . Fizik .Lawrence .Krauss .npr .pove, .da .fizika .drži, .ker .deluje .(Krauss .1990) 157 Bauhaus_FINAL.indd 157 10.5.2019 14:40:23 ustvarjati .estetske .ideale; .če .s .svetom .lahko .manipuliramo, .ga .v .resnici .ni . potrebno .razumeti V .obdobju .avantgard .se .pojavita .naključnost .in .odrekanje .strukturi .Pri .tem . je .potrebno .poudariti, .da .je .nepredvidljivost .lahko .postavljena .v .zelo .jasno . strukturo, . ki . pa . ne . sme . biti . deterministična . Foucault . trdi, . da . je . največ- ja .predpostavka, .ki .jo .imamo .o .svetu, .ta, .da .v .njem .obstaja .red .(Focault . 2005) .To .je .res .le .predpostavka, .saj .svet .na .noben .način .ni .urejen; .mi .smo . tisti, .ki .nad .svet .vsiljujemo .oz .vsilimo .red .Tak .primer .je .slovnica .– .jezik .sam . po .sebi .nima .slovnice, .mi .jo .postavimo .nad .jezik .S .tem .stališčem .lahko . tudi . Triadni balet, .ki .ima .geometrično .jasno .in .simetrično .strukturo, .razu- memo .kot .poskus .urejanja .sveta, .ki .je .v .svojem .bistvu .kaotičen .Struktura, . depersonalizacija, . geometričnost . in . abstrahiranje . ne . pomenijo, . da . nekaj . osebnega .ne .obstaja, .ampak .to, .da .je .na .to .»osebno« .mogoče .vsiliti .»bre- zosebno« .fasado .Triadna .struktura, .ki .je .vsiljena .v .svet .gledališča, .ki .je .v . srčiki .nepredvidljiv .in .naključen, .je .za .naš .čas .popolna, .kajti .svet .še .nikoli . ni .bil .tako .določno .strukturiran, .kot .je .danes, .čeprav .se .nam .vse .zdi .zelo . kaotično, .saj .ne .vemo, .kaj .je .res . BAUHAUS Podobno . kot . nekatere . druge . avantgardne . gledališke . vizije . tudi . Bauhaus . prednost .in .sporočilnost .vidi .v .vizualnem .odrskem .dogodku, .ki .ni .definiran . z . logosom .v .smislu .razuma .in .govora .Etični .projekt .Bauhausa .je .še .vedno . aktualen, .saj .ta .zavzema .epistemološko .držo .– .ne .zgolj .v .gledališču, .temveč . v .celem .spektru .delovanja .Ne .sprašujejo .se, .kakšen .svet .je, .ampak .nanj .gle- dajo .bolj .pragmatično; .svet .je .mogoče .urediti .tako, .da .je .najbolj .smiseln .Gle- dališče .Bauhausa .je .mogoče .razčleniti .predvsem .razumsko, .matematično .in . likovno .Ta .sredstva .so .kljub .svoji .logiki .uporabljena .za .ustvarjanje .presežne- ga .učinka .na .gledalca; .predvsem .depersonalizacija .omogoča .abstraknejše . percipiranje .sveta .Iz .tega .sledi, .da . Triadni balet .ni .teza .o .resničnosti .ali .o . tem, .kakšen .svet .je, .ampak .o .tem, .kako .lahko .kot .radikalno .subjektivne .en- titete .pridemo .do .strinjanja .Edina .metafizična .trditev . Triadnega baleta, .ki .je . hkrati .skupna .teza .vseh .avantgard, .je .ta, .da .je .človeški .duševnosti .resničnost . nedostopna .(prim .Platon .2009) . V . Triadnem baletu .so .uporabljena .sredstva .matematike, .vendar .na .intuitiven . način .Matematika .je .čista .misel, .urejena .tako, .da .je .resnična .v .vsaki .zavesti, . v .kateri .se .udejanja .in .s .katero .lahko .dosežemo .strinjanje, .za .katerega .lahko . 158 159 Bauhaus_FINAL.indd 158 10.5.2019 14:40:23 trdimo, .da .ima .resničnostno .vrednost .v .formalno-logičnem .smislu .(Husserl . 2003b) .Umetnost .pa .operira .z .mentalnimi .koncepti, .ki .se .nam .dajejo .v .intui- ciji .– .ne .prek .tega, .da .odkrivamo, .kakšen .svet .je . Triadni balet .poskuša .izraziti . to .tezo .Prek .analize .in .dekonstrukcije .podaja .možnost .in .vizijo .sveta, .sedan- josti .in .prihodnosti .Njegova .aktualnost .je .v .tem, .da .zavzema .držo .sodobne- ga .človeka, .držo .radikalnega .dvoma; .naša .predstava .o .svetu .je .ustvarjena . preko .medijev, .naše .vedenje .in .način, .kako .vstopamo .v .svet, .narekujejo .al- goritmi .interneta .Edini .način, .da .pridemo .do .strinjanja .o .tem, .kakšen .svet . je, .je .matematika .To .se .povezuje .tudi .s .tezo .Schlemmerjevega .predhodnika . na .Bauhausovem .gledališkem .oddelku, .Lotharja .Schreyerja, .ki .meni, .da .je . oblikovanje .sekvence .in .njenih .simbolov .za .gledališče .enako .pomembno .kot . note .in .notni .sistem .za .glasbo .Gledališki .prostor .je .kozmos, .predstava .pa . kozmični .odsev .edinosti .življenja .Kljub .vsiljenemu .redu .pa .gledališče .omo- goča .skozi .intuicijo .podano .resničnost .(Whitford .1984) LEBENSWELT SODOBNEGA GLEDALIŠČA Danes .potrebujemo .medij, .ki .je . true, .ne .glede .na .to, .kako . real je, in .prav .to . je .gledališče . Triadni balet .je .njegov .izvrsten .primer; .ne .trudi .se .podajati .res- ničnosti, .kakršna .je, .ker .ta .ni .dostopna .Ne .daje .nam .vzporedne .resničnosti, . ampak .potencialnost .neke .resničnosti, .ki .pa .ni .surrealna, .saj .ima .še .vedno . omejitve .– .čeprav .te .z .napredkom .simulirane .realnosti .v .VR .in .AR .postajajo . vse .manjše . V . svetu, . v . katerem . ne . vemo, . kakšna . resničnost . je, . nam . gledališče . daje . dostop .do .neskončno .verzij .resničnosti .To .je .epistemološka .resničnost, .tr- ditev .o .tem, .kako .lahko .spoznavamo .resničnost, .in .ne, .kakšna .resničnost . je .Vsak .umetnik, .ki .bo .poskušal .posodobiti . Triadni balet, .bo .to .naredil .na . popolnoma .nepredvidljiv .način .in .triadno .strukturo .postavil .v .nov .kontekst, . ki .ga .bo .določil . zeitgeist. Gledališče .Bauhausa .s .fascinacijo .nad .novimi .tehnologijami .in .njihovo .upo- rabo .postavlja .vprašanja .o .človekovi .naravni .podobi, .njegovih .sposobnostih . in .zmožnostih, .njegovem .profilu, .tipologijah .itd .Vendar .prav .s .tem .ustvarja . novo .možnost .Predkibernetični .stroji .niso .bili .samotvorni .in .avtonomni .Niso . bili . avtorji . samih . sebe, . temveč . zgolj . karikature . človeškega . V . 21 . stoletju . postajajo .lastnosti .(npr .razlika .med .naravnim .in .umetnim, .umom .in .telesom . itn ), .ki .so .nekdaj .določale .mejo .med .organizmom .in .strojem, .vse .bolj .fluidne . in .neoprijemljive .Stroji .postajajo .zastrašujoče .človeški, .živi .in .zanimivi, .ljudje . 158 159 Bauhaus_FINAL.indd 159 10.5.2019 14:40:23 pa .vse .bolj .inertni .Sodobni .stroji .so .mikroelektronske .vseprisotne .in .nevidne . naprave .Njihovo .bistvo .je .zavest .ali .njena .simulacija .Njihova .vpetost .v .naše . življenje .zahteva .nove .definicije .človeka .in .etike, .ki .sta .bila .še .do .nedavne- ga .samoumevna .pojma .Kot .piše .Donna .Haraway .v .svojem .delu . A Cyborg Manifesto: High-tech .culture .challenges .dualisms .in .intriguing .ways .It .is .not .clear .who .ma- kes .and .who .is .made .in .the .relation .between .human .and .machine .It .is .not .clear . what .is .mind .and .what .is .body .in .machines .that .resolve .into .coding .practices . (Haraway .2016: .60) Kiborgski .svet .bi .lahko .temeljil .na .živih .družbenih .in .telesnih .realnostih, .brez . strahu .pred .prepletom .stroja-človeka, .delnih .identitet .in .nasprotujočih .si .stališč . Kibernetične .enotnosti .so .morda .zastrašujoče, .vendar .ne .nujno .tudi .uničujoče Fenomenološka .tradicija .razlikuje .med .življenjskim .svetom . (lebenswelt) .– .to . je .svetom .pred .jezikom .in .znanostjo, .v .katerem .zgolj .obstajamo, .in .svetom . znanosti .in .kulture, .v .katerem .lahko .pogledamo .svet .na .specifičen .način; .za . vsako .stvar .imamo .besedo, .za .vse .obstaja .fizikalni .princip, .ki .svet .razlaga, . in .vse, .kar .obstaja, .lahko .vidimo .kot .produkt .kulture .Ljudje .v .življenjskem . svetu .živimo .kot .ljudje, .ki .smo . v esenci .ljudje .(Husserl .2003a) .Obstaja .og- romno .različnih .družbenih .perspektiv, .skozi .katere .lahko .opazujemo .člove- ka; .nanj .lahko .gledamo .skozi .prizmo .znanosti .in .ga .opredelimo .kot .skupek . fizikalno-kemijskih .sil, .kar .je .skrajno .zožena .in .depresivna .pozicija .Lahko .ga . opredelimo .skozi .prizmo .kulture .in .njegovo .bit .določimo .na .podlagi .socio- ekonomskega .okolja, .v .katerem .je .odraščal, .lahko .ga .opredelimo .prek .prizme . medijev, .ekonomije .itd .V .gledališkem .kontekstu .lahko .gledamo .na .igralce .na . odru .in .na .občinstvo .skozi .prizmo .svojega . lebenswelta, vendar .ne .moremo . vedeti, .za .kaj .so .se .kot .avtonomni .subjekti .odločili, .da .bodo .– .velja .red, .ki .ga . človek .vsili .nad .svet, .ne .more .pa .vedeti, .kako .drugi .ljudje .doživljajo .svet .in .ali . se .dajejo .temu .istemu .redu Človek .ima .radikalno .svobodo .izbire; .lahko .se .odloči, .kdo .bo .(Sartre .1992) . Poenotenje .tega, .kdo .ali .kaj .človek .je, .ni .mogoče, .gotovo .pa .je, .da .je .človek . (v .abstrahiranem .smislu) .v .prihodnost .in .k .napredku .usmerjeno .nedefinirano . in .spremenljivo .bitje .Paradoksalno .je, .da .postaja .strah .pred .sprememba- mi .v .globalnem .svetu .vse .intenzivnejši .Množica .je, .v .nasprotju .s .splošnim . prepričanjem, .izrednega .pomena .za .kapitalizem .Najpomembnejši .vidik .po- sameznikove .identitete .v .egalitarni .meritokratski .družbi .pa .je .njegovo .mesto . na .trgu .dela, .torej .znotraj .produkcijskih .procesov .Kljub .danes .že .ovrženi .tezi, . 160 161 Bauhaus_FINAL.indd 160 10.5.2019 14:40:23 da .z .dejanjem .razkrivamo .obstoj .(nečesa), .ostaja .svet .a .priori .nespoznaven; . obstajamo .v .množici, .znotraj .katere .moramo .zavzeti .držo .polnopravnih, .av- tonomnih .članov, .ki .so .zmožni .upravljati .s .svojo .usodo .Možnost .izbire .je .ena . izmed .glavnih .idej .kiborga, .o .katerem .Donna .Haraway .zapiše: A .cyborg .world .might .be .about .lived .social .and .bodily .realities .in .which .people . are .not .afraid .of .their .joint .kinship .with .animals .and .machines, .not .afraid .of .per- manently .partial .identities .and .contradictory .standpoints .The .political .struggle . is .to .see .from .both .perspectives .at .once .because .each .reveals .both .dominations . and .possibilities .unimaginable .from .the .other .vantage .point .(Haraway .2016: .15) TRIADNI BALET KOT MOŽNOST DOŽIVLJANJA IN IZRAŽANJA NOVE- GA SVETA Aktualnost .ideje . Triadnega baleta je .v .tem, .da .predstavlja .možnost .Bolj .kot . je .umetnost .drugačna .od .vsakdana, .bolj .ohlapni .so .konstrukti .in .potencial, . da .gledalci .ne .doživljajo .reda .kot .nekaj, .kar .jim .je .bilo .vsiljeno, .ampak .umet- nost .živijo .tako, .kot .se .odločijo .Predstava, .ki .je .zelo .strukturirana, .omogoča . radikalno .svobodo, .v .kateri .se .občinstvo .odloči, .kaj .bo .videlo .oziroma .kdo . je .Iz .tega .lahko .izpeljemo .tezo .gledalke-kiborginje, .ki .se .sama .odloči, .kako . bo .interpretirala .predstavo, .ki .ji .daje .ravno .toliko .omejitev, .da .je .veristična . resničnost .porušena, .vendar .ne .premalo, .da .ne .bi .mogla .biti .tista, .ki .udejanja . to .predstavo .kot .stabilno .entiteto .S .tem .ji .pripisuje .pomen, .ki .je .konstruiran, . ne .pa .tudi .podan . Na .tej .točki .se .vrnemo .k .drugemu .pomembnemu .vprašanju .sodobnosti: .kaj . je .etično? .Če .je .veljalo, .da .etično .temelji .na .ustaljenih .in .podedovanih .vzorcih . mišljenja, .in .da .je .etično .tisto, .kar .je .v .skladu .s .človekovo .tehniko .bivanja, . torej .to, .kar .človeku .resnično .omogoča .biti .človek, .sklepamo, .da .je .v .družbi, . prepleteni .z .visoko .tehnologijo, .kibernetiko, .torej .družbi .fluidne .in .izbiri .pre- puščene . identitete, . etika . nujno . postala . drugačna . Človekova . osvoboditev . leži .v .konstrukciji .zavesti, .v .spretnem .prepoznavanju .zatiranja .in .ustvarjanju . možnosti .za .prihodnost .Kot .piše .Nika .Škof .v .svojem .delu . Problematizacija nasprotovanja uporabi genske tehnologije: Zgodovino .osmišljamo, .prihodnost .upamo .Vendar, .če .prihodnost .začnemo .os- mišljati .in .jo .brez .naivnosti .upanja .pričakovati, .bo .neizbežno, .predvsem .pa .lažje . sprejeti .nekatera .dejstva, .ki .jih .sicer .zaradi .lastne .samovšečnosti .težko .motrimo, . denimo .nujni .konec .človeštva .[ ] .(Škof .2014: .34) 160 161 Bauhaus_FINAL.indd 161 10.5.2019 14:40:23 Etično .mora .vzeti .v .ozir .preteklost, .sedanjost .in .prihodnost, .v .kateri .je .spre- memba .človeka .neizbežna .Razvoju .umetne .intligence .na .ravni, .primerljivi .s . človeško, .bi .utegnila .slediti .»superinteligenca«, .ki .bi .bila .najverjetneje .zadnji . človeški .izum; .ne .glede .na .njeno .destruktivnost .ali .konstruktivnost .do .člo- veškega .pa .bi .bila .tudi .glavna .realizacija .človekovega .kuriranja .lastne .evolu- cije .ter .potrditev .tega, .da .je .meja .med .znanstveno .fantastiko .in .realnostjo .ilu- zija .Gledališče .Bauhausa, .ki .je .že .ob .svojem .nastanku .udejanjalo .maksimo . »ves .svet .je .oder«, .bi .bilo .danes .najverjetneje .potopitev .v . augmented reality, . njegov .protagonist .in .gledalec .pa .kiborga, .ki .sta .preskočila .prvotno .enotnost . identifikacije .z .naravo .S .tem .ustvarjata .novo .mitologijo, .ki .ni .obremenjena .s . starim .načinom .pripovedovanja .zgodb, .ki .mora .vsebovati .klasično .definicijo . tragičnega, .ampak .vzpostavlja .alternativo .zahodni .mitologiji, .s .tem .pa .tudi . obstoju . zgodovinsko . preobremenjenih . pojmov, . kot . so . rasa, . spol, . socialni . sloj, .prav .in .narobe .itd . Povzetek V .eseju .obravnavam .doživljanje .resničnosti .in .resničnega .ter .to .vzporejam .s .so- dobnimi .tehnologijami .(AR, .VR, .kibernetiko) .in .potencialnostjo .gledališča .umet- niške .šole .Bauhaus .Preko .tega .razmišljam .o .funkciji .sodobne .umetnosti .in .po- ložaju .človeka .in .njegove .etike .danes Ključne besede: .Bauhaus, .gledališče, . lebenswelt, .kiborg, .episteme, .high-tech Abstract The .essay .discusses .human .perception .of .reality .and .parallels .it .with .augmented . reality, .virtual .reality .and .cybernetics .It .advocates .potential .of .Bauhaus .theatre . Through .this .it .reflects .function .of .contemporary .art .and .the .position .of .man .and . his .ethics .today Keywords: .Bauhaus, .theatre, . lebenswelt, .cyborg, .episteme, .high-tech 162 163 Bauhaus_FINAL.indd 162 10.5.2019 14:40:23 Seznam literature FOCAULT, .Michel .(2005): . Order of Things . https://is muni cz/el/1423/jaro2013/SOC911/um/Michel_Foucault_The_Order_ of_Things pdf . (vpogled .5 .4 .2019) HARAWAY, .Donna .J .(2016): . Manifestly Haraway .Minneapolis: .University .of .Min-nesota . Press . http://ebookcentral proquest com/lib/warw/detail action?do- cID=4392065 . (vpogled .5 .4 .2019) HUSSERL, .Edmund .(2003a): .Kriza .evropskih .znanosti .in .transcendentalna .feno-menologija .V: . Phainomena, .let .12, .