Štev< 41 — Leto VI.
PTUJ, 9. oktobra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOV N IH LJUDI
OREDNISITO IK OPRA?A PTUJ litO. (i- NADSTHUPJt - fELEf-ON S7 .59
CJ8K0VMI tUkCUh PRI NARODN BAN Ki, r■UOB(J^NlCA PTUJ >ltV 043 1 208
OKBJUje UREDNIŠKI ODBOB - ODGOVORNI UREDNIK vRAdL JOZe
ROKOPISO* KE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA
jmiA NAROČNINA 400 OUi. POLLETNA 200 dm. ČETRTLETNA 100 DIN
r-na dm 10.—
fievemlierske volitve liodo potrdile pravlinos! naše politike
az proglasa SZDL)
Novembrske volitve morajo:
potrditi pravilno&l politike, ki
je rešila delovne žene naše do-
movine stoletnih okovov, jih iz-
enačila v vseh pravicah z mo-
škimi in jim ustvarila možnost
vifestranskega sodelovanja na
vseh področjih političnega, go-
spodarskega in družbenega raz-
voja; le naša zaostalost, v prvi
vr.s/i zaostalost na vasi, ovira
delovne žene, da bi aktivneje
sodelovale v političnem življe-
nju-, toda borba proti tej zaosta-
losti bo ustvarila boljše pogoje
za sodelovanje žen v družbenem
življenju, kar je neogiben pogoj
za dosego popolne enakopravno-
sti žene in za napredek v.se naše
družbene skupnosti;
potrditi pravilnost politike, ki
je mladini naše države posvetila
veliko požnjo in ji omogočila
vsestranski razvoj; naša ikapnost
dolguje mladini največje prizna-
nje za njene velikanske napore
in žrtve v vojni, za njeno mno-
žično delovanje v obnovi m iz-
graditvi države, v izgraditvi na-
še armade in krepitvi neodvis-
nosti in svobode noše države; v
novembrskih volitvah bo šlo na
volišča veliko število mladincev
in mladink, ki bodo prvič izko-
ristili volilno pravico, gla-ovali
pa bodo skupaj z vs-o mladino
za to, da naša skupnost v svo-
jem nadaljnjem razvoju posveti
mladini še večio pažnjo;
potrditi pravilnost politike ne-
prekinjene krepitve jugoslovan-
ske ljudske armade kot močne-
ga orodja za obrambo nacional-
ne svobode in neodvisno^Hi na-
še domovine ter očuvanja miru;
potrditi pravilnost zunanje po-
litike naše države, ki je zago-
tovila našim narodom prijatelj-
s^tvo in ugled pri velikem številu
drugih narodov in držav. Na no-
vembrskih volitvah bomo glaso-
vati ra nadaljevanje dosedanje
politike, za krepitev prijateljstva
z vsemi narodi, ki žele vrijatelj-
stvo z našo državo, za krepitev
balkanskega sporazuma z Grčijo
in Turčijo, za nadaljnje razvija-
nje prijateljskih odnošajev z
ZDA, z Veliko Britanijo in Fran-
cijo, za normalizacijo odnosov z
vsemi sosedi in drugimi država-
mi, ki še danes kažejo sovražno
dr zanje nasproti naši državi, za
pravilno rešitev tržaškega vpra-
šanja, tako kakor to najbolje
ustreza interesom miru in inte-
resom samega tržaškega prebi-
valstva, za aktivno borbo prgti
vsem agresorskim tendencam v
sodobnem mednarodnem življe-
nju in proti vsem tistim silam,
ki hočejo razpihovati in širili
spore in nesoglasja, ki so danes
v svetu, za nadaljnjo oporo pra-
vični in osvobodilni borbi naro-
dov, ki se bore za svojo svobo-
do in neodvisnost, za nadaljnjo
oporo politiki krepitve vloge
Združenih narodov, za širjenje
ekonomskega sodelovanja z dru-
gimi državami, za razvijanje so-
delovanja z delavskimi organiza-
cijami socialističnih strank in
drugimi naprednimi demokratič-
nimi gibanji, za politiko miru in
mirnega mednarodnega sodelova-
nja.
državljani
in državljanke!
Na novembrskih volitvah gla-
sujte za kandidate, ki se bodo
v novih skupščinah zavzemali za
nadaljnji dvig ljud'':ke blaginje,
za dvig življenjskega standarda,
za povečanje proizvodnje tako v
industriji, kakor tudi v kmetij-
stvu, za povečanje stanovanjske
graditve ter za gradnjo novih šol
in bolnišnic. Za vse to imamo
dejanske možnosti, kajti Jugosla-
vija ni več zaostala država,
marveč stopa v vrsto industrij-
skih držav. Z dosedanjo gradit-
vijo in z dovršitvijo velikega
števila tovarn in central, ki so
neposredno pred začetkom obra-
tovanja, fo u^^tvarjeni za vse de-
lovne ljudi naše države takšni
pogoji, da lahko v prihodnjih le-
tih upravičeno pričakujemo res-
no dviganje življenjskega stan-
darda in boljše pogoje za življe-
nje in delo.
tovariši
in tovarisice!
Politična borba, ki se bo raz-
vila med volilno kampanjo, na/
služi našim narodom kot sred-
stvo za nadaljnjo krepitev so-
cialistične demokracije, kot sred-
stvo za nadalnje uničevanje sil,
ki zavirajo socialistični in demo-
kratični razvoj naše skupnosti.
V volilni kampanji je treba z
vso odločnostjo pobijati pojave
demagogije, šovinizma in verske
nestrpnosti ter poudarjanje lo-
kalnih in osebnih intere-ov na
škodo Interesov ikupnosti.
Ostanki sovražnih sil, ki života-
rijo v raznih oblikah, bodo sku-
šali izkoristiti volitve za svoje
oživljenje. Proti takim pojavom
se je treba boriti s političnimi
sredstvi z odkrito politično
borbo.
Ko se pripravljate na novem-
brske volitve, pokažite, da je
enotnost narodov Jugoslavije
neomahljiva, da smo ponosni na
dosedanje pridobitve naše borbe,
da smo odločni v izgraditvi no-
vih socialističnih odnosov ter
utrjevanju in poglabljanju socia-
listične demokracije, da hočemo
razvijati sodelovanje z vsemi
državami In narodi, ki žele so-
delovati z nami na temelju vza-
jemnega spoštovanja, enakoprav-
nosti, neodvisnosti in suvereno-
sti, da bomo ostali kakor doslej
neomahljivi poborniki za utrdi-
tev miru v svetu.
Ko boste šli na volitve, potr-
dite svojo vero v Socialistično
zvezo delovnega ljudstva Jugo-
slavije, ki je dala neštevilne do-
kaze, da najbolje Izraža interese
delovnih ljudi naše države, in ki
bo nadalje pod vodstvom tova-
riša Tita vodila borbo za vse-
stransko izgraditev socialistične
Jugoslavije, skupnosti enako-
pravnih narodov.
Zvezni odbor
Socialistične zvere
delovnega ljudstva Jugoslavije
Na srvetovni politični pozorni-
ci le oa časa ao ča.-a zasenčijo
osreanjo mednarodno politično
problematiko — odnose med Za-
hodom in Vzhodom — večji do-
goaki v prvem aii drugem tabo-
ru. Vendar po svoji važnosti te
problematike nikdar ne morejo
prekosili, celudi so za eno ali
drugo stran še lako velikega po-
mena. Od te polarne razdelitve
tvet vicer počasi, pa tem sigur-
neje odstopa: v nastajanju je,
lahko bi iako dejali, tretji pol s
svojo koncepcijo ureditve sveta,
ali vsaj odnosov med narodi in
katerega nastanek je pravzaprav
samo rezultat obstoju že omenje-
nih dveh polov. Mali in nekateri
večji narodi, ki doslej niso bili
deležni usode narodov sedanjih
največjih sil v svetu, upajo v
zmago koncepcije tretjega pola, I
kar bo pomenilo konec politiki j
intere nih i-ier, blokov, kolonializ-
mu. tako zvanemu varuštvu, prav
tako^ pa vsem drugim vzorcem
nezaželenih oblik mednarodnih j
odnosov, ki svetu nikdar ni pri- \
našala rič dobrega \
Vendar trenutno ^tanje še ni
takšno. Trenutno i ta še Vzhod in
Zahod točki svetovne politike,
kjer se tehtajo ugodne m ne-
ugodne šanse ter ocenjujejo ne-
gativne in pozitivne možnosti v
svetovni politiki Več točk je.
kjer se pola stikata: Koreja In-
dokina, Nemčija in Avstrija so
najznačilnejše in najnomembnej-
še med njimi. Medtem ko je sti-
kališče polov na daljnem Vzho- \
du precej vroče, trajajo v Indo- '
kini borbe naprej. Medtem ko
pomeni primirje na Koreji neko- \
likšno ohlndifev. se v Evropi^ —
Nemčija in Avstrija — izražajo
nasnrotja v hladni vojni okrog \
re^^itve nemškega in avstrijskega
vprašanja V tako zapleteni
mednarodn: politični -ituaciji kot
je ravno evropska, je pač precej
iluzorno pričakovati takšnih ne-
nadnih izboljšanj. Na drugi stra-
ni ni umestno zanikati m.ožnosti
za izboljšanje na splošno Zad-
nie izjave Molotova. ki je rekel,
da je vsako mednarodno vpraša-
nje rešljivo, prav tako pa izia-
vn, ki jo je bilo
.a^'zo?ih resno prijela večina.
