-50%
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico
. , , , , , 1 Podravje
Torek:Tednikov kopalni dan v ^ . v i __J Ptui • Celan: „Priti
-	HE^^H^H n=n=čn[i h innn 7= 0/r, nmi icta lahL',-! i rwolia\/ito \/Termalnem Par h i Torm Ptni ^	~
na Unescov seznam
—
-t1-. •"
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 23. februarja 2018. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicam i, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in | nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si

Ptuj, petek, 10. novembra 2017 letnik LXX «št. 87 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
je v prvi vrsti čast"
O Stran 6
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
■ Stajerskitednik - Stajerskitednik I
V središču Podravje •
Pridelek sladkorne pese pozitivno presenetil
O Stran 10
Kronika Ptuj • Išče se najboljši ptujski detektiv
O Stran 20
Ljudje in dogodki Ptuj • Kaj je o sebi povedala Emina Ekic, mis Universe Slovenije
O Stran 12
v
Šport
Nogomet •
Po spektaklu znova na realnih tleh
O Stran 13
Ptuj • Za skromno infrastrukturo na Ranci potrošili ogromno javnih sredstev
Že desetletje sinonim za utapljanje občinskega denarja
Po grobem izračunu je ptujska mestna občina v Ranco in Ptujsko jezero v minulih 15 letih vložila okrog 2,5 milijona evrov (pomoli, brežine, plovbna pot, mobilnika za gostinski lokal s teraso, projektna dokumentacija ...). Za ta denar bi na Ranci moiakstati manjši hotel^ne^pa■ dva mobilnika z lesenim podestom in gramoziran pomol. Več na straneh 2 in 3.

Štajerski
v digitalni knjižnici:
.dlib.s
radioptuj
89,8 »98,2° I0473 www. ra d i o-ptu j. si
Aktualno •
Bo denarna socialna pomoč višja kot doslej?
o Strani 2 in 3
Podravje •
V Središču ob Dravi je vsaka peta hiša prazna
Naj gostišče Podravja 2017
o Stran 7
! •
Športni center Stojnci •
Koliko bodo Markovčani plačali sosednji občini
o Stran 3
Prostor za lurentovanje znan, iščejo
Kje imajo najokusnejše jedi? Kje vam postrežejo z nasmeškom in prijaznostjo? Pomagajte nam izbrati Naj gostišče 2017! Več na strani 38.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 10. novembra 2017
Ptuj • Ranca - že desetletje sinonim za utapljanje občinskih sredstev
Za skromno infrastrukturo potrošili
Na levem bregu Ptujskega jezera, kakšna dva kilometra iz mesta Ptuj, so se pred štirimi desetletji začeli zbirati ljubitelji vodnih športov. Ustanovili so Brodarsko društvo (BD) Ranca Ptuj. Na obrežjujezera so zgradili klubske prostore. Društvo je bilo rekreacijskega značaja, člani so se družili ob vodnih športih, udeleževali so se tudi tekmovanj (jadranje, veslanje ...) in bili med prvimi, ki so v Jugoslaviji vzpostavili plovbo po celinskih vodah.
Pred dobrim desetletjem, v času zlate dobe nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana, ko je bilo investicijskega denarja v državi in občinah na pretek, je mestna občina (MO) Ptuj v območje Rance vložila precej denarja. Zgradili so pomol, izvajalec del je bilo podjetje Radial. Isto podjetje je od BD
Ranca prevzelo v najem klubske prostore in v njih izvajalo gostinsko dejavnost. Prav tako je Radial upravljal s plovbnim režimom, za kar mu je MO Ptuj na letni ravni namenjala okrog 120.000 evrov. S podjetjem Radial je upravljal Emil Mesarič, predsednik BD Ranca in Čelanov sodelavec v politiki (LDS).
Občina bo gostilni uredila še v dominikancu in na Panorami
»Na južnem dvorišču dominikanskega samostana predvidevamo izvajanje najrazličnejših kulturnih prireditev, banketov, porok in drugih srečanj na najvišjem nivoju, zato se načrtuje ureditev dvorišča s teraso na zelenici in zunanjim kavarniškim pultom za potrebe vinskega bara. Pomožne prostore (sanitarije in skladišče) bomo uredili v obstoječem jugovzhodnem prizidku. Projekti za postavitev mobilnega objekta na Panorami so v končni fazi. K izvedbi bomo pristopili, ko bodo v proračunu zagotovljena sredstva za izvedbo. Pri Panorami je MO Ptuj spremenila poslovni model, saj seje na primeru Rance izkazalo, daje zanimanje gostincev veliko. MO Ptuj bo nabavila samo premični objekt, razgledno ploščad bo ponudnik gostinskih storitev in informacijske točke moral izvesti sam,« pravijo v Mestni hiši.
Ko je Čelan leta 2014 izgubil volitve, se je tudi za Mesariča končalo zlato obdobje upravljanja z Ranco. Najprej mu občina ni več podaljšala koncesije za upravljanje s plovbno potjo, lani jeseni je moral zaradi inšpekcijskih odločb dokončno zapreti še lokal, ki ni imel dovoljenj za obratovanje.
Kot z zlomljeno nogo na maraton
Ptujčani in okoličani so se v dobrem desetletju navadili zahajati na Ranco. V tem času so namreč tudi Dravske elektrarne Maribor začele vzorno skrbeti za krono jezera. Ta sicer primarno služi kot servisna pot okrog jezera, ni pa kategorizirana kot površina, namenjena javni uporabi, za rekreacijo. Ker je bila pot redno vzdrževana, gramo-zirana in trava pokošena, se je ob jezeru začelo iz leta v leto zbirati več rekreativcev: kolesarjev, tekačev, sprehajalcev. Številni, ki jim je Ptujsko jezero v tem obdobju postalo priljubljena destinacija bodisi za druženje bodisi za rekreacijo, so v času zaprtja nekdanjega Ranca
Foto: Črtomir Goznik
Po grobem izračunu je ptujska mestna občina v Ranco in Ptujsko jezero v minulih 15 letih vložila okrog 2,5 milijona evrov (pomoli, brežine, plovbna pot, mobilnika za gostinski lokal s teraso, projektna dokumentacija ...). Za ta denar bi na Ranci moral stati manjši hotel, ne pa dva mobilnika z lesenim podestom in gramoziran pomol.
bara izražali nezadovoljstvo. Tudi mestna politika s tem, da se je Me-saričev lokal na Ranci zaprl, ni bila kaj prida zadovoljna. Aktualni župan MO Ptuj Miran Senčar je kmalu po zaprtju Ranca bara poudaril,
da bo občina na Ranci vzpostavila pogoje za legalno izvajanje gostinske dejavnosti - mobilni objekt in teraso. Po kar nekaj peripetijah je novi lokal letos avgusta zaživel, čeprav je občina odprtje lokala na-
povedovala že za mesec maj. Projekta so se lotevali na način, kot da bi tekač z zlomljeno nogo tekel na maratonu. Mobilni objekt in teraso je za dobrih 170.000 evrov postavilo podjetje E+ Projekt iz Radencev.
Slovenija • Predlog dviga denarne socialne pomoči z 297 na 331 evrov
Bo denarna socialna pomoč višja kot doslej?
Ker so se minimalni življenjski stroški povečali, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagalo dvig denarne socialne pomoči. Če bo tak predlog obveljal, bo zvišanje 11-odstotno in bo za odraslo osebo brez zaposlitve predstavljalo 34 evrov mesečno več, za mladostnike (od 18. do 26. leta starosti), ki živijo s starši, pa 27 evrov več kot doslej. Prejemniki bi višje zneske denarne pomoči prejemali od 1. maja 2018 naprej.
TI-«V«	.V. 1	v
Višje cene, višja denarna pomoč ...
Konec oktobra je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v javno razpravo dalo novelo Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Najpomembnejše spremembe se nanašajo na predlog za zvišanje socialne denarne pomoči. Po predlogu bi se denarna socialna pomoč z veljavnih 297,53 evra zvi-
šala na 331,26 evra. To bi predstavljalo 11,34-odstotno povišanje in bi za večino prejemnikov pomenilo okrog 34 evrov mesečno več; odvisno od starosti, statusa, aktivnosti ... Podlaga za ta predlog ministrstva je izračun višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov: „Ministrstvo je na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih za-
vezano, da na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih ži-
vljenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino
Kaj je namen denarne pomoči?
Zakon določa, daje do denarne pomoči upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Namen denarne pomoči je zagotavljanje sredstev za preživetje, namenjena pa je samski osebi oziroma družini kot celoti. Družinski član, kije brez sredstev za preživljanje po svoji krivdi, do denarne pomoči ni upravičen.
Višina denarne pomoči naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje.
Leto	| Znesek v evrih
2001	158
2003	181
2005-2006	196
2008	212 (prva polovica leta) in 221 (druga polovica leta)
2011	230
2012	260
2015	269
2016	288
2017	292 (prva polovica leta) in 297 trenutno veljavni znesek
Gibanje zneska minimalnega dohodka po letih kaže, da se je v 16 letih denarna pomoč zvišala za 139 evrov mesečno, kar pomeni, da se je skoraj podvojila. To je odziv na višje cene oz. izračun višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov.
Zaradi dviga višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga višjo denarno pomoč.
na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 %, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višina minimalnih življenjskih stroškov je bila zadnjič ocenjena leta 2009, zato je ministrstvo naročilo novo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških."
Po izračunu iz leta 2009 so osnovni minimalni življenjski stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe (najnujnejše izdatki za življenjske potrebščine), znašali 385 evrov. A to je bil za državo očitno previsok znesek, v primerjavi s plačami v Sloveniji, zato so zaradi realno nizke minimalne
VIR: MDDSZ
Foto: DK
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah
(02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 10. novembra 2017
Aktualno
Štajerski	3
ogromno javnega denarja
Gradbeno in uporabno dovoljenje: da ali ne?
Glede na to, da so nekdanji Ranca bar inšpektorji zaprli zaradi neizpolnjevanja zakonskih zahtev za objekte za poslovno rabo, je bilo v javnosti v preteklosti slišati tudi vprašanja, ali so za vse na novo postavljene objekte pridobljena ustrezna soglasja. »Za mobilna objekta gradbenega dovoljenja nismo pridobivali in s tem tudi ne uporabnega dovoljenja, saj gre za premična objekta, ki nista fiksno povezana s tlemi na stalno določeno mesto, temveč sta samo postavljena na točkovne temelje. Objekta se lahko kadarkoli, brez škode za njuno bistvo, odstranita,« so pojasnili na MO Ptuj.
Na kaj opozarja Čelan
»Vsi, ki se vsaj malo spoznajo na tržno ekonomijo, bi morali vedeti, da vložek javnih sredstev zgolj določenim podjetjem povzroča nelojalno konkurenco in je kot takšen nezakonit. Zato je v razvitih državah takšen način vlaganja finančnih sredstev zelo strogo reguliran. V glavnem se smejo javna sredstva vlagati v zasebna podjetja zgolj tedaj, ko je mogoče upravičiti javni interes. Vlaganja MO Ptuj v zgolj tri gostinske lokale (Ranca, Panorama in dominikanec), brez dokazil o javnem interesu, so sporna. Zagotovo bi bilo na Ptuju mnogo več gostincev, ki bi z veseljem ustanovili gostinska podjetja, če bi jim občina iz proračuna zgradila lokale in jih nato še brez obvez po zagotavljanju javnega interesa predala v upravljanje,« o vlaganju javnih sredstev v objekte, ki služijo profitni dejavnosti, razmišlja nekdanji ptujski župan Štefan Čelan.
Po podatkih iz rebalansa proračuna pa bo MO Ptuj za celotno urejanje območja Rance, Ptujskega jezera in plovbne poti letos namenila okrog 400.000 evrov davkoplače-valskega denarja.
Občinarji pravijo, da je bil javni vložek nujen
Ob tako visokih vložkih javnih sredstev v urejanje površin za izvajanje gostinske dejavnosti se poraja vprašanje o dopustnosti vlaganja javnega proračunskega denarja v objekte, ki služijo tržni sferi. MO Ptuj svoj vložek v pro-
in povprečne plače ter posledično nesprejemljivega razmerja v primerjavi z denarno socialno pomočjo določili nižji osnovni znesek minimalnega dohodka. Leta 2010 je tako predstavljal 75 % sredstev minimalnih življenjski stroškov, kar znaša 288,81 evra; to je predstavljalo približno polovico zneska minimalne neto plače.
A z leti so se tudi cene in stroški višali, kar je potrdila tudi nova raziskava življenjskih stroškov.
Na novo ocenjeni »kratkoročni« minimalni življenjski stroški znašajo 441 evrov in so za 14,7 % višji od tistih iz leta 2009 (385 evrov). Prav zato je ministrstvo predlagalo uskladitev denarne socialne pomoči. Nov predlagani osnovni znesek minimalnega dohodka je 331 evrov, kar v odstotkih pomeni 75 % višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov. Upoštevajoč dejstvo, da je prag revščine v Sloveniji postavljen na znesek 617 evrov, bodo tudi po novem prejemniki denarne pomoči še vedno krepko pod tem zneskom.
Obenem se predlaga sprememba lestvice, s katero se določa višina denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za samsko osebo oziroma za posameznega člana družine. „V letu 2014 so bili namreč sprejeti ukrepi, ki so okrepili socialni položaj predvsem družin z otroki (npr. da se del otroškega dodatka ne upošteva kot dohodek), ne pa tudi samskih oseb," so predstavniki pristojnega ministrstva argumentirali tak predlog.
Dženana Kmetec
fitno dejavnost utemeljuje takole: »Če želimo hitro oživiti posamezne pomembne lokacije v mestu, mora k temu pristopiti tudi MO Ptuj. V primeru Rance je to več kot uspelo, saj je tam obisk narasel vsaj za trikrat v primerjavi s prejšnjim stanjem (domačini, turisti, navtiki). Tukaj je MO Ptuj prav tako iztržila zelo visoko najemnino, tako da bo tudi ekonomski del tega projekta hitro poplačan. En premični objekt bo v celoti namenjen upravljanju in vzdrževanju pristanišča Ranca, v drugem objektu pa se deloma izvaja storitvena dejavnost, v objektu je tudi info turistična točka, skupne sanitarije za upravljavca, uporabnike pristanišča in obiskovalce lokala. Začasni premični objekti bodo v
funkciji do končne ureditve pristanišča Ranca, v skladu z rešitvami iz sprememb in dopolnitev MLN Ptujsko jezero, ki so v teku. Tako kot opažamo v središču mesta, da se ljudje zbirajo na obnovljenem Mestnem trgu, se tudi na Ranci opaža, da gredo ljudje radi tja, kjer je lepo urejeno. S to obnovo bomo dobili objekt, ki ga lahko s ponosom vključimo tudi v vse promocijske materiale. Vrhunsko urejeni gostinski lokali spadajo med zelo pomembno turistično infrastrukturo, ki je na Ptuju še vedno primanjkuje, zato je vložek občine smiseln. Trudimo se ustvarjati okolje, prijazno do podjetništva, saj se tako Ptuj odpira in postaja mesto priložnosti.«
Zanimalo nas je, zakaj se je občina odločila postaviti nove mobilne objekte in zakaj niso razmišljali, da bi pristopili k legalizaciji obstoječih objektov na Ranci. »MO Ptuj ni lastnica zemljišča, na katerem je BD Ranca zgradilo objekt, ki je bistveno drugačen in večji, kot je zanj dobilo načelno soglasje DEM. Nismo stranka v postopku legalizacije, saj tudi inšpekcijskih odločb na MO Ptuj nismo prejeli.« Izvajalca gostinske dejavnosti na Ranci je MO Ptuj letos spomladi izbrala z razpisom, in sicer podjetje ZA-AZ v lasti Mateja Ašenbrenerja, ki je ponudilo 2.000 evrov mesečne najemnine.
Za gostilno na Ranci 300.000, za kuhinjo v vrtcu samo 50.000 evrov
In še primerjava: za urejanje prostora na Ranci je MO Ptuj letos namenila 300.000 evrov. Prostor dejansko primarno služi profitni dejavnosti. Po drugi strani pa bila občina zelo mačehovska pri obnovi centralne kuhinje Vrtca Ptuj, torej v organizaciji, kjer je ustanoviteljica. Kot je bilo slišati na sejah
mestnega sveta, je kuhinja potrebna celovite sanacije, vključno z zamenjavo inštalacij. Za tako temeljit poseg se MO Ptuj ni odločila. Izvedli so samo najnujnejša popra-
ali 10 evrov za kvadratni meter, da ne bo kdo rekel, da je oškodovan. Po cenitvi bo pogodba sklenjena in nihče nam ne bo mogel očitati, da smo mi dobili preveč oziroma premalo ... Vztrajam pri uradni cenitvi ...,« je dejal gorišniški župan Jožef Kokot, ki še na očitke, da je bilo zemljišče pred ureditvijo parka zelo zaraščeno in povsem neurejeno ter daleč od vrednosti, kakršno ima da-

vila, da so zadostili odredbi inšpekcije. Za obnovo kuhinje je občina namenila 50.000 evrov, šestkrat manj kot za Ranco.
Mojca Zemljarič
nes, odgovarja: »Cenitev bo pokazala, koliko je zemlja vredna.«
Občina Markovci je že naročila uradno cenitev zemljišč. »Pogovori so v teku. Čakamo na uradno cenitev, saj je takšen dogovor med občinama. Ko bo cenitev opravljena, se bomo pogovarjali naprej,« pa pravi prvi mož občine Markovci Milan Ga-brovec.
Monika Levanič
M-
Ji
Mit*.-, ..„.i ..*•
BBHK&t^ ■■ -■■ úki M h
¡SIKééAé^É
Bo sploh še vredno delati?
Kljub predlaganim spremembam so na ministrstvu prepričani, da so upoštevali tveganja pasti neaktivnosti. Mejo socialne varnosti bodo zvišali le določenim skupinam posameznikov oziroma družin, za nekatere bo ohranjena na enakem nivoju oz. bo minimalno izboljšana. Izpostavljajo predvsem določene tipe družin (par z enim hraniteljem in dvema otrokoma ter za samsko osebo z dvema otrokoma), za katere obstaja precejšnje tveganje, da ostanejo ujeti v pasti neaktivnosti in dolgotrajno odvisni od socialnih prejemkov. Zato so pri določanju nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka upoštevali načelo, da naj bi minimalni dohodek zadostoval za kritje najnujnejših minimalnih življenjskih stroškov, a hkrati naj ne bi destimuliral dela.
Prva odrasla oseba, ki ni aktivna, bi prejemala dodatnih 34 evrov na mesec, če pa je aktivna več kot 128 ur na mesec, pa kar 60 evrov več kot doslej.
Markovci, Gorisnica • Naročili uradno cenitev zemljišč
Koliko bodo Markovčani plačali sosednji občini
Občina Markovci je sosedski občini Gorišnica za odkup zemljišč v Športnem parku Stojnci ponudila pol evra za kvadratni meter, kjer pa na takšno ceno niso pristali ter so zahtevali uradno cenitev.
Pred časom smo poročali o neurejenosti in zmedi glede lastništva zemljišč v sicer modernem nogometnem Športnem parku Stojnci v občini Markovci, ki je plod dela in truda članov Športnega društva Stojnci, finančne pomoči številnih donatorjev, predvsem pa investicijskih vlaganj markovske občine. Precejšen del zemljišč namreč leži na območju sosednje občine Gorišnica. Konkretneje, gre za parceli v skupni velikosti slabih 17.000 m2, ki v naravi predstavljata nogometno igrišče s tribunami in klubskimi prostori ter pomožno igrišče. Da bi občina Markovci razrešila problematiko neurejenih lastniških razmerij, zaradi katerih imajo nemalo težav tudi pri vzdrževanju parka in pridobivanju soglasij, je pred poletjem gorišniški občini poslala dopis, v katerem so ponudili 50 centov za kvadratni meter zemljišča, saj, kot so pojasnili, sta parceli pred ureditvijo parka predstavljali zaraščeno kmetijsko zemljišče. A na to ceno v sosednji občini ne pristajajo. »Kot sem že povedal, vztrajam pri tem, da se zemljišče uradno oceni in se po tej ceni tudi odkupi. Pa če bo to pet centov
Na podlagi uradne cenitve se bodo pogovarjali, koliko bo občina Markovci plačala za odkup zemljišč v Športnem parku Stojnci, ki ležijo v sosednji občini Gorišnica.
