Štev< 41 — Leto VI. PTUJ, 9. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV N IH LJUDI OREDNISITO IK OPRA?A PTUJ litO. (i- NADSTHUPJt - fELEf-ON S7 .59 CJ8K0VMI tUkCUh PRI NARODN BAN Ki, r■UOB(J^NlCA PTUJ >ltV 043 1 208 OKBJUje UREDNIŠKI ODBOB - ODGOVORNI UREDNIK vRAdL JOZe ROKOPISO* KE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA jmiA NAROČNINA 400 OUi. POLLETNA 200 dm. ČETRTLETNA 100 DIN r-na dm 10.— fievemlierske volitve liodo potrdile pravlinos! naše politike az proglasa SZDL) Novembrske volitve morajo: potrditi pravilno&l politike, ki je rešila delovne žene naše do- movine stoletnih okovov, jih iz- enačila v vseh pravicah z mo- škimi in jim ustvarila možnost vifestranskega sodelovanja na vseh področjih političnega, go- spodarskega in družbenega raz- voja; le naša zaostalost, v prvi vr.s/i zaostalost na vasi, ovira delovne žene, da bi aktivneje sodelovale v političnem življe- nju-, toda borba proti tej zaosta- losti bo ustvarila boljše pogoje za sodelovanje žen v družbenem življenju, kar je neogiben pogoj za dosego popolne enakopravno- sti žene in za napredek v.se naše družbene skupnosti; potrditi pravilnost politike, ki je mladini naše države posvetila veliko požnjo in ji omogočila vsestranski razvoj; naša ikapnost dolguje mladini največje prizna- nje za njene velikanske napore in žrtve v vojni, za njeno mno- žično delovanje v obnovi m iz- graditvi države, v izgraditvi na- še armade in krepitvi neodvis- nosti in svobode noše države; v novembrskih volitvah bo šlo na volišča veliko število mladincev in mladink, ki bodo prvič izko- ristili volilno pravico, gla-ovali pa bodo skupaj z vs-o mladino za to, da naša skupnost v svo- jem nadaljnjem razvoju posveti mladini še večio pažnjo; potrditi pravilnost politike ne- prekinjene krepitve jugoslovan- ske ljudske armade kot močne- ga orodja za obrambo nacional- ne svobode in neodvisno^Hi na- še domovine ter očuvanja miru; potrditi pravilnost zunanje po- litike naše države, ki je zago- tovila našim narodom prijatelj- s^tvo in ugled pri velikem številu drugih narodov in držav. Na no- vembrskih volitvah bomo glaso- vati ra nadaljevanje dosedanje politike, za krepitev prijateljstva z vsemi narodi, ki žele vrijatelj- stvo z našo državo, za krepitev balkanskega sporazuma z Grčijo in Turčijo, za nadaljnje razvija- nje prijateljskih odnošajev z ZDA, z Veliko Britanijo in Fran- cijo, za normalizacijo odnosov z vsemi sosedi in drugimi država- mi, ki še danes kažejo sovražno dr zanje nasproti naši državi, za pravilno rešitev tržaškega vpra- šanja, tako kakor to najbolje ustreza interesom miru in inte- resom samega tržaškega prebi- valstva, za aktivno borbo prgti vsem agresorskim tendencam v sodobnem mednarodnem življe- nju in proti vsem tistim silam, ki hočejo razpihovati in širili spore in nesoglasja, ki so danes v svetu, za nadaljnjo oporo pra- vični in osvobodilni borbi naro- dov, ki se bore za svojo svobo- do in neodvisnost, za nadaljnjo oporo politiki krepitve vloge Združenih narodov, za širjenje ekonomskega sodelovanja z dru- gimi državami, za razvijanje so- delovanja z delavskimi organiza- cijami socialističnih strank in drugimi naprednimi demokratič- nimi gibanji, za politiko miru in mirnega mednarodnega sodelova- nja. državljani in državljanke! Na novembrskih volitvah gla- sujte za kandidate, ki se bodo v novih skupščinah zavzemali za nadaljnji dvig ljud'':ke blaginje, za dvig življenjskega standarda, za povečanje proizvodnje tako v industriji, kakor tudi v kmetij- stvu, za povečanje stanovanjske graditve ter za gradnjo novih šol in bolnišnic. Za vse to imamo dejanske možnosti, kajti Jugosla- vija ni več zaostala država, marveč stopa v vrsto industrij- skih držav. Z dosedanjo gradit- vijo in z dovršitvijo velikega števila tovarn in central, ki so neposredno pred začetkom obra- tovanja, fo u^^tvarjeni za vse de- lovne ljudi naše države takšni pogoji, da lahko v prihodnjih le- tih upravičeno pričakujemo res- no dviganje življenjskega stan- darda in boljše pogoje za življe- nje in delo. tovariši in tovarisice! Politična borba, ki se bo raz- vila med volilno kampanjo, na/ služi našim narodom kot sred- stvo za nadaljnjo krepitev so- cialistične demokracije, kot sred- stvo za nadalnje uničevanje sil, ki zavirajo socialistični in demo- kratični razvoj naše skupnosti. V volilni kampanji je treba z vso odločnostjo pobijati pojave demagogije, šovinizma in verske nestrpnosti ter poudarjanje lo- kalnih in osebnih intere-ov na škodo Interesov ikupnosti. Ostanki sovražnih sil, ki života- rijo v raznih oblikah, bodo sku- šali izkoristiti volitve za svoje oživljenje. Proti takim pojavom se je treba boriti s političnimi sredstvi z odkrito politično borbo. Ko se pripravljate na novem- brske volitve, pokažite, da je enotnost narodov Jugoslavije neomahljiva, da smo ponosni na dosedanje pridobitve naše borbe, da smo odločni v izgraditvi no- vih socialističnih odnosov ter utrjevanju in poglabljanju socia- listične demokracije, da hočemo razvijati sodelovanje z vsemi državami In narodi, ki žele so- delovati z nami na temelju vza- jemnega spoštovanja, enakoprav- nosti, neodvisnosti in suvereno- sti, da bomo ostali kakor doslej neomahljivi poborniki za utrdi- tev miru v svetu. Ko boste šli na volitve, potr- dite svojo vero v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugo- slavije, ki je dala neštevilne do- kaze, da najbolje Izraža interese delovnih ljudi naše države, in ki bo nadalje pod vodstvom tova- riša Tita vodila borbo za vse- stransko izgraditev socialistične Jugoslavije, skupnosti enako- pravnih narodov. Zvezni odbor Socialistične zvere delovnega ljudstva Jugoslavije Na srvetovni politični pozorni- ci le oa časa ao ča.-a zasenčijo osreanjo mednarodno politično problematiko — odnose med Za- hodom in Vzhodom — večji do- goaki v prvem aii drugem tabo- ru. Vendar po svoji važnosti te problematike nikdar ne morejo prekosili, celudi so za eno ali drugo stran še lako velikega po- mena. Od te polarne razdelitve tvet vicer počasi, pa tem sigur- neje odstopa: v nastajanju je, lahko bi iako dejali, tretji pol s svojo koncepcijo ureditve sveta, ali vsaj odnosov med narodi in katerega nastanek je pravzaprav samo rezultat obstoju že omenje- nih dveh polov. Mali in nekateri večji narodi, ki doslej niso bili deležni usode narodov sedanjih največjih sil v svetu, upajo v zmago koncepcije tretjega pola, I kar bo pomenilo konec politiki j intere nih i-ier, blokov, kolonializ- mu. tako zvanemu varuštvu, prav tako^ pa vsem drugim vzorcem nezaželenih oblik mednarodnih j odnosov, ki svetu nikdar ni pri- \ našala rič dobrega \ Vendar trenutno ^tanje še ni takšno. Trenutno i ta še Vzhod in Zahod točki svetovne politike, kjer se tehtajo ugodne m ne- ugodne šanse ter ocenjujejo ne- gativne in pozitivne možnosti v svetovni politiki Več točk je. kjer se pola stikata: Koreja In- dokina, Nemčija in Avstrija so najznačilnejše in najnomembnej- še med njimi. Medtem ko je sti- kališče polov na daljnem Vzho- \ du precej vroče, trajajo v Indo- ' kini borbe naprej. Medtem ko pomeni primirje na Koreji neko- \ likšno ohlndifev. se v Evropi^ — Nemčija in Avstrija — izražajo nasnrotja v hladni vojni okrog \ re^^itve nemškega in avstrijskega vprašanja V tako zapleteni mednarodn: politični -ituaciji kot je ravno evropska, je pač precej iluzorno pričakovati takšnih ne- nadnih izboljšanj. Na drugi stra- ni ni umestno zanikati m.ožnosti za izboljšanje na splošno Zad- nie izjave Molotova. ki je rekel, da je vsako mednarodno vpraša- nje rešljivo, prav tako pa izia- vn, ki jo je bilo .a^'zo?ih resno prijela večina. Pristopili '' Trditev. r?a zad^m^niki ne erredo na se- starso^V ^led" na r^reidsok davek, ni držnla. V soboto. 