u lfti •—J vjufi J AKt Poštnina pbim ? gofovM, Leto XVI., št. 240 yxüvmstvoi Mjutujana, Knafljeva ulica i — reietoo et. &Ш. мгя 3124. 312Ö, 812». ^^ ^^ mseratni jdaeieK:' Ljubljana, Selen» Durgova Ш. i - let »492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica it. U- — Aeieton St 2455. Podružnica Oelje: K.ocenova ulica ŠL 2. — Telefon 9t 190. ;ačuni pn pošt. сек. zavodlü: LJubljana št. 11.»42, Praga čislo 78.180, % Ljubljana, sreda, it. oktobra 1ДО i >35 »rti** Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 61. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. X. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Posledice nemške zmage v Klajpedi V toku zadnjih deset dni je klajped. «ki problem stopil v ozadje- Razumljivo, saj je ta čas pričela vojna v Afriki in -se je Ženeva morala uveljaviti kot visoki sodni dvor nad usodnimi dogodki- kar je že samo po sebi potisnilo zanimanje га klajpedske afere v ozadje. Nemalo pa je seveda k temu pripomoglo. da je Klajpeda sama skrbela za zmanjšanje interesa; saj se ta čas, ko so šteli glasove in s tem doznavali rezultate izredno kompliciranega glasovanja, politična javnost ni mogla orientirati drugače kakor da je svojo radovednost, s tem pa tudi razburjenje, od-godila za nedoločen čas. Reči moramo, da je bilo to stvari vsekakor v korist Šele po dolgem tednu je javnost končno izvedela, kak izid so prinesle volitve. ki so povzročile toliko vznemirjenja. Rezultati niso prinesli Litovcem nikakega uspeha. Razmerje med nemškimi in litovskimi strankami se v deželnem zboru ni spremenilo, marveč je ostalo v glavnem stanje, kakor je bilo v stari zbornici, ki jo je vlada razpustila. To se pravi, da morejo biti Nemci z volilnim izidom jako zadovoljni-tem bolj, ker so preplavili svet s poročili, kako silen pritisk se vrši nad klajpedskimi nemškimi volilci. Brez dvoma je res, da so si Litovci želeli drugačnih rezultatov in da bi se za ^tako klavrne uspehe komaj izplačalo sprožiti tako komplicirano in razburljivo kampanjo. Če se vprašamo, kje -=>o vzroki litovskega poraza — najboljše je menda, če imenujemo rezultat kar s tem precej pravilnim imenom —, moramo takoj reči, da ne prihaja nepričakovano. Nemci se v svoji kampanji glede klaj_ ped^kih zahtev sklicujejo na 700_letno zgodovino- Če jo jemljejo v oporo za utemeljitev svojih pravic. ,fim seveda pri tem ne moremo slediti in jim priznavati upravičenost argumentacije; tako pojmuje stvar politična javnost in tako je bilo naziramje tudi zmagovite* antante. ko je ob zaključku velike vojne deželo vzela Prusdji ter .io kesneje dodelila Litvi. Toda v tej 700-letni preteklosti je zasidrana tudi klajpedska sedanjost tn iz nje rastejo mnoge značilnosti sodobne klajpedske družbe in na-rodno-politične strukture. V času volitev ie Evropa- mnogo doznala o deželi zakaj precej številni novinarji, ki so prišli tjakaj, da se poučijo o dejanskem stanju, so obiavili obilo prav zanimivih vtisov, ki kažejo v jarki luči sicer poznavalcem znano sliko gospodarske, socialne, politične ter kulturne podrejenosti, v katero je potisnilo Litovce 700 letno gosoodstvo Prusije. Tamkaj velja za imenitnejše vse, kar je nemškega, a biti litovskega rodu, je kaj malo ugledno, kar je vzrok, da se rad otresa litovski prah... Za narodno ema-cipacijo. za narodno probujo, so dani zelo neugodni pogoji s tem, da so Litovci v Klajpedi prav tako evangeličanske vere, kakor tamkajšnji Nemci, dočim so ostali Litovci v nekdaj ruskem delu republike katoliki. V takih pogojih je borba za narodni preporod jako težka, skoro da obupna, ako jo je treba vršiti v okviru tako velike avtomiüe, kakor je je deležna Klajpeda, Boi se bije z neenakim orožjem boj Davida z Golijatom, in temu primeren je izid volitev z dne 29. septembra t. 1- Toda na mestu je v teh in takih okornostih vprašanje, ali je bila taktika, M je skušala z njo Litva zbolišati svoj položaj, pravilna. Na to vprašanje moramo takoj spočetka odgovoriti negativno. Kakor se opaža pri tolikih mladi Ь državah, ki do svoje svobode niso prišle po svojih močeh m z lastnimi žrtvami. je tudi Litva imela čudovito malo smi^я za pravo razmerje sil, za resnične politične črnitelje. Smatrajoč, da ima nravi со do historičnega svojega središča v Vilmi, se je zapletla v spor s Polisko ter ga ni niti skušala likvidiral do dane=. Hoteti v politiki z glavo skozi zid. se malokdaj posreči, prav gotovo pa ne tako majhni državici, zlasti. ko ima opravka z dvema veh'Wma cose^rn?! z Nemčijo in Poljsko. Dobila n! nazaj Vilna, zato pa ie zadela v najhujše nasprotie z Nemčijo, ko je načela poskus, streti stoletno premoč nem_ štva v Klajpedi. ne da bi mogla ^ računa tj na nomoč ali vsaj na simpatije na polfstrani. Kdor hoče v politiki do usnehov. ne bo postopal i.ako. marveč se bo sprijaznil z manjšim _ zlom, da s +em prepreči veči o nesrečo. Drufa pogTeška Litve je Ыя ta, da 7P skušala str o ti nemško tradicijo v Klaipedi v dobi. ko se je nemštvo s bL ti^-fevsko гтясго najbo^i okrepilo. Za +яке eksperimente je bil čas morda takrat brž po vojni, ko je bila nemška stvar oslabljena. Danes .je stvar drugačna. Avtonomna Klaipede je zagotovljena po mednarodnih klavzulah in garancüah m dandanes, ko prežijo nasprotniki sedanjega stanja po sleherni priHki. da poekusno v tej ali oni obhki z revizionizmom. .je skrajno neprevidno za maihno državico, poekusa+i s krse-niem čeprav samo nevažnih avtonomnih določb. Zakaj s takimi poskusi я ŽENEVSKI SKLEPI 0 SANKCIJAH Pododbor osemnajstih predlaga v glavnem finančno blokado proti Italiji in pomoč zaradi sankcij oškodovanim državam Konstituiranje kompenzacijskega odbora ženeva, 15- oktobra, d. Odbor osemnajstih je včeraj končal splošno razpravo ter sprejel naslednje štiri sklepe: 1. Za proučitev vprašanja ustavitve uvoza italijanskega blaga kakor tudi izvoza sirovin in potrebščin za italijansko vojno industrijo se bo konstruiral poseben podbor. 2. V skladu s predlogom romunskega znnanjega ministra Tituleeca se osnuje kompenzacijski odbor, ki naj prouči na podlagi določb 3. odstavka čl. 16 pakta Društva narodov vprašanje medsebojne pomoči in ki ga naj vodijo zastopniki držav, članic Društva narodov, katere bi bile z izvajanjem gospodarskih sankcij posebno oškodovane. 3. Oba pododbora naj takoj pričneta svoje delo, ki ga naj čim prej končata ter poročata o sklepih odboru osemnajstih. 4. Takoj po končanih posvetovanjih od_ bora osemnajstih o gospodarskih sankcijah naj se predlože poročila v odobritev velikemu koordinacijskemu odboru v katerem so zastopane vse članice Društva narodov, razen Italije in Abesinije. Finančne sankcije Snoči je bile tudi seja 51 članskega velikega sankcijskega odbora, ki je odobril predlog odbora osemnajstih o finančnih sankcijah proti Italiji. Ta predlog se glasi: Vlade članic Društva narodov bodo takoj izvedle vse potrebne ukrep®, da onemogočijo naslednje: 1) sa direktna ali indirektna pos°jila Italijanski vladi in vsak razpis posojil, lq ga v Italijj sami ali drugod direktno ali indi-rektno razpiše italijanska vlada: 2) vse splošne ali druge kredite za italijansko vlado, nove predujme itd.; 3) v®a posojila javnim korpOracijam fizičnim in pravnim osebam na italijanskem ozeml Ju in vsakršno podpisovanje posojil v Italiji in drugod; 4) vse bančne in druge kredite sa javne korporacije, fizične al] pravne osebe na italijanskem ozemlju; 5) emisije delnic ali zbiranje glavnic za javne ustanove, fizične ali pravne o^be na italijanskem ozemlju; 6) vlade bodo poskrbele, da se preprečijo prejšnje operacije potom posrednikov kakršnekolj narodnosti. Vlade se pozivajo, naj takoj uveljavijo priporočene ukrepe, ki se morajo izvajati brez novih zakonodajnih sklepov, ter odredijo vse praktične ukrepe za zagotovitev izvajan 5a priporočenih odredb od 31. oktobra dalie. Vlade, ki ne bodo mogle potrebnih zakonskih določb skleniti v tem roku. se naprošajo, naj sporoče, <>d katerega roka dalje menijo, da lih bodo mogle izvajati. Vse vlade se naprošajo, naj v najkrajšem času tudi sporoče, katere ukrepe bodo izvedle v skladu z navedenimi odredbami. Argentinski pridržek Po glasovanju o finačnih odredbah proti Italiji je šef argentinske delegacije Gui-nazu izjavil, da je Argentina pristala nanje z rezervo ad re veren dum glede na smernice resolucije iz 1. 