Foto: DZ
Foto: ML
4 Štajerski
Podravje
petek • 10. novembra 2017
Ptuj • Predaja glasbil OŠ Mladika
Glasbila tudi za lepotico ob Dravi
Letošnji dan reformacije je bil za šolarje OŠ Mladika poln presenečenj. Med drugim jim je ob tej priložnosti, v sklopu projekta 20 za 20, glasbila podaril priznani bobnar Marko Soršak - Soki.
Foto: CG
Bobnar skupine Elvis Jackson nadaljuje svojo akcijo, s katero ob 20-letnici glasbenega delovanja pomembno prispeva k zagotavljanju glasbil za mlajše generacije. Svojih 20 namreč obeležuje s projektom „20 za 20". Skupaj z nekaterimi glasbenimi skupinami zbira denar, s katerim nabavlja glasbila za šole in na seznam srečnih in izbranih šol se je uvrstila še ena ptujska šola - OŠ Mladika. V dar je prejela pet cajonov. „Zbirko smo z lastnimi sredstvi in sredstvi staršev dopolnili še z devetimi cajoni. Od zdaj naprej bo tako štirinajst učencev v glasbeni učilnici namesto na stolih sedelo na cajonih, s katerimi bomo popestrili ure glasbene umetnosti. Zakaj cajoni? Gre za ritmični instrument, ki je lahko učljiv, zato ga bodo lahko uporabljali vsi učenci, četudi so brez glasbenega predznanja. Vloga cajonov v šoli pa ni samo glasbeno izobraževanje, ampak imajo velik socialni vidik: druženje, delo v skupini in prilagajanje skupini, itd. Skratka cajoni prinašajo vse tiste socialne izkušnje, za katere je učence prikrajšala moderna tehnologija," je ob tej priložnosti povedal ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik, ki se je tako kot vsi učenci in zaposleni na šoli donacije izjemno razveselil.
Dženana Kmetec
Dornava • Uporabno dovoljenje za vrtec pričakujejo v dveh tednih
Malčki še niso v novih prostorih
Čeprav so novi in prenovljeni prostori vrtca pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava končani, se dor-navski malčki vanje še niso preselili.
Novi vrtčevski prostori so nared.
V prenovljenih in novih prostorih vrtca Dornava, ki so jih slovesno odprli pred skoraj dvema tednoma, se še ne razlega otroški vrvež. Kot je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič, kljub temu da so vsa dela končana, novih prostorov še ni mogoče uporabljati, saj čakajo, da Upravna enota Ptuj izda uporabno dovoljenje: »Prostore bomo začeli uporabljati takoj, ko bomo pridobili uporabno dovoljenje.
Pričakujemo, da ga bomo dobili v približno dveh tednih.«
Vse dotlej pa ostaja organizacija pouka v šoli nespremenjena. Na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, v okviru katere deluje vrtec, se ob skorajšnji vselitvi že veselijo: »Z novo pridobitvijo smo izredno zadovoljni, saj smo končno dočakali nove, ustrezne prostore za naše malčke.« Doslej sta namreč dva vrtčevska oddelka zaradi pomanj-
kanja prostorov gostovala v šolskih prostorih. Kot je še povedal ravnatelj dornavske osnovne šole Iztok Hrastar, s samo prenovo niso dobili le novih sodobnejših prostorov, pač pa tudi zunanje terase, pokrite z nadstreškom, ter prostor za gibalne aktivnosti. Malčki so se namreč doslej razgibavali kar v šolski telovadnici. Zgrajena pa je tudi dodatna igralnica za primer povečanja števila otrok. Vrtec trenutno
obiskuje 88 otrok. Dogradnja in obnova prostorov s skupno površino okoli 880 kvadratnih metrov (od tega merijo pokrite terase okoli 200 kvadratnih metrov) se je začela spomladi letos. Investicijo, ki se je sicer malce zavlekla, je izvajalo podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Vsa dela v skupni vrednosti okoli 800.000 evrov pa je v celoti plačala občina sama.
Monika Levanic
Foto: ML
Slovenija, Ptuj • 13. gledališki festival gluhih
Festival občutenih zgodb in nastopov
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije in MO Ptuj odlično izpeljalo 13. gledališki festival gluhih 2017, ki potekal v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Zbrani so uživali v desetih gledaliških nastopih iz devetih društev gluhih in naglušnih iz vse Slovenije.
Z ustanovitvijo podružnice na Ptuju se na tem območju razvija kulturna dejavnost, v katero se vključujejo mladi kulturno-umetniški ustvarjalci pod imenom Energične Štajerke in Tihi teater, ki so navdušili tudi na tokratnem gledališkem festivalu, z neverjetno skupno predstavo.
Pri izvedbi 13. gledališkega festivala gluhih je imelo Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor veliko podporo Gimnazije Ptuj, ki jim je brezplačno zagotovila dvorano ter
osebje in opremo za kakovostno izvedbo. Pri promociji sta jim pomagala tudi MO Ptuj in JSKD Ptuj, ki jim je omogočil prijavo na javni razpis, da so pridobili del sredstev za izvedbo festivala.
„Tega pa tudi ne bi bilo brez iskrene pomoči vseh sodelavcev društva in številnih prostovoljcev, ki smo v zadnjih šestih mesecih bdeli nad pripravami in nesebično, z vsem žarom na vsakem koraku pomagali. Zahvaljujem se tudi vsem nastopajo-
čim iz devetih društev gluhih in naglušnih iz Slovenije, da so na svojstven način prikazali kulturo gluhih. Vsaka zgodba, vsak nastop je požel bučen aplavz občinstva, ki je izjemno uživalo v neverjetno čudovitih zgodbah različnih žanrov. Vsako društvo je za vsak nastop prejelo plaketo, saj je po mojem osebnem mnenju treba spodbujati kulturno-umetniško dejavnost med skupnostjo slepih," je po festivalu zelo zadovoljen povedal Milan Kotnik, strokovni sodelavec -
sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Nadvse zadovoljna pa sta bila tudi predsednik Bedrija Črešnik in predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič.
Trinajsti gledališki festival gluhih Slovenije sta odlično izpeljala gluha člana Saška Cafuta in Žiga Bedenik, ki si za izvirno in umetniško tenkočutno vodenje le-tega zaslužita vse pohvale.
MG
			''Sf " "•«■Cfljf^^^^B
	r:rl	1 I	
		J* ^^ v x // /Caria p	
I		/ ' 7/iti 111y	
	i MÍ		
WS_L	*■--■. j»		
		jd HE	mñ
Foto: Črtomir Goznik
S predstave Na letalu Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Društvo gluhih in naglušnih Podravja je edina organizacija na tem območju, ki že od ustanovitve leta 1933 organizirano izvaja kulturno ustvarjanje invalidov sluha v specialnih oblikah in tehnikah komunikacije. Deluje na območju 41 občin in mest v Podravju, društvene programe koristi več kot 600 uporabnikov. Člani delujejo na številnih področjih v okviru posameznih sekcij društva. Tako v okviru kulturne sekcije deluje kulturno-umetniška skupina Tihi svet iz matičnega društva, ki se predstavlja na različnih prireditvah.
Videm • Evropski teden programiranja
znanja in veščin
Evropskemu tednu programiranja (v izvirniku Europe CodeWeek), ki so ga prejšnji mesec s pomočjo prostovoljcev že peto leto pripravili po vsej celini, se je pridružila tudi Osnovna šola Videm.
Vseevropska iniciativa (lani so na različnih dogodkih v več kot 50 evropskih državah našteli več kot milijon udeležencev) je namenjena širjenju znanja programiranja in drugih sorodnih veščin med mladimi.
Projektu so se pridružili tudi na videmski osnovni šoli ter v goste povabili Tomaža Kosarja in Marjana Horvata z Inštituta za računalništvo mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Programiranje sta predstavila kot eno najbolj kreativnih dejavnosti. »Učenci videmske in podružnične leskov-ške šole, ki v tem šolskem letu obiskujejo izbirni predmet računalniška omrežja, so s pomočjo orodja App Inventor programirali aplikacije za naprave Android Aplikacije, kasneje so jih s pomočjo QR kod prenesli na tablične računalnike in jih preizkusili, doma pa jih bodo lahko naložili tudi na svoje mobilne telefone,« so pojasnili na videmski šoli. Prvo potovanje v skrivnostni svet programiranja so učenci sklenili z izdelavo čisto svojih iger za okolje Android.
Eva Milošič
Foto: arhiv Osnovne šole Videm
Znanje programiranja in digitalno pismenost z vseevropsko iniciativo širijo v šoli na privlačen in zabaven način.
P • »	•
Širjenje
petek • 10. novembra 2017
Podravje
Štajerski	5
Podravje • Rekorder na cestah: več kot 600 ton težak in 75 metrov dolg transformator
Skozi naše kraje največkrat potujejo večji kosi industrijske opreme
V zadnjih dneh smo na cesti med Ptujem in Ormožem opazili kar nekaj izrednih prevozov.
»Po glavni cesti med Ptujem in Ormožem se vsak mesec izvaja več izrednih prevozov različnih dimenzij, skupnih mas in osnih obremenitev. Največkrat gre za prevoze večjih kosov industrijske opreme med državnima mejama Republike Avstrije in Republike Hrvaške, manjši del pa predstavljajo prevozi kmetijske mehanizacije, predvsem kombajnov v času žetve,« so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI).
Direkcija določi prevozno pot, hitrost prevoza...
Za vsak tak podvig je na direkciji treba pridobiti dovoljenje za izredni prevoz po javnih cestah. Ta skupaj z dovoljenjem izvajalcu predpiše tudi natančne pogoje, ki jih mora izvajalec pri izvedbi prevoza upoštevati: »Med drugim se določi vrsto tovora, mere, skupno
maso in osne obremenitve izrednega prevoza, prevozno pot, ukrepe in obveznost dogovora z vodji gradbišč, upravljavci komunalnih vodov in cestne infrastrukture, hitrost prevoza, pozicijo prevozne kompozicije na vozišču, čas za izvedbo prevoza ter odmeri povračilo za izredne prevoze po upravljavcih javnih cest.«
Hajdina • Dan šole
„Vsako leto je dan šole za nas pomemben praznik in vsako leto obstaja veliko razlogov za praznovanje, za nove pridobitve, za dosežene uspehe, za kar smo hvaležni in na kar smo ponosni. Ob obletnici smo se zazrli v preteklost, v čase, ko je bilo v šoli drugače. To smo želeli približati našim učencem z obiskom Šolskega muzeja iz Ljubljane in s povabilom nekdanjih učiteljev, učiteljic ter učencev in učenk, ki so svoje spomine podelili z našimi učenci," je
ob dnevu šole dejala ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Ob praznovanju so izdali tudi spominsko poštno znamko, katere motiv je zasnovala njihova učiteljica likovne pedagogike. Ravnateljica pravi, da je ta znamka posebna, saj so na njej rumene sončnice, ki svoj cvet ves čas obračajo proti soncu.
Večdnevno praznovanje na šoli so sklenili s proslavo, na katero so povabili tudi goste; župana Stanislava Clažarja, upokojene delavce šole in
Skoraj 600 dovoljenj za izredne prevoze po cesti Ptuj-Ormoz
| Leto	I Število izdanih dovoljenj
2013	106
2014	134
2015	104
2016	124
2017 (do vključno oktobra)	116
Država samo za dovoljenja na cesti Ptuj-Ormož pokasirala skoraj 100.000 evrov
V zadnjih petih letih je direkcija po omenjeni cesti izdala okoli 584
dovoljenj za izredni prevoz, kar pomeni nekaj več kot 100 na leto, letos so jih do oktobra izdali 116. Na račun omenjenih dovoljenj se je v navedenem obdobju v državno blagajno nateklo okoli 97.650 evrov vplačanih povračil za izredne cestne prevoze: »Povračilo za izredne cestne prevoze je namenjeno vzdrževanju cestne infrastrukture.«
Kot so še razložili, se izredni prevozi največkrat opravijo s skupino vozil vlačilec s sedlastim polpriklo-pnikom. Zahtevnejše izredne prevoze; ti se izvajajo predvsem v nočnem času, pa se opravi s specialnimi modularnimi priklopnimi in vleč-
no/potisnimi vozili. Najzahtevnejši izredni prevozi so sicer največkrat prevozi opreme za proizvodnjo in prenos električne energije.
Po slovenskih cestah dnevno med 50 in 100 izrednih prevozov
V Sloveniji izredne prevoze redno organizira nekaj deset podjetij in samostojnih podjetnikov, izvaja pa jih več sto izvajalcev. Na direkciji ocenjujejo, da se po slovenskih cestah dnevno opravi med 50 in
Z upanjem za lepši svet
Letošnji dan osnovne šole Hajdina je bil poln jubilejev. Obeležili so 120-letnico šolske zgradbe in 20 let, odkar so k njej odprli nov prizidek. Zato so, kot se spodobi, učenci na osrednji proslavi zapeli, zaplesali in se skupaj z zaposlenimi in starši veselili.
ELEKTRO fflARIBOR
BELES
100 izrednih prevozov: »Ocenjujemo, da je več kot polovica izrednih prevozov tranzitne narave in se opravijo predvsem po omrežju avtocest ter hitrih cest. Mednarodne tranzitne izredne prevoze izvajajo predvsem podjetja iz tujine.«
Največkrat se prevaža strojno, ladijsko in industrijsko opremo, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, vozila, betonske in jeklene elemente, pa posode in rezervoarje, drogove in cevi, plovila, delovna vozila in delovne stroje ter večje tovorne in bivalne zabojnike.
Večina prevozov se opravi po cesti.
Med najzahtevnejše izredne prevoze, ki so se opravili v letošnjem letu, sodi prevoz transformatorja iz Ljubljane v Divačo, kjer je skupna masa izrednega prevoza presegala 600 ton, skupna dolžina pa je bila 75 metrov. Kakšne so cene tovrstnih prevozov, nam ni uspelo izvedeti, saj direkcija teh podatkov nima.
Monika Levanic
HITACHI
Inspire the Next
predstavnike, ki so pred 20 leti sodelovali pri izgradnji prizidka.
Šolarji so tudi letos pokazali, kaj vse obvladajo in so nastopili s plesnimi, pevskimi in recitatorskimi točkami. Zapela sta otroški in mladinski pevski zbor in učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina. V sklopu praznovanja so odprli tudi razstavo Šola skozi čas, že v prihodnjem letu pa šolo čaka še en pomemben jubilej: 210 let, odkar deluje redna šola.
Dženana Kmetec

d?
PREMAKNI
PORABO
Bodi aktiven in prihrani!
ZMANJŠAJ RAČUN ZA ELEKTRIKO!
m
Število mest je omejeno!
www.premakni-porabo.si
Tudi letos so šolarji skupaj z zaposlenimi na šoli pripravili zanimivo prireditev ob dnevu šole.
Vir: DRSI
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 10. novembra 2017
Pariz, Ptuj • Na Unescov seznam z Obhodi kurentov
„Priti na Unescov seznam je v prvi vrsti čast"
Od 4. do 9. decembra bo v Južni Koreji 12. zasedanje Unescovega medvladnega odbora za nesnovno kulturno dediščino, na kateri bo ta tudi formalno obravnaval nominacijo Obhodov kurentov za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Nominacija je nastajala pod vodstvom predsednika komisije in koordinatorja Štefana Čelana, direktorja ZRS Bistra Ptuj, glavni akterji pa so bili še ministrstvo za kulturo s svojimi strokovnimi službami, Slovenski etnografski muzej s svojimi službami, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Zveza društev kurentov in tudi MO Ptuj.
Kot pravi Štefan Čelan, je že pred 30 leti začel razmišljati o tem, da bi bilo treba pustno dediščino, predvsem pa kurentovo dediščino umestiti v svetovni prostor. Šele z osamosvojitvijo Slovenije so bili sploh vzpostavljeni pogoji za začetek postopka nominacije. Prve pobude in iniciative so naletele na gluha ušesa.
Borba z birokracijo
„Državni uradniki in drugi so bili mnenja oz. so ocenjevali, da etnografska pustna dediščina ni nacionalna prioriteta. Šele z izvedbo kongresa o slovenski kulturni dediščini na Ptuju, za katerega so se še posebej trudili Branko Brumen, predvsem pa ZRS Bistra v sodelovanju z ZRC SAZU preko dr. Naška Križnarja in dr. Jurija Fikfaka, so se odprli kanali, preko katerih smo se približali državni uradniški birokraciji in jo začeli prepričevati, da ta dediščina vendarle sodi v Unesco-vo zaščito. Po vrnitvi na ZRS Bistra so me zaprosili, da prevzamem vodenje in koordinacijo priprave nominacije. Priznati moram, da sem spisal že veliko nacionalnih, evropskih in drugih projektov, tako zahtevnega dokumenta, kot je ta Unescova nominacija, pa še ne. Preprosto povedano, treba se je bilo boriti za vsako piko in vejico v tej vsebini, upoštevati tudi omejitve, na katere so nas opozarjali vsi tisti, ki so že imeli izkušnje pri pripravi nominacij, saj jih je bilo strah, da bi to lahko bila tretja slovenska
Foto: Črtomir Goznik
nominacija, ki ne bi bila sprejeta. Osebno sem si najbolj prizadeval, da bi pod Unescovo zaščito skušali kurenta in njegovo poslanstvo
čim bolj približati prvinskosti. V zadnjih 40 letih smo imeli opravka s precej popačeno in površno podobo kurenta. Ta etnografska
pustna dediščina je bila tudi v zavesti uradnikov nekaj, kar ima zelo močan poganski prizvok, nekateri so bili celo prepričani o tem, da je to nekaj, kar ne sodi pod Unescovo zaščito, ker gre za agresivno, mor-bidno dediščino.«
Karnevalistiko ločiti od etnografije
Čelan ob povedanem še dodaja: »Kljub rigoroznosti v pripravi nominacije mi je uspelo umestiti določene stavke, da bomo sedaj lahko s pomočjo njene vsebine začeli ponovno umeščati sporočilno vrednost etnografije izven karnevala. Kot župan sem si zelo prizadeval za to, da bi karnevalistiko nekako ločili od etnografije. Želja in tendenca je bila, da bi z otvoritveno povorko in vsemi drugimi kulturnimi dogajanji, ki smo jih imenovali EtnoFest, v naše mesto pripeljali vso svetovno etnografsko dediščino in s tem pokazali vso moč in izvirnost naše dediščine. To je naša prednost, naša prednost niso karnevali. Priti na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je čast!«
MG
Slovenija • Majne kmetije do nepovratnih sredstev
Za podpore 20 mio evrov
Od tega tedna lahko vlagatelji oddajo vloge na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za podporo majhnim kmetijam v vrednosti 20 milijonov evrov. Razpis bo odprt do konca januarja 2018.
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, koordinator in predsednik komisije, ki je pripravljala nominacijo za vpis Obhodov kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Slovenska nominacija ocenjena kot vzorna
Ptuj in kurent še nikoli v dosedanji zgodovini nista bila tako blizu vpisu kulturne dediščine na svetovno priznani Unescov seznam, kot sta sedaj.
Vsaka država ima v posameznem koledarskem letu možnost vložiti po en predlog. Letos je predlog Slovenije zapuščina in tradicija krajev Spodnjega Podravja. »Za obravnavo v letu 2017 je Ministrstvo za kulturo v imenu RS vložilo kandidaturo Obhodov kurentov. Obhodi kurentov so bili izbrani na pobudo ZRS Bistra v povezavi z Zvezo društev kurentov in na predlog koordinatorja varstva nesnovne dediščine (Slovenskega etnografskega muzeja). Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine lahko za vsako državo obravnava le eno nominacijo. Izjema so večnacionalne nominacije, kijih predlaga več držav skupaj.
Ptujski predlog je bil izbran med 35 prijavljenimi in obravnavanimi kandidaturami. »Nacionalno strokovno evalvacijsko telo je nominacijo Obhodov kurentov ocenilo kot ustrezno in Unescovemu medvladnemu odboru za varovanje nesnovne kulturne dediščine predlaga, da predlog vpiše na seznam. Hkrati je pohvalilo slovensko nominacijo kot vzorčno. Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine praviloma mnenje strokovnega evalvacijskega telesa upošteva.«
Ministrstvo za kulturo je v imenu RS marca letos oddalo še dve nominaciji za vpis na reprezentativni seznam, in sicer nominacijo Klekljanja čipk v Sloveniji ter večnacionalno nominacijo Suhozidne gradnje, ki jo skupaj pripravlja devet držav (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Slovenija, Španija, Švica). Nominaciji bosta obravnavani v letu 2018.