Pristopili '' Trditev.
r?a zad^m^niki ne erredo na se-
starso^V ^led" na r^reidsok davek,
ni držnla. V soboto. 3. t. m, so
?e se.«;tali zadružniki in se je
izkazalo, da mnenle in razno^o-
zenje posamernikov ni mero-
dajno za vse. Prifio je r>a se-
«rtanpk ler*'^ število zadružnikov
in je dalo z njimi priTneniti
o -v^^h per(^^ih vprašanjih
Volik obisk na zbon? 4. t. m.
n' slučnien u«T>eh. V takem štp-
v'hj prihajajo nn zbore po^^snd.
kjer ep je po^tff^ni aktiv pr'Ml-
hodno resno lotil dela z voliv-
ci. Noben volivec ni bil preda-
leč doma, da ga ne bi seznanili
z bližajočimi se volitvami. No-
bena nevolja, težava ali pritož-
ba ni bila tako velika, da bi se
je aktiv zbal ali bi se izognil
družine, ki je večkrat čakala
na političnega delavca, pa ga
ni bilo, ko ljudje rabijo pomoč
in na.svet svojih funkcionarjev.
Aplavz po izrečenem predlo-
gu, naj kandidira za zveznega
poslanca tov. dr. Jože Potrč,
soglasno izglasovanje in aplavz
po poročilu kandidacijske komi-
sije dokazuje da je tov. dr.
Jože Potrč v očeh vsega prebi-
valstva v ptujskem okraju z
vsem svojim dosedanjim delom
zaslužil mesto zveznega poslan-
ca tudi v bodoče, kar bodo po-
trdili tudi glasovi zanj na vo-
litvah 22. novembra 1.1. Enako
je pri ostalih kandidatih.
Se in še bo treba stopiti k
družinam, k mladini, zlasti k
ženam in dekletom, da se ne
bodo podcenjevale ?lede na pra-
vice, ki jih imajo kot državlja-
ni in državljanke. To bo .aktiv
tudi storil. Se bodo sestarjo s
letošnjem iuJiju znr/alt v ;»ri-
tneri s [xrejšn.iini mesecera za
T do 8 odstotkov Predvsem so
se znižali stroški za hrano, pa
tudi pr; industrijskih izdelk.h
je bilo opaziti znižev-anje To
zniževanje se je nadaljevalo
tudi v avgustu — Kakor
zu-f mesečni statistični preals^d
LRS.
Stran 2
PTIM*^T TEDN7K
Ptnj. P. oktobra 19^
Kmečki praznik v Ormožu
o vsakovrstni dejavnosti v
Ormožu se zelo malo pdše To
pa ne pomeni, da se tam tudi
malo napravi, kar bi zanimalo
ljudi tudi v drugih krajih.
Ormožanci so v tem zelo skrom-
ni celo sramežljivi, bi lahko
rekli. Ce bi kdo, ki mu niso
razmere znane, mislil, da je te-
mu vTTok mrtvilo nezamteresi-
ranost, pomanjkanje iniciative
ali celo nezmožnost, bi bil v
zmoti. Da so Ormožanci zelo
iniciativni dokazuje to, da so ze
večkrat hoteli kaj zgraditi, pa
jim je vedno kakšna ovira pre-
prečila izvedbo.
Pred dvema letoma so na
spodbudo agilnega ormoškega
sveta Za živinorejo ustanovili
medza družni živinorejski svet s
sedežem v Ormožu, kjer vodijo
tudi rodovniške knjige, mlečno {
kontrolo itd. V tem mcdzadruž-j
nem svetu so povezane KZ Or-i
mož. Obrez, Sredižče. Velika Ne-
delja in držrivna gospodarstva
tega področja.
2e v začetku so si postavili
plan dela, iz katerega je med
drugim razvidjio stremljenje, v
desetih letih povijati število ro-
dovniške živine desetkratno,
mlečnost pa dvigniti v^aj za 500
litrov po glavi na leto. Načrt se
zdi mnogim sicer neizvedljiv,
vendar bo izveden v celoti.
Skrivnost uresničitve načrta je
v tem, da razen plana obstaja
tudi trdna volja. Koristno je
tudi, da se medzadiaižni svet ni
opiral ali zanašal na kakršne-
koli podpore, ker bi ga to lahko
samo oviralo pri napredltu. 21-
%dnorejski svet je začel svoje
delo res zelo prcmišl.ieno. Prvo
delo je bilo tuberkulinizecija
goveje živine, kar je bilo zvc-
zano s precejšnjimi izdatki, ker
je živinorejski svet vsakemu
živinorejcu-malemu kmetu, ki
je dal bolno živino takoj v
znkol, prispeval razliko med
izkupičkom in ceno zdrave živi-
ne. Nato ie nadaljeval s pravil-
no selekcijo in ?trogo mlečno
kontrolo po količini mleka in po
tolžči. Začel je odpravljati jalo-
vost, uvajati umetno oseme-
njevanje ter ga pn tem ni moti-
la oddaljenost, ko je moral seme
nabavljali v Ljubljam od naj-
boljših uvoženih bikov
11. oktobra 1.1. bo svet poka-
zal prve uspehe svojega dela s
premovanjem rodovniške živine
in z nagrajevanjem najlepših
cksemplarjev. 12. oktobra pa bo
plemenski sejem pincgavskib in
slmentalsldh bikov, krav in te-
lic iz celega okrajnega področja.
Za premovanje vlada pre-
cejšnje zanimanje in ugibanje,
kateri živinorejski svet navede-
nih zadrug je bolje izvrševal
svoje naloge, katere zadruge
žavina bo najbolje ocenjena m
katera bo nagrajena s srebrnim
zvoncem kot prehodno nagrado.
Mnogi pričakujejo zmago ži-
vinorejskega sveta zadruge v
Obrežu Do tega so deloma
upravičeni, ker Je bil Obrez
dolga leta kraj. od koder je pri-
hajala najboljia plemenska ro-
dovniška pincgavska živina.
Toda Ormož je na tem polju v
zadnjem tasu znatno napredo-
val.
Novost premovanja v Ormožu
bo tudi v tem. da bo mlekarna
iz Ptuja nagradila nekaj naj-
boljših rodovniških krav-
molznic z najvišjim odstotkom
maščobe ter lepo število živino-
rejcev, ki dajejo mlekarni naj-
več mleka ne glede na rodovnik
in pasnx). Tq gesta mlekarne
i^sekakor zasluži pohvalo.
Potek premovanja ne bo sa-
mo zanimiv, temveč tudi Po-
učen. Zaradi tega bodo živino-
rejci In ljubitelji napredne živi-
noreje od blizu in daleč pose-
tili ta kmečki praznik v Ormo-
žu. H.
Zakaj ie toke v občini Regoznlca ?
Rosroznica, 7 okt. (PZ). — Na
področju občine Rogoznica so v
teku volilne priprave za no-
vembrske volitve, vendar do-
sedanji uspehi daleč zaostajajo
za temi iz občinskih področij
Markovcl, Videm. Leskovec, Za.
vrč itd.
Kaj kažejo dognanja? V ne-
deljo, 4. t. m. popoldne so bili
sestanki Socialistične zveze v
Velovlaku, Kicarju in Rogozni-
ci. Udeležba je bila slaba. V
Rogoznicl je bil pred sestankom
Socialistične zveze roditeljski
sestanek, ki se ga je udeležilo
le 10 staršev in 5 članov pro-
fesorskega učnega zbora. Po
končanem roditeljskem sestanku
6o žene odšle ne glede na to, da
je sledil še sestanek Sociali-
stične zveze Zadovoljile so se
s tem, da je bilo tudi med
vzgojnimi vprašanji vpletenih
več političnih vprašanj. Na se-
stanku ni bilo niti enega člana
vaškega ali občinsl^ega odbora
Socialistične zveze. Sestanka v
Velovlaku se je udeležilo le 6
ljudi, v Pacinju 4 in v Kicarju
7 ljudi. Tako govorijo nedeljske
ugotovitve! Tem so sledile še
nove, saj je bil 5. t. m. sesta-
nek proizvajalcev na državnem
posestvu v Domavi. zvečer pa
seja občinskega odbora Rogoz-
nica z resno debato o nedelav-
nosti političnega aktiva te ob-
čine.
Po vseh dosedanjih izkušnjah
se vidi. da je na delu v teh va-
seh le mali del političnega ak-
tiva, ostali del pa se še dalje
zadovoljuje & staro prakso spre-
jemanja funkcij, neodgovorno-
sti do nalog in do politične si-
tuacije v kraju, bojazni pred
zamero ljudem zaradi politič-
nega dela ter z izi^ovarjanjem
na politično nezainteresiranost
ljudi, na njihovo neresnost in
podcenjevanje organizacije So-
cialistične zveze.
Lahko je za posameznike In
družine, ki jih o vsem dogaja-
nju seznanja časopisje ali radio.
Vprašati pa se je treba, kako
bo v družinah ki ne bodo Imele
pred volitvam? stika s politič-
nim aktivom? Kdo naj potem
tem ljudem poiasni. kaj pome-
nijo za naš nadalinji razvoj no-
vembrske volitve? Kdo naj se
ob volitvah zadovolji z ugoto-
vitvijo, da je bilo na terenu
premalo političnega dela?
