PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini AA .. Abb. postale I gruppo “ t<6Da 90 IIF Leto XXVm. Št. 57 (8150) TRST, sreda, 8. marca 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. e 4 $ ii /a ' on* ,e» >y ih ^ sv« Str^ 1. St niti'tvc -K ina j, saj Pf< on'0'* jbil' I < 8- marec. Dan žena. Medna-J°dni praznik demokratičnih ?®ha. Praznik boja milijonov za enakopravnost, za odpravo vseh diskriminacij, za demokracijo, za mir, za bolj-®° in pravičnejšo družbeno u-^tev: za socializem. Praz-ki ga vietnamska žena Praznuje, ko nosi hrano par-panom, praznik, ki ga grška praznuje v samoti svoje-^ doma, ko joče za sinom, ® ji ga je ubila policija, ali Piete volnene nogavice, da jih “° poslala možu v zapor. Dan, *° se na vsem svetu milijoni finskih rok stiskajo v pest, ® ni nič manj trdna in odloč-116 kot pest njihovih sinov, očetov. ®- marec. Dan, na predvečer J&terega so nekoč na našem *rasu goreli kresovi v po-j^rav našim borkam in v opojen vsem, ki so naš boj oma-tovaževali in mislili, da bodo z JJtoh z lahkoto opravili. Dan, so ga naše žene proslavile v duhu boja za mir, v solidarnosti protifašistič-demokratičnih žena vse-i sveta v njihovi odločitvi, p je potrebno enkrat za vse-:eJ zatreti fašistično agresi-*?• Dan, ko je še posebno pri-**a do izraza borbena enot-a°st slovenskih in italijanskih ^btifašiističnih žena. Tako so v zadnjem lefol voj-?® pisale furlanske Mitiifa-7®tke slovenskim ženam: «Za ^ražnika pa nedvomno predivi j a ma/rečijo nevarnost nar-^ tesno in učinkovito sodelo-i^je; tisto sodelovanje, ki 7* sovražnik poskuša prepreči prav zato, ker se zaveda, nevarno bo zanj, če se j?^a, zveza okrepi». In še: Slovenske žene natančno po-3)o razliko med italijan-"tiin ljudstvom In fašizmom; ravenska žena je na tolikšni r^tlčni višini, da lahko uporna to razliko; ona dobro J®1 da so italijanske sestre ^tajale prav take grozovd-?®ti. kakršne je fašizem sejal *** slovenskem ozemlju«. vSU> je torej za neizprosen Proti fašizmu, za boj, v |?i®rega se je slovenska žena z jasno politično zavestih da bo v tem boju uspela, u ^ bo stopala z roko v ro-^ z ženami vsega sveta, le u i>o stala ob strani vseh, borijo za resnično svobo- šlo za prazen in jalov »'"hinizem, ki postavlja pred neke fiktivne prddobit-v resnici pa odvrača nje-*Pozornost od vseh tistih j/^olemov, mimo katerih bi ™ enakopraven član družbe smela iti nobena ženska, u. je namreč še danes žen-marsikje zapostavljena, je ju. ^to, ker je zapostavljen ŽhvVec’ keir male nar°de Sil " 10$ “A 'f} tc/ fj ■M m S' mi ti el 4 ...m y 20» ivalo Fuži0; t, tr«1 pohlep imperialističnih ker v svetu še vedno vla- da, sekon nasilja. | f • marec je praznik žena. naj ne bo praznik v smi-’ ki ga v zadnjem času bolj opažamo, namreč ko se ženske lahko pro-tJ, Poveselijo, ko pustijo o-možu in gredo po svo- jih. Naj bo to dan, ko bo sleherna slovenska žena obnovila nekdanji polet, ko bo obnovila zvestobo tistim ciljem, ki so privedli do ustanovitve ženske organizacije, ko bo podala roko svoji italijanski tovarišici, s 'katero dela pri i-stem stroju v tovarni, za i-stim prodajnim pultom, ko bo stisnila žuljavo roko moža in brez besede začutila, da nista na dveh različnih frontah, pač pa na eni sami: na veliki fronti vseh zatiranih in izkoriščanih, na tista fronti, ki bo edina priborila človeštvu lepšo in srečnejšo bodočnost. Naj 8. marec preneha biti vaški sejem, naj postane spet dan borbene enotnosti vseh žena. Naj postane dan, ko bo vsaka ženska razmišljala o svoji družbeni vlogi, ko bo slovenska žena v zamejstvu pomislila na svoje naloge v okviru naše narodnostne skupnosti in v družbi sploh. In ko se bo z vsemi temi nalogami tudi spoprijela, kot se je svoj čas že spoprijela, kot se še danes z njimi spoprijemajo milijoni žena po vsem svetu. ŽIVA GRUDEN NA ZASEDANJU V BRUSUU Sporazum med finančnimi ministri držav članic EGS Zadovoljstvo voditelja italijanske delegacije Colomba BRUSELJ, 7. — Na zasedanju finančnih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti so danes dosegli okvirni sporazum o razvoju gospodarskega in monetarnega združevanja. Po oceni udeležencev sestanka odpira današnji sporazum zelo vzpodbudne perspektive za proces evropske integracije. Ministri so dosegli dejansko enotnost pogledov glede smernic gospodarskega in monetarnega sodelovanja, ki naj temelji na spoštovanju strogega paralelizma med konjunkturnimi politikami in posegi na monetarnem področju. Z drugimi besedami je bilo ugotovljeno, da je nemogoče ohraniti monetarno stabilnost in red v okviru EGS brez uravnovešenega razvoja gospodarstva v posameznih državah članicah. Iz tega sledi tudi ugotovitev, da bi koordinacija gospodarskih politik ne bila učinkovita brez vpored-ne akcije, ki bi preprečevala disharmonije ter omogočala uravnovešen razvoj vseh področij skupnosti. Sporazum med drugim predvideva, da bodo osrednje banke šesterice do 1. julija letos znižale mejo nihanja med valutami skupnosti od sedanjih 4,5 odstotka na 2,25 s perspektivo, da bi se čimprej vrnili k položaju izpred mednarodne monetarne krize, ko je bila marža nihanja omejena na 1,5 odstotka. V ta namen bodo morale osrednje banke poseči na valutnih tržiščih posameznih držav po sporazumno določenih načelih. Glede spornega predloga o ustanovitvi »evropskega fonda za monetarno sodelovanje* bo ministrski svet sklepal do konca leta na podlagi obširnega poročila, ki ga bosta pripravila do 30. junija letos monetarni odbor in odbor guvernerjev osrednjih bank. Kar zadeva ukrepe za okrepitev koordiniranja konjunkturnih politik so na današnjem zasedanju sklenili ustanoviti poseben nadnacionalni odbor, v katerem bi bili po en predstavnik vsake države članice ter za stopniki komisije in specializiranih organizmov. Prvenstvena naloga tega odbora bo uskladiti srednjeročne gospodarske in finančne politike članov šesterice. Ob zaključku današnjega zasedanja je minister Colombo, ki je vodil italijansko delegacijo, izjavil, da je EGS ponovno začela z delom «ob u-poštevanju nove realnosti. Končni cilj — je zaključil Colombo — ostaja realizacija evropske valute*. KOČLJIVA FAZA PREDVOLILNEGA BOJA Politične stranke so delno že pripravile kandidatne liste za parlamentarne volitve Vodstvo KPI preučilo osnovne točke Berlinguerjevega poročila na kongresu, ki se bo začel v ponedeljek v Milanu - Poslanska zbornica razpravlja o državnem proračunu RIM, 7. — Po zapadu roka za predložitev volilnih znakov se stranke sedaj ukvarjajo s sestavo kandidatnih list ter pripravljajo politično platformo za volilno kampanjo. Še najbolj so v teh dneh zaposleni komunisti, ki se ne ukvarjajo samo z volilnimi vprašanji, pač pa tudi s pripravami za kongres. Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je razpravljalo o osnovnih točkah Berlinguerjevega poročila--------------------- na kongresu, ki se bo začel v mi- lanskem «Palalidu» v ponedeljek 13. marca ob 15. uri. Vodstvo je tudi preučilo delo partije na prihodnji volilni kampanji. Organizacijska komisija CK KPI pa je danes preučila predloge za kandidature v parlamentu, ki so jih sprožili po posvetovanju s sekcijami in razpravah v federalnih in deželnih komitejih. Kandidatne liste v znatni meri potrjujejo sedanje komunistično zastopstvo v parlamentu, vsebujejo pa tudi nove kandidature predvsem intelektualcev. predstavnikov novih pokoleni in žensk. Komisija je tudi izrazila zadovoljstvo zaradi pristopa neodvisnih osebnosti h komunističnim listam za poslansko zbornico in k enotnim levičarskim listam za senat. Komisija je ratificirala imeno- ............................................... GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA ABA EBANA V »KNESSETU* Vojaškim grožnjam Siriji in Libanonu siedi izraeiska diplomatska oienziva» Vlada v Tel Avivu predlaga umik čet v Sinaju po odprtju Sueškega prekopa, nato pa pogajanja o mirovni pogodbi in dokončnih mejah Pogoj: likvidacija palestinske revolucije - Britansko orožje za Izrael? TEL AVIV, 7. — Po bliskovitih vojnih akcijah v Libanonu In proti Siriji, ki so ji utrdile severni bok, začenja izraelska vlada diplomatsko ofenzivo, katere namen je prisiliti arabske države, predvsem Egipt, k pogajanjem o »delnih in možnih dokončnih rešitvah vprašanja izraelskih meja*. O tem je v «knessetu» (izrael- skem parlamentu) spregovoril daljšem poročilu zunanji minister Aba E ban. Po njegovem mnenju so danes perspektive dialoga z Egiptom boljše kot prej. E ban ni povedal, zakaj, vendar to jasno izhaja iz druge izjave, ki predstavlja neke vrste «ponudbo* kairski vladi. Eban je namreč izjavil, da bi Izrael nikakor sporazum o odprtju Sueškega pre-1 Londonska vlada pa medtem sku-kopa in umik izraelskih čet v no- ! ša »omiliti* svoje ravnanje, pred-tranjost Sinaja, nato pa zečetek. vsem Da pritisk na civiino prebi- pogajanj o «mirovni pogodbi*, ki naj bi določila nove meje izraelske države in sankcionirala aneksije Je- vaistvo. Zato je dala ‘zpustiti 45 državljanov, ki so bili osumljeni, da simpatizirajo z irskimi gverilci. ruzaiema, paze^ in nekaterih drugih Gre za |ju(JL u so jih a!lgleške in področju, predvsem Eliatske ožine v Šarm-el-Šejku. Aba Eban postavlja Arabcem še druge pogoje in očitno postaja, da je skrbnn preučil zmerne reakcije kairskih listov in še posebej pisanje poluradnega glasila kairske vlade Hasaneina Hejkala v listu ne zahteval, naj bo demarkacijska I »Al Ahram*. Tih pogoj Izraela za črta po možnem sporazumu o Sue- vsakršen sporazum, oziroma drobiž, ■ - * . 1 L _ --* — 1 Lt nwr.Ur.lrO škem prekopu dokončna. «Izrael se lahko umakne z bregov Sueškega prekopa v notranjost Sinaja, kar pa še ne pomeni, da bi ta položaj nato zamrznili. Ta sporazum bi bil le prehodnega značaja*. Eban je pojasnil, da bi se izraelske čete umaknile na dokončne meje po podpisu mirovne pogodbe. Takoj pa je dodal, da bi v nobenem primeru ne mogli sprejeti starih »mednarodnih* meja in se njegova vojska ne bo umaknila na stare položaje. Tem, razmeroma umirjenim besedam, je sledil podroben opis povečane vojaške in gospodarske moči Izraela, ki je v «knessetu» izzvenel kot medla grožnja Arabcem, naj se pač vdajo v usodo in sprejmejo ponujeno roko. Skratka, Izrael predlaga Egiptu Izraelski zunanji minister Aba Eban ... ...........,„„„........min Milin,litin Himni,n............mmm.....milini umu mn NA SEJI MEDREPUBLIŠKEGA KOMITEJA V BEOGRADU Odobren načrt o razvoju I »I Poudarjena potreba po sporazumevanju z republikami m pokrajinami (Od našega dopisnika) k^OGRAD. 7. — Medrepubliški VW .za zunanjetrgovinski in de-tjl, sistem, je danes v preučeva-Pfedioženega osnutka razvoja steklarskih odnosov z inozem-0(wh v prihodnjih petih letih, da predlog novega srednje-načrta odgovarja načelom iijj .2ehega sporazuma z republika-Pokrajinami. Komite je sve-se v Pre(M°B vnesejo lenosti zveznih organov, da pri-S|w, '1° program liberalizacije go-vki s^ih odnosov z inozemstvom, bi bili določeni pogoji, ,J>. intenziteta in časovne di-liberalizacije, da bi gospo-HdCy° vnaorej bilo seznanjeno z S)J,U nadaljnje liberalizacije go-tj^šrskih odnosov z inozemstvom. tK,Sei' je bila nadalje točno dolo-^Svi' vl°Ra Narodne banke Jugo- trgu, in točno določeno, kaj se smatra za dolgoročno proizvodnjo in finančno sodelovanje z inozemskimi partnerji. Na seji je bilo posebno poudarjeno, da ukrepi, ki se podvzemajo za izvedbo prehodnih in trajnih rešitev, morajo biti v skladu z doseženim sporazumom z republikami in pokrajinami in z razvojno politiko, začrtano v srednjeročnem načrtu. Člani komiteja so bili obveščeni, da zvezni organi pripravljajo spremembe več zakonov in drugih predpisov. Gre med drugim za spremembe zakonov o deviznem in kreditnem poslovanju, deviznem finansiranju družbeno - političnih skupnosti, o prometu blaga in storitev z inozemstvom in o devizni inšpekciji. Za spremembe teh zakonov bo potrebno uskladiti 64 spremljevalnih predpisov. Slovenija je poslala komiteju posebno gradivo, v katerem je Boris Šnuderl pri poslaniku Maccotti Pogovarjala sta se o blagovnem tranzitu v jugoslovanskih pristaniščih in o vprašanju odnosov med Jugoslavijo in EGS BEOGRAD, 7. — Član izvršnega sveta Boris šnuderl se je sestal danes z italijanskim veleposlanikom v Beogradu Walterjem Maccotto, s katerim je izmenjal mnenja o dvostranskih vprašanjih med Jugoslavijo in Italijo glede blagovnega tranzita v jugoslovanskih pristaniščih. Govor je bil tudi o argumentih, ki se tičejo srečanja, predvidenega za 10. in 11. april, med jugoslovansko delegacijo in odposlanstvom Evropske gospodar ske skupnosti. Tepavac v Alžiru ALŽIR, 7. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in zunanji minister Alžirije Buteflika sta pričela danes uradne razgovore, v katerih sta največ pozornosti posvetila aktualnim dvostranskim vprašanjem in nekaterim najvaž nejšim političnim dogodkom na svetu. Ministra sta posebno proučila dogodke od njihovega zadnjega Stossa: šara« TnoS o tth «„rem.mbah. « B nadaljnjih akcijah n.u.ričcnih. katerim naj bi velike arabske države plačevale ponovno pridobitev svojih ozemelj pa naj bi bila popolna likvidacija palestinskega ljudstva in njegove revolucije. Aba Eban je v parlamentu dejal: «Njihov poraz na obeh straneh Jordana in v Libanonu je zadal njiho-1 vemu prestižu in idejnemu vplivu j rušilni udarec*. V Kairu na Ebanov govor v «knessetu» sploh niso reagirali, pač pa želo kritično ocenjujejo namene Velike Britanije, da obnovi svoje dobave orožja Izraelu. Velika Britanija, pravijo v Kairu, je doslej skužala imeti posebno vlogo na Bližnjem vzhodu, zato je tembolj čudno, da je čez noč spremenila svoja stališča. Egiptu odgovarja britansko veleposlaništvo v Kairu, ki se nekako opravičuje, da je sporazum o dobavi dveh podmornic bil verjetno dosežen s kakim zasebnim podjetjem, ki ni obvezano, da o tem obvesti vlado. Vsekakor je vest vzbudila v egiptovskih krogih ogorčenje. severnoirske »unionistične* oblasti dale zapreti v koncentraci iška taborišča brez predhodne sodne obravnave, na osnovi izrednih pooblastil londonske vlade. Znano je. da je pred nekaj dnevi predlagal izpustitev dela zaprtih Ircev sam voditelj laburistične opozicije v West-minstru. Osvoboditev državljanov, za katere ni dokazano, da so sodelovali v »teroristični* dejavnosti, je po mnenju Harolda Wi!sona eden izmed ukrepov, ki lahko pomiri sedaj napeti položaj. vanje nosilcev kandidatnih list v volilnih okrožjih za poslansko zbornico ter preučila kandidature za senat ter predloge kandidatur v listah za poslansko zbornico. Danes so objavili imena nosilcev kandidatnih list za poslansko zbornico: namestnik tajnika Berlinguer bo kandidiral v okrožjih Benetke - Tre-viso, Rim - Viterbo - Latina - Fro-sanone in L’Aquila - Pescara-Chieti-Teramo. sekretar Longo v okrožju Milan - Pavia, Pajetta v okrožjih Turin - Novara - Vercelli in Mantova - Cretpona, Ingrao v okrožjih Perugia - Temi - Rieti in Catan-zaro - Cosenza - R. Calabria, Amen-dola pa v okrožjih Napoli - Caserta in Bari - Foggia. Danes se ie sestalo tudi tajništvo PSI, ki je preučilo nekatera vprašanja v zvezi z bodočimi volitvami. Glede kandidatur se ie zvedelo, da bo tajnik Mancini nosilec kandidatne liste v Turinu in mogoče, če bodo pozitivno rešili vprašanje dvojnih kandidatur, tudi v Kalabriji, De Martino bo nosilec list v Neapiju in Rimu, Lombardi pa v Milanu in Turinu. Tudi PSIUP je v glavnem že izdelal kandidatne liste, čeprav ostajajo odprta še nekatera obrobna vprašanja. Tajnik Valori se bo spet predstavil v svojem senatnem o-krožju v Umbriji, bo pa tudi nosilec liste v Modeni, Palermu in Perugi. Predsednik stranke Vec-chietti bo kandidiral v Milanu. Rimu in Livornu, namestnik tajnika Gatto v Catanii. predsednik poslanske skupine Ceravoio pa v Padovi in Mantovi. V tej stranki se nadaljuje polemika v zvezi z včerajšnjim izstopom senatorja Menchinell'ja in nekaterih njegovih pristašev iz PSIUP. Tajnik Valori je odločno zanikal, da bi to pomenilo razkol v stranki, saj gre le za majhno skupino en sam parlamentarec od 36. trije člani CK od 101 in dva tainika federacij (Pescara in Caserta) od 101 Senator Menchinelli pa ie danes izjavil da bo njegova skupina imela sestanek 18. marca v Rimu, kjer bodo uradno sprejeli predlog vstopa v PSI. Senator je odločno demantiral, da bi na prihodnjih volitvah kandidiral. Volilna komisija PSDT ie danes nadaljevala preučitev kriterijev za sestavo kandidatnih list in za določitev nosilcev list ter bo nada ljevala z delom tudi jutr. V zvezi s socialdemokrati moramo zabeležiti neuradno vest po kateri nai bi odstavljenemu tajniku Ferriju ponudili funkcijo predsednika stranke. vest oa so zastopniki Tanassi-jeve struie demantirali. Kaže, da bo Ferri nosilec kandidatne liste v okrožju Como - Sondrio. ker bi mu kandidatura v Arezzu, ki je bila v prvotnih načrtih ne zagotavljala izvolitve. Preti bo kandidiral v Bologni, Tanassi v Rimu, Cariglia pa v Firencah. V četrtek se bo sestalo strankino vodstvo, ki bo preučilo volilni program ter izreklo dokončno besedo o kandidaturah. Popoldne je zasedalo vodstvo PLI, ki .je skupaj s parlamentarnima skupinama poslanske zbornice in senata preučilo osnovne smernice poročila, ki ga bo tajnik stranke Ma-lagodi prebral 10. marca na zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Glede kandidatur naj še omenimo, da ie nenadno odstavljeni odgovorni urednik milanskega dnevnika «Corrie-re della Sera* Spadolini sprejel ponudbo. da bd kandidiral v treh milanskih okrožjih na listi PRI kot neodvisen. Kljub razpustu se je danes