MZ
Za razpisana sredstva lahko kandidirajo majhne kmetije, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in opravljajo kmetijsko dejavnost ter imajo več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Poleg tega so morale v letu 2017 vložiti zbirno vlogo za neposredna plačila, imajo od tri do šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin, skupno od tri do 15 glav velike živine (GVŽ) ter zagotavljajo predpisano obtežbo s travojedimi živalmi (govedo, kopitarji, drobnica, jelenjad).
»Posamezni upravičenec bo lahko prejel 5.000 evrov, podpora pa bo izplačana v dveh obrokih. Z razpisanimi sredstvi bo ministrstvo lahko podprlo 4.000 majhnih kmetij, kar po podatkih registra kmetijskih gospodarstev pomeni približno dve tretjini obstoječih majhnih kmetij, ki izpolnjujejo pogoje; teh je namreč okrog 6.500,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu in dodali, da se ukrep v slovenskem kmetijstvu uvaja prvič in izjemoma. »Zanj smo se odločili zaradi specifičnosti slovenskega kmetijstva in številnih majhnih kmetij, katerih ohranjanje in razvoj imata pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja in njegove značilne kmetijske krajine ter zagotavljanju
širših ekosistemskih rešitev v obliki preprečevanja zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.«
Vloga na javni razpis bo morala vsebovati tudi enostaven poslovni načrt, v katerem bo upravičenec navedel izhodiščno stanje kmetije, opisal dejavnosti in izbral vsaj en cilj za razvoj kmetije oz. vsaj en cilj, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (inovacije, okolje, podnebne spremembe). Če bo upravičenec v poslovnem načrtu izbral cilje, ki pomenijo dolgoročno vlaganje v kmetijsko dejavnost (npr. nakup strojev in opreme, ureditev trajnih nasadov, pašnikov), in bo za izpolnitev
tega cilja namenil celoten znesek podpore, bo za sredstva iz podukre-pa oproščen plačila dohodnine.
Upravičenci se bodo zavezali tudi k izpolnjevanju nekaterih obveznosti, in sicer bodo morali doseči cilje iz poslovnega načrta v treh letih po izdaji odločbe o pravici do sredstev. Poleg tega se ne bo smel zmanjšati obseg kmetijskih zemljišč za več kot 10 odstotkov, zagotavljati bodo morali ustrezno obtežbo s travojedimi živalmi ter vsako leto vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka pomoči oddati zbirno vlogo za neposredna plačila.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je na predstavitvi razpisa poudaril, da želi ministrstvo s podporo majhnim kmetijam izboljšati njihovo konkurenčnost, povečati produktivnost ter ekonomsko in okoljsko učinkovitost.
petek • 10. novembra 2017
Podravje
Štajerski	7
Središče ob Dravi • Zapuščeni in nevarni objekti
Vsaka peta hiša je prazna
V občini Središče ob Dravi je več opuščenih in propadajočih objektov, ki kazijo okolico ali celo ogrožajo varnost mimoidočih. Podatki kažejo, daje praznih okoli 19,6 odstotka hiš, kar pomeni približno vsaka peta hiša oz. stanovanje.
Podatki državnega statističnega urada za leto 2015 kažejo, da je bilo v občini kar 158 praznih stanovanj oz. hiš, kar pomeni okoli 19,6 odstotka oziroma približno vsaka peta hiša. Statistika glede praznih stanovanj po občinah je sicer precej skopa, saj imamo podatke le za leti 2011 in 2015, zato iz njih težko karkoli sklepamo. O tem, da pa vendarle gre za skrb vzbujajoče podatke, priča upad števila prebivalcev v središki občini. Seštevek selitvenega in naravnega prirasta namreč kaže, da se je prebivalstvo v tej občini v zadnjih petih letih zmanjšalo za 5,6 odstotka. Naravni prirast je bil sicer v zadnjih dveh letih pozitiven, lani je znašal 3 osebe. Število tistih, ki so se v lanskem letu iz občine odselili, je bilo za 26 višje od števila tistih, ki so se vanjo preselili. Seštevek naravnega in
Središče: V zadnjih petih letih samo enkrat pozitivni skupni prirast
Foto: ML
1 2012||2013||2014||2015||2016					
Naravni prirast	-4	-3	-4	4	3
Selitveni prirast	-20	-48	-17	-1	-26
Skupni prirast	-24	-51	-21	3	-23
Skupni prirast / 1000 prebivalcev	-11,3	-24,5	-10,2	1,5	-11,3
Vir: Surs					
selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev pa je znašal -11,3 (državno povprečje je bilo 0,8).
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je bila povprečna starost občanov v prvem polletju letošnjega leta 45,4 leta, kar pomeni 0,4 leta več kot lani ali 2,4 leta več od sloven-
Ormož • Režijski obrat naj bi skrbel tudi za zimsko službo v mestu
V obratu šest zaposlenih
Režijski obrat občine Ormož je junija letos prevzel dva delavca iz Komunalnega podjetja Ormož. V obratu, kjer naj bi po novem skrbeli tudi za zimsko službo v mestu, je tako šest zaposlenih.
Svetnik Davorin Kovačec je na eni izmed sej ormoškega občinskega sveta postavil vprašanje v zvezi z občinskim režijskim obratom. Zanimalo ga je predvsem, koliko je zaposlenih in kakšna dela so izvedli. Župan Alojz Sok je odgovoril, da je od junija v obratu šest zaposlenih, saj so zaradi povečanega obsega del prevzeli dva zaposlena iz Komunalnega podjetja Ormož: »Kot veste, Komunalnemu podjetju Ormož nismo podelili koncesije za vzdrževanje zelenic in mesta Ormož, prav tako smo prevzeli vzdrževanje tržnice. Komunali smo poslali tudi dopis, da želimo prevzeti mirujoči
promet v mestu in zimsko službo na območju mesta in mestnih cest. Gre torej za zajetno delo.« Kot je župan še dejal, zaposleni skrbijo za urejanje in košnjo mesta, parka in mestnih zelenic, društvom postavljajo šotore za razne prireditve in stojnice, ki so jih sami naredili, ter opravljajo vsakodnevna hišniška opravila. Natančno poročilo o delu obrata bodo podali ob koncu leta.
Ob tem je Kovačec še opozoril na dotrajane in polomljene klopi v ormoškem parku ter vprašal, zakaj se to ne uredi. Sok je v zvezi s tem pojasnil: »Čez zimo so delavci dobili nalogo, da klopi popravijo, saj
■
"V.
Foto: ML
Kdaj bodo prišle na vrsto za obnovo dotrajane in polomljene klopi v ormoškem parku?
čez leto ni bilo časa. Na občinskem svetu je bil predstavljen projekt celostne ureditve parka, a je finančno zajeten in bo treba počakati na finančna sredstva, ki bi jih lahko dobili na razpisu.«
Koliko ur imajo občinski delovni stroji
Svetnica Monika Ivanuša je na zadnji seji med drugim povprašala o uporabi delovnih strojev in rovo-kopača JCB, ki ga je občina nabavila pred časom.
»JCB ima 100 delovnih ur. Delal je predvsem ob ureditvi pri Jeremi-čevem mlinu, z njim so izvajali dela v Mihalovcih pri gradnji vodovoda do ene od hiš, ki jih je v preteklosti prodala občina. Vzrok za manjšo uporabo stroja je premalo število delavcev, saj košnja in urejanje mesta ter drugo vzdrževanje vzamejo zaposlenim veliko časa. Traktor in nabavljena prikolica pa se redno uporabljata pri navozu bankin ob cestah, odvozu vseh zelenih materialov ter pri drugih zadevah - v tem času, recimo, pri odvozu listja. Seveda ni možno, da bi bili ti stroji osem ur v pogonu, kot je to lahko v nekem specializiranem podjetju,« je pojasnil Sok.
Monika Levanič
skega povprečja (43). Od središke je imelo le 16 slovenskih občin višjo povprečno starost prebivalcev.
Problematiko propadajočih hiš želeli rešiti s posebnim odlokom
Na problematiko opuščenih in propadajočih objektov v zasebni lasti, ki kazijo videz, je pred kratkim na eni izmed javnih razprav opozoril tudi občan Ivan Viher. »Ko pravimo, da je turizem ena izmed velikih priložnosti naše občine - v tem se slučajno vsi strinjamo -, je težko verjeti, da bodo ljudje prihajali v kraj, kjer je toliko zapuščenih hiš in, če po domače povem, nesnage. Zato predlagam, da občinski svet
sprejme odlok o obveznem urejanju zgradb in kmetijskih objektov. Mislim, da smo že pred približno desetimi leti začeli, da bi se tak odlok sprejel, vendar ne poznam razloga, zakaj se to ni zgodilo.«
Da so se že pred leti lotili urejanja propadajočih nepremičnin s pripravo posebnega odloka, a slednjega v praksi niso nikoli uporabili, je potrdil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko ter pojasnil: »Lotili smo se priprave odloka na podlagi zakonodaje, sestavili potreben strokovni tim za popise in ovrednotenje potrebnih sanacij in del, nismo pa z zadevo nadaljevali, saj tu nastane veliko problemov, lahko tudi finančnih posledic. V Sloveniji je premalo tovrstnih praks. Na podlagi zakonodaje in sprejetega odloka
V občini Središče ob Dravi predlani 158 praznih stanovanj
	2011	| 2015 |
Naseljena	644	645
Nenaseljena	161	160
Prazna stanovanja	157	158
Stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo	4	2
Skupaj	805	805
lahko sicer nekoga opozorite, mu naložite kazen, odredite rušenje ali obnovo, a če on tega noče ali ne zmore, ostane možnost, da to izvede občina in mu naloži plačilo, potem pa je vprašanje, ali to dobite povrnjeno ali ne in je potem to dodatni strošek občine. Ta zadeva vsekakor ni enostavna, dejstvo pa je, da je teh stavb ob vse manjši poselitvi vse več. Same sankcije niso nikoli zadosten in učinkovit ukrep. Najbolje je, da se poselitev povečuje, potem se iščejo, kupujejo in obnavljajo tudi stavbe ...«
Borko: »Podeželje se načrtno zanemarja in uničuje«
V občini se problematike zapuščenih ali nevzdrževanih stavb dobro zavedajo, župan pa se boji, da bo situacija čez desetletje ali dve še hujša: »Dejstvo je, da smo skoraj vse obmejne in obrobne občine, še posebej podeželske, manj razvite in demografsko ogrožene, država pa ni nikoli uresničevala že nekajkrat popravljenega zakona o skladnem in enakomernem razvoju, ki govori o tem, da bi taka področja morala biti posebej obravnavana ter da bi z ukrepi vplivali predvsem na ohranitev in nastajanje delovnih mest, poselitev in še marsikaj. To se nikoli ni sistematsko izvajalo. Vse bolj se vse centralizira. Ni pokrajin, ki bi skrbele za razvoj. Skrbi jih samo glavno mesto in letos so posebej priredili zakon o glavnem mestu za več sredstev in še marsikaj. Podeželje se načrtno zanemarja in uničuje, s tem se manjša tudi poselitev. Poglejte statistiko prebivalstva v osrednji regiji, Ljubljane in vseh občin okrog in vam bo vse jasno,« navrže župan.
Povprašali smo ga še, kje vidi rešitev, da bi zaustavili ta trend upadanja prebivalstva v občini: »Rešitev so dobri bivalni pogoji in infrastruktura - naša občina je v infrastrukturo, šolo, vrtec in poslovno cono v zadnjih letih vložila 16 milijonov evrov in to je maksimum. Še pomembnejša pa so delovna mesta, dobri pogoji za kmetijstvo, turizem in še kakšna druga dejavnost ...« Borko je še prepričan, da se podeželje prazni tudi zaradi slabih cestnih povezav, zaradi česar investitorji raje gredo v večja središča, pa vse nižjih cen kmetijskih pridelkov, ne nazadnje tudi zaradi slabega šolskega sistema, ki po njegovem vse od samostojne države ni sledil realnim potrebam gospodarstva...
Monika Levanič
SKI karte
ti
Uganeš
kdaj
0 Rogla
v predprodaji do 30.11. 2017
Dnevna smučarska	2Q
vozovnica odrasli	¿ O
Sezonska SKI karta
PONEDELJEK - PETEK
894 Štajerski
V središču
petek • 10. novembra 2017
Hajdina • Občinski praznik
Preživite martinovo v družbi Hajdinčanov
Občina Hajdina te dni obeležuje 19. občinski praznik. Prireditve v sklopu praznovanja so se začele v začetku oktobra, osrednje dogajanje pa bo v šotoru pred občinsko stavbo v soboto, 11. novembra.
„Z veseljem ugotavljamo, da je bilo realiziranih veliko infra-strukturnih in drugih projektov, ki predstavljajo izboljšanje pogojev za življenje in delo naših občanov. Za našo prepoznavnost so poskrbela številna društva s svojimi projekti in prireditvami. Vsekakor smo lahko zelo ponosni na tri gasilske ekipe iz PGD Hajdoše, ki so se z gasilske olimpijade ponovno vrnile z zlato in srebrno medaljo. Pomembno priznanje pa pomeni tudi pridobitev certifikata »mladim prijazna občina«," ob preletu najpomembnejših dogodkov minulega leta pravi Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
Kot pravi, je osnovno načelo njihovega delovanja, da skuša-
jo pridobiti čim več sredstev iz državnih in evropskih virov. „Še vedno ostaja prioriteta zaključek sekundarne kanalizacije, ob tem pa smo poskušali v okviru finančnih zmožnosti urediti še spremljajoče aktivnosti v zvezi s hodniki za pešce in razsvetljavo, zamenjavo vodovodnih cevi... Vsodelovanju z DARS-om smo zaključili krožišče v Dražencih, ki povezuje našo občino z novo zgrajeno avtocesto. V nadaljevanju pa se gradi še kolesarska steza v smeri Lancove vasi. Vzporedno je bilo poskrbljeno za rekonstrukcijo javne razsvetljave. Na razpisu ministrstva smo pridobili sredstva in uredili priključek še za električna vozila," pove hajdinski župan. Zadovoljen je tudi, da so uspeli zgraditi tribuno v Skorbi
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 19. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 11. NOVEMBRA 201 7.
mag. Stanisiav-Glažar Zupan občineiHajdir
Na Hajdini bo tudi letos izjemno pestro. Na osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku župan Stanislav Glažar vabi v soboto, 11. novembra.
in urediti parkirišče v športnem parku v Gerečji vasi.
Tudi v naslednjem letu ne bodo skoparili z investicijami. Glažar poudarja, da so ob sprejemu proračuna opredelili tiste projekte, ki so prioritetni in so jih predlagali vaški odbori ali občinski svetni-
ki. Med drugim so si zagotovili 864.000 evrov za agromelioracijo in komasacijo. Kot dosežek Glažar izpostavlja tudi mednarodno sodelovanje z občino Varaždinske Toplice, s katero so se prijavili na razpis s turističnim projektom na Spodnji Hajdini, v sklopu katere-
ga bi na Mariničevi domačiji radi vzpostavili dodatno turistično ponudbo in uredili sedež za Turistično društvo Mitra in Društvo žena in deklet občine Hajdina.
„Vsekakor smo lahko zadovoljni z razvojem naše občine, če se ozremo po nam primerljivih
občinah. Predvsem pa se lahko pohvalimo z društvenim in družabnim življenjem," je prepričan Glažar.
Svoje dosežke in uspehe pa bodo Hajdinčani skupaj obeležili z več prireditvami, med drugim z osrednjo slovesnostjo ob občinskem prazniku, 19. zapored, in sicer v soboto, 11. novembra. Podobno kot prejšnja leta so se že zvrstile številne vaške, kulturne in športne prireditve v organizaciji večih društev. Izjemno zabavno in veselo bo tudi v soboto v šotoru na trgu pred občino, ko se bo začela 22. prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. V nedeljo bo tradicionalna slavnostna maša, po njej pa druženje v šotoru na trgu pred občino in zadnji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku, predstava v domu krajanov v Skorbi.
„Do realizacije vseh zastavljenih ciljev je pripeljalo usklajeno sodelovanje občanov, občinskega sveta, uprave in vaških odborov, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Na opravljeno smo lahko upravičeno ponosni, " še zaključuje župan Glažar.
Dženana Kmetec
Ptuj • 40 let Društva gojiteljev malih živali
Tradicionalna meddržavna razstava malih živali in sobnih ptic
Ob uradni registraciji Društva goj'iteljev malih živali Ptuj 20. j'unija 1977 j'e to delovalo z dvema sekcijama, golo-barsko in kunčerej'sko, kasnej'e so ustanovili še perutninarsko in ptičarsko. Danes ima 45 članov in članic, ki delujej'o v štirih sekcijah, v razvoj'u pa j'e še sekcija za morska prašičke.
Je pa tradicija delovanja društva gojiteljev malih živali na Ptujskem še starejša, začetki namreč segajo v začetek 19. stoletja, a so podatki o tem zelo skopi ali celo izgubljeni, pove Franc Štumberger, vodja razstavišča letošnje mednarodne razstave malih živali, ki jo posvečajo 40-letnici svojega delovanja.
Pred letom 1977 je tri leta na Ptuju delovalo Društvo za varstvo in vzgojo ptic ter okrasnih golobov. Še danes imajo nekaj članov, ki v društvu delujejo 40 let. Ker v začetku niso imeli svojih prostorov, so se sestajali na različnih lokacijah, podobno je bilo tudi z razstavami malih živali, ki so jih selili iz Kluba mladih v dom JLA, na Breg, nato pod šotor na Vinarskem trgu, v športno dvorano Mladika, od lani pa je njihovo novo razstavišče večnamenska dvorana Spuhlja.
Društvene prostore so si uredili na Zadružnem trgu 12, kjer so v začetku prirejali tudi razstave. Tudi prihodke od razstav in sponzorjev so namenili za dejavnost - za nakup potrebne opreme za razstave, nekaj so je izdelali tudi sami. Glavni cilji društva so vsa-
koletna organizacija razstave, sodelovanje z drugimi društvi, s Slovensko zvezo društev gojiteljev pasemskih malih živali, z lokalno skupnostjo in pridobivanje novih članov. Na letošnjo meddržavno razstavo malih pasemskih živali so povabili društva iz Maribora, s Pragerskega, iz Odrancev,
Dravinjske doline in King kluba Slovenije ter hrvaška društva iz Ivanca, Varaždina, in Nedelišča. Obiskovalci si bodo lahko od danes do nedelje ogledali kunce, golobe, ptice, perutnino, okrasno perutnino in morske prašičke. Že tradicionalno se jim bo s svojim projektom pridružila Biotehniška
šola Ptuj. Razstava bo na ogled danes in jutri od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 16. ure.
V Društvu gojiteljev malih živali Ptuj pričakujejo, da jih bo obiskalo čim več ljudi, saj ima razstava tudi vzgojni in poučni pomen, zato jo še posebej priporočajo mladim.
MG
Foto: arhiv društva
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je ob svoji 40-letnici danes v Spuhlji odprlo mednarodno razstavo malih živali in sobnih ptic, ki bo na ogled do nedelje.
Foto: CG
Damgan Peklar, dr.vet.med., s.p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 info@veterinapeklar.com, www.veterinapeklar.com
Občankam in občanom ter našim
cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
petek • 10. novembra 2017
Turizem
Štajerski	9
Ormož • Pred vrati že 25. Martinovanje v Ormožu
Vse nared za največjo prireditev v mestu
V Ormožu je vse nared za največji ljudski praznik - 25. Martinovanje v Ormožu, ki bo potekalo ta konec tedna. Številni organizatorji tudi letos obljubljajo pester kulturni, kulinarični in vinski program z nekaterimi novostmi.
Organizatorji Občina Ormož, Javni zavod za turizem, kulturo in šport s TIC-em in PGD Ormož skupaj z drugimi sodelujočimi so podrobno predstavili program letošnjega martinovanja, ki bo potekalo v petek, 10., in soboto, 11. novembra. Pester program se bo odvijal na več lokacijah v centru mesta, martinovanjski prireditveni šotor bo tudi letos stal na parkirišču »stare komunale«, medtem ko se slavnostna otvoritev marti-novanja in festival vin selita v grajsko klet Unterhund.