Se )c čas. da se polltičnema
aktivu doix>ve, da je sam odgo-
voren za politično situacijo na
svojem področju, ne pa mogoče
aktivist, ki mu je prišel ie v
pomoč. Se ;€ čas in to žal lo
zelo kratek, da si politični aJt-
tiv razdeli področje, čas dela in
naloge in da ne odneha preden
ne bo obšel vsake še tako ra-
kotne hiše in preden ne bo vsak
volivec vedel, kdaj, zakaj ia
koga bo volil. Le tako bo E>oli-
tični aktiv spoznal, kaj veseli
in kaj teži vsakega posamezne-
ga volivca, le tako mu bo ve-
del pomagati z nasvetom in
drugače ter dokazal, da je Ijud-
st\ai potreben in tudi koristen.
Vse to potriujejo izkušnje
drugih krajev. Kjer so se z res-
nostjo, voljo, požrtvovalnostjo
in zaupanjem va.se podali na
delo, tam uspeh ni izostal Iffo
bo veljalo za občinsko področie
Rocoznlca. kjer Ijud-^tvo nrav
dobro razume kai hoče in česar
noče nova socialistična Jugo-
slavija.
PARADT^NTK TE9:AK TRI
Cetrt kilograma
Kmetica Terezija Til Iz Pc-
trovaradina je odgojila para-
d^-žnike, ki imajo več kot pri
kg mnogi Pa tudi po tn četrt
kg. So zelo sočni In Imajo prav
malo semenja. Ni čudno, da-
mnoge gospodinje zanimajo 741-
nje, posebno pa. še za nač'«,
kako ga je spretna kmetica pri-
delala.
I.hmi proi2%£a|afce^ na olimocfu obcisne
Za nedeljo 4. oktobra so bili
sklicanj zbori proizvajalcev na
območju občine Gorišnica in
frtcer za člane KZ Gorišnica,
Gajevcl, Muretinci in Moskanj-
Cj ter zbor za idustrijsko skupi-
no, v katero so vključeni vsi
obrtniki, železničarji, uslužben-
ci zadrug in drugih sorodnih pa.
nog. Kljub temu, da je bil pred-
hodno sestanek predstavnikov
vseh organizacij, ki so na tere-
nu In da so bili posamezniki
zcdolvieni. da organizirajo se-
stanek in to predvsem člani
upravnih odborov zadrug, sta
Se od 5 sklicanih zborov izved-
la samo dVa in to za območje
in članstvo KZ Mcškanjci m
Murctlnci, ostali trije zbori se
niso mogli izvršiti, ker ni bilo
za vsak zbor predpisano število
članov, ki jih zahteva zakon o
volitvah v okrajne, republiške
in zvezno zbore proizvajalcev.
Kaj lahko sklepamo iz tega?
Nič drugega kaJior to. da daje-
jo taki državljani zelo slabo
legitimacijo sanai sebi in doka-
zujejo, da jim ni za napredek
in čim hitrejši razvoj našega
gospodarstva, da jim je mnogo
več osebni interes kakor inte-
res države, ki pa vendar kot
celota predstavlja gospodarsko
moč naše di-žave v s\'etu. S ta-
ko miselnostjo in takim odno-
som do vsega dogajanja v dr-
žavi, ki ga kaže.jo naši ljudje
lahko zaključimo samo eno in
to je, da bo dalj časa trajalo,
preden bo na.ša država prišla do
izboljšanja življenjskega stan-
darda našegfl državljana, de-
lavca, kmeta in uslužbenca. Pri
tako važni in velikopotezni go-
spodarski, kulturni in politični
preobrazbi mora sodelovati ves
narod, če hočemo, da borno
uspešno in hitreje premostil:
vse ovire, ki se trenutno i>o-
stovljajo pred -las.
Na zboru v Moškanjcih in
Muretincih so člani pokazali, da
razumejo in se zavedajo velike
vloge, ki jo mora kmetski star
odigrati v današnjem času. Po
vsestranskem razpravljanju so
sprejeli kot kandidata za okraj-
ni zbor proizvajalcev tov. Pig-
narja Janeza, kmeta iz Zamu-
.5anov in Antoliča Franca ml,
kmeta iz Moakanjc, v republi-
ški zbor Lacka Milana, kmeta
iz Nove vasi in Gobec Martina,
direktorja državnega posestva
Kidričevo. V Zvezni zbor pro-
izvajalcev pa tov. Markežič
Janka, predsednika KDZ O^oj-
nik in Korpič Kolomana, kme-
ta iz Prosenjakovcev — Mur-
ska Sobota,
V nedeljo bo ob pol 8. uri v
Zadružnem domu v Gorišnici
zbor volivcev za celo občino.
Vsak zaveden Slovenec in dr-
žavljan naše nove socialistične
domovine bo ta dan v Zadruž-
nem domu, kjer bomo predla-
gali in zbran kandidate-poslan-
ce za republišlco in zvezno
skupščino.
Preteklo soboto so se zbrali
na Pogledu, kjer je bil leta 1943
zgodovinski zbor aktivistov
Osvobodilne fronte iz vsega slo-
venskega ozemlja, nekdanji in
sedanji politični aktivisti. Zbrali
so se pri spomeniku, ki obele-
žuje zgodovirLsko me^to prvega
zbora aktivistov, in na katerem
je vklesan napts: »Od 28 do 30.
aprila 1943 je na tem mestu zbor
aktivistov OF iz vse Slovenije
s potrditvijo dolomitske izjave
za vedno utrdi! enotnost Osvo-
bodilne frone pod vodstv'>m Ko-
munistične partije.'« Na zborova-
nju je govoril podpredsednik iz-
vršnega sveta dr. Marijan Bre-
celj.
V nedeljo se je zbralo v okra-
šenem Kočevju okrog 50.000 lju-
di Prišli so tudi iz najoddalje-
nejših krajev Slovenije kot !z
Bovca. Nove Gorice, pa tudi Iz
naSega Prekmurja. Take množice
Kočevje še ni videlo
Ob 9 uri so se zbrali v ob-
novljenem zgodovinskem Seško-
vem domu vsi še preživeli ude-
leženci Prvega zbora odposlan-
cev slovenskega naroda Od ta-
kratnih 572 jih je živih še okrog
350 Slavnostni govor je imel
predsednik izvršnega sveta LRS
Miha Marinko.
Okrog 10. ure se je na Glav-
nem tigu v Kočevju začalo slav-
nostno zborovanje. Ko je godba
odigrala Internacionalo je pod-
predsednik Zveznega izvršnega
sveta, Edvard Kardelj, odkril
spomenik padlim borcem, nato
pa spregovoril zbranim. Množica
jp pazljivo sledila njegovim be-
sedsm ter ga pogosto prekinjala
7 burnim odobravanjem in pri-
trjevanjem. Z enakim odobrava-
njem je bilo sprejeto pozdravno
nsmo maršalu Titu
Ptuj, 7. okt (LP). Na pripom-
be gospodinj, da se cene znižu-
jejo le predmetom, kj so jih
potrošniki z manjšimi dohod.':!
tudi prej težko kupvovali, sem
Obšel nekaj trgo\nn »Preskrbe«
v Ptuju, da bi se prepričal, ko-
mu bo največ koristilo 3 mili-
jonsko znižanje cen tega pod-
jetja.
Najprej sem s« zanimal za
predmete, pri katerih se zniža-
nje najbolj občuti. Delavci in
nameščenci, ki kupujejo kolesa
»Lasta« bodo prav gotovo po-
zdravili, da je podjetje znižalo
ceno tovrstnih koles od 33.000 din
na 28.500 din. Razveseljivo je
tudi. da so se občutno znižale
cene moškim srajcam in žen-
skemu perilu ter hlačevini, na-
glavnim rutam in dragemu bla-
gu. Več pripomb je bilo glede
znižanja cen dragocenejšemu
blagu, kot n. pr. kamgainu, ki
ga delavci kupujejo v mrK>go
manjši meri od nameščencev.
Podjetje je znižalo cene ostan-
kom kamgarna tudi nad 2000
din. Tega blaga bo hitro zmanj-
kalo in z njim iz izložbe tudi
listki o znižanju cen. To se je
videlo že prve dni po znižanju
cen.
Pri »NAMI, na Kvedrovem
trgu je znžana cena francku od
234 na 222 din. surovi kavi oo
3.800 na 3.400 di.n ter special-
nim keksom od 620 na 330 din.
Tudi ob novem znižanju cene
surovi kavi ne kaže. da bi zgu-
bili ka^^ni nadomestki doseda-
njo vrednost V trgovini Pre-
skrbe zraven Knjižne založbe je
iDižana cena čajnemu pecivu od
360 na 150 dia, niilu pa od 230
na 200 din. V trgovini »Merkur«
je znižana cena flaneli od 530
na 39.5 din, barhontu od 850 na
450 din in od 580 na 350 din,
tisku od 135 na 25 din in od
430 na 345 din. Moške maje so
se pocenile od 970 na 500 din,
triko srajce od 970 na 700 din,
žensko volneno blago od 1350
na 940 din. moško sukno od
2840 na 1950 din, blago za žen-
ske plašče od 3850 na 3400 din.
kamgarn od 7.000 na 5.900 din,
blago za hurbetuse pa od 3.890
na 3.200 din. Pri vseh teh pred-
metih se opaža največje zniža-
nje.