sesta- la poslanska zbornica, ki ie začela preučiti državni proračun za leto 1972. ki ga je senat že odobril. V razpravo so posegli Beccaria (KD), Tognoni (KPI), Delfino (MSI). Uz-zi (PSI), Boiardi (PSIUPi. Santa-gati (MSI). Monaco (PLI). Pica (KD). Corghi (KPI) in Compagna (PRI). Proračun za leto 1972 predvideva 13.318 milijard lir dohodkov in 16.482 milijard izdatkov. Pasiva bo torej znašala 3.163 milijard Ur. Zasedanje vsedržavnega sveta CGIL RIM, 7. — V Aricci bUzu Rima se je danes začelo zasedanje vsedržavnega sveta CGIL, na katerem je imel uvodno poročilo generalni tajnik Luciano Lama. Osrednje vprašanje je seveda sindikalna enotnost po nedavnih sklepih republikanske in socialdemokratske večine v UIL. Po Lamovem poročilu se je začela razprava, ki bo trajala tudi jutri. lllllllllllllimillllHIItllllllllllllimilllltllllllliniHIIUIIIlMIlimillllllMIHIIIIIIIIIMIIIIISIIIIIIIIIIIIMUlIHIIIHtH ZDA SO POTROJILE INTENZIVNOST BOMBNIH NAPADOV Močan letalski spopad nad Severnim Vietnamom Ameriško poveljstvo zatrjuje, da je bilo sestreljeno letalo mig 17 - ZDA in sajgonska vlada sabotirajo pariška pogajanja SAJ GON, 7. — Zračna bitka, kakršne ne pomnijo od leta 1968, ko je Johnson ukazal »ustaviti* ameriške bombne napade na Severni Vietnam, se je vnela nad letališčem Quang Lang, 300 km južno od Hanoja, nekako na pol poti od demilitariziranega področja do sevemovietnamske prestolnice. Saj-gonski ameriški viri zatrjujejo, da so med bitko, v katero so posegli letalstvo DRV, protiletalsko topništvo in raketne baterije, sestrelili letalo vrste mig 17. Američani so namreč z bombniki priskočila na pom, č protiletalska artilerija. Po ameriških virih naj bi phantom izstrelil proti bUžajoče-fflu se migu 17 raketo, ki ga je oplazila, da se je zrušil na bhž-nje gričevje. Gre za 86. bombni napad na Severni Vietnam v letošnjem letu. kar pomeni, da se je intenzivnost bombardiranja DRV več kot potrojila v primerjavi z lanskim letom. Ameriško vojaško poveljstvo zatrjuje, da gre za »varnostne ukrepe* za zaščito ameriških čet, ki se umikajo iz Indokine. Ni torej naključje, če napadli Severni Vietnam v šest na- j je ameriško poveljstvo organiziralo letih. Bombardirali so predvsem pod- Itako mn“'cno bombardiranje V!et-ročja Min h (350 km severno od de- nama: lst<)časno P8 12 propagandj-markacijske črte med obema delo- st'™‘,h sporočilo, da je ma Vietnama), Dong Hoi in letališče i nadalj"J'h 4-500 ameriških vojakov Ouang Lang. S toga letališča so se ■ 2aPUstilo Juzn, Vietnam. Po uradnih „ *___?,______statistikah naj bi torej ameriška proti napadalcem dvignila štiri to zasedbena vojska šteja sedaj n9.600 0 1 mož. Po Nixonovem predvidevanju bi tnla vrste mig mig 21. Ameriška letala so bila vrste phantom. Severnovietnamski letalci so izstrelili nekaj izstrelkov. z okolice letališča pa iim je Danes angleški «mirovni načrt» za Sev. Irsko BELFAST. 7. — Zažigalna bomba je skoraj popolnoma uničila dve nadstropji veleblagovnice v York Streetu, v mestnem centru. Gverilci, ki so zažigalno bombo podtaknili so upravo podjetja pravočasno obvestili, da je policija lahko izpraznila poslopje, ga zastražila in zaprla ceste v bližnji okolici. Požar ni povzročil žrtev, je pa privlekel zanimanje velike večine prebivalstva, saj je bil promet v mestu več ur popolnoma paraliziran. Nobene žrtve ni prizadel tudi spopad s strelnim orožjem pri cestnem bloku v Londonderryju. Angleški notranji minister Maud-ling je v zbornici sporočil, da bo londonska vlada objavila danes (v sredo) svoj «mirovni načrt* za Ulster, ki pa nikakor ne pomeni kapitulacije «teroristom*. ki naj bi izkoristili konec tedna za svoja dejanja. V Belfastu pa je medtenr, premier Faulkner zahteval večje sodelovanje irske vlade v Dublinu in io obtožil, da prihaja razstrelivo z njenega ozemlja. iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LETNO POROČILO 0 AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI Rogers: «Dialog velesil» s SZ ter sporazumevanje s Kitajsko ZDA očitajo Sovjetski zvezi vpliv v Južni Aziji in Sredozemlju • «Ame-rika in Italija krepita sredozemski bok NA T0» ■ Ponoven dialog z Indijo WASHINGTON, 7. - Šeststo stra-, ni šteje letno poročilo o ameriški zunanji politiki, ki ga je predstavil državni tajnik za zunanje zadeve William Rogers v zvezku, ki je opremljen s sliko zgodovinskega srečanja v Pekingu. V njem so začrtane osnovne smernice Nixono-ve mednarodne strategiie. ki teži k »sporazumevanju velesil* s Sovjetsko zvezo in navezavi prijateljskih stikov s Kitajsko. Rogers .skuša pomiriti kremeljske voditelje po predsednikovem potovanju na Kitajsko, zato govori o tem, da morajo biti »stiki s SZ čedalje bolj konstruktivni*. To trditev ugotavlja s tem, da sta ZDA in SZ edini državi na svetu, ki se lahko vzajemno uničita. Njuni stiki so torej ključna sestavina svetovnega miru, stiki s Kitajsko pa so važni v daljši perspektivi (Rogers govori o stoletju). Nixonov obisk v Pekingu bo zmanjšal svetovno napetost in še posebej napetost med Kitajsko in ameriškimi zavezniki na Tihem oceanu. Glede ameriško - sovjetskih odnosov pa so po Rogersovem mnenju doživeli določene motnje zaradi «pomanjkanja sovjetskega samoobvladovanja* v Aziji. Kot primer navaja sovjetsko oodporo bengalski republiki, neelastično stališče glede Indokine in vlogo SZ na Bližnjem vzhodu. ZDA niso zadovoljne niti z vlogo SZ v Evropi, kjer bi Sovjetska zveza morala spremeniti svojo politiko, če hoče doseči pomiritev in sklicanje evropske konferer.ee. V tem pogledu je Rogers, pozabljajoč na vlogo ZDA v svetu, zavrnil »vsa- kršno hegemonistično politiko*. i s predsednikom lutkovne vlade Van Del svojega poročila je posvetil | Thieujem je odpotoval v Phnom Italiji. Poudaril je velik delež ame i Penh. Tu ga je sprejel neki nižji riških naložb kapitala v Italiji (nad I funkcionar. Kmalu nato je odletel poldrugo milijardo dolarjev), pred- v Vientiane, od koder bo nadaljeval se moralo to število do 1. maja skrčiti na 69 tisoč mož. PARIZ, 7. — Pariška pogajanja za mir v Vietnam', so se vedno »zamrznjena* Predvidevajo, da se ne bodo obnovila do 16. marca. Predstavniki ZDA in sajgonske lutkovne vlade so namreč sporočili, da ne bodo prišli v sejno dvorano na zasedanje, ki bi moralo biti v četrtek. Predstavniki ZDA in njihovi sajgonski zavezniki se pri tem sklicujejo na hanoiske izjave, ki da niso »pripomogle k ustvaritvi zaželenega vzdušja na pogajanjih*. V mislih imajo izjave severnoviet-namskih voditeljev, ki so — tudi po Nixonovem obisku v Jekingu — obsodili zločinsko dejavnast ameriških bombnikov nad sevemovietnnm-skim ozemljem in agresivno politiko ZDA v Indokini sploh. vsem pa skupni interes Italiie in ZDA za «okrepdtev sredozemskega boka NATO*, ki naj bi ga opravičevala močnejša prisotnost sovjetskega ladjevja v Sredozemlju. Poudaril je enakost pogledov ZDA in Italije glede vprašanja evropske konference o varnosti, za katero postavljata kot pogoj podpis sporazuma o Berlinu. Rogers se je dotaknil še sledečih vprašanj: JAPONSKA. ZDA bodo zmanjšale svojo vojaško prisotnost v Aziji, vendar menijo, da je Japonska njihov najvažnejši zaveznik. LATINSKA AMERIKA. »Potrudib se bomo, da bi ugodili pričakovanjem ljudstev zahodne poloble*. VIETNAM. S pogajanji bomo iskali nežnosti za sklep »pravičnega miru*. ZDA se ne bodo izolirale, so pa ponovno odkrile pomen vzajemne pogojenosti položaja enakopravnih narodov. SREDNJI VZHOD. Ameriška politika teži k mirovnim pogajanjem, ki pa jih zavira vojaška prisotnost in vpliv SZ v Egiptu. PAKISTAN. Bela hiša bo morala ponovno preučiti svojo politiko do azijske podceline in navezati tesnejše stike z Indijo. Nadaljuje se medtem potovanje Rogersovega namestnika Marshalla Greena, ki bo obiskal vseh trinajst ameriških zaveznic v Aziji. Iz Saj-gona, kjer se je dve uri pogovarjal pot v Bangkok. Možnost predčasnih volitev v Zah. Nemčiji BONN. 7. - V Zahodni Nemčiji se zaostruje polemika med vladnimi strankami in demokrščansko opozicijo okrog vprašanja ratifikacije moskovskega in varšavskega sporazuma. Najožji sodelavec kanclerja Brandta (ki je trenutno na uradnem obisku v Iranu), minister Horst Ehmke, je obtožil opozicijo «površnosti in neodgovornosti* ker se ne zaveda hudih posledic in negativnih odmevov, ki bi jih zavrnitev pogodb s strani zahodnonemškega parlamenta imela v vsem svetu. Ehmka je ponovno omenil možnost, da bi v primeru zavrnitve pogodb sklicali predčasne volitve, ki naj bi dale državi trdno večino. V intervjuju poluradni agenciji DPA je minister dejal, da se bo moral nemški narod odločiti, ali naj sledi, v sedanjem položaju, nacionalističnim težnjam ter na ta način stopi na pot mednarodne politične izolacije, ali naj nasprotno najde pot, da bi prispeval k miru v Evropi in na svetu. »Postavlja se vprašanje — je dodal Ehmke — ali smo se Nemci nečesa naučili iz naše zgodovine, ali hočemo ponoviti stare napake*. Začetek volilne kampanje v ZDA VVASHINGTON, 7. - V državi New Hampshire so se pričele »primarne* volitve demokratične in republikanske stranke za izvolitev delegatov, ki bodo avgusta, na »generalnih shodih* teh dveh strank določili kandidate za predsedniške volitve v ZDA. Volitve, ki se jih bo udeležilo nad dvesto tišoč ljudi, potekajo v tipično ameriškem vzdušju: banketi, gledališke predstave, filmske projekcije, godbe na pihala in podobno. Nixon je v to državo, ki se — po izročilu —-mora prva opredeliti, poslal ves svoj propagandistični štab in večjo skupino igralk, plesalk in pevcev. Opazovalci menijo, da je Nixonova skrb pretirana, saj je njegova kandidatura v republikanski stranki dejansko brez konkurentov. Pač pa so zelo živahne polemike v demokratskem taboru, kjer se za kandidaturo potegujejo Muskie (centrist) in Mc Govem (zmerni levičar). Slednji je Muskieju očital, da ni objavil proračuna volilnih izdatkov in virov finansiranja svoje volilne kampanje, kot je določal interni sporazum v stranki. McGovem priznava, da ima le malo možnosti, da bi se prerinil do kandidature in bi se zadovoljil tudi z lastnim porastom svojega odstotka. Muskie pa ga poziva, naj se «kar umakne, saj kdor izgublja mora zapustiti igrišče*. Današnje proslave praznika 8. marca Demokratične žene po vsem svetu praznujejo danes svoj praznik, 8. marec. Kot vsa povojna leta ga bodo počastile z raznimi prireditvami tudi naše slovenske napredne žene družno z italijanskimi, s katerimi bojujejo skupen boj za demokracijo in pravično družbo, v kateri žene ne bodo zapostavljene in v kateri bo tudi slovenski ženi pri nas zagotovljen svobodni narodni razvoj v okviru dejanskega izvajanja pravic, ki nam pritičejo kot narodni skupnosti. V Kulturnem domu bo danes zve- čer v priredbi Slovenske prosvetne zveze proslava, na kateri bo sodelovala srednja baletna šola Za- voda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Prosvetno (feužtvo Prosek-Kontovel bo 8. marec proslavilo s skupno večerjo proseškn-kontov el skih žena in priložnostnim govorom, v nedeljo pa bo druga proslava na Kontovelu, ki jo prireja ZDŽ. Zveza demokratičnih žena prireja vrsto praznovanj tudi danes, ki se bodo začele ob 20. uri. V Miljah bo govorila June Ni-colini, v Čamporah Ada Gulli, pri Magdaleni Sabina Benedetti in De-vana Piciga, na Opčinah Slava čebulčeva in Novella Murgia, v Trebčah Nadja Pahorjeva, v Skednju Armida Valent.inis, pni' Banih pa Vittoria Vidal. Proslav se bodo udeležile članice pokrajinskega vodstva Zveze, ki bodo poudarile pravico žene do dela, do reform, zahtevo po demokratični šoli, družbenih storitvah ter bodo podčrtale svoje nasprotovanje referendumu in represiji. Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena je tudi KPI izdala sporočilo, v katerem pozdravlja pravično borbo tržaških, italijanskih ln slovenskih žena, za enakopravnost ter za priznanje njihove vloge v družbi in v družini. Ob tej priložnosti bo KPI priredili a naslednje proslave: ob 20. uri v Domu pristaniških delavcev in na sedežu sekcije KPI pri Sv. Jakobu, ob 19.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonoma, ob 20. v Ljudskem domu pri Sv. Ani, ter v Rocolu in Sv. Alojziju. Ob 20. bo proslava tudi na Greti ter v sekciji KPI »Vostok* pri Sv. Ivanu. Seja odbora Sindikata slov. šole Danes ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: bližnji občni zbor sindikata in nekatere pobude za rešitev najnujnejših vprašanj slovenske šole in Solni- SESTANKI SOCIALISTIČNIH SEKCIJ 0 KANDIDATURAH PSI za takojšnje upravne volitve Na kandidatni listi PSIUP Slovenec Vito Jercog - Coloni in Affate odpotovala v Rim 8. marca Tržaška federacija PSI je sinoči zaključila sestanke najpomembnejših sekcij stranke, na katerih o-bravnavajo politični položaj in predlagajo kandidate za politične in u-pravne volitve. Kot je znano, bo o kandidatih za politične volitve razpravljal in odločal v četrtek pokrajinski odbor stranke. Sinoči so bile skupščine treh o-krajev v tržaškem mestu. Tajnik stranke Pesante je pri Sv. Jakobu govoril o možnosti odložitev u-pravnih volitev ter ugotovil, da bi v tem primeru «enobarvna de-mokristjanska vlada prevzela veliko odgovornost, saj ne bi upoštevala zahtev tržaškega javnega mnenja in vseh političnih sil, ki so za volitve, kot jih določa zakon*. Tržaška federacija PSIUP nam je poslala seznam kandidatov za svojo listo za volitve v poslanski zbornici. Na tej kandidatni listi so: pokrajinski in deželni tajnik Ezio Mar-tone, asistent tržaške univerze Co-stantino Giorgetti, Vito Jercog in Bruna Silvestri članica vsedržavnega vodstva UDI. Tržaška federacija PSIUP tudi sporoča, da bodo od 8. d0 10. marca od 18. do 19.30 zbirali podpise za predložitev kandidatne liste na Trgu stare mitnice 11/n. V Miljah pa bo podpise zbiral notar v Ul. Battisti od 8. do 11. marca. Istočasno tudi sporočajo, da bo v nedeljo deželni aktiv, na katerem bo govoril poslanec Luzzatto, ki načeluje kandidatni listi PSIUP v okviru naše dežele. Kot izhaja iz uradno objavljene kandidatne liste kandidira na listi PSIUP tudi Slovenec Vito Jercog. Včeraj je bila razširjena nova številka lista »Demokracija*, ki izraža mnenje »slovenskih demokratov v Italiji* in torej Slovenske demokratske zveze kot organizirane skupine Slovencev na Tržaškem in na Goriškem. V uvodniku opozarja na nevarnost porasta desničarskih glasov na političnih volitvah in v tej zvezi govori o dveh možnostih: »ali se postavimo ob stran, ali pa s svojimi glasovi posežemo v merjenje odločilnih sil*. Uvodnik »Demokracije* nadaljuje, da lahko predstavijo lastno kandidatno listo samo za poslansko zbornico in da bi tudi v takem primeru bili glasovi za poslanca »brez upa zmage*, da bi šli «v prazno* in _ da je treba upoštevati drugo možnost, ko bi maši glasovi gotovo imeli svojo težo in oceno*. Uvodnik zaključuje, da gre za temeljni premislek in za dokaz, «da se hočemo dosledno po- kov. _ |BMa||||||a,MMlinNt|HMWtniN«HMIMI8IBamilllUllllllllllllllHIIH>IIIIIUUUIIimilll|IIUHMM>UIIIIIIIIIIIM OD SKUPNE VSOTE 21.760 MILIJONOV CIPE nakazal naši deželi 1 milijardo 200 milijonov Sredstva »o namenjena izvedbi javnih del in posegom v kmetijstvu Meddeželna posvetovalna komisija, ki ji načeljuje minister za proračun in načrtovanje Taviani, je te dni obravnavala vprašanje, kako porazdeliti razpoložljivo vsoto 21 milijard 760 milijonov, ki jo je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje namenil nerazvitim področjem v srednji in severni Italiji. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin Trident in Bočen. Za Furlanijo - Julijsko krajino je bil prisoten odbornik za načrtovanje Stopper, ki je v tej zvezi zahteval, naj bi meddeželni odbor u-pošteval neugoden položaj deželnega gospodarstva in nakazal Furlaniji - Julijski krajini vsaj enak odstotni delež vsote, kakor na prejšnjih delitvah sredstev iz tega naslova. Vsota 21.760 milijonov je bila dana na razpolago po zakonu štev. 912 z dne 20. oktobra 1971, ki predvideva izredno državno pomoč za izvedbo javnih del in za posege v kmetijstvu, in sicer v nerazvitih deželah srednje in severne Italije, med katere spada tudi Furlanija - Julijska krajina. Osrednji državni organi odločajo le o višini prispevka, ki naj ga bodo deležne posamezne dežele. Kako pa potem vsaka uporabi nakazana sredstva, je povsem njen notranji problem. v smislu da je deželam v tem pogledu priznana popolna neodvisnost. Finančna sredstva pa so v vsakem primeru namenjena le izvedbi javnih del in posegom v prid kmetijstvu. Včeraj je minister Taviani predložil Medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje načrt o razdelitvi razpoložljive vsote. CIPE je nakazal naši deželi 1 milijardo 200 milijonov lir ter je pri tem ugodil zahtevi odbornika Stopperja po priznanju istega deleža kakor v preteklosti. Sestanka CIPE, ki je bil v palači Montecitorio in ki ga je vodil sam minister Taviani, se je udeležil tudi podsekretar za zunanjo trgovino Balci. Kakor omenjeno, bo dežela sedaj določila, kako naj se uporabijo nova finančna sredstva in koliko od 1.20C mili ionov naj bo namenjenih javnim delom in koliko kmetijstvu. Sinofi v Bazovici proslava 8. marca Bazovske žene so sinoči počastile 8. marec, dan demokratičnih žena, s skromno toda prisrčno slovesnostjo v domačem Prosvetnem domu, Id je potekala v okviru prosvetnega društva »Lipa*, številnim ženam, saj so manjka- le le redke domačinke, je o pomenu 8. marca spregovorila vaščan-ka Valerija Preslova. Med drugim je dejala, da so si žene z dolgim bojem priborile enakopravnost in da se morajo te enakopravnosti tudi zavedati in se je posluževati. Nato je navedla primer žena iz matične domovine, ki so sklenile, da bodo letos za svoj praznik namesto daril in cvetja prispevale 200 milijonov din za sk rd 7a raziskovanja raka na prsih. Predlagala je, naj bi jih posnemale tudi baaovske žene s tem, da bi darovale večji ali manjši znesek za postavitev spomenika NOB v Bazovici, s čimer bi dokazale svojo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja in spoštovanje žrtev, ki smo jih dali za osvoboditev izpod fašizma. Potem se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji slovesnosti in povabila vse prisotne, da nazdravijo prazniku in naši prihodnosti. Sledila je večerja in vesela družabnost ob zvokih instrumentalnega tria Karieto - Tulio - Gianni. litično izživljati kot polnopravni in enakovredni državljani*. Danes bosta v Rimu tajnik tržaške federacije KD Coloni in načelnik volilnega ter propagandnega urada Abbate, kjer bosta razpravljala v volilnem programu, o sestavi kandidatnih list in o drugih zapletenih vprašanjih večinske stranke glede bližnjih volitev. Gre za dve pomembni vprašanji: predvsem za sestavo kandidatnih list, glede katerih je tudi v tržaškem primeru osrednje vodstvo rezerviralo svojega kandidata in gre torej tudi za možnost, da vsilijo tržaškemu »morotejskemu* vodstvu neustreznega desničarskega kandidata. Istočasno pa gre tudi za upravne volitve, ko vse tržaške stranke brez izjeme zahtevajo, da se vzporedno z volitvami za parlament izvoli tudi tržaški občinski svet in čemur nasprotujejo izključno skrajno desničarski krogi. SEJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V TRSTU Kako zagotoviti večjo slovenščine v javnem prisotnost življenju Živahna diskusija o izvajanjih ali neizvajanjih posebnega statuta londonskega memoranduma - O svetoivanskem Narodnem domu Društvo izseljencev Beneške Slovenije se je vključilo v SKGZ Praktična uporaba pravic in zakonov, ki zadevajo vse področje življenja slovenske manjšine; napisne table na naših sedežih ter prošnja Društva izseljencev iz Beneške Slovenije za vključitev v SKGZ, to so bale poglavitne teme zasedanja glavnega odbora naše krovne organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze, v ponedeljek, 6. mairca, v Gregorčičevi dvorani) v Trstu. Dr. Samo Pahor je poročal v zvezi s prvo točko dnevnega reda, o kateri je bii govor že na poprejšnjem zasedanju, ter poudaril našo dolžnost, da se poslužujemo svojih jezikovnih pravic. Analiziral je tudi dolžnosti oblasti, ki izhajajo iz člena 5 posebnega statuta londonskega sporazuma. Po nrvem odstavku tega člena, ki se nainj ■ sklicujejo tudi na j višje oblasti in Ije torej veljaven, imamo Slovenci pravico uporabe svojega jezika v odnosu do oblasti; po drugem odstavku pa so oblasti dolžne ustno ali pismeno občevati z nami v slovenščini. »Prvega odstavka se je treba dosledno posluževati — je dejal govornik — pri drugem pa nas oblasti izigravajo*. Kar zadeva druga: odstavek, se pravi odnos oblasti do nas, je Pahor priznal okoliškim občinam zavzemanje za slovenski jezik v uradovanju in javnih napisih, čeprav bi tega moralo bita še več Obsodil pa je ravnanje tržaške občine, ki — za primer — njemu ni hotela izstaviti dvojezične osebne izkaznice, rekoč, naj gre v Dolino, če jo hoče imeti. Lakaj nam te pravice v Trstu ne priznajo tudi za potne liste in vse druge dokumente, če jih priznajo južnim Tirolcem? Dvojezični bi morali biti vsi osebni dokumenti, obrlnice, jav- PO ODLOŽITVI RAZPRAVE PROTI ŠTIRIM ZNANIM ŠKVADRISTOM Izzivalno obnašanje fašistov na hodniku sodnega poslopja Ko so jih uklenjene peljali ponovno v zapor, so na hodniku vzklikali žaljiva gesla, in peli neko fašistično himno ■ Ponovni združeni proces bo 5. aprila Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Cossu, tož. D Onofrio, zapis. Mastromauro) bi se včeraj moral začeti proces proti skupini znanih fašističnih pretepačev, ki so 26. januarja letos pretepli nekega dijaka pred licejem »Dante Alighieri* ter se u-prli podčastniku javne varnosti, ki jih je hotel odpeljati na bližnji komisariat. Do procesa pa ni prišlo, ker sta branilca odvetnika Bezicheri iz Bologne in Albertini iz Benetk zahtevala združitev tega procesa s tistim, ki je bil najavljen za 5. april. Ta proces je zadeval pretep s skupino vojakov v Drevoredu XX. septembra. Kot znano je sodna oblast odredila aretacijo Gianfranca Sussicha, bratov Claudia in Gianpaola Scarpe ter Claudia Luiriai nekaj dni po pretepu. Teh nekaj dni pa jim je zadostovalo, da so se lotili še drugega «junaškega podviga*. Na včerajšnji razpravi — vsi omenjeni obtoženci so bili prisotni v priprtem stanju — je javni tožilec dr. D'Onofrio odločno nasprotoval zahtevi po združitvi obeh procesov in u-temeljil to nasprotovanje z dejstvom, da gre za dva popolnoma različna dogodka. Sodni zbor je po približno četrturnem posvetu prišel iz posvetovalnice in predsednik sodišča dr. Cossu je prebral odredbo, s katero sodišče odlaga proces na 5. april in ga hkrati združuje z drugim. Branilca sta zahtevala tudi začasno svobodo za četverico pretepačev, toda sodniki so odredili da »spričo vedenja obtožencev in iz drugih objektivnih razlogov* ne morejo izpustiti obtožencev na začasno svobodo. K tej suhi kroniki še to: tokrat se je namreč prvič pripetilo, da smo bili priča sodni obravnavi proti že znanim tržaškim škvadristom (vsi so člani zloglasne »Avanguardie nazio-nale»), ko so ti bili v priprtem stanju. V dvorano so jih karabinjerji pripeljali pod močno stražo in uklenjene, saj so v Koroneju prebili skoraj mesec dni, prav toliko pa bodo morali ostati za rešetkami zaradi sklepa, da se proces odloži na 5. april. Brata Scarpa in druge bomo seveda še videli, predvsem v petek, ko se bo pričela sodna razprava o izgredih proti prihodu predsednika Tita v Italijo 8. decembra 1970. Tedaj je Scarpa pokazal na skupino slovenskih naprednih študentov, ki so jih opazovali izpod obokov cerkve sv. Anto- na. Med obtoženci je več škvadristov iz Milana in drugih italijanskih mest ter mlada profesorica na italijanskih srednjih šolah Liliana Toriser. Ta je tudi vneta sodelavka tržiškega lističa »La sentinella dTtalia*. ki redno vsak mesec poveličuje Hitlerja, Mussolinija in druge zločince, za geslo pa si je izbrala naslov «Ricinovo olje in sveta gorjača...* še nekaj kronike. Potem ko je sodnik Cossu prebral odredbo o odložitvi procesa so brata Scarpa, Sussich in Luin morali spet v verigah nazaj v zapor. Na hodniku jih je pričakala skupina kakih dvajset «kameradov*. ki so vzklikali za sodišče žaljiva gesla. Uklenjeni pretepači pa so na to odgovorili z nesramnim petjem neke fašistične himne, čudimo se, da jih ni nihče prisilil k molku, kakor se čudimo, da so se obtoženci lahko pojavili v sodni dvorani v kaj čudni uniformi: na sebi so imeli zelene vojaške jopiče, na rokav pa so si pri-šili kljukastemu križu podobno runo. NA SEJI RAJONSKE KONZULTE Odobren dokument o barkovljanski vpadnici Sinoči se je sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Bar-kovlje. Po uvodnih poročilih in vprašanjih o delovanju konzulte, je bil govor o srečanjih s kon-zultami iz Milana in Bologne in o obisku župana iz Gradca, ki si je ogledal rojanski anagrafski »terminal*. Omenili so tudi možnost, da občina vzame v najem teren blizu železniškega mostu nad Mi-ramarsko cesto, ki naj bi ga uredili za nogometno igrišče. Pred- ■imiiiiiiiraiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiuiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiimiiimiiiimiHtiiuiiiiimi VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU «Petrčkove sanje» navdušile mlado in zahtevno občinstvo Do zadnjega kotička nabita dvorana je s toplim ploskanjem pozdravila mlajše in starejše člane openske dramske skupine sednik konzulte je tudi sporočil, da je prav včeraj občinski odbor izbral podjetje, ki bo zgradilo o-troški vrtec na Greti. Zatem so poročali o delovanju komisije za promet, ki se je sestala v ponedeljek da .bi razpravljala o «barkovljanski vpadnici*. Vsi svetovalci so odobrili dokument, ki ga je izdelala komisija. V njem predlagajo naj spričo večkratnih županovih izjav, da hoče občinska uprava upoštevati upravičene zahteve Barkovlja-nov, seveda skupno s potrebami vseh drugih občanov, pristojni občinski uradi preučijo druge možne vpadnice in poudarjajo, da je to zelo pereč problem zaradi obvez na terenih, po katerih naj r bi potekala predvidena vpadnica. V bistvu je to isti predlog, kot so ga izdelali prebivalci Barko-velj, ko so se Zbrali tla seji 2Š. februarja. Ob koncu sestanka je bil govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih, kot so čistoča in stanje cest, nameščanje novih semaforjev v Barkovljah (eden naj bi bil akustičen, da bi tako koristil slepcem bližnjega zavoda), itd. Jutri seja tržaškega pokrajinskega sveta Druga seja tretjega izrednega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta bo jutri, 9. t. m. ob 18.30 v pokrajinski palači na Trgu Vit-torio Veneto 4. Na dnevnem redu bo aekaj vprašanj, sicer pa v glavnem potrditev sklepov upravnega značaja. Veliko dvorano Kulturnega doma je včeraj popoldne do zadnjega kotička napolnilo mlado, zaradi tega pa nič manj zahtevno, občinstvo. Dramski oder prosvetnega društva Tabor z Opčin je namreč uprizoril mladinsko igro «Peterčkove poslednje sanje*, ki si jo je marsikdo lahko že ogledal v openskem Prosvetnem domu, kar pa ni preprečilo, da bi številni šolarčki in učenci nižjih srednjih šol v spremstvu mamic ali učiteljev prihiteli v Kulturni dom in napolnili dvorano, kot se zgodi le ob redkih priložnostih. To nas še enkrat prepričuje, da bi morale vse naše dramske skupine posvečati še več pozornosti najmlajšemu občinstvu in poskrbeti, da bi naši malčki imeli priložnost zahajati bolj pogosto v gledališče. Pa ustavimo se najprej ob dramski skupini, ki so jo sestavljali pretežno mladi igralci. Starejši ir gralci - amaterji so nastopili samo v vlogah, ki nujno zahtevajo odrasle osebe. Med vsemi je seveda najbolj blestel mali Peterček - Peter Filipčič, ki je podal glavno vlogo z veliko sproščenostjo in prikupnostjo. Male gledalce je popeljal s seboj v deželo sanj in nekateri so se tako vživeli, da so z njim podoživljali, kar se je odvijalo na odru in na koncu celo zajokali. Vendar tudi ostali i-gralci niso zaostajali. Občinstvo so najbolj navdušili palčki, nagajivi malčki, ki so napolnili oder s svo- kralja Matjaža, ki spi v pričakovanju dneva, ko bo na zemlji zavladala pravica. Ob zaključku vsakega dogodka so malčki nagradili požrtvovalne igralce z dolgim in navdušenim ploskanjem, tako da so bili trud in težave pozabljeni. Poleg že omenjenih oseb so nastopili še Mesec, vojščaki, poveljnik, vratar, babica, čarovnik, oče Hrast, mati Bukva, Je-zušček, kralj Matjaž in kraljica Alenka, dame in vitezi, stražarji in trobentači in seveda Peterčko-va mati. Pohmlili smo igralce, ki so si ploskanje in pohvalo vsekakor zaslužili. Ne smemo pa pri tem pozabiti vseh tistih oseb, ki jih nismo videli na odru, ki pa imajo prav toliko zaslug za uspeh, ki ga je uprizoritev žela. Pri tem mislimo seveda na režiserko Leli Nakrstovo in na koreografko Anico Čeh, na požrtvovalno domačinko Lucijo Hrovatin in na vse matere, ki so potrpežljivo spremljale otroke na vaje in sledile njihovemu delu. Večkrat so se vaje — s katerimi je skupina začela že oktobra — zavlekle v noč, kar za otroke ni bilo najbolj primemo, drugače pa tudi ni bilo mogoče, ker so starejši igralci bili zaposleni. Prejšnji nastopi in včerajšnja repriza v Kulturnem domu je poplačala vsak trud openskih in nekaterih repenskih otrok iz osnovne in srednje šole ter odraslih. Izrazili bomo samo še Prvi volilni lepaki pod »Mihcem in Jakcem* ' jimi veselimi glasovi in pisanimi upanje, da bi nam čimprej lahko oblekcami, v tenčico odeta Me- pripravili še kakšno prijetno igri-nlica - krasotica, nežne vile in. co. mala kraljična Alenčica, hčerka 1 n. k. na obvestila, dalje bi morali biti dvojezični napisi na železniških postajah, karabinjerskih in finančnih stražarnicah, javnih zgradbah itd. Tržaška občina razobeša svoje lepake v slovenščini samo v okolici, ko pa jih je pred leti nalepila pri velesejmu, se je župan fašistom opravičeval, da se je to zgodilo po pomoti. Prof. Samo Pahor je nato govoril še o tretjem odstavku, ki zadeva slovensko to-ponomastiko in s tem v zvezi omenil grobo zapostavljanje našega jezika, ki se je v zgornji tržaški okolici pojavil bojda samo na treh krajevnih napisnih tablah. O poročilu se je razvila živahna diskusija, ki je posegla tudi na zakonodajno področje, kjer obstajajo številne uredbe za gospodarsko, kulturno in športno dejavnost, ki se jih premalo ali sploh ne poslužujemo. Dr. Stanko Oblak je uvodoma ugotovil, da so nam oblasti' dale parcelo na luni, niso pa nam dale na voljo vozila, da bi prišli nanjo. Z drugimi besedami: priznale so nam pravice, niso pa nam dale sredstev, da jih uživamo. Poudaril je odločnost občinskih uprav v Repentabru in Zgoniku, ki sta namestili dvojezične table z razporedom maš (Repentabor) in hišne tablice po vsej občini (Zgonik). Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole se je spomnil zadnje razprave o potrebi naše akcije pri deželi. Urad za manjšine, ki ga vodi odbornik Stopper, bi moral zbrati vse podatke o našem položaju ter konkretno delovati v naš prid skozi deželno vlado. Ta urad bi moral zaživeti, vanj bi morala dežela vključiti slovenske strokovnjake. Posebno pozornost zahteva gospodarsko področje, kjer — kar zadeva trgovinske zbornice v Trstu, Gorici in Vidmu — naša skupnost ni zastopana. Stanko Bole se je nato lotil šolskega vprašanja z vidika ustvarjanja sodobnih strokovnih profilov. Predlagal je ustanovitev posebnega konzorcija, ki ga bo finansirala dežela, da se bo naša mladina strokovno izpopolnjevala v vseh smerah Če pa bi šla študirat v Slovenijo na kmetijsko ali gostinsko šolo, bi jim morali priznati štipendije in nostrificirati diplome. Ob koncu je pohvalil pobudo SK GZ, da bi si SGZ, Kmečka zveza in patronat zagotovili skupni sedež, ki bi omogočil večjo učinkovitost dela. Takšna pobuda bi se morala uresničiti tudi v Gorici, razmeram primemo pa tudi v Čedadu. Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je v podkrepitev svoje pripombe, kako se ne poslužujemo deželnih podpor, navedel primer neke dobro upravljane zadruge, ki si je sposodila denar na banki po 12 odstotkov, zanemarila pa je deželni prispevek v višini 25 odstotkov. Obstajajo deželni prispevki v višini 50 odst. celotnih stroškov, ki se jih ne znamo posluževati. Predlagal je ustanovitev študijskega centra, ki bo te stvari preučil in znal dajati strokovne nasvete. Marino Košuta je obžaloval, da smo premalo učinkoviti v našem boju, prof. Franc Škerlj pa je predlagal sestavo anagrafa strokovnjakov ter napotil mlade ljudi v svobodne poklice, od koder bo prek natečajev lažji dostop v javne in druge službe. Edvin Švab se je ogrel za pismeni povzetek izvajanj Sama Pahorja ter razdelitev tega besedila med upravitelje in vse, ki se srečujejo z našimi jezikovnimi pravicami. Glavni urednik Primorskega dnevnika ing. Stanislav Renko je predlagal pregled dela zadnjih nekaj let ter predvsem programov komisoij SKGZ. Zaradi njene obsežnosti naj bi problematiko ponovno preučili na glavnem odboru. Za praktično uresničevanje naših pravic pa ing. Renko vidi najbolj prikladno pot prek občinskih uprav, v tržaški občini pa prek rajonskih konzult. Predsednik Boris Race je nato povzel sklepe, ki izhajajo iz diskusije. Na pobudo Svetoivančanov je glavni odbor razpravljal o njihovem narodnem domu. Sporazumno je bilo sklenjeno, da bodo vprašanje uredili ob pomoči vseh osrednjih političnih organizacij. Glavni odbor je z zadovoljstvom sprejel prošnjo Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije, da se vključi v SKGZ. Slovensko amatersko gledališče TRST V petek, 10. marca ob 21. uri v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, prva predstava gledališča Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih Poslovenil: DUŠAN TOMŠE Scena: IVAN VERČ Režija: SERGEJ VERČ Igrajo ln sodelujejo: Milica Kravos, Boris Mihalič, Branko Sulčič, Sergij Cerkvenič, Aljoša Čok, Samo Sancin, Nadja Kosmač, Vojko Slavec, Anica Žerjal, Boris Kobal in Silvester Metlika. Ponovitev v soboto, 11. marca, ob 21. uri v isti dvorani. KULTURNI DOM V TRSTU 8. MAREC Ob mednarodnem prazniku žena bo DANES, ob 20.30, srednja baletna šola Zavoda za glasbeno ln baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala GORJANSKE BAJKE balet v petih slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer. Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31119 VLJUDNO VABLJENI VSII P. d. PROSEK KONTOVEL priredi DANES, 8. marca, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku PROSLAVO 8. MARCA Prijave za večerjo, ki bo sledila proslavi, sprejema Zofka Kapun. ZDŽ KONTOVEL priredi v soboto, 11. marca, ob 20.30 v društveni gostilni na Kontovelu PROSLAVO 8. MARCA Prijave sprejemata Vida Me-nucci (Fekineva) in Olga Danev. VABLJENI! Ljudska prosveta SG na festivalu malih odrov ■v «Creva» v Sarajevu Pomembnim uspehom v letošnji sezoni se pridružuje priznanje vodstva festivala malih odrov v Sarajevu, ki je vključil v svoj spored tudi naše gledališče s predstavo LeRoi Jonesa «Čreva». Od slovenskih gledališč bosta nastopila v Sarajevu še Mala drama SNG in Ljubljane s predstam Jožeta Javorška ®e Perrotin, scene in kostume Anna A® ni. Ponovitve do nedelje. Nazionale 15.00 »Nicola e Alessandr®* Barvni film. Režiser: F. J. Scha ner in producent Sam Spiegel- Penice 15.30—22.10 »Dio perdona— * no*. Terence Hill, Bud Spencer-Frank Wolf. Barvni film. . Eden 16.00-22.00 »I liberi giochi d<* 1’amore*. Andrč Lawrence, Mig®0; Elkins. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Ettore lo fus*?*' Vittorio Caprioli, Aldo Giuffrč, K®/ lippe Leroy, Luciano Salce, V*"®” rio De Sica, Rosanna Schiaffi®0, Barvni film. Excelsior 16.00—22.10 «L’etrusco u®‘ cide ancora*. Barvni film. Pf*^ vedano mladini pod 14. letom. ^ Ritz 16.00, zadnja predstava ob **’ uri: «Un uomo dalla pelle dura* Robert Blake, Catherine Spaak> " briele Ferzetti in Tomas MiU*®®j Barvni film. Prepovedano mlad*®1 pod 14. letom. Alabarda 16.00 «Jane Eyre nel stello dei Rochester*, George Scott, Susannah York. Barvni Aurora 16.00 «Sole rosso*. Char Bronson, Uršula Andress, Alain ™ Ion. Barvni film. Impero 16.30 «Incontro*. Barvni fi* ' Massimo Ranieri in Florinda Bol*1®®' Prepovedano mladini pod 14. let®J r3ari'® Reed Cristallo 16.30 »I diavoli*. Bafri1 Razstave V umetnostni galeriji »ierges razstavlja do 10. marca svoja \ tržaška slikarka Zora Koren - ' uS V galeriji Rossoni na Korzu * p. razstavlja do 11. marca Boris lian. gž. V Kulturnem domu antološka stava grafike Avgusta Černigoja. V dvorani moderne umetnosti _**, pj na Korzu Italia 9 razstavlja GVP Luca. .m V galeriji «Cartesius» bo tfaJ ^ razstava Riccarda Bastianutta !0- t m. ,jj Demetrij Cej razstavlja svoja v galeriji Go-Go v Hruševici Prl . njelu. Razstava bo odprta do 31. • V Ul. Scoglio 14 gradijo dve poslopji in so postavili na cesti leseno ograjo. Zato je župan uvedel prepoved parkiranja na omenjeni ulici za vsa vozila v delovnih dneh od 8. do 17. ure med poslopji 14 in 20 ter 27 in 31. Prepoved bo veljala do zaključka del. MtnCF. VF«T| NA ŠESTI M K ANI DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM-AL Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiarj . Crotti. Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1. Ob nedeljah ln praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne Darovi in prispevki jjj V počastitev spomina Katarine ^ Franca Valetič ter Frančiške Va ^ Košuta in Ivota Girotto, daruje vl 2.000 lir za Dijaško matico. Tfl’ V počastitev spomina Arona j čarja darujeta Kristina in Sreč®O? tisoč lir za spomenik padlim v IV. rajona. p. Ob 31. obletnici smrti Josipa ^ ruta se ga spominjajo mati in ter darujejo 5.000 lir za Dijaško tico. POPRAVEK ji» Skupina iz Zgonika, ki je Prlp^gjei-pustni voz «Golobovo jajce* z u bo na pustnih prireditvah na PpLite-in v Tržiču, je darovala balina ^ mu odseku ŠK «Kras» 26.000 1 ne 20.000, kot smo pomotoma ležili v včerajšnji številki. film. Vanessa Redgrave in O. -Prepovedano mladini pod 18. let® ' Capitol 16.00-21.30 »Giu la Barvni western film. Režiser ®e gio Leone. Igrata Rod Steiger James Cobum. . j Moderno 16.30 «11 elan degli uon«" violenti*. Barvni film. Jean G®®1 ’ Prepovedano mladirji pod 14. le*° Vitforio Venelo 16.00 «Zeppelin». ^ ni film. Michael Jork in Elke mer- .m- Ideale 15.30 Zabavni Walt Disne^ film »Robinson nelTisola dei c® šari*. John Mills in Dorothy Guire. Astra 16.30 «La cittč degli acoua®8!, ti*. Barvni film. Stuart Witma® Robert Wagner. >flC Abhazia 16.00 «La parmigiana* *" Manfredi in Catherine Spaak- ‘ povedano mladini pod 14. let®®1' 8. marca 1912 L VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Nova zakona za pomoč na cestah PRIPRAVE NA PARLAMENTARNE VOLITVE Nekateri kandidati so že izbrani: in za ureditev obrtniške dejavnosti sestava vseh list znana konec tedna ftvi zakon so odobrili soglasno, drugega pa samo večina - Za pomoč na cestah bodo potrosili nat* en® milijardo lir v petih letih - Odstopila sta svetovalca KPI Bacicchi in Coghetto Bosta kandidata KD prodrla v parlament ? - Komunist tokrat kandidat v gori-škem senatorskem okrožju - V ponedeljek je bila skupščina socialistične stranke Včeraj je deželni svet sprejel dva | Pellegriniju in Maschioniju v zvezi ^kona: prvi predvideva ponovno fiksiranje službe za prvo pomoč na cWtah, drugi pa uzakonjuje delovanje Trtnikov. Poleg tega je svet sprejo ostavko dveh svetovalcev KPI — oacicchija in Coghetta — ki bosta kandidirala na političnih volitvah, od-kniki pa so odgovorili na več pi-“nenih vprašanj svetovalcev. Zakon za finansiranje službe za pr-pomoč na cestah dežele predvi-eva znatno pomoč vsem bolnišnicam, imajo tovrstno službo. Tako bo na 5*imer dobivala tržaška bolnišnica ® milijonov lir letno, goriška in dru-Pa po 10. Skupno bo dežela pokosila v ta namen nad 200 milijonov fmo; ker bo zakon veljal za pet-®»o dobo, bo torej skupni znesek Presegal milijardo lir. Za to področje je dežela v prejšnji Poletni dobi namenila 112 milijonov, "kedvsem za nakup 25 rešilnih av-.jjT' za postavitev 10 obcestnih radij-®kih postaj za prvo pomoč (to so oranžni stolpci z napisom «SOS». pre-0 katerih je možen takojšen stik z kibližjo bolnišnico) in za prometne kPake. Letos pa bodo potrosili, po-e8 208 milijonov za bolnišnice, ki opravljajo službo prve pomoči, še pri-Pfco 50 milijonov lir za nadaljnje 'reševalne stolpce* in za propagan-0 za preprečevanje cestnih nesreč. hiVi ^em zal Dulcijev odgovor Zorzeno-v 'n Hergomasu v zvezi z namera-t)jp ” Sradoio pomola za timavsko pa-n> Trbiža, nato pa bo tekel po občin Trbiž, Naborjet, Pom-^ 'i in Moggio Udinese ter se « Nkrat ustavil v kraju San Polo »teki Piave. Otoera družbe ENI je razumljivo v rzi,a vrsto vprašani in tudi skrbi vfJtraJih, koder bo tekel metamo- predvsem gre za področja* potrošnjo. kjer imajo javne oblasti v načrtu povsem drugačne dejavnosti, poleg tega pa bo plinovod speljan tudi po ozemeljskem pasu, koder bodo zgradili novo avtocesto Videm-Trbiž in sčasoma tudi drugi tir pomtabeij-ske železnice. Predstavniki prizadetih občin in vasi so postavili pred ENI zahtevo, naj bi vnesla v izvirni načrt vrsto popravkov ter naj bi v vsaki občini poskrbela za odcep manjšega voda, iz katerega naj bi se oskrbovali z gorivom krajevni idustrijski obrati in zasebniki. ENI naj bi odcepe zgradila brezplačno. Na včerajšnjem sestanku, ki je bil v prostorih deželnega odbora v Trstu, so predstavniki SNAM pokazali precej razumevanja za zahteve naših krajev. Obljubili so, da bodo stalno v stiku z deželno upravo in z občinami, po katerih bo speljan plinovod, ter da bodo upoštevali njihove želje glede tehnične rešitve vprašanja. SNAM je tudi pripravljena zgraditi odcepe od glavnega voda, kjer bo za to dovolj zanimanja, in sicer bodisi za industrijo kakor tudi 2a zasebno Na županstvu v Doberdobu se je v p„n^.eljek zvečer podpredsednik poKiuj.ne Marko Waltritsch sestal s člani občinskega odbora, ki mu je načeloval župan Andrej Jarc. Pogovarjali so se o nekaterih vprašanjih, ki obojestransko zanimajo doberdobsko občino in pokrajinsko upravo. Govor je bil o vojaških služnostih. V teku je široko zasnovana akcija številnih občinskih uprav, da bi dosegli omejitev če že ne odpravo vojaških služnosti. S tem v zvezi je deželni predsednik Ber-zanti pred dnevi sprejel široko delegacijo županov. Vendar bi se dalo trenutno od vojaške oblasti doseči nekatere olajšave pri gradnjah stanovanjskih in drugih poslopij v bližini že obstoječih naselij. Doberdobska občina bo s tem v zvezi preučila rezultate podobne akcije, ki jo je napravila občina Sovodnje v zvezi s služnostmi na Vrhu, za katere so, v okviru regulacijskega načrta, dosegli precejšnje olajšave. Govor jp bdi tudi o nekaterih vprašanjih cest, kjer imata občina in pokrajina skupne interese. Pred kratkim je pokrajinski svet odobril načrt za ureditev turistične ceste Jamlje - Selce. Cesta poteka po ozemlju doberdobske, tr-žiške in ronške občine. Prvi del ceste, ki teče po ozemlju doberdobske občine, je dolg 1050 metrov in bo njegova ureditev stala približno 20 milijonov lir. Občino bo torej ureditev te ceste stala dvajset odstotkov, t. j. približno štiri milijone lir. Cesto bodo verjetno uredili v prihodnjem letu in bo Jameljcem služila za hitrejšo povezavo s Tržičem. Doberdobska občinska uprava je pred kratkim dokončala kanalizacijo na polovici glavne poti skozi Doberdob. Pokrajinska uprava je že pred leti obljubila, da bo svojo cesto skozi vas asfaltirala, ko bo kanalizacija končana. V teku so priprave za ureditev tega dela, je dejal pokrajinski podpredsednik, vendar bo treba najbrž čakati še nekaj mesecev, kajti pripraviti ie treba dražbo za oddajo dela. Pokrajina bo za ta prvi del porabila približno pet milijonov lir. Pokrajinska uprava bi bila pripravljena asfaltirati vso cesto skozi Doberdob, vendar pa so člani občinskega odbora bili mnenja, da bi za sedaj raje asfaltirali samo ael, kjer je kanalizacija že končana, kajti obstaja zelo veliko upanje, da bo dežela nakazala 18.800.000 lir, ki jih je občina zaprosila, za izvedbo drugega dela kanalizacije. Če bo dežela ta denar nakazala kmalu, bo moč delo napraviti že konec leta ali v prihodnjem letu. Tako naj bi drugi del ceste pokrajinska uprava asfaltirala po zaključku teh del. Govor je bil še o drugih delih, saj obstaja možnost, da bo dežela ugodila vsem zahtevam doberdobske občine v zvezi z zakonom štev. 36. Občina je namreč zaprosila 18.800.000 lir za ureditev kanalizacije, 10.000.000 za okrepitev javne razsvetljave in 9.500.000 za a-sfaltiranje nekaterih občinskih cest. Prijava koruznih posevkov Pokrajinski inšpektorat za prehrano obvešča vse prizadete, da je rok za prijavo vseh površin posejanih s koruzo v letu 71/72, podaljšan do 31. marca 1972, Zadeven odlok je bil objavljen tudi v Uradnem listu. Krojni tečaj v Sovodnjah Pred kratkim se je v Sovodnjah zaključil krojni tečaj prve stopnje, tečaj druge stopnje se do pa začel v soboto 11. marca. Tega dne se bo zaključil tudi rok vpisovanja. Tečaja prve stopnje se je udeležilo približno 30 sovodenjskih žena in deklet. V prvem delu so se naučile osnovnih pojmov kroj nega dela in šivanja, medtem ko se bodo v tečaju druge stopnje spoprijele s težjimi problemi današnje mode. Kot rečeno se bo v soboto tl. marca začel pouk druge stopnje, vendar bo učiteljica istočasno ponovila lekcije prve stopnje. To daje motnost vsem ženam in dekletom, da se lahko sedaj vpišejo v tečaj. Vpisnina se lahko plača na občini ob začetku tečaja ali pa v gostilni »Pri Kovaču*, kjer bodo prizadete dobile tudi podrobna pojasnila. Po podatkih obmejne policije z» goriško področje smo imeli na tem področju v preteklem februarju en milijon 395.287 prehodov oseb v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami vseh vrst. Od tega je prešlo mejo 701.933 potnikov s potnimi listi skoro izključno pri Rcteči hiši, ki je bila ves februar prenatrpana s prometom in so zlasti ob sobotah in nedeljah bile kolone avtomobilov na obeh straneh. Od tega je bilo nekaj nad 535 tisoč italijanskih in skoro 167 tisoč jugoslovanskih In drugih državljanov.; , S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji je šlo na drugo stran nekaj nad 693 tisoč potnikov in sicer 495 tisoč italijanskih in skoro 198 tisoč jugoslovanskih državljanov. V primerjavi s prejšnjim januarjem, ko so zabeležili nekaj nad 1.013 prehodov, se je promet precej dvignil: še večja pa je ta razlika, če primerjamo letošni februar z lanskim, ko je osebni promet dosegel le nekaj nad 967 tisoč prehodov. Ce pogledamo podrobneje je bil porast v preteklem februarju največji pri prehodu italijanskih državljanov s potnimi listi; to se da razložiti zarad; številnih avtomobilistov, ki so hodili na drugo stran meje po bencin in ugodne druge nakupe zaradi ugodne menjave. To se bo že v tem mesecu obrnilo na slabše zaradi povišanja cene bencinu, olju in nekaterim dobrinam v Jugoslaviji. Vsekakor pa se bo nakup bencina izplačal tistim, ki ne razpolagajo s kuponi goriške proste cone. Glede Beneške Slovenije naj o-menimo, da je dosegel februarski promet s potnimi listi na prehodu v Stupici 124.733 ljudi v obeh straneh. Od tega je bilo nekaj nad 88 tisoč italijanskih in skoro 36 tisoč drugih državljanov, povečini Jugoslovanov. K tem je treba prišteti še potnike s prepustnicami in tako je osebni promet presegel 200 tisoč prehodov, kar je za zim- | veliko število znanstvenih ustanov ski mesec že precej. Nocoj preverjanje levosredinske koalicije na Goriškem Nocoj bo v Gorici sestanek zastopnikov levosredinskih strank, v zvezi s pregledom stanja v krajevnih upravah. Do ločenih sestankov med KD in ostalimi strankami koalicije (PSI, PSDI, SDZ. to PRI)'j« prišlo v prejšnjih dneh. Krščanski demokrati in socialisti so se izjavili za nadaljevanje sodelovanja v krajevnih upravah v spoštovanju leta 1970 sprejetih sporazumov. Socialdemokrati so za izstop iz koalicije, če ne bo ugodeno nekaterim njihovim zahtevam. Po nocojšnjem sestanku bomo izvedeli ali bo koalicija vzdržala, ali pa bo prišlo do krize z istopom so cialdemokratov. Solidarnost s protiiašisti iz Ronk Vrstijo se izrazi solidarnosti z županom iz Ronk in s tajniki protifašističnih strank in sindikatov, ki so bili prijavljeni sodišču zaradi sodelovanja v lanski politični stavki. V nedeljo so se prijavljenci sestali v Ronkah, da bi izbrali branilce. To so odvetniki, ki pripadajo demokratičnim strankam in ki so že v preteklih letih bili za branilce na podobnih procesih. Solidarnostno izjavo s prizadetimi je izdala federacija socialprole-tarske stranke. Podobno 'zjavo so v ponedeljek sprejeli v Gorici na sestanku aktivistov PSI. Predavanje o onesnaženju V zadnjih časih je problem onesnaženja okolja na dnevnem redu: in tudi drugih pripravlja konference in srečanja, na katerih se diskutira in išče rešitev temu perečemu problemu. Tudi tržaška univerza je začela s široko pobudo, katere namen je poučiti preprostega človeka o tej nevarnosti. Z današnjim dnem se namreč začenjajo lekcije, katerih se lahko udeležijo vsi, ki jih ta problem zanima. Profesor Renzo Candtissio s kemijskega instituta v Trstu, bo ob torkih in sredah ob 17. uri, predaval o agrarno - kemijskih aspektih pkužev^nja^ narave. Govoril bo o vseh faktorjih, ki danes posredno ali neposredno zastrupljajo atmosfero, vodo in zemljo. Z bivšimi deportiranci na izlet v Mauthausen Združenje bivših političnih deportirancev organizira od 11. do 14. maja štiridnevni izlet v Mauthausen z vmesnim obiskom Judenburga, Linza, Salzburga in drugih vmesnih krajev. Odhod iz Gorice 11. maja ob 7.30 izpred železniške postaje, povratek 14. maja zvečer. Vožnja s prenočiščem in hotelsko oskrbo ter vodniki 40.000 lir. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila v Gorici, a-gencija Appiani, Korzo Italija 60, telefon 22-66. čilo, da bodo lahko vstopili v stalež na podlagi čl. 7, zakona št. 1074, 6. 12. 1971. Sindikat se bo pozanimal, da bo tudi za omenjene profesorje veljal ministrski o-dlok z dne 31. 3. 1971, tako da bodo čimprej postali redni. Slednjič sindikat sporoča učiteljem, da bodo v kratkem dobili clklostiliran obrazec s postopkom za poimenovanje osnovnih šol in da jim bo rade volje nudil katerokoli pojasnita s tem v zvezi; glede plačila profesorjem slovenske trgovske šole, ki so bili v preteklosti na omenjenem zavodu člani izpitnih komisij, sindikat izraža zaupanje, da bo njih delo poplačano. Potrebni koraki v tem pogledu so bili že storjeni. Slovensko gledališče v Trstu — Slovenska prosvetna zveza - Gorica — Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE BRANISLAV NUŠIC POKOJNIK Komedija v treh dejanjih Pošlo venil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVSE Scenograf: JANEZ LENASSI Kostumograf: ANJA DOLENC V nedeljo, 12. t. m. ob 19.30 (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek, 13. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem doma v GORICI Slovensko gledališče v TRSTU in Klub »Simon Gregorčič* iz Gorice vabita v petek, 10. t. m. ob 20.30 v Prosvetno dvorano v Gorici na predstavo Malega odra LeRoi Jones ČREVA (The Dutchman) Žena Iz Grgarja pod avtom Včeraj okrog 12. ure so v goriško bolnišnico pripeljali 55-letno Viktorijo Pavlin iz Grgarja 198. Ženo je nekaj minut prej v Ul. Giu-stiniani povozil avto, fiat 1500, GO 25421, ki ga je šofirala lastnica 30-letna Ljudmila Leva iz Sovodenj. Pavlinovo so sprejeli v bolnico zaradi udarcev na hrbtu ter rane na desnem gležnju s prognozo 10 dni. Zapisnik o nesreči je naredila prometna policija. Bolnico so pozneje na njeno željo odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico S POTI PO KANALSKI DOLINI Gospodarske težave povzročajo skrbi Nastajajo zaradi odsotnosti jugoslovanskih kupcev, odpustov v tovarni verig in... pomanjkanja snega PROSLAVA 8. MARCA PRAZNIKA ŽENA bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, v nedeljo, 12. t. m. ob 15. uri, s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom. Vabljeni! «Recesija». To besedo začenjajo spoznavat« tudi v Trbižu, mestu ob tromeji, ki mu je posebna lega dajala pomembne ugodnosti, »Dva sta razloga, ki vplivata na slabo konjunkturo v Trbižu : odsotnost jugoslovanskih kupcev po dvakratnih valutnih spremembah in kriza v tovarni verig v Beli peči*. To so besede trgovca Šimna Prešerna iz Trbiža, ki prav gotovo bolj kot marsikdo drug pozna utrip tega obmejnega mesta. Upadanje števila kupcev z jugoslovanskega področja dobro poznamo tako na Tržaškem kot na Goriškem. Gre za splošen pojav, ki se kaže tudi na Koroškem in v Kanalski dolini, zlasti v Trbižu, kjer so kupovali Gorenjci. Toda v Trbižu in zlasti v okoliških vaseh domačine hudo pesti pomanjkanje dela. Tovarna verig v Beli peči je odpustila 100 delavcev zaradi pomanjkanja naročil. Gre za težave rasti mladega industrijskega obrata, katerih posledice se v tem kotu hitro obču ti jo. V Rablju Imajo sicer rudnik, ven dar zahajajo vanj na deta samo tisti, ki ne morejo najti boljše zaposlitve. Kdor le more, ne gre več v jamo, zakaj tamkaj ga slej ali prej doleti kaj hudega. Še celo pod milim nebom se primeri, da te kaj lopne po glavi, kaj šele globoko pod zemljo, kjer se sproščajo ogromne sile. Rudarji se zavedajo, da bo tudi pri najbolj mož nih varnih delovnih pogojih vedno nekomu spodletelo. Zato se radi odpravljajo na deta v inozemstvo, posebno če so specializirani, ker z zaposlitvijo nimajo težav. Zamenjujejo jih delavci z Bovškega, ki so se od nekdaj zaposlovali v rudniku. V sedanjih razmerah so njihovi prejemki tolikšni, da se jim bolje izplača deta v rudniku kot pn kakršno koli drugo na kmetiji ali kje drugje na Bovškem. V Kanalski dolini se kmetje in gozdarji pozimi spremenijo v čistilce snega. Zaposlijo jih pri cestnem podjetju, posebno pa na železnici. Slaba zimska «letina» jim je letos prinesla precej škode. Izgubili so zaslužek, s katerim so pozimi običajno izpolnili naj&cri-tičnejše razdobje, dokler jim bolj- še vreme ni dovoljevalo dela na polju ali v gozdu. O teh vprašnjih se sicer nd dosti pdsaio ali pa sploh nič, morda tudi stavkovnega gibanja ni bita, vendar pa se v kmečkih in delavskih družinah pozna, da denarja primanjkuje. Ali bo potrebno počakati na pomlad ali pa se bodo medtem našle kakšne druge rešitve, ki bodo zagotovile najosnovnejše v prizadetih družinah? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo v marsikate rem pogovoru. G. V. Iz goriškega matičnega urada Dne 6. marca je bita na goriški občini prijavljenih 8 rojstev in 3 smrti ROJSTVA: Cristina Delmooaco, Roberto Bensa, Stefano Musi na, Lu-ca Marchi, Simone Ferlat, Alessan-dra La Spina, Michele Luit, Emanuele Tomšič. SMRTI: dijak 16-letni Marco De Pagani, šivilja 72-letna ~ Montiral, upoko Colombini. Girarda kojenec 62-letni Ugo Gorica VERDI ob 21.00: gledališka predstava «Perela, dimnati mož*. CORSO ob 17.00-22.00: »La Betla, ovvero ui amore per ogni gauden-za ci vuole sofferenza*. N. Manfredi m R. Schiaffino; kinemaskop-ski rilm v barvah; mladini pod 14, letom vstop prepovedan. MODERNISS1MO ob 17.00-22.00: »n velo sul ventre*. J. Nicholson in S. Stroyberg; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15—21.30 »Ivanhoe*. R. Tavlor in E. Taylor; kinema-skopski film v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: »Straziami ma di baci sariami*. N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film. Tržič Azzurro ob 17.30: »I gangster* delle tenebre*. R. Goulet in R. Stau-bert. Barvni film. ExceIsior ob 16.00; »Passione*. Režija: Ingmar Bergman. Barviti fim Principe ob 17.30; »H castello dali« porte di fuoco*. E. Schurer in C. Quinney Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): »Noč nasilja v Tambstonu*. italijansko-španski barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Črni panterji v Harlemu*, ameriški barviti film — ob 18. in 20. PR VAČ IN A: «Prerija časti*, ameriški barvni film — ob 20. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. DESKLE: Danes zaprto. KANAL: »Nanami — prva ljubezen*, japonski barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan »n ponoči je v Gorici odprta lekarna Cristofoletti, Travnik. tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA v TriUča V Tržiču je danes ves dan ia ponoči dežurna lekarna Rismondo, WL E. Toti 52, tel. 72-701. Predavanja O človekovi telesnosti s ga stališča bo danes zvečer ob 20.M predaval dr. Marijan Sef s teološke fakultete v Mariboru. Predavanje bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici na pobudo SKAD. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Marcel Haedrich: Pariška lepotica Marcel Haedrich je sodoben francoski avtor. Noviinar, dramatik pripovednik. Vsaj tako nam ga na kratko predstavlja založba LIPA v Kopru, ki je izdala prevod njegovega romana PARIŠKA LEPOTICA. Škoda, da založba slovenskim bralcem ne pove kaj več o avtorju in njegovem delu. To je po navadi koristno, čeprav je spet res, da bolj kot vse drugo pove pisateljevo delo samo. V klenem prevodu izkušenega Bogomila Faturja je torej koprska založba posredovala obširen (546 strani!) roman francoskega avtorja današnjega časa. Toda to je roman, ki sega v čas od konca prve svetovne vojne pa do konca druge vojne, ki je napisan v stilu standardnih pripovednih tekstov, ki je vrhu vsega precej kozmopolitski in ki bi ga zato najbrž težko označili s kakimi posebnimi atributi, lastnimi sodobni francoski prozi. V svoji obrobni spremni besedi pravi založba Lipa, da je bila s tem romanom rojena oseba in ustvarjena junakinja, ki kot opariš ka lepotica* ne samo popolnoma predstavlja svojo dobo, temveč jo tudi pojasnjuje. Roman Pariška lepotica naj bi bil torej predvsem podoba dobe, podoba pol stoletja, ki se je izteklo z letom 1945. To prav gotovo drži. Roman pripoveduje o ženski in njenih ljubezenskih dogodivščinah, iz tega pa se nam v vsej svoji zamirajoči romantiki kaže čas, kaže svet Evrope in njenih ljudi brezdelne družbe. Toda za roman, ki naj bi nas prevzel, pretresel in osvojil je pa taka slika komaj minulega sveta, ki jo dobimo ob branju tega obširnega pripovednega dela, najbrž premalo. Gre samo za sliko, za z lahkotnimi barvami narisan akvarel. Za nekaj takega, kar naj bi se nam usedlo v dušo in srce ali pa nas sililo k razmišljanju, pa to seveda ne more zadoščati. Zato je potem vseeno, ali Pariško lepotico označimo kot zabaven roman ali kot pripovedno delo z lahkotnim slikanjem časa ali pa kako drugače. Roman nudi veliko branja, ki se celo malce vleče, ki nas popelje v brezskrbni čas in lahkotno življenje lepe ženske, močnejša u-metniška stvaritev pa le ni. Kakor je roman obširen, pa je vsebina kar se da kratko obnovljiva. Gre za dekle, ki je zrasla pri stari materi, v vratarnici pariške hiše, potem pa jo je vojna vihra še povsem mlado zanesla v svet. In ker je bila lepotica, se je znašla v svetu nemške okupacijske armade v severni Franciji, med princi in grofi z monokli. Potem pa so jo ljubili razni moški, ■iiiiiiiHitiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimtiiiimuiuiiiiit Festival športnega filma CORTINA D’AMPEZZO, 7. - Do 11. tega meseca bo tu mednarodni festival športnega filma. Letošnja manifestacija je že 28. zaporedna tovrstna manifestacija, ki se je začela po končani vojni. Letos sodelujejo naslednje države: Avstrija, Avstralija, Kanada, Kuba, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Zahodna Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Kitajska, Irska, Izrael, Italija, Luksemburg, Norveška, Poljska, Španija, ZDA, Švica, Madžarska in Sovjetska zveza, ki so prinesle na festival skupno 102 filma, tako da je šport obdelan praktično z vseh strani, in sicer tako, da morajo ti filmi služiti telesni vzgoji, poglobitvi olimpijskega duha, dokumentaciji športa kot takšnega, športni medicini itd. itd. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo filmski, športni in drugi eksperti, bo izbirala najboljše filme tako, da bo upoštevala na eni strani umetniške vrednote posameznega filma in športno učinkovitost, pa tudi didaktično vrednost ter vpliv, ki bi ga posamezni film mogel imeti na poglabljanje olimpijskega duha med športniki in tudi med gledalci filma nasploh. dokler se ni komaj dvajsetletna poročila z bogatim Židom, ki ji ni mogel nuditi več ljubezni in je že kmalu po poroki umrl ter ji zapustil ogromno premoženje. Lepa Belle živi nato po vsej Evropi, menjava ljubimce in može in se na koncu druge svetovne vojne znajde ob svoji dvajsetletni hčeri, sad razmerja z nemškim princem, ki umre v londonskem zaklonišču ob bombardiranju. To je pravzaprav vse. Mondeni svet meščanske in umirajoče aristokratske družbe, svet zabave željnih ljudi in mladih lepotic, svet, ki se počasi umika novemu, to je svet glavne junakinje romana, svet »pariške lepotice*. Zanimiv, bizaren, romantičen... In tak je tudi roman, poln ljubezni in zmagoslavja lepe ženske v svetu, ki izginja. Sl. Ru. Orkester Glasbene matice, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra in ob sodelovanju harfistke Pavle Urši-čeve nastopil v soboto v Kulturnem domu najprej ob zaključku seminarja za slovenske šolnike, zvečer na abonmajskem koncertu, naslednjega dne pa na srednji šoli v Gradišču ......................................................... NOVI MODNI VZORCI NA MITAN HAMBURŠKI TEDNIK «DER SPIEGEL» PIŠE Za prihodnje poletje cvetje in žive barve Med novostmi tkanina, ki se ne razpleta in se zelo dobro vključuj'e med ostale «klasične» tkanine MILAN, 7. — Ne le letošnje poletje, tudi naslednje poletje bo v modi v ženskih oblekah — cvetje. Cvetje in zelo žive barve. To smo mogli ugotoviti na letošnji manifestaciji »Mitan*, kjer so ustvarjalci modnih vzorcev prikazali svoje načrte za prihodnjo dobo. Poleg cvetja pa bodo še vedno v modi črte, nadalje vzorci, ki bodo prikazovali male živali, cela vrsta ti-skanin z otroškimi motivi in še marsikaj, predvsem precej žameta. Revija ti nin za leto 1973 za ženske, otroške in tudi druge obleke nakazuje, da bodo prevladovale močnejše barve, rekli bi bleščeče barve, ali pa izrazitejše pastelne barve, končno pa tudi temne, skoraj črne osnove, ali pa obratno, zelo svetle, celo bele osnove, na njih pa najrazličnejši vzorci. Pravzaprav bi nihče ne mogel reči, da so si ustvarjalci modnih tkanin postavili določene omejitve. Omejitev ni niti za barvo, pa tudi ne za risbo, za ;v/orec. K#*. m-tiče barve, so dopustne vse, veliko je rdeče barve, plave in rumene, posebno v tistih vzorcih,, kjer prevladuje cvetje'; dtugod pa naletimo tudi svetlosivo barvo, na bleščeče-rumeno barvo, na temnordečo barvo, ki je posebno značilna za žametne tiskandne. V tem se posebno izkažeta Radaelli in Cor-reggiani, ki prikazujeta veliko »pokrajin*, vendar ne tako, kot bi jih naslikal kak slikar, pač pa kot jih vidi otrok. Med motivi vzbuja zanimanje tudi izrazit motiv iz svetega pisma, namreč «beg v Egipt*. Kdor se zadovolji s stiliziranim videzom, je med vzorci mogel videti tudi vzorec, ki prikazuje jaslice. Bemasconi je prikazal tkanino jersey, toda v akriličnih barvah in z risbami rdečih in plavih zastavic na beli osnovi, nadalje ti-skanlne, na katerih se poleg črtastega vzorca vidijo tudi male živali. Zelo prijetni so vzorci temnih «pois» na beli osnovi. Za prihodnjo jesen je Bernasconi pripravil zelo lahko vendar toplo tkanino z vzorcem drobnega cvetja na beli ali oranžni osnovi in tudi lahko volneno tiskanino z močnimi pastelnimi barvami, za poletje v prihodnjem letu pa je že predlagal črtasto blago motne ali bleščeče barve z velikimi vrtnicami. Če smo rekli, da se nam napovedujejo žive in močne barve, smo morda nekoliko pretiravali, kajti nekateri modni »diktatorji* menijo, da bodo prodrli s svojimi mot- nimi in nekako mrtvimi barvami. Isti modni kralji pa vendarle sprejemalo cvetje kot osnovni vzorec, poleg cvetja pa napovedujejo tudi črtaste vzorce. V tem je menda med prvimi Taroni, ki predlaga tovrstne vzoree za svojo svilo, šantung in druge tkanine, ki bodo služile tako za ženske kot za moške srajce. Prikazal je tudi nekaj črtastih vzorcev, kjer so črte zelo tanke in nas vzorec spominja na modo iz prvih let našega stoletja ali pa na modo pionirjev ameriškega Divjega zahoda. Toda isti Taroni ponuja tudi svileno tiskanino s stiliziranimi podobami in pisanimi barvami. Bedetti Pedraglio je prikazal svoje vzorce in sicer kromatične fantazije z geometričnimi motivi, ki jih zasledimo v zbirki »kalejdoskop*. Močni vzorci na belih ali črnih osnovah, nadalje cvetje, veliko cvetja tudi na karirasti podlagi in spet cvetje na črtastem vzorcu, končno spet cvetje na blagu. z osnovo, »pois*. Riccardo Man-tero predlaga že za letošnje poletje črtaste in cvetne vzorce na beli ali" rižt zelo svetlih osnovah. Silah pa se vfšča k debelim pleteninam v sivi, rdeči, zeleni, oranžni, rjavi, plavi in rumeni barvi. Družba SNIA se predstavlja s tkanino, ki se ne more razplesti. Izdelana je iz niti, ki jo tudi izdelujejo v podjetjih te družbe. Nova tkanina more služiti za vrhnjo obleko, pa tudi za osebno perilo in perilo nasploh. Tu se srečamo tudi z zelo lahkim žametom v enotni barvi ali v vzorcu in napoveduje se celo osebno perilo iz tovrstne žametne tkanine. Nova tka nina se priporoča tudi za ženske hlače in za nekatera moška oblačila. Osnovne značilnosti tkanine, ki se ne moro razplesti, pa so lastnosti, ki jih najdemo pri vseh boljših modernih tkaninah, namreč z lahkoto moremo te tkanine obdelovati in prav tako lahko te tkanine vključimo pri krojih z drugimi tkaninami, kajti te tkanine so zelo elastične, mehke in trpežne za nošnjo in za pranje. Na letošnji manifestaciji »Mi-tan* je prišla do izraza angora volna, ki se ponovno uveljavlja. Kdor bo pomislil nekoliko nazaj, se bo spomnil, da je bila angora volna v modi v 40 ali 50 letih. Ker pa zahteva nova moda zelo mehko blago, je logično, da prihaja angora volna ponovno do veljave tudi sedaj. To volno je kot svojo osnovo izbrala tudi neka znana italijanska modna kreatorka. Dveletni deček se imenuje «73-30» S čim se izgovarjajo sodni in anagrafski funkcionarji Nismo samo mi Slovenci v Italiji tako «srečni», da se moramo včasih boriti s posameznimi funkcionarji z zastarelo miselnostjo, če hočemo svojemu otroku dati na primer kako ime, ki ni «na njihovem koledarju*, ime, na katero ni navajeno njihovo »tenkočutno* uho. Na takega »tenkočutnega* funkcionarja, bolje pove dano na več takšnih rahločutnih ljudi je naletel neki zahodnonem-ški oče in zato je njegov dveletni sin še vedno brez irnena in. če se bo zadeva nadaljevala tako kot kaže, bo otrok ostal brez imena. Njegovi starši in prijatelji ga bodo sicer lahko klicali kakor bodo hoteli, toda na njegovih dokumentih bodo namesto imena štiri številke in sicer «73-30». Tega mnenja so tudi sodišča na Bavarskem, ki ne dovolijo, da bi oče Heinz George Treyz dal svojemu sinu ime «Che», In tako se dveletni Treyz uradno imenuje «73-30», to se pravi, da so na osebni dokument tega otroka napisali namesto imena, ki mu ga je hotel dati oče, zaporedne številke, ki je bila zabeležena na njegovem rojstnem listu. In če bo oče vztrajal pri tem, da mu da ime po znanem latinsko-ameriškem revolucionarju, se bo deček uradno imenoval «73-30». Oče dečka, ki se danes uradno imenuje 73-30 Treyz, je neki tehnični uradnik na Bavarskem. Pred dnevi je prišel v uredništvo hamburškega tednika »Der Spiegel* in povedal vso svojo zgodbo, ki se vleče že dolgi dve leti. Ker so uradniki na anagrafskem uradu odklonili, da bi njegovega sina vpisali pod imenom «Che», se je Heinz George Treyz obrnil na sodišče, seveda v prepričanju, da mu bo sodišče dalo prav. In vendar ni bilo tako. Na sodišču so bili mnenja, da ime »Che* prav lahko ustreza nekomu v Latinski Ameriki, nikakor pa ne v Zahodni Nemčiji. Tega mnenja so bili na okrajnem sodišču, toda istega mnenja so bili tudi na prizivnem sodišču. Pri tem je zanimiva obrazložitev sodišča. Ti tenkočutni funkcionarji, ki delijo nemškim ljudem pravico, «se Dojijo*, da bi moglo to ime, ime slavnega revolucionarja, dečku nekoč škodovati. Oče Heinz George Treyz se ni zadovoljil s tem izgovorom, saj gre za izgovor, posebno ker so ob tej razlagi dodajali tudi svoje tolmačenje, češ da ime «Che» ne ustreza nemškemu jeziku. Toda neki izvedenec, neki poznavalec nemškega jezika, je izjavil, da vzdevek latinsko-ameriškega gverilca Guevare, ki so ga v Boliviji umorili, popolnoma ustreza značilnostim, ki se zahtevajo od nekega nemškega imena. Prizivno sodišče pa se ni ustavilo samo pri gornji razlagi, pač pa je v svoji «tenkočutnosti» šlo tako daleč, da predvideva, da bi to ime moglo pri dečku povzro čiti «umske motnje*, ker se «Che» Guevara smatra kot »predstavnik posebno ekstremističnega političnega gibanja*. Čeprav je res, da so imena, ki imajo takšno politično ozadje, če-sto smešna ali vsaj nekako prisiljena, kot je na primer bilo nekoliko smešno, ko je neki oče nekje v Južni Ameriki dal svojima dvojčkoma imeni Nixon in Mao v zvezd pač z nedavnim »zgodovinskim srečanjem*, je tudi res, da imajo starši glede tega večjo pravico kot jo imajo funkcionarji, posebno funkcionarji, ki jih v resnici ne skrbi »bodočnost* otroka, pač pa trmasto vztrajajo pri svojem, samo zato, ker jim določeno ime ni pogodu. Zelo verjetno bi isti ljudje, ki niso tnalemi* Treyzu hoteli dati ime «Che», z veseljem napisali namesto «73-30» ime pokojnega nacističnega diktatorja Pianist Geza Anda Pravcati naval občinstva je pred-sinočnjim v gledališču Rossetti že sam po sebi oznanjal umetniški večer, ki presega raven sicer že vsega spoštovanja vredne ^običajnosti* letošnje sezone koncertnega društva v Trstu. Pri tržaških ljubiteljih glasbe je ime pianista Geze Ande učinkovalo kot laskava vaba, saj šteje madžarski virtuoz med «monstra sacra» svetovnega pianizma. Mnogi pa so se sinoči spominjali njegovih že prejšnjih tržaških nastopov. Pri uvodni Mozartovi sonati v d-duru K 576, ki je v avtorjevi zbirki klavirskih sonat veličasten sklep in po mnenju marsikoga tudi umetniški vrhunec, smo navdušeno občudovali enakomernost skalne tehnike, mimo in hkrati izrazito fraziranje, lagodno premič-nost ravnotežja med rokama, ko se umetnik sleherne tipke dotika z neverjetno natančno pretehtanim udarcem. Note so se usipale kot slap prosojnih kristalov, ki se v njih svetlobni žarki čudovito igrajo in pletejo zdaj v svetle pramene, zdaj v senco. Povsem drugačen je značaj osemnajstih krajših skladb, ki tvorijo Schumannov venec z naslovom Davidsbiindlertdnze, kar lahko slovenimo s plesi članov Davidove zveze, namišljenega občestva privržencev iskrene umetnosti, ki se bore zoper filistejce v umetnosti. Skladbe se vrste v obliki dvogovora med Florestanom in Evzebijem, ki zastopata dvojnost Schumannovega duha, njegov bojeviti zanos ter njegovo tiho nežnost. Z nezaslišano spretnostjo, ki ni le sad gole tehnike, temveč tudi globokega znanja, je Geza Anda vodil bogato, ponekod že skoraj trpeče moduliranje, izrazito odvijal melodične črte, a nikjer na račun goste sočnosti. Pianistovo visoko virtuozno igro še poudarja njegova strogo vzravnana in nevznemirljivo nepremična postava. To je najbolj prišlo do izraza v drugem delu sporeda, ki je obsegal vseh dvanajst Chopinovih etud iz op. 25, ki se zvr-ščajo v dovolj zanimivem in stopnjevanem zaporedju, dasi ni mogoče trditi, da tvorijo zaokroženo celoto. Toda prav v zadnjih treh etudah smo za nezaslišano tehnično popolnostjo čutili neke vrste duševno odmaknjenost; navdajal nas je občutek, da se pianist iz pretiranega antiretoričnega nagiba pravzaprav predaja novi retoriki. Pri nekaterih prehodih nam je celo šinila v glavo misel, da je taka igra — prej kot lepa — pošastna. Toda dvomim, da bi kdo iz občinstva bU pripravljen deliti to mnenje, ko je Geza Anda skušal potešiti navdušenje s takim dodatkom, kot je slovita Chopinova etuda v eis-duru. RAVEL KODRIČ niiiiiiniimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiHHiaimiMiiiiiiiHiiiiiifiHHHiHtiiHiiiiiiiiiiiitjtiuMHiiMiiHiin HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pripravite se na neko nalogo z največjim občutkom odgovornisti Razumevanje drage osebe vam bo v veliko spodbudo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji dan bo nekoliko zmeden, vendar primeren za pogovor s predstojnikom. Prišlo bo do nesporazuma med vami in drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pogumno branite svoje interese. Potrudite se, da bi razumeli tudi tež-kobe drugih. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspelo vam bo, uveljaviti svoje delovne metode, ki se bodo pokazale za najkoristnejše. Vaše odgovornosti v družini se bodo povečale. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prizadevno izpolnjujte načrt, ki ste ga bili sprejeli. Bodite bolj velikodušni1 z nekom, ki do vas ni bil pošteni DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo napeti odnosi med delovnimi tovariši. Bodite previdni, da bi se ne znašli v neki resni zagati. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obeta se vam nepričakovan in izdaten zaslužek. Nastopil je trenutek ko boste končno spoznali samega sebe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne dovolite, da bi na vas vplivali moralno ne najbolj kvalificirani ljudje. Bodite iskreni s svojimi prijatelji. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite se pred spletkami, ki bi vas lahko privedle do protizakonskega dejanja. Upoštevajte nasvete dobrega prijatelja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro se pripravite, če hočete doseči cilj, ki vam je pri srcu. Ne zapravite priložnosti za dosego osebne sreče. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imejte več zaupanja vase, pa boste uspešneje opravljali svoje delo. Skušajte dati mlajšim, kar najbolj ustrezne nasvete. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dopoldne bodo nastopile nekatere težkcče, ki pa jih boste odstranili. Rešitev nekega delikatnega vprašanja je odvisna od dobre volje. IZ UMETNOSTMH GALERIJ Boris Zuljan v Rossoni V galeriji «Rossoni» se nam predstavlja z vrsto pološčenih akriličnih temper Boris Zuljan z njemu lastno napredne usmerjeno izraznostjo. Po večini gre za pokrajine, nekaii pa je tudi tihožitij s cvetno ali rastlinsko zasnovo, tihožitij, ki po svojskosti obdelave navdušujejo v umetnosti bolj razgledane ljudi. V teh se namreč močneje uveljavlja ali če hočemo pride bolj do izraza izginevanje konkretnejše stvarnosti in to do tolikšne stopriie. da ni več važen resnični, dejanski videz stvari, predmeta, ker služi slikarju samo še kot vzgib ali pobuda za njegovo barvno prepe-snjevan e okolja do malone skrajnih meja oblikovnosti. V najnovejših slikah, ki nam prikazujejo zimske razglede, pa vidimo že tudi neko previdno, tipajoče iskanje izhoda iz sedanjih oblik v novo izražanje. V nih se pojavljajo velike, razvlečene površine violičasto—modrih odtekov in obrisi okolja, hiš in polja so verjetnejši; je pa tudi v njih več valovitosti in manj oglatosti, ki prevladuje v ostalih pestrobarvnih podobah. Poslednje odlikuje predvsem velika ljubezen do sončnih barvnih gmot, ki 'jih Boris Zuljan niza drugo k drugi v oglatih zapletah njiv. hiš in polj, iz katerih štrlijo navpik drevje, drogovi plotovi. V takih zasnovah je slikar po- segel že veliko dovršenost, s katero ohranja ravnotežje doživetja narave z razsojajočo mislijo, ki oblikuje in dviga njegovo likovno ustvarjanje že v dosežke višjega reda. Zato se nam zdi. da bi mogel ta naš mladi slikar prav v tej svoji izraznost’ dospeti do višje popolnosti, če bo nadaljeval svojo umetniško pot premočrtno k viš.im ciljem. M. B. ......................................,,,,iiiii*ai,l,l”>> Režijanščina podobna ziljščini Koroški Slovenec o Reziji straniščih nemški napisi: »K^d' ner spricht deutsch», sem se sP°' mnil na tega fanta in ga razni*K1' Zora Koren v Tergeste Tokrat se nam Zora Koren — Škerkova predstavlja z novo osebno razstavo v galeriji nTergeste»■ Znana slikarka — pedagoginja Aliče Pascaropulo ji je v katalogu v spremni besedi med drugim napisala: »Danes smo pred temi no vimi deli, v katerih so podane nove formalne rešitve v sintezi baronih prvin, ki utripajo v prefinjen1 prosojnosti zelenih odtenkov. so po mojem, njeni najboljši dosežki...* To je povsem pravilno povedano, škoda pa, da teh slik s Pre' senetljivo sproščeno prikazanan** izseki Krasa ni kaj več na raz' stavi. Odlično je med temi olje a Bazovice, kjer sicer v drugih P° dobah prevladujočo hladno zelen modro barvnost blažijo toplšP1 vložki zemlje med celotno izvedbo kosmičasto rahlih in kratkih a široko nanesenih potez. V tej sliki najkrepkeje pronica nova polnost utripa barv in notranjega napona, ki je posledica ,z' ločitve vseh nebistvenosti pri upodabljanju krajine. Je pa takih P0" dob premalo, da bi videz razstave zaradi različnosti ostalih olj ustvarjal celotnost razstave in nekakšen antološki prerez, posebno, ker nove slike večje in boljše, hkr°1 pa izvedene z nekako odločno P0" tezo, kakršne nismo zasledili “ tolikšni meri v preteklosti. Verjetno so romantični žari jeseni, V* razgledi s prebleski morja v ozadju in tudi zelo dobro in sodobno izvedeno tihožitje s cvetlicam*> končno še poskus abstraktnega slikanja z učinki mehurčasto razpršenih barv, nekakšno slovo ob prehodu na novo pot likovne **' raznosti, na pot, ki naj Zoro Korenovo privede do zahtevnejšega ustvarjanja. M. B- Celovški «Naš tednik* od 2. marca t.m. objavlja potopis koroškega Slovenca Franceta Kro-piunika «Na morje...*, iz katerega ponatiskujemo naslednji zanimiv odstavek o Reziji; *Prvič v življenju se peljem čez Predilsko sedlo. Ne daleč od Trbiža zavijemo na fug in že smo v Rablju v rudarskem kraju, kjer že dolga desetletja kopljejo svinčeno rudo. Tukaj se ie pred 80 leti zgodila velika nesreča, ko s? fe zaradi podzemskih rovov pogreznila cela bolnica v zemljo in pokopala vse pod seboj. Kmalu se pokaže Rabeljsko jezero, med katerim se pravkar vzpenja v serpentinah naš avtobus. Od Rablja pa se proti jugozahodu odpira dolinica med planinami. Tu pa se pride v Rezijo, me pouči Plodrov očka. Iz teh krajev so pred prvo svetovno vojno in po njej prihajaši zidarji, brusači in drugi na Koroško in si tu. za svoje zelo revne kraje, prislužili nekaj denarja. Na pomlad k vsako leto po naših vaseh hodil s krošnjo neki brusač. Govoril je slovensko, a čudno narečje katerega nisem čisto razumel. Z mojim očetom ie bil že dolgo znan. Ko e prišel v Italiji fašizem na oblast je prignal mladega fanta s sebo- ki oa ni maral govoriti po slovensko Ko va sem le silil vani. je očeta čudno pogledal, a oče je namesto dejal: pri nas doma je govoriti slovensko strogo prepovedano in fant se bori. Tu se nikar ni treba bati. sem dejal. Tedaj e fant tudi odprl usta. Njegova govorica v rezijskem narečju je bila podobna ziljski. Nisem mogel razumeti, da bi kdo mogel celo otrokom prepovedati materinsko govorico. Ko pa so se mnogo pozneje pri nas pojavili kljukasti križi in hkrati z n imi po hišnih vratih na hlevskih svinjakih in celo na Prof. Malaskofsky o Jugoslaviji in njenih problemih V soboto je zbornica obrtne# gospodarstva za Koroško povaC la zastopnike tiska in radia na ze”s lo zanimiv in poučen razgov°r prof. dr. Malaskofskym z DUI) ja o političnih problemih naš® Jr, sede Jugoslavije. Prof. dr. N* lakofsky je izvedenec za vpraS nja evropskega jugovzhoda 10 v vrsten poznavalec Jugoslavije- V svojih izvajanjih je nakaZ3 težkoče, s katerimi se bori J11 (L slavija, in navedel njih glaVje. vzroke. Neugodna geografska ga posameznih republik: Hrv ska, ki se razteza v obliki sZ>\, od madžarske meje do Jaora skega morja, ima zaradi tega munikacijske težkoče. Bosna, kb bližini morja, razen nekaj k' metrov, nima obale itd. NaroojJ stni razvoj republik je silno ^ enoten pri tem igrajo raZ Jjo-vere in jeziki prav posebno go. Velikega pomena je tudi brazba. gj V samoupravnih ustanovah, se stalno razvijajo in izpopolni}1-' . jo, igra občina posebno ona je lastnik proizvajalnih sr . štev (tovarn itd.) in ne dri®-! kot je to v Sovjetski zvezi 'nJ:nj. gih socialističnih državah, “r miva je ugotovitev, da ima J0® slavija skupno samo 500 občin-Ob zaključku je profesor Malaskofsky izrazil mnenje, . bi se nova visoka šola v Ce* cu brez nadaljnjega lahko P?s.0. tila rorskovanju evropskega J~L vzlrds. ker ima za to vse P°&01 TOME SVETIMA IHANA 329. TRETJA KNJIGA Mnogi borci so se splazili do mrtvih Nemcev in jim pobrali munici j o ter jo s težavo spravljali do mitraljezcev. Poveljujoči stotnik se je zaklel, da mora uničiti mitraljez med skalami. Kdaj pa kdaj so uzrli bledo čelo in cev, ki je sikala mednje uničujoče plamene. Pokalo je vsepovsod. Zdaj so se borili oboji premišljeno, iz zaklonov. Nemci so upali, da jih bodo s protinapadom vrgli s položaja, rešili svoj tovor ter odvlekli mrtve in ranjene. Tisti, ki so znali nemški, so sporočili, da je stotnik poklical ostrostrelca. Na to so opozorili Šarca. Kljub temu je njegov pomočnik že čez nekaj minut žalostno kriknil, da je Šarec zadet. Nato je zgrabil mitraljez on, pomočnik. Streljal je nekaj časa in se zgrudil ob njem, prav tako zadet v čelo. Naslednji jo je dobil v ramo. In četrti, ki je zgrabil za mitraljez, je spet mrtev obležal... Nemški naskok se je nadaljeval. Trupla tistih, kn so dospeli na vrh, so se kotalila navzdol in obležala spodaj, kot za strah vsem, ki jih je mladi stotnik gonil naprej, da bi po vsi sili zavzeli vzpetino. Lebana je zaskrbelo, ko je strojnica v škraplji utihnila. Sporočili so mu, da se je pokvaril zaklep. Zato je naročil, naj zasede spraznjeni položaj Primož s pomočnikom. Primož Je Izrabil dimne zastore eksplozij ročnih bomb in se s pomočnikom privlekel v nevarno gnezdo. Zvrnili Je iz luknje zadnja dva mrtva in mitraljez je spet zapel. Medtem so Lebanovi izvidniki odkrili ostrostrelca in nemškega stotnika. Bila sta zelo dobro zakamuflirana v neki vrzeli kamnitne ograde. Poklical je nekega Bohinjca, divjega lovca, ki je s svojo mavzerico z razdalje sto metrov zadel jabolko. Zaradi ognja fant ni mogel takoj zagledati obeh Nemcev. Ko pa ju je z Lebanovim daljnogledom le staknil, se je prilepil k tlom kot podlasica. S prvim strelom je ubil ostrostrelca, čez nekaj časa pa je utihnil tudi stotnikov glas. «Hauptman ist tot!» so zaslišali izpod ceste. Napad na vzpetino se je sesul. Na njej so bili že štirje mrtvi in šest ranjenih. Primož se je oddahnil. Z roko si je obrisal potno čelo. Borili so se že nekaj ur. Lok sonca se je večal in razkošna svetloba se je poigravala po dolini, preprečeni s curki krvi, in med drevjem, kjer so odmevali kriki in stoki, zdaj že bolj poredko. Nemci so zdaj uvideli, da jim preostane le umik. šlo Jim Je za to, kako odvleči vsaj nekaj mrličev in ranjence. Vse bolj so se umikali proti vasi in vlačili v njeno zavetje svoje ranjene. Da bi zavarovali umik, so preusmerili minometalski ogenj v neposredno bližino napadalcev. Leban je tedaj izbral dvajset fantov z brzostrelkami in bombami. Zavlekli so se daleč v gozd in obšli nemške obrambne položaje. Po trebuhih so se priplazili minometalski enoti za hrbet. Zagledali so precejšnjo skupino Nemcev, ležečih za toamnitnimd zidovi. Eni so streljali z dvema minometoma, drugi pa so si ščitili glave, skrivajoč se tik za zidovi. Užgali so po njih hkrati in vrgli bombe. Vsa skupina se je divje razbežala in obležala pobita. Pustili so jih, ker bi jim lahko takoj v bok ali v hrbet udarili drugi Nemci, in se naglo umaknili nazaj, od koder so bili prišli. Dosegli so svoje: minometi so utihnili. Sonce se je nagnilo za obzorje; gričevnate globače so že pokrile sence, ko je nemški odpor popustil. Tisti, ki so se srečno izvlekli iz podkve in neprijetnega objema ognjenih klešč, niso imeli volje, da bi znova silili tja. Leban je opazoval premike sovražnih skupinic in vozle odpora. Lahko bi bil že prej zapovedal naskok, toda slutil Je, da bi ga morali plačati z žrtvami. Esesovci so sp borili z vsemi močmi. Toda kljub temu se je moral kmalu odločiti. K vsem štirim skupinam je poslal kurirje z obvestilom, da bo znak za naskok rdeča raketa z njegovega poveljniškega mesta. Bal se je, da ne bi zaradi prevelikega odlašanja porabili preveč munici j e in oklevali v dokončnem spopadu. Do sedaj so vedno odločili izid z bojem prsi ob prsi, kar Je sovražnik težko prenesel. Z užitkom je nameril raketno pištolo naravnost v sredino bojišča. Takoj ko se je rdeča svetloba razpočila, so na vseh obronkih gozda in skalovja zadonela povelja. «Jurišnl bataljon, naprej!« «Juriš, huraaa!« «Tito! Stalin! Tito! Stalin!« še preden Je ugasnil trepetajoči sij na snegu, je bilo vse pobočje polno borcev, ki so med streljanjem in vpitjem drveli navzdol. Preživeli Nemci v podkvi niso vzdržali navala. Umikali so se in streljali nazaj, v teku. Bataljon Je v prvem naskoku zasedel cesto, kjer je ležal vabljiv plen, in vrgel preostale esesovce čez greben, od koder M jim lahko grenili zmago le še z mitraljezi iz daljave. Zdaj, ko so Nemci tekli, bi jih lahko gonili še naprej. Toda Leban je zaustavil pogon. Čeprav je sovražnik izgubil voljo do boja, je imel še vedno na razpolago najmanj toliko mož, kolikor je bilo njih. Zato ni hotel tvegati novih žrtev in se je zadovoljil z dosedanjim uspehom. Tisti, ki so se spoznali na minomete, so se takoj lotili streljanja z njimi. Le cevi so obrnili v drugo smer. Kar tjavdan so pošiljali mine. Eksplozije so votlo treskale in odmevale prek kamnite kraške pokrajine, kot bi se boj šele začel. Leban je razporedil zaporni vod in odhitel na bojišče. Od zmage je bil omamljen, razgret, krvav in vznemirjen. To je bil boj, o katerem je dotlej samo sanjal. Najraje bi bil objel vsakega borca posebej. Vse je pridrlo na bojišče. Od moža do moža je šlo povelje: «Pazite na potuhnjene!« Marsikdo jo je že skupil, ko se Je bližal navidezno mrtve**1 j Primož je s Travnikarjevim hodil po bojišču. Šarca je obešenega prek rame, da bi lahko z njim streljal stoji. Zad™ sončni sij je s škrlatno rumeno svetlobo barval zgažene j? okrvavljene planjave in skale, se lovil po zveriženih truP1^ in razmetanih kosih opreme. Vsepovsod so ležali t*lečnJ®*v prestreljene čelade, odvrženo orožje in kupi praznih tulce. Primož si je hotel zapomniti vse, kar je videl. Bord obirali ubite, jih preobračali in iskali orožje, brskali po v(#e in pobrali vse, kar bi bilo zanje uporabno. ((Lažje se je boriti, kot ogledovati bojišče,« si Je Primož. Čustvo zanosa, moči in gnusa se je v njem porne^3. z usmiljenjem. Tu se je počutil, ko da je človek vse in ^ ' Kri je bila sveža. Od tistih, ki so bili ranjeni in še živi. je odtekala na zmrzlo cesto. Zemlja Je ni popila. Navdalo®", je zamolklo začudenje. Bojne strasti ni bilo več in tudi vraštvo je odtavalo, kot je bilo prišlo. Čudil se je tovari^ ki so bili pijani zmage. Vojakom so odpenjali čutarice in ** nalivali z rumom... Pod cesto sta ležala ob prevrnjenem vozu dva konja s streljenlmi nogami. Zanju se ni nihče zmenil. Iz nosnic -J se jima kadili hlapi toplega zraka in gobca sta imela odpri"' Primož in Travndkarjev sta se ustavila ob njih. Bila sta rjav^j' podobna drug drugemu kot dvojčka. Spodnji Je že omagtoJV Položil je bil glavo na trebuh drugega, ki je imel ods^ ne noge. „ «Kdor ne ve, kaj Je življenje, naj se zazre v oči k°*^e Kako so bile žalostne... Kot jezero obupa, vdanosti v trplj®™ ' s slutnjo konca. Nekaj nedoumljivega... ^ Konj Je zahrzal, ko ju ji videl. V njem se je zganila nav zanost na človeka, od katerega Je pričakoval pomoč. -g «Primož, prosi naju, naj ga ubijeva! Daj ga ti, ja® 8 ne morem...