1921 in določbe argentinske ustave. Argentinske izvršne oblasti mednarodnih sklepov ne morejo takoj izvajati Goiinazu je prosil odbor za koordinacijo sankcij, naj upošteva poseben položaj Argentine, kjer živi nad milijon Italijanov. Uspeh odvisen od posameznih držav Nagel sprejem praktičnih predlogov strokovnjakov glede izvajanje finančnih sankcij v odboru osemnajstih, kakor tudi v velikem koordinacijskem odboru dokazuje, da so bile netočne vesti o dozdevnih angleško-francoskih nesoglasjih v Ženevi. V resnici se vsi delegati strinjajo, da ima sankcijski aparat čimprej pričeti poslovati in da se mu mora zagotovit? učinkovitost. Sedaj se pričenja nalosra posameznih držav. Končni uspeh ho odvisen od odkritosrčnosti in vneme, s katero ЬоЛо nosamezne vlade nnnrabliale nkrepe. ki so jih določile po svojih ženevskih zastopnikih. Seveda obstoja možnost gotovih izjem za države, ki se nahajajo v težavnem razmerju z napa- bodo Litovci zapravili tudi simpatije onih mednarodnih faktorjev, ki so po sebi nevtralni, ki pa iz raznih vzrokov težijo za tem. da se mednarodnopravne določbe ne kršijo. Ali z drugimi besedamfi: Litvi sedaj ne kaže drugega kakor da obnovi klaj-pedsko samoupravo v polnem obsegu, da pusti klaipedskemu deželnemu zboru, da. se sostai-a in zaseda, čeprav bi se v njem odigravala povsem hitlerjev-ska politika. Pač pa ie njena stvar, da ne pripusti nikake. niti najmanjše kršitve statutov s klajpedske strani. Podoba je, da je to v dani situaciji še najzanesljivejša pot do uspeha, to se pra- vi. da se more s takimi sredstvi še najbolj gotovo očuva+i dežela. Kako se bo Litva izmotala iz težavnega položaja za tra jno, je seveda drugo vprašan ie. Ali v naneti sodobni evropski politični situaciji je za kovensfco vlado kategorični imperativ da se odloči za manjše zlo, ako hoče d* v poslednjem trenutku prepreči večjo ne-reco. To je nauk iz klajpedskiih volitev- dalcem. Ta možnost je bila ugotovljena tudi v resoluciji, sprejeti na skupščini Društva narodov 1. 1921. Kakor znano, sta Švica in Argentina, izmed katerih Ima poslednja milijon prebivalcev italijanskega porekla. izrecno opozorili nanjo. Nasprotno se je ugovor, da potrebujejo sankcije parlamen. tarne odobritve, splošno odklonil. V energični izjavi je poudaril včeraj dopoldne romunski zunanji minister Titulescu v odboru osemnajstih, da so demokratične države že davno odobrile 1. odstavek čl. 16 pakta DN. po katerem se vse članice DN prav za prav nahajajo v vojnem razmerju i napadalcem, ki je zakrivil kršitev pakta Obveznosti . ki so jih sprejele te države, segajo torej mnogo dalje kakor pa sedaj od rejene mirovne sankcije, zaradi česar je odveč nova odobritev, ki bi samo zavlekla kolektivno akcijo. Posamezne države bodo morale prevzeti sedaj svojo odgovornost. Generalni tajnik Društva narodov je pozval v noti, v kateri je sporočil vsem državam sklepe koordinacijskega odbora o prepovedi izvoza orožja, naj mu vse vlade čim hitreje pošljejo besedila zakonov, odredb, proglasov in drugih sklepov, s katerimi se določajo ali pa uveljavljajo prisilni ukrepi. To postopanje se sedaj uveljavlja za finančne in s tem tudi za gospodarske sankcije. V par dneh bodo imele v svojih rokah vse vlade članic Društva narodov splošen načrt kolektivne akcije, katere obveznosti izvirajo, kakor slovesno proglaša resolucija iz 1. 1921, direktno iz pakta Društva narodov in katere izvedba je odvisna od zvestobe posameznih držav do pogodb. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov je zahteval, naj bi bili sklepi koordinacijskega odbora obvezni, vendar p« je bilo to vprašanje odgodeno na kasneje. Glavna stvar je sedaj omogočenje pričetka funkcioniranja aparata, ki naj bi nadzoroval sankcije. Predlagana je bila ustanovitev stalnega organa, ki naj bi zbiral po naročilu koordinacijskega odbora vse potrebne podatke ter ostal zbran do zaključitve mednarodne akcije. Ženeva, 15. oktobra w. Pododbor, ki se bo bevil s kompenzacijami za države, ki bi bile zaradi skupne akcije proti Italiji posebno oškodovane, je imel dopoldne svojo ustanovno sejo. Da bi tem državam pomagali, je angleški minister Eden v odboru osemnajstih prodrl s sklepom, ki naglasa, da so takšne kompenzacije v skladu z be sedilom 3. odstavka čl. 16. pakta DN. po katerem je članicam pri uporabi gospodarskih in finančnih sankcij zagotovljena medsebojna pomoč, da se znižajo do najnižje mere izgube in škode zaradi izvajanja omenjenega člena Drugi del v odboru osemnajstih in na konferenci sprejete resolucije nagla-ša. da si bodo države-členice DN med seboj pomagale proti posebnim nkrepom katerekoli države, ki bi prelomila pakt DN. V krogih DN izjavljajo, da se ta resolucija ne nanaša izključno samo na gospodarske in fi- nančne sankcije, temveč tudi na morebitne todoče vojaške sankcije, ki bi bile lahko potrebne zaradi poznejšega poteka dogodkov. Za predsednika tega pododbora je bil izvoljen španski delegat Cantos, zastopane pa so v njem še Portugalska, Francija, Sovjetska Rusija, Poljska, Jugoslavija, Južna Afrika, Grčija in Rumunija. Sklepi pododbora za gospodarske sankcije Ženeva, 15. oktobra, d. V pododboru za gospodarske sankcije so zastopniki Portugalske. Francije, Rusije, Poljske, Španije, Kanade, Nizozemske, Švedske, švice, Argentine, Belgije, Turčije, Rumunije in Mehike. Ta pododbor proučuje vprašanje, katere vr ste blago bi bilo treba našteti v seznamu sirovin, ki služijo vojni industriji. Sklenili so, da bodo razlikovali med blagom, ki ga Italija kupuje v glavnem v državah nečlanicah DN, n. pr. v Nemčiji in Zedinjenih državah in blagom, ki ga kupuje v državah članicah DN; tako blago je n- pr. mangan. Nadalje so sklenili, da je treba glede blaga prve skupine stopiti v razgovore z državami ne-članicami, med tem pa naj se proglasi prva etapa gospodarskih sankcij, da se prepreči izvoz sirovin druge skupine v Italijo. Jugoslavija ln sankcije Naša država bo v ženevi odločno branila ogrožene svoje gospodarske interese Beograd, 15. oktobra. AA. Glede na izvajanje gospodarskih sankcij proti Italic so se nekatere države čutile gmotno prizadete, ker bi takšno izvajanje ogrožalo njihovo gospodarsko ravnotežje. Zastopniki Jugoslavije .Romunije, Turčiie in napoeled tudi Grčije so izjavili, da se njihove države kot velike izvoznice v Italijo ne bi mogle pridružiti kolektivnemu izvajanju čl. 16 pakta DN brez potrebnega zavarovanja, ki ga navaja isti člen pakta. Ker je to znano stališče Balkanske zveze prišlo v Ženevi v fazo proučevanja, s© je včeraj vršila v predsedstvu vlade ožja konferenca pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča. Na konferen- ci so bili guverner Narodne banke MIlan Radosavljevič, pomočnik znnanjega ministra Marti nao, generalni ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič m inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo S. Obradovič. Predsednik vade dr. Milan Stojadinovič je poudaril potrebo po zagovarjanju naših interesov v Ženevi. Pri tej priliki so na seji določili kot izvedence naši delegaciji v Ženevi dr. Milana Protiča, generalnega ravnatelja Narodne banke, Svetiš lava Prediča, našega generalnega konzula у Milanu in S. Obradoviča, inšpektorja trgovinskega ministrstva. Vr so že nocoj odpotovali v Ženevo. Makale pred padcem Poraznih znamenjih sodeč, je pričakovati na abesinskih bojiščih že v prihodnjih dneh večjih dogodkov Adua, 15. oktobra, d. Italijanska severna vojska se nahaja sedaj pred drugo fazo operacij v Abesiniji, ki bo velikega obsega. Italijanski glavni stan se je že preseli iz Asmare v Aduo in je nastanjen v vili itar-lijanskega konzula. Prodiranje se bo pričelo na vsej črtj 'Aksum—Adua—Adigrat, ki so jo Italijana dobro utrdili in zvezali z Eritrejo z dvema cestama. Večje akcije pa Se bodo pričele šele potem, ko bo prispel v Aduo italijanski maršal Badogtäo. Ali bodo abesinske čete sprejele borbo na novj liniji, je povsem negotovo, vsekakor pa so Italijani pripravljeni, da bo postal odpor Abesincev sedaj od dne do dne večji. Mesto Makale ®o Abesinci po večini že izpraznili in je pričakovati, da ga bodo Italijani že v kratkem zasedli. Na nekaterih poslopjih je že videti italijanske zastave. Vojska abesinskega prestolonaslednika prodira proti Anta'lu, dočim je dobil ras Kasa povelje za pohod iz Deeija proti severu. Italijansko uradno poročilo Rim, 15. oktobra w. Ministrstvo za tiek in propagando je objavilo naslednji komunike štev. 19: Dne 14. oktobra Je general de Bono obiskal mesto Aduo in prevzel pokrajino v imenu italijanskega kralja. Naito je prisostvoval veliki vojaški paradi in imel nagovor na poglavarje, duhovščino in donračine, ki se jih je zbralo okoli 4000. Včera j so letalci izvedli več poizvedovalnih poletov južno od Makale. pri čemer eo razapneü proti severu korakajoče »besinske čete in bombardirali tabor 300 šotorov na severnih obronkih Atreba Ali ter pognali v zrak municij-eko skladišče pri Belmarjanu. Na zapadnih ravninah se je zopet vdala našim četam mnogo domačega prebivalstva. Maršal Badoglio v Masanl Asmara, 15. oktobra. AA. Sef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio ie snoči prispel v Masavo. Boji ob reki Setit Rim, 15. oktobra, w. V zadnjih dnevih je priSlo okoli Setita in Augera do manjših prask med italijanskimi četami in AJbe-sinci. Sovražnik je skušal ponovno, toda zaman prekoračiti reko Setit, pri čemer je imel občutne izgtibe. Med tem »e je tudi v teh krajih predalo več abesinskih poglavarjev italijanskim poveljstvom. Abesinska mobilizacija končana Addis Abeba, 15. oktobra. AA. Z nobenega