Največjo prireditev v Ormožu bosta poleg vsakoletnih dogodkov po besedah ormoškega župana Alojza Soka letos še posebej zaznamovali odkritje doprsnega kipa domačinki Erni Meško v aleji pred ormoškim gradom in odprtje razstave del iz likovno-literarne kolonije Malek 2017, posvečene legendi slovenskega vinogradništva Stanku Čurinu.
Martinovanje bodo že po tradiciji začeli na Kerenčičevem trgu z veliko Martinovo tržnico s številnimi lokalnimi ponudniki ter nadaljevali z ogledom kleti Puklavec in okroglo mizo Vinogradništvo - priložnost za mlade, ki jo pripravlja Ljudska univerza Ormož. V
razstavišču v pritličju Občine Ormož bo v petek otvoritev razstave Fascinanten svet očal - Safilo, v bivših prostorih blagovnice Tima pa razstava Društva kmečkih žena Ormož z degustacijo kulinaričnih
dobrot. Ob 14. uri bo slavnostna otvoritev 25. Martinovanja v Ormožu s krstom mošta, prihodom vinskih kraljic in začetkom festivala vin. Zatem bo razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar, mlade-
ga vina in podelitev priznanj za naj potico v ormoški grajski pristavi. Poleg tradicionalnega Martinovega sejma in Martinove tržnice, Martinovega pohoda in festivala vin v soboto nadaljujejo marti-
novanje s tradicionalnim šaljivim prikazom vinogradniških običajev s krstom mošta. V Martinovem šotoru bo dišalo po jedeh na žlico, saj bo potekalo drugo tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, v
športni dvorani na Hardeku pa bo že 22. tekmovanje godb Slovenije.
Veliko bo tudi vzporednih prireditev, kot so vodeni ogledi Šipo-nove kleti v Košarkini hiši na Kogu, vožnje s turističnem vlakcem po Ormožu...
Namestitvene kapacitete in gostinske storitve že skoraj zasedene
Program martinovanja si lahko pogledate na spletni strani www. martinovanje.si.
Dvodnevni dogodek, ki velja v tej vinorodni deželi za pravi ljudski praznik, vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tudi tujine. Tudi za letošnje martinovanje so dobri obeti, saj so po besedah v. d. direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Simone Kosi tako namestitvene kapacitete kot tudi ponujene gostinske storitve že skoraj v celoti zasedene. Dodajmo še, da je Občina Ormož letos za martinovanje namenila okoli 27.300 evrov.
Monika Levanic
Videm • Začela so se haloška martinovanja
Blagoslovili so grešni moštek
Minuli teden se je z osrednjo prireditvijo ob Vidovi kleti v Vidmu pri Ptuju začelo martinovanje v Halozah. Praznovanje bo vrhunec doseglo ta konec tedna, ko bodo pušlšanke, blagoslove in degustacije vina pripravili po vseh Halozah.
V Vidmu pri Ptuju so blagoslovili vino, ki so ga tretje leto zapored pridelali v simboličnem občinskem vinogradu. Kljub toči in mrazu je trta dobro obrodila; najbrž tudi zato, ker so zasadili stare avtohtone trte, ki so naravnim ujmam kljubovale že stoletja. Župan občine Videm Friderik Bračič je v slovesnem nagovoru poudaril, da se imamo tudi v tem letu za kaj zahvaliti in česa veseliti. Spomnil je še, da so se predniki stoletja preživljali predvsem z vinogradništvom: »Danes je nekoliko drugače, a zgodovino moramo spoštovati.«
Tudi pater Tarzicij Kolenko iz župnije sv. Vida, ki je opravil blagoslov novega vina, je poudaril, da je trto treba spoštovati - še posebej v Halozah: »Srce me boli, ko gledam propadle vinograde, ki so jih posekali ali pa v njih rasteta trnje in trava. Tega v drugih krajih ni, pri nas pa pravijo, da se nič ne splača. Tistemu, ki je vinogradnik z dušo in srcem, se gotovo splača.« Posebna gostja prireditve je bila ptujska vinska kraljica Urška Repič, ki je dejala: »Čeprav letošnje leto, sploh na ptujskem območju, vinogradnikom in vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno, so ti enako kot vinska trta odporni in vztrajni. V kleteh se tako lahko
znova veselimo odličnega vinskega letnika.«
Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so pripravili šaljiv krst mošta v vino, v bogatem kulturnem programu so nastopili še učenci Osnovne šole Videm ter Veseli Jožeki in ljudski pevci Vinogradniki iz omenjenega društva, prireditev je vodila Tatjana Mohorko. Domači vinogradniki, vinarji in gospodinje iz društev in aktivov kmetic, podeželskih žena in deklet v videmski občini (Dolena, Lancova vas, Leskovec, Pobrežje,
Sela in Videm) so za vse obiskovalce pripravili bogato pogostitev.
V Halozah bodo praznik svetega Martina počastili z okoli dvajsetimi različnimi prireditvami in dogodki. Se boste podali v Cirkulane, Dreno-vec, Majšperk, Pristavo, na Ptujsko Goro, v Sedlašek, Skorišnjak, Sto-perce, Tržec, Veliko Varnico, Veliki Vrh ali raje v Zgornji Leskovec? Za lažjo odločitev lahko obiščete spletno stran www.martinovanje.ha-loze.org, kjer so objavili podroben seznam vseh prireditev.
Eva Milošič
VABLJENI NA MARTINOVANJE S PESTRIM PROGRAMOM
ptttK
AO.*4; „ oB1-TRU coBO"**'
V Vidmu pri Ptuju mošt v vino za vsak primer krstijo kar dvakrat; enkrat zares in enkrat za smeh ...
Foto: ML
; QL ANDI A
10 Štajerski
V središču
petek • 10. novembra 2017
Ptuj • Prostor za Kurentovanje znan, iščejo izvajalca
Je Zavod za turizem postavil prezahl
Ker je bila junija letos na prvi javni poziv Zavoda za turizem Ptuj oddana le ena, po mnenju komisije neustrezna prijava, so razpis ponovili. dejansko pomeni, da so potencialni prijavitelji imeli le šest dni časa, da preučijo razpis in se nanj prijavijo. Tako kratek rok lahko pomeni in kaj se bo zgodilo, če ne bo nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti organizacijo največjega ptujskega dogodka.
Pri odločanju o izbiri izvajalca se bodo - ob izpolnjevanju vseh pogojev iz dokumentacije - kot merilo upoštevali naslednji kriteriji: reference, realnost izvedbe in vrednost projekta, program prireditve in reference glasbenih izvajalcev ter ponujena cena uporabe znamke Kurentovanje. Prijavljene, ki so do srede, 8. novembra, oddali ponudbo, bo ocenjevala komisija v sestavi: direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc, vodja prireditve Monika Klinc, podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek in član sveta Zavoda za turizem Andrej Vindiš. Vloge naj bi pregledali naslednji teden, nakar imajo še mesec dni časa, da izberejo najprimernejšega izvajalca.
Poziv zajema organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe ter zabavno-glasbenega programa v karnevalski dvorani.
Zavod za turizem Ptuj je določil lokacijo karnevalske dvorane 2018
Lokacijo karnevalske dvorane je Zavod za turizem Ptuj že določil v razpisu in dogajanje preselil na lokacijo Qcenter Ptuj, na Puhovi ulici 21. Tam je zagotovljen prostor, kot je navedeno v razpisu,
■v
Se ena novost ...
Čeprav je direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc zatrdila, da so pogoji v razpisu enaki kot za letošnje Kurentovanje, je vendarle nekaj sprememb in novosti. Tokrat je kot del merilo javnega poziva predvideno tudi plačilo uporabe znamke Kurentovanje. Izhodiščni in obvezni minimalni prispevek za uporabo znamke Kurentovanje 2018 je 5.000 evrov neto. A kot je možno sklepati iz besedila razpisa, bo ravno s tem delom pokrit strošek najema dvorane. Kot piše, bo namreč zavod za izvedbo prireditve v karnevalski dvorani zagotovil prostor proti predvidenemu plačilu uporabe znamke Kurentovanje. Dvorana v Qcentru na Ptuju meri kar 2600 m2.
Neverjetna »požrešnošt« Zavoda za turizem
Da so številni pogoji Zavoda za turizem Ptuj, kije objavil razpis, prezahtevni, in da zato niso niti razmišljali o tem, da bi vnovič kandidirali za izvedbo komercialnega dela ptujskega Kurentovanja v prihodnjem letu, pravi Katja Grabrovec, direktorica agencije Novelus. Čeprav seje špekuliralo, da bodo ravno oni ponovno vajeti prevzeli v svoje roke, to možnost odločno zavrača: „Pričakovala sem, da se bodo na občini in zavodu kaj naučili iz napak, ki so se delale prejšnja leta, pa jih le ponavljajo. Namesto da bi občina in zavod zgodbo naredila primerno in uspešno, ponavljajo iste napake kot vsa leta, pa čeprav so videli, da ta sistem ne funkcionira dobro vsaj zadnjih 10 let."
Ob tem izpostavlja, da ponovno v razpisu ni jasno določenih terminov za zavode in društva, ki imajo vsako leto program v šotoru. Kot pravi, se bo spet lahko zgodilo, da termin, ki ga bo ponudil izvajalec komercialnega dela, društvom ne bo ustrezal. Tako kot po zaključku Kurentovanja 2017 še vedno trdi, daje program v dvorani predolg.
Namesto pet hočejo zdaj kar 20 % od gostinstva
Popolnoma nesprejemljivo pa seji zdi tudi, daje v razpisu spremenjena višina sredstev, kijih od prihodka od neto prometa gostinskih storitev želi Zavod za turizem Ptuj: letos so namreč zahtevali 5, v novem razpisu pa kar 20 %.
„Že pet odstotkov je bilo zelo veliko, mi smo jim le iz tega naslova nakazali 9.000 evrov, po novem bi morali 36.000, kar je nedvomno preveč. Ob tem se mi poraja vprašanje, če morda tukaj ne gre za »norčevanje« oz posmehovanje iz organizatorjev. Matematika je namreč pokazala, da smo prav vsi organizatorji v preteklih letih ustvarjali minuse ob zaključku tega projekta. Z nalaganjem dodatnih obveznosti pa bi to pomenilo, da tistega, ki bo želel prevzeti izvedbo, silimo le še v večje dolgove. Kje je tukaj logika, žal ne razumem "jejasna Grabrovčeva. Ta del bo moral izvajalec Zavodu za turizem Ptuj nakazati najkasneje 15 dni po zaključku programa.
Na vprašanje, zakaj so v razpisu določili višji delež direktorica Zavoda za turizem ni odgovorila.
proti predvidenemu plačilu uporabe znamke Kurentovanje za izvedbo prireditve. Direktorica zavoda Katja Gonc je sicer pojasnila, da je strošek najema dvorane v celoti na plečih izbranega izvajalca. Med merili za izbiro tega je namreč kot ena izmed točk določena tudi višina ponujene cene uporabe znamke Kurentovanje in očitno bo ravno to znesek, ki bo predsta-
vljal strošek najema dvorane. Višja ponujena cena uporabe znamke pa bo pomenila več možnosti za izbiro na razpisu.
Izvajalec krije tudi vse nastale splošne stroške obratovanja v karnevalski dvorani (ogrevanje, elektrika, zunanje in notranje čiščenje, varovanje, gasilce, WC-kabine, odpadke, plačilo tehničnega vodje oz. koordinatorja karneval-
V sredo se je iztekel rok za prijavo na javni poziv za izvedbo Kurentovanja 2018.
Podravje • Kraljica poljščin dozorela in na poti v predelavo
Pridelek sladkorne pese presenetil
Slovenski kmetovalci so letos spomladi po 11 letih na svojih njivah ponovno lahko zasejali sladkorno peso.
Donosi nad pričakovanji
V Podravju in Pomurju je pesa že pobrana, v Prekmurju čakajo na ugodno vreme, pridelek naj bi z njiv pobrali v nekaj dneh. Za spravilo pridelka so najeli izvajalca iz Hrvaške. Peso, ki so jo deponirali, so včeraj začeli odvažati v tovarno sladkorja v hrvaško Virovitico. Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Mirko Kosi je povedal, da so s pridelkom zadovoljni. Sladkorna pesa je letos rasla na 70 hektarjih kmetijskih površin. Tovarna je pridelovalcem obljubila plačilo 36 evrov po toni pridelka, pri 16-odsto-tni sladkorni stopnji. Odkupna cena za slovenske pridelovalce je enaka kot za pridelovalce z Madžarske, ki prav tako s surovino zalagajo sladkorno tovarno v Virovitici. »Za nami je poskusna letina. Nekega velikega zaslužka ni moč pričakovati. Stroške bomo pokrili, pa še kaj malega bo ostalo. Prvi in zelo pomemben cilj smo letos dosegli. Pridelek pese je tukaj,« pravi prvi mož zadruge in dodaja, da si bodo pridelovalci v prihodnje prizadevali za nadaljevanje in povečevanje obsega pridelave. Pa tudi načrti oziroma prizadevanja, da bi v Sloveniji ponovno imeli tovarno sladkorja, ostajajo živi. »Mi smo sedaj prvi korak naredili, kraljica poljščin se je vrnila na polja. Če bomo dobri v pridelavi in če bomo zagotavljali zadostne količine, sem prepričan, da se bo našel investitor, ki bo zainteresiran za vzpostavitev predelave.«
Kosi letošnji pridelek sladkorne pese ocenjuje kot zelo dober. »Hektarski donos pridelka nas je pozitivno presenetil. Imamo pridelovalce, ki so dosegli tudi po sto ton neto pridelka po hektarju. Povprečni hektarski donos bo nekje med 75 in 90 tonami. Peso smo gojili v različnih pogojih - na prodnatih tleh, na območjih, kjer je zemlja globoka in debela, nekateri so jo namakali, drugi ne ... Vse rezultate letošnje pridelave bomo skrbno zbrali, popisali in analizirali. Da bomo za prihodnja leta vedeli, kakšni so v našem podnebju in prsti najopti-
malnejši pogoji za doseganje čim višjega hektarskega donosa.« Eden izmed pridelovalcev, Darko Dobnik iz Zlatoličja, je povedal, da so se za letošnjo poskusno pridelavo odločili zaradi ugodne ekonomike. »V preteklosti smo bili dolgoletni pridelovalec sladkorne pese, dejansko od začetka pridelave za proizvodnjo sladkorja v ormoški tovarni. Ob ponovni oživitvi pridelave smo se odločili za setev na treh hektarjih površin. Pridelek smo že pospravili in smo z njim relativno zadovoljni. V prihodnosti smo se pripravljeni ukvarjati s pridelavo, če bodo za to seveda pogoji. Dobrodošla je tudi v kolobarju.«



Včeraj, v četrtek, so peso nalagali na kamione in jo dostavljali kupcu, hrvaški tovarni sladkorja Viro iz Virovitice.
Načrti za prihodnje leto
V času spravila letošnjega pridelka je Zadruga Kooperativa Kristal s tovarno sladkorja iz Virovitica sklenila pogodbo o dobavi pese za prihodnje leto. Osnovna cena za tono pridelka je v primerjavi z letošnjo nekoliko nižja (33 evrov), vendar pa bo možno doseči višjo stimulacijo, če bo pridelek kakovosten. Po podpisu pogodbe s tovarno je zadruga pričela pogodbe sklepati še s pridelovalci. Pridelava sladkorne pese je za pridelovalce na območju vzhodne Slovenije dolgoročni cilj. Stremijo k temu, da bi pesa rasla na 10.000 hektarjih površin. Kljub temu da je cilj je zastavljen zelo visoko in precej optimistično, so v Zadrugi Kristal mnenja, da ga je moč doseči. Realno računajo, da bi v naslednjih petih, šestih letih peso gojili na 8.000 hektarjih kmetijskih površin. Za pridelavo pese je bilo že letos možno pridobiti državno subvencijo, drugih večjih finančnih spodbud za to dejavnost pa država ne predvideva. »Pri morebitni gradnji nove tovarne država ne namerava biti soudeležena. Pridelovalci bodo lahko po razpisih črpali denar za sofinanciranje nakupa opreme in mehanizacije,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
Mojca Zemljarič
Slo
U
V ti dogo vanj druj jeli ' za v
Na deset posle lanske povzr
in 1.0
škodb kih in jutrar prom
Jasno ki teg prom
Foto: MZ
Foto: CG
petek • 10. novembra 2017
V središču
Štajerski	11
tevne pogoje za Kurentovanje 2018?
Vnovič so ga objavili 30. oktobra, rok pa seje iz-marsikaj. A vendar, trenutno najaktualnejša
tekel v sredo, 8. novembra. Upoštevajoč dejstvo, da so bili vmes prazniki, to vprašanja so: ali seje sploh kdo - pod precej zahtevnimi pogoji - prijavil
-v
»Toliko brezplačnih vstopnic je kriminal!«
Foto: CG	,	, ]	.
Po razpisu mora izvajalec v dogovoru z zavodom zagotoviti prost vstop na večerne dogodke v dvorani; skupaj 3000 vstopnic in 300 prepustnic za sponzorje (prost vstop na vse dogodke v karnevalski dvorani). To je po mnenju Grabrov-čeve kriminal brez primere, ki izvajalcu povzroči izjemno velike stroške. Prepričanaje, da Zavod za turizem Ptuj zahteva preveč kart: „Dali smo jim 300 kart na dan, kar znese (če uporabiva ceno predprodaje) 39.000 evrov. Te karte naj bi bile za člane povork. Kdo jih je dejansko dobil, pa so razporejali na zavodu. K temuje treba prišteti še 300 prepustnic (teh kart drugače sploh ni bilo mogoče kupiti in so bile le za zlate sponzorje, ovrednotene na 120 evrov), kar je vredno 36.000 evrov. Vse to je bil naš strošek! To so dejansko karte, ki bi jih lahko prodali, pa jih nismo. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da smo v dvorani morali imeti reklamo za vse sponzorje ali donatorje zavoda, zato smo mi svoje toliko težje dobili. Enostavno povedano, med nami ni bilo sodelovanja, ki pa je v takih projektih ključno."
Kdo se je prijavil, še ni znano, saj komisija še ni pregledala prispelih prijav.
ske dvorane in drugo). Ocenjeni stroški obratovanja v preteklih letih naj bi znašali okrog 80.000 evrov. A Grabrovčeva, direktorica agencije Novelus, ki je organizirala letošnje dogajanje v karnevalski dvorani, pravi, da za ta denar nikakor ni mogoče pokriti stroškov obratovanja dvorane: „To je popolna farsa, niti približno ni možno izpeljati dogajanja v dvorani za tak znesek. Le najem šotora je stal skorajda toliko, zgolj ogrodje, kje je še varovanje, ki znese okrog 27.000 evrov, pa najem WC, kar je stalo približno 10.000 evrov, čiščenje, ogrevanje ..."
Če izbrani izvajalec ne izpelje Kurentovanja, sledi 150.000 evrov kazni
V javnem pozivu, ki ga je konec oktobra objavil ptujski Zavod za turizem, so določila tudi
TEDNIK
www.tednik.si
■ Stajerskitednik Stajerskitednik
glede zagotavljanja pogostitve etnografskih, karnevalskih ter drugih skupin, ki bodo nastopale na povorkah Kurentovanja. Za vsako od dveh povork bo predvidoma treba postreči 2000 malic. Število obrokov in ceno bosta zavod in izvajalec uskladila do začetka projekta, ne sme pa presegati 3,5 evra (bruto). V malico so všteti dva različna topla obroka in pijača.
V primeru neizpolnitve obveznosti oz. če karnevalska dvorana ne bo obratovala do 29. januarja 2018 ali če izvajalec v celoti odstopi od projekta, mora plačati zavodu pogodbeno kazen v višini 150.000 evrov (neto). Ce izvajalec ne izvede ali v zadnjem trenutku odpove planiran dogodek, pa plača pogodbeno kazen v višini 20.000 evrov (neto) na dan, kazni se po dnevih seštevajo.