« ^ Tudi Primož ga ni mogel. Rad je imel konje. Enega imeli doma. Oče ga je kot otroka večkrat posadil nanj, pRlMORSKl DNEVNIK ŠPORT ŠPORT SPOR 8. marca V KOŠARKARSKIH POKALNIH TEKMOVANJIH Danes poslednje polfinalne tekme I anes in jutri bodo odigrali zadnja “nalna srečanja za razne evrop-^ košarkarske pokale. Medtem ko med ženskami že znane nekatere l^listke, je položaj med moškimi ^ zapleten. p°kal prvakov I® M točkami prednosti bo Ignis na težavnem igrišču v Atenah ^ Panathinaikosu. Grki so prišli Polfinale prav zaradi zmag na JPačih tleh, kjer so si nabrali ved-Precej točk naskoka. Ignis je treni ™° v slabi kondiciji in 14 točk Prevelik naskok. trli bo Real Madrid nastopil l** Jugoplastiki le z osmimi toč-'Pi prednosti. Težko, da bo špan-uspelo obdržati to prednost, saj in Jugoslovani na višku svojih moči v, se morali brez težav uvrstiti f fmale. pokal pokalnih prvakov ^ italijanskem derbiju v Milanu J* bi smel Simmenthal preveč tru-Pn' igral bo proti peterki Parteno-t.;, atero je že premagal v prvem ^anju. ji*iVentud Badalona bo imela v Beo-du težko nalogo. Braniti bo mo-jy i3 točk naskoka proti Crveni H, katero je težko premagati *. ,mačih tleh. Prognoze govorijo rf Pjist Jugoslovanov in tako bi se Sito V f'na'u Ponoviti dvoboj med 'Penthalom in Crveno zvezdo. P°ka| prvakinj v^a«gawa iz Rige je praktično že i- malu. Za italijanske igralke Geasa da bi nadoknadile 43 izenačeno sre-med Clermont Ferrandom in iz Prage, čehoslovakinje ima- ^Pemogoče, Se to 0 i točk prednosti in ni gotovo, ^ Ph bodo tudi obdržale. Lani so (u francozinje uvrstile v finale in 'grale proti Sovjetinjam iz Rige. p°kal pokalnih prvakinj Priprta iz Leningrada ima 48 točk ealosti v srečanju s peterko Mont- Ni, ceaua in je praktično že v finalu. Ekipa Boždo iz Beograda bo nastopila proti Lokomotivi iz Sofije. Jugoslovanke imajo 21 točk prednosti in bi se morale uvrstiti v finalni del tekmovanja, čeprav bodo igrale na tujem igrišču. Prijave za tekmo Jugoslavija-ZSSR Potovalni urad «AURORA» sporoča, da mora v najkrajšem času potrditi število postelj v spalnem vagonu In število vstopnic za nogometno tekmo Jugoslavija-Sovjetska zveza, ki bo 30. aprila v Beogradu. Zato prosimo vse interesente, ki se nameravajo udeležiti izleta v Beograd, da to storijo do sobote, 11. marca 1972 med običajnimi uradnimi urami pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cl-cerone 4, tel. 29-243. Košarkarska liga naraščajnlc Polhovke popustite v drugem polčasu Interclub - Polet 38:28 (15:17) POLET: Vaclik. Morana, Taučer 16. Wilhelm, Štorlavaj, Rosana Sosič 9, Vesna Taiučer 3, Nadja Sosič. Prosti meti 4:10. Sodnik: Vitri (Trst). Tudi v Miljah so poletovke pokazale dobro igro in so podlegle šele v poslednjih minutah, ko je večini igralk zmanjkalo moči. Treba bo torej dopolniti telesno pripravo. Polet ie namreč izredno dobro začel proti Intarclubu, saj je že v 10. minuti igre vodil z 10:2 in nato z 12:4. Vse .ie kazalo, da bo našim predstavnicam uspelo osvojiti dragoceni točki v Miljah. Tedaj pa so domačinke ostro odgovorile in so prvi polčas zaključile le z dvema točkama zaostanka. V drugem delu pa so poletovke popustile in tako ie Interclub zmagal, kljub prizadevanju Morane Taučer, z razliko 10 točk. Škoda! Če bi poletovke zaigrale z istim ritmom, kot v prvem polčasu, jim zmaga ne bi ušla. # * # Druga Borova narašča.jniška ekipa bo danes ob 16. uri igrala prijateljsko srečanje proti Ciainooolari. b. 1. m- j..,.. MK i§jjH Muggesana — Zarja: Mirjan Žagar (srednji) skuša na razmočenem igrišču priti d o žoge V naraSMkem NOGOMETNEM PRVENSTVU Sovodnje odvzele točko Azzurri Sovodnje - Azzurra 1:1 (0:1) SOVODNJE: Cijan, Cotič, Batistič, Binik, E. Petejan, Marušič, M. Petejan, Maireon, Sambo. Malič, Uršič. Sovodenjski naraščajniki so v 4. kolu na domačih tleh izenačili srečanje z gansko Azzurro. Končni i-zid odraža razmerje sil v prikazani igri, ki .ie bila povsem uravnovešena. Gostje so povedli že v prvem polčasu, kar je domačine nedvomno spodbudilo, tako da so v drugem polčasu začeli ustreie napadati ter so po zaslugi Marsona dosegli tudi zadetek. __ Omeniti je treba, da je bilo srečanje za igralce dokaj naporno. Dež in premočeno igrišče sta namreč preprečila tehnično dobro igro. - Jo - S. Giovanni-Union 1:0 (0:0) UNION: Servigliami, Benčič. Colja, Boschetti, Babuder, Butul. Stigli, Zoch, Lappi, Paludetto. Ordinano-vič. Čok, Car. V tretjem kolu narašča Iraškega prvenstva je S. Giovanni premagal enajsterico Uniona s tesnim rezultatom 1:0. Za Podlonjerce predstavlja le en prejeti gol uspeh, sa.i V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU 1. DIVIZIJE Peterka Bora bo nastopala z naj mlajšo ekipo prvenstva Končala so se nekatera mladinska košarkarska prvenstva. Prihodnjo nedeljo pa se bo začelo prvenstvo 1. divizije. V naši deželi se bo tega prvenstva udeležilo 36 ekip, ki jih je zveza razdelila v 6 skupin. V tem prvenstvu bo nastopila tudi ena Borova ekipa. «Plavi» bodo v C skupini igrali skupno s temi ekipami: Ass. Sportiva TricoJore Milje AS Libertas Trst Dopolavoro Ferroviario Trst US Servolana Trst iUiunM,i„,iiii„iiil|iiiiiiii|ii|,i,ml||l|iiiiH|||llt|IIIIIIIn„„„n nnnu, m, ,m„ n,,,,,, u, miuimimi 58. IZVEDBA TRADICIONALNEGA TEKMOVANJA Dirka Milan-Turin Vez vidnejših imen Jv , .... ]M, ;v,Oti »jv vi i l-i-n v Lr^es bo na sporedu 58. klasična 1.500 lir. Vpisovanje prt vaških 6asrska dirka Milan-Turin. Pro- poverjenikih ali pa na telefonsko številko 211-831 do srede zvečer. fM,"' dolga 209 km. To je najsta-a kolesarska dirka na svetu, ]J 80 jo prvič priredili v daljnem |L 1876, ko je zmagal plemič Nato je zatonila v po-leta 1894 nakar so jo pri-tr|j Prirejati vsako leto, z redki-to .Prekinitvami. Proga te dirke je Primenna predvsem za sprinter-IsjjJj^Pfav se morajo v zadnjih 10 VjgT^trih povzpeti na 620 metrov ttaSupergo. Po lanski zmagi s« Piintensa pričakujejo, da ^ bosta letos za prvo mesto bo-Ito Predvsem zmagovalec dirke “ardiiniji Mariino Baisso in pa 'jjaeminflk, ki naj bi1 bil letos nasprotnik Merckxa na vseh dirko se je prijavilo 118 ko- med katerimi pa manj-lijj?? najvidnejša imena (zaradi ,ezbe na raznih etapnih dirkah). O B V E S T I L A BK i^u Sokol iz Nabrežine sporoča, (j. treningi začetniške ženske 'barske ekipe vsako soboto ob |]ei)“r> na društvenem igrišču. Vab- «ri luj'a s« dekleta od 11. do 15. leta. rttl * * ir Nnrtnl f11,0*®!1 ^ras Priredi ob HfJ'' tekme Libertas Padova — rij ?• v soboto 11. t. m. avtobus-Padovo. Cena izleta Centro Giovanile Italiano Milje. Prvouvrščena ekipa vsake skupine se bo udeležila kvalifikacij za vstop v višje (promocijsko) prvenstvo. Od šestih finalistov pa bosta lahko le dve ekipi nastopili v promocijskem prvenstvu. * w * Bor bo nastopil v tem prvenstvu izključno z namenom, da bi njegovi mlajši igralci pridobili nove izkušnje. Zato bodo «plavi» igrali z zelo mlado postavo, med drugim kar s tremi naraščajniki. Borova postava: BARAZUTTI Pavel, roj. leta 1955, visok 178 cm, zunanji igralec. Je precej izpilil tehniko. Sproščeno meče. Morda ni vztrajen v igri. FRANCIA Mauro, 1956, 190 cm, center. Tehnično dober, je telesno dokaj šibak. HRVATIČ Valter, 1954, 183 cm, zunanji igralec. Večkrat član prve ekipe, je najbolj izkušen igralec moštva. Dober pre^le^ nad igro. Poenostaviti mora svojo igro. KRALJ Rajmvfld* 1943, 202 cm, center. Najvdšji igralec. S svojo izkušenostjo bo ekipi izredno koristen. KAPIČ Adam, 1954, 175 cm, zu- * 'i **§ w i 1 * S > T / W 9, I 7 Bor — Gritti: Tržačani so tokrat odpravili (soseden na lestvici nanji igralec. Dober v protinapadu. Pomanjkljiv pregled nad igro. KLOBAS Robert, 1957, 189 cm, krilo. Velike telesne sposobnosti, bo moral precej izpiliti tehniko. KOŠUTA Edi, 1957, 176 cm, krilo. Hiter, z dobrim odrivom. Izpiliti bo moral tehniko. PERTOT Livij, 1953, 185 cm, krilo, kapetan ekipe. Počasi se je opomogel po poškodbi na kolenih. Zato še ne igra sproščeno. Sicer pa bo steber moštva. VATOVEC Valter. 1957, 172 cm, režiser. Trener Mari ga je v zadnjem trenutku vključil v ekipo. Tehnično je zadovoljiv. Telesno je še v razvoju. Srednja starost ekipe je 17 let, srednja višina pa 183 cm. Že iz teh podatkov je jasno, da bodo borovci najmlajša ekipa v tem prvenstvu. Trenerja Maria smo vprašali s kakšnimi možnostmi starta moštvo v tem prvenstvu. Mari: «Prvenstvo prve divizije začenjamo z namenom, da bi mladi igrali čimveč in to proti izkušenim igralcem. To bo našim košarkarjem izredno koristilo.* «Vse kaže, da ste začeli s politiko mladih?* «Začeli smo s to politiko, ker je edina možna in najboljša v pogojih, v katerih mi delujemo.* «Menite, da bi lahko zasedli kako višje mesto?* «Težko je reči, kajti ne poznamo nasprotnikov. Sicer pa nas izidi zanimajo le delno. Važno je, da fantje igrajo, in to čimveč.* SPORED TEKEM 1. kolo (12.3.) Tricolore — Libertas Ts Ferroviario — Bor (11.30) Servolana — CGI Milje 2. kolo (19.3.) Libertas Ts — Ferroviario Bor — Servolana (17.00) CGI Milje — Tricolore 3. kolo (26.3.) Tricolore — Ferroviario Servolana — Libertas Ts Bor - CGI Milje (17.00) 4. kolo (9.4.) Libertas Ts — Bor (17.00) Servolana — Tricolore Ferroviario — CGI Milje 5. kolo (16.4.) Tricolore — Bor (11.00) Ferroviario — Servolana Libertas Ts — CGI Milje Borovci bodo igrali v telovadnici v Ul. della Valle. b. L V NOGOMETNI TEKMI ZA TITOV POKAL Vozila-Adria 2:1 (0:0) Nova Gorica: Pokalna nogometna tekma za Titov pokal med domačimi Vozili in Adrio iz Mirna. Gledalcev 300. Vreme deževno in težko igrišče. Sodnik Slokar iz Ajdovščine. VOZILA: Vuk. Kogoj, K. Klanjšček. Hlede, čubalo, Iinzender, Marušič, Cigoj, Gulin, Bučan. B Klanjšček. (Petrovčič). ADRIA: Leban. Frančeškin. Iv-čev, Frančeškin II, Fornazarič. U-rarnič. Prbec, Piščanec. Uršič, Čargo, Rebec. STRELCI: Gulin in Čubalo za Vozila ter Rebec za Adrio. Na nemogočem, z vodo skoraj poplavljenem igrišču ni bilo mogoče prikazati boljše igre in sploh veliko vprašanje je. zakaj je sodnik dovolil igro. Žoga sploh ni odskakovala in dogodki na igrišču niso bili realna slika orikaza moči obeh enajsteric, saj ni bilo govora o določeni taktiki ali sistemu igre. Kljub temu pa lahko rečemo, da sta obe enajsterici (oziroma igralci obeh moštev) bili izredno požrtvovalni, tako da gledalcem ni bilo nič dolg čas............ Domačini pa so vseeno imeli več od igre in so tako v 55. minuti drugega dela tekme dosegli iz gneče z Gulinom gol. V nadaljevanju so gostje zaigrali nekoliko bolj grobo in sodnik Slokar ni znal tega preprečiti. tako da je igra vse bolj zgubljala na svoji pomembnosti. Medsebojno obračunavanje, na ie imelo za posledico da ie moral domačin Linzender predčasno zapustiti igrišče. V 71. minuti je dosojeno 11-metrov-ko realiziral Čubalo in s tem povečal vodstvo na 2:0. Pet minut pred koncem pa so tudi gostje po zaplugi Rebeca dosegli svoj edini gol in s tem končni rezultat tekme. Rajmund Kolenc SMUČARSKI SKOKI V NEDELJO V LOGU Prvenstvo Primorske v smučarskih skokih V nedeljo 12. marca bo ob 9.30 v organizaciji Smučarskega kluba Mangart iz Bovca, v Logu pod Mangartom letošnje prvenstvo Primorske v smučarskih skokih za leto 1972. Prvenstvo bo na 45-metrski skakalnici. Prireditelj je na prvenstvo povabil vse najboljše skakalne klube Primorske s Predmeje, Lokev, Idrije in Bovca. Poleg njih pa bo nastopila tudi vrsta drugih skakalcev iz Logatca, Vrhnike. Ljubljane in od drugod, ki bodo še popestrili spored in tako dali prireditvi še bolj privlačno vzdušje. Tako organizator upravičeno upa, da si bo nedeljsko prireditev ogledalo veliko število prijateljev smučarskih skokov. R K Vasja Mikluš je včeraj povila lepo hčerko SARO Srečni materi in očetu odbojkarju Robertu Cariniju čestita športno združenje DOM iz Gorice. so pred tekmo pričakovali od Sve-toivančanov celo vrsto zadetkov. S. Giovanni je namreč eno najmočnejših moštev v tej skupim in doslej ni bil še premagan. Podlonjerci so obdržali poraz v častnih mejah predvsem z lepo igro v obrambi in na sredini igrišča. Trener Balde .je za to tekmo uporabil obrambno taktiko, saj ni niti mislil na to. da bi njegova enajsterica lahko izenačila, kaj šele zmagala! Sistem igre, ki ga je Union uporabil, se je obnesel. Najmlajši Podlonjerci so se res izkazali in bi si zaslužili točko, čeprav niso nanjo računali. O-dličen je bil predvsem vratar. Napad skorai ni obstajal, saj so bili vsi najboljši igralci razpostavljeni v obrambni vrsti in so le redkokdaj ogrožali svetoivanska vrata. Nasprotno pa so nenehno napadali domačini, ki so zadeli v nepremostljivo oviro v Unionovih branilcih. Zmagoviti gol so dosegli šele v 21. min. drugega polčasa, vse do konca srečanja pa jim ni uspelo doseči drugega zadetka. Menimo pa, da bi Union lahko spremenil izid v svojo korist, če bi pustil v napadu vsaj enega igralca. ki bi bil sposoben usmeriti žogo proti nasprotnikovim vratom. Podlonjerci so se sicer podali na igrišče brez vsakega upanja na izenačenje in na zmago, toda v vsaki igri je treba poskušata doseči čimveč! Zgrešeno je igrati le zato, da bi prejeli čim manj golov. Radi Primorje-Ponziana 0:1 (0:0) PRIMORJE: Ferfolja, Blažina, Kapun, Milič, S. Husu, V. Husu, Kralj. Timeus (G. Husu). Locasto, Maestrufcti, Majcen. V nedeljo .je maraščajniška ekipa Primorja zabeležila svoj drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Premagala jo je enajsterica Ponziane s pičlim rezultatom 1:0. Zaradi razmočenega igrišča, ki je zelo oviralo igralce, je bila tekma na nizki tehnični ravni. Kljub temu pa sta se moštvi potrudili, da bi prikazali čim boljši nogomet. Prosečani so bili v prvem polčasu povsem enakovredni nasprotniku. V drugem delu tekme pa so popustili, kar so telesno močnejši Tržačani SMUČARSKI POLETI V PLANICI NA TV 40« MILIJONOV GLEDALCEV Med obiskom jugoslovanskih časnikarjev v Planici je eden izmed konstruktorjev cvelikimkeV' 'iirtž!1 Ld' do Gorišek odkril, da je pred tremi leti Manfred Wolf skočil 166 metrov, ne pa 165, kot je to vpijalo doslej. Pri kontroli merilnih instrumentov so namreč odkrili napako, zaradi katere so Vzhodnemu Nemcu namerili pri rekordnem skoku kar meter manj. Predvidevajo, da si bo letošnje skoke pod Poncami ogledalo okrog 120.000 ljudi. Poleg tega pa bo prireditvi po televizijskih ekranih sledilo kakih 400 milijonov gledalcev. S Planico se bo povezalo 20 televizijskih postaj iz trinajstih držav. Poleg neposrednih prenosov pa bo ljubljanska televizija poskrbela še za posebne prenose za ZDA in za Islandijo. SMUČANJE V Forni di Sopra bo od 14. do 19. marca italijansko prvenstvo v nordijskem smučanju. Podelili bodo naslove državnih prvakov v teku na 15 km, 30 km, 50 km in v štafeti 4x10 km. Celotna smučarska proga je speljana ob Tilmentu. UMETNO DRSANJE Svetovna prvakinja Irirva Rodnji-na se je pri treningu v Caigaryu ponesrečila in je dobila pretres možganov. Prepeljali so jo v bolnišnico, tako da ne bo mogla nastopiti z Aleksejem Uljanovim na svetovnem prvenstvu, ki se je pričelo v tem kanadskem mestu. DVIGANJE UTEŽI INa tekmovanju, v Ulmu je 21-letr rti Nemec Rudolf Mang dosegel izreden rezultat v olimpijskem triar tlonu. V treh poskusih je dvignil kar 625 kg in je za pol kilograma izboljšal svetovni rekord Sovjeta Vasilija Aleksejeva. izkoristili. Obramba Primorja ja bila zanesljiva, na sredini igrišča sta urejevala igro V. Husu in Maestrutti. V napadu pa ie bila še vedno opazna odsotnost Čemjave. Ponziana se je na proseškein igrišču predstavila tudi z nogometaši, ki so nastopali na deželnem prvenstvu. Izkazali so se predvsem z dobro telesno pripravljenostjo. Prvi polčas .ie bil izenačen. Prosečani so igrali zbrano, vendar so bili pomanjkljivi v napadu, kjer je bil na mestu le Locasto. V drugem delu igre so vzeli pobudo v svoje roke nasprotniki in v 15. minuti tudi povedli. Proti koncu srečanja so imeli «rdeoerumeni» nekaj možnosti za izenačenje, vendar so poslali vse žoge mirno vrat. M. K. • # * Mladinci Tekmo mladinskega prvenstva med Primorjem in CGS ie sodnik prekinil ob koncu prvega polčas« zaradi blatnega igrišča. Vodil j« CGS z 1:0. M. K. NOGOMET V prvem četrtfinalnem nogometnem srečanju za pokal pokalov bo Torino igral danes proti ekipi Glasgow Rangers. * * * V prijateljskem srečanju bo danes Fiorentina igrala proti danski nogometni reprezentanti, * * • Tottenham je premagal romunsko nogometno moštvo Ut Arad z 2:0 (2:0) v četrtfinalu za pokali UEFA. • • • Juventus je izenačil proti Wol-werhamptnu z 1:1 (1:0), v prvem četrtfinalnem srečanju za pokal UEFA. * * * Enajsterica Milana se je uvrstila v polfinale pokala UEFA, čeprav je izenačila proti Iierseju z 1:1 (0:0). Milan je zmagal v prvem srečanju z 2:0. Danes se prične v Sportinii italijansko prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah. Nastopilo bo okrog 170 smučarjev in smučark. Odsoten pa bo olimpijski prvak Gustavo Th&nd. OBVESTILO SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca, število mest je omejeno. ŠD Sokol vabi svoje člane in prijatelje na SPREJEM ob priliki vstopa moške namiznoteniške ekipe v A ligo. Sprejem bo v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu. Tekma Libertas Prosek — Olimpija se je odvijala na igrišču, ki je bilo še najbolj podobno blatnemu jezeru v j. na polje. Primož mu je vsako jutro prinesel krulia, tudi kocko sladkorja. Spomnil se je očeta, nemških V 7* ta salve in okrvavljenega peska. Grenko mu je postalo dv»i i' S topil je h konju in ga pobožal po glavi, žival je {Uti- no zahrzala. Čutila je prijateljsko roko. «Kdove kaj Jo živali pri vsem tem, kar se godi?» V v .f® je hotel Primož naprej, ko je izpod prevrnjenega voza počilo. Zapeklo ga je v ramenu. Samogibno je obrnil v smer poka in pritisnil. Rafal je razcefral telo, ki s« je 1 j krat zviiio in obrni rovalo. Dlj Otopil je tja in vzel ubitemu nemškemu oficirju iz rok Dal jo je Travnikarjevemu. Segel si je k ramenu in ‘'bal kri. Na srečo ga je krogla samo oplazila. i*i ceste je kdaj pa kdaj prasnil strel. Postrelili so konje ItjF^jene. Iz neke kotanje so privlekli trd Nemce, še žive. )v 1 so prestreljene noge, eden pa je bil ranjen v trebuh, to j® bil v obraz čisto rumen. Nemci so držali roke nad glavo. atl je poklical Borisa, da bi tolmačil, to °koli njih so se strnili borci, ki so jih zanimali živi Nemci. trkie so bili plavolasi in mladi. Povedali so, da pripadajo hjjj^tou bataljonu divizije SS Princ Evgen. Poslali so jih d® Kras, da bi se v bojih s partizani navadili fronte. ^ nismo prišli prostovoljno v SS,» je povedal podoficir, bi prosil, naj jih izpuste. to^i pa smo prišli prostovoljno v partizane!