3. t. m, so ?e se.«;tali zadružniki in se je izkazalo, da mnenle in razno^o- zenje posamernikov ni mero- dajno za vse. Prifio je r>a se- «rtanpk ler*'^ število zadružnikov in je dalo z njimi priTneniti o -v^^h per(^^ih vprašanjih Volik obisk na zbon? 4. t. m. n' slučnien u«T>eh. V takem štp- v'hj prihajajo nn zbore po^^snd. kjer ep je po^tff^ni aktiv pr'Ml- hodno resno lotil dela z voliv- ci. Noben volivec ni bil preda- leč doma, da ga ne bi seznanili z bližajočimi se volitvami. No- bena nevolja, težava ali pritož- ba ni bila tako velika, da bi se je aktiv zbal ali bi se izognil družine, ki je večkrat čakala na političnega delavca, pa ga ni bilo, ko ljudje rabijo pomoč in na.svet svojih funkcionarjev. Aplavz po izrečenem predlo- gu, naj kandidira za zveznega poslanca tov. dr. Jože Potrč, soglasno izglasovanje in aplavz po poročilu kandidacijske komi- sije dokazuje da je tov. dr. Jože Potrč v očeh vsega prebi- valstva v ptujskem okraju z vsem svojim dosedanjim delom zaslužil mesto zveznega poslan- ca tudi v bodoče, kar bodo po- trdili tudi glasovi zanj na vo- litvah 22. novembra 1.1. Enako je pri ostalih kandidatih. Se in še bo treba stopiti k družinam, k mladini, zlasti k ženam in dekletom, da se ne bodo podcenjevale ?lede na pra- vice, ki jih imajo kot državlja- ni in državljanke. To bo .aktiv tudi storil. Se bodo sestarjo s letošnjem iuJiju znr/alt v ;»ri- tneri s [xrejšn.iini mesecera za T do 8 odstotkov Predvsem so se znižali stroški za hrano, pa tudi pr; industrijskih izdelk.h je bilo opaziti znižev-anje To zniževanje se je nadaljevalo tudi v avgustu — Kakor zu-f mesečni statistični preals^d LRS. Stran 2 PTIM*^T TEDN7K Ptnj. P. oktobra 19^ Kmečki praznik v Ormožu o vsakovrstni dejavnosti v Ormožu se zelo malo pdše To pa ne pomeni, da se tam tudi malo napravi, kar bi zanimalo ljudi tudi v drugih krajih. Ormožanci so v tem zelo skrom- ni celo sramežljivi, bi lahko rekli. Ce bi kdo, ki mu niso razmere znane, mislil, da je te- mu vTTok mrtvilo nezamteresi- ranost, pomanjkanje iniciative ali celo nezmožnost, bi bil v zmoti. Da so Ormožanci zelo iniciativni dokazuje to, da so ze večkrat hoteli kaj zgraditi, pa jim je vedno kakšna ovira pre- prečila izvedbo. Pred dvema letoma so na spodbudo agilnega ormoškega sveta Za živinorejo ustanovili medza družni živinorejski svet s sedežem v Ormožu, kjer vodijo tudi rodovniške knjige, mlečno { kontrolo itd. V tem mcdzadruž-j nem svetu so povezane KZ Or-i mož. Obrez, Sredižče. Velika Ne- delja in držrivna gospodarstva tega področja. 2e v začetku so si postavili plan dela, iz katerega je med drugim razvidjio stremljenje, v desetih letih povijati število ro- dovniške živine desetkratno, mlečnost pa dvigniti v^aj za 500 litrov po glavi na leto. Načrt se zdi mnogim sicer neizvedljiv, vendar bo izveden v celoti. Skrivnost uresničitve načrta je v tem, da razen plana obstaja tudi trdna volja. Koristno je tudi, da se medzadiaižni svet ni opiral ali zanašal na kakršne- koli podpore, ker bi ga to lahko samo oviralo pri napredltu. 21- %dnorejski svet je začel svoje delo res zelo prcmišl.ieno. Prvo delo je bilo tuberkulinizecija goveje živine, kar je bilo zvc- zano s precejšnjimi izdatki, ker je živinorejski svet vsakemu živinorejcu-malemu kmetu, ki je dal bolno živino takoj v znkol, prispeval razliko med izkupičkom in ceno zdrave živi- ne. Nato ie nadaljeval s pravil- no selekcijo in ?trogo mlečno kontrolo po količini mleka in po tolžči. Začel je odpravljati jalo- vost, uvajati umetno oseme- njevanje ter ga pn tem ni moti- la oddaljenost, ko je moral seme nabavljali v Ljubljam od naj- boljših uvoženih bikov 11. oktobra 1.1. bo svet poka- zal prve uspehe svojega dela s premovanjem rodovniške živine in z nagrajevanjem najlepših cksemplarjev. 12. oktobra pa bo plemenski sejem pincgavskib in slmentalsldh bikov, krav in te- lic iz celega okrajnega področja. Za premovanje vlada pre- cejšnje zanimanje in ugibanje, kateri živinorejski svet navede- nih zadrug je bolje izvrševal svoje naloge, katere zadruge žavina bo najbolje ocenjena m katera bo nagrajena s srebrnim zvoncem kot prehodno nagrado. Mnogi pričakujejo zmago ži- vinorejskega sveta zadruge v Obrežu Do tega so deloma upravičeni, ker Je bil Obrez dolga leta kraj. od koder je pri- hajala najboljia plemenska ro- dovniška pincgavska živina. Toda Ormož je na tem polju v zadnjem tasu znatno napredo- val. Novost premovanja v Ormožu bo tudi v tem. da bo mlekarna iz Ptuja nagradila nekaj naj- boljših rodovniških krav- molznic z najvišjim odstotkom maščobe ter lepo število živino- rejcev, ki dajejo mlekarni naj- več mleka ne glede na rodovnik in pasnx). Tq gesta mlekarne i^sekakor zasluži pohvalo. Potek premovanja ne bo sa- mo zanimiv, temveč tudi Po- učen. Zaradi tega bodo živino- rejci In ljubitelji napredne živi- noreje od blizu in daleč pose- tili ta kmečki praznik v Ormo- žu. H. Zakaj ie toke v občini Regoznlca ? Rosroznica, 7 okt. (PZ). — Na področju občine Rogoznica so v teku volilne priprave za no- vembrske volitve, vendar do- sedanji uspehi daleč zaostajajo za temi iz občinskih področij Markovcl, Videm. Leskovec, Za. vrč itd. Kaj kažejo dognanja? V ne- deljo, 4. t. m. popoldne so bili sestanki Socialistične zveze v Velovlaku, Kicarju in Rogozni- ci. Udeležba je bila slaba. V Rogoznicl je bil pred sestankom Socialistične zveze roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo le 10 staršev in 5 članov pro- fesorskega učnega zbora. Po končanem roditeljskem sestanku 6o žene odšle ne glede na to, da je sledil še sestanek Sociali- stične zveze Zadovoljile so se s tem, da je bilo tudi med vzgojnimi vprašanji vpletenih več političnih vprašanj. Na se- stanku ni bilo niti enega člana vaškega ali občinsl^ega odbora Socialistične zveze. Sestanka v Velovlaku se je udeležilo le 6 ljudi, v Pacinju 4 in v Kicarju 7 ljudi. Tako govorijo nedeljske ugotovitve! Tem so sledile še nove, saj je bil 5. t. m. sesta- nek proizvajalcev na državnem posestvu v Domavi. zvečer pa seja občinskega odbora Rogoz- nica z resno debato o nedelav- nosti političnega aktiva te ob- čine. Po vseh dosedanjih izkušnjah se vidi. da je na