Dženana Kmetec
venija • Akcija Slovenija piha 0,0
pamo, da nas bo ustavila policija
¡dnu, ko praznujemo martinovanje kot praznik vina, so se že in se še bodo zvrstili številni odki. Najbolj pestro bo jutri, v soboto, ko pa bo tudi največ nevarnosti na cestah. Da bi prazno-ie vse do zaključka ostalo veselo, slovenska policija v sodelovanju z ministrstvom za zdravje go leto zapored izvaja akcijo Slovenija piha 0,0. Tisti, ki bodo „napihali" 0,0, bodo lahko pre-vstopnice za koncert, še večja nagrada za tiste, ki ne pijejo, ko vozijo, pa je varnost na cestah se udeležence v prometu.
slovenskih cestah približno vsaka a prometna nesreča nastane kot dica vožnje pod vplivom alkohola! V srn letu so alkoholizirani udeleženci ■očili 41 smrtnih prometnih nesreč 09 prometnih nesreč s telesnimi po-ami. Največ se jih je zgodilo ob pet-sobotah, v poznih nočnih in zgodnjih ijih urah, najpogostejši povzročitelji etnih nesreč pod vplivom alkohola pa
so stari med 24 in 34 let. Ce k temu dodamo še dejstvo, da te dni praznujemo mar-tinovanje, praznik vina, katerega namena marsikdo očitno ne razume prav dobro, je jasno, zakaj ravno v času od 6. do 12. novembra na slovenskih cestah poteka akcija Slovenija piha 0,0. Ministrstvo za zdravje jo izvaja v sodelovanju s policijo, za sodelovanje pa so se odločili, ker so povezovanja med področjem zdravstva in področjem
Foto: CG
> je, da alkoholizirani ljudje ne sodijo za volan, pa vendar je vse preveč takih, ja ne upoštevajo. Lani so alkoholizirani udeleženci povzročili 41 smrtnih letnih nesreč in 1.009 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami.
zagotavljanja varnosti cestnega prometa uspešnejša, če so podkrepljena s konkretnimi akcijami.
V tem času bo izveden poostren nadzor, ki pa bo za tiste, ki se bodo držali predpisov, prijeten. Vsi, ki jih bodo policisti ustavili in bodo pihali 0,0, bodo prejeli kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužijo vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra v Ljubljani.
Na policiji poudarjajo, da smo za prometno varnost odgovorni prav vsi udeleženci in dodajajo, da je naloga in dolžnost nas vseh, da poskrbimo, da praznični teden mine varno.
Najpogosteje bodo možje v modrem prisotni v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in na krajih, kjer se zadržuje večje število ljudi. Preverjali bodo tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Pridružile se jim bodo tudi inšpektorske službe (delovni in tržni inšpektorji) ter predstavniki nevladnih organizacij, kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart.
Kot poudarjajo organizatorji akcije, voznikov ne želijo strašiti z že pogosto videnimi grozljivimi posledicami zlorabe alkohola, ampak bodo raje nagradili tiste, ki spoštujejo predpise in so vzor drugim.
Dženana Kmetec
Foto: CG
www.nlb.si/start
01 477 20 00
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 10. novembra 2017
Ptuj • Emina Ekic,, mis Universe Slovenije
Bodočnost med modnimi odri in turizmom
Emina Ekic, 22-letna Ptujčanka, je nova mis Universe Slovenije. Ptuj je tako po dveh mis Slovenije, kraljici Slovenije, dve mistrih in drugih prestižnih lepotnih naslovih dobil tudi prvo mis Universe Slovenije. Skupaj s sestro Indiro, ki izgublja kilograme v resničnostnem šovu The Biggest Loser Slovenija, sta trenutno najbolj znani slovenski sestri. Prav Indira je Emino nagovorila, da se je prijavila na izbor za mis Universe Slovenije.
„Vse je zgodilo nepričakovano, ničesar nisem pričakovala. Znašla sem se v družbi deklet, ki so imele že izkušnje z lepotnimi odri, zame pa je bilo vse novo. Priprave so bile zahtevne. Bilo je naporno, a se je splačalo. Prve sekunde po razglasitvi za mis Universe Slovenije se sploh nisem zavedala, kaj se je zgodilo. Med občinstvom sta bila mama in fant, ki sta oba zelo ponosna, da mi je uspelo. Ponosen je tudi moj oče v Avstraliji. Mislim, da sem komisijo prepričala s svojo osebnostjo, saj je treba ob videzu imeti tudi nekaj več. Dekle ne more postati mis Universe, če ne zna angleško. Vedno sem bila nasmejana, pozitivna, vse sem spravljala v smeh," pove 179 cm visoko svetlolaso dekle, ki se šalam o blondin-kah le prisrčno nasmeji.
Do najinega pogovora sestri še ni mogla sporočiti, da je zmagala, ker tekmovalci v resničnostnem šovu nimajo stika z zunanjim svetom. Tudi to bi bila zagotovo dodatna motivacija za izgubo kilogramov, je prepričana Emina. Bo pa zato toliko bolj presenečena,
Nacionalno darilo - kurent
Emina nima problemov s kilogrami. Na njenemjedilniku ni zelenjave, od mesa prisega na piščančje, najljubša hrana pa so njoki s smetanovo omako, sir in poli klobase. „Ko sem bila v Avstraliji, kjer ni bilo poli klobase, sem vsako leto komaj čakala, da pridem na Ptuj in seje naužijem. Rada imam tudi slaščice, v zadnjem mesecu pa jih več ne uživam toliko, saj se z osebnim trenerjem pospešeno pripravljam na svetovni izbor za mis Universe, ki bo letos 26. novembra v Las Vegasu. Moje nacionalno darilo na svetovnem izboru bo kurent. Žiriji v Ameriki bom tudi podrobno predstavila kurenta in njegovo poslanstvo. Tudi izbor nacionalnega oblačila je vezan na pustno dediščino; obleka bo v stilu markovskih vil."
Foto: arhiv izbora mis Universe
Emina Ekic, mis Universe Slovenije 2017: "Mislim, da sem žirijo prepričala s svojo osebnostjo."
ko se vrne iz šova. Njenega veselja ob zmagi niso skalili niti negativni komentarji, naj se vrne v Bosno ... Kako, če pa je rojena Ptujčan-
ka, bi vsem lahko odgovorila, pa ni. „Toliko vsega sem prebrala, človek sploh ne more verjeti, od kod ljudem vse to ... Zame je vse
to novo. V začetku sem bila zelo prizadeta, priznam. Minilo bo, zdaj je na vrsti Las Vegas, osredotočiti se moram na svetovni izbor za mis Universe."
Do 16. leta, ko se je za šest let preselila k očetu v Avstralijo (v Melbourne), kjer je ostala do marca letos, je živela z mamo in sestro na Ptuju. V Avstralijo jo je popeljala želja za boljšo prihodnost. „Mislim, da ima vsak željo iti tja, kjer bo imel boljšo prihodnost. Oče se je po
ločitvi preselil v Avstralijo, zatem je šla tudi sestra, za njo pa še jaz. Najprej se je vrnila sestra, letos pa še jaz. V Avstraliji sem najprej končala srednjo šolo za turizem, ki je bil tudi moja študijska smer. Med študijem sem delala v restavraciji, pridobila sem tudi avstralsko državljanstvo. Po vrnitvi na Ptuj sem delala v hotelu Kačar kot receptor-ka. Po treh mesecih pa se je zgodilo to, kar se je, postala sem mis Universe Slovenije."
Emina prisega na športno-ele-gantna oblačila, v večini so črne barve, saj je črno najlažje kombinirati. Svojo prihodnost vidi v modnem svetu, druga njena izbira je turizem. „Slovenija bi morala več narediti na področju promocije v celem svetu. Govorim tudi iz osebnih izkušenj. Povsod, kjer sem bila, tudi v Avstraliji, sploh niso poznali Slovenije, ko sem jim povedala, od kod prihajam. Kje je to, so vsi vprašali. Ni Slovaška, ki jo bolj poznajo, ampak Slovenija, sem jim poskušala dopovedati. Na Ptuju mi ugaja vse; če mi ne bi bilo všeč, se sploh ne bi vrnila. Mesto, v katerem si se rodil in odrasel, te vedno vleče nazaj, vedno se želiš vrniti. Vsako leto, ko sem se vračala, sem bila vedno znova navdušena ... Vse te male, ozke ulice, pa prijatelji, znanci ... Skratka, Ptuj je mesto, ki ga nosim v srcu."
V prostem času Emina obiskuje fitnes, se sprehaja, srečuje s prijateljicami ob kavi, obiskuje kino, poseže po kakšni dobri knjigi. Tudi potuje rada, če le ima čas.
MG
Pariz • Mednarodna modna zgodba Sanje Veličkovic
S kolekcijo tradicije Zeleni Jurij povezala tri narode
V oktobrskih dneh je svojo unikatno modno zgodbo v Parizu, na tekmovanju dizajnerjev pod naslovom File Rouge Slavic Fashion Contest, predstavila ptujska kreatorka Sanja Veličkovic. Na lanskem modnem dogajanju v Novem Sadu jo je opazil svetovalec Donald Potard, ki je 25 let delal za Jean - Paula Galtiera, še vedno pa je tudi uradni svetovalec modne ikone Vivienne Westwood.
Na njegovo priporočilo je tudi prejela povabilo na dizajnerski festivalski dogodek tekmovalnega značaja, s poudarkom na tradiciji, v katerega so vključene države vzhodne Evrope oz. 30 dizajnerjev s tega območja.
Sanja se je vabilu Donalda Po-tarda odzvala, ker se takšne priložnosti ne izpusti iz rok; svojo kolekcijo Zeleni Jurij je v Parizu uspešno predstavila, ob glasbi Magnifica in njegovega Zelenega Jurija. Z njo je
Foto: zasebni arhiv
Slovenski stand up komiki Perica Jerkovič, Tin Vodopivec in Martina Ipša pripravljajo na večer smehavtorek, 14.11.2017, ob 19.00v gasilsko vaškem domu Moškanjci!
Zbrana sredstva z nakupom vstopnic bodo v celoti namenjena družini Kekec, ki je oktobra zaradi požara izgubila del svojega doma.
Cena vstopnice znaša 10 evrov, družini pa lahko pomagate tudizdonacijo na transakcijski račun PGD Moškanjci.
TRR: SI65 6100 0000 4540 335 NAMEN: Donacija za kmetijo Kekec SKLIC: SI 00 12345-17
Kontakti za nakup kart: Sašo Majerič (03! 853 401), Klara Hameršak (031 791 774), GregorSok (041 670 695) ter Bar Kovačija in BS Ziher v Moškanjcih. Ves zbrani denar bo v celoti namenjen družini!
Iskrena hvala za vašo pomoč!
Del kolekcije Zeleni Jurij Sanje Veličkovic na tekmovanju modnih kreatorjev pod naslovom File Rouge Slavic Fashion Contest v Parizu, za katero je bila nagrajena z brezplačno udeležbo na tednu mode v Ukrajini v letu 2018.
%
želela ponovno pokazati, da je ženska lahko ženstvena in lepa tudi v dnevnih oblačilih iz bombaža, lanu ter svile, in naj ne velja, da je ženska lahko glamuroz-na le tedaj, ko je posuta z biseri.
Foto: arhiv SV
Sanja pogosto pove, da je na tem svetu z enim razlogom: da ustvarja oblačila. Pod prvo samostojno modno revijo se je podpisala leta 2005. Sledilo jih je še več, tudi preko luže, vsaka z drugačno zgodbo. S svojimi kreacijami je vsa leta sodelovala na izborih za Miss Universe Slovenije, Femme Fatale Slovenije, izdelala je tudi obleko za Vinsko kraljico Slovenije in še veliko drugih kreacij. Leta 2009 se ji je uresničila ena od skritih želja: v starem mestnem jedru Ptuja je odprla svoj atelje. Počasi je začela graditi svojo znamko Sanja V Design, v okviru katere ustvarja za tiste, ki si upajo svojo drugačnost in drznost pokazati tudi preko oblačil. Edino vodilo, ki jo vodi skozi vsako kolekcijo, je, „da se moja ženska v izbranem oblačilu počuti svobodno in udobno".
„Obleka naj jo naredi veličastno in ženstveno tudi takrat, ko se odpravi na pomladni sprehod po ulicah svojega mesta. Vsekakor je bil izziv doseči zastavljeno, s prepletom tradicije in sodobnosti, vendar so prav izzivi in kontrasti tisto, kar krasi moje kolekcije. Kot izhodišče sem izbrala belokranjsko narodno nošo. Ker živim v Sloveniji, veliko časa sem preživela v Srbiji, vedno pa sanjala Pariz, sem skušala v kolekciji poleg tradicije preplesti še tri narode - Slovence, Srbe in Francoze. Rdeča nit med tremi narodi so tri barve, ki sem jih vključila v kolekcijo: bela, modra in rdeča, ki jih najdemo v zastavah teh treh narodov. Da bi na neki način povezala slovansko kulturo, tradicijo ter modno prestolnico Pariz, sem skušala vsakemu kosu dodati še kanček tistega, kar bo izražalo ženstve-nost in sodobni pridih ter s tem tudi delček tako potrebnega francoskega čara. Vsak posamezni kos v kolekciji je nosljiv, funkcionalen ter ponuja veliko kombinacij in sestavljanja novih stajlingov. Kvačkani detajli, ki predstavljajo rdečo nit kolekcije ter preplet s tradicijo, so samostojni kosi, ki jih lahko prestavljamo z enega oblačila na drugo ali jih preprosto snamemo in oblačilo dobi čisto novo funkcijo," je pred odhodom v Pariz povedala Sanja Veličkovic.
MG
NK Ormož
Začetek gradnje tribun in klubskih prostorov
Stran 14
Namizni tenis
Neuspešni v prvenstvu, Katja odlična na TOP
Stran 14
Strelstvo
Aktualni prvaki s prvo zmago v sezoni
Stran 15
Gimnastika
Tri medalje za ptujsko gimnastiko
Stran 15
Frizbi
Po sprejemu še promocijska tekma na Mestnem trgu
Stran 16
Odbojka
Liga žoga miga
Stran 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
íPoiLilajt¿ naí na Lvitovmm. ijibtu!
radioptuj
tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po spektaklu znova na realna tla
»To so tekme, za katere se živi in trdo dela na treningih,« so bile besede nogometaša Drave Dejana Školnika po derbiju 2. lige z Muro. Tekmo si je na Mestnem stadionu na Ptuju ogledalo krepko več kot 1000 gledalcev, vzdušje je bilo res odlično in je ljubitelje nogometa na ptujskem področju močno spomnilo na prvoliga-ške časa Drave.
Domačinom je po srečanju zaradi poraza ostal grenak priokus. »Tekma se ni razpletla po naših željah, čeprav smo imeli dvakrat ugoden rezultat (1:0, 2:1, op. a.). Zdelo se nam je, da smo imeli tekmo pod kontrolo, a smo v obeh primerih takoj prejeli prepoceni zadetka. Ne bi želel razglabljati o krivcih, celotna ekipa je kriva. Seveda smo bili zelo razočarani z razpletom, a smo tekmecem vseeno športno čestitali za zmago,« se je na nedeljsko srečanje ozrl centralni branilec Drave David Lonzarič, ki je eden izmed treh nogometašev Drave, ki so doslej odigrali vsa srečanja v celoti (ob njem še Luka Domjan in Žan Flis).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave in Mure so derbi 14. kroga odigrali v izjemnem vzdušju, na koncu pa so daljšo potegnili gostje v črno-belih dresih.
Vzdušje, kot ga že dolgo ni bilo
Navijači in vzdušje na stadionu so bili posebna zgodba
te tekme. »Res je, navijačem namenjam posebno zahvalo. Pohvalil bi naše pristaše in tudi pristaše Mure, skupaj so priredili izjemno vzdušje, ki ga na Ptuju že dolgo ni bilo. Vem, da so bili naši navijači razočarani, a obenem upam, da nas bodo podpirali tudi v naslednjih tekmah in se bomo skupaj veselili naslednjih zmag,« je dejal Lonzarič in nadaljeval: »Igralci smo seveda veseli, da se stvari na Ptuju glede nogometa prebujajo. Verjamem, da so nekaj k temu pripomogli naši rezultati v tej sezoni, zato se bomo trudili še naprej, da se držimo pri vrhu lestvice, kar je seveda za gledalce veliko bolj zanimivo.«
Pri vrhu ni še nič izgubljenega, Mura je spredaj (35 točk), za njo so tesno skupaj Nafta (29), Radomlje in Drava (oba 28). »Prvenstvo je še zelo dolgo, nismo še niti na polovici sezone. Velikokrat je mogoče slišati, da se prvenstvo ne odloča na derbijih, ampak na 'malih tekmah'. Pred nami so do konca jesenskega dela sezone tri zelo pomembne tekme, z Brežicami,
Zarico in Brdi, na katerih želimo iztržiti 9 točk. Če nam to uspe, bomo spomladanski del sezone pričakali v dobrem položaju,« se je k naslednjim izzivom obrnil Lonzarič.
Krivuljo rezultatov obrniti navzgor
V nedeljo se bodo varovanci Simona Sešlarja pomerili v gos-teh z Brežicami, ki trenutno zasedajo 10. mesto in za Dravo zaostajajo okroglih 10 točk. Breži-čani niso slavili na zadnjih petih srečanjih ... To bo priložnost, da ptujski nogometaši obrnejo krivuljo rezultatov znova navzgor, saj so na zadnjih štirih srečanjih doživeli tri neprijetne poraze (z Nafto v gosteh, s Sežano in Muro doma), tri točke so vknjižili le v Veržeju.
Zanimivo bo tudi na preostalih srečanjih 15. kroga, izpostaviti velja tekme v Dekanih (Jadran - Nafta), Ljubljani (Bravo
-	Ilirija) in Novem mestu (Krka
-	Kalcer Radomlje).
Jože Mohorič
2. SNL, 15. krog:v Brežice Terme Čatež -Drava Ptuj, nedelja, 12. 11., ob 14.00 v Brežicah
Tenis • Teniška zveza Slovenije
TK Ptuj še enkrat pri vrhu
Teniška zveza Slovenije konec sezone tradicionalno objavi lestvico klubov, ki so v letu 2017 osvojili največ točk za lestvice TZS. Na seznamu se je letos znašlo kar 76 klubov.
Znova je z veliko prednostjo slavil ŽTK Maribor, ki ima ob nekaterih vodilnih igralcih na lestvicah TZS v različnih starostnih kategorijah tudi daleč
Foto: Črtomir Goznik
Nika Strašek (TK Terme Ptuj)
največ članov izmed vseh slovenskih klubov (točke prinaša vsak nastop). V zelo močni konkurenci se je pri vrhu v zadnjih letih že ustalil TK Terme Ptuj, ki je še tretje leto zapored končal na 3. mestu. Glede na majhno število članstva (v primerjavi s klubi pri vrhu) je to seveda izjemen dosežek in govori o kakovostnem delu, ki se kaže z odmevnimi dosežki na domačih in mednarodnih turnirjih.
K novi odlični uvrstitvi ptujskega kluba, ki ga kot predsednik vodi Luka Hazdovac, so največ posamičnih točk prispevala dekleta v konkurenci U-14 (Nika Strašek, Taja Lončarič, Nina Pliberšek, Ana Teja Tabor) in fantje v konkurenci U-16 (Blaž Vidovič, Filip Jeff Planin-šek), nikakor pa ne gre pozabiti vseh ostalih, ki so dodali svoje deleže (Blaž Rola, Tamara Zidanšek, Sven Lah, Pia Čuk, Maja Makorič, Blaž Bezjak, Matevž Krajnc, Tara Gorinšek, Nejc Strašek, Klemen Gril, Nejc Klasič, Alja Plohl ...).
Jože Mohorič
Še en odličen nastop Makoričeve
16-letna Maja Makorič (418. na mladinski ITF-lestvici) je v tem tednu nastopila še na drugem zaporednem mladinskem ITF-turnirju v Izraelu, tokrat v Raanani, severno od Tel Aviva.
Turnir je imel oznako visoke 2. stopnje, zato je morala članica TK Terme Ptuj v kvalifikacije. Uspešno jih je opravila (dve zanesljivi zmagi) in se prebila v glavni žreb, kjer se je merilo 48 igralk. Dosegla je še dve dragoceni zmagi, med drugim je z rezultatom 6:2, 6:7(5), 6:2 izločila 10. nosilko, leto starejšo Rusinjo Anastasio Sukhotino (147.). V 3. krogu jo je ustavila Turkinja Zavnep Sonmez (184.).