št .45/46, .str .5–18 HUSSERL, . Edmond . (2003b): . Philosophy of arithmetic: Psychological and Lo- gical investigations with supplementary texts from 1887–1901 . Dordrecht: . Springer KRAUS, .Lawrence .(1990): . The Fifth Essence: The search for Dark Matter in the Universe .London: .Hutchinson .Radius PARRY, . Richard . (2014) . Episteme and Techne . V: . The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Edward . N . Zalta (ur ) . https://plato stanford edu/archives/ fall2014/entries/episteme-techne .(vpogled .5 .4 .2019) PLATON .(2009): . Zbrana dela .Ljubljana: .KUD .Logos, .str .1162–1167 SARTRE, .Jean-Paul .(1992) . Being and Nothingness; An Essay on Phenomeno- logical Ontology .New .York: .Washington .Square .Press ŠKOF, .Nika .(2014): .Problematizacija .nasprotovanja .uporabi .genske .tehnologije . V: . Izvor: od tehnike k etiki, str .31–52 WHITFORD, .Frank .(1984): Bauhaus. London: .Thames .& .Hudson 162 163 Bauhaus_FINAL.indd 163 10.5.2019 14:40:23 165 Bauhaus_FINAL.indd 164 10.5.2019 14:40:23 Klara Drnovšek Solina in Maša Radi Buh (Ljubljana) O VIDEU V SODOBNEM PLESU: DVOJNICE IN PROSTORI Mediatizacija .kot .lastnost .sodobne .družbe .ni .dobila .posebnega .mesta .le .v . popularni .kulturi .z .velikimi .zasloni .na .koncertih .zvezd, .ampak .tudi .na .gleda- liških .in .plesnih .odrih .V .performativnem .prostoru .uprizoritvenih .umetnosti .se . ne .uveljavlja .le .kot .praktično .pomagalo .kot .na .primer .vnaprej .posneta .glasba, . temveč .tudi .kot .(vsaj .v .nekih .delih .predstave) .prevladujoč .odrski .element .ali . celo .performativni .par, .dvojnik .telesa .v .živo Med .najbolj .očitnimi .primeri .mediatizacije .je .uporaba .videa .v .uprizoritvah .Iz- jema .niso .niti .slovenske .predstave .sodobnega .plesa .Ravno .to .področje .sva . želeli . raziskati . v . najinem . prispevku . in . skušali . odgovoriti . zlasti . na . vprašanji: . kakšno .je .stanje .uporabe .videa .v .sodobni .slovenski .sodobnoplesni .produkciji . in .kaj .njegova .uporaba .pomeni .za .predstavo .Osredotočili .sva .se .na .dva .ele- menta, .na .človeško .telo .in .prostor .To .sta .hkrati .tudi .elementa, .ki .izstopata .pri . Triadnem baletu .Oskarja .Schlemmerja .Ta .ju .sicer .preplete .tudi .v .eno .celoto .s . tem, .ko .ustvari .značilne .arhitektonske .kostume .in .v .njih .obleče .telesa .plesal- cev .S .tem .gibu .določi .posebno, .s .prostorom .kostuma .zamejeno .gibanje .Ta . arhitekturna .telesa .in .njihovo .specifično .gibanje .pa .so .postavljeni .še .v .dodaten . prostor .– .prostor .odra, .dvorane, .studia .… .Na .posnetkih . Triadnega baleta .gre . predvsem .za .nek .namembno .nespecificiran .prostor, .ki .ga .Schlemmer .večkrat . deli .na .enakomerne .dele .– .kvadratke .šahovnice .oziroma .mreže .S .tem .pou- darja .geometrično .urejenost .prostora .in .gibanja .v .njem .Geometrična .mreža . kvadratkov .je .pri .Schlemmerju .pomembna .tudi .za .raziskovanje .perspektive . Ta .se .v .posnetkih . Triadnega baleta .največkrat .upodablja .kot .globina .prostora, . skupaj .z .njim .pa .večanje .in .manjšanje .plesalcev, .ki .se .približujejo .in .oddalju- jejo .od .kamere .V .kadrih, .kjer .globina .ni .važna, .je .rob .enobarvnega .prostora . preprosto .zabrisan .oziroma .nedefiniran . Poleg .prostora .odra .oziroma .studia .bi .lahko .pri .Schlemmerju .določili .še .pros- tor .kostuma, .ki .obdaja .plesalca, .saj .kostum .zaradi .svoje .lastne .(zelo .očitne) . arhitekture .na .specifičen .način .omejuje .gibanje .plesalca, .ki .se .kostumu .prila- gaja .Kostum .s .tem .ustvarja .prostor .v .prostoru .V .tem .primeru .bi .lahko .govo- rili .o .kostumskem .dvojniku, .ki .gibanje .plesalca .znotraj .po .svojih .arihtekturnih . omejitvah .prenese .v .prostor .odra .Ravno .s .kostumskim .dvojnikom .Schlemmer . razosebi . plesalce . – . pomembna . je . njihova . arhitektonskost, . ne . osebnost, . 165 Bauhaus_FINAL.indd 165 10.5.2019 14:40:23 človeškost . Glavni . performativni . element . je . kostumografija, . ki . ustvarja . like . (plesalce) .in .jih .definira Tudi .video .v .sodobnih .plesnih .predstavah .velikokrat .prevzema .vlogo .glavnega . performativnega .elementa, .in .sicer .takrat, .ko .zavzame .celoten .prostor .in .per- formativno .telo .postavi .ob .rob, .v .mirovanje .Vendar .se .ob .tem .na .videu .večkrat . pojavijo . ista . performativna . telesa, . ki . vzpostavijo . neke . vrste . komunikacijo . s . telesom .na .odru DIGITALNI DVOJNIKI V . predstavah . Dan potem, . Nosila sem tuje otroke in . Tulkudream lahko . na . videu .opazimo .dvojnike .teles .na .odru, .saj .se .na .posnetkih .pojavljajo .iste .per- formerke .kot .na .odru . Tulkudream .uvrščamo .sem .pogojno, .ker .se .na .videu . ne .nahaja .Tanja .Zgonc, .ustvarjalka .in .edina .performerka .v .živo, .temveč .Ro- sana .Hribar, .vendar .razliko .med .njima .ob .nepoznavanju .izvajalk .težko .opazi- mo, .pa .tudi .avtorica .sama .opiše .Hribarjevo .kot .svoj .alter-ego .ter .spomin .na . sodobni .ples .(Šorli .in .Kopač .2018: .56) Preden .nadaljujemo .k .posameznim .primerom, .poglejmo, .kako .lahko .glede . na .eno .izmed .tipologij .razdelimo .vloge, .ki .jih .dvojniki .teles .na .odru .zavzema- jo .Steve .Dixon .v .svoji .knjigi . Digital Performance: A History of New Media in Theater, Dance, Performance Art and Installation .razloči .štiri .kategorije .dvoj- nikov, .pri .čemer .poudarja, .da .te .figure .velikokrat .tudi .presegajo .in .izzivajo . postavljene .definicije Prvi .tip .dvojnika .je .odsev, .ki .eksplicitno .naslavlja .idejo .ogledala .Najjasnejši . primeri .tega .so .video .instalacije, .kjer .gledalčeva .podoba .ali .silhueta .na .digi- talnem .zaslonu .odseva .njegovo .gibanje .s .pomočjo .delovanja .računalniškega . programa .Sledi .alter-ego, .tip .dvojnika, .ki .na .videu .manifestira .eno .ali .več . osebnosti, .ki .se .skrivajo .v .performerju, .in .ki .naj .bi .bila .vedno .temnejša .po- doba .performerja .na .odru, .saj .naj .bi .udejanjala .koncept .dobrih .in .slabih .plati . človekove .osebnosti, .idejo, .ki .se .že .stoletja .pojavlja .v .najrazličnejših .folklorah . in .tradicijah .Zadnja .dva .tipa .sta .dvojnik .kot .spiritualna .emanacija .in .dvojnik . kot .manekin, .s .katerim .lahko .manipuliramo .(Dixon .2007: .244) Dvojniki .plesalk, .in .tudi .ustvarjalk .zgoraj .omenjenih .predstav, .Veronike .Val- dés, .Vite .Osojnik .in .Tanje .Zgonc .se .vsi .v .nekaterih .trenutkih .predstave .na . odru .nahajajo .sočasno .s .svojimi .izvirniki, .torej .s .performerkami, .ki .pa .niso . 166 167 Bauhaus_FINAL.indd 166 10.5.2019 14:40:24 nujno .ves .čas .v .aktivnem .dialogu .z .digitalnimi .različicami .samih .sebe .Ob . pojavu .videa .se .izvajalke .večkrat .umaknejo .na .rob .dvorane, .potonejo .v .temo . ali .pa .jih .na .odru .sploh .še .ne .opazimo, .ker .je .video .tisti, .ki .začenja .predstavo . V .vseh .treh .stvaritvah .se .nato .pojavi .trenutek .sočasnosti .vida .in .giba, .hkratne . prisotnosti .plesalke .in .njene .dvojnice V . Dan potem .videi .sledijo .Veroniki .Valdés .po .različnih .lokacijah .(razpadajoča . hiša, .nato .nekje .ob .reki .ali .močvirju), .ki .pa .jih .glede .na .dogajanje .na .odru . težko .z .gotovostjo .časovno .umestimo .Ko .se .videoposnetek .pojavi .drugič, . v .temačnih .barvah .izstopa .motiv .po .vodi .plavajočih .plastičnih .vrečk, .v .ka- terih .se .nahajajo .modre .paličice, .ki .oddajajo .modro .svetlobo .Sočasno .se . z .modro .lučjo .v .roki .po .odru .premika .tudi .plesalka .Ta .v .primerjavi .z .njenim . dvojnikom .na .odru .gibe .izvaja .veliko .bolj .odrezano .in .nepredvidljivo .Stoje- ča .skorajda .ves .čas .na .istem .mestu, .nenehno .preusmerja .pogled .v .različ- ne .točke .prostora, .kar .pa .zaradi .zelo .šibke .svetlobe .v .prostoru .večinoma . zaznavamo . samo . preko . premikov . modre . luči . Glede . na . temačno . in . malo . nelagodno .atmosfero, .ki .jo .ta .in .tudi .drugi .posnetki .v .uprizoritvi .ustvarjajo, . bi .lahko .rekli, .da .dvojnico .Valdésove .na .videu .delno .lahko .umeščamo .v .ka- tegorijo .alter-ega, .saj .je .njena .digitalna .podoba .mračnejša .kot .njena .fizična . prezenca .in .na .videoposnetku .prikazuje .mrakobno .počutje .lika .performerke . v .nedoločenem .časovnem .obdobju .Vendar .ne .moremo .zagotovo .trditi, .da . gre .resnično .za .alter-ego; .njena .dvojnica .je .lahko .le .podoba .spominjanja, . prikaz .čustvenih .stanj, .ki .so .jo .prevevala .pred .dogodki .na .odru .V .predstavi . pa .najdemo .tudi .trenutek .odseva, .ko .se .dogajanje .na .odru .popolnoma .ujema . s .tistim .na .projekciji .Proti .koncu .enega .izmed .videov .tako .Veroniki .na .odru . kot .njeni .dvojnici, .projicirani .na .zadnjo .steno, .iz .ust .pade .figura .zlate .ribice . Ker .je .ta .prizor .del .filma .v .predvajanju .in .ker .je .Veronika .na .odru .s .hrbtom . obrnjena .stran .od .svoje .dvojnice, .lahko .rečemo, .da .nastopajoča .na .odru .po- snema .akcije .svoje .dvojnice .na .videu, .saj .mora .ujeti .točno .določen .trenutek, . da .uspešno .sinhronizira .ti .dve .dejanji .Struktura .predstave, .kjer .se .sočasnost . gibanja .in .videa .zgodi .v .sosledju, .kjer .se .prvi .element .(gib) .pridruži .drugemu . (videu) .med .predvajanjem, .nakazuje, .da .je .video .tisti, .ki .vpliva .na .odrski .gib, . saj .lahko .kvalitete, .ki .se .pojavljajo .na .videu, .velikokrat .zaznamo .tudi .v .gibu . na .odru, .vendar .pa .večinoma .ne .gre .za .popolnoma .identične .fraze, .temveč . bolj .za .gibanje, .izhajajoče .iz .enakega .občutka .ali .naloge Dvojnica .v . Tulkudream .je .po .besedah .avtorice .njen .alter-ego .Vedno .se .pojav- lja .kot .popolnoma .bela .podoba, .obdana .s .črnino .prostora .okoli .nje, .kar .pa .je . ob .kadrih .projiciranja .videa .na .steno .črne .škatle .v .Plesnem .teatru .Ljubljana . videti, .kot .da .se .nahaja .v .istem .prostoru .V .začetnem .prizoru .je .Zgončeva, . 166 167 Bauhaus_FINAL.indd 167 10.5.2019 14:40:24 stoječa .na .desni .strani .odra, .kot .diagonalni .odsev .s .stropa .navzdol .viseče . podobe .na .videu, .ki .se .je .zaključil .nekaj .trenutkov, .preden .smo .na .odru .zag- ledali .njo .Tako .telo .na .odru .kot .njena .dvojnica .plešeta .buto, .ki .zaznamuje . ustvarjanje .Tanje .Zgonc .že .dolgo .let .Upoštevajoč .dejstvo, .da .viseča .podoba . ni .ona, .temveč .sodobna .plesalka .Rosana .Hribar, .lahko .med .pojavljanjem .te . dvojnice .zaznavamo .prav .razlike, .ki .kažejo, .da .je .digitalna .podoba .nekakšen . alter-ego .podobe .na .odru .Seveda .tokrat .Hribarjeva .ne .predstavlja .neke .te- mačnejše .verzije .Zgončeve, .nakazuje .pa .eno .izmed .bitij, .ki .v .njej .biva, .to .je . telo .s .spominom .na .sodobni .ples Preplet . odseva . ter . alter-ega . lepo . izraža . gibanje, . ki . ga . pri . obeh . podobah . združujejo .kvalitete, .ki .bi .jih .lahko .pripisali .butu .– .kontrakcije .trupa .ter .pou- darek .na .gibanju .hrbta .Če .so .te .skupne .kvalitete .poudarjale .zrcalni .aspekt . dvojnikov, .pa .razlike, .ki .izstopajo .predvsem .pri .gibanju .digitalne .podobe, .po- udarjajo .»sodobnoplesnost« .alter-ega, .saj .najbolj .izstopajo .prav .kvalitete .in . gibi, .značilni .za .koreografsko .govorico .Rosane .Hribar, .kot .sta .na .primer .zelo . slišno .in .poudarjeno .izdihovanje .ter .izrazita .in .jasno .artikulirana .uporaba .rok Uprizoritev . Nosila sem tuje otroke .pri .uporabi .dvojnice .na .videu .še .najbolj . plastično .ustreza .pojmovanju .dvojnika .kot .alter-ega, .vendar .pa .se .specifična . distinkcija .ustvarja .v .tem, .da .so .vse .podobe, .ki .jih .lahko .vidimo .na .video . posnetkih, .podobe .vlog, .ki .jih .»drugi .pripisujejo .njej« .(Šorli .in .Kopač .2018: . 64) .Gre .za .paleto .različnih .osebnosti, .ki .se .najbolj .opazno .manifestirajo .prek . različnih .vizualnih .kodov, .ki .pa .ne .zajemajo .le .kostumov .in .maske, .temveč . obsegajo .tudi .ikonografske .podobe, .kot .je .na .primer .podoba .Osojnikove, .ki . v .naročju .drži .golo .telo .in .s .tem .spominja .na .znameniti .motiv .pieta .Močna . simbolika .videa .vključuje .različice .Osojnikove, .ki .so .vizualno .temačnejše .od . nje, .in .ki .se .od .kostuma .do .barve .las, .popolnoma .v .belem .nahaja .na .odru .V . tistih .trenutkih, .ko .izvajalki .(pridružuje .se .ji .Kaja .Lorenci) .plešeta .sočasno .z . videom .v .ozadju, .so .različice .Osojnikove .tiste, .za .katere .se .zdi, .da .z .energijo, . ki .jo .tam .oddajajo, .narekujejo .kvaliteto .giba .na .odru PROSTORI Kadar . v . relaciji . do . digitalnih . medijev, . vključenih . v . uprizoritvene . umetnosti . govorimo .o .prostorih, .lahko .omenjamo .vsaj .dve .različni .sferi, .ki .ju .beseda . prostor .lahko .zajema .Na .eni .strani .vključitev .digitalnega, .v .našem .primeru . specifično .videa, .vnaša .nove .prostore, .ki .se .nahajajo .na .posnetkih, .hkra- ti .pa .naslavlja .tudi .razporeditev .ter .izrabo .prostora .uprizoritve .V .primerjavi . s .fiksno .pozicijo .gledalca .na .sedežu .ponuja .video .na .ekranu .veliko .število . 168 169 Bauhaus_FINAL.indd 168 10.5.2019 14:40:24 perspektiv .na .izbran .subjekt, .sočasno .pa .prinaša .dodaten .kodiran .znakovni . sistem, .ki .ga .ponudi .gledalcu .v .razvozlanje .(Dixon .2007: .335) Uprizoritve .želijo .včasih .z .uporabo .digitalnih .medijev .poudariti .razliko .med . časom, .ki .se .odvija .na .zaslonu .ali .projekciji, .drugič .pa .stremijo .k .spoju .di- gitalnega .in .odrskega .časa .Ob .združitvi .živega .performansa .ter .digitalnih . podob .pa .nastajajo .tudi .vmesni .prostori .med .digitalnimi .podobami .in .perfor- merji, .prisotnimi .na .odru, .ki .so .po .besedah .nekaterih .avtoric .kot .sta .Margaret . Morse .in .Elizabeth .Grosz, .ključni .deli .video .inštalacij .in .drugih .večmedijskih . umetniških .del .(Dixon .2007: .337) Predstave . Dan potem, . Tulkudream, .zelo .ohlapno .tudi . Nosila sem tuje otro- ke, .v .videih .vključujejo .prizore .nekih .drugih .krajev .V .prvi .predstavi .se .na .vi- deu .nahajamo .v .neki .propadajoči .stavbi, .nato .nekje .v .bližini .vode .in .v .delno . razpadajoči .sobi .z .izstopajoče .roza .stenami, .v . Tulkudream .je .kraj .na .videu . prostran .travnik .brez .konca, .posejan .s .številnimi, .belo .pobarvanimi .telesi, . v . Nosila sem tuje otroke .pa .te .kraje .zelo .težko .določimo, .saj .za .uprizoritev . ni . pomembno, . kje . so; . toliko . bolj . so . bistvene . podobe, . ki . jih . konstruirajo . človeška .telesa Video .v . Dan potem s .svojim .kadriranjem .odpira .neki .nov .prostor, .vendar .pa . glede .na .kontekst .uprizoritve, .ali .bolje .rečeno .glede .na .njeno .tematiko, .ne . gre .za .spoj .