bojišča ni posebnih poročil. Abesinska mobilizacija je končana. Zbiranje čet j naglo napreduje. Mnoge enote se že na_ hajajo na določenih točkah bojišča. Abesinci se pripravljajo na veliko protiofen-zivo, ki se bo pričela prve dni prihodnjega tedna. O kakšnem delovanju italijanskih letal ni nobenega poročila, v okolici abe. ednfike prestolnice tabori okrog 50.000 vojakov. Te čete so druga rezerva, ki bo posegla v boje šele, če bi položaj na posameznem bojišču postal posebno kritičen. Vojni minister ras Muiugeta bo odSeJ te dni v Desie odkoder pojde z novo usta_ novljeno armado na severno fronto. Cesarjev odhod na bojišče še ni določen. Vsekakor pa se bo vojna v pravem smislu besede začela šele po cesarjevem odhodu na bojišče . S prestopom rasa Gukse k Italijanom se je predala samo njegova osebna straža. Ras Sejum je s svojimi četami takoj zasedel bojišče, ki ga je branil ras Guksa. Ras Gukša obsojen na smrt Kairo, 15. oktobra, o. Abesinsko vrhovno sodišče je po kratkem procesu obsodilo Hiadla Selasija Gukšo, poglavarja spodnjega dela pokrajine Tigre zaradi veleizdaje na smrt. Po starem a besi nskem običaju dobi, kdor izdajalca ubije, veliko nagrado. Brez zveze s fronto Pariz, 15. oktobra, w. V abesinski prestolnici o položaju na raznih bojiščih od 10. t. m. dalje ni nobenih oficielnih ali ofi-ciozmih poročil. Zveze med severno fronto in prestolnico so slejkoprej prekinjene in prav tako se še ni vrnil noben cesarjev kurir. Novinarji niso dobili dovoljenja, da bi smeli oditi na fronto, informacije iz privatnih virov pa so zelo redke in jih je treba sprejeti zelo previdno. Proglasitev svete vojne Rkm, 15. oktobra, g. >Stampa< pproča iz Aj77 409 obiskovalcev s 3.587 103 prenočitvami Jugoslovanov je bilo letos 530 784 obiskovalcev z 2.702.629 prenočitvami, lanj pa 504 611 s 2.465.571 p-enočitvami. Od tujcev je bilo največ Čehoslovakov (52.116 s 425002 prenočitvami), sede Avstrijci (39 954 s 255 814 р-епп'чПмт-) za tem Nemci f17.759 in 89.007v prenočitvami) itd. Velike spremembe v konzularni službi Beograd, 15. oktobra, р. V konzularni službi so bili imenovani za načelnike konzularno - gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu Svetislav Predič. generalni konzul v Milanu; za generalnega konzula v Milanu Svetozar Rašič, poslaniški svetnik v Berlinu; za generalnega konzula na Reki Vladislav Kojič, svetnik zunanjega ministrstva; za svetnika zunanjega ministrstva dr. Niko Miroševič, generalni konzul na Reki; za generalnega konzula v Trstu Vukašin Zivotič, svetnik zunanjega ministrstva, za generalnega konzula v Bratislavi Miloš Kiševac, svetnik zunanjega ministrstva; za tajmika v ministrstvu Branko Dimič, konzul na Reki: za poslaniškega tajnika v Pragi Branislav Dimitrovič, konzul v Trstu; za tajnike v ministrstvu Djordje Juričič, poslaniški tajnik v Pragi, Sto-jan Živadinovič, konzul v Düsseldorfu in Luka Lovič, poslaniški tajnik na Dunaju; za poslan i šk ga tajnika na Dunaju Dobri-voj Majdanec; za vicekonzula v Ohicagu Rasko Petrovič in za konzula v Düsseldorfu Niko Nedič, dosedaj vsi tajniki v ministrstvu. NadikoS koa^jutor dr, Stepinae v Beogradu Beograd, 15. oktobra, о- V Beograd fta prispela zagrebški nadškof koadjutor dir. Stepinae in unlatski škof dr. Nya-ч. di iz Križevcev. Danes doPoldine sita Po-tišča bo urejen z granitnimi kockami (Emonska ce- sta), ostali del pa bo tlakovan s 5 cm debelo plastjo asfaltnga betona. Aid se bodo dela, ki so jih naši brezposelni že vse leto pričakovali z velikimj upi, začela še to jesen, je težko prerokovati. Če vreme ne bo prav ugodno, bodo pričeli s tlakovanjem šele prihodnjo pomlad. Kdaj se prično dela na progi od št Janža do Sevnice? Kakor smo poročali, je bila 25. septembra licitacija za oddajo del pri gradbi proge Št. Janž - Sevnica. Najnižji ponudnik je bila tvrdka inž. Dukič in drug iz Ljubljane. Pričakovalo se je, da bo licitacija čim prej odobrena in da se bo delo že ta teden pričelo. Nepričakovano pa je nastal zastoj. Ministrstvo za promet še ni odobrilo licitacije. Na vprašanje o pojasnilu je odgovorilo, da so v ponudbi nekatere stvari nejasne in jih mora tvrdka podrobno razložiti. Zaradi tega se je odpeljal v Beograd inž. Ahlfeld kot zastopnik tvrdke, da se pogaja v ministrstvu prometa Kakor je včeraj sporočil iz Beograda, še ni prišlo do sporazuma Dvakrat po 100.000 Din škode Ježica, 15. oktobra. V eobotjp Ponoči je nastal velik požar pri gostilničarju in trgovcu Franu pe_ carju na Črnučah. Domači so bili zazibani v trdno spanje. Ogenj se je naglo razširil po vsem podstrešju hiše in na prizidano gosipodar&ko poslopje. Domači in :Sosedni gasilci so prihiteli na ppnioč. Z združenimi nioömi se je posrečilo ogenj udušiti. Pečarju je zgorelo mnogo stare obleke in drugih stvari, hranjenih v podstrešju. Ogenj je tudi uničil večjo zalogo sena, silame in razno gospodarsiko pr0dje. Pečar pa trpi zaradi gašenja in Vode mnogo škode v trgovini, kjer во bi- I le uničene večje zaloge moke in špece. I rijskega. blaga. Celotno škodo cenijo na Senzacija! Jutri premiera najnovejšega in najaktualnejšega filma sedanjosti ABESINIJA 1935 Naročila vstopnic sprejemamo že danes v KINU SLOGA Telefon 2730 100.ООО Din, ki je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni bilo mog,pče točno dognati Kolikor so mogli ugotoviti, je požar povzročil najbrž kratek etik, ker je bila v podstrešju napeljana elektrika. Gornji grad, 15. oktobra. Gasilska tromba je točno o polnoči od sobote na nedeljo zbudila iz spanja gomjegrajske meščane. Gorelo je v bližnji Bočni pri Jožefi Zagoženovi. Požar je opazila domača hči, ki jo je zbudilo prasketanje ognja. Na pomoč so prihitele po vrsti gasilske čete Bočna, Šmartno ob Dreti, Gornji grad, Gorica in Nazarje, gasilska četa Rečica med potoma vrnila, ker je ogenj že opravil svoje delo. Pogorela sta do tal stari, s slamo kriti kozolec in novi, z opeko kriti kozolec. Nesreča je pa tem večja, ker so bili pod kozolcem in v kozolcu skoro vsi poljski pridelki, zlasti koruza, fižoi ter vsa krma. Pod kozolcem je stalo 6 vozov, ki so tudi zgoreli, na enem vozu эо bile deske, pripravljene za odvoz. Rešiti se ni dalo ničesar, ker je ogenj v eni uri opravil svoje. Škodo cenijo na več ko 100.000 Din, a je krita z zavarovalnino jedva do petine. V veliki nevarnosti so bila sosednja poslopja, zlasti hiša in gospodarsko poslopje Jožefe Za-goženove. Tu so gasilske čete z združenimi močmi in z veliko požrtvovalnostjo preprečile, da ni nesreča postala še večja. Kakor vse kaže ,je bi ogenj podtaknjen in orožništvo že pridno raziskuje zadevo. Drugi dan po dogodku so od vseh strani ljudje prihajali v Bočno ogledovat žalostno pogorišče iin obžalovat težko prizadeto vdovo. ■ KINO UNION ■ Telef. 2221 Samo še ob 16. in 19.15 uri si lahko ogledate Chopinov POSLOVILNI VALČEK Ob 21.15 uri svečana premiera filma MASKARADA umetnine, ki Vam pokaže v prvi filmski vlogi najboljšo odrsko in filmsko umetnico PAULO WESSELY Sodelujejo Adolf Wohlbrück, Olga Cehova in drugi. Režija Willy Forst. Predprodaja vstopnic od 10 — 12.30 in od 15. ure dalje. ALBUS terpentinovo za vse dni — in za vse perilo. zavida veliko ljubezen, ki je je deležen od malih otrok. Bog mu je podaril izreden posluh. Ni zakopal svojega talenta. Začel je učiti takoj ob svojem prihodu petje po notah v šoli m v cerkvi in je v tem res oral ledino na Planini in v daljni okolici. Povsod je bil dobrodošel s svojim mogočnim baritonom. Sodeloval je pri upravi planinske občine skoraj do njene komasacije, dolga leta pa tudi pri občini Golobinjek in Loke. Po postavi orjak, a dober do otrok kn podrejenega mu o&iteijstve je vzgajal s pomočjo svoje družice, ge. Hedvike, tudi oba sinova tako, da sta mu danes res v ponos. Se to moramo pribiti: Kljub težkim gmotnim razmeram, v katerih se nahaja danes podeželski učitelj, je obema sinovoma preskrbe I visokošolsko izobrazijo. Eden je ab-solviral jus, drugi bo v par letih dovršil študij medicine. K jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi g. Križman še dolga leta tako zdrav in tako vesel živel med nami. Zbori za politično osvoboditev žena bodo v nedeljo v vseh večjih mestih Jugoslavije Smrt uglednega narodnjaka Varaždin, 14. oktobra. V Varaždinu je umrl 7. t. m. g. Josip Miščin, obrtnik, mestni svetnik in znani nacionalni delavec, star 69 let. Z velikimi častmi so ga položili 9. t. m. k večnemu počitku in je mestno zastopstvo položilo na njegov grob velik venec s trobojnico. Pokojni Miščin je užival v mestu veliko spoštovanje kot dober obrtnik in kot zaslužen javni delavec. Bil je v Varaždinu soustanovitelj nekdanje hrvatsko, srbske koalicije, pozneje demokratske stranke in JNS, kateri je pripadal do konca svojega življenja. Trdno je bil prepričan, da se lahko samo v konsolidi-rani državi razvija močna in zdrava demokracija. Ko pa je pri zadnjih volitvah prišlo do rušenja pozitivnih temeljev, na katerih so delovali najboljši nacionalni ljudje, se je značajni mož z mnogimi svojimi prijatelji umaknil iz političnega življenja. Svojim idealom je ostal zvest, do konca je zasledoval politične dogodke in v pohorski akciji je gledal nado boljše bodočnosti. Pokojni Miščin, četudi obrtnik, je bil uspešen učitelj narodne ideje in propa-gator narodne sloge. Svojim idealom je zvesto služil in vsem rojakom je zapustil najboljši zgled nesebične domovinske ljubezni. Ohranjen bo v častnem spominu. 