Vrstni red klubov za sezono 2017:
1. ŽTK Maribor	44158
2. Triglav Kranj	28066
3. TK Terme Ptuj	20505
4. TK Centre Court	17014
5. LTC	12793
6. MAX LJ	12666
7. Radomlje	12614
8. AS Litija	11204
9. Koper	10030
10. Maja	9070
38. Galtena	672
14 Štajerski
Šport
petek • 10. novembra 2017
Nogomet • NK Ormož
Začetek gradnje tribun in klubskih prostorov
V petek, 3.novembra, je na nogometnem stadionu v Ormožu potekala svečanost ob položitvi temeljnega kamna za novo pridobitev, še eno, ki bo v ponos malemu mestu in ormoškemu Nogometnemu klubu.
Nogomet ima v Ormožu zelo dolgo tradicijo (ustanovljen leta 1995). Skozi desetletja je ormoškim športnikom predstavljal odlično izhodišče, tako za rekreacijo, kot za vzpodbudo razvoja športnega življenja v domačem kraju. Vsake pridobitve se tako kot vsi športniki tudi ormoški nogometaši
Namizni tenis
Neuspešni v prvenstvu, Katja odlično na TOP turnirju
razveselijo. Tako je začetek gradnje tribun in slačilnic velik dogodek, tudi zato, ker si nogometaši zanje prizadevajo že več kot desetletje. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik NK Ormož Zlatko Klemenčič, o vzpodbudah športnih dejavnosti v občini pa je spregovoril župan Alojz Sok. Temeljni kamen so poleg predstavnika izvajalca gradbenih del Zidarstvo Milan Pintarič (Spodnja. Ščavnica pri Gornji Radgoni) položili Zlatko Klemenčič, Alojz Sok ter mlada nogometaša Gal Sagadin (U-7) in Tiar Sok Tomažič (U-9). Z glasbeno točko je svečanost popestrila flavtistka profesorica Ana Nuša Juričinec.
1. SNTL (m, ž): poraza ptujskih ekip
Moški del ekipe se je v 5. krogu meril s Kajuh-Slovanom v gosteh in klonil z rezultatom 5:1.
Dekleta so na domačem parketu gostila ekipo NTK Muta, za katero uspešno nastopa Ptu-jčanka Vesna Rojko. Prav ta je bila ključna za zmago gostij 2:5, saj je prispevala tri posamične točke. Za domačo ekipo je dve prispevala Katja Krajnc. Ptujska ekipa z dvema zmagama trenutno zaseda 7. mesto v 1. ligi.
3. SNTL (m): zmaga in poraz Cirkovčanov
V Cirkovcah so z nestrpnostjo pričakovali domača obračuna,
predvsem dopoldanski derbi lige z ekipo NTK Križe. Izjemno napet obračun je dobil epilog šele v zadnji tekmi dneva (pred tem sta po dve točki za domačo vrsto prispevala Žan Napast in Darko Hergan), ko sta se merila 19-letni Tomaž Strelec in 30-le-tni Uroš Mrak. Slednji je dva niza dobil z rezultatom 11:13, kar je na koncu tudi odločilo srečanje.
Cirkovce - Križe 4:5
Strelec - Steiner 0:3, Hergan - Krpič Vodnik 3:0, Napast - K. Mrak 3:2, Hergan - Steiner 2:3, Strelec - K. Mrak 0:3, Napast -U. Mrak 3:0, Hergan - K. Mrak 3:1, Napast - Steiner 0:3, Strelec-U. Mrak 1:3.
V popoldanskem srečanju so Cirkovčani ugnali goste iz
Prva dela na gradbišču že potekajo, objekt, ki bo zgrajen „na ključ", bo dokončan julija prihodnje leto. Investicija znaša nekaj manj kot 600.000 evrov, objekt bo dolg 50 in širok 7,5 metrov, imel bo 350 m2 uporabnih površin. Predstavlja tribuno s 364 sedeži, ki bo imela možnost nadgradnje, 4 garderobe, klubske prostore, prostor za sodnike, prostor za delegate, masažno sobo, sobo za prvo pomoč, pralnico, kurilnico, garažo in skladiščni prostor. Kot je povedal župan Sok, bo dosedanje klubske prostore ormoškega nogometnega kluba, po selitvi v zgrajen objekt, v uporabo dobil ormoški Atletski klub.
Škofje Loke z rezultatom 5:2. Cirkovčani s štirimi zmagami in enim porazom zasedajo 3. mesto, pred njimi sta ekipi Križe in NTKSU.
Članski TOP: odličen nastop Katje Krajnc
V	nedeljo je na Muti potekal 1. TOP turnir za člane in članice, kjer so bili igralci in igralke razdeljeni v kakovostne skupine po osem.
Pri dekletih je v 2. skupini uspešno nastopala Katja Krajnc. Članica NTK Ptuj je zabeležila šest zmag in doživela le en poraz - tega je doživela proti zmagovalki skupine Urški Čokelj (Arrigoni). V 1. skupini so prva tri mesta zasedle Ana Tofant (Mengeš), Aleksandra Vovk (Krka) in Lea Paulin (Arrigoni).
V	3. skupini pri fantih je igral Marsel Šegula. 16-letni član NTK Ptuj ni vknjižil nobene zmage, čeprav je bil vsaj v dveh srečanjih blizu tega (poraza 2:3). V 1. skupini so prva tri mesta zasedli člani NTK Krka Peter Hribar (1.), Tilen Novak (2.) in Tilen Cvetko
JM
V Ormožu so položili temeljni kamen za tribuno in klubske prostore domačega nogometnega kluba.
NK Ormož se trenutno ponaša z nogometno šolo za mlade upe, pa tudi sicer veliko truda vlagajo v vzgojo mladih nogometašev. Članska ekipa trenutno nastopa v
1. ligi MNZ Ptuj in se nahaja na 6. mestu. Cilj do konca sezone jim je preboj vsaj na 5. mesto, kar pomeni uvrstitev v Ligo za prvaka, kjer bo prvouvrščena ekipa na-
predovala v Superligo. Le-ta je v naslednjih dveh sezonah cilj Ormožanov, v petih letih si klub želi vrnitve v tret-jeligaško karavano.
KU
Kikboks • Tekmovanji v Avstriji in Hrvaški
Ptujčani odlični v Avstriji
Alpe Adria (Avstrija)
Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 4. novembra, udeležila mednarodnega turnirja »Alpe Adria« v Lipnici v Avstriji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 130 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Iz Ptuja je tokrat nastopalo 10 tekmovalcev, med katerimi so imeli štirje od njih prve mednarodne borbe. Najboljši so tokrat bili Lara Vuzem Vajda, Doris Šulek, Taja Šibila in Tilen Repina, ki so osvojili 1. mesta.
Rezultati (vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini point fighting):
- med deklicami je 1. mesto osvojila Doris Šulek v kategoriji do 32 kg, Larisa Vidovič je v isti
kategoriji osvojila 2. mesto;
-	v kategoriji nad 32 kg je Taja Šibila osvojila 1. mesto, Nely Bratušek pa 2. mesto;
-	med mlajšimi kadeti je 1. mesto v kategoriji nad 47 kg osvojil Tilen Repina;
-	med starejšimi kadetinjami je Lara Vuzem Vajda osvojila 1. mesto v kategorijah do 55 kg in do 60 kg;
-	med starejšimi kadeti sta Nino Bratušek in Tim Heinisch v kategoriji nad 69 kg osvojila 3. mesti;
-	med mladinci je tokrat prvič nastopil Patrik Šulek v kategoriji do 79 kg. Osvojil je 3. mesto;
-	na tekmovanju je sodeloval tudi mlajši kadet Jan Bor Sabath, ki je osvojil 5. mesto v kategoriji do 42 kg.
Sodili so ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar, Mateja Erlač in Matej
Šibila. Ekipo je uspešno vodil Timi Sitar.
Mednarodni turnir Topusko 2017 (Hrvaška)
Člani KBV Ptuj so se v soboto, 28. oktobra, udeležili mednarodnega turnirja »Topusko open« na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo šest ptujskih tekmovalcev:
-	Doris Šulek je med deklicami osvojila 1. mesto v kategoriji do 32 kg in 2. mesto nad 32 kg;
-	Nino Bratušek je med starejšimi kadeti nad 69 kg osvojil 1. mesto, Jan Bor Sabath je med mlajšimi kadeti do 42 kg osvojil 2. mesto, Tim Heinisch pa je med starejšimi kadeti nad 69 kg osvojil 3. mesto.
Franc Slodnjak
Katja Krajnc (NTK Ptuj, leuo) je na Članskem TOP turnirju na Muti stopila na 2. stopničko. Ptujčani u Austriji
Foto: Franc Slodnjak
Foto: UK
petek • 10. novembra 2017
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Strelstvo • 2. in 3. državna liga s pištolo in puško
Aktualni prvaki s prvo zmago v sezoni
Začetek nove sezone v 2. državni ligi s pištolo severne in severovzhodne skupine je prinesel prvo zmago aktualnim prvakom iz SK Ptuj, ki so na strelišču v Juršincih v mladinski zasedbi prepričljivo slavili s 1085 krogi. Deset krogov je do brona zmanjkalo domačinom in aktualnim ligaškim podprva-kom iz SD Juršinci (1035), z enakim rezultatom 1045 krogov pa sta srebrno in bronasto odličje osvojili ekipi iz Svečine in Impola iz Slovenske Bistrice.
Rok Bezjak prvič do zmage v 2. Dl
Med posamezniki se je prve zmage v 2. DL veselil mlad, perspektiven ptujski strelec Rok Bezjak in s tem naredil nov korak v svojem razvoju. Z drugim in tretjim mestom sta popoln
2. DL pištola S-SV 1. turnir, ekipno:
1 PTUJ II	1085	10
2.SVEČINA	1045	8
3. IMPOL SL. BISTRICA	1045	6
4. JURŠINCI II	1035	5
5. ELEKTRO MARIBOR	1028	4
6. POLICIST MARIBOR	672	3
Posamezno - skupni		
seštevek, povpr.:		
1 Rok Bezjak, Ptuj II	365	30
2. Valentin Luževič, Ptuj II	360	26
3. Nik Volgemut, Ptuj II	360	24
4. Anton Kolar, Impol	359	22
klubski uspeh zaokrožila še ]		pre-
ostala ptujska strelca, Valentin Luževič in najmlajši Nik Volgemut, ki si je že na prvi tekmi 2. DL s 360 krogi priboril posamično bronasto odličje. Z dosežki svojih mladih varovancev je bil zelo zadovoljen vodja in trener ptujske ekipe Rok Veršič. Jur-
Karate • WKSA Hajdina
Koderman na SP na Irskem
Na svetovnem prvenstvu organizacije IKU v karateju je iz Karate kluba WKSA Hajdina tekmoval Mitja Koderman.
Ta na Irskem ni obranil naslova svetovnega prvaka in je v svoji kategoriji zasedel 5. mesto. V športnih bojih se je varovanec trenerja Ljuba Javorška pomeril z domačinom, po zelo izenačenem boju pa je v zadnjih sekundah moral priznati premoč tekmecu, ki je slavil z rezultatom 5:6. Na svetovnem prvenstvu je skupno tekmovalo 1200 tekmovalcev iz 26 držav, Slovenci so se domov vrnili s tremi zlatimi kolajnami.
Na Hajdini Euroeast 2017
Karate klub WKSA Hajdina je pripravil tradicionalno tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot 80 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Nastopilo je
Kegljanje • KK Drava Ptuj
V zmagovalni seriji
Tri ptujske kegljaške ekipe, ki nastopajo v ligi OtS Maribor, so v zadnjih krogih zabeležile štiri zmage.
Prva moška ekipa je bila najprej doma v 6. krogu boljša od Radenske, nato pa je v 7. krogu v gosteh s 6:2 premagala drugo ekipo Miklavža. Posamezne točke so tokrat osvojili Janez Podgoršek, Dušan Murko, Boris Premzl in Milan Čeh. Najboljši rezultat je dosegel Premzl, ki je skupno podrl 534 kegljev. Ob štirih posameznih točkah je Drava 2 dobila še dve točki za večje skupno število podrtih kegljev. Rezultat je bil 3114:2951.
Druga ptujska ekipa, ki igra v 2. OTS Maribor, je tokrat s 5:1
5.	Peter Golob, Svečina	359	21
6.	Nikola Ranilovič	356	20
7.	Horst Krasser, Svečina	354	19
8.	Gregor Vesenjak, Juršinci II	353	18
9.	David Kekec, Juršinci II	348	17 12. Mihaela Šatan, Policist MB	339	14 16. Dušan Krajnc, Juršinci II	334	10
3. DL - puška SV:
1.	turnir - ekipno:
1 KOVINAR ORMOŽ III	1180,1	10
2.	VARSTROJ LENDAVA	1076,4	8
3.	MURSKA SOBOTA II	1173,2	6
4.	JANKO JURKOVIČ VIDEM II	1162,7	5
5.	KOLOMAN FLISAR TIŠINA III	1157,7	4
šinski strelci tokrat niso imeli svojega dne in so na domačem strelišču zasedli 8., 9. in 16. mesto, najboljše streljanje med
Gimnastika
6.	JEZERO DOBROVNIK II
7.	ŠTEF. KOVAČ TURNIŠČE III
8.	GORNJA RADGONA II
9.	GANČANI II
1150,9	3
1136,2	2
1121.7	1
1098.8	0
Posamezno - skupni seštevek:
1.	Fanni Borsos, Jezero Dobrovnik 403,5	30
2.	Mate Kurucz, Jezero Dobrovnik 403,4	26
3.	Maja Tkalec, Varstroj Lendava 402,0	24
4.	Nuša Žnidarič, Kovinar Ormož 401,3	22
5.	Žan Tomažič, Kovinar Ormož 400,0	21 7. Mirko Tenšek, Janko Jurkovič 398,2	19 13. Andrej Stanič, Kovinar Ormož 388,4	13 25. Andrej Majhen, Kovinar Ormož 378,8	1 38. Katja Habjanič, Kovinar Ormož 356,5	0
njimi pa sta pokazala Gregor Vesenjak (353) in David Kekec
(348).
Simeon Gonc
Foto: Strelski klub Ptuj
Mladi Ptujčani so kot aktualni prvaki 2. državne lige s pištolo (z desne Nik Volgemut, Rok Bezjak in Valentin Luževič s trenerjem in vodjo ekipe Rokom Veršičem) pokazali dobro streljanje v uvodu v sezono in slavili v Juršincih.
Tri medalje za ptujsko gimnastiko
veliko mladih nadobudnežev, ki so s svojimi nastopi dokazali zadovoljivo raven znanja v katah in športnih borbah. Organizator se je ponovno izkazal, saj je tekmovanje potekalo brez zastojev. Sodniška organizacija je svoje delo opravila na zadovoljivi ravni, kar je prav tako prispevalo k dobremu prijateljskemu in sproščenemu vzdušju.
Lepe uspehe so dosegli tudi tekmovalci hajdinskega kluba, med katerimi sta bila v športnih borbah prva Matevž Peklar in Val Osrajnik, drugi je bil Gašper Širovnik, medtem ko so tretja mesta osvojili Luka Vauda, Grega Širovnik in Jure Gerečnik.
V katah je zmagala Zara Sitar, druga sta bila Matevž Pek-lar in Val Osrajnik, tretji pa Jure Gerečnik. Za Karate klub WKSA Hajdina so solidno v katah tekmovali še Luka Vauda, Urban Emeršič in Gašper Širovnik.
David Breznik
Mladi člani Gimnastičnega društva Ptuj so se pred tedni udeležili tekmovanja za Pokal Slovenije v Renčah, kjer so tekmovali v orodni gimnastiki. Punce so tekmovale na preskoku, gredi, parterju in bradlji, fantje pa na preskoku, parterju, drogu in moški bradlji.
Mlajše deklice so osvojile 4. mesto, za tretje jim je zmanjkalo le 0,3 točke. Najboljši po-
sameznici v mlajši kategoriji sta bili Arabela Kekec na 16. in Ema Vidovič na 19. mestu. V kategoriji mlajših dečkov sta tekmovala Tevž Vargič, ki je dosegel odlično 6. mesto, in Blaž Kopša, ki je osvojil 7. mesto.
Starejše deklice so dosegle ekipno 3. mesto. Najboljši posameznici sta bili Mojca Pulko s 14. in Zala Majhen z 18. mestom. V kategoriji starejših deč-
kov je tekmoval Gašper Turk, ki je zasedel odlično 4. mesto.
Mladinke so bile ekipno druge, druga je bila med posameznicami tudi Vita Toličič, medtem ko je Zala Veselic osvojila 7. mesto. Viti Toličič je zmanjkalo samo 0,1 točke do 1. mesta ... Na gredi je dobila oceno 9,0, na preskoku 9,2, na bradlji 9,7 in parterju 9,8 od 10 možnih točk. Njihovi trenerji Rikardo Flanjak,
Nataša Kante Flanjak, Tjaša Flanjak, Fiona Novak in Tadej Plohl so bili z rezultati zelo zadovoljni.
Rikardo Flanjak: „S tekmo smo zelo zadovoljni, vsekakor naši otroci napredujejo in se izboljšujejo, na kar smo vsi trenerji zelo ponosni. Tekma je bila težka, saj se konkurenca iz leta v leto povečuje. V mlajši kategoriji je bilo 100 tekmovalcev, v starejši 50 in v mladinski 30. S to tekmo smo ponovno dokazali, da se ptujska gimnastika uvršča v sam slovenski vrh."
David Breznik
doma ugnala Impol. Za to zmago so največ prispevali Dušan Vorih, Stane Kralj, Mitja Kram-berger in Bojan Krušič - slednji je podrl 511 kegljev.
Ob moških je bila v zadnjem krogu uspešna tudi ženska ekipa Drave, ki je s 4,5:1,5 premagala drugo ekip Krilatega kolesa. Za zmago je solidno nastopilo vseh pet igralk, med njimi je najboljši posamezni rezultat dosegla Nada FridI, saj je podrla točno 500 kegljev.
Na lestvici 1. OTS je Drava 1 po sedmih krogih na 3. mestu, medtem ko je v drugi ligi Drava 2 peta, ženska ptujska ekipa pa je v isti ligi trenutno na 10. mestu.
David Breznik
Ekipa GD Ptuj, ki je nastopila u Renčah.
Futsal • Turnir v Bosni
M w k
Ekipa ŠDG Hcrkul, ki je nastopila na turnirju u Sarajevu.
ŠDG Herkul slavilo v Sarajevo
Športno društvo gluhih Herkul je sodelovalo na mednarodnem futsal turnirju v Sarajevu.
V Bosni je nastopila ekipa veteranov, premagala pa je vse tekmece ter osvojila 1. mesto. Zabeležili so pet zmag, v finalu so s 3:2 premagali Silent iz Zagreba. Za ŠDG Herkul so zadetke dosegli Aleš Škof, Roman Kra-jačič, Mustafa Buljubašič, Ivan Plejič, Augustin Grgic in Bojan Mežnar. Organizatorji v Sarajevu so iz naše ekipe gluhih nogometašev izbrali najboljšega igralca turnirja Romana Krajači-ča, Aleš Škof pa je bil z osmimi zadetki najboljši strelec turnirja.
David Breznik
16 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 10. novembra 2017
Šport mladih • Frizbi
Po sprejemu še promocijska tekma na Mestnem trgu
V zadnjih obdobju je na Ptuju hit športna igra frizbi, ki ga izvajajo v klubu Ultimate frizbi Ptuj (Ptujska legija - Ultimate Ptuj).
Njihovi igralci in igralke so z rednimi in vodenimi treningi zelo napredovali, tako da so si posamezniki zagotovili mesto v slovenski reprezentanci v selekcijah U-17 in U-20. V letu 2017 je evropska ultimate zveza (ang. EUF - European Ultimate Federation) organizirala dve evropski prvenstvi „v zabavnem športu za rekreacijo, druženje in tekmovanje" - ultimate frizbi. Mladinsko prvenstvo U-20 je potekalo od 5. do 11. avgusta v mestu Veenendaal na Nizozemskem, udeležili pa sta se ga tudi slovenska moška in ženska reprezentanca. Prvenstvo U-17 je bilo je v mestu Debrecen na Madžarskem od 13. do 16. juli-
ja, prvič v zgodovini pa se ga je udeležila tudi slovenska moška reprezentanca U-17. V obeh reprezentancah so vidno vlogo imeli ptujski igralci in igralke, ki
Plavanje • PA Kurent
Aktivni in uspešni
V zimsko tekmovalno sezono 2017/18 so aktivno in uspešno vstopili tudi v Plavalni akademiji
Bowling m Podjetniška liga
Vodilni zanesljivi
Vse vodilne ekipe lige so v tem tednu vknjižile zmage, tako da se vrstni red ni bistveno spremenil. Prvih šest ekip ločijo le štiri točke (SKEI in Gostišče Iršič imata tekmo manj), tako da bo do konca sezone še kako zanimivo.