Končno sem se zanimal še pri
upravi z„ sezname blaga, ki so
mu znižali cene. Y\) seznamu
na številnih straneh sem iskal
predvsem predmete, ki so jim
najbolj znižane cene. Pri ogrom-
ni količini blaga, ki ga Ima na
zalogi to podjetje, je res hitro
zneslo 3 milijone din samo za
znižanja, čeprav potrošniki ko-
maj opazijo povečanje nakupne
možnosti.
Vest o prvem znižanju so po-
trošnik: sprejeli z odobrava-
njem in zanimanjem. Enako bo
pri nadaljnih zniževanjih v no-
vem gospodarskem sistemu, ki
ga pričakujemo v prihodnjem
letu. ko bo več pvotrošnikov sto-
pilo v to aLi drugo trgovino in
se prepričalo, da je zniževanje
cen sestavni del celotnega pro-
cesa v našem gospodarstvu, ki
se mu pokorava tudi ptujska
»Preskrba« in ki glede zniževa-
nje ni odvisno od svoje volje,
temveč od obveznosti tega pod-
jetja napram skupnosti.
V nedeljo, dne 4. oktobra, je
bilo na Polenšaku precej ži-
vahno. Ze ob 8. ari zjutraj so
vaščani napolnili šolsko sobo.
Sklican je bii namreč zbor vo-
livcev, katerega se .je udeleži-
lo 144 volivcev. Treba se je
bilo dokončno pogovoriti o bli-
žajočih se volitvah v zvezno ra
republiško ljudsko skupščino. Z
velikim odobravanjem je bil
sprejet predlog, da v našem
okraju kandidira tov. Potrč za
zveznega pcslanca. Dr. Potrča
pozna sleherni naš človek, če
ne osebno pa v^aj po njegovem
plodonosnem delu. Zato smo
mu soglasno izrazili zaupanje.
Kasneje smo se pogovorili o
kandidatu za republLškega po-
slanca. Tu so volivci izrazili
željo, naj bi novoizvoljeni po-
slanci nekoliko več šli med lju-
di. Ko je predsednik zbora tov.
Slodnjak pojasnil ljudem dolž-
nosti in delo poslancev, so se
vsi strinjali s predlogom, da
pri nas kandidira tov Bratko.
Zboru volivcev je sledil zbor
proizvajalcev. 118 članov KZ je
za predsednika zbora soglasno
izvolilo tov. Kovačič Ivana.
Imenovani se je članom zahvalil
za zaupanje in otvoril zbor. Po-
jasnil je pomen današnjega
zbora in skorajšnjih volitev.
Pogovorili smo se o kandidatih.
Z velikim odobravanjem smo
sprejeli predlog, dg v okrajni
svet kandidira naša domačinka
Mirrtica Segula, Pravtako za-
upanje smo izrazili ljudem, ki
kandidirajo v zvezni in repu-
bliški svet proizva.ialcev.
Proti koncu zbora proizvajal-
cev se je razvila živahna disku-
sija. Volivci so postavljali raz-
ličn;^ vprašanja, na katera so
dobili vsa pojasnila. Zanimalo
nas je vprašanje o elektriki,
gasilcih itd.
Razšli smo se 2 velikim zado-
voljstvom, saj smo delno izvr-
šili našo volilno dolžnost. Uspeh
vseh sestankov in zbora pa
upam da ne bo izostal Pokazali
ga bomo na dan volitev.
Usp^l zbor ¥@ll!€@ii n latrcu
Zavrč, 4. okt. (PZ). Na nedelj-
skem zboru, ki se ga je udele-
žilo nad 160 volivcev, so dobili
zaupnico za kandidate za no-
vem.brske volitve zgledni borci
za socializem, ki dajejo ljud-
stvu vsa zagotovila, da bo vse
njihovo bodoče delo, delo za
socializem, za ljudsko oblast,
Za ljudsko gospodarstvo, kultu-
ro tn patriotizem.
Za poslanca v Zvezno skup-
ščino bo kandidiral tudi na
področju občine Zavrč tov. dr.
Jože Potrč, v republiško skup-
ščino pa tov. Bračič Vlado in
tov. Kotar Ludvik. V okrajni
zbor proizvajalcev bosta kandi-
dirala tov. Kolenko Ivan, usluž-
benec kmetijskega posestva
Zavrč in tov. Galič Martin,
predsednik upravnega odbora
KZ. V republiški zbor bosta
kandidirala tov. Lacko Milan,
kmet iz Nove vasi in tov. Go-
bec Martin, upravnik ekonomi-
je iz Kidričevega. V zvezni
zbor bosta kandidirala tov. Mar,-
kežič Janko 'n tov. Korpič Ko-
loman, kmet iz Murske Sobote.
V olcrajni zbor iz industrijske
skupine bosta kandidirala tov. 1
Adam Franc in tov. Furman
Slavko Kandidat za republiški
zbor je tov Kolenko Anton, za
zvezni zbor p^ tov Benčič Sta-
ne iz Kidričevega In tov. Hukič
Salko iz Lendave.
Številna udeležba volivcev,
njihovo soglašanje s predlogi
kandidatov in diskusija kažejo,
da je politični aktiv s področja
občine Zavrč pravočasno in
pravilr.o prijel za delo, zbral
okrog sebe delavoljne in preda-
ne politične delavce, ki so pre-
vzete naloge tudi izvršili ne-
glede na trud, čas In napor. Ze
na zboru volivcev se je izkaza-
lo, da to delo ni ostalo brez
uspeha. Zal je bilo med volivci
vse premalo volivk in polnolet-
ne mladine, kar kaže, da bo tre--
ba pristopiti tudi k njim in se
z njimi še posebej pomeniti o
pričakovanih volitvah.
Do volitev se bo politično de-
lo nadaljevalo. Politični aktiv
bo odgovoril z vsakim prebival-
cem svojega pvodročja o raznih
problemih ter tako omogočil
vlogo vsakega volivca pri gla-
sovanju za poslance, ki jih ^bo-
do zastopali v okrajni, republi-
ški in zvezni skupščini.
Protifeia'ska zašč ta
v Gorš ici
stoji pred velikimi in važnimi
nalogami. Organizira tečaje za
člane sanitetskih, tehniških in
kemijskih enot, katerim bo sle-
dila še veterinarska, ki jih mo-
ra ustanoviti sleherni vaški od-
bor PLZ, a teh je nič manj kot
deset. Določeni člani enot se
bodo vzgajali in seznanjali s
vsestranskimi nalogami protile-
talske zaščite vcčlcrat tedensko
do konca maJa 1954. Nadalje je
občinski odbor PLZ v Gorišnici
že pred tedni razglasil, da bo
pričel s 1. novembrom t. 1. te-
čaj za bolničarske iMn^^JČnike.
Kljub velikemu tozadevnemu
zanimanju so se doslej prigla-
sile le štiri osebe, biti pa jih
mora najmanj 12. Nikomur ne
bo žal za 140 učnih ur, saj si
bo pridobil prepotrebno znanje
za vse življenje. Prijave spreje-
ma tajnik PLZ na Matičnem
uradu v GorLšnici. Za navedena
dela pa potrebuje Občinski od-
bor PLZ v Gorišnici sredstev
za nabavo sanitetskega mate-
riala, predvsem tudi za potrebe
občinskega odbora PLZ in za
vse vaške odbore PLZ. V te na-
mene bodo v nedeljo, 11. t.
ob pol dveh popoldne imeli
požaiTK)-reševalno vajo: Proti-
letalska zaščita, 3. sektor Pro-
stovoljnih gasilskih čet In Rde-
či kri-. Torej tri človekoljubne
masovne organizacije, katerih
izključni namen je, v nesreči
p-omagati — v.salcemu! Prav za-
radi tega niora iz bližnjih ia
oddaljenejših krajev pohiteli
vse v nedeljo v GorLšnico! Nih-
če nc bo obžaloval, kajti po iz-
vedeni vaji bo ob vsakem vre-
menu ljudsko rajanje pred,
oziroma v Zadružnem domu, M
je s svojo obsežno in prelepo
dvorano ponesel glas tja do
Ljubljane. Razen vinske trga-
tve, srcčolo-va in ribolova sc bo
mlado in staro zavilelo na par-
ketih.
Tolli v Viilnio pr! Pfii:ii le
zadovoljivo uspel zbor volivcev
v nedeljo, 4. oktobra t 1., so
kmalu po 8. uri volivci občine
Videm napolnili dvorano Fran-
ceta Prešerna v Vidmu ter ne-
strpno pričakovali na pričetek
zbora.
Tako uspelega zbora v Vidmu
že dolgo ni bilo. Zasluga za to
pripada občinskenru alcUvu, t. j.
odbomilcom VO in Občin O
SZDL, nadalje odbornikom
Obč. LO in uslužbencem, usluž-
bencem KZ in VDZ, učiteljstvu
in članom ZK. ki so z dobrim
političnini delom v posameznih
vaseh od hiše do hiše pripvra-
vili ljudi za ta zbor. Mnogo je
vložil tudi okrajni akti\'ist Jan-
ko Vogrinec, Iri je održal števil-
ne sestanke po vaseh in etalno
delal z obč. aktivom ter ga
podpiral v političnem delu.