35 let dela med narodom Planina, 12. oktobra. Komaj 19-letni g Emil Križman si gotovo ni mislil ob jrihodu na Planino, da se bo tu srečal z Abrahamom. Dočakal je to srečanje čil in zdrav, saj do danes še ni bil niti enkrat resno bolan. Ker smo tiho prešli njegovo 50 letnico, spomnimo se ga danes, ko mineva 36. leto, kar je prišel na Planino pri Sevnici kot učitelj - novinec. Bolj osamljen primer je menda, da bi bil kdo vso službeno dobo na enem mestu. Imel je pred leti na razpolago par lepih službenih mest v bližini železnice, a ostal je zvest Planini: Tu je začel služiti, tu hoče do-služitL Otroci ga kot učitelja naravnoet obožujejo. Pa je res tako očetovski z njimi, tako naraven, da mu drugo učiteljstvo lahko Beograd, 14. oktobra. V ženskem klubu je zborovalo te dni 80 predstavnic Jugoslovenske ženske zveze, združenja vseučiliško izobraženih žena profesorskega in učiteljskega združenja, organizacij šivilj, tekstilnih in grafičnih delavk, združenja dijakinj, organizacije žena, ki so dovršile pravne študije, ter slušateljic vseh fakultet beograjskega vseučilišča. Zborovanja so se udeležile seveda tudi znane naše feministke, ki so že dolga leta na čelu borbe za pravice žena. Zborovanje je otvorila gcčna Milena Ata. nackovičeva, ki je v svojem govoru nagla, sila: — Stojimo pred sprejetjem novega volilnega zakona. Po ustavi naj volilni zakon reši tudi vprašanje ženske volilne pravice. Naš današnji sestanek je samo priprava velikega zborovanja žena, na katerem bodo one razložile svoje zahteve po politični osvoboditvi ženstva. Namenoma je to zborovanje sklicano pred zasedanjem skupščine. Ki bo razpravljala o novem volilnem zakonu- Za člane skup- ščine mora postali naposled budi važno naše mnenje o ženski osvoboditvi. Potem je govornica sporočila zboroval, kam, da je notranje ministrstvo že dovolilo sklicanje ženskega zborovanje v nedeljo 20. t. m- Zborovanje bo sfencai žensko pokret ki upa. da 'v> to zborovanje sestanek vseh zavednih državljank Jugoslavije. Istočasno kpJi^r v Bo-.gradu, se bedo vršila taka zborovat, ja po vsej državi v vseh večjih mestih. Izvoljen je bil akcijski odbor, ki bo izvedel na nedeljska zborovanja vse priprave. V tem odboru bodo predstavnice vseh ženskih organizacij. Zastopane pa bodo tudi predstavnice žena_mater in žena_go-spodinj in za vse skupine bodo nastopile posebne govornice. V prvi vrsti se bo govorilo o splošni volilni pravici in o politični osvoboditvi žena, ostale zadeve organiziranega in neorganiziranega ženstva pa lahko pridejo na teh zborovanjih šele v drugi vrsti do izraza- Zborovanja se bodo vršila pod naslovom »zbor združenih žena« in povsod bo sprejeta enaka resolucija PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo „m.. Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za вое. politiko m nar. sdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935. Regulacija Savinje pri Celju Dela v prvi etapi bodo kmalu končana — Prihodnje leto pride na vrsto druga etapa Celje, 12. oktobra V petek popoldne je bila na sreskem načelstvu v Celju tretja konferenca o regulaciji Savinje. Konferenco je vodil g. inšpektor inž. Sturm, šef nidrotehnične-ga oddelka pri banski upravi v Ljubljani, navzoči pa so bili tudi gg. Mramor, poüi. tično upravni tajnik pri banski upravi, sreski načelnik dr. Zobec, višji tehnični svetnik inž. Marek kot zastopnik tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, celjski župan Mihelčič in podžupan g. Stermecki, mestni stavbni svetnik inž. Pristovšek in nadzorni inženjer pri regulaciji Savinje inž. Mursa. Inž. Mursa je poročal, da so regulacijska dela na Savinji v prvi etapi v Tre-I merju pri Celju v glavnem dovršena, manjkajo samo še manjša zaključna dela. Ker se je pokazala potreba zavarovanja obrežja s kameaitm tlakom, so morali prvotno obloženo progo znatno skrajšati in so regulacijo izvršili samo od železniškega mosta v Tremerju. Regulirana proga je dolga približno 1 km Stroški so bili preračunani na 2,177-000 Din, a so bh zaradi potrebnih naknadnih del prekoračeni za okroglih 300-000 Din. Pri letošnjih delih) ki jih je izvršilo gradbeno podjetje inž.' Glige Taškoviča iz Bitolja, je bilo zaposlenih povprečno 600 delavcev. Od pričetka del v maju do danes je bilo 100.000 mezd. Strugo Savinje so na nekaterih mestih poglobili po 2 metra in raz- širili Savinjo na naravni profil. I Načrti in proračun za drugo etapo od tremerskega mostu do blizu apneniika v Pečovniku so že izdelani. Proračun znaša 2,700.000 Din. Ta vsota bi naj se razdelila po dosedanjem ključu tako, da bi država in banska upirava prispevali po 1 milijon, mestna občina celjska 450.000 Din, sreski cestni odbor v Celju 300.000 Din, sreski cestni odbor v Laškem pa 35,000 Din. Glede stroškov letošnjega gradbenega vodstva za drugo polletje je bilo sklenjeno da jih naj krijeta mestna občina celjska in ban. uprava. Ti stroški znašajo 54.000 Din- Plačilo odškodnine za razlaščeno zemljišče v Tremerju naj bi se po dosedanjem ključu razdelilo na vse interesente razne države. Pričakujemo, da bo država s polnim prispevkom omogočila nadaljevanje izredno važne in nujno potrebne regulacije Sajvinje- Г" KINO SLOGA Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 nepreklicno zadnjikrat film lepote, plemenitih čustev in krasnega petja S križem in mečem . DON JOSE MOJICA kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik 1 Plin Plin, beseda, ki navdaja vsakogar z grozo. pojm. s katerim se peča fantazija sodobnega človeka. Pred njegovimi očmi se pojavljajo najrazličnejše strahotne slike, ko jo zasliši. Nekateri pa se norčujejo in smatrajo vsa pripravljalna dela za zračno obrambo za igranje. Le malokdo, razen borcev iz svetovne vojne ve, kako učinkujejo vojni strupi in kako strahotne so posledice njih dej-stvovanja Delovanje bojnih plinov je različno- Posa-n. viie skuoine delujejo na izvestne organe, k; jih najbolj poškodujejo. Zato se dele vojni plini s tega vidika v skupine. Vendar pa в h učinkovanje ni tako strogo omejeno, narveč so med njimi prehodi- Pomen razdelitve v skupine je praktičnega značaja. amezne skupine so označene s križci raz-r,ih barv: zeleni križ, rumeni križ in modri križ. Prva skupina, skupina zelenega kriza lau- sljivei). Predstavnika te skupine sta fosgen in kloropikrin. Plini te skupine poškodujejo predvsem dihala, najbolj pljuča, poleg tega vsp sluznice, očno veznico, sluznico nosu, žrela in crrla. P°d vplivom vdihanega tosge-na postanejo stene krvnih žil v pljučih propustne in sokrvca se izceja v pljučne mesic ke. kar ovira sprejemanje kisika. Pljuča se polagoma tiasesajo sokrvce in nabrekajo kot goba. Posledica je otežkočeno dihanje m končno smrt zaradi zadušitve (pljučni edem) Bolezenska slika takega zastrupljenca je pri lično sledeča: Spočetka često pekoča bo-lečina v očeh. občutek praskama v grlu, suho žrelo, dražljaj na bljuvanje, slabost, vrtoglavica. o potekanje Pojavi s? mučen suh kašelj. V stadiju pljučnega edema naporno težko dihanje, iz ust in nosu se izceja Krva- vo penasta tekočina. Bolnik diha z muko in stokom ter nudi grozotno sliko bede. Začetni simptomi pa včasih izostanejo, tako da se bolezenska slika pojavi naenkrat in v vsej svoji grozoti. V primeru zastrupitve v jaki koncentraciji pa sledi smrt naglo, brez razvojnih stadijev. Na vseh notranjih organih najdemo degenerativne spremembe- Bolnik je razburjen, nemiren in izraža smrten strah. Druga skupina, skupina rumenega krila (mehurjevci). Tipična predstavnika iperit in lewisit (luisit). Strupi te skupine so posebno neverni zaradi tega, ker se pojavi njih učinek šele po daljši dobi (do 12 ur), med tem časom pa se počuti zastrupljene« skoro popolnoma zdravega, kar povzroča še večjo škodo. Njim je izpostavljena v prvi vrsti koža, ki je napram ostalim strupom več ali manj neobčutljiva Preko kože delujejo na notranje organe. Kjer je prišel iperit v do-tiko s kožo, se čez nekaj ur pojavi rdeča lisa, ki se veča in srbi. Kasneje se pojavijo mehurji (od tod njih naziv) napolnjeni z več ali manj motno tekočino in končno težke rane, ki se večajo in širijo zlasti v globino. V teh ranah se nahaja strup, ki je prodrl v globino brez poškodte površne rožene plasti kože in ki nadaljuje svoje učinkovanje v globini, od koder zastruplja organizem, v prvi vrsti pljuča. Posebno dolgo se drži iperit na laseh in obleki. Proti temu strupu ne ščiti navadna obleka, niti obutev. V dihalih in pljučih povzroča iperit težke poškodbe na sluznici in krvnih žilah s sledečimi težkimi vnetljivimi procesi, ki v marsičem nalikujejo težki davici. Smrt nastopi zaradi zadušitve vsled zoženih sopil ali pa zaradi težkih sprememb v pljučih. Na očeh se pojavi težko vnetje, ki že po kratkem času popolnoma onemogoči gledanje, odnosno odpiranje močno zabreklih vek Oči se močno solzijp,. roženica kaže težke spremembe in rane, kar ima za posledico oslepenje. V nosu se pojavijo rane in iz njega se izceja krvavo sluzasta tekočina. Slično je tudi z ustmi. V splošnem napreduje obolenje zelo počasi in doseže vrhunec šele po tednih ali mesecih; Kašelj je mučen, boleč in spravlja na dan krpe umazano belkaste, često smrdeče mrtve sluznice. Kaverna za obrambo pred plini Potek bolezni je tipično hiranje. Bolnik je apatičen, kašelj mučen, rane težke in vidne spremembe na organih naravnost gnusne. Ozdravljenje ali smrt nastopita šele po dolgotrajnem hiranju. Tretja skupina, skupina modrega . krila (kihavci). Tipični predstavniki Clark I. in II. ter adamsit. Ta skupine običajno ni nevarna. 