delu v teh va- seh le mali del političnega ak- tiva, ostali del pa se še dalje zadovoljuje & staro prakso spre- jemanja funkcij, neodgovorno- sti do nalog in do politične si- tuacije v kraju, bojazni pred zamero ljudem zaradi politič- nega dela ter z izi^ovarjanjem na politično nezainteresiranost ljudi, na njihovo neresnost in podcenjevanje organizacije So- cialistične zveze. Lahko je za posameznike In družine, ki jih o vsem dogaja- nju seznanja časopisje ali radio. Vprašati pa se je treba, kako bo v družinah ki ne bodo Imele pred volitvam? stika s politič- nim aktivom? Kdo naj potem tem ljudem poiasni. kaj pome- nijo za naš nadalinji razvoj no- vembrske volitve? Kdo naj se ob volitvah zadovolji z ugoto- vitvijo, da je bilo na terenu premalo političnega dela? Se )c čas. da se polltičnema aktivu doix>ve, da je sam odgo- voren za politično situacijo na svojem področju, ne pa mogoče aktivist, ki mu je prišel ie v pomoč. Se ;€ čas in to žal lo zelo kratek, da si politični aJt- tiv razdeli področje, čas dela in naloge in da ne odneha preden ne bo obšel vsake še tako ra- kotne hiše in preden ne bo vsak volivec vedel, kdaj, zakaj ia koga bo volil. Le tako bo E>oli- tični aktiv spoznal, kaj veseli in kaj teži vsakega posamezne- ga volivca, le tako mu bo ve- del pomagati z nasvetom in drugače ter dokazal, da je Ijud- st\ai potreben in tudi koristen. Vse to potriujejo izkušnje drugih krajev. Kjer so se z res- nostjo, voljo, požrtvovalnostjo in zaupanjem va.se podali na delo, tam uspeh ni izostal Iffo bo veljalo za občinsko področie Rocoznlca. kjer Ijud-^tvo nrav dobro razume kai hoče in česar noče nova socialistična Jugo- slavija. PARADT^NTK TE9:AK TRI Cetrt kilograma Kmetica Terezija Til Iz Pc- trovaradina je odgojila para- d^-žnike, ki imajo več kot pri kg mnogi Pa tudi po tn četrt kg. So zelo sočni In Imajo prav malo semenja. Ni čudno, da- mnoge gospodinje zanimajo 741- nje, posebno pa. še za nač'«, kako ga je spretna kmetica pri- delala. I.hmi proi2%£a|afce^ na olimocfu obcisne Za nedeljo 4. oktobra so bili sklicanj zbori proizvajalcev na območju občine Gorišnica in frtcer za člane KZ Gorišnica, Gajevcl, Muretinci in Moskanj- Cj ter zbor za idustrijsko skupi- no, v katero so vključeni vsi obrtniki, železničarji, uslužben- ci zadrug in drugih sorodnih pa. nog. Kljub temu, da je bil pred- hodno sestanek predstavnikov vseh organizacij, ki so na tere- nu In da so bili posamezniki zcdolvieni. da organizirajo se- stanek in to predvsem člani upravnih odborov zadrug, sta Se od 5 sklicanih zborov izved- la samo dVa in to za območje in članstvo KZ Mcškanjci m Murctlnci, ostali trije zbori se niso mogli izvršiti, ker ni bilo za vsak zbor predpisano število članov, ki jih zahteva zakon o volitvah v okrajne, republiške in zvezno zbore proizvajalcev. Kaj lahko sklepamo iz tega? Nič drugega kaJior to. da daje- jo taki državljani zelo slabo legitimacijo sanai sebi in doka- zujejo, da jim ni za napredek in čim hitrejši razvoj našega gospodarstva, da jim je mnogo več osebni interes kakor inte- res države, ki pa vendar kot celota predstavlja gospodarsko moč naše di-žave v s\'etu. S ta- ko miselnostjo in takim odno- som do vsega dogajanja v dr- žavi, ki ga kaže.jo naši ljudje lahko zaključimo samo eno in to je, da bo dalj časa trajalo, preden bo na.ša država prišla do izboljšanja življenjskega stan- darda našegfl državljana, de- lavca, kmeta in uslužbenca. Pri tako važni in velikopotezni go- spodarski, kulturni in politični preobrazbi mora sodelovati ves narod, če hočemo, da borno uspešno in hitreje premostil: vse ovire, ki se trenutno i>o- stovljajo pred -las. Na zboru v Moškanjcih in Muretincih so člani pokazali, da razumejo in se zavedajo velike vloge, ki jo mora kmetski star odigrati v današnjem času. Po vsestranskem razpravljanju so sprejeli kot kandidata za okraj- ni zbor proizvajalcev tov. Pig- narja Janeza, kmeta iz Zamu- .5anov in Antoliča Franca ml, kmeta iz Moakanjc, v republi- ški zbor Lacka Milana, kmeta iz Nove vasi in Gobec Martina, direktorja državnega posestva Kidričevo. V Zvezni zbor pro- izvajalcev pa tov. Markežič Janka, predsednika KDZ O^oj- nik in Korpič Kolomana, kme- ta iz Prosenjakovcev — Mur- ska Sobota, V nedeljo bo ob pol 8. uri v Zadružnem domu v Gorišnici zbor volivcev za celo občino. Vsak zaveden Slovenec in dr- žavljan naše nove socialistične domovine bo ta dan v Zadruž- nem domu, kjer bomo predla- gali in zbran kandidate-poslan- ce za republišlco in zvezno skupščino. Preteklo soboto so se zbrali na Pogledu, kjer je bil leta 1943 zgodovinski zbor aktivistov Osvobodilne fronte iz vsega slo- venskega ozemlja, nekdanji in sedanji politični aktivisti. Zbrali so se pri spomeniku, ki obele- žuje zgodovirLsko me^to prvega zbora aktivistov, in na katerem je vklesan napts: »Od 28 do 30. aprila 1943 je na tem mestu zbor aktivistov OF iz vse Slovenije s potrditvijo dolomitske izjave za vedno utrdi! enotnost Osvo- bodilne frone pod vodstv'>m Ko- munistične partije.'« Na zborova- nju je govoril podpredsednik iz- vršnega sveta dr. Marijan Bre- celj. V nedeljo se je zbralo v okra- šenem Kočevju okrog 50.000 lju- di Prišli so tudi iz najoddalje- nejših krajev Slovenije kot !z Bovca. Nove Gorice, pa tudi Iz naSega Prekmurja. Take množice Kočevje še ni videlo Ob 9 uri so se zbrali v ob- novljenem zgodovinskem Seško- vem domu vsi še preživeli ude- leženci Prvega zbora odposlan- cev slovenskega naroda Od ta- kratnih 572 jih je živih še okrog 350 Slavnostni govor je imel predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko. Okrog 10. ure se je na Glav- nem tigu v Kočevju začalo slav- nostno zborovanje. Ko je godba odigrala Internacionalo je pod- predsednik Zveznega izvršnega sveta, Edvard Kardelj, odkril spomenik padlim borcem, nato pa spregovoril zbranim. Množica jp pazljivo sledila njegovim be- sedsm ter ga pogosto prekinjala 7 burnim odobravanjem in pri- trjevanjem. Z enakim odobrava- njem je bilo sprejeto pozdravno nsmo maršalu Titu Ptuj, 7. okt (LP). Na pripom- be gospodinj, da se cene znižu- jejo le predmetom, kj so jih potrošniki z manjšimi dohod.':! tudi prej težko kupvovali, sem Obšel nekaj trgo\nn »Preskrbe« v Ptuju, da bi se prepričal, ko- mu bo največ koristilo 3 mili- jonsko znižanje cen tega pod- jetja. Najprej sem s« zanimal za predmete, pri katerih se zniža- nje najbolj občuti. Delavci in nameščenci, ki kupujejo kolesa »Lasta« bodo prav gotovo po- zdravili, da je podjetje znižalo ceno tovrstnih koles od 33.000 din na 28.500 din. Razveseljivo je tudi. da so se občutno znižale cene moškim srajcam in žen- skemu perilu ter hlačevini, na- glavnim rutam in dragemu bla- gu. Več pripomb je bilo glede znižanja cen dragocenejšemu blagu, kot n. pr. kamgainu, ki ga delavci kupujejo v mrK>go manjši meri od nameščencev. Podjetje je znižalo cene ostan- kom kamgarna tudi nad 2000 din. Tega blaga bo hitro zmanj- kalo in z njim iz izložbe tudi listki o znižanju