časa .in .kraja .na .videu .in .na .odru, .temveč .za .dve .različni .časovni . liniji; .video, .ki .predstavlja .preteklost, .in .dogajanje .pred .nami .Digitalni .prostor . na .gibalne .kvalitete .nima .posebnega .vpliva, .izstopajo .morda .le .momenti, .ko . se .nastopajoča .nasloni .na .steno .in .aktivno .usmeri .pogled .proti .dogajanju .na . videu, .ter .ko .se .kasneje .od .te .stene .odmika .s .hrbtom, .obrnjenim .proti .publiki . ter .vzdržuje .neposredno .komunikacijo .z .videoprojekcijo .Prav .tu .se .najlepše . vzpostavi .tisti .vmesni .prostor, .o .katerem .govorijo .različni .avtorji, .kajti .to .so . trenutki, .ko .video .res .dejavno .vstopi .v .tok .uprizoritve V . Tulkudream .na .travniku .vidimo .gola .bela .telesa, .ki .prikazujejo .»Tulkujev . spomin .na .prejšnja .življenja«, .telesa .pa .so .»prav .tako .kot .to .na .odru .pred . nami, .duše, .ki .so .se .utelesile .in .iščejo .domačnost .v .novih .človeških .materi- jah« .(Šrot .2013) .Tako .tudi .tukaj .prostor, .ki .ga .odpira .video, .ni .v .sočasnosti . s .časom .odra, .prav .tako .pa .ne .razširja .prostora, .saj .ga .ob .pojemanju .luči . na .odru .lahko .bolj .primerjamo .s .konceptom .»flashbacka« .v .filmu .Že .ome- njen .alter-ego .Zgončeve .nasprotno .spominu .ne .pripada .specifičnemu .času . in .prostoru, .temveč .se .zaradi .črnega .ozadja, .ki .spremlja .belo .telo, .integrira .v . odrski .čas .in .prostor .ter .tako .ustvari .resnični .občutek .sočasnosti 168 169 Bauhaus_FINAL.indd 169 10.5.2019 14:40:24 Stopimo .zdaj .še .k .prostoru .ali .prostorom, .ki .se .nanašajo .na .različna .mesta . ali .pa .scenske .rekvizite, .ki .jih .izbrane .predstave .uporabijo .kot .podlago .za . projekcijo .videa .Tri .predstave, .uprizorjene .v .Plesnem .teatru .Ljubljana, .ki .je . klasičen .primer .t .i .črne .škatle, .video .predvajajo .na .zadnjo .steno .teatra, .a . razen . pri . Tulkudream . ne . vzpostavljajo . nekih . inovativnih . odnosov . ali . novih . prostorskih .situacij .Do .neke .mere .bolj .domiselne .rešitve .najdemo .v . V obje- mu sprožilca ali pot do točke nič, . Megli stoletja in . Pozor hud ples 2: Vrnitev legend, . zadnji . dve . premierno . izvedeni . na . odru . Španskih . borcev, . prva . pa . na .odru .Plesnega .teatra .Ljubljana .Vse .tri .namesto .zadnje .stene .posnetke . predvajajo .na .predmete, .ki .se .nahajajo .na .odru, .prvi .dve .pa .te .predmete .med . predstavo .tudi .premikata . Pozor hud ples 2, .sicer .primarno .izobraževalne . narave, .posnetke .plesnih .filmov .skupine .EnKnap .predvaja .na .manjši .kvader, . ki .ob .koncu .montaže .služi .kot .mesto .vstopa .plesalcev .predstave .na .oder, . vendar .kasneje .več .ne .najdemo .drugih .zanimivih .načinov, .kako .bi .to .»platno« . v .kombinaciji .s .projekcijami .uporabili Jernej .Bizjak .se . V objemu sprožilca .odloči, .da .bo .video .predvajal .na .pravo- kotno .strukturo .iz .kartonastih .škatel, .postavljeno .vzporedno .z .zadnjo .steno . teatra .Ker .pa .video .zgolj .vzpostavlja .družbeni .kontekst, .ki .povzroča .dušev- ne .stiske, .ki .jih .plesalec .uprizarja, .odločitev .bolj .omogoča .moment .delne .ka- tarze .ob .podiranju .tega .zidu, .kot .pa .da .bi .vzpostavljala .neke .druge .prostore . V .drugi .polovici .uprizoritve, .že .po .podrtju .stene .iz .škatel, .pa .Bizjak .prav .dve . izmed .škatel .uporabi .za .vpeljavo .novega .prostora .v .prostoru .Skrit .v .eno . izmed .kartonastih .škatel .snema .svoj .obraz .v .stanju .stiske, .sočasno .pa .se .ta . podoba .projicira .na .ploskvo .druge .škatle .Nov .prostor, .v .katerem .ni .plesnega . gibanja, .na .odru .obstaja .istočasno .s .projekcijo .prostora, .vse .skupaj .pa .se . dogaja .simultano .z .našim .spremljanjem .dogajanja .na .odru .Trojni .spoj .časa . in .prostora .je .vsekakor .izredno .zanimiv .trenutek, .ki .pa .žal .ne .vpliva .na .nadalj- nje .dogajanje .predstave .ali .pa .na .gibanje .performerja, .izstopa .pa .kot .edini . primer, .v .katerem .je .medij .za .ustvarjanje .videa .prisoten .na .odru Režisersko-koreografski .tandem .Matjaža .Zupančiča .in .Sinje .Ožbolt .v . Megli stoletja .preplete .koreografijo .teles, .videa .ter .stolov, .na .katere .predvajamo . videe .Predstava .se .začne .s .plesalci, .ki .se .gibajo .na .stolih, .ko .se .na .neki . točki .umaknejo .in .stopijo .zanje, .tako .da .vidimo .samo .še .njihove .silhuete . Namesto .živih .teles .stopi .na .piedestal .video, .montaža .velikega .števila .člo- veških .teles .v .stalnem .gibanju, .prizori .20 .stoletja, .kar .efektivno .ponazarja . relevantnost, .ki .jo .video .kot .medij .pridobi .v .tem .stoletju .Hitrost .premikanja . na .videu, .ki .sovpada .s .pospeševanjem .in .maksimiziranjem .produkcije .ter . tempa .življenja, .upočasni .gibanje .plesalcev, .ki .nato .prekinejo .z .unisonostjo . 170 171 Bauhaus_FINAL.indd 170 10.5.2019 14:40:24 ter .začnejo .posegati .v .prostor .pred .videom .Rezultat .vstopanja .v .prostor . videa .je, .da .se .podobe .s .posnetkov .zdaj .predvajajo .na .performerje .in .že . nakazujejo .na .neke .vrste .mediatizirano .telo, .ki .postane .še .bolj .jasno, .ko . kolaž .podob .ugasne .in .ostane .le .modra .svetloba .Podobe .plesalcev .se .ob . tej .modri .svetlobi .navidezno .transformirajo .iz .3D .v .2D .in .so .bliže .podobam . na .zaslonih .kot .pa .performerjem .na .odru .Vse .to .spremeni .tudi .našo .per- cepcijo .njihovih .gibov, .plesnih .ali .neplesnih, .saj .ti .izgubijo .dimenzijo .globi- ne .V .enem .izmed .sledečih .prizorov .se .stoli .združijo .v .neke .vrste .platno, . na .katerega .se .predvajajo .špice .različnih .filmskih .produkcijskih .firm, .na .kar . se .odzove .tudi .gib .– .umestimo .ga .lahko .v .čas .zlate .dobe .Hollywooda .V . zadnjem .delu .predstave .ponovno .uzremo .podobno .kombinacijo .gibanja .in . videa .z .začetka, .kjer .prevladujejo .kvalitete .počasnosti .in .enakomernosti, . nato .pa .tudi .plesalci .vstopijo .v .tok .časa, .v .katerem .so .nastali .predvajani . videi, .in .začnejo .plesati .vedno .bolj .odsekano, .pojavijo .se .padci .in .počepi, . hitrejše .pa .so .tudi .spremembe .njihovega .mišičnega .tonusa .Koreografsko- -gledališka .stvaritev . Megla stoletja .s .premišljeno .uporabo .tako .videa .kot . rekvizitov .dinamično .spreminja .uprizoritveni .prostor, .sočasno .pa .uspešno . naslavlja .tudi .podobo .telesa .v .dvajsetem .stoletju .prejšnjega .tisočletja, .ki .jo . zaznavamo .še .danes ZAKLJUČEK Zaradi .mediatizacije, .katere .posledica .je .splošna .razširjenost .videa .v .uprizo- ritvenih .umetnostih, .ki .jo .na .aktualni .slovenski .sodobnoplesni .sceni .zazna- vava .tudi .sami, .sva .se .odločili .raziskati .nekatere .povezave .med .videom .in . plesom .»v .živo« V . raziskavo . sva . želeli . zajeti . slovensko . sodobnoplesno . produkcijo . zadnjih . šestih . let . (od . sezone . 2012/13), . zabeleženo . v . Slovenskem gledališkem le- topisu, .ki .ga .izdaja .Slovenski .gledališki .inštitut .Žal .nisva .dobili .dostopa .do . arhivskih .posnetkov .vseh .predstav, .ki .so .vsebovale .video, .zato .najini .primeri . temeljijo .predvsem .na .predstavah .v .produkciji .Plesnega .teatra .Ljubljana .in . Zavoda .EnKnap Pri .aspektu .digitalnih .dvojnikov .lahko .ugotovimo, .da .so .dvojniki, .ki .se .pojav- ljajo .na .videih .bodisi .odsevi .bodisi .alter-egi, .v .nekaterih .trenutkih .pa .jih .težko . natančno .umestimo .v .katero .izmed .kategorij .Med .performerkami .na .odru .in . digitalnimi .dvojnicami .na .videu .obstaja .komunikacija, .saj .lahko .v .nekaterih . primerih .zaznamo .vpliv .giba .ali .podob .na .videu .na .koreografijo, .ki .se .odvija . 170 171 Bauhaus_FINAL.indd 171 10.5.2019 14:40:24 na .odru, .včasih .pa .gre .(pri .odsevu) .za .gibanje, .ki .je .skorajda .enako .Vendar . moramo .poudariti, .da .se .komunikacija .zgodi .na .zelo .osnovni .in .pasivni .ravni . Do .aktivnih .odzivov, .ki .ne .bi .bili .predmet .vnaprej .pripravljenega .in .fiksirane- ga .gledališkega .elementa, .kakršne .lahko .vidimo .v .predstavi . Mortal Engine (2008) .avstralske .skupine .Chunky .Move, .kjer .video .prehaja .v .polje .uprizarja- nja .»v .živo«, .saj .se .prek .toplotne .kamere .aktivno .odziva .na .gibanje .plesalcev, . ne .pride .S .tem .je .povezana .tudi .(iz)raba .prostora .ali .prostorov, .ki .prav .tako . ostaja .na .precej .osnovni .ravni .v .primerjavi .s .svetovno .sodobnoplesno .pro- dukcijo .ne .samo .21 , .ampak .tudi .20 .stoletja, .kjer .že .v .sedemdesetih .letih .v . kultni .operi . Einstein on the Beach .gledamo .prehajanje .in .prekrivanje .prostora . videa .v .prostor .odra .in .obratno .V .naših .primerih .gre .za .bolj .»kulisno« .vnaša- nje .novih, .drugih .prostorov, .ker .sami .posnetki .večinoma .delujejo .kot .kulisa . Tudi .transformacije .in .decentralizacije .odra, .ki .se .zgodi .z .inovativnimi .odlo- čitvami, .kam .predvajati .video, .je .razmeroma .malo . Vendar .to .ni .»krivda« .neinventivnih .koreografov, .plesalcev, .režiserjev, .sne- malcev .…, .ampak, .kot .izpostavi .Rok .Vevar, .logična .posledica .zastarelosti . tehnologije, .s .katero .razpolagamo, .pomanjkanja .finančnih .sredstev .za .inova- tivne .razvojne .projekte .in .odsotnost .prostora, .studia, .kjer .bi .v .daljšem .časov- nem .obdobju .lahko .potekale .interdisciplinarne .raziskave, .ki .bi .povezovale . gib .in .video Povzetek V .prispevku .obravnavava .nekatere .slovenske .sodobnoplesne .predstave, .na- stale .v .obdobju .zadnjih .šestih .let, .ki .vsebujejo .video .vložke .Pregledava .različ- ne .aspekte, .ki .jih .videi .ponujajo, .kot .so .koncepti .digitalnih .dvojnikov, .odrskega . in . digitalnega . časa . ter . digitalnega . in . odrskega . prostora . Pri . vsem . tem . naju . vseskozi . spremlja . vprašanje, . kako . našteti . aspekti . posredno . ali . neposredno . vplivajo .na .gib Ključne besede: .sodobni .ples, .video, .digitalni .mediji, .mediatizirano .telo, .Oskar . Schlemmer . Abstract In .the .article .we .take .a .look .at .some .of .the .Slovenian .contemporary .dance .per- formances .made .in .the .past .six .years .that .contain .video .inserts .We .point .out .a . few .aspects .of .these .videos, .such .as .digital .doubles, .stage .and .screen .time .and . 172 173 Bauhaus_FINAL.indd 172 10.5.2019 14:40:24 space .and .we .briefly .touch .the .documentary .and .pedagogical .aspects .that .the . videos .have .Throughout .the .text .we .are .discovering .how .the .previously .mentio- ned .elements .indirectly .or .directly .affect .the .movement .on .the .stage Keywords: .contemporary .dance, .video, .digital .medium, .mediatized .body, .Oskar . Schlemmer Seznam literature DIXON, .Steve .(2007): . Digital performance: a history of new media in theater, dan- ce, performance art, and installation .Cambridge, .Massachusetts: .MIT .Press SCHLEMMER, .Oskar .(1993): .Človek .in .umetnostna .figura: .Kunstfigur .V: . Maska, . let .3 .(februar–maj .1993), .št .2/3, .str .60–63 ŠORLI, .Maja/KOPAČ, .Andreja .(ur ) .(2018): . Skupnost emancipiranih misli in te- les: metodologije beleženja slovenskih avtoric sodobnega plesa 1 .Ljubljana: . Emanat ŠROT, .Tina .(2013): .Spokojno .popotovanje .duše .V: . Pogledi, .let .4 .(9 .okt .2013), . št .19, .str .21 Uprizoritve BIZJAK, .Jernej .(2016): . V objemu sprožilca ali pot do točke nič .Zavod .za .sodob- no .umetniško .prakso .in .teorijo .0 1 .Avtor .videa: .Rok .K .Nagode OSOJNIK, .Vita .(2016): . Nosila sem tuje otroke .Koprodukcija .PTL .in .Kulturnega . društva .Qulenium .Avtor .videa: .Aljoša .Korenčan VALDÉS, .Veronika .(2012): Dan potem .Plesni .teater .Ljubljana .Avtorja .video .vlož- ka: .Enya .Belak .in .Sašo .Štih ZGONC, .Tanja .(2013): . Tulkudream .Plesni .teater .Ljubljana .Režiserka .in .obliko- valka .videa: .Ema .Kugler ZUPANČIČ, .Matjaž/OŽBOLT, .Sinja .(2014): . Megla stoletja .Zavod .EN-KNAP .Avtor . video .vložka: .Luka .Umek Seznam slik Slika .1 : .SCHLEMMER, .Oskar .(1993): .Človek .in .umetnostna .figura: .Kunstfigur .V: . Maska, .let .3 .(februar–maj .1993), .št .2/3, .str .61 Slika .2 : .SCHLEMMER, .Oskar .(1993): .Človek .in .umetnostna .figura: .Kunstfigur .V: . Maska, .let .3 .(februar–maj .1993), .št .2/3, .str .61 172 173 Bauhaus_FINAL.indd 173 10.5.2019 14:40:24 175 Bauhaus_FINAL.indd 174 10.5.2019 14:40:24 Darko Čuden (Ljubljana) KJER HIŠA MOJEGA STOJI OČETA OZIROMA NE- KAJ JEZIKO(SLO)VNIH DROBCEV O SLOVENSKEM LEKSEMU HIŠA IN NEMŠKEM HAUS UVOD Kakor .si .težko .predstavljamo .svet .brez .doma, .domovanja, .hiše .(kar .ni .vsako- mur .na .tem .svetu .dano), .si .tudi .težko .predstavljamo .– .ker .je .pač .ta .stvarnost . ena .od .sestavin .oziroma .bistva .našega .obstoja .(in .zato .nekateri .shajajo .brez . tega, .tudi .ker .so .v .to .prisiljeni) .–, .smemo .pričakovati, .da .besedi . hiša/Haus oziroma . morfema . hiš/ haus . v . slovenskem . in . nemškem . besedišču . puščata . dokajšnje .sledi 1 I Prešeren . Sonete nesreče .uvede .z .verzoma . O Vrba, srečna draga vas do- mača, kjer hiša mojega stoji očeta […] .Po .pričakovanju .v .skladu .s .patriar- halno .naravnanostjo .svetovnega .občestva .(z .redkimi .izjemami!) .rodno .hišo . pripisuje .očetu, .čeprav .ga .je .rodila .mati .Tudi .nemški .prevajalec .Klaus .Detlef . Olof .pravi: . O Vrba, glücklich trautes Dorf, wo lange das Vaterhaus mir Liebe zugewendet .[…] .To .jezikovno .patriarhalnost .je .zaznati .tudi .v .drugih .jezikih, . tako .imamo .denimo .v .francoščini . maison paternelle, .ne .pa .tudi .(v .tem .pome- nu!) . maison maternelle .Slovar .Debenjakovih .pojasnjuje . Elternhaus .kot . dom, . Vaterhaus .kot . očetna hiša, rojstna hiša, . Mutterhaus pa, .kakor .da .z .rojstno . hišo .ne .bi .imela .nič, .pomeni .namreč . matična hiša in . šola za diakonise. II Leksem . hiša je .sestavina .naslovov .v .leposlovju .v .najširšem .pomenu .besede . Peter .Lovšin .je .spesnil . Hišo nasprot sonca, .Frane .Milčinski .Ježek .pesem . Moj narobe svet .uvede .z .verzom . V hiši številka 203, .Danec .Jørn .Riel .je .napisal . 1 . . Glavnina .zgledov .je .slovenskih, .nemške .pritegnem .včasih, .