2e v najmanjši koncentraciji pa močno podraži oči, sluznico nosu, dibala in včasih tudi kožo. Solzenje je često tako jako, da je gledanje nemogoče. Iz nosu in ust se izločajo ogromne količine izcedka. Pojavijo se kihanje, bolečine v čelnici in glavi sploh, primanjkuje sape in pojavi se strah. Cesto bolnik bljuje, postane vrtoglav ter čuti bolečine v sklepih in mišicah. V težkih primerih se onesvesti, vendar le za kratek čas. Vse te težave večinoma izginejo v kratkem času in brez težjih posledic. V težkih primerih pa vidimo sliko, slično zastrupitvi г dušljivei (pljučni edem). Včasih se po teh strupih pojavijo na koži poškodbe kot po iperitu, samo ne tako izrazito in se tudi pozdravijo mnogo lažje. Četrta skupina, skupina soliaveev. Teh je več vrst Povzročajo močno solzenje, brez posledic. Peta skupina: živčni in krvni strupi, ci" janovodik in ogljikov monoksid. Cijanovo-dik povzroča v jačji koncentraciji trenutno smrt vsled ohromitve dihalnega središča v osrednjem živčevju. V manjši koncentraciji izzove najprej nemir in nemirno dihanje, bljuvanje, vrtoglavico, krče in nezavest. Dihanje preneha in končno neha utripati tudi srce. Ogljikov monoksid se veže z železom v rdečih krvnih stanicah ter preprečuje sprejemanje kisika in povzroči torej nekako zadušitev. Pojavi se glavobol, slabost, vrtoglavica, utrujenost in bolnika se loteva ne-odoljiv spanec, ki prehaja v nezavest. Dihanje popušča, dokler končno ne nastopi smrt. Vendar utripa srce še nekaj časa potem, ko je dihanje prenehalo. Včasih se pojavijo krči, ki pa niso značilni. Če pride do za-strupljenja v spanju, tedaj preide spanje neposredno v smrt. Vse navedene bolezenske slike so podane kot najbolj tipične. Razen teh pa obstojajo še mnogobrojne varijante in prehodi iz °ne v drugo. Prav tako različno in tudi težko je zdravljenje, ki je v takih primerih prav trda borba s smrtjo. Važno je, kako se je treba ravnati, ako nas zaloti plin. Od prvih ukrepov le pre-često zavisi nadaljnja usoda zastrupljenca. vsak, kogar zaloti plin, ali ki vsaj sumi, da je bil v zastrupljenem ozračju, naj poišče bližnjo reševalno ambulanco v svrho preiskave in opazovanje. Nikogar ne sme premotiti pomanjkanje znakov zastrupitve, ker se ti pojavijo često šele po daljšem času. Če te zaloti plin, ne teci, ker vdihavaš s tem še večje količine plina Vzemi robec, ki ga po možnosti namočiš v vodo ali napolniš s prstjo, in ga tišči pred nos in usta ter zapusti zastrupljeno ozračje v smeri proti vetru korakoma' Če se ti solze oči in te bole, ne zavezi si jih, ne drgni jih, marveč drži jih odprte, da ti solze čimbolj iz-plaknejo strup izpod vek- Ce te je oškropil iperit, ne drgni si kože, niti si ne zaveži morebitne rane, marveč glej, da prideš čimprej v ambulanco. Če je iperit oškropil obleko ali obutev, se sleci, čim prideš na sveži zrak. Če najdeš zastrupljenca, javi to najbližji reševalni četi ali ambulanci, nikdar pa ne poskušaj z umetnim dihanjem, ker to pri bojnih strupih le poslabša stanje. Ne skušaj reševati zastrupljenca, če sam nisi zaščiten proti plinu, marveč glej, da prideš na varno. Predvsem pa ohrani razsodnost, da ne povzročiš zmede. Zavedaj se, da sta razsodnost in disciplina najuspešnejše sredstvo v obrambi proti plinom in ravnaj se po tem. Vse ostalo prepusti poklicanim in izvežbanim osebam. Dr. АЬЙп Marjan, vestni uradni zdravnik. Domače vesti I * Nove srednje šole. V »Službenih No-vinah« od 14. oKtobra so objavljeni kraljevi ukazi glede ustanovitve odnosno razširjenja srednjih šol. Namesto mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani se postopno otvori popolna državna ženska realna gimnazija. Postopno se v Banjaluki ustanovi nepopolna ženska realna gimnazija. Postopno se otvorijo višji razredi na samoupravnih realnih gimnazijah v Murski Soboti, Kumanovem, Kreljevu, Smederevski Palanki in v Velesu. Nepopolne r®aine gimnazije v Bijeljini, v Ohridu, Štipu, Pri-jedoru in Knjaževcu se pretvorijo v popolne. Postopno se na novo otvorijo nepopolne realne gimnazije v Krivi Palanki, Strumici in v Kninu ter nepopolna samoupravna realna gimnazija v Paraoinu. Sedanja popolna realr.a gimnazija v Kočevju pa se pretvori postopno v nepopolno realno gimnazijo počenši s šolski tn letom 1936-37. * Ustanovitev kopališkega policijskega komisariata na B!edu. V »Službenih Novi-nah« od 14. t. m. je objavljena uredba notranjega ministra o ustanovitvi kopališkega policijskega kcmisariata na Bledu, s področjem politične občine Bled. Komisa-ri jat bo posloval vsako leto samo v sezoni. * Znanstveno mnenje o banjaluških po tresih. Od nedelje v Banjaluki in okolici ni bilo več potresnih sunkov, ki so skoraj dva tedna razburjali prebivalstvo in poškodovali tudi lepo število stavb. Šef seis-mološkega instituta Mihajlovič je pregledal ves teren v Banja Luki in okolici ter izjavil, da je povzročil serijo potresnih sun kov velik blok zemlje, ki ni čvrst in ki je sestavljen iz slojev različne starosti in različnega izvora. Na ta velik blok pritiska zemlja okoliških hribov in ker se blok pod pritiskom ruši in razmika, nastanejo praznine ter povzroča vse to pre trese zemske površine in grmenje pod zemljo. Potresi so torej lokalni in omejeni na površino kakih 20 kvadratnih kilometrov. Dokler se razmajeni blok zemlje ne ustali, se bodo še ponavljali po tresni sunki, ki pa ne morejo povzročiti takšne škode, kakor potresi na velikih področjih. Znanstvenik bo preiskal tudi mostarsko področje, kjer je bilo v zadnjem času tudi nekaj šibkejših potresnih sunkov- 4 Doživljaj direktorja beograjske «pere Hrističa bo. kakor vse kaže ostal skrivnost ranjenca samega in njegove žene Beograjska polici ia. ki je vodila preiskavo^ je dobila pismo direktorja Hrističa, ki prosi, naj se preiskava ustavi, ker se je on sam ranil in ker ni nihče kriv njegove nesreče Policija bo sedaj odločila, alj naj spise pošlje sodišču, ali pa jih položi ad acta. П Film sezije 35/36. GRETA GARBO PISANI PAJČOLAN Najnovejši in edini film sezije 35/36 e Topla jesen. Ne samo v Dalmaciji, kjer vlada še vedno letoviško vrvenje, temveč tudi v Hercegovini so jesenski dnevi tako topli, da je na bregovih Neretve še po ves dan mnogo kopalcev V nedeljo je bilo v Mostarju celo vroče. Temperatura ie znašala v senci 30 stopinj =* Odhod splitskih Italijanov v vojno- S parnikom »Morosini« je odpotovalo iz Splita v Italijo 16 italijanskih optantov. Sprejeti so v legijo, ki bo v kratkem odrinila v Abesinijo. Iz Splita se je prija vilo 36 italijanskih prostovoljcev. Odpotovala pa je sedaj samo ta skupina, ker so ostali prosili za odgoditev poziva, dokler ne uredijo raznih svojih zadev. Odhajajoči prostovoljci so bili povabljeni na italijanski konzulat, kjer jih je konzul počastil s patriotičnim govorom in potem • člani italijanske kolonije spremljal do pristanišča. * Zborovanja pekov iz dravske in savske banovine se je vršilo v ponedeljek v Zagrebu. Zborovalci so zastopali okrog tisoč pekovskih podjetij iz obeh banovin. Iz dravske banovine je prišlo s posebnim avtobusom okrog 30 delegatov. Pekovski mojstri so obširno razpravljali o narašča- nju cen pšenice in moke in o nelojalni konkurenci, ki jo vodijo mnogi neorgani zirani pekovski obrtniki. Sprejeti so bili sklepi o razširitvi in poglobitvi organiza cije pekovskih obrtnikov in o ustanovitvi centralnega odbora te organizacije. Ta cen- tre lni odbor bo imel svoj sedež v Zagrebu. * Prva dobra dela po oporoki velikega rodoljuba iz Amerike. V Zedinjenih državah je umrl letos naš rojak Vaso Čukovic, ki je včino svojega premoženja zapustil za dobrodelne in kulturne ustanove v Boki Kotorski, od koder je bil doma I z vršilci njegove oporoke so že končali svoje de- lo ter stopili v stike v našimi oblastmi. Vse občine v Boki Kotorski bodo dobile iz čukovičeve zapuščine v našem denarju skupaj okrog 800.000 Dm in po določilih oporoke