cen. To se je videlo že prve dni po znižanju cen. Pri »NAMI, na Kvedrovem trgu je znžana cena francku od 234 na 222 din. surovi kavi oo 3.800 na 3.400 di.n ter special- nim keksom od 620 na 330 din. Tudi ob novem znižanju cene surovi kavi ne kaže. da bi zgu- bili ka^^ni nadomestki doseda- njo vrednost V trgovini Pre- skrbe zraven Knjižne založbe je iDižana cena čajnemu pecivu od 360 na 150 dia, niilu pa od 230 na 200 din. V trgovini »Merkur« je znižana cena flaneli od 530 na 39.5 din, barhontu od 850 na 450 din in od 580 na 350 din, tisku od 135 na 25 din in od 430 na 345 din. Moške maje so se pocenile od 970 na 500 din, triko srajce od 970 na 700 din, žensko volneno blago od 1350 na 940 din. moško sukno od 2840 na 1950 din, blago za žen- ske plašče od 3850 na 3400 din. kamgarn od 7.000 na 5.900 din, blago za hurbetuse pa od 3.890 na 3.200 din. Pri vseh teh pred- metih se opaža največje zniža- nje. Končno sem se zanimal še pri upravi z„ sezname blaga, ki so mu znižali cene. Y\) seznamu na številnih straneh sem iskal predvsem predmete, ki so jim najbolj znižane cene. Pri ogrom- ni količini blaga, ki ga Ima na zalogi to podjetje, je res hitro zneslo 3 milijone din samo za znižanja, čeprav potrošniki ko- maj opazijo povečanje nakupne možnosti. Vest o prvem znižanju so po- trošnik: sprejeli z odobrava- njem in zanimanjem. Enako bo pri nadaljnih zniževanjih v no- vem gospodarskem sistemu, ki ga pričakujemo v prihodnjem letu. ko bo več pvotrošnikov sto- pilo v to aLi drugo trgovino in se prepričalo, da je zniževanje cen sestavni del celotnega pro- cesa v našem gospodarstvu, ki se mu pokorava tudi ptujska »Preskrba« in ki glede zniževa- nje ni odvisno od svoje volje, temveč od obveznosti tega pod- jetja napram skupnosti. V nedeljo, dne 4. oktobra, je bilo na Polenšaku precej ži- vahno. Ze ob 8. ari zjutraj so vaščani napolnili šolsko sobo. Sklican je bii namreč zbor vo- livcev, katerega se .je udeleži- lo 144 volivcev. Treba se je bilo dokončno pogovoriti o bli- žajočih se volitvah v zvezno ra republiško ljudsko skupščino. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, da v našem okraju kandidira tov. Potrč za zveznega pcslanca. Dr. Potrča pozna sleherni naš človek, če ne osebno pa v^aj po njegovem plodonosnem delu. Zato smo mu soglasno izrazili zaupanje. Kasneje smo se pogovorili o kandidatu za republLškega po- slanca. Tu so volivci izrazili željo, naj bi novoizvoljeni po- slanci nekoliko več šli med lju- di. Ko je predsednik zbora tov. Slodnjak pojasnil ljudem dolž- nosti in delo poslancev, so se vsi strinjali s predlogom, da pri nas kandidira tov Bratko. Zboru volivcev je sledil zbor proizvajalcev. 118 članov KZ je za predsednika zbora soglasno izvolilo tov. Kovačič Ivana. Imenovani se je članom zahvalil za zaupanje in otvoril zbor. Po- jasnil je pomen današnjega zbora in skorajšnjih volitev. Pogovorili smo se o kandidatih. Z velikim odobravanjem smo sprejeli predlog, dg v okrajni svet kandidira naša domačinka Mirrtica Segula, Pravtako za- upanje smo izrazili ljudem, ki kandidirajo v zvezni in repu- bliški svet proizva.ialcev. Proti koncu zbora proizvajal- cev se je razvila živahna disku- sija. Volivci so postavljali raz- ličn;^ vprašanja, na katera so dobili vsa pojasnila. Zanimalo nas je vprašanje o elektriki, gasilcih itd. Razšli smo se 2 velikim zado- voljstvom, saj smo delno izvr- šili našo volilno dolžnost. Uspeh vseh sestankov in zbora pa upam da ne bo izostal Pokazali ga bomo na dan volitev. Usp^l zbor ¥@ll!€@ii n latrcu Zavrč, 4. okt. (PZ). Na nedelj- skem zboru, ki se ga je udele- žilo nad 160 volivcev, so dobili zaupnico za kandidate za no- vem.brske volitve zgledni borci za socializem, ki dajejo ljud- stvu vsa zagotovila, da bo vse njihovo bodoče delo, delo za socializem, za ljudsko oblast, Za ljudsko gospodarstvo, kultu- ro tn patriotizem. Za poslanca v Zvezno skup- ščino bo kandidiral tudi na področju občine Zavrč tov. dr. Jože Potrč, v republiško skup- ščino pa tov. Bračič Vlado in tov. Kotar Ludvik. V okrajni zbor proizvajalcev bosta kandi- dirala tov. Kolenko Ivan, usluž- benec kmetijskega posestva Zavrč in tov. Galič Martin, predsednik upravnega odbora KZ. V republiški zbor bosta kandidirala tov. Lacko Milan, kmet iz Nove vasi in tov. Go- bec Martin, upravnik ekonomi- je iz Kidričevega. V zvezni zbor bosta kandidirala tov. Mar,- kežič Janko 'n tov. Korpič Ko- loman, kmet iz Murske Sobote. V olcrajni zbor iz industrijske skupine bosta kandidirala tov. 1 Adam Franc in tov. Furman Slavko Kandidat za republiški zbor je tov Kolenko Anton, za zvezni zbor p^ tov Benčič Sta- ne iz Kidričevega In tov. Hukič Salko iz Lendave. Številna udeležba volivcev, njihovo soglašanje s predlogi kandidatov in diskusija kažejo, da je politični aktiv s področja občine Zavrč pravočasno in pravilr.o prijel za delo, zbral okrog sebe delavoljne in preda- ne politične delavce, ki so pre- vzete naloge tudi izvršili ne- glede na trud, čas In napor. Ze na zboru volivcev se je izkaza- lo, da to delo ni ostalo brez uspeha. Zal je bilo med volivci vse premalo volivk in polnolet- ne mladine, kar kaže, da bo tre-- ba pristopiti tudi k njim in se z njimi še posebej pomeniti o pričakovanih volitvah. Do volitev se bo politično de- lo nadaljevalo. Politični aktiv bo odgovoril z vsakim prebival- cem svojega pvodročja o raznih problemih ter tako omogočil vlogo vsakega volivca pri gla- sovanju za poslance, ki jih ^bo- do zastopali v okrajni, republi- ški in zvezni skupščini. Protifeia'ska zašč ta v Gorš ici stoji pred velikimi in važnimi nalogami. Organizira tečaje za člane sanitetskih, tehniških in kemijskih enot, katerim bo sle- dila še veterinarska, ki jih mo- ra ustanoviti sleherni vaški od- bor PLZ, a teh je nič manj kot deset. Določeni člani enot se bodo vzgajali in seznanjali s vsestranskimi nalogami protile- talske zaščite vcčlcrat tedensko do konca maJa 1954. Nadalje je občinski odbor PLZ v Gorišnici že pred tedni razglasil, da bo pričel s 1. novembrom t. 1. te- čaj za bolničarske iMn^^JČnike. Kljub velikemu tozadevnemu zanimanju so se doslej prigla- sile le štiri osebe, biti pa jih mora najmanj 12. Nikomur ne bo žal za 140 učnih ur, saj si bo pridobil prepotrebno znanje za vse življenje. Prijave spreje- ma tajnik PLZ na Matičnem uradu v GorLšnici. Za navedena dela pa potrebuje Občinski od- bor PLZ v Gorišnici sredstev za nabavo sanitetskega mate- riala, predvsem tudi za potrebe občinskega odbora PLZ in za vse vaške odbore PLZ. V te na- mene bodo v nedeljo, 11. t. ob pol dveh popoldne imeli požaiTK)-reševalno vajo: Proti- letalska zaščita, 3. sektor Pro- stovoljnih gasilskih čet In Rde- či kri-. Torej tri človekoljubne masovne organizacije, katerih izključni namen je, v nesreči p-omagati — v.salcemu! Prav za- radi tega niora iz bližnjih ia oddaljenejših krajev pohiteli vse v nedeljo v GorLšnico! Nih- če nc bo obžaloval, kajti po iz- vedeni vaji bo ob vsakem vre- menu