še .posebno .takrat, .kadar .je .med .jezi- koma .opaziti .kakršnekoli .razlike .Tu .pa .tam .uporabim .tudi .zgled .iz .kakega .drugega .jezika .Virov, . tudi .ko .gre .za .stavčne .citate, .ne .navajam, .dandanašnji .je .namreč .vse .izsledljivo .na .svetovnem . spletu 175 Bauhaus_FINAL.indd 175 10.5.2019 14:40:24 potopisni .roman . Hiša mojih očetov, .Henrik .Ibsen .dramo . Hiša lutk, .Poljakinja . Olga .Tokarczuk . Dnevna hiša, nočna hiša .Na .Slovenskem .je .tovrstnega .gra- diva .na .pretek: .beremo .Cankarjevo . Hišo Marije Pomočnice, .pesniško .zbirko . Toneta .Kuntnerja . Moja hiša, .antologijo .Matjaža .Kmecla .sodobne .slovenske . literature .na .Koroškem . Ta hiša je moja, pa vendar moja ni, .in .tako .v .nedogled III Pregovorov in .rekov o .hiši .ali .s .sestavino . hiša po .svetu .mrgoli .Za .pokušino . le . nekaj: francoski . je Možev greh ostane na hišnem pragu, ženin vstopi v hišo, .angleški Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, .malgaški . Moža ne drže v hiši otroci, temveč ženina modrost .Slovenski .so . Uboga hiša, kjer kok- lje pojejo in petelin molči, . Zaklel je, da se je hiša stresla, . Kdor je predolgo pri hiši, ga vrata po petah tolčejo .Številni .so .zastarani .in .starijo, .tak .je .na . primer .slovenski . Na nebu ni dveh sonc, v trdni hiši ne dveh gospodarjev, pri . nekaterih .potrebujemo .že .strokovno .pojasnilo .Tako .v .pregovoru . Bel konj in velika ženska sta nesreča pri hiši .prepoznavamo .lastnosti .konja .in .ženske, . prvi .da .je .neprimeren .za .delo, .druga .pa .da .je .štorasta .Pri . Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši, .je .pomen .najbrž .tudi .danes . jasen, .v .ušesa .pa .pade .onomatopoetični .glagol . zreškljati se .Drugi .kot Stari gnoj na dvorišču pa stara dekle pri hiši, je enaka korist pa .nedvomno .pripada . (grobi) .pretekli .stvarnosti .Nešteta .so .tudi .avtorska .rekla, .kot .denimo .Benja- mina .Franklina: . Hiša ni dom, razen če je v njej hrana in ogenj tako za dušo kot za telo .Pročelja .številnih .slovenskih .cerkva .krasi .vabilo .v .svetišče . Glej hiša božja in vrata nebeška. IV Po .pričakovanju .se .morfema . hiš/ haus najbolj .razraščata .na .samostalniškem . travniku .Tako .imamo .v .nemščini .po .različnih .besedotvornih .postopkih . Haus- arbeit, Reihenhaus, . Gehäuse, . v . slovenščini . denimo . hišnik, . hišnica, . ohišje, . ohišnica . Pridevnikov . v . obeh . jezikih . je . presenetljivo . malo, . v . nemščini . sta . taka . häuslich .in . hauseigen, .pri .čemer .pa .je .treba .vedeti, .da .v .veliki .meri .prva . sestavina .in .tudi .druga .nemške .zloženke .ustreza .slovenskemu .pridevniku: . Reihenhaus .je . vrstna .hiša .in . Hausnummer hišna številka .Glagolsko .okolje .je . skromno .Duden .navaja .zgled . er behauste uns auf seinem Hof. .Tudi .samos- talnik . Hausierer, .ki .pomeni .krošnjarja, .v .slovenščini .ni .motiviran .s haus, .pač . pa .s krošnjo, .ki .jo .krošnjar .nosi .od .hiše .do .hiše . 176 177 Bauhaus_FINAL.indd 176 10.5.2019 14:40:24 Leksem . Haus .ima .redko .dvojnico . Hause, .ki .pa .živi .v .nekaterih .stalnih .zve-zah .Končnica .- e .je .ostanek .nemškega .dajalnika .pri .samostalnikih .v .glavnem . moš .kega . in . redkeje . srednjega . spola . Tovrstni . leksemi . ali . njihovi . deli . so . v . današnji . nemščini . denimo: . nach/ zu Hause . (tudi . nach/ zu Haus, . po . novem . pravopisu . tudi . nachhause, zuhause), . vor/nach dem Kriege, . am Fuße . (des . Berges), . von Haus(e) aus, . zu Rate ziehen .(tudi . zurate ziehen) .itd V Govorjene .in .pisane .besedilne .vrste .prežemajo .bolj .ali .manj .uslovarjeni .dvo- besedni .leksemi .kot hiša groze, hiša greha, hiša sožitja, hiša miru, varna hiša, parkirna hiša, mestna hiša, hiša žalosti, moška hiša, hiša božja, . hiša upa- nja, javna hiša .(slednjega .imajo .med .drugim .radi .kritiki, .ki .niso .zadovoljni .z . vodstveno .in .programsko .politiko .Javnega .zavoda .RTV) Dvo- .ali .(redkeje) .tribesednih .slovenskih .lastnoimenskih .leksemov .s .sestavi- no . hiša .mrgoli .na .različnih .področjih .Tako .poznamo . Trubarjevo hišo literatu- re, . Slovensko hišo .na .olimpijskih .igrah .in .gospodarskih, .turističnih .in .kultur- nih .razstaviščih, . Hišo eksperimentov, .v .slovenskem .gostinstvu .so .družinsko . vodene .gostilne . Hiša Franko, . Hiša Fink .itd . Ime .skladbe . House of the Rising Sun .slavnega .angleškega .blues .in .rock . benda .The .Animals .je .bil .morda .razlog .za .poimenovanje . Hiša vzhajajočega sonca Zavoda . za . osebno . rast, . samopodobo . in . samospoštovanje . v . Čer- nelavcih . v . občini . Murska . Sobota, . Hiša kruha . je Inštitut . za . celostno . rast . osebnosti .v .Škofji .Loki, . Vesela hiša .v .Ljubljani .prodaja .dodatke .za .dom, . portoroška . Hiša in dom .se .ukvarja .z .nepremičninami .in .marketingom .itd . V .Beogradu .je Hiša cvetja, .grobnica .prvega .in .zadnjega .predsednika .So- cialistične .federativne .republike .Jugoslavije .Festival . Odprte hiše Slovenije ponuja .javnosti .brezplačne .oglede .arhitekturnih .in .prostorskih .ureditev .Na . nemškem .govornem .področju .je .takih . hiš .predvsem .na .muzejskem .podro- čju .kar .nekaj: . Haus der Geschichte Österreich, Haus der Natur, Haus der Musik, . Haus des Meeres .itd . VI Na .rob .pomenskega .polja . hiša .bi .smeli .šteti .tudi .metaforične .in .metonimične . izraze .kot: . Ti očeta do praga, sin tebe čez prag / . Oče .sina .do .praga, .sin .očeta . 176 177 Bauhaus_FINAL.indd 177 10.5.2019 14:40:24 čez .prag / okno v svet / . streha sveta .kot .metaforično .poimenovanje .za .Nepal . ali .Himalajo .itd .Na .najskrajnejšem .robu .pa .so .tudi .leksemi, .v .katerih .sicer .ni . zaslediti .nobene .metonimije, .torej .delov .hiše, .kot .so .v .zgornjih .primerih . prag, okno, streha, .v .katerih .pa .(najbrž?) .vendarle .prepoznavamo .koncept . hiše .Še . pred .časom .so .nad .slovenskimi .štedilniki .viseli .(in .bržkone .še .kod .visijo) .naj- večkrat .modro .izvezeni .prti .z .izreki .kot . Bodi dobra in poštena, da boš nekdaj dobra žena .Ta . dobra žena .med .drugimi .skrbmi .in .dolžnostmi .ali .pričakovanji . (skrb .za .otroke, .moža, .vrt .itd ) .pomeni .tudi, .da .mora .biti .hiša .kot .iz .škatlice . V .podobno .skupino .sodi .tudi .uganka .z .rešitvijo .slamnata .streha: . Luknjica pri luknjici, pa (vendar) vodo drži, kaj je to? VII V . zvezi . s hišo . kot . rdečo . nitjo . tega . prispevka . je . treba . omeniti . slovenske . dvojčiče oziroma .nemške .Zwillingsformen, .najpogosteje .so .to .samostalniški . frazemi .(obstajajo .tudi .glagolski .in .prislovni), .v .katerih .se .samostalnika .bodisi . podvajata, .kot . od hiše do hiše / von Haus zu Haus, . hiša pri hiši / Haus an Haus, .ali .pa .sta .aliteracijska .kot . Haus und Hof .in . Haus und Herd, .čemur .v . slovenščini .ustrezajo .enobesedni . dom, domačija, ognjišče .Z .besedotvorno- -skladenjskega .in .za .povrh .še .aliteracijskega .vidika .sodi .sem .leksem . Haus- und Hoftiere .v .pomenu .domače .živali .Nemški .»hišni« .aliteraciji .se .najbolj . približa .slovenski .naslov .Delove .priloge . Delo in dom, .se .pa .tem .dvojčičem . me .drugimi .morda .bliža .tudi . Dom in svet, .slovenski .katoliški .mesečnik, .ki .je . izhajal .med .letoma .1888 .in .1994 VIII Slovarji .pri .geslu . hiša in . Haus .ubirajo .prav .posebne .strategije .Slovar .sloven- skega .knjižnega .jezika .določa .geslu . hiša .pet .pomenov: .1) .stavba, .namenjena . zlasti .za .bivanje .ljudi, .2) .družinska .skupnost, .družina, .3) .podjetje .ali .ustanova, . zlasti .trgovska, .kulturna, .4) .glavni .stanovanjski .prostor .v .kmečki .hiši, .5) .(red- ko) .zunanje .ogrodje .nekaterih .nižje .razvitih .živali, .navadno .spiralno .zavito Duden . hišo .(s .podrazdelki!) .razpeteri: .1) .Gebäude, .das .Menschen .zum .Woh- nen .dient, .2) .Gesamtheit .der .Hausbewohner, .3) .Dynastie, .4) .Person, .Mensch, . 5) .Tierkreiszeichen .in .seiner .Zuordnung .zu .einem .Planeten V .pomensko .razčlenitveni .ihti .pa .Brockhaus/Wahrig . hišo .razgradi .kar .sedem- najstkrat, .začne .se .z . als Unterkunft od. Arbeitsstätte .dienendes .Gebäude . 178 179 Bauhaus_FINAL.indd 178 10.5.2019 14:40:24 mittlerer .Größe, .potem .pa .za .razliko .od .SSKJ .in .desetzvezkovnega .Dudna . takoj . preide . na . frazemskost . in . celo . na . slogovno . in . področno . zaznamo- vanost: .2) .zu .Hause, .3) .von .Hause, .4) .von .Hause .aus, .5) .nach .Hause, .6) . Heim, . 7) . Gesamtheit . der . Bewohner . eines . Hauses, . 8) . Familie, . 9) . Fürsten- geschlecht, .Dynastie, .10) .Haushalt, .11 .(fig) .das .gesellige .Leben .einer .Fa- milie, .12) . .(kaufmannspr ) .Unternehmen, .Firma, .13) .Parlament, .14) .Theater-, . Konzertsaal, .15) .umg ; .scherzh : .Mensch, .16 .(Zool ) .Gehäuse, .Schale, .17) . (Astrol ) .einer .der .zwölf .Teile .der .Himmelskugel . IX Leksemi . dom, koča, hram (pa .še .kakšen .bi .se .našel) .so .s . hiša .sopomenski . vsaj .v .nadredni .pomenski .sestavini, .torej . zgradba, stavba, .v .drugih .pa .se . razlikujejo .in .tudi .sicer .so .lahko .drugače .slogovno .zaznamovani .Zgradbe . se .namreč .razlikujejo .po .arhitekturi, .velikosti, .funkciji, .legi, .številčnosti .in . še .po .čem . Ko .primerjamo .omenjene .lekseme .z .vidika .učenca .kateregakoli .drugega .je- zika, .pogosto .prihaja .do .»leksikalnega .navzkrižja .interesov«, .to .pa .se .kaže . v .napačni .izbiri .leksema .zaradi .razvejanosti .oz .zoženja .leksikalne .izbire .oz . »dodatne .ponudbe« .na .leksikalni .paleti .V .slovenščini .imamo .(ali .smo .imeli, . kar .gre .vštric .tudi .s .politično .spremenljivo .korektnostjo) .tako .denimo . dom starejših, dom starejših občanov, dom upokojencev, dom za ostarele, .Nemci . pa . Altenheim, Altersheim, Seniorenheim. .V .planinskih .in .gorskih .sferah .poz- na .slovenščina . planinski dom .in . planinsko kočo, .nemščina .le . Hütte .Čeprav . se . dom .in .- heim .ujemata .pri . mladinski dom / . Jugendheim, počitniški dom / . Ferienheim, študentski dom / . Studentenheim, .se .pa .ne .pri . gasilski dom / . Feuerwache oz Feuerwehrhaus, . zdraviliški dom / Kurhaus, kulturni dom / . Kulturhaus, .v .političnem .besedju .se .zgornji .in . spodnji in zgornji dom .britan- skega .parlamenta .spreobrneta .v . Oberhaus in Unterhaus, . zdravstveni dom .pa . v . Gesundheitszentrum .itd Posebno .mesto .zavzema .nekoliko .poetično .privzdignjen .slovenski . hram kot . hram umetnosti, hram kulture, hram učenosti, . hram demokracije, . božji hram . Nemščina .se .prvemu .iz .omenjenih .hramov .morda .še .najprej .približa .s . Haus der Kunst, .slovenskemu vinskemu hramu .pa .z . Weinstube. .Pri . lovski dom / lovska koča in Jagdhaus / Jägerhütte .se .zdi, .da .sta . dom / koča in -haus / -hütte .zamenljiva .brez .posebne .pomenske .razlike 178 179 Bauhaus_FINAL.indd 179 10.5.2019 14:40:24 X Poseben .pojav .v .obeh .jezikih .so .posamostaljene .manjšalnice .tipa . polžja hi- šica, . vremenska hišica, .dandanašnji .tudi .dizajnerske . hiške .na .drevesih, .traj- nostno .v .gozd .umeščene . hiške .Razmerje .med .jezikoma .v .tem .pogledu .spet . ni .v .ravnovesju, .v .nemščini .je . Wetterhäuschen .tako .kot .v .slovenščini .manj- šalnica, .pri .polžji .hiši .pa .ni: . Schneckengehäuse, Schneckenhaus .Po .drugi . strani .slovensko . hišico iz kart .počasi .spodriva . hiša iz kart, .je .pa .zanimivo, .da . nemško .slovaropisje .leksem . Kartenhaus razlaga .z .manjšalnico: . aus Spielkar- ten aufgebautes Häuschen, das beim kleinsten Anstoß oder Luftzug in sich zusammenfä llt .Frazemov .z .manjšalnico .od hiša .ne .v .nemščini .ne .v .sloven- ščini .ravno .ne .mrgoli, .nemški .frazem . aus dem Häusc hen sein je .sorazmerno . živ, .slovenski . svoja hišica svoja voljica .pa .bržkone .životari .v .skrinji .ljudske . jezikovne .dediščine Ekskurs 1: .Zanimiv .bi .bil .vpogled .v .živalsko .hišo, .dom, .domovanje, .pri .če- mer .je .treba .vedeti, .da .je .ta .pojem .zelo .raztegljiv .oziroma .izmuzljiv .So .nam- reč .razlike .med .naravnimi .živalskimi .»hišami« .in .umetnimi, .ki .smo .jim .ga .je . živalim .vsilili .ljudje, .meja .je .pa .najbrž .pogosto .tudi .zabrisana .Taka .bivališča . so .torej .lahko . hlev, brlog, . živalski vrt, gnezdo, . tolmun, .iz .katerih .pa .ni .razvidno, .katere .(vse) .vrste .živali .živijo .v .njih .Brlog .je .lahko .levji .ali .volčji .ali .med- vedji .in .še .kakšen .Iz .naslednjih .živalskih .hiš, .ki .so .v .slovenščini .izpeljanke . z .»živalsko« .podstavo .in .različnimi .priponami: . jazbina, kurnik, svinjak, mravljišče, osir, .gre .domnevati, .da .so .nemške .ustreznice .slovenskim .zloženke: . Dachsbau, .Hühnerstall, Schweinestall, Ameisenhaufen, Wespennest, .pri .če- mer .druga .samostalniška .sestavina .jasneje .kot .v .slovenščini .pojasnjuje .vrsto . živalskega .doma . Navezi .prvega .ekskurza .s .prejšnjimi .se .odlično .pridružuje .slovenski .prego- vor: . Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda. Ekskurs 2: .Za .Baško .grapo .velja, .da .govorci .zamenjujejo .šumnike .s .sičniki . in .obratno .Od .tod .se .namesto .standardne .izreke .židana .ruta .in .zidana .hiša .v . Baški .grapi .(namenoma .z .namesto .š!) .sliši . zidana ruta in židana hisa Ekskurs 3: .House/house .je .iz .angleščine .prevzet .leksem .in .pomeni .najpo- časnejšo .zvrst .elektronske .plesne .glasbe .Od .kod .plesu .tako .ime, .ni .znano, . 180 181 Bauhaus_FINAL.indd 180 10.5.2019 14:40:24 ena .najverjetnejših .teorij .pravi, .da .ga .je .dobil .po .klubu .Warehouse .v .Chicagu . Znanih .je .cela .vrsta .podzvrsti .in .mešanih .zvrsti: .acid, .Chicago, .deep, .disco, . electro, . hip, . micro, . progressive, . tribal, . ambient, . diva, . euro, . fidget, . dream, . ghetto, .garage, .tech .itd Povzetek Primerjava .slovenskega .leksema . hiša .in .nemškega . Haus .oziroma .morfema . hiš- . in . haus .izkazuje .z .redkimi .izjemami .podobno .pomensko .razčlenitev, .pri .čemer . nemško .slovaropisje .že .na .podlagi .dveh .slovarjev .ubira .samosvoja .pota .Razlike . med . nemščino . in . slovenščino . se . v . primeru . hiša/ Haus . kažejo . v . besedotvorni, . skladenjski, . leksikalni . in . frazemski . podobi, . ki . jo . zamegljujejo . oziroma . zaljšajo . delne .spopomenke .in .manjšalnice . Ključne beside: hiša, .Haus, .leksem, .morfem, .pregovor Abstract Comparison .of .the .Slovene .lexeme .hiša .and .the .German .Haus .or .the .morpheme . hiš- .and .haus .resemble .with .very .few .exceptions .each .other .in .terms .of .semantic . meaning .On .the .basis .of .only .two .German .dictionaries .it .could .be .established . that .the .semantic .distribution .differs .to .a .great .extent .The .differences .between . the .Slovene .hiša .and .German .Haus .are .reflected .in .word .formational, .syntactic, . lexical .and .phraseological .image .They .are .supplemented .by .partial .synonyms . and .diminutives Keywords: house, .Haus, .lexeme, .morpheme, .proverb Seznam literature BROCKHAUS-WAHRIG .