se mora ves ta denar porabiti za javna dela, pri katerih bodo imeli zaslužek najrevnejši prebivalci Boke. Večje zneske so dobila tudi razna dobrodelna in prosvetna društva, ki delujejo v Boki Kotorski Veliki dobrotnik je določil tudi posebna volila za zgradbo moderne bolnišnice s 150 posteljami in sirotišnice za deco Boke Kotorske Z graditvijo teh dveh ustanov bodo pričeli že spomladi * Naša sreča. Beograjska »Politika« beleži: Vidi se, da smo dekleta — služkinj« ro.iene pod srečno zvezdo. Odšla sem vče raj v Palmotičevo ulico k neki gospej. ki je iskala služkinjo Da se domenimo, mi je rekla gospa, pri nas morate kuhati, prati vse perilo, pospraviti sobe — mislim, da so bile štiri, plača pa bo 270 Din, sami pa boste morali plačati bolniško blagajno in davek Poleg tega morate imeti =vojo posteljo in posteljnino. — Torej, dekleta, čaka nas velika sreča! Doslej это hodile s kovčegi po ulicah od ene hiše do druge, sedaj pa bomo morale naprtiti še postelje, kadar krenemo za na^o srečo. » Požar v velikih samostanskih gozdovih. Pred nekaj dnevi je začelo goreti v gozdovih končno vpisanih v zimskem semestru /35 vsega 1813 slušateljev. Pričakovati je, da bo letos ^ število slušateljev še poskočilo kljub * raznim težavam, osobito v pogledu šolnine. Prve dni oktobra je bil na kvesturo velikanski naval. u— Pojasnilo. Z letaki je bilo objavljeno, da bo v nedeljo dne 20 t.m. ob pol 10. na Taboru neki politični shod. Izjavlja-шр, da uprava sokols-kega doma na Taboru ni dovolila dvorane v ta namen in da dvorana za politična zborovanja ni na razpolago Uprava Sokola I. Ljubljana— Tabor. u— šentjaK<>bski gledališki oder ponpvi v soboto in nedeljo Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legionarji«. Sodeluje ves ansambel. Kdor se hoče 2 uri nasmejati dogodivščinam pustolpvca Ježa, ki ga igra gospod Lavrič, naj poseti predstavo- Predprodaja vstopnic v soboto od 10 do 12. in od 15. do 17. ure ter 1 uro pred pričetkam predstave. u— Intimni koncert Glasbene Matic*3 ljubljanske bo v četrtek 17. t. m. Nastopi znani komorni trio gospe Fanike BrandLove. Ppleg odlične violinietke ge. Brand,Love sta članici komornega tria Magda Rusy in čelistka Beatrica Rei. chert, ki nastopa tokrat prvič v Ljubljani. Vsaka je dovršena umetnica na svojem instrumentu in kritiki so polni slavo-spevov o njihovi umetniški igri. Na epo-redu imajo: Brahmsov in Cajkovskega trio, dalje Casadojevo sonato v starem španskem stilu za čelo ter Skrjabino^o etudo v eis — molu in Chopinov Scherzo v eis — molu za klavir so-lo. Intimni koncert bo v Hubadovi dvorani. Začetek točno ob 20. Vstjfupnice po 10 Din in 5 Din se dobe v knjigami Glasbene Matice. u— Ljubljanska filhamomija ima 28. t. m. za češkoslovaški narodni praznik svoj drugi simfonični koncert z dirigentom L. Matičičem. —u Za zdravje otroka se je vršil običajni nabiralni dan 5. t. m popoldne. Zaradi slabega vremena je nabiranje v nedeljo dopoldne odpadlo- Vsem onim, ki so se klicu odzvali tn Poklonili za revn(o in Pohabljeno deco svoj obalne, izrekamo najisikrenejšo zahvaflo. Nabralo se je 2795 Din porabilo se bo ta znesek za naše sociaitae odseke, predvsem za. ortppe. dični zavod. S.K.D. Atena. n— ZačetniSki tefaj mednarodnega }eri* ka esperanta, ki ga prireja Delavsko espe-rantsko društvo, se bo pričel drevi ob 20. v II. deški osnovni Soli na Grabnu, ob otvoritvi bo določen čas učnih ur. potem pa se bo takoj pričelo s poukom. n— Posvetovalnico za pranje finih oblačil je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trsu št. 23 nasproti rotovža. V tej posvetovalnici. ki je neka vrsta posvetovalnic za пего finih svilenih in volnenih stvari, dobi vsakdo potrebno navodilo, kako se z .ijim ravna. Ako ima katera gospodinja kakSno obleko iz svile ali volne, pa ne ve. kako bi isto oprala, jo lahko prinese v posvetovalnico, kjer jo bo pod strokovnim nadzorstvom zastonj oprak in zlikala. u— Električna kuha bo danes ob 17. v prostorih zveze gospodinj. Breg 8. Poknša-nje jedil, vstop prost. o— Mednarodni pustolovec Šegota bo izročen zagrebškemu sodišču. O pustolovščinah 33-letnega zasebnega urednika Ni-kole Šegote, rojenega na Reki- smo že poročali. Nikola Šegota je bil 3. t. m aretiran v Ormožu in odpeljan v varnem spremstvu v Ljubljano. Ljubljanska polic;ja ga je najprej obsodila kot nadležnega tujca in pustolovce na 10 dni navadnega policijskega zapora. V ponedeljek pa je bil Šegota odveden v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Proti njemu je bila od policije podana ovadbe zaradi raznih sleparij, ki jih je izvršil v Ljubljani in po deželi. Zagrebško okrožno sodišče pa zahteva zdaj izročitev Šegote, da se bo zagovarjal še za večje in starejše sleparske grehe V Zagrebu se bo osredotočilo kazensko postopanje proti Šegoti za vse delikte, izvršene po Jugoslaviji. u— Dramatičen beg nevarnega vlomilca. Potniki jutranjega gorenjskega vlaka, ki prihaja ob 8.06 v Ljubljano, so bili malo pred postajo št. Vid — Vižmarje priče precej razburljive senzacije. Iz Kranjske gore se je s tem vlakom vozil tudi 39>letni Ivan Istenič iz Kovskega vrha pri Poljanah, znan vlomilec in kolesarski tat, ki ga je orožnik z eskortp spremljal v Ljubljano, da ga izroči v -zapore okrožnega sodišča. Istenič je v voau napravil na potnike, z njih pomočjo pa tudi na ^orožnika najboljši vtis. Na široko je pri. ppvedoval, kako je nedolžen, kako ga samo bridka usode preganja v*e življenje, in ljudje во velikodušno verjeli njegovim besedam. Ko se je v St. Vidu po kratkem postanku vlak spet začel premikati, je Istenič zaprosil orožnika, naj mu dovoli v stranišče. Komaj pa je bil v zaprtem prostoru — vlak ее je ta čas še z lagodnim temporfi ppmikal s Postaje — je odprl okno tn se zagnal na nasip. Orožnik je v prvem valu razburjenja potegnil za zasilno zavora а preden se je vlak ustavil, je bil begunec že daleč. u— Zlata in srebrna ura čakata lastnika. Policija je pred kratkim zaplenila dve damski zapestni uri, eno zlato в črnim trakom, drugo srebrno z usnjato zapestnico, ki ju je znani tat Ivan Bakše — zlato dne 8. septembra za 120, srebrno pa 23. avgusta za 60 Din — prodal ne- ki gospe. Eventualni lastniki naj s« zgla. ee na policijski upravi, soba 20 a. u— Plesalke, plesalci! V četrtek 17-t. m. ob 8. zvečer redna plesna vaja JNAD »Jadrana« v veliki dvorani Kazine. Igra priljubljeni Ronny.jazz. — Odbor. u— Putnikovi avtobusni izleti v nedeljo, 20. t. m. Logarska dolina 95 Din, Trst 140 Din (vključno potni list). Prijave pri Putniku, Gajeva ulica. u— Ali že veste, da bo te dni gostovala božanska Greta Garbo v velefilmu »Pisani »pajčolan?« To delo je na vsem svetu vzbuzdilo ogromno uspeha. Je edini film Grete Garbo v letošnji sezoni in seveda zasluži naziv prave umetnine. Gretin partner je lepi Herbert Marshall. FIlm bo prava senzacija za vse ljubitelje filmske umetnosti. Obleke, ki jih nosi Greta Garbo v tem filmu, so senzacija sama za se. Postale so moda »a la Garbo«. Tudi za petek 18. t. m. nam ZKD pripravlja precej smeha in zabave. Predvajal se bo film »Težko je biti oče«. Nastopata Roman o v sk у in Luiza Ulrichova- Vstopnina 3 50- 4.50, 5.50 in 6.50 Din. — Kino Ideal obeta za nedeljo spet veselo matinejo. Vi_ deli bomo film »žena brez pižame«. Vstop, nina enotna za vse sedeže 3-50 Din. u— Umetnostuo-zgodovinsko društvo Ljubljani priredi četrtek 17. t. m. ob eni popldne pri vsakem vremenu izlet v Stično- (Romanska toda baroklzirana cerkev, križev pot Fortunata Wergenta. oltarne slike Lichtenreitove, nagrobniki štuko, freske.) Odhod s Kong. trga ob eni. Zgiasiti se je treba v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu pri Hradeckega mostu do srede večera. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Za avtobus (nad 70 km tja in nazaj) 25 Din. Prijatelji umetnosti povabljeni. u— K nedeljskim konjskim dirkam. Poročilo v EKmedeljskem -,Jutru« popravljamo v toliko, da konja »Mice«, ki je za_ sedel 4. mesto, ni jahal lastnik »Ivan Prešeren, marveč g. Ivan Loboda. p Zvočni kino Ideal ~ ""IBanes ob 4., 7. in 914 uri premiera DOUGLAS FAIRBANKS kot nesmrtni DON JUAN Ljubezen, flirt, pustolovščine tn de marsikaj. Vstopnina 4.50, 650 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja »ŽENA BREZ PIŽAME« Vstopnina 3.50 Din. Iz Celja e— Zračni napad na Celje bo v nedeljo ob 14.30. Letala bodo metala na mesto bele rakete, ki bodo pomenile razdorne bombe, zelene in modre bodo plinske bombe, rdeče pa vžigalne bombe. Med vajo bo ustavljen ves promet v mestu. e— Novi predstojnik mestne policije je g. Stefan Tömer, ki je doslej komisar pri policiji na Sušaku. e—■ Mestni svet bo imel v petek ob 18. sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov in volitev članov upravnega odbora pri mestnem avtobusnem podjetju. je strmoglavil po stopnjicah v globino. Počila mu je lobanja in .tjfbil je tudi hud pretres možganov. ^ e— Tatvine koles se nadaljujejo*. V ponedeljek ob 19. je neki tat ukradel bančnemu uradniku Josipu Poll and tu v Gosposki ulici l.OOO Din vredno črno pleskano kolo. e— Važen emigrantski sestanek bo ▼ petek ob 20. v Celjskem domu. e— Prihodnja plesna vaja absolventov trgovskih šol bo v četrtek 17. t. m. »b 20. uri v Narodnem donm. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Kralj ciganov* in zvočni tednik. Iz Maribora a— Naknadna zaprisega rezervnih častnikov. V nedeljo 20. t m bo ob 10JO na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra L v Melju zaprisega vseh doslej iz kateregakoli vzroka še nezaprieežen fti rezervnih ki upokojenih častnikov ter vojnih uradnikov in vojnih obveznikov, ki se nahajajo na področju mariborske garnizije, oziroma okolice. Prijaviti se je pri mestnem vojaškem uradu radi vpisa v zadevni epA-sek. a— Lepo uspeli izlet Sokolov - kolesarjev. V nedeljo je priredilo sokolsko okrožje, Maribor desni breg, kolesarski izlet t Ptuj in k Sv. Marjeti na Dravskem polju. Izleta se je udeležilo 12 edinic z 52 kolesarji. V Ptuju jih je sprejel s ргипетпяп nagovorom načelnik ptujskega Sokola, pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, kjer je bil kratek postanek, pa šolski upravitelj Kovačič. Izlet, ki je potekel brezhibno, je vodil podnačelnik sokolskega okrožja Maribor desni breg. a— Hitlerijanci prihajajo. Preko Dravograda je pribežalo zadnje dni iz Avstrije na naša tla več hrtlerijanekih begunov. a— Brazda razstavlja. Dne 3. novembra bo otvoritev slikarske razstave članov tukajšnje Brazde. Razstava bo odprta do 17. novembra. a— 23.000 dinarjev Škode je povzroči požar kmetici Mariji Kmetec v Klopcah. Ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje je zanetila iskra iz dimnika sosedove hiše. a— Plače magistratnim uslužbencem se bodo znižale za 10%. Na seji finančnega in personalnega odseka mestnega sveta v ponedeljek zvečer ее je obravnavalo vprašanje redukcije plač magistratnim uslužbencem. V smislu sklepa se ne bo izvršila Zakaj godrnja njegova gospodinjo? Zato, br snovi, ki jih z znojem Izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čem«v jeza? Saj Zlato-rogovo terpen trnovo тйо s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, po htdl to nesnago. РегЯо je po ркодч kakor novo, snežno belo M duh teče. OVOTERPENTINOVO MILO e— Velikodušen dar za revne m brezposelne. Hranilno in posojilno društvo v Celju je ob prvi obletnici tragične smrti Viteškega kralja poklonilo 10.000 Din za revne in brezposelne v mestu. Med prijatelji pokojnega hotelirja Rebeuschegga pa je zbral trgovec Pečuh 200 Din za reveže. e— Mestnemu ubožnemu svetu je darovala rodbina pokojnega hotelirja Josipa Zumra 150 Din namesto venca na grob hotelirja Franca Rebeuschegga. e_ Sekcija Saveza ugostiteljske obrti v Celju, sklicuje izredni občni zbor v noči od dne 17. - 18. t. m ob 2. uri zjutraj v gostilni Janžek, Za Kres i jo, kjer se bo voiila nova uprava sekcije. Vabljeni vsi delavci in nameščenci gostilniške obrti. e— Žalni dan v spomin v svetovni vojni padlih in umrlih tovarišev, invalidov in vojnih vdov bo priredil krajevni odbor UVI v nedeljo. Ob 8. bo maša v župni cerkvi. Vabljeni so vsi tovariši, člani in vsi oni, ki so v vojni izgubili svojce. e— Govorice o umoru, ki so se pojavile v zvezi s tragično smrtjo 52-Ietnega delavca Josipa Grila, ki so našli v soboto zjutraj v Tremerju s počeno lobanjo, so se izkazale kot neosnovane. Gril je prenočeval v noči na soboto na nekem kozolcu blizu železniškega viadukta v Tremerju. Ponoči je vstal, da bi opravil potrebo, pri tem pa prvotno zamišljena prevedba uslužbencev po novi kategorizaciji, marveč se bodo znižali prejemki za 10% od bruto dohodkov. a— Gledališki večer je bil v ponedeljek v Ljudski univerzi. Namenjen je bil ob-ravnanju praških gledališč. Po uvodnih besedah g. Mateliča je predavatelj režiser Bratko Kreft iz Ljubljane nazorno prikazal razvoj in stanje praških gledališč. Pri predavanju je bilo zlasti veliko mladine. a— Rešitv obupanke. Ponoči okoli pol 23. ure se je vrgla v Dravo iz neznanega razloga 32-letna Rozalija G. iz Pobrežja. Na njene klice na pomoč jo je v zadnjem trenutku rešil bivši mornar Franc Benko. a— »Zelenaštvo* v Mariboru v bohotnem razcvetu. Mariborska policija je prejela prijave o ljudeh, ki pobirajo za osebne kredite nezaslišano visoke obrati. a— Bela kuga v Mariboru. V letošnjem letu so prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico 112 deklet in žen, pri katerih se je izvršila odprava plodu. Pet med njimi jih je umrlo. a— Skoro do smrti je pobil na tla 20-letnega vinogradniškega čuvaja Franca Kovačka iz Slivnice pri Mariboru neznan napadabec. V mlaki krvi in nezavestnega в počeno lobanjo so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. En poizkus vas bo prepričal m da je f PERE SAM \ SAMORAD pralni prašek, ld je izdelan na podlagi olivnega olja it а I Ъ o 1 j S 11 Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. Gospodarstvo Dve važni uredbi Taksne olajšave prt sanacijah industrijskih družb Kakor je Џ poročalo panedeljsko »Ju. tro«, je minižrtrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o taksnih olajšavah za industrijska podjetja. Ta uredba določa, da se industrijska podjetja, ki so hudo prizadeta zaradi gospodarske krize pa je njihov obstoj važen v interesu vsega gospodarstva, lahko oprostijo kadar se zaradi sanacije fuzionirajo ali pretvorijo v družbeno obliko od takse po tarifni številki 10- taksne tarife od takse na vložitev glavnice ali povečanje, nadalje od takse po tarifni številki 12. taksne tarife glede pogodb za nakup in prodajo nepremičnin in končno od takse po tarifni številki 44. odstavek 1 točka 1 zakona o sodnih taksah glede vknjižbe lastninske pravice. Ta taksna oprostitev se lahko dovoli kadar gre za fuzijo podjetij, ki so delniške družbe, družbe z o. z. ali zadruge kadar se industrijsko podjetje, ki obstoji v obliki enolastniške tvrdke ali javne trgovske žbe združi z delniško družbo ali družbo z omejeno zavezo odnosno zadrugo, in končno kadar se industrijsko podjetje, ki obstoja v obliki enolastniške tvrdke ali javne trgovske družbe pretvori v delniško družbe združi z delnižko družbo alfi družbp z družbo ali v družbo z o. z. odnosno zadru_ go. Gornje oprostitve veljajo tudi za ustrezajoče banovinske in občinske takse. Tozadevne prošnje se morajo vložiti v roku dveh let. Uredba o klirinških nakaznicah Istočasno je ministrski svet na predlog Narodne banke izdal uredbo o klirinških nakaznicah. »Jutro« je že v sobotni številki poročalo o uvedbi privatnega kliringa odnosno privatnih kompenzacij z Italijo, in je gornja uredba v neposredni zvezi z uvedbo tega privatnega kliringa. Odlok fi. nančnega ministra glede privatnega kliringa z Italijo je sedaj objavljen v »Službenem Listu« od 14. t. m. in določa, kakor smo že v soboto navedli, da se sme v prometu z Italijo prodajati in fakturirati blago in zavarovati valuta izključno v dinar_ jih in je vsaka faktura v tuji valuti nedopustna. Pametni in previdni izvozniki že sedaj sklepajo kupčije za izvoz v Italijo le v dinarjih da se izognejo eventualnemu valutnemu riziku Sedaj bo izvoznikom pri sklepanju kupčij z Italijo olajšan položaj nasproti italijanskim uvoznikom, ki bi ho_ teli sklepati kupčije le v lirah, ker po novi uredbi naš izvoznik ne bo smel pristati na tako kupčijo. Nadalje pravi odlok, da smejo naši iz. vozniki v Italijo prodati preko borze svoje klirinške terjatve uvoznikom italijanskega blaga, ki smejo poravnati 50% fakture za uvoženo blago z odkupom terjatev na_ ših izvoznikov, če istočasno ostalih 50% vplačajo v kliring. Za izvajanje tega privatnega kliringa kakor tudi zaradi lažje mobilizacije terja- tev naših izvoznikov v Nemčijo je bilo potrebno izdati uredbo o klirinških nakaznicah, ki olajša prenos klirinških ter_ jatev, obenem pa omogoča našim izvozni, kom, da lahko dobe na podlagi klirinške nakaznice kjerkoli posojilo. Doslej so naši izvozniki dobivali, čim je inozemski dolžnik vplačal svoj dolg v kliring. od Na_ rodne banke avizo, na podlagi katerega pa terjatev ni bila prenosljiva. Zaradi tega avizo ni mogel tvoriti podlage za kreditiranje. Po novi uredbi bo Narodna banka izdajala našim izvoznikom, čim prejme obvestilo o vpačihi inozemskega uvoznika, klirinško nakaznico, ki bo prenosljiva slično kakor menica in ček. Klirinška nakaznica bo dajala vsakokratnemu lastni, ku pravico do izplačila terjatve v dinarjih iz klirinškega računa, čim pride dotič-ni znesek na vrstni red izplačila. Glede prenosa teh klirinških nakaznic veljajo analogno predpisi meničnega zakona. Ker bo eskantiranje klirinških nakaznic aii dajanje posojil na podlagi teh izkaznic siguren posel za denarne zavode, ki jim bo obenem omogočil kratkoročno naložbo odvišnih denarnih sredstev, je pričakovati, da se bo kreditno poslovanje na podlagi klirinških nakaznic kmalu razvilo v več_ jem obsegu. Promet s kompenzacijskimi lirami na borzi