Zbor je enoglasno s ploskan;em
sprriel in potrdil predlog za
kand-dita za zvezn^sa poslanca
dr. Jožeta Potrča. Za republi-
škega poslanca pa kandidatki
tov Stropnik Lojzko in Kolo-
bar Anico.
Po uspelo končanem zboru
volivcev so volivci opravili še
zbor volivcev-proizvajalcev
kmečke skupine. Za okrajni
zbor so postavili za kandidata
tov. Majhen Antona in Vidovič
Antona, predsed. VZD Drav.
vrh. Za republiški zbor tov.
Lacko Milana in Gobec Marti-
na Za zvezni ^bor proizvajal-
cev Markežiča in Korpič Kolo-
mana. P 1.
Clanl Socialistične zveze, de-
lovni kolektivi, pi>djetja. zadru-
ge, ustanove in vsi državljani
prispevajte v volilni sklad!
Vs, denarna sredstva naka-
zujte na tekoči račun pri NB
štev. 601-T-290.
DOBILI SMO NOV BROD
CEZ DRAVO
Nova vas, 3. okt. (LP). Iz Bor-
la je privleklo po Dravi danes
15 možakarjev razstavljen brod,
ki bo odslej koristil tukajšnje-
mu in okoliškemu prebivalstvu
Za prevažanje voz in živine čez
Dravo v Sturmovec. Ta brod je
moČTiejši od dosedanjega tu-
kajšnjega broda in ima tudi
večjo nosilnost.
Tukajšnji kmetje se zahva-
ljujejo okrajnemu funkcionar-
ju Socialistične zveze tov. Pre-
daniču Jožetu, da je pokazal
toliko razumevanja za vsaj del-
no rešitev problema s Stur-
movcom in nam omogočil, da
smo prišli do močnega broda,
ki nam bo v veliko olajšavo že
pri jesenskem pospravljan.^u
drv in prevažanju živine na
pašo.
ZAVRSKA MLADINA je
KONČALA JESENSKO
TABORJENJE
Od 24. septembra do 3. okto-
bra tega leta je imela mladina
iz Z a vrča in okolice jesensko
taborjenje. Udeležili so se ga
vsi obvezniki predvojaške vzgo-
je, ki so dobro predelali predpi-
sano snov ter se poleg tega se-
znanili s tekočimi politi čjiiml
dogodld po svetu Ob zaključku
I se je večji del mladincev vlUju-
čil v strelsko družino, ki bo v
bodoče imela dv:,krat me?"'^'"
svoje vaje v streljanju. -č-
Kratke vesti
s 1. oktobrom je znižana ta-
rifa za prevoz blaga po železni-
ci Za uvoženi premog za koks.-
ranje. za manganovo rudo ia
mleko v prahu.
V Makedoniji so pridelali
dvakrat več tobaka kot lani.
Pridelovalci bodo dobili zanj
kakih šest milijard dmarjev.
Predvidevajo da Dodo od tega
pridelka izvozili 6 do 7 tisoč
ton tobaka in dobili lan] dve
milijard; deviznih dinarjev
V septembru so devlzp na
obračunskem deviznem mestu
v Eco<;radu padle ra povprečno
£5 C - t. To je dober znak ta
nadaljnji razvoj našega gospo-
daiTtva
Is vseh hrajcv dr?ave poro-
čajo o živahnih pripravu.h oa
vor^ve. Posebno dcavne so or-
ganizacfje Socialistične zveze
Pa tudi vol:vc5 se že ^estčjaic.
razpravljajo o razn:h gospoclsr-
sklh in pol;tiČnih vprašanjih v
domačem kra.^u. v vsej dižsvi
in v svetu Obenem razr-ravlia-
jo, katere ljudi bi predlagali
za kandidate
Teden Rdečega kr ža ki je
bil vsake leto prvi leden v ox-
tobru. bo letos šele v ted lu od
25. oktobra do 1 novembra
Ptui, 2 oktobra
PTUJSKI TEPNIK
Stran 3
Obvestila uprave
JTIIPEGA imM'
s 1. o^ctobrom smo preselili
upravo in uredništvo iz II. nad-
stropja MLO na Kvedrovem
trgu v pritličje hiše št. 7 v Pre-
šernovi ulici zato, da bi nas
laže našli dopisniki, oglaševalci,
kupci našega lista, naročniki ter
plačniki zaostankov naročnme.
Naročnike z zaostalo naročni-
no naprošamo, da zaostanek v
najkrajšem času poravnajo. Ko-
lektiv Mariborske tiskarne, ki
tiska naš list, izvršuje tiskai-sko
uslugo edino podjetjem, ki v
rediu plačujejo svoje račune.
Zaostankarji z naročnino ne-
dvomno ne želijo, da bi imel
»Ptujski tednik« pri tisku te-
žave.
Svojcem rekrutov sporočamo,
da je že več rekrutov naročilo
lia svoje naslove v raznih kra-
jih naše domovine nai list. Ko-
likor pa tega niso storili sami,
latko mesto njih naročijo za-
nje svojci osebno v naši upravi
Rli z dopisnico na naš naslov.
Domače vesti znajo najbolj ce-
niti tisti, ki so daleč zdoma.
Politične aktiviste Socialistič-
ne zveze, funkcionarje občinskih
odborov, gasilskih društev, PLZ,
Zve^ie ženskih organizacij itd.
naprošamo, naj nam sporočajo
o dogajanju iz svojega področ-
ja. Rez. oficirji, podoficirji in
vojaki, pišite novice iz svojih
krajev, da bodo vedeli Vaši so-
vrstniki, ki so v službi JLA,
kaj se godi resnega ali veselega
doma. Učitelji in učiteljice iz
vseh šol v okraju. Vaše delo in
življenje med ljudstvom Vam
omogoča vpogled v številne živ-
ljenjske in vzgojne probleme.
Sporočite jih našemu listu. Do-
ber članek v časopisu je enak
dobremu referatu na dobro
obiskanem sestanku roditeljev.
Upoštevajte, da ne pride na
noben roditeljski sestanek toli-
ko ljudi, kolilcor jih vsak te-
den redno prejema naš lokalni
list.
Na prodaj imamo 200 kg ma-
kulatumega papirja (stari časo-
pisi) po ceni 50 din za kg.
V objavo sprejemamo komer-
cialne oglase, obvestila, zahva-
le, preklice in podobno po zni-
žanih cenah.
Prodajalci časopisa in inka-
santi proti proviziji lahko pri
nas primemo zaslužijo.
VESTI IZ SODIŠČA
Kot smo že pisali, je zoper
Zavca Franca, poslovodjo KZ
Ptujska gora, uvedeno kazensko
postopanje zaradi nemarnega
poslovanja v KZ Ptujska gora,
ki je povzročilo 671.886 din ško-
de.
Prva razprava je bila prelo-
žena zaradi zaslišanja predlaga-
nih prič in pribave nekih spi-
sov iz leta 1951-1952. Zastopnik
Zavec Franca je na tej razpra-
vi predlagal med drugim, naj
bi sodišče izpustilo iz zapora
Zavec Franca. Sodišče je temu
predlogu ugodilo. Zoper to ugo-
ditev pa se je pritožil okrajni
tožilec. Pritožbo je med drugim
utemeljil s sumom, da bi po-
skušal Zavec Franc vplivati na
priče ter tako omiliti svojo
krivdo in otežkočiti nadaljnje
delo sodišča. Zraven tega pa je
še utemeljil sum pobega Zavec
Franca čez mejo, ker da so na
to kazale že neke Zavčeve pri-
prave.
Okrožno sodišče je sklenilo,
da se ugodi predlogu javnega
tožilca in da se sldep okrajnega
sodišča razveljavi, kar pomeni,
da Zavec Franc ne more bi*^'
izpuščen iz pripora.
V tej zadevi gre za veliko
gospodarsko škodo, ki je za njo
odgovoren Zavec Franc, zadra-
gi kazensko in materialno. Zav-
cu Francu preti v primeru do-
kazane krivde 4-letna zaporna
kazen. Zraven tega še nevar-
nost pobega čez mejo. zato ni
čudno, da se je okrožno sodi-
šče odločilo za nadaljnji pripor
Zavec Franca.
Ponovna razprava bo 13. ok-
tobra t. 1. ob 8 uri, ko bo za-
slišanih več prič.
Rojstva, poroke in smrti
IRojstva v ptujski boInišn*'Ci:
Vidovič Jožefa, Brczovec 96,
Andreja, Vinkler Julijana, Sto-
govci 26, Miro, Cemivec Mari-
ja, Strelci 12, Markovcl, Marja-
na, Pernat Roza, t^leterje 62,
Zinko, Galun Antonija, Hajdo-
še 78, Ireno, Ciglar Marija. Ki-
car 32, Janeza, Kancler Marija,
Sp. Hajdina 32, sina, Zinkovič
Frančiška, Sesterže 16, Leopol-
da, Lamprst Rozina, Sveča 1.
Stanislava, Kranjc Jožica. Sp.
Breg 132, Viktora. Skok Mai-ija,
Sp. Hajdina 22, Draga in Cve-
to. Hojnik Neža, Domava 73,
Nežo, Fusc Fatima, Breg 19. p.