(1980): .Deutsches .Wörterbuch .in .sechs .Bänden .Wies- baden: .Brockhaus .Deutsche .Verlagsanstalt .Stuttgart DEBENJAK, .Doris, .DEBENJAK, .Božidar .in .DEBENJAK .Primož .(2005) .Veliki .slo- vensko-nemški .slovar .Ljubljana: .Državna .založba .Slovenije DUDEN .(1999): .Das .große .Wörterbuch .der .deutschen .Sprache .in .zehn .Bänden . Mannheim, .Leipzig, .Wien, .Zürich SLOVAR .SLOVENSKEGA .KNJIŽNEGA .JEZIKA .(1995) .Ljubljana: .Državna .založ- ba .Slovenije . 180 181 Bauhaus_FINAL.indd 181 10.5.2019 14:40:24 183 Bauhaus_FINAL.indd 182 10.5.2019 14:40:24 Gašper Zalar (Ljubljana) OD BAUHAUSA DO IPHONA UVOD Zgodba .o .Bauhausu .je .tudi .zgodba .o .zgodovini .industrijskega .oblikovanja, .ki . se .začne .z .industrijsko .revolucijo . V .predindustrijski .dobi, .ko .so .vsak .izdelek .izdelovali .ročno .in .ga .je .posame- znik .ustvarjal .od .začetka .do .konca, .je .bil .izdelovalec .in .oblikovalec .objekta . ponavadi .ista .oseba, .reklo .se .mu .je .mojster .Uspešni .mojstri .sicer .ponavadi . niso .delali .sami, .v .delavnici .so .imeli .pomoč .pomočnikov .in .vajencev .Znanje . o .izdelovanju .in .oblikovanju .izdelkov .je .prehajalo .preko .praktičnega .dela .v . delavnici .iz .roda .v .rod .Zasnova .in .podoba .izdelkov .se .je .zato .spreminjala . počasi, .vendar .pa .je .bil .skoraj .vsak .izdelek .unikaten .Izdelki, .pri .katerih .bi . izdelovalci .namenoma .pazili, .da .bi .si .bili .podobni .ali .enaki, .so .bili .redki .Tak . primer .napol .serijske .proizvodnje .je .bil .na .primer .meissenski .porcelan .(May- fair .Gallery .2018) .S .pojavom .strojev .v .proizvodnji .in .transportu .so .se .navade . naročanja, .kupovanja .in .izdelovanja .izdelkov .povsem .spremenile .Izdelki .so . se .začeli .izdelovati .v .velikih .serijah, .tudi .za .oddaljene .trge, .proizvajalci .pa .so . se .začeli .tudi .v .drugih .državah .boriti .za .kupce .V .tistem .času .je .tako .nastala . oznaka .Made .in .Germany, .s .čimer .so .za .kupce .v .Angliji .označevali .izdelke, . ki .so .od .drugod .in .so .zato .manj .kakovostni .od .domačih, .namreč .angleških; . podobno .kot .danes .velja .za .izdelke .z .oznako .Made .in .China .Sčasoma .so . postali .nemški .izdelki .boljši .od .angleških, .Made .in .Germany .pa .je .postal .sim- bol .kakovostne .izdelave .po .vsem .svetu .(Wenkel .2014) ZAČETKI INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Začetek .in .razvoj .industrijskega .oblikovanja .se .je .odvil .prav .na .relaciji .Angli- ja–Nemčija .ob .prehodu .iz .19 .v .20 .stoletje .Anglija .je .bila .takrat .prva .indu- strijska .in .politična .svetovna .sila, .Nemčija .pa .je .po .združitvi .leta .1871 .posta- jala .njena .glavna .tekmica .V .tem .času .so .se .velike .spremembe .dogajale .tudi . na .umetnostnem .področju .Slikarstvo .se .je .odmikalo .od .prikazovanja .real- nosti, .vzporedno .se .je .v .arhitekturi .in .oblikovanju .odkrival .enostavnejši .izraz, . ki .je .obliko .izpeljeval .iz .funkcije .izdelka, .okrasje .pa .se .je .postopno .postajalo . enostavnejše .oziroma .je .izginjalo .Gibanje .Arts .and .Crafts, .ki .se .je .razvilo .v . 183 Bauhaus_FINAL.indd 183 10.5.2019 14:40:24 drugi .polovici .19 .stoletja .v .Angliji, .je .eno .prvih .znanilcev .drugačnih .časov . Nastalo .je .kot .odsev .po .svetovni .razstavi .leta .1851 .v .Londonu, .ko .so .kritiki . izpostavljali .slabo .kakovost .razstavljenih .industrijskih .izdelkov .in .njihovo .pre- tirano .okraševanje .s .historičnimi .motivi .Kritiki .so .razlog .za .to .iskali .v .novem . načinu .produkcije, .kjer .posamezni .delavec .opravlja .samo .eno .fazo .izdelave, . s .čimer .so .se .pretrgale .tradicionalne .vezi .med .mojstrom .in .njegovim .izdel- kom .Člani .gibanja .so .z .drugačnim .odnosom .do .oblikovanja .in .izdelave .izdel- kov .prišli .do .bolj .preprostih .oblik, .ki .so .se .naslanjale .na .angleško .tradicijo .Ta . načela .so .pritegnila .pozornost .Hermanna .Muthesiusa, .ki .je .bil .ob .koncu .sto- letja .kulturni .ataše .na .nemškem .veleposlaništvu .v .Londonu .(Donath .2006) . Študija .angleškega .oblikovanja .in .načina .izdelave .se .je .lotil .temeljito .Z .ženo . se .je .odkrito .navdušil .nad .vsem .angleškim .in .britanskim, .med .drugim .je .ob- čudoval .delo .arhitekta .Charlesa .Rennia .Mackhintosha .Po .vrnitvi .v .Nemčijo . se .je .posvetil .širjenju .pridobljenega .znanja .po .Nemčiji, .med .drugim .je .napisal . tudi .vplivni .knjigi .o .angleški .hiši .V .prenosu .angleške .kulture .izdelovanja .in . oblikovanja .izdelkov .in .stavb .je .prepoznal .splošne .koristi .za .gospodarstvo .in . družbo .nasploh .(ibid ) Muthesius .si .je .prizadeval .tudi .za .standardizacijo .proizvodov, .s .čimer .so .v . času .njegovega .službovanja .v .Londonu .začeli .Britanci .Ker .so .Britanci .še . dolgo . (do . leta . 1965; . tako . morda . ne . preseneča, . da . želijo . sedaj . na . svoje) . vztrajali . na . svojem . merskem . sistemu, . so . bili . britanski . standardi . za . Nem- ce .neuporabni .Tako .so .Nemci .ob .koncu .I .svetovne .vojne .uvedli .svoje .DIN . (Deutsche .Industrienorm)1 .standarde, .v .okviru .katerih .so .na .primer .določili . obliko .papirja, .med .drugim .tudi .A4 Na .Muthesiusovo .pobudo .je .še .prej, .leta .1907, .nastal .Deutscher .Werkbund, . nemška .zveza .med .arhitekti, .oblikovalci .in .industrialci .Člani .so .si .prizadevali . za .kvalitetneje .oblikovane .in .izdelane .izdelke, .ob .tem .pa .je .imel .Werkbund . močno .družbeno .socialno .noto, .saj .si .je .prizadeval .tudi .za .boljše .življenjske . pogoje .za .delavce .in .njihove .družine .Ustanovni .član .Werkbunda .je .bil .arhi- tekt .Peter .Behrens, .ki .velja .za .prvega .industrijskega .oblikovalca .v .zgodovini . (Gantz .2010) .V .tistem .času .je .bil .zadolžen .za .oblikovanje .stavb, .izdelkov .in . oglasov .podjetja .AEG, .v .njegovem .biroju .pa .so .med .drugim .delovali .Walter . Gropius, .Mies .van .der .Rohe, .oba .kasneje .direktorja .šole .Bauhaus, .ter .Le . Corbusier, .najpomembnejši .arhitekt .20 .stoletja .Mies .naj .bi .oba .svoja .reka, . »Manj .je .več« .in .»Bog .je .v .detajlih« .pobral .prav .v .Behrensovem .biroju .(Mer- tins .2014) 1 . . http://www wirtschaftslexikon24 com/d/deutsche-industrienorm-din/deutsche-industrie- norm-din htm .(vpogled .23 .3 .2019) 184 185 Bauhaus_FINAL.indd 184 10.5.2019 14:40:24 Če .je .bilo .gibanje .Arts .and .Crafts .usmerjeno .v .vračanje .k .tradiciji .obrtniške . izdelave, .je .bil .Werkbund .z .boljšim .povezovanjem .oblikovanja .in .izdelovanja . izdelkov .usmerjen .v .izboljšanje .ravni .oblikovanja .in .izdelave .industrijskih .iz- delkov .Nastanek .šole .Bauhaus .lahko .razumemo .kot .širitev .polja .delovanja . Werkbunda, .njegovih .vrednot .in .teženj .Člana .Werkbunda .sta .bila .med .drugim . Henry .Van .de .Velde, .ustanovitelj .Umetnostne .obrtne .šole .v .Weimarju, .ki .je . neposredna .predhodnica .Bauhausa, .ter .Gropius, .ki .je .ustanovitelj .Bauhausa . (Kuiper .2019) . BAUHAUS Na . Bauhausu . so . se . na . predhodnem . tečaju . (t . i . Vorkurs) . in . kasneje . pri . umetnostnih .predmetih .namesto .običajnega .študija .slikarstva .in .upodoblja- jočih .umetnosti .ukvarjali .z .raziskovanjem .oblik, .barv .in .razmerji .med .njimi . Enakovreden .del .študija .pa .je .bilo .tudi .aktivno .udejstvovanje .v .delavnicah, . ki .so .bile .razdeljene .po .materialih .Študentje .so .tako .dobili .pregled .nad .ce- lotnim .procesom .ustvarjanja .izdelka .od .prvotne .zamisli .preko .zasnove .do . načrtovanja .izvedbe .Princip .učenja .je .temeljil .na .procesu, .znanem .iz .obrtnih . delavnic, .čeprav .je .bil .končni .cilj .kvalitetno .oblikovan .in .zasnovan .izdelek .za . množično .proizvodnjo . Glede .na .kratek .obstoj .šole .je .njen .prispevek .k .razvoju .oblikovanja .na .različ- nih .področjih .izjemen .V .tipografijo .so .uvedli .pisave .sans .serif .s .črkami .brez . repkov .na .koncih .črkovnih .linij, .ki .so .dokončno .prevladale .ob .pojavu .računal- nikov .Na .področju .tapiserij .in .stenskih .oblog .so .vpeljali .uporabo .abstraktnih . vzorcev .V .izdelavo .pohištva .in .svetil .so .uvedli .uporabo .serijsko .izdelanih . kovinskih .in .steklenih .sestavnih .delov .Tudi .Frankfurtska .kuhinja .Margarethe . Lihotzky, .ki .velja .za .predhodnico .vseh .današnjih .modularnih .kuhinj, .je .bila . zasnovana .na .Bauhausu2 .(Lozej .Ledinek .2016: .126) . 2 . . Ob .vratih .je .stal .plinski .štedilnik .z .odlagalno .površino .in .nad .njim .napa .za .odvajanje .vonjav .in . sopare .Pod .odlagalno .površino .sta .se .nahajala .predala .za .moko .in .sol .Poleg .štedilnika .je .bil .za-bojnik .z .dvema .izolacijskima .pločevinastima .posodama .Pred .oknom, .nasproti .glavnemu .vhodu, . je .bila .zaradi .optimalne .osvetlitve .glavna .delovna .površina .z .odprtino .za .odstranjevanje .organskih . odpadkov .Poleg .delovne .površine .sta .bila .predala .za .pribor .in .omarica .za .shranjevanje .živil .z . zračniki .v .zunanji .steni .Na .steno .je .bila .pričvrščena .spustljiva .likalna .deska .Na .drugi .strani .je .stalo .dvojno .pomivalno .korito, .v .nadaljevanju .pa .shranjevalne .omarice, .sestavljene .iz .spodnjega .niza . stoječih .in .zgornjega .niza .visečih .omaric .V .spodnjem .nizu .so .bili .aluminijasti .predalčki .za .ločeno . shranjevanje .suhih .živil .z .lijem .za .odmerjanje .živil .Viseče .omarice .nad .pomivalnim .koritom .so . bile .namenjene .shranjevanju .namizne .posode .Niz .je .zaključevala .visoka .omara .za .shranjevanje . kuhinjske .posode .in .pribora .Med .kuhinjo .in .predprostorom .je .bila .še .vzidana .omara .za .čistila .in . čistilni .pribor, .ki .so .bili .dosegljivi .tako .iz .kuhinje .kot .iz .predprostora .Zaradi .varčevanja .pri .izdatkih . omare .niso .imele .zadnjih .stranic, .prostor .nad .omarami .pa .je .bil .zazidan, .da .bi .se .ne .nabiral .prah . (Lozej .Ledinek .2016: .132) 184 185 Bauhaus_FINAL.indd 185 10.5.2019 14:40:24 Ker .je .bila .šola .za .tiste .čase .po .učnem .programu .in .produkciji .zelo .progresiv- na, .hkrati .pa .odkrito .usmerjena .k .socialdemokratskim .in .tudi .socialističnim . ciljem .za .izboljšanje .splošnega .življenjskega .standarda .ljudskih .množic, .je . bila .že .od .začetka .svojega .nastanka .predmet .političnih .debat .in .prepirov . Tako .se .je .morala .šola .zaradi .spremembe .režima .na .deželni .ravni .dvakrat .se- liti, .najprej .iz .Weimarja, .potem .še .iz .Dessaua .V .obeh .primerih .je .bil .Bauhaus . ena .od .glavnih .točk .predvolilne .kampanije, .in .v .obeh .primerih .je .večina .vo- livcev .glasovala .proti .Bauhausu .Na .koncu .je .o .usodi .šole .ljudstvo .presodilo . še .na .volitvah .na .državni .ravni .S .Hitlerjevim .vzponom .na .oblast .je .abstrak- tno .slikarstvo .zamenjal .realizem, .fonte .pisave .sans .serif .je .zamenjala .gotica, . ravne .strehe .so .se .umaknile .strmi .nemški .strehi .oziroma .pri .reprezentativnih . stavbah . – . strehi . antičnih . templjev . Ker . je . bila . večina . vodilnih . ustvarjalcev . Bauhausa .neustrezna .tudi .po .narodnosti, .saj .so .med .njimi .bili .tudi .židje, .so . mnogi .izmed .njih .pred .nacističnim .pregonom .pravočasno .pobegnili .v .Ameri- ko .ali .v .Tel .Aviv .(Chernick .2018) BAUHAUS V ZDA Na .znanstvenem .področju .je .Nemčija .z .izvozom .najbolj .briljantnih .umov .čez . Atlantik .v .ZDA .povzročila, .da .so .ZDA .pred .njo .prišle .do .jedrskega .orožja .in . po .vojni .postale .vodilna .sila .na .znanstvenoraziskovalnem .področju .Podob- no .dogajanje .lahko .zasledimo .na .umetniškem, .arhitekturnem .in .oblikoval- skem .področju: .Mies .van .der .Rohe, .Walter .Gropius, .Marcel .Breuer .in .Herbert . Bayer .so .imena, .ki .so .po .zaprtju .šole .v .Nemčiji .pustila .največji .pečat .v .Zdru- ženih .državah .– .bodisi .v .obliki .tam .zgrajenih .stavb .bodisi .preko .prenosa .v . Evropi .pridobljenega .znanja .na .ameriške .univerze Miesa .van .der .Roheja .je .hčerka .lastnika .Seagramove .družbe, .takrat .komaj . 27-letna . Phillys . Lambert, . izbrala . za . arhitekta . gradnje . stolpnice . na . Man- hattnu .Potem .ko .se .je .Phillys .Lambert .v .Parizu .seznanila .s .smernicami . moderne .arhitekture .v .Evropi, .je .prepričala .očeta, .da .je .preklical .gradnjo . po .že .potrjenih .načrtih .danes .manj .znanih .arhitektov .in .angažiral .Miesa .van . der .Roheja .Pri .slednjem .je .Lambertova .kasneje .tudi .zaključila .arhitekturni . študij .(Illinois .Institute .of .Technology .2019) .S .stolpnico .Seagram .Building . je .Mies .van .der .Rohe .zasnoval .eno .najbolj .ikoničnih .stavb .modernizma .v . Ameriki .Z .umikom .stavbe .izven .ulične .linije .je .pred .stolpnico .ustvaril .javni . prostor .pred .stavbo, .t .i .»Plazo«, .ki .je .kasneje .po .mestu .in .drugje .dobila . številne .posnemovalce . 186 187 Bauhaus_FINAL.indd 186 10.5.2019 14:40:24 Slika .1: .Seagram .Building Walter .Gropius .in .Marcel .Breuer .sta .skupaj .delovala .na .Harvardski .šoli .za . oblikovanje3, .kjer .sta .v .partnerstvu .usmerjala .izobraževanje .številnih .izjemnih . povojnih .ameriških .arhitektov, .med .drugim .I .M .Peia .(rekonstrukcija .Louvra) . in .Philipa .Johnsona .(Shand-Tucci .2000) HERBERT BAYER IN ASPEN Od .naštetega .kvarteta .je .Herbert .Bayer .najmanj .poznan, .kljub .temu .pa .je . njegovo .delo .tudi .po .spletu .naklučij .odločilno .vplivalo .na .industrijsko .obli- kovanje . današnjega . časa . Bayer . je . bil . za . razliko . od . ostalih . protagonistov . Avstrijec, .zaprisežen .smučar .in .planinec .V .Nemčiji .je .vztrajal .najdlje .in .je . celo . oblikoval . brošuro . za . razstavo . o . Nemčiji . v . času . berlinskih . olimpijskih . iger .leta .1936 .Potem .ko .je .bilo .tudi .njegovo .delo .vključeno .v .razstavo .»Iz- rojena .umetnost«, .je .tudi .on .emigriral .v .ZDA .Ker .je .v .ZDA .pogrešal .Alpe . in . sneg, . se . je . po . vojni . želel . vrniti . v . Evropo, . kjer . bi . v . Avstriji . ali . Švici . vo- dil .smučarski .hotel .