« se je brž ^ oglasil iz gruče. iv Poveljujoči so se posvetovali, kaj naj napravijo z njimi. l2rsv so bili esesovci, so se kot ljudje, skrušeni, nemočni in Isjte zasmilili Lebanu, saj so bali tako mladi, še osemnajst tern ni bilo... Ujj *^aj je hotel? Nobene možnosti ni bilo, da bi se lahko ■jjj arjali še z ranjenimi. Imeli so svojih osem težko ranjenih... j.;, telili so se in šli naprej, eden od borcev pa jih je odre-»huk. kamnito ograjo je Leban našel stotnika in ostrostrelca, a zadeta v čelo. Stotnik je ležal vznak, njegove sinje oči bile široko odprte. Mimo očesa se je vlekla prek lica in ust delta strnjene krvi. Pod vratom je imel pripet viteški križec in na prsih še nekaj odlikovanj. Odpel mu jih je. Le križec pod vratom se ni dal odpeti, zato mu ga je moral odtrgati s silo. Za hip ga je podržial v roki tel pomislil: «Kdo ve, koliko krvi je bilo prelite zavoljo tega križca? Kdo vse je plačal zanj ceno?« Imelo ga je, da bi ga vrgel med vse te polomljene ostanke in razbitine nemške vzvišenosti. Pa se je premislil: «Ne, to je preredka trofeja.« Odpel mu je še oficirsko torbo in ga pustil. Iz bližnjega gozda so Borisovi fantje pripeljali dvoj© osedlanih konj. Rjavec z bistrimi očmi se je Lebanu na mah prikupil. Samo pobožal ga je pa je zaihrzal. Zato je veselo odločil: «Ta bo pa moj!« Zajahal je in žival ga je voljno sprejela. še pred nočjo so prišli iz bližnje vasi kmetje z vozovi Mrzlično so pomagali natovoriti plen: orožje, moko, sladkor, makarone, margarino... Marmelado in kruh pa so si borci nemudoma razdelili Prav tako konzerve: odpirali so jih in jedili. Primož je šel po cesti in gledal, kako vsak po svoje uživa zmago. Med zasneženo kamenje so padale klinaste sence ln severni veter jih je ledeno rezal v lica. Z borovja se je usipal prhek sneg in se vrtinčil po bojišču. Ob okleščenem drevesu je zagledal nemškega poročnika. Bluza je bila preveč krvava, da bi se jo splačalo sleči, hlač in škornjev pa že ni imel več. Na levici mu je blestel širok zlat prstan z vrezanimi začetnicami imena. K njemu je prišel eden od borcev, se sklonil, mu vzdignil roko in skušal sneti prstan. Zaman se je trudil. Zato je spustil roko, da je padla na tla kot mrtvo umo ndhallo, in šel naprej. Za njim sta poskusila še dva, toda zaman. Potem je prišel četrti. Primož ga je poznal. Bila sta skupaj v vodu. Ozrl se je naokrog in spustil roko na tla, stopil nanjo in prislonil na zglob pištolo, ustrelil, odtrgal prst in vtaknil prstan v žep. Primožu je želodec silil v grlo. «Takšne ljudi je nevarno imeti za hrbtom,« je pomislil. Potlej je stopil k njemu. Srečala sta se z očmi. «No, kaj pa zijaš tako neumno?« «Mrhovinar!« mu je zabrusil Primož. «Prekleta reva! Mar ti je žal, da sem te prehitel?« Je zarežal vanj. Primož ni odgovoril. Obrnil se je in šla sta vsak svojo pot Preden so odropotali zadnji vozovi s plenom, je prišel h komandantu dežurni in poročal: «Na bojišču smo našteli šestdeset mrtvih Nemcev, precej pa so jih odvlekli s seboj. Sami imamo šest mrtvih in šestnajst ranjenih. Zaplenili smo tri minnmetaloe, pet mitraljezov in trideset pušk.« Ko se je znočilo, so zašumeld borovci. Reka sevorovzhod-nega vetra je zašibdla drevje in dvigala sipki sneg, da se je vrtinčil vse do njihovih krošenj in zasipaval krvave sledove. Na nebu so zasijale zvezde. Mesečina je lila v premrle oči ljudi ta konj ta iskrila kristale. Bojišče je bilo zdaj kakor zapuščeno pokopališče, kot gozd, ki ga je ©pustošil plaz, kot zapuščena krajina, ko so se odtekle poplavne vode... Na robu gozda se je v goščavi oglasila lisica, ki ji Je ščegetal nosnice vabljivi vonj konjske krvi. Njen glas se je spajal s piskanjem vetra ta vabil na pojedino. Pokrajino, podobno hrapavi površini mrtvega planeta, Je samo nekaj časa objemal mir. Potem so se vrnili borci. Prišel je bataljonski obveščevalec in z njim komandir oddelka Mine-rec. Dva meseca je že nosil v nahrbtniku nekaj kilogramov težko protitankovsko mino, ki se je ni mogel znebiti. Kot preizkušen miner se je domislil, da bi trupla zaminirali, ker bodo naslednji dan zagotovo prišli ponje Nemci Z njim je prišlo nekaj fantov, ki so nosili v zaplenjenih telečnjalkih mine, sestavljene iz nemških ročnih granat. Miner je poiskal stotnika. V gomilo kamenja Je položil svojo mino, jo povezal z žico ta s truplom ter prislonil truplo na gomilo, da je bilo videti, kot bi stotnik utrujen zaspal. Potem so tako nastavili še druge mine. Kako zavratna vojna, je pomislil Primož, ki je poleg Travni-karja z mitraljezom varoval tajinstveni ta nevarni posel. Izrabiti moraš vise možnosti, tudi to, kar je človeškega v sovraž- niku: ko se bo vrnil, ga bodo ubili njegovi mrtvi... Na vsakem koraku past... Kako dolgo bo še človek lovil človega bolj brezsrčno kot navadno zver? Kdaj bo svet takšen, kot si ga »lUf« Ana? Najbrž nikoli... Nesporazum je vsajen v svet. Ljudje se najbrž rodijo tako, da ne morejo razumeti drug drugega. Države pa, namesto da bi zbliževale ljudi, zaostrujejo razdor med njimi. In vse se ponavlja, čas je surov... In kaj naj napravi on, Primož, da ne bi bil tudi sam surov?« je mislil ta stiskal ovratnik okoli ušes. S Travndkarjevim v teh trenutkih nista govorila. Po vsakem boju so bili nekaj časa molčeči, vsak zase je premleval vtise. Minerji so odšli, mrliči in konji pa so ostali... Primož je položil strojnico na korenine. Bilo je že zelo pozno, ko ju je zmotil nov šum. Prihajali so terened ta aktivisti, ki so bili zvedeli za konjski pokol na cesti, štab jim je dovolil, da se po mili volji založijo z mesom. Ti mesarji po sili so bili oboroženi z noži ta sekirami. Ni bilo časa za odiranje živali. Sekali so samo stegna. Kraška zemlja je bila skopa, in meso, čeprav konjsko, je bilo prava poslastica, že tri leta so prihajale razne vojske ta samo jemale. Prav do Primoža je bilo slišati hreščanje kosti, ki so jih drobile sekire. Zaseda je cepetala od mraza. Naposled so se zadnji konjski mesarji le zbrali na cesti ta izginili v gozdu. «Narava vse izravna. Kar je za nekoga slabo, je dobro za drugega,« je rekel Primož. Travnikarjev je prikimal ta dal znamenje, da lahko gredo. Kot so bili prišli, tako so se tudi tiho izgubili v mrtvo noč. Bojišče ja ostalo samotno ta nemo. Trupla so ležala negibno v hladu januarske noči. Tu in tam so skrivenčeni prsti moleli iz snega kot zapuščeno strni šče. Kdaj pa kdaj je potegnil veter, vzdignil pršič in ga razsul po bojišču. V goščavi je skrivnostno zavijalo. Klicale so se lačne živali. V borovju je zažarelo dvoje oranžnih oči. Razprle so se mehke peruti ta velika ptica je z vetrom zajadrala skoraj neslišno nad belo globel. Spustila se je na konja vranca. Sedla mu je na podolgovato glavo ta mu s kremplji prebodla oko. (Nadaljevanje sledi) trretfnfštvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. marca 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Nferodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mah ogla®1’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5 r.. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NOV NAPAD NA ODPORNIŠKO GIBANJE V Firencah na zatožni klopi urednik revije «11 Ponte» Obtožen je, da je žalil fašista, ki je bil obsojen leta 1947 na 24 let zapora FIRENCE, 7. — Pomočnik državnega pravdnika dr. La Cava je davi zaslišal Enza Enriquesa Agnolet-tija v zvezi z obtožbo, da je hudo žalil in obrekoval nekega mi-sovskega občinskega svetovalca v Firencah. Proces proti Agnolettiju bo brez dvoma zavzel večji razmah ter pritegnil pozornost vse italijanske javnosti, ker je obtoženec ravnatelj znane revije «11 Ponte*, občinski svetovalec v Firencah ter svoj čas tudi podžupan tega mesta. Na prihodnjih volitvah Enrico Agnoletti kandidira za senatorja na listi PSI, kar še bolj poudarja politični pomen procesa, ki se pripravlja. Česa pa dolžijo Agnolettija? Obtožnica trdi, da je žalil misovske-ga občinskega svetovalca Pasquina Contija na seji občinskega sveta v Firencah 30. julija 1970. Obtožnica pravi še, da je Agnoletti pri tem izkoriščal svoj položaj ter prekršil dolžnosti, ki mu jih je nalagala njegova pripadnost, k občinskemu svetu, v prisotnosti drugih ljudi. Tedaj je Agnoletti izjavil: »Gospod predsednik, težka dolžnost mi je, in če mi dovolite, tudi sramota, da seznanim ta svet z nekim izredno hudim dogodkom, ki zadeva moralnost in tudi politično sestavo našega sveta. V tei dvorani, ki je bila povrnjena svobodni diskusiji v avgustu leta 1944, po dolgem trpljenju in potem, ko si je ljudstvo priborilo, kot je rečeno v lepaku Toskanskega osvobodilnega odbora pravico, da nastopa kot svoboden narod, potem ko se je to ljudstvo borilo in padalo za svobodo. potem ko ie več kot 200 partizanov padlo v boiu za svobodo, *e dogaja, da je žal navzoč na tem svetu fašističen kriminalec, ki je zagrešil skupaj z dru^or. svojimi pajdaši umor antifašista Ferdinanda Contija. katerega so ubili v kraju Molin del Piano, kjer se je •krival v neki kleti*. Obtožnica pravi še, da ie Agnoletti v številki 31 julija 1970 revije «11 Ponte*. ki se tiska v Firencah in ki jo on ureja, objavil članek z naslovom «Rdeča dežela*, v kateri je pisal med drugim: »Sedaj si je bilo težko domišljati, da bi utegnil biti predstavnik ljudstva na primer Pasquino Conti ki je bil izvolien danes za občinskega svetovalca v Firencah na listi MSI: gre za fašističnega kriminalca, člana «Banda Carita*. ki je bil obsojen leta 1947 na 24 let zapora, od katerih jih je presedel tri.* V obtožnici je rečeno, da je Agnoletti s tem žalil čast Pasqui-na Contija, to ie v škode nekemu občinskemu svetovalcu ter s tem javnega funkcionarja, zlasti še ker ga je obtožil, da je bil član »Banda Carita*. Pasquino Conti, ki je sedaj star 51 let, je občinski svetovalec MSI od junija 1970. Kot smo že omenili je bil Conti obsojen leta 1947 na 24 let zapora zaradi sodelovanja z nacisti ter zaradi uboja partizana Ferdinanda Contija. Leta 1950 so mu oprostili 16 let zapora in nekoliko pozneje so ga izpustili na svobodo. Kar pa se tiče vprašanja njegove izvolitve, oziroma potrditve izvolitve, za občinskega svetovalca, je treba pripomniti, da je občinski svet v Firencah, takoj po Conti-jevi izvolitvi za člana sveta, pregledal sodnijske akte ter soglasno sklenil, z izjemo treh misovskih svetovalcev, da se Pasquino Conti izključi iz občinskega sveta. Firenško sodišče ni upoštevalo te zahteve, češ da je bil Conti amne-stiran in da zato uživa vse državljanske pravice ter torej lahko tudi zastopa ljudi, ki so ga izvolili v občinski svet. Na podlagi tega sklepa je moral občinski svet sprejeti Contija v svojo sredo. Takoj nato pa je svet ponovno protestiral, z izjemo samo treh misovskih predstavnikov, proti temu sklepu, in sicer zaradi »moralnih in političnih razlogov*. V zvezi s svojo kandidaturo v senat italijanske republike, je dr. Agnoletti izjavil, da se bo v primeru izvolitve odrekel parlamentarni imuniteti ter se prostovoljno stavil na razpolago sodišču. Na sliki razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija kotla v podružnici banke «del Friuli» v Vidmn. Na srečo ni eksplozija terjala smrtnih žrtev, pač pa samo šest ranjenih, od katerih so pet sprejeli v videmsko bolnišnico TRŽAŠKI DNEVNIK SINDIKALNO ŽIVLJENJE V NAŠEM MESTU Razčlenjene stavke v ladjedelnici Sv. Marka Danes sestanek sindikalnih predstavnikov tekstilcev z ravnateljstvom predilnice S. Giusto V okviru razčlenjenih stavk, ki jih imajo kovinarji že nekaj mesecev, je bila včeraj v ladjedelnici Sv. Marka enourna stavka delavcev od 13.30 do 14.30, poslovodje, uslužbenci podjetij, ki imajo v zakupu dela v notranjosti ladjedelnice in pa uradniki so stavkali od 14.30 dalje. Nočno delo je še vedno ukinjeno. Stavke so na vrsti tudi danes: delavci od 9.30 do 10.30, vsi drugi pa tako kot včeraj. Poleg tega bodo stavkali delavci v Sv. Roku od 14.40 dalje. Te stavke sodijo v okvir pritiskov na delodajalce, ki skušajo na vse načine zavlačevati pogajanja. 3. marca Se je v Rimu sestal koordinacijski odbor za podjetja, ki se ukvarjajo s popravitvenimi deli, da bi proučili položaj po MOST NI VZDRŽAL TEŽE VLAKA strmoglavil v reko Motno deževje in deroč tok sta poškodovala temelje Doslej so reševalne skupine našle dve trupli, število smrtnih žrtev pa bo verjetno naraslo VELIKO OSEB JE IZGUBILO ŽIVLJENJE V BARCELONI Helleas ekspres jmrzijfno iskanje preživelih SOLUN, 7. — «Hellas ekspres*, vlak ki povezuje Koeln z Atenami, je danes zjutraj iztiril in zadnji trije vagoni so strmoglavili v neko reko, kakih 100 km južno od Soluna. Po prvih vesteh sta dva potnika izgubila življenje, petnajst pa jih je ranjenih, ni pa izključeno, da bo število smrtnih žrtev še naraslo. V reko so strmoglavili zadnji trije vagoni. Reševalne skupine so prispele nemudoma na kraj nesreče, vendar kljub njihovemu naporu, je še vedno precej ljudi zaprtih v potopljenih vagonih. Reka po navadi ni zelo globoka, vendar v prejšnjih dneh je močno deževalo in zato je tok reke zelo deroč. Delo reševalnih skupin je zelo naporno in težavno. Po prvih ugotovitvah kaže, da se je nesreča pripetila, ker most, ki povezuje bregova reke ni vzdržal težo vlaka. Nesreča se je pripetila v bližini vasi Leptokaryja - Platonom med gorami, kakih 110 km južno od Soluna, od koder je vlak odpotoval poldrugo uro pred nesrečo. Ker na naslednji postaji niso videli »Hellasa ekspresa* so takoj sprožili alarm in reševalne skupine so bile kmalu na mestu. Policiji in vojakom so priskočili na pomoč tudi preživeli potniki in osebje vlaka. Nesreča se je pripetila približno ob 6.45 zjutraj, ko je vlak privozil na elianski most. «Hellas ekspres* je odpotoval iz Soluna, vlak precej lju- di, ki so bili namenjeni v Atene. Po pripovedovanju potnikov in železničarjev se je nenadoma slišal močan tresk in vlak je nato iztiril. Most se je podrl in zadnji trije vagoni so strmoglavili v reko. Most se je verjetno podrl, ker sta močno deževje zadnjih dni in deroč tok reke poškodovala temelje. Teža vlaka in tresljaji, pa so zadali zadnji udarec mostu. Po zadnjih vesteh iz Soluna kaže, da so reševalne skupine že potegnile iz vode precej ljudi. Popravljen tir sonde pioneer 10 PASADENA (Kalifornija), 7. — Tehniki ustanove «Jet Propulsion Laboratory» kalifornijskega tehnološkega inštituta so davi uspešno popravili tir sonde pioneer 10, ki potuje v smeri planeta Jupitra. Za popravek poti so prižgali motor vesoljske sonde za 8 minut in 7 sekund. Menijo, da ga bodo pozneje še enkrat prižgali, če ne bi popravek popolnoma uspel. MELUN, (Francija), 7. — štiri osebe, dve ženski in dva otroka, stara 8 oziroma 18 mesecev, so izgubili življenje, ko je neki avto strmoglavil v valove reke Morin. Pri nesreči se je rešil samo 21-let-ni mož ene od žensk, ki je upravljal avto. med ruševinami 10-nadstropne hiše Kaž«, da je eksplozijo povzročila bomba - Na kraj nesreče so prvi prihiteli univerzitetni študentje - Doslej so identificirali Ie nekaj trupel kjer je stopilo na ................................................umnii... PO RAZSODBI 0 TERITORIALNI NEPRISTOJNOSTI RIMSKEGA POROTNEGA SODIŠČA MERLINOVA ODVETNIKA VLOŽILA PRIZIVNA KASACIJSKO SODIŠČE Branilca upata, da bosta dosegla osvoboditev obtožencev Proces v Milanu se verjetno ne bo začel pred septembrom RIM, 7. — Odvetnika Maria Merilna — Salvatore Lo Masto in Co-siante Armentano — sta danes izjavila, da bosta vložila priziv na ka-sacijsko sodišče proti razsodbi rimskega porotnega sodišča, ki se je izjavilo za teritorialno nepristojno in je poslalo vse akte procesa v Milan. Ko sta govorila o razsodbi rimskega porotnega sodišča, sta odvetnika izjavila: »Odločitev rimskih sodnikov nas je zelo prizadela, ker ni odredila osvoboditve obtožencev, ki so čakali v zaporu 27 mesecev na proces. Razsodba je deloma pravilna, ker v bistvu razveljavlja zaključke preiskovalnega sodnika, čeprav tega sodniki niso izrecno povedali. Razsodba je pa krivična, ko spreminja dejstvo in ne samo juridično definicijo dogodka v banki «C,/ ^ v bistvu razlike med mošk1®1^ ženskim spolom ni, če izvza1®, nekatere fiziološke pojave, zelo pomembne in bistvene-like, ki jih opazimo v P°znajg](!i' razvoju, recimo dejstvo, da se ® ^ ce igrajo s punčkami, to®"1 v, z avti, s puškami itd. pa so v * je nem odvisne od vzgoje, to. otrok deležen v svojem dru*1'1 ref® krogu ali pa v okolju, v ka živi. .. fv Po predavanju se je razV' vahna debata, v kateri so Pr‘,afljo izrazili svoje mnenje in j° rava posegel tudi dr. Pušner, pa je zajela veliko števil® 8 od šanj, povezanih s spolno anatomskih in fizioloških P?^fjdi-sti obeh spolov do vprašanja aj-povega kompleksa in homose nos ti.