ljudsko rajanje pred, oziroma v Zadružnem domu, M je s svojo obsežno in prelepo dvorano ponesel glas tja do Ljubljane. Razen vinske trga- tve, srcčolo-va in ribolova sc bo mlado in staro zavilelo na par- ketih. Tolli v Viilnio pr! Pfii:ii le zadovoljivo uspel zbor volivcev v nedeljo, 4. oktobra t 1., so kmalu po 8. uri volivci občine Videm napolnili dvorano Fran- ceta Prešerna v Vidmu ter ne- strpno pričakovali na pričetek zbora. Tako uspelega zbora v Vidmu že dolgo ni bilo. Zasluga za to pripada občinskenru alcUvu, t. j. odbomilcom VO in Občin O SZDL, nadalje odbornikom Obč. LO in uslužbencem, usluž- bencem KZ in VDZ, učiteljstvu in članom ZK. ki so z dobrim političnini delom v posameznih vaseh od hiše do hiše pripvra- vili ljudi za ta zbor. Mnogo je vložil tudi okrajni akti\'ist Jan- ko Vogrinec, Iri je održal števil- ne sestanke po vaseh in etalno delal z obč. aktivom ter ga podpiral v političnem delu. Zbor je enoglasno s ploskan;em sprriel in potrdil predlog za kand-dita za zvezn^sa poslanca dr. Jožeta Potrča. Za republi- škega poslanca pa kandidatki tov Stropnik Lojzko in Kolo- bar Anico. Po uspelo končanem zboru volivcev so volivci opravili še zbor volivcev-proizvajalcev kmečke skupine. Za okrajni zbor so postavili za kandidata tov. Majhen Antona in Vidovič Antona, predsed. VZD Drav. vrh. Za republiški zbor tov. Lacko Milana in Gobec Marti- na Za zvezni ^bor proizvajal- cev Markežiča in Korpič Kolo- mana. P 1. Clanl Socialistične zveze, de- lovni kolektivi, pi>djetja. zadru- ge, ustanove in vsi državljani prispevajte v volilni sklad! Vs, denarna sredstva naka- zujte na tekoči račun pri NB štev. 601-T-290. DOBILI SMO NOV BROD CEZ DRAVO Nova vas, 3. okt. (LP). Iz Bor- la je privleklo po Dravi danes 15 možakarjev razstavljen brod, ki bo odslej koristil tukajšnje- mu in okoliškemu prebivalstvu Za prevažanje voz in živine čez Dravo v Sturmovec. Ta brod je moČTiejši od dosedanjega tu- kajšnjega broda in ima tudi večjo nosilnost. Tukajšnji kmetje se zahva- ljujejo okrajnemu funkcionar- ju Socialistične zveze tov. Pre- daniču Jožetu, da je pokazal toliko razumevanja za vsaj del- no rešitev problema s Stur- movcom in nam omogočil, da smo prišli do močnega broda, ki nam bo v veliko olajšavo že pri jesenskem pospravljan.^u drv in prevažanju živine na pašo. ZAVRSKA MLADINA je KONČALA JESENSKO TABORJENJE Od 24. septembra do 3. okto- bra tega leta je imela mladina iz Z a vrča in okolice jesensko taborjenje. Udeležili so se ga vsi obvezniki predvojaške vzgo- je, ki so dobro predelali predpi- sano snov ter se poleg tega se- znanili s tekočimi politi čjiiml dogodld po svetu Ob zaključku I se je večji del mladincev vlUju- čil v strelsko družino, ki bo v bodoče imela dv:,krat me?"'^'" svoje vaje v streljanju. -č- Kratke vesti s 1. oktobrom je znižana ta- rifa za prevoz blaga po železni- ci Za uvoženi premog za koks.- ranje. za manganovo rudo ia mleko v prahu. V Makedoniji so pridelali dvakrat več tobaka kot lani. Pridelovalci bodo dobili zanj kakih šest milijard dmarjev. Predvidevajo da Dodo od tega pridelka izvozili 6 do 7 tisoč ton tobaka in dobili lan] dve milijard; deviznih dinarjev V septembru so devlzp na obračunskem deviznem mestu v Eco<;radu padle ra povprečno £5 C - t. To je dober znak ta nadaljnji razvoj našega gospo- daiTtva Is vseh hrajcv dr?ave poro- čajo o živahnih pripravu.h oa vor^ve. Posebno dcavne so or- ganizacfje Socialistične zveze Pa tudi vol:vc5 se že ^estčjaic. razpravljajo o razn:h gospoclsr- sklh in pol;tiČnih vprašanjih v domačem kra.^u. v vsej dižsvi in v svetu Obenem razr-ravlia- jo, katere ljudi bi predlagali za kandidate Teden Rdečega kr ža ki je bil vsake leto prvi leden v ox- tobru. bo letos šele v ted lu od 25. oktobra do 1 novembra Ptui, 2 oktobra PTUJSKI TEPNIK Stran 3 Obvestila uprave JTIIPEGA imM' s 1. o^ctobrom smo preselili upravo in uredništvo iz II. nad- stropja MLO na Kvedrovem trgu v pritličje hiše št. 7 v Pre- šernovi ulici zato, da bi nas laže našli dopisniki, oglaševalci, kupci našega lista, naročniki ter plačniki zaostankov naročnme. Naročnike z zaostalo naročni- no naprošamo, da zaostanek v najkrajšem času poravnajo. Ko- lektiv Mariborske tiskarne, ki tiska naš list, izvršuje tiskai-sko uslugo edino podjetjem, ki v rediu plačujejo svoje račune. Zaostankarji z naročnino ne- dvomno ne želijo, da bi imel »Ptujski tednik« pri tisku te- žave. Svojcem rekrutov sporočamo, da je že več rekrutov naročilo lia svoje naslove v raznih kra- jih naše domovine nai list. Ko- likor pa tega niso storili sami, latko mesto njih naročijo za- nje svojci osebno v naši upravi Rli z dopisnico na naš naslov. Domače vesti znajo najbolj ce- niti tisti, ki so daleč zdoma. Politične aktiviste Socialistič- ne zveze, funkcionarje občinskih odborov, gasilskih društev, PLZ, Zve^ie ženskih organizacij itd. naprošamo, naj nam sporočajo o dogajanju iz svojega področ- ja. Rez. oficirji, podoficirji in vojaki, pišite novice iz svojih krajev, da bodo vedeli Vaši so- vrstniki, ki so v službi JLA, kaj se godi resnega ali veselega doma. Učitelji in učiteljice iz vseh šol v okraju. Vaše delo in življenje med ljudstvom Vam omogoča vpogled v številne živ- ljenjske in vzgojne probleme. Sporočite jih našemu listu. Do- ber članek v časopisu je enak dobremu referatu na dobro obiskanem sestanku roditeljev. Upoštevajte, da ne pride na noben roditeljski sestanek toli- ko ljudi, kolilcor jih vsak te- den redno prejema naš lokalni list. Na prodaj imamo 200 kg ma- kulatumega papirja (stari časo- pisi) po ceni 50 din za kg. V objavo sprejemamo komer- cialne oglase, obvestila, zahva- le, preklice in podobno po zni- žanih cenah. Prodajalci časopisa in inka- santi proti proviziji lahko pri nas primemo zaslužijo. VESTI IZ SODIŠČA Kot smo že pisali, je zoper Zavca Franca, poslovodjo KZ Ptujska gora, uvedeno kazensko postopanje zaradi nemarnega poslovanja v KZ Ptujska gora, ki je povzročilo 671.886 din ško- de. Prva razprava je bila prelo- žena zaradi zaslišanja predlaga- nih prič in pribave nekih spi- sov iz leta 1951-1952. Zastopnik Zavec Franca je na tej razpra- vi predlagal med drugim, naj bi sodišče izpustilo iz zapora Zavec Franca. Sodišče je temu predlogu ugodilo. Zoper to ugo- ditev pa se je pritožil okrajni tožilec. Pritožbo je med drugim utemeljil s sumom, da bi po- skušal Zavec Franc vplivati na priče ter tako omiliti svojo krivdo in otežkočiti nadaljnje delo sodišča. Zraven tega pa je še utemeljil sum pobega Zavec Franca čez mejo, ker da so na to kazale že neke Zavčeve pri- prave. Okrožno sodišče je sklenilo, da se ugodi predlogu javnega tožilca in da se sldep okrajnega sodišča razveljavi, kar pomeni, da Zavec Franc ne more bi*^' izpuščen iz pripora. V tej zadevi gre za veliko gospodarsko škodo, ki je za njo odgovoren Zavec Franc, zadra- gi kazensko in materialno. Zav- cu Francu preti v primeru do- kazane krivde 4-letna zaporna kazen. Zraven tega še nevar- nost pobega