Še .preden .je .uspel .pripraviti .kovčke, .ga .je .Walter .Pa- epcke, . premožni . industrialec . in . vizionar, . povabil . v . Aspen, . kjer . je . želel . iz . zaspanega . rudniškega . mesta . ustvariti . mondeno . smučarsko . in . kulturno . središče . po . evropskem . vzoru . Paepcke . je . bil . lastnik . podjetja, . ki . je . izde- lovalo .embalažo .za .številne .multinacionalke, .ob .tem .se .je .zanimal .za .so- dobno .umetnost .in .je .leta .1938 .v .Momi .videl .razstavo .o .Bauhausu .(Travers . 2018) .Najprej .je .v .Aspen .povabil .Gropiusa, .ki .pa .mu .odmaknjeno .življenje . v .objemu .gora .ni .ustrezalo .in .sodelovanje .se .je .zaključilo .po .enem .obisku . 3 Harvard .Graduate .School .of .Design 186 187 Bauhaus_FINAL.indd 187 10.5.2019 14:40:24 V .Aspen .je .nato .prišel .Herbert .Bayer, .ki .je .bil .kot .ustvarjen .za .to .nalogo .V .Evro- pi .se .je .uveljavil .kot .grafi .čni .oblikovalec, .hkrati .je .imel .izobrazbo .arhitekta .V . Aspnu .je .deloval .30 .let, .zgradil .je .številne .javne .in .zasebne .zgradbe, .oblikoval . plakate .in .urejal .celostno .grafi .čno .podobo .kraja .Čeprav .je .bil .Aspen .zbirališče . slavnih .in .bogatih .iz .celotne .države, .je .bil .Bayer .najbolj .znan .meščan .Določal . je .barve .fasad, .saj .je .tudi .za .obstoječe .viktorijansko .grajene .objekte .določal . živopisne .barve .od .značile .aspenske .modre .do .roza .Skrbel .je .tudi .za .razvoj . kulturnega .življenja, .saj .je .bil .Paepcke .kapitalist .s .široko .družbeno .zavestjo, . ukvarjal .se .je .tudi .s .fi .lantropijo .Aspen .je .v .tudi .zaradi .njunega .uspešnega .so- delovanja .postal .eno .najbolj .mondenih .smučarskih .središč .na .svetu, .z .bogatim . spremljajočim .kulturnim .in .izobraževalnim .programom .(ibid ) . STEVE JOBS IN ASPENSKA OBLIKOVALSKA KONFERENCA4 Del .tega .programa .je .bila .tudi .Aspenska .oblikovalska .koferenca, .ki .so .jo .prvič . organizirali .19515 .Za .potrebe .organizacije .te .in .drugih .podobnih .dogodkov .je . bil .zgrajen .Aspenski .inštitut, .modernistično .grajen .kompleks .z .nastanitvenimi . kapacitetami .in .krajinsko .ureditvijo, .ki .ga .je .oblikoval .Bayer .v .modernistič- nem, .Bauhausovem .slogu: .stavbe .so .svetle, .z .velikimi .steklenimi .površinami . in .ravnimi .strehami .(ibid ) Slika .2: .Stavbe .Aspenskega .inštituta . Na .to .konferenco .je .leta .1981 .prišel .tudi .Steve .Jobs .Takrat .je .bilo .podjetje . Apple .eno .prvih .ponudnikov .računalnikov .za .osebno .rabo .Jobsu .je .odnos . do .oblikovanja .izdelka, .ki .mora .izhajati .iz .njegove .uporabe, .privzgojil .njegov . 4 . . International .Design .Conference .in .Aspen 5 . . https://oac cdlib org/fi .ndaid/ark:/13030/c8pg1t6j/entire_text/ .(vpogled .2 .4 .2019) 188 189 Bauhaus_FINAL.indd 188 10.5.2019 14:40:25 (nebiološki) .oče .Paul .Jobs, .ki .je .za .hobi .doma .restavriral .stare .avtomobile . Ker .je .bil .ročno .spreten, .je .poleg .tega .sam .izdeloval .pohištvo .za .hišo .ali .og- rajo, .kar .so .pač .pri .hiši .potrebovali .Jobsa .avtomobili .niso .zanimali, .je .pa .z . veseljem .sodeloval .pri .izdelavi .oz .ustvarjanju .drugih .stvari .Oče .ga .je .pri .tem . naučil, .da .je .poleg .frontalnega .videza .pomembno, .kako .izgleda .hrbtna .stran . omare, .ki .se .sicer .ne .vidi .Po .mnenju .Paula .Jobsa .je .dober .izdelek .tisti, .ki .je . kvalitetno .oblikovan .in .izdelan .do .zadnjega .detajla . Apple .je .bil .leta .1981 .šele .na .začetku .poti, .Jobs .pa .se .je .zavedal, .da .je .obli- kovanje .bistveno .za .kvalitetno .uporabo .izdelka .ter .da .lahko .izjemno .vpliva .na . prodajo .in .posledično .na .zaslužek .V .primeru .računalnika .je .šlo .za .zunanjo . podobo .izdelka .in .grafično .podobo .tega, .kar .se .prikazuje .na .ekranu, .torej . sta .v .enem .produktu .združena .industrijsko .in .grafično .oblikovanje .Jobs .je .v . tistem .času, .ko .so .bili .ekrani .računalnikov .odeti .v .črno .z .živo .pisanimi .črka- mi, .po .ekranu .pa .so .se .uporabniki .pomikali .s .tipkovnico, .vizionarsko .pred- videval, .da .bo .grafično .oblikovanje .vplivalo .na .uporabo .računalnikov, .saj .so . takrat .že .razvijali .grafični .vmesnik6, .kot .ga .poznamo .še .danes . V .tistih .časih .je .imel .Apple .prostore .najete .v .stavbi, .v .kateri .je .domoval .tudi . prodajni .oddelek .podjetja .Sony .Jobs .se .je .pogosto .ustavil .pri .njih .in .pregle- doval .izdelke .in .brošure .Sony .je .bil .že .takrat .med .proizvajalci .uporabne .ele- ktronike .vodilni .na .področju .oblikovanja .Izdelki .so .delovali .izčiščeno, .vendar . tehnično, .prevladovala .je .črna .barva .in .v .tistem .času .se .je .Jobsu .zdelo, .da .je . to .prava .smer .oblikovanja .tehničnih .izdelkov, .tudi .računalnikov Na .konferenci .poleti .1981 .se .je .nato .Jobs .seznanil .z .modernističnim .evrop- skim .oblikovanjem .Na .konferenci .sta .bila .prisotna .tudi .Mario .Bellini, .ki .je .za . Olivetti .oblikoval .nekaj .ikoničnih .elektronskih .izdelkov, .in .Sergio .Pininfarina, . vodja . znamenitega . oblikovalskega . strudia . za . avtomobile . (Isaacson . 2012) . Poleg .tega .se .je .Jobs .v .Aspnu .seznanil .z .izročilom .Herberta .Bayerja, .ki .je .bil . takrat .že .star .in .ni .več .živel .v .Aspnu .Funcionalističen .preprost .oblikovalski . jezik .je .bil .Jobsu .pisan .na .kožo, .saj .je .bil .asket .in .se .je .pred .tem .navduševal . nad .japonskim .minimalizmom .Poleg .Sonyja .je .znana .njegova .povezava .z . Isseyjem .Miyakejem, .ki .je .za .Apple .po .japonskem .vzoru .zasnoval .uniformo . za .zaposlene, .kar .se .zaradi .upora .ni .prijelo, .je .pa .Jobs .prevzel .njegov .črn .puli . na .kavbojkah .kot .svojo .»uradno« .uniformo, .ki .jo .je .uporabljal .do .smrti . 6 Grafični .vmesnik .(GUI) .so .prvi .razvili .v .podjetju .Xerox .v .okviru .raziskovalnega .centra .v .Palu .Altu, . ki .so .ga .poznali .kot .PARC .Čeprav .je .bil .prenos .tehnologije .dogovorjen .med .obema .podjetjema, . opisujejo .Applov .vpad .v .PARC .in .prenos .tehnologije .kot .eno .največjih .tatvin .v .analih .panoge .(Is- aacson .2012) 188 189 Bauhaus_FINAL.indd 189 10.5.2019 14:40:25 Jobs .je .po .obisku .Aspna .v .trenutku .prevzel .Bauhausovo .filozofijo .Do .leta . 1983, .ko .je .imel .v .okviru .konference .predavanje, .je .v .skladu .s .tem .izročilom . jasno .začrtal .pot .oblikovanja .in .tudi .uporabo .Applovih .izdelkov .vse .do .danes . Leta .1982 .je .za .oblikovanje .najel .podjetje .Frog .design .nemškega .oblikovalca . Hartmuta .Esslingerja, .ki .je .imelo .enako .oblikovalsko .filozofijo, .pri .čemer .je . zanimivo, .da .je .Esslinger .oblikoval .tudi .Sonyjeve .televizorje .Od .takrat .dalje . na .vseh .Applovih .izdelkih .piše .»Designed .by .Apple .in .California« .(ibid ) Na .predavanju .je .Jobs .dobesedno .napovedal .prihodnost .Povedal .je, .da .bo . računalnik .tako .spremenil .življenje .ljudi, .kot .ga .je .televizor .v .50 .in .60 .letih . Postal .bo .človekov .sopotnik .doma .in .na .delu, .z .njim .naj .bi .preživel .več .ur .na . dan .Napovedal .je, .da .bodo .računalnik .sčasoma .spravili .v .škatlo .za .čevlje, . potem .pa .še .v .velikost .knjige .Govoril .je .o .možnostih, .ki .jih .ponuja .računalni- kova .sposobnost .procesiranja .podatkov .Hkrati .je .izjavil, .da .»so .računalniki . videti .kot .smeti«, .in .povedal, .da .je .tam .zato, .da .bi .s .pomočjo .oblikovalcev . dvignil .nivo .oblikovanja .novih .izdelkov .(ibid ) Jobs .je .na .predvanju .predstavil .temeljno .usmeritev .Applovega .oblikovanja . izdelkov .in .programov: .oboje .mora .biti .kar .se .da .preprosto .in .mora .uporab- nika .voditi .k .intuitivni .uporabi .izdelka, .da .torej .s .preprostimi .potezami .nala- gamo .računalnikom .izvedbo .zapletenih .operacij .Njegove .besede .je .povzel . slogan .na .prvi .brošuri: .»Največja .dovršenost .je .v .preprostosti«7 .Rek, .ki .se . lepo .vklaplja .med .obe .Miesovi .misli V .tistem .času .so .se .v .Applu .ukvarjali .z .razvojem .najprej .Apple .IIc .in .kasneje . Macintosha .Oba .sta .dobila .ikonično .podobo, .ki .je .spominjala .na .človeški . obraz . V . sklopu . razvoja . grafične . slike . računalniškega . ekrana, . po . katerem . si .se .pomikal .z .miško8 .so .zasnovali .ikone .v .kvadratih .z .zaobljenimi .vogali . in .ikono .za .smeti .Po .vzoru .papirjev .na .pisalni .mizi .so .zasnovali .namizje . Ker .je .Jobs .na .fakulteti .Reed, .ki .jo .je .sicer .obiskoval .le .kratek .čas, .poslušal . predavanja .o .pisavah .in .tipografiji, .je .želel, .da .ima .uporabnik .možnost .izbire . pisave, .s .čimer .bi .vsak .uporabnik .lahko .postal .oblikovalec .svojega .besedi- la .Vse .to .je .kasneje .povzel .tudi .Microsoft .in .danes .si .brez .tega .ne .znamo . predstavljati .uporabe .računalnika .in .drugih .naprav . 7 . . Simplicity .is .the .ultimate .sophistication . https://www fastcompany com/1790791/steve-jobs-bio- grapher-apple-founder-was-driven-simplicity-mystical-thinking-and-occasional-l . (vpogled . 2 . 4 . 2019) 8 . . V .sklopu .konference .leta .1983 .je .Jobs .v .časovno .kapsulo, .ki .so .jo .zakopali .na .vrtu, .prispeval . miško .enega .prvih .računalnikov, .ki .jo .je .uporabljal, .Apple .Lisa .Kapsulo .naj .bi .odkopali .leta .2000, . vendar .niso .natančno .označili .mesta, .zato .kapsule .niso .našli .Kapsulo .so .odkrili .in .odkopali .šele . leta .2013 .ob .pomoči .ekipe .oddaje .National .Geographic .»Diggers« . 190 191 Bauhaus_FINAL.indd 190 10.5.2019 14:40:25 Slika .3: .Apple .Macintosh .1984 Izhodišče .za .razvoj .izdelka .je .bil .pod .Jobsom .najprej .želeni .izgled .in .delova- nje .izdelka .preko .programske .opreme .– .za .razliko .od .do .tedaj .uveljavljene- ga .principa .pri .drugih .podjetjih, .ki .so .predvsem .zapakirala .tisto, .kar .so .jim . pripravili .tehnični .sodelavci .Jobs .je .obenem .zahteval, .da .je .tudi .notranjost . naprave .videti .urejeno, .kot .ga .je .v .mladosti .naučil .oče .pri .omari .Ta .obrnjeni . proces .razvoja .izdelka .je .dal .izjemne .prodajne .in .poslovne .rezultate .mnogo . kasneje .– .pri .iPodu .in .vseh .napravah, .ki .so .sledile . . Jobs .je .bil .že .leta .1985 .prisiljen .zapustiti .mesto .predsednika .uprave, .z .njim . je .Apple .zapustil .tudi .Esslinger .Jobs .je .po .odhodu .ustanovil .podjetje .Pixar, . studio, .ki .je .z .računalniškimi .animiranimi .fi .lmi .naredil .pravo .revolucijo .in .je . kasneje .postal .del .korporacije .Disney, .in .podjetje .Next .ki .je .izdelovalo .ra- čunalniške .postaje .za .univerze .in .poslovno .rabo .Jobs .se .je .leta .1997 .na . povabilo .nadzornikov .vrnil .v .Apple, .ki .je .poleg .Jobsa .pod .svoje .okrilje .vzel . tudi .Next . Čeprav .je .Jobs .pri .računalnikih .Next .sodeloval .z .Esslingerjem, .je .ob .prihodu . nazaj .organiziral .razvoj .oblikovanja .znotraj .podjetja .Ob .tem .se .je .naslonil . na .Jonathana .Iva, .Londončana, .ki .je .preko .angleškega .podjetja .Tangerine . v .Kaliforniji .delal .za .Apple .in .se .leta .1992 .tam .tudi .zaposlil .Ive .je .imel .po- dobno .oblikovalsko .fi .lozofi .jo .kot .Jobs .Izhajal .je .iz .rokodelske .družine, .saj .je . imel .njegov .oče .delavnico .za .izdelavo .nakita .iz .srebra, .v .kateri .je .Ive .že .od . malega .izdeloval .izdelke .po .lastnih .načrtih .Oba .z .Jobsom .sta .torej .prakso .v . delavnici, .ki .je .bila .v .Bauhausu .del .učnega .procesa, .oddelala .že .v .otroštvu . (Isaacson .2012) 190 191 Bauhaus_FINAL.indd 191 10.5.2019 14:40:25 DIETER RAMS, JONY IVE, BAUHAUS IN B SMER Jobs .in .Ive .sta .delila .občudovanje .do .nemškega .oblikovalca .Dieterja .Ramsa, . ki .je .bil .40 .let .vodja .oblikovanja .v .podjetju .Braun .Čeprav .je .bil .rojen .leta . 1932, .torej .malo .pred .zaprtjem .Bauhausa, .lahko .rečemo, .da .je .Rams .otrok .te . šole .Tudi .Rams .se .je .kalil .v .obrtni .delavnici, .saj .je .bil .njegov .dedek .tesar .in . je .Dieter .pri .njem .delal .kot .vajenec .Njegovi .izdelki .so .preprosti, .svetli, .čitljivi . in .funkcionalni .Temelje .dobrega .oblikovanja .je .strnil .v .10 .načel, .ki .so .vsa . povsem .v .skladu .z .Bauhausovo .tradicijo, .najbolj .poznano .načelo .pa .je .zago- tovo .»Manj, .ampak .bolje«9, .kar .je .samo .predrugačen .rek, .ki .ga .zasledujemo . od .Behrensa .preko .Miesa, .Bayerja, .Ramsa .in .Jobsa .do .Iva .Apple .je .postal . tudi .po .zaslugi .Bauhausa .simbol .kvalitetnega .sodobnega .oblikovanja .Kar . 10 .njihovih .izdelkov .danes .v .zbirki .Muzeja .moderne .umetnosti .v .New .Yorku Slika .4: .izdelki .Braun .in .Apple Ker .tudi .Slovenija .ni .izolirana .od .dogajanja .po .svetu, .ni .naključje, .da .lovke . Bauhausa .segajo .neposredno .tudi .v .Slovenijo .Rams .je .pri .delu .v .Braunu . sodeloval .z .Visoko .šolo .za .oblikovanje .v .Ulmu .(HfG .Ulm) .in .bil .njen .zaščitnik . HfG, .ki .je .delovala .med .letoma .1953 .in .1968, .velja .za .naslednico .Bauhausa, . saj .je .imela .zelo .podoben .program, .njen .glavni .ustanovitelj .pa .je .bil .švicar . Max .Bill, .ki .se .je .šolal .na .Bauhausu .Po .vozoru .HfG .je .prof .Edvard .Rav- nikar .zasnoval .B .smer .na .Fakulteti .za .arhitekturo .v .Ljubljani, .ki .je .delovala . le .dve .leti .(1960–1961) .Kljub .kratkemu .obstoju .pa .je .ta .smer .zaznamovala . razvoj .oblikovanja .v .Sloveniji, .saj .je .bili .med .študenti .tudi .Saša .Maechtig, . 9 . . Weniger, .aber .besser 192 193 Bauhaus_FINAL.indd 192 10.5.2019 14:40:25 avtor .znamenitega .Kioska .in .kasneje .ustanovitelj .Oddelka .za .oblikovanje .na . Akademiji .za .likovne .umetnosti, .poleg .njega .pa .še .številni .kasneje .uspešni . arhitekti .in .oblikovalci .(Zupančič .2012) Povzetek Bauhaus .je .vezni .člen .med .začetki .in .sodobnim .industrijskim .oblikovanjem .Raz- voj .se .začenja .od .angleškega .gibanja .Arts .and .Crafts .preko .nemškega .združenja . Deutscher .Werkbund .in .njegovih .vidnih .članov .Petra .Behrensa, .Walterja .Gropiu- sa .in .Miesa .van .der .Roheja .do .Bauhausa .Po .zaprtju .