Daleč najboljši ekipni rezultat kroga je uspel ekipi SKEI (2852), ki ima med najboljšo deseterico kar tri svoje predstavnike, tudi na vrhu - tam je pristal Miran Haladeja (739).
REZULTATI 8. KROGA: Restavracija Pan - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Center poslovanja - Sau-
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 739, 2. Zvonko Čerček (Talum) 725, 3. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 724, 4. Gregor Miložič (Spirala) 721, 5. Lea Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 717, 6. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 714, 7. Zlat-ko Voglar (Restavracija PAN) 711, 8. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 701, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 698, 10. Tadej Starčič (Spirala) 694.
1. SKEI PTUJ	Z	2S52	45
2. VGP DRAVA	S	2479	45
3. TAMES	S	2469	45
4. GOSTIŠČE IRŠIČ	Z		43
5. SPIRALA	S	2749	42
6. RESTAVRACIJA PAN	S	2663	41
7. BOWLING CENTER	S	2603	34
8. SAUBERMACHER SLO	Z	2287	29
9. TISKARNA EKART	Z	2238	29
10. RADIO-TEDNIK PTUJ	Z	2659	26
11. TALUM	Z	2617	22
12. ELEKTRO MARIBOR	Z	2353	19
13. PERUTNINA PTUJ	S	2259	11
14. CENTER POSLOV.	S	2206	9
15. HAD MONT	Z	1717	8
jih je v poročni dvorani na manjšem sprejemu gostil ptujski župan Miran Senčar. Trenerjema je izročil posebna darila, medtem ko so bili igralci nagrajeni
s simboličnimi darili. Po končanem sprejemu je na Mestnem trgu sledila še promocijska tekma v frizbiju.
David Breznik
Kurent, saj so njihovi mladi plavalci nastopili v Kranju, Ribnici in Rušah. Osvojili so pet medalj.
V novo šolsko leto so vstopili z okrepljeno tekmovalno ekipo, saj se jim je po prestopu pridružila Tina Aubelj (prej članica PK Terme Ptuj), kratek čas je z njimi trenirala tudi najboljša plavalka Ptuja Klara Benko, ki sedaj plavalno pot nadaljuje v Mariboru. Aubeljeva je nastopila na otvoritvenem tekmovanju v Kranju, kjer je v glavnem popravila svoje osebne rekorde. Sledil je nastop v Ribnici in uspešno plavanje na 10. Pokalu
Ruš. Na njem je imel trener Borut Petrovič številčnejšo ekipo, v kateri so bile še Tina Aubelj, Lina Maltaric, Zala Mojsilovic Meznarič, Špela Sedič in Ema Zorec. Ema Zorec je bila druga na 50 metrov prosto, dve tretji mesti je osvojila Zala Mojsilovic Meznarič na 50 metrov prosto in delfin, prav tako dve tretji mesti pa si je priplavala Lina Maltaric v disciplinah 50 metrov prosto in hrbtno.
David Breznik
Odbojka
bermacher Slovenija 2:6, Elektro Maribor - Bowling center Ptuj 2:6, SKEI - Perutnina Ptuj 8:0, VGP Drava - Had mont 8:0, Talum - Spirala 2:6, Tiskarna Ekart - Tames 2:6. Prosta je bila ekipa Gostišča Iršič.
Liga žoga miga
Pred začetkom sezone male odbojke v okviru Odbojkarske zveze Slovenije so se mlade od-bojkarice Ptuja prvič udeležile pripravljalnega turnirja v okviru Liga žoga miga (LŽM). Gre za serijo treh turnirjev v kategoriji male odbojke za dekleta. V turnir so bili vključeni najboljši klubi iz vzhodnega dela Slovenije.
Liga žoga miga je potekala v sklopu treh turnirjev v Slovenj Gradcu, Braslovčah in v Prevaljah. Mlade dame Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj so pod vodstvom nekdanje uspešne igralke Anje Cvim uspešno nastopale, se kalile in se tako pripravljale na sezono,
ki se začne novembra. Na zaključnem turnirju v Pre-valjah so si z zmago proti OK Mislinja zagotovile odlično 6. mesto na turnirju.
Namen organiziranja lige je predvsem zapolniti obdobje, ko v selekcijah mini in male odbojke na urniku Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) ni predvidenih tekmovanj. Hkrati je to tudi priložnost za pripravo na tekmovalno sezono, saj je za večino igralk tekmovalna odbojka povsem nov izziv. S tem poskušajo na skupen način doseči sodelovanje, da se igralke kar najbolje vključijo in spoznajo s pravili igranja odbojke.
UR
PARI 9. KROGA: ponedeljek, 13.11., ob 19.00: Bowling center Ptuj - Talum, Had mont - Elektro Maribor, Saubermacher Slovenija - VGP Drava, Radio-Tednik Ptuj - Center poslovanja; torek, 14.11., ob 19.00: Tames - SKEI, Spirala - Tiskarna Ekart, Gostišče Iršič - Restavracija Pan. Prosta je ekipa Perutnina Ptuj.
JM
Mlada ekipa ŽOK Ptuj
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
Četrtfinale, prva tekma: Olimpija - Maribor (SOBOTA, 11. 11., OB 17.15)
2.	SNL
PARI 15. KROG: SOBOTA, 11. 11., OB 14.00: Jadran Dekani - Nafta, Roltek Dob - Rogaška, AŠK Bravo - Ilirija 1911, Krka - Kalcer Radomlje; NEDELJA, 12. 11., OB 14.00: Brežice-Terme Čatež - Drava Ptuj, Cherrybox 24 Tabor Sežana - Fužinar Ravne Systems, Mura - Zarica Kranj, Brda - Farmtech Veržej.
3.	SNL sever
13.	KROG: Kety EMMI Bistrica - Šampion (sobota, ob 14.00), Videm -Fosilum Šentjur (nedelja ob 10.30)
1. MLADINSKA LIGA
14.	KROG: Aluminij - Interblock (sobota ob 14.00)
1.	KADETSKA LIGA
14.	KROG: Aluminij - Interblock (sobota ob 12.00)
2.	MLADINSKA LIGA VZHOD
15.	KROG: Drava Ptuj - Vipoll Veržej (nedelja ob 14.00)
2. KADETSKA LIGA VZHOD
15. KROG: Drava Ptuj - Vipoll Veržej (nedelja ob 12.00)
LIGA U-15 VZHOD
15. KROG: SOBOTA OB 11.00: Drava Ptuj - Mura, Gerečja vas Hajdina - Celje; PONEDELJEK OB 18.30: Aluminij - Kety EMMI Bistrica.
SUPERLIGA
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 14.00: Središče - Podvinci, Pragersko -Hajdina, Apače - Markovci, Gerečja vas - Cirkulane; NEDELJA OB 14.00: Stojnci - Bukovci.
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 14.00: Tržec - Polskava avtop. Grobelnik, BOČ Poljčane - Skorba, Gorišnica - Podlehnik, Ormož - Rogoznica, Grajena - Dornava.
Rokomet • NLB liga
9. KROG: SOBOTA OB 20.00: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož.
1. A SRL (ž)
8. KROG: PETEK OB 18.00: Z'dežele - ŽRK Ptuj.
1.	B SRL (m)
8. KROG: SOBOTA OB 19.00: Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak.
2.	SRL (m)
6.	KROG: PETEK OB 20.35: Kronos - Velika Nedelja; SOBOTA OB 18.00: Moškanjci-Gorišnica - Ajdovščina.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
5.	KROG: SOBOTA OB 17.30: GSV Zava Ptuj - Mozirje (ŠD Gimnazija Ptuj); OB 18.00: Benedikt - Celje; OB 19.00: Ljutomer - Ljubno.
Futsal • 2. SFL
7.	KROG: PETEK OB 20.15: FC Hiša daril Ptuj - Mlinše; OB 19.30: ŠD Extrem - KMN Tomaž Šic bar.
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
6.	KROG: NTK Ptuj - NTK Kema 1 (SOBOTA OB 17.00)
Športno plezanje • Svetovni pokal v Kranju
Konec tedna bo v Kranju potekala zaključna tekma sezone svetovnega pokala v športnem plezanju. V soboto, 11. 11., bodo na sporedu kvalifikacije (moški ob 9.00, ženske ob 13.00) in polfinale (ob 20.00), v nedeljo pa finale (ob 17.00 moški, za tem dekleta - tudi s TV prenosom). V Kranju bo nastopila tudi Mina Markovič, kar bo njen že 14. nastop na tekmah v Kranju (slavila je v letih 2009,2012,2014 in 2015).
Boks • Prva tekma svetovnega pokala v Sloveniji
Slovenske Konjice bodo kot prvo slovensko mesto gostile tekmo svetovnega pokala v boksu, pod taktirko mednarodne boksarske zveze AIBA in EUBC, ter tako stopile na zemljevid največjih športnih prireditev te plemenite veščine. Konjiški Grand prix, ki bo pod organizacijsko taktirko Nanija Matjašiča letos na sporedu četrtič, je iz mednarodne revije prerasel v tekmo najvišjega ranga.
V konjiški športni dvorani bodo nastopili boksarji iz Nemčije, BiH, Hrvaške, Srbije, Romunije, Monaka in seveda najboljši slovenski boksarji, tako rekoč skoraj vsi državni prvaki (med drugimi tudi Denis Lazar in Aljaž Venko). Kvalifikacijski dvoboji bodo potekali v soboto, 11. novembra, od 13. ure naprej, finalne borbe pa bodo v nedeljo, 12. novembra, s pričetkom ob 17. uri.
Jože Mohorič
petek • 10. novembra 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
PRODAJA SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
Plinski grelniki Oljni grelniki

¡/Httmmm	"""	*
. . . ... Izsuševalnikivlage ,, . Stacionarni grelniki	Ventilatorji
Prireditvenik
Petek, 10. november
09:00 Ptuj, Spuhlja, večnamenska dvorana, Meddruštvena razstava
malih pasemskih živali 09:30 Ormož, MCO, okrogla miza Vinogradništvo - priložnost za
mlade, in ogled vinske kleti v Ormožu 13:00 Majšperk, pri športnem parku, 7. Mednarodni Martinov balonar-
ski festival, poleti balonov in veselo Martinovanje 14:00 Ormož, grajska klet Unterhunt, 25. Martinovanje Ormož,
slavnostno odprtje 25. Martinovanja v Ormožu 15:00 Ptuj, Martinova uvertura na Ptuju, Vinska klet in vinoteka Os-
terberger, Hotel Mitra ob 16.00, vinoteka Kobal Wines ob 17.00 15:00 Kidričevo, tržnica, druženje ob Martinovanju v Kidričevem,
kostanjev piknik 16:00 Dolena 51, Martinovanje Podlehnik, blagoslov mošta 16:00 Ptuj, trgovski center Qcenter, Martinovanje, ljudski pevci in
godci, pokušina martinovih jedi in vina, krst mošta 16:30 Vitomarci, večnamenska dvorana, 19. občinski praznik Sveti Andraž v Slovenskih goricah, delavnica za otroke, do 18:00 17:00 Kogl, Velika Nedelja 23, 2274 Velika Nedelja, Oriyon, šanson in
popevka (koncertni cikel Podobe kulture in vina #21) 17:00 Lenart, Dom kulture, predstava za otroke Dino in čarobni toni 17:00 Hajdina, dvorana DU, odprtje V. skupinske likovno-fotografske razstave, na ogled do nedelje, 12. novembra 00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, komedija Martinovo po domače 00 Hajdina, šotor pred občino, 18. Štajerska frajtonarica 00 Bukovci, večnamenska dvorana, 20. prireditev ob prazniku sv. Martina - Vesela jesen, zbiranje mošta in vpis v knjigo mošta ob 17.00, potrditev kletarja letnika 2017, krst mošta 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, festival Vino ni voda 2017, vina
Kotolenko in Dejan Žujic 19:00 Šmartno na Pohorju, avla OŠ, monokomedija Marš v tri...sto narodnih
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Štefka Valentin 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Mateja Koširja - Kostarika 20:00 Ptuj, The Legend pub, Martinova uvertura na Ptuju, kantavtor Tadej Vesenjak
Sobota, 11. november
08:00 Ormož, 25. Martinovanje Ormož, tradicionalni Martinov sejem
in Velika ormoška Martinova tržnica 09:30 Ptuj, trgovski center Qlandia, Martinovanje v Qlandii, nastop
folklornih skupin, razstave in degustacije martinovih jedi in pijač, otroške animacije 10:00 Ptuj, Mestni trg, Martinovanje na Ptuju 10:00 Podlehnik, Gorca - etnološki muzej, Rekreativno martinovanje s
pohodom in pokušino haloških dobrot in domače kapljice 11:00 Podlehnik, Gorca, ob etnološkem muzeju, Martinovanje v Podlehniku
11:11 Ptuj, Furstova hiša, Kuhna na dvorišču na Martinovo, žonglerske animacije za otroke z Vidom Korotajem, Furstov sejem in glasba 14:00 Korena, pred kulturnim domom, tradicionalno Martinovanje v Koreni, zabavni program, snemanje klopotca, krst mošta, izbor vinske kraljice, KUD Breznar Tonček, kostanj in mošt 14:00 Slovenska Bistrica, Grad, Trg svobode, Martinovanje v Slovenski
Bistrici, na prostem 15:00 Hajdina, cerkev sv. Martina, osrednja prireditev ob 19. prazniku
občine Hajdina - Iz mošta vino, pridi na Hajdino 15:00 Vitomarci, 19. občinski praznik Sveti Andraž v Slovenskih goricah, pohod
16:30 Hajdina, šotor pred občino, Osrednja prireditev ob 19. prazniku občine Hajdina
17:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštnerič, delavnica
izdelave tinktur, predavanje in praktična delavnica 17:00 Podlehnik, kulturno-turistični center, 17. tradicionalno Martinova-nje z jesenskimi prireditvami
Naročite
v
Štajerski
z izbranimi TV sporedi

kažipot
NAROCILNICAZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Ste pripravljeni čakati do božiča na odobritev kredita?
hip kredit, odobren v trenutku, izplačan takoj! Za stranke vseh bank.
Addiko Bank
Kjer je 2+2=4
Poslovalnica Ptuj - Qlandia, Ormoška cesta 15,02 450 38 90 hipkreditsi
www.tednik.si
tednik@tednik.si
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • ÎQ. novembra 2QÎ7
[®1
PETEK 10, november 7:30 Glasbena osmica [tuja}, pori, 3:10SKLS23E03,pon. B:3S Kuhinjica, por.
9:00 Pogled nazaj, por, 9:20 Se&enca, por, 9:35 Glasba za vse, f
9:35 Glasba za vse, pon. 10:05 Čista umetnost - oktober, port. 1035 Sport(no): Boš^an Maraäc, por.
1 Í:ÍÓ Roy abita na kavo:
Bastían Seruga, pon. 12:00 Ptujska kronifca, pon. 12:30 Dora: Violeta Bule, pon.
taac, pon.
_____________________, por
13:20 Sreda v sredo: Vili Kdvj 14:15Videastranl 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal, pon. 18:40 Glasbena osmica (sk>,)p pori. 19:10 Povabiloma kavo:
RENAULT CLIO 1.2 16V EXPRESSION	2GG9	4.45G,GG €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1.2 16V EXCEPTION	2GG8	3.99G,GG €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
AUDI A4 2.0TDI AVANT AVT.	2G13	15.4GG,GG€	AVT. DELJ. KLIMA	BELA
RENAULT KANGOO 1.6 EXPRESS	2G11	4.9GG,GG€	95.536 PREV.	RDEČA
VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 1.6TDITREND. BLU	M. 2G13	11.9GG,GG€	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT MEGANE KARAVAN 1.9 DCI DYNAMIQUE CO	NF. 2GG5	1.48G,GG€	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN CC 2.0TDI SPORT	2G12	17.49G,GG€	SERV. KNJIGA	BELA
VOLKSWAGEN 2WDTIGUAN 2.0TDI BMTTREND FUN	2G12	16.9GG,GG€	35.680 PREV.	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0TDI BMT R-LINEVARIANT	2G13	12.4GG,GG€	SERV. KNJIGA	BELA
OPEL CORSA 1.2 16C COLOR EDITION	2G11	5.86G,GG€	SERV. KNJIGA	ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 16V ELEGANGE PLUS	2GG9	4.45G,GG€	PRVI LAST.	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 16V ELEGANGE PLUS	2G1G	3.79G,GG€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CHEVROLT CRUZE 1.6 16V SW LT+	2G12	6.8GG,GG€	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 607 2.2 HDI TITAN	2GG4	3.3GG,GG€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT MODUS 1.5 DCI DYNAMIQUE	2GG9	3.99G,GG€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.8 16V EXPRESSION BREAK	2GG1	1.75G,GG€	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 308 1.6VTI COMFORT	2G1G	5.29G,GG€	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
OPEL ASTRA 1.4TURBO ENJOY	2G11	7.55G,GG€	51.533 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.6 16V DYN.. AVT., PLINSKA NAPR	AVA 2GG7	3.75G,GG€	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTAYARIS 1.0 LUNA	2G11	6.49G,GG€	88.151 PREV.	KOV. SV. MODF
		Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!	
			
Štajerski TEDNIK			www.tednik.si
11:15 Pogled nazaj, pon. 10:35 SeíEvenca, pon. 12:00 Pregled tedna 12:30 Povabikyia kavo: cían Sen
14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon, 16:30 Portal, pon. 18:40 Sekvenca 16:55 Glasba za vse^ 19:25 ŠDortino): Boštjan Maračic, pon.
20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 21:10 Charlie Chaplin, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dora: Violeta Bule, pon.
Vidfifstrani
13:40 Gostima »Pr Francet«
14:40 Videostrani
17:10 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika, pon,
18:30 Pogled nazaj
18:50 Glasbena osmica (slo,), pon.
19:25 5port(no)[ Boštjan Maračic, pon,
20:00 Pregled tedna, por.
20:30 Čista umetnost - oktober, pon.
20:55 Lolita, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon,
22:30 Vadba s Tamaro, por.
23:55 Vldeostrani
PONEDELJEK 13. november
7:30 Glasbena osmica [do.} pon,
8:00 ŠKL 523E04, pon.
8:25 Pregled tedna, pon,
8:55 Vadba s Tamaro, pon,
10:20 Kiuhinjica, pon.
11:10 Sportino): Boštjan Maračic, pon.
11:45 Sekvenca, pon.
12:00 Ptujska kronika, pon.
12:30 Glasba zo vse,pon.
13:00 Cista umetnost - oktober, pon.