čez mejo. zato ni čudno, da se je okrožno sodi- šče odločilo za nadaljnji pripor Zavec Franca. Ponovna razprava bo 13. ok- tobra t. 1. ob 8 uri, ko bo za- slišanih več prič. Rojstva, poroke in smrti IRojstva v ptujski boInišn*'Ci: Vidovič Jožefa, Brczovec 96, Andreja, Vinkler Julijana, Sto- govci 26, Miro, Cemivec Mari- ja, Strelci 12, Markovcl, Marja- na, Pernat Roza, t^leterje 62, Zinko, Galun Antonija, Hajdo- še 78, Ireno, Ciglar Marija. Ki- car 32, Janeza, Kancler Marija, Sp. Hajdina 32, sina, Zinkovič Frančiška, Sesterže 16, Leopol- da, Lamprst Rozina, Sveča 1. Stanislava, Kranjc Jožica. Sp. Breg 132, Viktora. Skok Mai-ija, Sp. Hajdina 22, Draga in Cve- to. Hojnik Neža, Domava 73, Nežo, Fusc Fatima, Breg 19. p. Majšperk, Marjanco, Sprah Ma- tilda, Dežno 35 Mirana, Zupan- čič Silva. Kidričevo blok 3a. Mladena. Leskovar Katarina, Apače, sina. Kolarič Anica, Bre- bro-vnik 104, Dragico, Smrti v Ptuju: Kores Mar- tin, roj. 1878, Dom onemoglih Muretinci. LESJE , Rojstva v septembru: Rojstva: Karneža Elizabeta, Janški vrh 50 je rodila Jožeta. Planine Marta. Sesterže 69 — Milana; Jus Marija, Sitcž 47 — Edlja; Kozel Frančiška, Dolena 12. Venčeslava; Božič Viktorija Breg 2. Majšperk, Bri.gito; Kri- žanec Ljudmila, Grdina 17, An- I tona; Murko Terezija, Sesterže 40. Danila; Zerak Veronika, Pla.1nsko 28, Maksimilijana. Smrti; Lesar Ivana. Doklece 11, Šalamun Marija, Sitež 4, Unuk Alojz, Bolfcnk v Halozah 56. Drevenšek Silvester. Pleter- je 42 in Koren Marija. Lovrenc na Dravskm polju. Porok v septembru ni bilo MAKOLE Rojstva v avgrustu: Jančič Neža, Ana. Antonijo; Rebernik Slava, Makolo, He- leno. Mohorko Alojrlja. Sv Ana. Franca, Gap Julijana, Pečke, Zlatka. Sošter Matilda Jelovec Dragico in Lampret Julijana, Dežno, Terezijo. Smrti v avgustu: I Hambamer Henrik, rojen 1868 Iz Pečk. Smrti v septembru: Dorič Marija iz .Jelovca m Kampuš Angela, rojena 1926. katera je bila umorjena od ustašev na Boču let.a 1945 Vpi- sana po 52. členu Zakona o d m. k. Porok v mesecu avgustu in septembru n; bilo. LESKOVEC Rojstva: Koren Ivana, Velika Vamica 87 hčerko, Bračič Tre- za. Gruškovje 80 hčerko Kozel Marija, Mala Vamica 19 hčer- ko Vidovnč Marija R':^p'^č'; 50. hčerko. Krajnc Ana, Veliki Okič 45, hčerko. Topolovec roj. Vidovič Marija, Velika Vamica 108, hčerki Marijo in Terezijo. Porok v septembru ni bilo. Smrti: Kozel Marija, roj. 27. 9. 1887. Spodnji Leskovec, de- lavka. videm Rojstva: Duh Ana, Varcja 25, Ivana, Cafuta Roza. Sovič 13, Stanislava, Hliš Zofija Tržeč 21, Ivana, Kokol Roza, Sturmo- vec 74, Marijane, Svenšek Ana, Popovci 16, Rozalijo, Lesjak Terezija, Lancova vas štev. 4, Slavka. Porok in smrtnih primerov v septembru ni bilo. goriSnica Rojstva: Muhič Marjeta. Ma- la vas, sina, Znidarič Slava, Gorišnica. hčerko. Petek Fran- čiška, Zamušane. sina, Sume- njak Liza, Gorišnica, hčerko, Plošinjak Marija, Mal^ vas. si- na. Kukovec Marija, Zamušani, sina, Horvat Marija, Muretinci, sina. Poroke: Petrovič Alojz. Go- rišnica in Brumen Lizika. Za- mušani; FLrbas Martin. Mo- škanjci in Ojnik Marija. Mo- škanjci. Smrti: Bratuša Peter, Goriš- rišnica. Vesenjak Terezija. Go- rišnica, Bezjak Mihael. Gajevci, Bpl*ak Gera Zamušani MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme: Od 9 do 12 oktobra an.gleški film »Dolgo Je pomnil« g tedni- kom. Od 13. do 15. oktobra ameri.- ški film »SuJn,fa preteklosti« SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI Prebrisane glave pa pridne roke — bogastvo so boljše kot zlate gore Rajši razbeljeno železo ne jezik kakor laž Ena vrstil ljudi rada skupaj leti. Grdo je na tisti stol pljuvati na katerega sedeš, in ogovar- jati onega, s katerim odjedaš Otrok šele takrat plača mate- ri, kadar ji (ob smrti) glavo umije. V zdravih dneh dobro delaj, po smrti časa ne bo. Ob dobrih besedah se nihče ne zredi Resnični prijatelji so redko sejani. Izhojene poti ne daj za neiz- hojeno. ..^ei^m ceste" na plu skem odru v soboto 3. X. smo imeli v našem mestnem gledališču v re- žiji Petra Maleca premiero Su- rekove komedije »Pesem s ce- ste«. S tem znanim, vedrim del- cem, ki je polno človečnosti, to- plote in mehkobe, je gledališče začelo svojo novo sezono. »Pe- sem s ceste« obravnava prepro- sto in prisrčno življenjsko t6mo, ki je za našo široko gledališko publiko zelo sprejemljiva. Igra nam prikazuje življenje treh po- cestnih muzikantov, ki žive v skromnem kletnem stanovanju in se povezujejo z mlado gospo- dinjo v pristno prijateljsko dru- žinico, kakršno lahko srečava- mo med preprostimi, poštenimi ljudmi, ki žive brez lažne ču- stvenosti, ki se vedno kažejo take, kot v resnici so in se v te- gobah in veselju dneva tolčejo skozi skromno življenje. V vlogi dobre gospodinje Ane se nam je predstavila novo angažirana Igralka Erika Stehlikova. Igrala je s čustvom tn skladnostjo. Občinstvo jo je sprejelo s sim- patijo. Hugo Florjančdč, član mariborskega gledališča kot gost v vlogi mladega, nemirnega muzikanta Miška, Daniel Sug- man v vlogi življenjskega filo- zofa harmonikarja Krištofa in Franc Vičar v vlogi violinista Karla, dobrovoljčka in pijanč- ka, So prikazali življenjsko po- vezano muzikantarsko trojico dokaj vedro in skladno in so v večini prizorov s primerno so- igro z goispodinjo Ano ustvarili tisto prijetno toplino in prisrč- nost, ki jo odrsko delo zahteva. Vlogi dveh senčnih likov, Berta Ukmarjeva kot zapeljiva Katd in Fran jo Gunžer kot posredo- valec nečednih kupčij, sta k ce- loti postavili zahtevane kontra- ste in razgibali odrsko dogaja- nje. V vlogi stražarja je nasto- pil Miro Cobelj. Publika je bila prilično zado- voljna tn je igro sprejela z aplavzom. Tu in tam je v igri motila nabrekla komičnost, ki je na eni strani rušila ravno- težje med resnim In šaljivim, na drugi strani pa metala igral- ce če izvzamemo Ano, Miška, Kat; in stražarja, iz doslednega kreiranja posameznih značajev. Tako je bilo pretirano, da se najprevdamejši in modri Kri- štof, čeprav v prjanosti, ziblje na električni svetilki, da se pre- vejani in marsičemu drugemu navajeni špekulant Konrad za- radi obmetavanja s krompirjem skrije pod mizo, da se oba dob- ra starejša človeka Kari In Kri- štof tako otročje boječe skrijeta pred stražnikom in slično. Prav tako so nekateri surovi, neestet- ski izrazi zelo motili. Izogibanje lažni čustvenosti ne upravičuje uporabo cenenih efektov, kajti tisto ceneno v dejanju in besedi, kar ne vzgaja, nabrekne, ono vredno osnovno, kar razveselju- je in vzgaja in kar hoče kome- dija pravzaprav povedati, pa žal stopa v ozadje in obledi. Tudi komedija ima svoje estet- ske zakonitosti in gre tudi pri njej vedno uporabljati prave mere. Gledališkemu kolektivu želi- mo ob vstopu v novo sezono mnogo uspeha. Naša mnogošte- vilna in dokaj zahtevna publika bo vedno znala ceniti napore in delo umetnostne ustanove in bo vedno napolnila gledališče, da Si tam najde razvedrila in po- uka. \-o DEŽURSTVO LEKARN V PTUJU Od 10. do 17. oktobra 1953 od 7. do 14. ure in od 17. ure čez noč v pripravljenosti Lekarne pri pošti. nmm koledar Petek 9. oktobra — Janez Sobota 10. oktobra — Danijel Nedelja 11. oktobra — Samo Ponedeljek 12. oktobra — Maks Torek 13. oktobra — Edvard Sreda 14. oktobra — Nedeliko Četrtek 15. oktobra — Terezija Petek 16. oktobra Hedvika V TRAJEN SPOMIN ŽRTVAM IZ II. SVETOVNE VOJNE Markovci, 5. okt. (LP). Občin- ska odbor ZB NOV zbira med ljudstvom denarna sre-dstva — prostovoljne prispevke za spo- minsko ploščo z imeni padlih borcev NOV in žrtev fašistične- ga nasilja. Doslej je zbranih okrog dOOO din od 48 darovalcev, ki so pri- spevali zneske od 50 do 500 din. Ze na seji občinskega odbora ZB NOV je takoj po sprejemu sklepa glede spominske plošče tov. Kafolova prispevala zne- sek 1000 din. Spominska plošča bo pritrje- na na najvidnejšem mestu na zgradbi zadružnega doma v Markovcih. ....._^......