šole .se .zgodba .nadaljuje . tudi .v .ZDA, .kamor .je .med .drugim .emigriral .Bauhausov .učenec .in .predavatelj . Herbert .Bayer, .ki .je .po .vojni .30 .let .sooblikoval .razvoj .Aspna .v .mondeno .smučar- sko .središče .z .bogatim .spremljevalnim .programom .V .Aspnu .se .je .Steve .Jobs . seznanil .z .izročilom .Bauhausa .in .v .skladu .z .njim .začrtal .usmeritev .oblikovanja . Applovih .izdelkov, .ki .se .je .ohranila .vse .do .danes Ključne besede: . Bauhaus, . Mies . van . der . Rohe, . Herbert . Bayer, . Steve . Jobs, . iPhone Abstract Bauhaus .is .a .link .between .the .beginnings .and .modern .industrial .design .The . beginnings .are .followed .by .the .English .movement .Arts .and .Crafts .through .the . German . association . Deutscher . Werkbund . and . its . prominent . members . Peter . Behrens, .Walter .Gropius .and .Mies .van .der .Rohe .to .Bauhaus .After .closing .the . school, .the .story .continues .in .the .US, .among .which .was .emigrated .by .Bauhaus’s . pupil .and .lecturer .Herbert .Bayer, .who .co-shaped .Aspen’s .development .into .a . trendy .ski .resort .with .a .rich .accompanying .program .for .30 .years .after .the .World . war .II .It .was .in .Aspen .where .Steve .Jobs .became .acquainted .with .the .Bauhaus . tradition .and, .according .to .that, .outlined .the .orientation .of .the .design .of .Apple . products, .which .has .survived .to .this .day . Keywords: .Bauhaus, .Mies .van .der .Rohe, .Herbert .Bayer, .Steve .Jobs, .iPhone 192 193 Bauhaus_FINAL.indd 193 10.5.2019 14:40:25 Seznam literature CHERNICK, . Kren . (2018): . https://www artsy net/article/artsy-editorial-tel-aviv- -4-000-bauhaus-buildings .(vpogled: .2 .1 .2019) DONATH, .Matthias .(2006) .V: . Sächsische Biografie. .http://saebi isgv de/biografi- e-druck/Hermann_Muthesius_(1861–1927) .(vpogled: .13 .3 .2019) FERENSTEIN, .Greg .(2010): .Steve .Jobs .Biographer: .Apple .Founder .Was .Driven . By .Simplicity, .Mystical .Thinking .And .Occasional .LSD .Use .https://www fastcompany com/1790791/steve-jobs-biographer-apple-founder-was-dri- ven-simplicity-mystical-thinking-and-occasional-l .(vpogled: .2 .4 .2019) GANTZ, .Caroll .(2010): . Founders Of American Industrial Design .http://www industrialdesignhistory com/ .taxonomy/ .term/263 .(vpogled .2 .12 .2018) . https://www britannica com/topic/Deutscher-Werkbund .(vpogled: .22 .3 .2019) ILLINOIS .INSTITUTE .OF .TECHNOLOGY .(2019): . https://web iit edu/about/phyl- lis-lambert .(vpogled .22 .2 .2019) ISAACSON, .Walter .(2012): . Steve Jobs .Tržič: .Učila .International KUIPER, .Kathleen .(ur ) .(2019): .Encyclopaedia .Britannica .https://www britanni- ca com/topic/Deutscher-Werkbund .(vpogled: .22 .3 .2019) LOZEJ .LEDINEK, .Špela .(2016): . F rankfurtska .ali .Švedska .kuhinja? .V: . Etnolog 26, . str .127–141 MAYFAIR . GALLERY . (2018) . Mayfair . Gallery . https://www mayfairgallery com/ blog/meissen-porcelain-white-gold-crossed-swords .(vpogled: .22 .3 .2019) MERTINS, .Detlef .(2014): . Mies. .London: .Phaidon OAC: .https://oac cdlib org/findaid/ark:/13030/c8pg1t6j/entire_text/ .(vpogled: .2 . 4 .2019) SHAND-TUCCI, .Douglass .(2000): . Built in Boston: City and Suburb, 1800–2000 . University .of .Massachusetts .Press .(vpogled: .12 .3 .2019) TRAVERS, .Andrew .(2018): .Aspen’s .Bauhaus .Roots: .Honoring .Herbert .Bayer’s . influence .V: . The Aspen Times .https://www aspentimes com/entertainment/ aspens-bauhaus-roots/ .(vpogled: .23 .3 .2019) WENKEL, . Rolf . (2014) . Deutsche Welle . https://www dw com/en/how-much-is- -made-in-germany-really-worth/a-17372908 .(vpogled: .12 .3 .2019) WIRTSCHAFTSLEXIKON24 COM . (2019) . http://www wirtschaftslexikon24 com/d/ deutsche-industrienorm-din/deutsche-industrienorm-din htm . (vpogled: . 23 . 3 . 2019) ZUPANČIČ, .Bogo .(2012) .http://www mao si/Razstava/Smer-B-reforma-obliko- vanja aspx .(vpogled: .9 .3 .2019) 194 195 Bauhaus_FINAL.indd 194 10.5.2019 14:40:25 Seznam slik Slika .1: .BARLOW, .Phil .(2015): .Musings .on .the .Built .Environment .The .Iconic .Se- agram .Building .http://todesignllc com/blog?id=67200/the-iconic-seagram- -building .(vpogled: .12 .2 .2019) Slika .2: .DARLEY, .Mark .(2006): .https://www bararch com/work/hospitality-wine- ries/project/aspen-institute .(vpogled: .7 .3 .2019) . Slika . 3: . DERNBACH, . Christoph . (2015): . The . History . of . the . Apple . Macintosh . https://www mac-history net/top/2011-01-24/the-history-of-the-apple-ma- cintosh .(vpogled: .29 .3 .2019) Slika .4: .KOSNER, .Anthony .Wing .(2013): .Jony .Ives‘ .(No .Longer .So) .Secret .Design . Weapon . https://www forbes com/sites/anthonykosner/2013/11/30/jony-ives- no-longer-so-secret-design-weapon/ .(vpogled: .3 .3 .2019) 194 195 Bauhaus_FINAL.indd 195 10.5.2019 14:40:25 197 Bauhaus_FINAL.indd 196 10.5.2019 14:40:25 MOJSTRI, POMOČNIKI, VAJENCI Marko Balažic . je . bil . rojen . leta . 1991 . v . Ljubljani . Po . opravljenem . šolanju . na . Gimnaziji . Bežigrad . je . svoje . izobraževanje .nadaljeval .na .Pravni .fakulteti .v .Ljubljani, . kjer . je . leta . 2015 . diplomiral . Med . nadaljevanjem . drugostopenjskega . študija . na . Pravni . fakulteti . je . kot . član . ekipe . sodeloval . pri . mednarodnem . tekmovanju . iz . mednarodnega . vesoljskega . prava . » Manfred Lachs Space Law Moot Court Competition« . in . kot . eden . izmed . soavtorjev . raziskovalnega . poročila . » Aktualni problemi medijskega kazenskega prava« . Leta . 2017 . je . magistriral . in . za . svojo .magistrsko .nalogo .z .naslovom .» Kazensko pravo totalitarnih držav v teoriji in praksi« .prejel .priznanje .za .vrhunsko .magistrsko .diplomsko .nalogo . Pravne . fakultete . v . Ljubljani . Svojo . karierno . pot . je . kot . pripravnik . začel . v . odvetništvu, . pripravništvo . pa . je . kasneje . nadaljeval . na . sodišču . Poleg . študija .in .dela .se .ukvarja .še .z .različnimi .projekti .v .okviru .Pravne .fakultete .v . Ljubljani .in .Inštituta .za .kriminologijo .pri .Pravni .fakulteti .v .Ljubljani .Zasebno . se .ukvarja .še .s .preučevanjem .novejše .zgodovine . . . Vesna Cestnik Tehovnik je . diplomirala . na . Oddelku . za . anglistiko . in . amerikanistiko . Filozofske fakultete . Univerze .v .Ljubljani .Pred .tem .je .pridobila .naziv .baletne . plesalke . na . Srednji glasbeni . in . baletni . šoli . v . Ljubljani . Od . leta . 1998 . se . ukvarja . s . poučevanjem . klasičnega . baleta Zadnjih . deset . let . poučuje . na . Konservatoriju . za . glasbo . in . balet . Ljubljana . Ukvarja . se . spodročjem . klasičnega . . baleta, . historičnih . plesov . in . zgodovine . baleta . Kot . predavateljica . je tretje . leto . zaposlena . tudi . na .Višji .baletni .šoli .Konservatorija .za .glasbo .in .balet .Ljubljana, .kjer poučuje . predmet .Starinski .in .družabni .plesi Hana Čeferin je . magistrska . študentka . na . Oddelku . za . umetnostno . zgodovino . in . je . na . Filozofski . fakulteti . Univerze . v . Ljubljani . leta . 2018 . z . odliko . diplomirala . iz . umetnostne . zgodovine . in . anglistike . Od . leta . 2015 . je . sodelavka .Galerije .Fotografije, .kar .jo .je .usmerilo .predvsem . v .raziskovanje .sodobne .umetnosti .in .novih .medijev .V .tem . času .je .sodelovala .pri .organizaciji .več .razstav: .leta .2017 . na .razstavi .Prešernovega .nagrajenca .Borisa .Gaberščika . 197 Bauhaus_FINAL.indd 197 10.5.2019 14:40:25 ( Von Dieser Welt), .2018 .na .razstavi .Igorja .Andjelića .( Cinecittà) .in .2019 .Tanje . Lažetić .( 5 rož 8 fotografij) .Z .Gaberščikom .je .sodelovala .tudi .pri .pregledni . razstavi, .ki .se .je .odvila .konec .leta .2018 .v .Galeriji .Prešernovih .nagrajencev . v . Kranju, . in . ob . njej . objavila . besedila . v . razstavnem . katalogu . Zanima . jo . slovenska .fotografska .dejavnost .in .v .svojem .delu .medij .fotografije .raziskuje . skozi .najrazličnejša .zgodovinska .obdobja .Živi .in .dela .v .Ljubljani Darko Čuden, .rojen .1961 .v .Ljubljani, .kjer .je .zaključil . študij . anglistike . in . germanistike . Od . leta . 1991 . je . sprva .kot .asistent, .nato .docent .in .danes .kot .izredni . profesor . zaposlen . na . Oddelku . za . germanistiko . z . nederlandistiko . in . skandinavistiko . na . Filozofski . fakulteti .Univerze .v .Ljubljani .Njegova .znanstveno- raziskovalna .in .pedagoška .dejavnost .sega .na .mnoga .področja: .morfologija, . besedotvorje, . kontrastivna . analiza, . leksikologija, . semantika, . onomastika . in . slovaropisje . Prevaja . iz . norveščine, . danščine, . švedščine, . nemščine, . angleščine .(za .gledališče .pa .tudi .iz .španščine .in .portugalščine) . Klara Drnovšek Solina . (1998) . je . obiskovala . Srednjo . vzgojiteljsko . šolo . in . gimnazijo . Ljubljana, . program . Umetniška . gimnazija: . smer . sodobni . ples . V . sezoni . 2015/2016 . se . je . izobraževala . na . delavnici . animacije . lutk . v . Lutkovnem . gledališču . Ljubljana, . naslednjo . sezono . pa . pričela . obiskovati . Malo . šolo . kritike . pod . mentorstvom . Zale . Dobovšek . Trenutno . na . Filozofski . fakulteti .Univerze .v .Ljubljani .študira .primerjalno .književnost .in .literarno .teorijo . ter .južnoslovanske .študije Mateja Gaber . je . lektorica . za . nemški . jezik . na . Filozofski .fakulteti .Univerze .v .Ljubljani .in .predsednica . Akademskega .zbora .Filozofske .fakultete .Na .Oddelku . za . primerjalno . književnost . in . literarno . teorijo . ter . na . Oddelku .za .umetnostno .zgodovino .poučuje .strokovni . jezik . Medtem . ko . je . v . svojem . magistrskem . delu . ( Heinrich von Veldeke: Eneît) . in . nato . v . doktorskem . delu .( Podoba Walterja von der Vogelweideja v biografskih romanih od 19. do 21. stoletja) .raziskovala .zlasti .književnost .srednjega .veka, .se .v .zadnjem .času . ukvarja . s . sodobno . umetnostjo . in . gledališčem . Študentski . svet . Filozofske . fakultete .ji .je .že .dvakrat .podelil .nagrado .za .nadpovprečno .pedagoško .delo . 198 199 Bauhaus_FINAL.indd 198 10.5.2019 14:40:25 Miklavž Komelj .je .doktoriral .iz .umetnostne .zgodovine . na . Filozofski . fakulteti . Univerze . v . Ljubljani . s . tezo . Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice XIV. stoletja .Doslej .je .objavil .12 .knjig .poezije, .2 .knjigi . proze, . razpravo . Kako misliti partizansko umetnost?, zbirko .esejev . Nujnost poezije .in .še .več .drugih .del, .tudi . več .znanstvenih .in .strokovnih .člankov .s .področja .umetnostne .zgodovine .in . teorije .Veliko .se .posveča .tudi .prevajanju .poezije .in .dramatike; .med .drugim . je .v .knjižni .obliki .objavil .prevode .Fernanda .Pessoe, .Césarja .Valleja, .Djune . Barnes, .Piera .Paola .Pasolinija .in .Alejandre .Pizarnik .Uredil .je . Zbrane pesmi Jureta .Detele .in .neobjavljene .zapise .Srečka .Kosovela .v .knjigi . Vsem naj bom neznan Eva Kryštufek je . študentka . dodiplomskega . študija . primerjalne . književnosti . in . literarne . teorije . na . Filozofski . fakulteti . Univerze . v . Ljubljani . Deluje . kot . kritičarka . za . literaturo, . opero . in . balet . pri . spletni . platformi . Koridor . – . križišča .umetnosti .Sodeluje .tudi .pri .različnih .obštudijskih . projektih .in .študentskih .konferencah .Posebej .jo .zanima . sodobna .proza .Latinske .in .Južne .Amerike .ter .povezovanje . literature .z .drugimi .humanističnimi .področji Ana Obid (1995) . trenutno . zaključuje . študij . umetnostne . zgodovine .na .Filozofski .fakulteti .Univerze .v .Ljubljani .V . svojem . delu . raziskuje . predvsem . delovanje . slovenskih . umetnikov .v .Trstu .Z .gledališčem .se .je .pobliže .seznanila . leta . 2018, . ko . je . kot . senzorialna . izvajalka . sodelovala . v . predstavi . Hotel Tivoli med spomini in sanjami . v . režiji . Barbare .Pie .Jenič Tim Prezelj .je .diplomirani .mikrobiolog .(UN), .ki .trenutno . zaključuje . magistrski . študij . molekulske . in . funkcionalne . biologije . na . Biotehniški . fakulteti . Univerze . v . Ljubljani . Vzporedno .študira .tudi .kognitivne .znanosti, .veliko .pa .se . je .izobraževal .tudi .v .tujini .– .predvsem .v .Nemčiji .in .Italiji . Raziskovalno .se .je .dolgo .posvečal .molekularni .biologiji, . imunologiji .in .evoluciji .raka .Zadnja .leta .se .bolj .intenzivno . ukvarja .z .evolucijsko .psihologijo .in .nevrologijo .spola .in . spolne .identitete, .religije .ter .jezika .Zanima .se .tudi .za .umetnostno .zgodovino . ter . skuša . povezovati . naravoslovne . znanosti . s . humanizmom . Pri . tem . mu . 198 199 Bauhaus_FINAL.indd 199 10.5.2019 14:40:26 poseben .izziv .predstavljajo .nova .interdisciplinarna .področja, .kot .sta .nevro- . in .psihoestetika Maša Radi Buh . je . leta . 2017 . zaključila . Srednjo . vzgojiteljsko . šolo . in . gimnazijo . Ljubljana, . kjer . je . obiskovala .program .Umetniška .gimnazija: .smer .sodobni . ples .Svoj .študij .nadaljuje .na .področju .sociologije .kulture . na . ljubljanski . Filozofski . fakulteti, . v . prihodnosti . pa . si . želi .raziskovati .vmesno .polje .med .prakso .in .teorijo .Od . leta .2016 .prispeva .k .spletni .platformi .Koridor .– .križišča . umetnosti, .istega .leta .pa .je .začela .obiskovati .tudi .Malo .šolo .kritike, .ki .se . odvija .pod .okriljem .Zale .Dobovšek Ana Laura Richter, . rojena . v . Ljubljani . leta . 1996 . Končuje .študij .dramaturgije .na .AGRFT .in .je .prejemnica . štipendije . Mestne . občine . Ljubljana . za . nadarjene . V . zadnjih .letih .je .delala .kot .asistentka .režije .pri .projektih . Izumitelj na zemlji . (Anton . Podbevšek . Teater) . in . Metamorphoses 4°: Blackholes .(Slovensko .Mladinsko . gledališče) .in .sodelovala .kot .performerka .in .asistentka . pri .projektu . Bridges .(director .Richard .Foreman, .NYC) .Zanimajo .jo .različne . umetniške .prakse, predvsem .pa .njihovo .povezovanje .in .kuriranje Luka Savić . je . umetnik . in . filozof, . rojen . v . Ljubljani . leta . 1990 . Dokončal . je . Srednjo . šolo . za . oblikovanje . in . fotografijo . na . oddelku . za . grafično . oblikovanje . Izobraževanje . je . nadaljeval . na . AVA, . Akademiji . za . vizualne . umetnosti . (2010) . Po . končanem . študiju . vizualnih .umetnosti .je .svojo .izobraževalno .pot .dopolnil . na . Filozofski . fakulteti, . kjer . je . leta . 2017 . pri . Zdravku . Kobeju .diplomiral .na .Oddelku .za .filozofijo .z .naslovom . Vpliv Elevzinskih misterijev na Heglovo filozofijo .Leta .2015 .je .na .31 .grafičnem . bienalu . v . Ljubljani . razstavil . pomanjšano . verzijo . Tatlinove . letalne . naprave . Letatlin, .ki .ji .je .dodal .komentar . z obrat na hrbet .Njegova .predavanja .so .odraz . njegovega .raziskovanja .v .povezavi .z .umetnostjo .in .filozofijo .Od .leta .2010 .do . 2017 .je .bil .asistent .in .sodelavec .Mirana .Moharja, .slovenskega .umetnika .in . člana .skupine IRWIN .2017 .je .postal .partner .arhiva .David .Gothard .