Majšperk, Marjanco, Sprah Ma-
tilda, Dežno 35 Mirana, Zupan-
čič Silva. Kidričevo blok 3a.
Mladena. Leskovar Katarina,
Apače, sina. Kolarič Anica, Bre-
bro-vnik 104, Dragico,
Smrti v Ptuju: Kores Mar-
tin, roj. 1878, Dom onemoglih
Muretinci.
LESJE
, Rojstva v septembru:
Rojstva: Karneža Elizabeta,
Janški vrh 50 je rodila Jožeta.
Planine Marta. Sesterže 69 —
Milana; Jus Marija, Sitcž 47 —
Edlja; Kozel Frančiška, Dolena
12. Venčeslava; Božič Viktorija
Breg 2. Majšperk, Bri.gito; Kri-
žanec Ljudmila, Grdina 17, An-
I tona; Murko Terezija, Sesterže
40. Danila; Zerak Veronika,
Pla.1nsko 28, Maksimilijana.
Smrti; Lesar Ivana. Doklece
11, Šalamun Marija, Sitež 4,
Unuk Alojz, Bolfcnk v Halozah
56. Drevenšek Silvester. Pleter-
je 42 in Koren Marija. Lovrenc
na Dravskm polju.
Porok v septembru ni bilo
MAKOLE
Rojstva v avgrustu:
Jančič Neža, Ana. Antonijo;
Rebernik Slava, Makolo, He-
leno.
Mohorko Alojrlja. Sv Ana.
Franca, Gap Julijana, Pečke,
Zlatka. Sošter Matilda Jelovec
Dragico in Lampret Julijana,
Dežno, Terezijo.
Smrti v avgustu:
I Hambamer Henrik, rojen 1868
Iz Pečk.
Smrti v septembru:
Dorič Marija iz .Jelovca m
Kampuš Angela, rojena 1926.
katera je bila umorjena od
ustašev na Boču let.a 1945 Vpi-
sana po 52. členu Zakona o d
m. k.
Porok v mesecu avgustu in
septembru n; bilo.
LESKOVEC
Rojstva: Koren Ivana, Velika
Vamica 87 hčerko, Bračič Tre-
za. Gruškovje 80 hčerko Kozel
Marija, Mala Vamica 19 hčer-
ko Vidovnč Marija R':^p'^č'; 50.
hčerko. Krajnc Ana, Veliki
Okič 45, hčerko. Topolovec roj.
Vidovič Marija, Velika Vamica
108, hčerki Marijo in Terezijo.
Porok v septembru ni bilo.
Smrti: Kozel Marija, roj. 27.
9. 1887. Spodnji Leskovec, de-
lavka.
videm
Rojstva: Duh Ana, Varcja 25,
Ivana, Cafuta Roza. Sovič 13,
Stanislava, Hliš Zofija Tržeč
21, Ivana, Kokol Roza, Sturmo-
vec 74, Marijane, Svenšek Ana,
Popovci 16, Rozalijo, Lesjak
Terezija, Lancova vas štev. 4,
Slavka.
Porok in smrtnih primerov v
septembru ni bilo.
goriSnica
Rojstva: Muhič Marjeta. Ma-
la vas, sina, Znidarič Slava,
Gorišnica. hčerko. Petek Fran-
čiška, Zamušane. sina, Sume-
njak Liza, Gorišnica, hčerko,
Plošinjak Marija, Mal^ vas. si-
na. Kukovec Marija, Zamušani,
sina, Horvat Marija, Muretinci,
sina.
Poroke: Petrovič Alojz. Go-
rišnica in Brumen Lizika. Za-
mušani; FLrbas Martin. Mo-
škanjci in Ojnik Marija. Mo-
škanjci.
Smrti: Bratuša Peter, Goriš-
rišnica. Vesenjak Terezija. Go-
rišnica, Bezjak Mihael. Gajevci,
Bpl*ak Gera Zamušani
MESTNI KINO PTUJ
predvaja sledeče filme:
Od 9 do 12 oktobra an.gleški
film »Dolgo Je pomnil« g tedni-
kom.
Od 13. do 15. oktobra ameri.-
ški film »SuJn,fa preteklosti«
SLOVENSKI PREGOVORI IN
REKI
Prebrisane glave pa pridne
roke — bogastvo so boljše kot
zlate gore
Rajši razbeljeno železo ne
jezik kakor laž
Ena vrstil ljudi rada skupaj
leti.
Grdo je na tisti stol pljuvati
na katerega sedeš, in ogovar-
jati onega, s katerim odjedaš
Otrok šele takrat plača mate-
ri, kadar ji (ob smrti) glavo
umije.
V zdravih dneh dobro delaj,
po smrti časa ne bo.
Ob dobrih besedah se nihče
ne zredi
Resnični prijatelji so redko
sejani.
Izhojene poti ne daj za neiz-
hojeno.
..^ei^m ceste" na plu skem odru
v soboto 3. X. smo imeli v
našem mestnem gledališču v re-
žiji Petra Maleca premiero Su-
rekove komedije »Pesem s ce-
ste«. S tem znanim, vedrim del-
cem, ki je polno človečnosti, to-
plote in mehkobe, je gledališče
začelo svojo novo sezono. »Pe-
sem s ceste« obravnava prepro-
sto in prisrčno življenjsko t6mo,
ki je za našo široko gledališko
publiko zelo sprejemljiva. Igra
nam prikazuje življenje treh po-
cestnih muzikantov, ki žive v
skromnem kletnem stanovanju
in se povezujejo z mlado gospo-
dinjo v pristno prijateljsko dru-
žinico, kakršno lahko srečava-
mo med preprostimi, poštenimi
ljudmi, ki žive brez lažne ču-
stvenosti, ki se vedno kažejo
take, kot v resnici so in se v te-
gobah in veselju dneva tolčejo
skozi skromno življenje. V vlogi
dobre gospodinje Ane se nam
je predstavila novo angažirana
Igralka Erika Stehlikova. Igrala
je s čustvom tn skladnostjo.
Občinstvo jo je sprejelo s sim-
patijo. Hugo Florjančdč, član
mariborskega gledališča kot gost
v vlogi mladega, nemirnega
muzikanta Miška, Daniel Sug-
man v vlogi življenjskega filo-
zofa harmonikarja Krištofa in
Franc Vičar v vlogi violinista
Karla, dobrovoljčka in pijanč-
ka, So prikazali življenjsko po-
vezano muzikantarsko trojico
dokaj vedro in skladno in so v
večini prizorov s primerno so-
igro z goispodinjo Ano ustvarili
tisto prijetno toplino in prisrč-
nost, ki jo odrsko delo zahteva.
Vlogi dveh senčnih likov, Berta
Ukmarjeva kot zapeljiva Katd
in Fran jo Gunžer kot posredo-
valec nečednih kupčij, sta k ce-
loti postavili zahtevane kontra-
ste in razgibali odrsko dogaja-
nje. V vlogi stražarja je nasto-
pil Miro Cobelj.
Publika je bila prilično zado-
voljna tn je igro sprejela z
aplavzom. Tu in tam je v igri
motila nabrekla komičnost, ki
je na eni strani rušila ravno-
težje med resnim In šaljivim,
na drugi strani pa metala igral-
ce če izvzamemo Ano, Miška,
Kat; in stražarja, iz doslednega
kreiranja posameznih značajev.
Tako je bilo pretirano, da se
najprevdamejši in modri Kri-
štof, čeprav v prjanosti, ziblje
na električni svetilki, da se pre-
vejani in marsičemu drugemu
navajeni špekulant Konrad za-
radi obmetavanja s krompirjem
skrije pod mizo, da se oba dob-
ra starejša človeka Kari In Kri-
štof tako otročje boječe skrijeta
pred stražnikom in slično. Prav
tako so nekateri surovi, neestet-
ski izrazi zelo motili. Izogibanje
lažni čustvenosti ne upravičuje
uporabo cenenih efektov, kajti
tisto ceneno v dejanju in besedi,
kar ne vzgaja, nabrekne, ono
vredno osnovno, kar razveselju-
je in vzgaja in kar hoče kome-
dija pravzaprav povedati, pa
žal stopa v ozadje in obledi.
Tudi komedija ima svoje estet-
ske zakonitosti in gre tudi pri
njej vedno uporabljati prave
mere.
Gledališkemu kolektivu želi-
mo ob vstopu v novo sezono
mnogo uspeha. Naša mnogošte-
vilna in dokaj zahtevna publika
bo vedno znala ceniti napore in
delo umetnostne ustanove in bo
vedno napolnila gledališče, da
Si tam najde razvedrila in po-
uka.
\-o
DEŽURSTVO LEKARN V
PTUJU
Od 10. do 17. oktobra 1953 od
7. do 14. ure in od 17. ure čez
noč v pripravljenosti Lekarne
pri pošti.
nmm koledar
Petek 9. oktobra — Janez
Sobota 10. oktobra — Danijel
Nedelja 11. oktobra — Samo
Ponedeljek 12. oktobra — Maks
Torek 13. oktobra — Edvard
Sreda 14. oktobra — Nedeliko
Četrtek 15. oktobra — Terezija
Petek 16. oktobra Hedvika
V TRAJEN SPOMIN ŽRTVAM
IZ II. SVETOVNE VOJNE
Markovci, 5. okt. (LP). Občin-
ska odbor ZB NOV zbira med
ljudstvom denarna sre-dstva —
prostovoljne prispevke za spo-
minsko ploščo z imeni padlih
borcev NOV in žrtev fašistične-
ga nasilja.