_ Cirkulane, 5. okt. (KV). — Priprave za volitve v Ljudsko skupščino in v Zbore proizva- jalcev so na področju občine Cirkulane v polnem teku. V sredo, 28 septembra se je sestal aktiv. Prišlo je 32 funk- cionarjev: predsedniki vaških odborov Socialistične zveze, vodilni člani KZ in učiteljstvo. S podpredsednico OLO tovari- šico Stropnikovo so se temelji- to pomenili o stalnem politič- nem delu med ljudstvom, o predvolilni agitaciji ter o pri- pravah za zbor volivcev in zbor volivcev proizvajalcev, 4. okto- bra 1.1. V petek, 2. t. m. se je aktiv ponovno sestal. Posamez- ni funkcionarji so poročali o težavah in uspehih političnega dela in o ugotovitvah, da se funkcionarji SZDL izogibajo vsaki zameri med ljudstvom v zvezi s političnim delom. Na tem sestanku je bilo razdeljeno tudi tehnično delo za napoveda- ni zbor volivcev. V ncdelio. 4. t. m. je prišlo na zbor 215 volivcev, kar je po- trdilo, da je večina ljudstva seznanjena s pome-iom bodočih volitev poslancev Na zboru ie povoril tov. Jože Stropnik iz Ptuja o pomcmi in namenu zbo- ra volivcev in volivcev nroiz- vaialcev ter o važni vlogi bo- d'^?^'*h posl.^ncev. Pri predlaganju kandidatov Rr> T^-oVvri co«^Tšali prerllof^^^m pvde kandidirania tov. dr. Jo- žeta Potrča za zveznega poslan- ca k?r so bjdi pot-^dtll z lav- nim plp^ovan^em. Z?i kandidata za renuT^liške-^a poslanca so Iz- glasovali predlog, da bi ka^ndi- clir^^o +nv. Majcertovič, nrorlsed- "ik K7 in tov F^-anc Vidovič. kmet. za repuhli?k! 7h'~i^ pa tov. j Milan L^rko, kmet ?7 No"«'? va- si pri Ptuiu. v zvezni zbor pa tov .T^nko Mnrkežič. predsed- niV K*^ O-Joirtlk Po ud^Vžhi kot po cfTa^sovanlu zn nredl^^^ane ka^ndidate se .fe vfdolo. da ?e T>rph!v^lstvo s no''»*oč1a ob^^ine Cirirulane r^- veda T"5''iostI ns^d^tinje^a d«^- mokr^tiTiranja Hudi^^-^e ob1''ct? fpr T.^Mnan^a r>o<'lanckih pr>dromu v nedeljo, dne 4. oktisLra 1853. Klub za kon.;ski šport Drava, ki je sodeloval poleg ostalih klubov Hrvatske, Bosne in Slo- venije n^ medrepubliških dir- kah v Zagrebu, je s svojo mla- d.nsko ekipo tudi zadnjo ne- deljo pokazal lepe rezultate. Jahač Kralj Jože Ua kobili Sa- Icmi ic tudi to nedeljo bil zma- gov.nlec dneva. Jahač Grdina Albin ni mogel vzdržati druge- ga mestd, kot preteklo nedeljo, r-ač pa se je plasiral z žrebcem Sakom na 3. mesto, kar pa je glede na konkurenco prav tako lep rezultat Potrebno je pnpunmiti. da ;e žrebec §.ak. (znan pod imenom Smoki) ob momentu odhoda na start podrl ograjo padoka (konkurenčnega pro.stora) in se z nevarnimi skoki rešil jahača, zljcžal v smer: zagrebške radio- postaje. Po predirjanih 3 kilo- metrih je prišel sam na start na splošno začudenje publike, ki ie občudovala njegove atrak- cije. Ta predigra je uplivala toliko n^, konja, da je bil utru- jen in je vsled tega prišel na cilj kot tretji Kakor smn že omenili, je to zelo lep rezultat za .tiladince iz Ptuja in to še predvsem zaradi tega ker je ta kluh zelo mlad. prav7.anr.=iv sele v razvoju. s A n Drzopote;:nj ŠaiiOvski dvoboj P;uj za oktober, ki se bo igral v to- rek, dne 13. oktobra, s prlčet- kom ob 19. uri. bo obenem uvod v šahov.sko delovanje za sezone 1.953'54. Društveni tunr-r se prične v četrtek 15 oktobra Žrebanje bo ob 19 uri. Igralnj dnevi so ob torkih in četrtkih v mali d^- rani komiteja ZKS Novj člani naj se pred žrebanjem javijo pri tajniku vse člane ude- ležba obvezna V ictlcip 11 i m. POŽAR V ZADRUŽNEM DOMU V GORIŠNICI Gasil bo 3. sektor Prostovoljnih gasilsk'-b čet Reševanje stanovalcev v Zadružnem domu In prvo pomoč bosta oskrbela Protiletalska zaščita in Rdeči križ. MIMOHOD LJUDSKO RAJANJE Vinska trgatev — Srečolov Ribolov — Ples IZVRSTNE KLOBASE! — IZREDNO DOBRO NOVO VINO! Ob vsakem vremenu pred In v Zadružnem domu v Gorišnici. — Pričetek vaj ob 13.30. Vabijo Občinski odbor ProtiJetalske zaščite. 3. sektor Prostovoljnih gasilskih čet in Občinski odbor Rdečenra kriza v Gorišnici. pjT^TCKT TTr>\TKi PfTij. o okfobra i95-^ Lspo vedenje OBISK NAJPRsvi POZDRAVIMO GOSPODINJO Ko vstopimo, gremo narav- nost b gospodinji, n>o najprej pozdravimo, potem eele gospo- darja in slednjič tudi di-uge goste, ako so prisotni; priklo- nimo se ;im splošno in se damo predstaviti onim, ki jih ne po- znamo, to Biori gospodar ali gospodinj« Ne spodobi se po zdravljali takoj pn vratih ali celo bliie stoječe tuje osebe prej kot gosi)odinjo ali gospodarja. Tudi če je navTicča ena sama oseba, se vedemo slično, gre- mo od vrat naravnost k njej in šele korak ali dva pred njo se priklonimo in p^r-d.^-avimo. Ce smo pozvani, naj sedemo, sto- rimo to brez obotavljanja ln ' neprisiljeno, a sesti moramo vselej samo tja, kamor se nam pokaže Nedostojno je po pozivu čakati, dokler so oseba ki nas sprejme, sonia ne usede, ali celo vstajati, ako ie ta takoj ne sede. dasiravno se če.sto baš nasprot- no smatra za dostojno Prav tako si ne sinemo sam: izbirati, kam bomo sedli, ali pa pozneje me njati sedež ali ozirati naokoli . po raznih predmetih ali se celo obračati ln bre?. poziva iti k njim ter se jih dotikati Ce vstopi v naši navzočnosti nov posetnik. vstanemo in po predstavljen ju ali pozdravu sedemo na svoje mesto ie tedaj, ; ako smo k temu znova pozvani. Ce se to ne zgodi se kmalu ; poslovimo, kajti naš obisk se ; smatra za konč.an Pof^lovimo se najprej pri gospodinji tli go- spodarju, potem šele pii teh. Id so prišli na obisk. Spotika pri obisloj je iesto konverzacija predmet in način razgovora. Razgovor naj bo čimkraj^n; ie redkokdaj je do- pustno, da traja dali kot čatrt ure. Po«?ebno si zaromnim«.!. da konča razgovor, ako nastane odmor, seveda mor.3m.i tudi to storiti taktno in vljudno Cc smo samj na obi.