(DG), .ki .se . nahaja .med .Gorico, .Londonom .in .Ljubljano .V .sklopu .arhiva .DG .je .pripravil . več . dogodkov, . ki . so . poleg . podajanja . zgodovinskih . informacij . usmerjenja . tudi .v .ozaveščanje .o .tem, .kaj .je .arhiv .Svoje .umetniško .delo .je .pred .kratkim . 200 201 Bauhaus_FINAL.indd 200 10.5.2019 14:40:26 predstavil .v .sklopu .rezidence .Mahler .and .LeWitt .Studios .v .italijanskem .mestu . Spoleto, . na . Arte . Fiera . Polis . – . BBQ . Show . v . Boloniji . in . v . galeriji . DLUL . na . samostojni .razstavi .v .kuratorski .režiji .Hane .Ostan .Ožbolt .Še .vedno .aktivno . sodeluje .z .rezidenco .Mahler .and .LeWitt .Studios .in .pripravlja .nove .projekte Anita Srebnik . je . lektorica . za . nizozemski . jezik . in . kulturo . na . Filozofski . fakulteti . Univerze . v . Ljubljani, . kjer .je .doktorirala .leta .2013 .Od .leta .1996 .na .Oddelku . za .germanistiko .z .nederlandistiko .in .skandinavistiko . vodi .Lektorat .za .nizozemski .jezik .in .kulturo, .kjer .med . drugim . vsakoletno . gosti . številne . tuje . strokovnjake . s . tega . področja . Je . avtorica . prvega . nizozemsko- slovenskega .slovarja .na .Slovenskem .Med .2010 .in .2012 .je .bila .zaposlena .kot . pogodbena .lektorica .za .nizozemski .jezik .na .Univerzi .L‘Orientale .v .Neaplju . S . prispevki . se . redno . udeležuje . mednarodnih . konferenc . in . znanstvene . prispevke .objavlja .tako .v .domačem .kot .tujem .znanstvenem .tisku .Prevaja .iz . nizozemščine, .nemščine .in .angleščine Janez Vrečko . je . bil . od . 1978–2018 . zaposlen . na . Oddelku .za .primerjalno .književnost .in .literarno .teorijo . na . Filozofski . fakulteti . v . Ljubljani, . kjer . je . bil . redni . profesor . od . 2002 . Študiral . je . na . Filozofski . fakulteti . v .Ljubljani .in .na .Akademiji .za .gledališče .v .Ljubljani, . magisterij . pa . je . nadaljeval . na . Univerzi . v . Münchnu . pri .prof .Ernestu .Grassiju .Več .let .je .študijsko .in .kot . gostujoči . profesor . prebil . na . tujih . univerzah . (München, . Salzburg, . Bruselj, . Dunaj, .Katowice) .19 .let .je .predaval .tudi .na .mariborski .Pedagoški .fakulteti, . več .let .tudi .na .Univerzi .v .Kopru .in .Novi .Gorici .Objavil .je .več .samostojnih .knjig . z .analizami .slovenske .zgodovinske .avantgarde, .grškega .epa .in .tragedije .ter . temeljih .pojmov .literarne .teorije .kot .so .mimesis, .katarza .in .inspiracija .2011 . je .izdal .obsežno .monografijo .o .slovenskem .avantgardistu .Srečku .Kosovelu . z .novimi .odkritji .o .neposrednih .vplivih .ruskega .konstruktivizma .na .Kosovela . V .domačem .in .tujem .znanstvenem .in .strokovnem .tisku .je .objavil .več .kot .300 . naslovov .in .sodeloval .na .številnih .domačih .in .tujih .simpozijih .Za .svoje .delo .je . prejel .Zlato .plaketo .Univerze .v .Ljubljani, .Veliko .nagrado .Filozofske .fakultete, . nagrado . Študentskega . sveta . FF . za . nadpovprečno . uspešno . pedagoško . delo, . nagrado . Javne . agencije . za . raziskovanje . Republike . Slovenije . za . najboljšo .znanstveno .knjigo .leta .2011 .in .leta .2014 .Zoisovo .priznanje .za .svoje . raziskovalno .delo 200 201 Bauhaus_FINAL.indd 201 10.5.2019 14:40:26 Gašper Zalar, rojen . leta . 1973 . v . Ljubljani . Leta . 2002 . je . zaključil . študij . na . Fakulteti . za . arhitekturo . Univerze . v . Ljubljani .Deluje .kot .samostojni .ustvarjalec .na .področju . kulture .Pri .delu .v .biroju .Real .Engineering .je .kot .soavtor . sodeloval .pri .številnih .izvedenih .arhitekturnih .projektih 202 203 Bauhaus_FINAL.indd 202 10.5.2019 14:40:26 IMENSKO KAZALO A C Adorno, .Theodor .108 Cage, .John .148, .152 Albers, .Josef .19, .114, .116, .145, . Cankar, .Ivan .41, .43, .129, .137, .155 147, .149, .151, .152, .154 Carmelich, .Giorgio .133, .134, .140 Aleksić, .Dragan .35, .36, .43 Cechetti, .Enrico .85 . Althusser, .Louis .146 Cestnik .Tehovnik, .Vesna .3, .6, .79, . Anthonissen, .Anton .47, .48, .51, .53 197 Aristotel .150, .151, .154 Cézanne, .Paul .3, .6, .107, .109, .114, . Arp, .Hans .Jean .58–63, .65, .66 115 Chacón, .R .L .68, .71, .73, .76 B Chagall, .Marc .36 Bakst, .Léon .82, .83 Chaliapin, .Feodor .82 Balanchine, .George .87 Chanel, .Coco .83 Balažic, .Marko .3, .5, .15, .197 Chaplin, .Charlie .139 Ball-Hennings, .Emmy .59, .60 Cocteau, .Jean .83 Ball, .Hugo .58, .60, .62, .126 Craig, .Gordon .80 Basil, .Colonel .Wassily .de .87 Cunningham, .Merce .152 Bayer, .Herbert .7, .53, .119, .120, . 186–189, .192–194 Č Begicheva, .Anna .39, .43 Čargo, .Ivan .140, .141 Behne, .Adolph .47 Čeferin, .Hana .3, .6, .117, .126, .129, . Behrens, .Peter .184, .192, .193 . 197 Bellini, .Mario .189 Čerepnin, .Nikolaj .82 Benois, .Alexandre .82, .83 Černigoj, .Avgust .3, .6, .34, .67, .77, . Berlage, .Hendrik .Petrus .45, .95, .96, . 113, .122, .129, .131–144 104 Čičerin, .Georgij .40 Bill, .Max .62, .65, .192 Čuden, .Darko .4, .7, .175, .198 Binet, .René .96, .97, .104 Čufar, .Tone .136 Bizjak, .Jernej .170, .173 Blake, .William .112 D Blaschka, .Leopold .96 Danilova, .Aleksandra .87 Blaschka, .Rudolf .96 Darwin, .Charles .93 Blum, .René .87 Debussy, .Claude .83, .85 Bolm, .Adolf .84 Delak, .Ferdo .122, .131, .133, .134, . Bosch, .Hieronymus .102 136, .140, .141, .143 Brandt, .Marianne .8 Delaunay, .Robert .51, .64 Breton, .André .41, .60 Delaunay, .Sonia .64 Bruegel, .Pieter .starejši .102 Delsarte, .François .79 Buñuel, .Loius .68, .76 Descartes, .René .157 Buonarroti, .Michelangelo .102 Dewey, .John .149, .150–152, .154 Burchartz, .Max .49 Dix, .Otto .17, .30 Burrows, .David .153, .155 Dixon, .Steve .166, .169, .173 Djagilev, .Sergej .6, .81–89 202 203 Bauhaus_FINAL.indd 203 10.5.2019 14:40:26 Dolfi, .Emilio .Mario .133 Gray, .Camilla .109, .116 Dolin, .Anton .87 Gropius, .Walter .5, .6, .11, .13, .17–20, . Dostojevski, .Fjodor .Mihajlovič .41 22, .28, .29, .47–55, .67, .112, .118, . Drnovšek .Solina, .Klara .4, .7, .165, . 145–150, .152, .154, .155, .184– 198 187, .193 Grosz, .Elisabeth .169 E Grosz, .George .31, .32, .33, .39, .40, . Einstein, .Albert .21, .91, .140, .157, . 43 172 Groys, .Boris .6, .69–71, .73–76 Ekster, .Aleksandra .139 Engelien, .Egon .49 H Erenburg, .Ilja .34, .36, .37, .52 Haeckel, .Ernst .6, .91–99, .102–104 Ernst, .Max .97 Haraway, .Donna .160, .101, .163 Esslinger, .Hartmut .190, .191 Hausmann, .Raoul .31, .33, .34, .43 Evola, .Julius .73, .74, .76 Heartfield, .John .31, .32, .39, .40, . 43 F Helm, .Dörthe .53 Feininger, .Lyonel .48, .49, .53, .55 Henri, .Florence .121, .126 Finsler, .Hans .121 Herzfeld, .Wieland .31 Flaker, .Aleksandar .38, .41, .43, .109, . Hilberseimer, .Ludwig .26 114, .116 Himmler, .Heinrich .69 Fleming, .Aleksander .100–104 Hitler, .Adolf .16, .21, .22, .24, .29, .186 Fokin, .Mihael .79, .82, .84–87, .89 Hoffmann, .E .T .A .80 Forbát, .Alfred .47, .49, .53 . Hribar, .Rosana .166, .168 Foucault, .Michele .158, .163 Huelsenbeck, .Richard .31, .39, .43, . Fouché, .Joseph .72 60 Frouchtmann, .Susane .67, .71, .73, . Humboldt, .F .W .H .Alexander .von . 76 93, .104 Fry, .John .Hemming .73, .74, .76 Huszár, .Vilmos .45 .45, .46, .55 G I Gaber, .Mateja .1, .2, .7, .198 Itten, .Johannes .18, .50–52, .149 Gaberščik, .Boris .6, .117, .126–130, . Ivanov, .Lev .81, .88, .89 197 Ive, .Jonathan .191, .192, .195 García, .Joaquín .Torres .59 Gay, .Peter .16 J Gegenbaur, .Carl .91 Jacques-Dalcroze, .Émile .79 Gemelli, .Agostino .71 Jaffé, .Hans .Ludwig .Cohn .47, .55 Goethe, .Johann .Wolfgang .von .93, . Jakac, .Božidar .121 103 Janco, .Marcel .60, .63 Goldoni, .Carlo .135 Jobs, .Paul .189 Gončarova, .Natalija .109 Jobs, .Steve .7, .188–194 Gorki, .Maksim .41 Johnson, .Philip .187 Gorsky, .Aleksander .81 Jurij .V .101 Gozzi, .Carlo .63–65 Justin, .Anica .68, .69, .72, .76 Graeff, .Werner .49, .50 204 205 Bauhaus_FINAL.indd 204 10.5.2019 14:40:26 K Le .Corbusier .47, .54, .184 Kandinski, .Vasilij .6, .18, .19, .23, .26, . Leck, .Bart .van .der .45 36, .59, .67, .70, .71, .73–76, .97, . Léger, .Fernand .119, .121 98, .100, .102–105, .107, .112–116, . Lehmann .148, .155 133, .135, .140, .142, .149 Levstik, .Vladimir .37, .43 Kant, .Immanuel .153 Lichtwark, .Alfred .57 Karsavina, .Tamara .84 Lifar, .Sergej .87 Keler, .Peter .53 Lihotzky, .Margarethe .185 Kircher, .Athanasius .69 Lisicki, .El .(Lazar .Markovich) .6, . Kirstein, .Lincoln .87, .88, .90 34–38, .52, .111–114, .131 Klee, .Paul .18, .97–99, .102–105, .107, . Lorenci, .Kaja .168 112, .149, .151 Lyotard, .Jean-François .108 Kleist, .Heinrich .von .80 Klimt, .Gustav .95, .96, .104 M Kocjančič, .Ana .122, .137, .143 Mackhintosh, .Charles .Rennie .184 Kocjančič, .Drago .129 Maechtig, .Saša .192 Kocjančič, .Karlo .121–123, .128, .130 Mahler, .Alma .146 Kocjančič, .Peter .124 . Mahler, .Gustav .146 Kogoj, .Marij .141, .143 Maleš, .Miha .140 Kok, .Antony .46, .47, .49, .50, .52, .55 Malevič, .Kazimir .107–114, .116 Komelj, .Miklavž .3, .6, .67, .199 Marinetti, .Filippo .Tomasso .39, .40, . Kooning, .Willem .de .152 46, .131, .138, .140 Kopač, .Andreja .166, .168, .173 Marx, .Karl .146, .155 Kos, .Gojmir .Anton .121 Matisse, .Henri .83, .109 Kosovel, .Srečko .5, .31, .33, .34, .36, . Meyer, .Adolf .47, .49, .51 37, .39–43, .67, .70, .116, .133, .157, . Meyer, .Hannes .5, .18–20, .28, .29, .53, . 199, .201 59, .62 Koželj, .Janez .38 Michieli, .Lujo .124 Krašovec, .Fran .122–124, .128–130 Micić, .Ljubomir .36, .140 Kraus, .Lawrence .157, .163 Mies .van .der .Rohe, .Ludwig .5, .19, . Krauss, .Rosalind .119, .121, .127, .129 22–26, .28–30, .47, .53, .148, .184, . Krečič, .Peter .122, .123, .129, .131– 188, .190, .192–194 135, .139, .143 Miró, .Joan .64, .83 Kreft, .Bratko .140 Miyake, .Issey .189 Kregar, .Rado .34, .139 Mjasin, .Leonid .86–88 Krmelj, .Jan .2, .10 Mohar, .Miran .153, .155, .200 Kubin, .Alfred .Leopold .Isidor .95, .96, . Moholy-Nagy, .László .18, .35, .40, .51, . 104 52, .67, .107, .113, .118–122, .125, . Kryštufek, .Eva .3, .6, .57, .59, .199 126, .128, .130, .133, .137, .142, . 145–147 L Moholy, .Lucia .118, .130 Laban, .Rudolf .von .58–61, .63 Molnár, .Farkas .49, .53 Lah, .Zorko .141 Mondrian, .Piet .5, .45, .46, .51, .54 Lamarck, .Jean-Baptiste .de .93, .104 Moore, .Henry .149 Lambert, .Phillys .186, .194 Mordkin, .Mihael .84 Laurencic, .Alphonse .6, .67, .69–76 Morse, .Margaret .169 204 205 Bauhaus_FINAL.indd 205 10.5.2019 14:40:26 Munch, .Edvard .95, .98 R Muthesius, .Hermann .57, .184, .194 Radi .Buh, .Maša .4, .7, .165, .200 Rambert, .Marie .86 N Rams, .Dieter .192 Nižinska, .Bronislava .84, .86 Rauschenberg, .Robert .152 Nižinski, .Vaclav .79, .84–86 Ravel, .Maurice .83 Novalis, .G .F .P .Freiherr .von . Ravnikar, .Edvard .192 Hardenberg .74 Ravnikar, .Vojteh .133, .143 Novikov, .Laurent .84 Ray, .Man .(Emmanuel .Radnitzky) . Nuiterr, .Charles .80 119, .126 Read, .Herbert .149–151, .154, .155 O Reisner, .Jožef .133 Obid, .Ana .3, .6, .131, .199 Renger-Patzsch, .Albert .119 Obler, .Bibiana .61, .65 Rice, .John .Andrew .145, .149 Ocvirk, .Anton .31, .40, .43 Richter, .Ana .Laura .4, .7, .157, .200 Osojnik, .Vita .166, .168, .173 Ristić, .Marko .73, .76 Outerbridge, .Paul .126 Rodčenko, .Aleksander .Mihajlovič . Ožbolt, .Sinja .170, .173 113, .119, .121, .137 Ožbolt .Ostan, .Hana .201 Rodriguez, .Fernando .de .la .Flor .69 Röhl, .Karl .Peter .49 P Romero, .Pedro .69, .76 Paepcke, .Walter .187, .188 Rosenberg, .Alfred .23–27, .29, .30 Pap, .Gyula .53 Rovetta, .Gerolamo .134, .139 Pasteur, .Louis .91, .103 Rubenstein, .Ida .84 Pavlova, .Ana .84 Pei, .Ieoh .Ming .187 S Peterhans, .Walter .118, .120, .126, . Saint-Léon, .Arthur .80 128, .130 Santi, .Raffaello .102 Petipa, .Marius .80, .81, .85, .88, .89 Satie, .Erik .83 Picasso, .Pablo .32, .83 Savić, .Luka .3, .4, .6, .107, .145, .200 Pilon, .Veno .140, .141 Schawinsky, .Xanti .137, .152 Pininfarina, .Sergio .189 Scheper, .Hinnerk .53, .143 Pinkava, .Ivan .126 Schiller, .Friedrich .108 Pinter, .Tihomir .6, .117, .125–128, .130 Schlemmer, .Oskar .5–7, .9, .15, .22, . Pirandello, .Luigi .138 53, .54, .60, .61, .64, .65, .80, .87–90, . Platon .111, .150, .158, .163 132, .136, .142, .148, .159, .165, . Pocarini, .Sofronio .140 172, .173 Popova, .Ljubov .113 Schmidt, .Georg .59 Popović, .Koča .73, .76 Schmidt, .Joost .118 Preschern, .María .Luisa .73 Schmidt, .Kurt .53, .132, .138 Prezelj, .Tim .3, .6, .91, .199 Schreyer, .Lothar .131, .132, .141, .143, . Prokofjev, .Sergej .83 159 Prusnik, .Nika .2, .8 Schrodinger, .Erwin .91 Przybyszewska, .Stanislawa .134 Schwitters, .Kurt .37, .40, .42, .43, .140 Pulszky, .Romola .de .86 Sekulich, .Pepi .153 Semper, .Gottfried .45 206 207 Bauhaus_FINAL.indd 206 10.5.2019 14:40:27 Seuphore, .Michel .59, .60 Ve .Poljanski, .Branko .131 Skerlep, .Janko .124–126, .128 Velde, .Henry .van .de .185 Skłodowska-Curie, .Marie .91 Vevar, .Rok .172 Smith, .Adam .147 Volkonski .82 Smolej, .Slavko .124 Vrečko, .Janez .3, .5, .31, .113, .116, . Sokrat .153 201 Spinčič, .Ivo .140–142 Spinoza, .Baruch .111 W Srebnik, .Anita .3, .5, .45, .201 Warden, .Herwarth .140 Steichen, .Edward .121 Weininger, .Andreas .49, .53 Stepančič, .Eduard .122–124, .129, . Weston, .Edward .121, .128 134, .140–143 Whistler, .James .Abbott .McNeill .100 Stepanova, .Varvara .113 Whitford, .Frank .146, .148, .155, .159, . Sterle .Vurnik, .Barbara .67, .77, .132, . 163 133, .143, .144 Wigman, .Mary .59 Stieglitz, .Alfred .119 Wilhelm .II .15 Stravinski, .Igor .83, .86 Wulff, .Katja .61 Svetlov, .Valerian .82 Y Š Yamavaki, .Iwao .23, .30 Škof, .Nika .161, .163 Šorli, .Maja .143, .166, .168, .173 Z Šrot, .Tina .169, .173 Zalar, .Gašper .4, .7, .183, .202 Šubic, .Vladimir .121 Zeiss, .Carl .91–93 Zgonc, .Tanja .166–169, .173 T Zupančič, .Bogo .193, .194 Taglioni, .Marie .79 Zupančič, .Matjaž .170, .173 Tairov, .Aleksander .Jakovljevič .139 Tatlin, .Vladimir .3, .5, .31–43, .110 Ž Täuber-Arp, .Sophie .6, .57–66 Živadinov, .Dragan .133, .135 . Taut, .Bruno .47 Žižek, .Slavoj .69, .77 Tratnik, .Fran .140 Tzara, .Tristan .60, .61 U Umanski, .Konstantin .31–33, .35, .37, . 43 VValdés, .Veronika .167, .173 Valois, .Ninette .de .87 Van .Doesburg, .Theo .3, .5, .6, .45–56, . 62, .64, .131 Van .Straaten, .Evert .47, .48, .51, .53, . 55 Vavpotič, .Ivan . .141 206 207 Bauhaus_FINAL.indd 207 10.5.2019 14:40:27 Izvedba tega projekta je fi nancirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije./ This project has eceived funding from the European Commission. The action refl ects only the author’s view. The Agency and the Commission are not responsible for any use that may be made of the information it contains. Bauhaus_FINAL.indd 208 10.5.2019 14:40:27