13:30 Pogled nazaj, pon,
13:50 Povabilojia kavo:
Boštjan Seruga, pon. 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:10 Obzornik TV Dravograd 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Nosferatu, por. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dora; Tone Hočevar
Virleratrani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj| Oprema Barva
RENAULT CLIO 1.2 16V EXCEPTION
RENAULT KANGOO 1.6 EXPRESS
OPEL CORSA 1.2 16C COLOR EDITION CITROEN XSARA PICASSO 1.6 16V ELEGANGE PLUS CITROEN XSARA PICASSO 1.6 16V ELEGANGE PLUS CHEVROLT CRUZE 1.6 16V SW LT+ PEUGEOT 6G7 2.2 HDI TITAN
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 SSO 28, infoOpetv.tv, www.petv.tv
ZNAMKA	LETNIK CENA		^ OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI BUSINESS	20l2	l4.990	SV.SIVO USNJE, ODLIČEN	SREBRNI
CHEVROLET EPICA 2.0 VCDI	2009	4.890	SLO, SK-POTR., TRAJNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 GRAND PICASSO	20l4	l5.990	AVT., 7 SED., NAVIGACIJA	KOV. SREBRNA
FORD B-MAX 1.4 TREND	20l6	l2.490	1.LAST., SAMO 15.000KM	BELA
FORD C-MAX 1.6 TDCI TIT,SLO	20l2	l0.490	ODLIČEN, 1.LAST.	BELA
FORD C-MAX 1.8TDCI TREND,SLO	2009	5.990	SK-POTR, TRAJNIK, MENJAV,	A KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6TDCI TREND	2008	4.470	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAV	A KOV. SREBRNA
FORD FUSION 1.4 16V AVT.	2009	5.990	SAMO 18.000KM, 1.LAST.	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2.0 TDCI KARAVAN	2015	l8.890	SLO, 1.LAST., SK-POTR.	TEMNO MODRA
HYUNDAI i20 1.2 LIFE,5VRAT	20ll	6.390	SAMO 64.136KM, TRAJNIK	RDEČA
JEEP CHEROKEE 2.8 CRD AVT.	2009	l5.990	4X4, ODLIČEN, SLO	KOV. SREBRNA
OPEL MERIVA 1.4 16V	20ll	7.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAV	A ČRNA
PEUGEOT EXPERT 2.0 HDI FURGON	2008	7.9l8	POVRAČILO DDV, TRAJNIK	BELA
RENAULT CLIO 1.2 16V	2008	3.990	1.L, SK-POTRJENA, TRAJNIK	TEMNO MODRA
SKODA OCTAVIA 1.6 TDI KAR.	20l5	l3.98l	1.L, EKRAN NA DOTIK, NAVI.	KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
2GG9 2GG8 2G13 2G11 i 2G13 F. 2GG5 2G12 2G12 2G13 2G11 2GG9 2G1G 2G12 2GG4 2GG9 2GG1 2G1G 2G11 A 2GG7 2G11
GG GG GG GG GG 9G,GG 16.9GG,GG 2.4GG,GG GG GG 79G,GG 6.8GG,GG 3GG,GG GG GG GG GG GG
SERV. KNJIGA AVT. DELJ. KLIMA 95.536 PREV. SERV. KNJIGA AVT. KLIMA SERV. KNJIGA 35.680 PREV. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA
SERV. KNJIGA
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. DELJ. KLIMA SERV. KNJIGA 51.533 PREV. AVT. DELJ. KLIMA 88.151 PREV.
KOV. SREBRNA KOV. ČRNA BELA RDEČA BELA
KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZLATA
BELA
ČRNA
BELA
KOV. SIVA
BELA
KOV. ČRNA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
lji; nastopajo: Vesele Štajerke, Okrogli muzikanti, Ansambel Mira Klinca, Modrijani, Helena Blagne, Tone Fornezi Tof, Polka punce, Kičo Slabinac, Vinko Šimek, humorist Klobasekov Pepi, Folklorna skupina Torbarji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoproduk-cija Tinček Ivanuša.
Štajerski TEDNIK www.tednik.si
Mestni kino Ptuj
Petek, 10. november: 16:00 Mali Big food; 18:00 Trst, Jugoslavija; 20:00 Poredne mame 2: Božič.
Sobota, 11. november: 10:00 Kino vrtiček: Lisička in druge zgodbe; 16:00 Mali Big food; 18:00 Umor na Orient Ekspresu; 20:00 Poredne mame 2: Božič.
Nedelja, 12. november: 16:00 Mali Big food; 18:00 Poredne mame 2: Božič; 20:00 Umor na Orient Ekspresu.
praznična stojnica
PONUDITE PRAZNIČNA PRESENEČENJA V QLANDII
Predstavite svoje QL ideje za praznične nakupe!
Želite svojo QL
prazničnostcinicOo
no vključno 22. Ti- ¿y ^Äeliavnos«,
lujíl'l1/
Posebej vabljeni vsi, ki nudite:
domače suho in sveže sadje
izdelke iz domačega medu sladki program in pekovske izdelke dišeče kuhano vino, mošt in punč prikaz izdelave adventnih venčkov, okrasitve praznične mize, ...
www.qlandia.si

OLANDIA
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
MM
^ 031688777 www.vrata-tuning.si

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.	v
» a
Z nami bodo peli slovenske	_ \
pesmi učenci Osnovne šole	JI
Markovci.
Vidimo se v četrtek, 16. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Markovci.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
pSAZAS
►dem
Projekt podpira župan občine Markovci, Milan Gabrovec.
^^DIOPTUJ
www.radio-ptu
¡t TEDNIK
i/.tp.dnik.si
ZNAMKA
LETNIK CENA OPR.
BARVA
CHEVROLET EPICA 2.D VCDI
FORD B-MAX 1.4 TREND FORD C-MAX 1.6 TDCI TIT.SLO FORD C-MAX 1.8TDCI TREND.SLO
FORD FUSION 1.4 16V AVT.
HYUNDAI i20 1.2 LIFE,5VRAT JEEP CHEROKEE 2.8 CRD AVT. OPEL MERIVA 1.4 16V PEUGEOT EXPERT 2.0 HDI FURGON RENAIIIT CIIO 12 16V
2Dl2 2DD9 2Dl4 2Dl6 2Dl2 2DD9 2DD8 2009
2DD9 2Dll 2008 2008
SREBRNI
BELA BELA
14.990	SV.SIVO USNJE, ODLIČEN
4.890	SLO, SK-POTR., TRAJNIK
15.990	AVT., 7 SED., NAVIGACIJA
12.490	1.LAST., SAMO 15.000KM
10.490	ODLIČEN, 1.LAST.
5.990	SK-POTR, TRAJNIK, MENJAVA
4.470	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA
5.990	SAMO 18.000KM, 1.LAST.
18.890	SLO, 1.LAST., SK-POTR.
6.390	SAMO 64.136KM, TRAJNIK
15.990	4X4, ODLIČEN, SLO
7.990	ODLIČEN, TRAJNIK, MENJAVA ČRNA
7.918	POVRAČILO DDV,TRAJNIK BELA
3.990	1.L, SK-POTRJENA, TRAJNIK
13.981	1.L, EKRAN NA DOTIK, NAVI.
RDEČA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
05:00 Kronika iz občine Gorišnica 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Obtine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDUM na sptetnih straneh www.tfptv.fti
03 00 SKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 120 letOS Hajdina 11 00 Marti no vanje na Vidmu 13:00 Otvoritev vrtca Dornava 15:00 Oddaja iz občine GoriSnica 17:00 Kronika iz občine Destrn'><' 18:00 Praznik Občine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Starše
9 J ?n \/iHon ctrani
Uredništvo: www.siptv.si
02 7W DO 30; lnfo@siptv.si
MnrirMinn ÍdQ %í 07- (lit P.07 Un
SP
■:00 Srečanje rodbine Stumberger ■:40 ŠKL
■:00 Ptujska Kronka ■:30 Praznik Občine Lenart :3Q Video si ran i
■:0Q Veselo igra-Podlaga zakonske sreče ■:00 Srečanje rodbine Slana :3Q Ujemi sanje ::30 Polka in maiolka
program V 2iVO tuii www.siptv.si
08:00 Oddaja iz občine Videm 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje na Vidmu 20:00 Srečanje rodbine Slana 21:00 Srečanje rodbine Stumberger
91-nn UprHnri otrtri
petek • 10. novembra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	19
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAM bukova drva, rezana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Telefon 051 322 240. Lesgrad, d. o. o., Klokočovnik 33, Loče.
UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodajo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine--SMMS, Ulica Ivana Gunduliča 102, Križevci.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
KUPIMO traktor s priključki ali brez. Tip ali znamka nista pomembna. Telefon 041 872 029.
PRODAMO konjski gnoj. Telefon 031 712 505.
PRODAMO teličko in bikca simental-ca, starega 10 in 12 dni. Telefon 070 250 441.
DOM IN STANOVANJE
ZARADI težkih okoliščin mamica nujno potrebuje stanovanje zase in za svoje otroke. Tel. 031 242 266.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - vikend na Dravinjskem vrhu, letnik 1993, 107 m2, zemljišče 1007 m2 - ograjeno, sončna in mirna lokacija. Cena:	DC/jMK/
56.000 EUR. «p KG/MI». Kontakt: 041 684 075 T ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
KUPIMO zemljišče od 30 do 50 arov, slabše kakovosti, v okolici Ptuja. Telefon 041 694 136.
ZAPOSLIMO CNC-operaterja za delo na laserskem rezalniku. Delo je za nedoločen čas. Telefon 041 331 988. CPMS SISTEMI, d. o. o., Nova vas pri Markovcih 111.
RAZNO
PRODAM 4 zimske gume Sava, 15-co-lske, profil 3 milimetre, na platiščih Opel ali brez, in dve platišči, 15-co-lski, Opel ter kondenzacijski sušilni stroj Gorenje. Telefon 041 485 754.
U H i
www.tednik.si
IStajerskltednik. i Stajerskltednlk
Štajerski EDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PVC okna, vrata, senčila
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM brzoparilnik (alfo). Tel. 030 929 205.
PRODAM štiri prašiče domače reje, težke od 120 do 140 kg. Tel. 051 228 975.
ROLfTE, SENČILA
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v srcih naših je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice
Marije Ropič
(roj. Juršek)
ŠTURMOVCI 27 A
20. 4. 1926-28. 10. 2017
se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč ob bolezni drage mame. Hvala patrom g. Tarziciju, g. Jožetu ter g. Janezu za molitve in opravljen obred. Hvala skupini pevcev Glasniki za odpete pesmi, godbeniku, pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala vsem vam, sorodniki in prijatelji, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Vedno boš ostala v naših srcih!
Tvoji najdražji
MODRIJANI KVATROPIRCI
OGNJENI MUZIKANTI & TJAŠA HROVAT MAJA ODERLAP VOKALNA SKUPINA MELOS SKUPINA ZAKA PA NE ME TRI DO POLNOČI
GENERALNI POKROVITELJ
PETEK
24. NOVEMBER 2017
OB 19. URI
ŠPORTNA DVORANA ROGAŠKA SLATINA
% ANSAMBEL SMEH % ANSAMBEL GLAS % SKUPINA EROS % SKUPINA DONAČKA
% HARMONIKARSKI ORKESTER SIMONA PLEMENITAŠA % FOLKLORNO DRUŠTVO MINERALI % PIHALNI ORKESTER STEKLARNA ROGAŠKA
ORGANIZATOR
STAJERSKIVAl*
Predprodaja vstopnic: SUPERMARKETI JAGER
Dodatne informacije na stajerskival.si^,,.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta
Martina Malingerja
IZ GEREČJE VASI 77
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem OŠ Breg za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev.
Posebna zahvala gre OK Ljubljana, gospe Lojzki Malinger in Žanu Mohorku za molitev, gospodu naddekanu Marjanu Feslu za lepo opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Terezija ter hčerki Nada in Martina z družinama
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Rozine Emeršič
BESEDNJAKOVA ULICA 2 MARIBOR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku Andreju za mašo zadušnico in pogrebni obred, Janku Kozelu za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Javne službe za opravljene storitve.
Žalujoči: hčerka Cilka, vnuka Klavdija z Milanom
in Sandi z družino
Ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja. Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora«, si želimo. A, žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Tiho in prezgodaj je odšel nam vsem dragi
Franc Butolen
IZ ŽETAL 32 A
(3. 10. 1943-25. 10. 2017)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za vse tolažilne besede in izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter vsestransko pomoč.
Hvala osebni zdravnici Darji Dovečar in medicinski sestri Editi Lesjak, ekipi nujne medicinske pomoči Ptuj, patro-nažni sestri Urški, osebju dializnega oddelka Ptuj, duhovniku Cirilu Čušu, pevcem iz Žetal in vsem sodelujočim v pogrebnem obredu.
Vsem, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Martin Popošek
IZ ZABOVCEV 82 1941-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, Hedviki za molitev in govor, Nejcu in Juretu Letniku, osebju UKC Maribor. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: žena Elica, hčerka Romana z družino in sin Edi z družino
Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Klajderič
1930-2017 IZ MEŽANOVE ULICE 18, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše mame, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, zdravniškemu osebju SB Ptuj in pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Vsi njeni
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Pavel Šoštarič
GOMILŠAKOVA UL. 2 A 1933-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekali ustna in pisna sožalja. Zahvala osebni zdravnici dr. Simoničevi, ge. Maji Polanec, g. župniku Andreju Fegušu za opravljen obred in sv. mašo, ge. Hedviki Rojko za besede slovesa ter pevcem za odpete žalos-tinke. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: žena Marija, hči Jasna ter vnuka Uroš in Aleš z družinama
Ptuj • Na občini »drevesničarjem« odgovorili le, da odgovori niso potrebni
Išče se najboljši ptujski detektiv
Predstavniki civilne pobude za ohranitev dreves na ptujski mestni tržnici so županu mestne občine Ptuj Miranu Senčarju predali seznam 14 vprašanj in pobud. Odgovorov niso dočakali, saj naj bi se ti skrivali že v dosedanjih aktivnostih občine. Ste za izziv?
V civilni iniciativi so se zaradi molka občine odločili, da bodo na pogovor povabili vse mestne svetnike, srečanje bodo 15. novembra ob 18. uri pripravili v Narodnem domu. »Tudi mi smo za ureditev prostora, kjer je danes tržnica. Kot so, logično, bili za ureditev tudi mestni svetniki, ko so glasovali zanjo. Toda danes o namerah vemo veliko več, kot so morda ob glasovanju vedeli mestni svetniki. Hkrati pa ne vemo ničesar, kar bi nas prepričalo, da zaradi ureditve tega prostora drevesa morajo neizbežno pasti,« so poudarili.
Za odgovore so župana prosili do konca oktobra, a niso prejeli ne odgovorov ne pojasnila, da jih pač ne bodo. Na naša poizvedovanja so se v Mestni hiši vendarle odzvali: »Odgovori, po katerih sprašuje civilna
Povzetek vprašanj in pobud civilne iniciative Za drevesa
1.	Vpogled v konservatorski program.
2.	Vpogled v celotno arboristično mnenje.
3.	Načrt tržnice z vizualizacijo premičnega objekta.
4.	Sestanek s celotnim mestnim svetom.
5.	Ponovno odločanje mestnega sveta o drevesih.
6.	Ponovna razprava mestnega sveta zdaj, ko pozna javno
izražen interes več kot 3.500 ljudi.
7.	Vključitev predstavnikov civilne iniciative v nadzor del, če
bodo drevesa ostala.
8.	Postavitev pomnika z imeni vseh občinskih svetnikov, ki so
glasovali za posek, če bodo drevesa padla (v nasprotnem primeru bo tablo na svoje stroške postavila civilna iniciativa).
9.	Zakaj se ključne informacije o projektu skrivajo pred javnostjo?
10.	Kje in kako je bilo mogoče podati pripombe in pobude v zvezi s prenovo tržnice?
11.	Kako so se lahko v nekaj letih kulturnovarstveni pogoji tako spremenili?
12.	Kolikšen del vrednosti investicije bo namenjen ozelenitvi?
13.	Vpogled v celotno projektno nalogo.
14.	Kako boste izboljšali odnos do zelenja v mestu in kako boste pri tem vključili zainteresirano javnost? Kdo (ime in priimek) izdaja naloge za sečnjo dreves in grmov v mestu?
Na ptujski občini so zatrdili, da bi si pobudniki ohranitve dreves na tržnici na vsa vprašanja lahko odgovorili že sami.
Splošni pogoji sodelovanja v nagradni igri
Kaj so s svojim molkom sporočili na ptujski občini? Nikakor ne namigujem, da kaj skrivajo. Kje pa! So pa dali jasno vedeti, da so podpisniki peticije za ohranitev dreves (več kot 3.500jihje) prebutasti, da bi iz navedenih aktivnostih občine odgovore izluščili sami. Prebutasti celo, da bi razumeli odgovore, servirane na pladnju. Prav zato, jasno, se zlaganja dejstev in dokumentov na pladenj na občini niti niso lotili ...
Razpisujem nagradno igro. Detektivu, ki bo le na podlagi navedenih občinskih aktivnosti uspel odgovoriti na vsa vprašanja in pobude, častim dopust. Kjer mu srce poželi. Domnevam, da na kakšnem otočku v bližini Nove Zelandije (po mojih izračunih je namreč ta del Pacifika od Ptuja najbolj oddaljena točka na Zemlji). V nagradni igri zaposleni na občini in njihovi ožji družinski člani ne smejo sodelovati, saj razpolagajo z navadnim smrtnikom skritimi informacijami. Odgovore z osebnimi in kontaktnimi podatki pošljite v naše uredništvo, nikar pa ne pozabite priložiti dokazila o stalnem prebivališču na Ptuju.
iniciativa v svojem seznamu, so bili že podani; tudi na zadnjem srečanju župana, arhitektov in vodij svetniških skupin s civilno iniciativo so bila ponovno predstavljena vsa poglavitna dejstva v povezavi s projektom, ki so bila pred tem že večkrat predstavljena javnosti, kot je razvidno iz priložene kronologije.« Na seznam so uvrstili tudi za javnost in medije zaprta skupno sejo odborov in sestanek s predstavniki civilne iniciative (na slednjem so prepovedali tudi snemanje).
Referendum bo, referenduma ne bo
Župan je najprej napovedal, da bo mestnemu svetu predlagal, naj o ureditvi mestne tržnice razpiše referendum: »Referendum je priložnost, da zagovorniki ureditve mestne tržnice in njeni nasprotniki soočimo argumente pred najbolj merodajnim forumom: meščan-
kami in meščani Ptuja.« Le nekaj ur zatem je sporočil, da so se vodje svetniških skupin seznanili z možnostjo referenduma, večina od njih se je strinjala, da se »postopki urejanja mestne tržnice nadaljujejo po začrtani poti«.
Pojasnila z Mestne občine Ptuj sicer še čakamo, vendar gre po povedanem sklepati, da bi se referendumsko vprašanje glasilo »Ste za obnovo tržnice?« in ne »Ste za ohranitev obstoječih dreves ob obnovi tržnice?«. V civilni pobudi za
Kronologija aktivnosti Mestne občine Ptuj
I Datum	1 Aktivnost Mestne občine Ptuj 1
September in oktober 2016	Razstava natečajnih rešitev v galeriji Magistrat
September 2016	Članek v Ptujčanu o poteku natečaja
Oktober 2016	Potrditev DIIP na seji mestnega sveta
Junij 2017	Izjava za medije o predhodnih arheoloških raziskavah
Junij 2017	Seznanitev lastnikov sosednjih objektov tržnice s projektom (vabilu se jih je odzvalo pet)
Julij 2017	Potrditev IP na seji mestnega sveta
Julij 2017	Članek v Ptujčanu o rezultatih predhodnih arheoloških raziskav
Avgust 2017	Plakat na foliji z vizualizacijo nove tržnice na začasnem objektu na Ranci
September 2017	Izjava za medije na podlagi shoda civilne iniciative
September 2017	Članek v Ptujčanu o ureditvi mestne tržnice z novo zasaditvijo
September 2017	Plakat na foliji z vizualizacijo nove tržnice na mestni tržnici
Oktober 2017	Predstavitev projekta na skupni seji odborov
Oktober 2017	Sestanek s predstavniki civilne iniciative oz. občanov somišljenikov
Vir: Mestna občina Ptuj	
Napoved vremena za Slovenijo	
ohranitev dreves so se na županovo naznanilo odzvali: »18. oktobra je župan izjavil, da odločitev in odgovornost v zvezi z odstranitvijo dreves prevzema sam. Zdaj bi zapravljal naš denar za referendum, namesto da bi odločanje o drevesih najprej uvrstil na sejo mestnega sveta.«
Poudarili so, da nikoli niso pro-blematizirali ali zavirali projekta ureditve tržnice, zavzemajo pa se za takšno ureditev, ki bo vključevala obstoječa drevesa: »Zato odklanjamo vsakršen tovrsten poskus zlorabe namenov in ciljev iniciative ter podpisnikov peticij. Zdi se, da je zdaj sam župan tisti, ki je s takim predlogom problematiziral celoten projekt.«
Eva Milosic
OKNA, VRATA
GARAŽNA VRAŽA A www.naitors.si M ■ ■
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HlSE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAI/ORS
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - G0RIŠNICA1


Danes bo pretežno oblačno, krajša obdobja sončnega vremena bodo na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Obeti
V soboto bo zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo sprva delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se bo pooblačilo, popoldne in zvečer bo pričelo rahlo deževati.
Vremenska slika
Nad Sredozemljem je plitvo ci-klonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkem vetru vzhodnih smeri se nad Slovenijo še zadržuje vlažen zrak.
Foto: CG