Doslej je zbranih okrog dOOO
din od 48 darovalcev, ki so pri-
spevali zneske od 50 do 500 din.
Ze na seji občinskega odbora
ZB NOV je takoj po sprejemu
sklepa glede spominske plošče
tov. Kafolova prispevala zne-
sek 1000 din.
Spominska plošča bo pritrje-
na na najvidnejšem mestu na
zgradbi zadružnega doma v
Markovcih. ....._^......_
Cirkulane, 5. okt. (KV). —
Priprave za volitve v Ljudsko
skupščino in v Zbore proizva-
jalcev so na področju občine
Cirkulane v polnem teku.
V sredo, 28 septembra se je
sestal aktiv. Prišlo je 32 funk-
cionarjev: predsedniki vaških
odborov Socialistične zveze,
vodilni člani KZ in učiteljstvo.
S podpredsednico OLO tovari-
šico Stropnikovo so se temelji-
to pomenili o stalnem politič-
nem delu med ljudstvom, o
predvolilni agitaciji ter o pri-
pravah za zbor volivcev in zbor
volivcev proizvajalcev, 4. okto-
bra 1.1. V petek, 2. t. m. se je
aktiv ponovno sestal. Posamez-
ni funkcionarji so poročali o
težavah in uspehih političnega
dela in o ugotovitvah, da se
funkcionarji SZDL izogibajo
vsaki zameri med ljudstvom v
zvezi s političnim delom. Na
tem sestanku je bilo razdeljeno
tudi tehnično delo za napoveda-
ni zbor volivcev.
V ncdelio. 4. t. m. je prišlo
na zbor 215 volivcev, kar je po-
trdilo, da je večina ljudstva
seznanjena s pome-iom bodočih
volitev poslancev Na zboru ie
povoril tov. Jože Stropnik iz
Ptuja o pomcmi in namenu zbo-
ra volivcev in volivcev nroiz-
vaialcev ter o važni vlogi bo-
d'^?^'*h posl.^ncev.
Pri predlaganju kandidatov
Rr> T^-oVvri co«^Tšali prerllof^^^m
pvde kandidirania tov. dr. Jo-
žeta Potrča za zveznega poslan-
ca k?r so bjdi pot-^dtll z lav-
nim plp^ovan^em. Z?i kandidata
za renuT^liške-^a poslanca so Iz-
glasovali predlog, da bi ka^ndi-
clir^^o +nv. Majcertovič, nrorlsed-
"ik K7 in tov F^-anc Vidovič.
kmet. za repuhli?k! 7h'~i^ pa tov. j
Milan L^rko, kmet ?7 No"«'? va-
si pri Ptuiu. v zvezni zbor pa
tov .T^nko Mnrkežič. predsed-
niV K*^ O-Joirtlk
Po ud^Vžhi kot po cfTa^sovanlu
zn nredl^^^ane ka^ndidate se .fe
vfdolo. da ?e T>rph!v^lstvo s
no''»*oč1a ob^^ine Cirirulane r^-
veda T"5''iostI ns^d^tinje^a d«^-
mokr^tiTiranja Hudi^^-^e ob1''ct?
fpr T.^Mnan^a r>o<'lanckih pr>dromu v nedeljo, dne
4. oktisLra 1853.
Klub za kon.;ski šport Drava,
ki je sodeloval poleg ostalih
klubov Hrvatske, Bosne in Slo-
venije n^ medrepubliških dir-
kah v Zagrebu, je s svojo mla-
d.nsko ekipo tudi zadnjo ne-
deljo pokazal lepe rezultate.
Jahač Kralj Jože Ua kobili Sa-
Icmi ic tudi to nedeljo bil zma-
gov.nlec dneva. Jahač Grdina
Albin ni mogel vzdržati druge-
ga mestd, kot preteklo nedeljo,
r-ač pa se je plasiral z žrebcem
Sakom na 3. mesto, kar pa je
glede na konkurenco prav tako
lep rezultat
Potrebno je pnpunmiti. da ;e
žrebec §.ak. (znan pod imenom
Smoki) ob momentu odhoda na
start podrl ograjo padoka
(konkurenčnega pro.stora) in se
z nevarnimi skoki rešil jahača,
zljcžal v smer: zagrebške radio-
postaje. Po predirjanih 3 kilo-
metrih je prišel sam na start
na splošno začudenje publike,
ki ie občudovala njegove atrak-
cije. Ta predigra je uplivala
toliko n^, konja, da je bil utru-
jen in je vsled tega prišel na
cilj kot tretji
Kakor smn že omenili, je to
zelo lep rezultat za .tiladince iz
Ptuja in to še predvsem zaradi
tega ker je ta kluh zelo mlad.
prav7.anr.=iv sele v razvoju.
s A n
Drzopote;:nj ŠaiiOvski dvoboj
P;uj
za oktober, ki se bo igral v to-
rek, dne 13. oktobra, s prlčet-
kom ob 19. uri. bo obenem uvod
v šahov.sko delovanje za sezone
1.953'54.
Društveni tunr-r se prične v
četrtek 15 oktobra Žrebanje bo
ob 19 uri. Igralnj dnevi so ob
torkih in četrtkih v mali d^-
rani komiteja ZKS Novj člani
naj se pred žrebanjem javijo
pri tajniku vse člane ude-
ležba obvezna
V ictlcip 11 i m.
POŽAR V ZADRUŽNEM DOMU V GORIŠNICI
Gasil bo 3. sektor Prostovoljnih gasilsk'-b čet
Reševanje stanovalcev v Zadružnem domu In prvo
pomoč bosta oskrbela Protiletalska zaščita in Rdeči
križ.
MIMOHOD
LJUDSKO RAJANJE
Vinska trgatev — Srečolov Ribolov — Ples
IZVRSTNE KLOBASE! — IZREDNO DOBRO NOVO
VINO!
Ob vsakem vremenu pred In v Zadružnem domu v
Gorišnici. — Pričetek vaj ob 13.30.
Vabijo Občinski odbor ProtiJetalske zaščite. 3. sektor
Prostovoljnih gasilskih čet in Občinski odbor Rdečenra
kriza v Gorišnici.
pjT^TCKT TTr>\TKi
PfTij. o okfobra i95-^
Lspo vedenje
OBISK
NAJPRsvi POZDRAVIMO
GOSPODINJO
Ko vstopimo, gremo narav-
nost b gospodinji, n>o najprej
pozdravimo, potem eele gospo-
darja in slednjič tudi di-uge
goste, ako so prisotni; priklo-
nimo se ;im splošno in se damo
predstaviti onim, ki jih ne po-
znamo, to Biori gospodar ali
gospodinj« Ne spodobi se po
zdravljali takoj pn vratih ali
celo bliie stoječe tuje osebe prej
kot gosi)odinjo ali gospodarja.
Tudi če je navTicča ena sama
oseba, se vedemo slično, gre-
mo od vrat naravnost k njej in
šele korak ali dva pred njo se
priklonimo in p^r-d.^-avimo. Ce
smo pozvani, naj sedemo, sto-
rimo to brez obotavljanja ln '
neprisiljeno, a sesti moramo
vselej samo tja, kamor se nam
pokaže Nedostojno je po pozivu
čakati, dokler so oseba ki nas
sprejme, sonia ne usede, ali celo
vstajati, ako ie ta takoj ne sede.
dasiravno se če.sto baš nasprot-
no smatra za dostojno Prav tako
si ne sinemo sam: izbirati, kam
bomo sedli, ali pa pozneje me
njati sedež ali ozirati naokoli .
po raznih predmetih ali se celo
obračati ln bre?. poziva iti k
njim ter se jih dotikati
Ce vstopi v naši navzočnosti
nov posetnik. vstanemo in po
predstavljen ju ali pozdravu
sedemo na svoje mesto ie tedaj, ;
ako smo k temu znova pozvani.
Ce se to ne zgodi se kmalu ;
poslovimo, kajti naš obisk se ;
smatra za konč.an Pof^lovimo se
najprej pri gospodinji tli go-
spodarju, potem šele pii teh.
Id so prišli na obisk.