-^ktj :n nas oseba, ki smo jo obiskali, sorem- l.ta do vrat. id'tTso dn niih na- ravnost in se šele pred njimi obmirro ^'"^ enkrat r r^^^im 'Pri- klonom Tega ne =?mernn nikoli storiti šele med vrati OBISK BOLNIKA Ce smo se iz človekoljubno sti odločili za obisk bolnika, po- tem naj bo res tak, da bo bol- nliOj dnbrodošel in prijeten Preden .gremo k bolniku na obisk, povprašajnio o njegovi bolezni in njegovem duševnem stanju. d''< se bomo megli temu primerno vesti. Ne utrujajmo ga z dolgoveznim pripovedova- njem, zlasti pa se varujmo te^ ga, da bi mu pravili o sličnem obolenju in njega posledicah. O bolezni govorimo le toliko, ko- likor to neobhodno zahteva naše sočutje. Ne govorimo preglasno, ker to bolnika muči, pa zopet ne tako tiho, da bi se moral truditi, da bi nas razumel. De- lajmo se vesele in skušajmo rao odvrniti misli od njegove t>o- lezni. Ne pripovedujmo mu nič razburljivega, nobene »senzaci- je«. Vso naglico in ves nemir pustimo za vrati Ne nosimo mu močno dišečih cvetlic; bolj ga razveselimo z lepo cvetlico v loncu Ce hočemo bolnika osve- žiti z nečim, s pomarančo, pe- civom Itd. vprašajmo vselej vnaprej, ali sme to jesti. Naš obisk naj ne traja predolgo; glejmo na to. da se bo bolnilc lahko veselil na nas topetni prihod Po daljši bole/.ni nas je v 76. letu starost: za vedno zapustil nas nepozabni mož, zlati oče, stari oče in tast VINKO ZORKO poštni uradnik v pokoju lo posestnik Na poslednji peti ga bomo .sprtrniii v petek, dne 9 t. m., ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Vitomarcih (An- draž v Slov .:;oric'ih). Vitomarci dne 7 X, 1953 Žalujoči: žena Urška, otroci Pavla, Vin- ko, ftlinka. Stanko, Ju-^t*, Anica, Ivo in IVIarjas ter o.stalo sorods^ivo ... da smo za leto t9.'33 posejali po vsej državi 6,572.500 ha polj. wed njimi 5,.3i9.600 hia t žUaricami, 309.000 ha t industrijskimi rastlinami 238.000 ha s krompirjem in 93 000 ha s sončnicami? Na pšenico in rž odpade 2,i?5.700ha, na koruzo pa 2.330.800 ha ... da SI s kajenjem kva- rimo dobei tek? Del nik^^ti- r\a namreč prispe tudi v že- lodec ter preprečuje izloča- nje žeiorlčne kisline Zato ka'enje pred jc-djo in med jedjo ni priporočljivo NESREČE IN NEZGODE | Med vožnjo s kolesom je pa- ; del In Si močno poškodoval gla- ; ^'o Jernej Korošec iz Sveče št. 27 ! pri Maj.šperku. Pri padcu .si je poškodoval | levo nogo Jože Frangež iz Zu- pečje vasi št. S8 * Jožetu Bedraču iz Ptuja je padlo na roko kolo in mu jo p-')- škodovalo. ★ S kolesa je padel Stanko Bls- > zina iz Maribora, Trža.ška c. 65 in Si poškodoval desno roko. { ★ S hleva je padel 3-letni Ivan Kelc iz Hvaletinc št.7 in se moč- j no poškodoval. j Leopoldu Sakelšku iz Nadol .št. 42 je z nožem poškodoval levico Stanko Kodrič. ★ Urbanu Kranjcu iz Deptcrni- ka št. 59 je s kolom po.škodoval levo nogo Franc Horvat i * V posodo /. vrelo vodo se je vsedel enoletni Ivan Kranjc iz Pobrcžja št 133. * Med obešanjem koruze je pa- j del z lestve Sebistjan Kekec lz|| Hrastovca št. 5i> in si poškodo- val obe nogi v kolku * Med vožnjo s kolesm je trčil v Martina Vcršiča iz Bukove št. 52 neki osebn; av^o in ga po- škodoval ♦ Pri padcu Iezensko stanje človeka- Tako človek oboli, če je krvnih te- lesc preveč (po veliM izgubi telesnih tekočin, pri hudi dri.ski, pri hudem in dolgotrajnem po- tenju) ali če jih je premalo (pri trajni vročici, raku, zlčisti želodčnem, pri malariji, pri za- strupi] enju s svincem, živim srebrom). Tudi belih telesc je lahko preveč, pri belokrvno-ti jih je lahko toliko, da jih pride na 1 rdeče SO, V normalni krvi bela telesca sproti uničujejo vse mUcroorganizme. Mnoge bolezni je lahko ugo- toviti, če se bakteriološko pre- išče kri. Nositelj bakterij h krvni serum, kar je v.ažno za zdravljenje s serom. Normalna množina krvi v telesu znaša nekako 1./13 telesne teže. Kri je tista tekočina, ki posreduje vse življenjske funkcije, živi vse tkivo, vse O-tgane in je tako udeležena pri vseh njegovih funkcijah. Kri preživlja tudi P'lod v telesti in donaša vanj neznane pr/ine, Ici so temelj dednih lastnosti, bolezni in prednosti. Spau Je stanje mirovanja našega telesa, v katerem žila počasneje bije, dihanje Je mehkejše in slabotnejše, toplota upada, pre-. snavljanje se omejuje, refleksi ■ oslabe in krvni pritisk se zmanjša za 15—20, da celo za 45 mm. Poznamo dve vrsti spanja: mimo, naravno in pataloško ali spanje s sanjami, tlalcom na prsih, z motnjami dihanja in krvnega obtoka. V njem začne srce hitreje delovati, krvni pri- tisk se poveča, dihanje r>ostaja nepravilno, človek se poti, trese in mišice se naprezajo. Na to zelo vpliVfl okoliščina, da gre spat človek s polnim želodcem, pa tudi toplota in zrak v spal- nici sta velikega pomena. Normalno zdravo spanje tra- ja sedem ur, pri otrocih, starcih in ženah z manjšo življenjsko energijo dalje časa, dočim se zadovoljijo ljudje z veliko ener- gijo s krajšim časom. Spat je treba iti napozneje ob 22. uri^ (ob 10. uri z\'ečer), ker dve uri pred polnočnega spanj ^ zalezeta več kakor 4—6 ur popolnočne- ga spanja. Ni pa tudi dobro spa- ti več kakor je treba, ker ka- kor pravi filozof, »kdor spi da- lje, dela iz postelje gnezdo bo- lezni«. Vstati Je treba tekoj po pre- bujenju, kar je važno zlasti pri mladini. Priporočljivo je, takoj po vstajanju izpi-azniti sečne in prebavne organe prav tako kot pred spanjem. Spati moramo v ohlapni, lahkj in zračni obleki, nikdar pa v perilu, ki ga nosi- mo podrevL Pred spanjem se moramo seveda temeljito umiti, če nimamo že prilike, da bi se okopali. Tudi to mnogo prispe- va k temu. da se dobto naspl- mo in od.počijemo za naporr T[^^~ slednega dne. Kobilama Tumišče toži 3 na- jcnmike stanovanj v hišah ob- čeljudske imovine na Tumišču, ki so v upravi Kobilarne Tur- nišče. S-v'oio tožbo utemeljuje s trditvijo, da so ji stanovanja v hišah št. 60—62 na Tumišču potrebna za svoje delavce in nameščence, ki so doslej sta- novali v hiši, kjer bo sedaj eno- letna kmetijska gospodarska šo- la in se bedo morali cd tam izseliti, Rozorava bo 14. oktobra t. 1. dopoldne. Najcmnlld ^se upirajo izselitvi edino iz razlo- ga, ker ne morejo najti pri- mernih dni^lh stanovanj. NENAVADNO ROJSTVO Poročajo, da je v vi.šini 12.000 m nad M3vritani,jo Francozinja Sabague rodila dete v lelalu »Comet« Kakor po nakliuču je bil med p-otniki zdravnik, ki je materi pomagal da je porod potekal kekcr normalno na tr- dih tleh Mati in otrok se sed ■ prav dobro počutita. KAJ VEMO O SVOJErtI TELESU? JETRA so največja žleza nažega in sploh živalskega telesa, katerih najvažnejša naloga je obnovg in či,ščenje krvi in tvorjenje žolča. Jetra izločajo žolč, predelujejo beljakovinaste in skrobovite snovi, ki prihajajo iz želodca ia črevesja, uničujejo razne stru- pene snovi, kj bi sicer škodova- le organizmu ali ga celo uničile, če bi prišle v krvni obtok. Jclra imajo torej važno nalogo pri pretvarjanju in čiščenju krvi. Ce jetra ne morejo delovati, na- staja notranje zastrupljenje, ki uničujoče vpliva na moilgane in vos živčni sistem. Cela člove'-ka jetra tehtajo povprečno 1 kg, njih gomji del .je razd.;ljen v dve loputi: v veliko desno in malo levo. spodnji del jeter pa tvori tretjo. NaH'ažneiše bolezni jeter so: atrofija jeter, vnetie jeter, r.^k na jetrih, novotvorbe na jetrih, pa tudi mnoge bolez-ni drugih organov se odražajo na jetrih, ki «o pn-^-^^^-nega pomena r.p. ee'o ;loveško telo.