Spotika pri obisloj je iesto
konverzacija predmet in način
razgovora. Razgovor naj bo
čimkraj^n; ie redkokdaj je do-
pustno, da traja dali kot čatrt
ure. Po«?ebno si zaromnim«.!. da
konča razgovor, ako nastane
odmor, seveda mor.3m.i tudi to
storiti taktno in vljudno Cc
smo samj na obi.-^ktj :n nas
oseba, ki smo jo obiskali, sorem-
l.ta do vrat. id'tTso dn niih na-
ravnost in se šele pred njimi
obmirro ^'"^ enkrat r r^^^im 'Pri-
klonom Tega ne =?mernn nikoli
storiti šele med vrati
OBISK BOLNIKA
Ce smo se iz človekoljubno
sti odločili za obisk bolnika, po-
tem naj bo res tak, da bo bol-
nliOj dnbrodošel in prijeten
Preden .gremo k bolniku na
obisk, povprašajnio o njegovi
bolezni in njegovem duševnem
stanju. d''< se bomo megli temu
primerno vesti. Ne utrujajmo
ga z dolgoveznim pripovedova-
njem, zlasti pa se varujmo te^
ga, da bi mu pravili o sličnem
obolenju in njega posledicah. O
bolezni govorimo le toliko, ko-
likor to neobhodno zahteva naše
sočutje. Ne govorimo preglasno,
ker to bolnika muči, pa zopet
ne tako tiho, da bi se moral
truditi, da bi nas razumel. De-
lajmo se vesele in skušajmo rao
odvrniti misli od njegove t>o-
lezni. Ne pripovedujmo mu nič
razburljivega, nobene »senzaci-
je«. Vso naglico in ves nemir
pustimo za vrati Ne nosimo mu
močno dišečih cvetlic; bolj ga
razveselimo z lepo cvetlico v
loncu Ce hočemo bolnika osve-
žiti z nečim, s pomarančo, pe-
civom Itd. vprašajmo vselej
vnaprej, ali sme to jesti. Naš
obisk naj ne traja predolgo;
glejmo na to. da se bo bolnilc
lahko veselil na nas topetni
prihod
Po daljši bole/.ni nas je v 76.
letu starost: za vedno zapustil
nas nepozabni mož, zlati oče,
stari oče in tast
VINKO ZORKO
poštni uradnik v pokoju lo
posestnik
Na poslednji peti ga bomo
.sprtrniii v petek, dne 9 t. m.,
ob 10. uri dopoldne na farno
pokopališče v Vitomarcih (An-
draž v Slov .:;oric'ih).
Vitomarci dne 7 X, 1953
Žalujoči:
žena Urška, otroci Pavla, Vin-
ko, ftlinka. Stanko, Ju-^t*,
Anica, Ivo in IVIarjas
ter o.stalo sorods^ivo
... da smo za leto t9.'33
posejali po vsej državi
6,572.500 ha polj. wed njimi
5,.3i9.600 hia t žUaricami,
309.000 ha t industrijskimi
rastlinami 238.000 ha s
krompirjem in 93 000 ha s
sončnicami? Na pšenico in
rž odpade 2,i?5.700ha, na
koruzo pa 2.330.800 ha
... da SI s kajenjem kva-
rimo dobei tek? Del nik^^ti-
r\a namreč prispe tudi v že-
lodec ter preprečuje izloča-
nje žeiorlčne kisline Zato
ka'enje pred jc-djo in med
jedjo ni priporočljivo
NESREČE IN NEZGODE |
Med vožnjo s kolesom je pa- ;
del In Si močno poškodoval gla- ;
^'o Jernej Korošec iz Sveče št. 27 !
pri Maj.šperku.
Pri padcu .si je poškodoval |
levo nogo Jože Frangež iz Zu-
pečje vasi št. S8
*
Jožetu Bedraču iz Ptuja je
padlo na roko kolo in mu jo p-')-
škodovalo.
★
S kolesa je padel Stanko Bls- >
zina iz Maribora, Trža.ška c. 65
in Si poškodoval desno roko. {
★
S hleva je padel 3-letni Ivan
Kelc iz Hvaletinc št.7 in se moč- j
no poškodoval. j
Leopoldu Sakelšku iz Nadol
.št. 42 je z nožem poškodoval
levico Stanko Kodrič.
★
Urbanu Kranjcu iz Deptcrni-
ka št. 59 je s kolom po.škodoval
levo nogo Franc Horvat i
*
V posodo /. vrelo vodo se je
vsedel enoletni Ivan Kranjc iz
Pobrcžja št 133.
*
Med obešanjem koruze je pa- j
del z lestve Sebistjan Kekec lz||
Hrastovca št. 5i> in si poškodo-
val obe nogi v kolku
*
Med vožnjo s kolesm je trčil
v Martina Vcršiča iz Bukove
št. 52 neki osebn; av^o in ga po-
škodoval
♦
Pri padcu Iezensko stanje človeka- Tako
človek oboli, če je krvnih te-
lesc preveč (po veliM izgubi
telesnih tekočin, pri hudi dri.ski,
pri hudem in dolgotrajnem po-
tenju) ali če jih je premalo
(pri trajni vročici, raku, zlčisti
želodčnem, pri malariji, pri za-
strupi] enju s svincem, živim
srebrom). Tudi belih telesc je
lahko preveč, pri belokrvno-ti
jih je lahko toliko, da jih pride
na 1 rdeče SO, V normalni krvi
bela telesca sproti uničujejo
vse mUcroorganizme.
Mnoge bolezni je lahko ugo-
toviti, če se bakteriološko pre-
išče kri. Nositelj bakterij h
krvni serum, kar je v.ažno za
zdravljenje s serom. Normalna
množina krvi v telesu znaša
nekako 1./13 telesne teže. Kri je
tista tekočina, ki posreduje vse
življenjske funkcije, živi vse
tkivo, vse O-tgane in je tako
udeležena pri vseh njegovih
funkcijah. Kri preživlja tudi
P'lod v telesti in donaša vanj
neznane pr/ine, Ici so temelj
dednih lastnosti, bolezni in
prednosti.
Spau
Je stanje mirovanja našega
telesa, v katerem žila počasneje
bije, dihanje Je mehkejše in
slabotnejše, toplota upada, pre-.
snavljanje se omejuje, refleksi ■
oslabe in krvni pritisk se
zmanjša za 15—20, da celo za 45
mm. Poznamo dve vrsti spanja:
mimo, naravno in pataloško ali
spanje s sanjami, tlalcom na
prsih, z motnjami dihanja in
krvnega obtoka. V njem začne
srce hitreje delovati, krvni pri-
tisk se poveča, dihanje r>ostaja
nepravilno, človek se poti, trese
in mišice se naprezajo. Na to
zelo vpliVfl okoliščina, da gre
spat človek s polnim želodcem,
pa tudi toplota in zrak v spal-
nici sta velikega pomena.
Normalno zdravo spanje tra-
ja sedem ur, pri otrocih, starcih
in ženah z manjšo življenjsko
energijo dalje časa, dočim se
zadovoljijo ljudje z veliko ener-
gijo s krajšim časom. Spat je
treba iti napozneje ob 22. uri^
(ob 10. uri z\'ečer), ker dve uri
pred polnočnega spanj ^ zalezeta
več kakor 4—6 ur popolnočne-
ga spanja. Ni pa tudi dobro spa-
ti več kakor je treba, ker ka-
kor pravi filozof, »kdor spi da-
lje, dela iz postelje gnezdo bo-
lezni«.
Vstati Je treba tekoj po pre-
bujenju, kar je važno zlasti pri
mladini. Priporočljivo je, takoj
po vstajanju izpi-azniti sečne in
prebavne organe prav tako kot
pred spanjem. Spati moramo v
ohlapni, lahkj in zračni obleki,
nikdar pa v perilu, ki ga nosi-
mo podrevL Pred spanjem se
moramo seveda temeljito umiti,
če nimamo že prilike, da bi se
okopali. Tudi to mnogo prispe-
va k temu. da se dobto naspl-
mo in od.počijemo za naporr T[^^~
slednega dne.
Kobilama Tumišče toži 3 na-
jcnmike stanovanj v hišah ob-
čeljudske imovine na Tumišču,
ki so v upravi Kobilarne Tur-
nišče. S-v'oio tožbo utemeljuje s
trditvijo, da so ji stanovanja v
hišah št. 60—62 na Tumišču
potrebna za svoje delavce in
nameščence, ki so doslej sta-
novali v hiši, kjer bo sedaj eno-
letna kmetijska gospodarska šo-
la in se bedo morali cd tam
izseliti, Rozorava bo 14. oktobra
t. 1. dopoldne. Najcmnlld ^se
upirajo izselitvi edino iz razlo-
ga, ker ne morejo najti pri-
mernih dni^lh stanovanj.
NENAVADNO ROJSTVO
Poročajo, da je v vi.šini 12.000
m nad M3vritani,jo Francozinja
Sabague rodila dete v lelalu
»Comet« Kakor po nakliuču
je bil med p-otniki zdravnik, ki
je materi pomagal da je porod
potekal kekcr normalno na tr-
dih tleh Mati in otrok se sed ■
prav dobro počutita.
KAJ VEMO O SVOJErtI
TELESU?
JETRA
so največja žleza nažega in
sploh živalskega telesa, katerih
najvažnejša naloga je obnovg in
či,ščenje krvi in tvorjenje žolča.
Jetra izločajo žolč, predelujejo
beljakovinaste in skrobovite
snovi, ki prihajajo iz želodca ia
črevesja, uničujejo razne stru-
pene snovi, kj bi sicer škodova-
le organizmu ali ga celo uničile,
če bi prišle v krvni obtok. Jclra
imajo torej važno nalogo pri
pretvarjanju in čiščenju krvi.
Ce jetra ne morejo delovati, na-
staja notranje zastrupljenje, ki
uničujoče vpliva na moilgane in
vos živčni sistem. Cela člove'-ka
jetra tehtajo povprečno 1 kg,
njih gomji del .je razd.;ljen v
dve loputi: v veliko desno in
malo levo. spodnji del jeter pa
tvori tretjo.
NaH'ažneiše bolezni jeter so:
atrofija jeter, vnetie jeter, r.^k
na jetrih, novotvorbe na jetrih,
pa tudi mnoge bolez-ni drugih
organov se odražajo na jetrih,
ki «o pn-^-^^^-nega pomena r.p. ee'o
;loveško telo.