Promet v privatnem kliringu z Italijan, sko liro se je na naših borzah že pričel. Tečaj italijanske lire v privatnem kliringu se razvija tako, kakor je bilo predvideti in kaikor je »Jutro« že v sobotni Številki napovedalo. V ponedeljek so pričeli italijanske lire v privatnem kliringu nuditi na zagrebški borzi najprej po 3 50 in ker ni Ьйо nikakega povpraševanje je tečaj takoj pričel padati in je do prvega zaključka prišlo šele pri ceni 3.20 za liro. Včeraj pa .ie bil zabeležen tečaj 3 1520 do 3.1620 kar pomeni, da je tečaj v privatnem kliringu za sfkoro 12% nižji nego oficijelni tečaj s premijo, ki je obenem obračunski tečaj v Miringu. Naš uvoznik italijanskega blaga ima torej možnost. da polovico dolžnega, fakturnega zneska poravna oo te?aju ki je precej ugodnejši, in znaša prihranek, če notiraio lire v privatnem kliringu 12*7r ceneie. pri sktmnf vsoti fak. turnega zneska 6«/<>. Težkoče v kliringu z Italijo so bile doslej v precejšnji meri tudi posledica špekulacij naših uvoznikov italijanskega blaga, ki so spekvjirall na nižii tečaj Tire ln so odlašali s plačilom svojih obveznosti v kliring v nadi- da bodo pozneje lahko po , ugodnejšem tečaju noravnali svoi dolg. To zavlačevanje plač;l naših uvoznikov je sopovzročilo, da je saldo v klirinsru tako narasel. Z uvedbo privatneea kliringa je vsaj deloma ta težkoča odstranjena, ker sedaj ta klirin.gr -omogoča, da uvoznik po ugodnejšem teča*u poravno svojo obvez_ nost. >=D«bave. Direkcij» drtamftt Ml lezaiic v Ljubljani strojni oddedek «prejema do 21. t m. poiaudbe glede dobave enega 2tonskega tovornega avtomobila. Direkcija drž. železnic, grad. oddelek v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave tovotne masti, mila, si. gnalnih e>tekel, železa, vijakov in verig. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave Vodo-kaznih stekel. Komanda pom. zrakoplov-stva Divulje sprejema do 28. L m ponudbe glede dobave prod ja za kepanje gumijevih pneumatičnih čolnov, komanda Pom. arzenala Tivat do 7. novembra glede dobave železa, pločevine, vijakov in jekla, minerska komanda v Ktrmborju pa do 14. novembra glede dobave kabla. Gospodarske vesti _ Velik dotok zlata v Zedinjene države. Politična napetost v Evropi je zadnje tedne povzročila nov odtok velikih količin zlata iz Evrope v Zedinjene države. V preteklem tednu je šlo v Ameriko za 93 milijonov dolarjev zlata in tudi v prejšnjem tednu za 73 milijonov. Od 9- septem_ bra, t. j. v teku petih tednov, je šlo v Ameriko za 350 milijonov dolarjev zlata. Vzporedno se je povečal tudi odtok srebra in so Zedinjene države v zadnjem tedenskem izkazu zabeležile uvoz za 15.5 mili_ jonov dolarjev zlata. Inozemsko zlato, ki ga kupi ameriški zakladni urad, se proti porabi za izdajo certifikatov na zlato, ki jih zakladni urad odda zveznim rezervnim bankam v zameno za bankovce. Obtok teh certifikatov se je v zadnjih 14 dneh povečal za 257 na 6952 milijonov. Na ta na. čin povzroča dotok zlata, da pridejo vedno novi bankovci v promet, ki pa pritekajo zopet nazaj v zvezne rezervne banke preko depozitnih bank. Tako se obtok ne poveča, pač pa stalno narašča dobroimetje privatnih bank pri zveznih rezervnih bankah, ki imajo danes že za 2.7 miljarde dolarjev takih neizkoriščenih dohroimetij. Te razvoj povzroča, da ob. Testna mera v Zedinjenih državah nadalje nazaduje, vsebuje pa nevarnost poznejšega nezdravega razširjenja kredita- = TakSe pri uvozu sadja v CSR. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je v češkoslovaškem uradnem listu 10. t. m izšel razglas kmetijskega ministrstva, po katerem se s takojšnjo veljavo poveča taksa za fitopatološki pregled uvoženega sadja od 70 vinarjev ne 2.10 krone za 100 kg. Uradna taksa za manipulacijo ostane tudi v bodoče 500 kron za vagon. To povišanje pristojbine pomeni v praksi, da bo odslej naše sadje obremenjeno pri vagonu s približno 800 kronami, namesto dosedanjih 650 do 700. Zavod je že storil potrebne korake, da se zopet zniža in da ee olajša izvoz našega sadja na Češkoslovaško. = Produkcija umetnega bombaža, ki je bila dolgo časa v stadiju eksperimentiranja je zavzela zadnja leta že prav znaten obse*. Kakor umetna svila se proizvaja umetni bombaž iz celuloze, vendar m podoben svili, temveč prej bombažu ali platnu V vseb večjih državah se je ta produkcija že lepo razvila, tako v Angliji, na Japonskem. v Zedinjenih državah, predvsem pa v Nemčiji in Italiji, ki sta zaradi^ tezkoc pri uvozu sirovin iz inozemstva pričeli velikopotezno proizvajati to sirovino. Umetni bombaž ima prednost predvsem v tem da se lahko prede na običajnih strojih za bombaž. Pred Štirimi leti je znašala svetovna produkcija 3 milijone kg, letos pa bo dosegla okrog 80 milijonov kg (od tega jo milijonov ka v Zedinjenih državah 2o milijonov na Japonskem. 15 milijonov kg v Ita K ji) Novi obrati, ki ?o bili v ta namen zgrajeni v zadnjem &su v NemČPi bodo v prihodnjem letu omogočili produkcijo 70 mih jonov kg te sirovine.' = Povečanje italijanske zunanje trgovine v septembru. Po najnovejših podatkih italijanske statistike zunanje trgovine se je italijanski uvoz v septembru znatno dvignil, in sicer na 666-8 miljona lir nasproti 575.8 milijona Ur v lanskem septembru. Za- Borze 15. oktobra Na ljubljanski torzi sta danes nekoliko popuščali devizi New7ork in Trst. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi ne spremenjeno 8.57 — 8.67. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60, v angleških funtih po 239,3350. v grških bonih po 29,51 in v špan-kih pezetah po 5.60. Na zagrebškem efektnem tržišču kažejo državni papirji nadalje popuščajočo tendenco, zlasti vojna škoda. Pod vplivom nizkega prvega tečaja na beograjski borzi (336) je bila tudi na zagrebški borzi po 336 pozneje pa po 340 (ko se je v Beogradu po intervencijah tečaj dvignil) in se je ob sklepu borznega sestanka nudil denar po 336, blago pa po 361. V ostalih državnih vrednotah ni Ы1о zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2962.43 — 2977.03, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 734.90 — 739.96. Curih 1424.22 — 1431.29, London 213.84 — 215 90, Newyork 4336.79 — 4373.11, Pariz 288Д0 - 289.54, Praga 180.91 _ 182.02 Trst 354.67 — 356 57. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2325, London 15.05. Newyork 307, Bruselj 51.65, Milan 24.9025, Madrid 41.95, Amsterdam 208, Berlin 123.50. Dunaj 57, Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kobenhavn 67.20, Praga 12.71, Varšava 57.7250. Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336—341, za okt,—dec. 337—342, 7«/o invest. 70—78, 7% stabiliz. 78 bi-, 4% agrarne 42 den.. 7% Blair 63—66, 8% Blair 78 bi., 6% begluške 60 bi., delnice: PAB 219—223. Trboveljska 100 den., še-čerana Osijek 115 den. Beograd. Vojna škoda 341.75—342.50 (336). za nov. 341—343 (336), 7% stabd. liz. 79 Ы-, 7% invest. 78—78.50 (78.50), 8% Blair 72—75, 7% Blair 64—65 (64.50), 6% begluške 62.50—63 (62.50).• 4% agrarna 45 bi., Narodna banka 5700—5900, PAB — (222). Blagovna tržišča HMELJ -f- Žatec, 15. oktobra. Na žateškem hmeljskem trgu se nakupavanje nadaljuje pri cenah 1400—1750 Kč. -f- Nürnberg, 14. oktobra. V teku prejšnjega tedna se je kupčija na niirnber-škern hmeljskem trgu zelo živahno razvijala in so prodaje presegale dovoz. Znatne količine so bile nakuljene na ameriški račun. Doslej so producenti prodali 150.000 stotov, t. j. 80% vsega letošnjega pridelka. 2IT0 -(- Chicago. 15. oktobra Začetni tečaji: pšenica: za dec 102 70, za mej 102.25; koruza: za dec. 60-375, za maj 59375. Uboj v borovšken? kota Mojstrana- 15. oktobra. Sredi tihe noči od nedelje na ponedeljek se je v našem lepem, sicer mirnem kraju odigrala krvava tragedija, ki je grenko odjeknila po vsem barovškem kotu. Miha Lavtižar, 50 letni posestnik iz Mojstrane, oče odraslih otrok in skrben gospodar, je po polnoči pred svojo hišo z žepnim no. žem zaklal 31-letnega čevljarskega pomoč^ nika Janeza Vilfana z Dovjega. Podrobno! sti krvavega zločina, izvršenega ob uri, ko je v glavah imelo vino glavno besedo, so v kratkem naslednje: Lavtižar se je v nedeljo zvečer v večji družbi srečal v Jesenškovi gostilni z Lojzetom Koširjem, čigar oče pase goveda za srenjo na planini. Nekoč je ena izmed Lavtižarjevih krav padla staremu Koširju v prepad in se pobila in Lavtižar, ki je sicer precej siten človek, kadar se malo opije, je rad pripovedoval okrog, da je nesrečo zakrivil samo pastir s svojo ma_ lomarnostjo. Ko sta se v gostilni srečala z mladim, je takoj prišlo spet do besedovanja med njima in Lavtižar. ki je precej močan človek, je 20 letnega far ta vrgel ob tla in ga še s steklenico natolkel po glavi Družba, v kateri je bil tudi Vilfan s Čevljarskim mojstrom Ivanom Erženom, pa je nasprotnika pomirila tako da so fantje in možje vnovič prijateljsko sedli za mizo in družno popili še pol litra vina. Ob 10. je nato Lavtižar z mojstrom Erženom odšel od Jesenška v gostilno k šmercu, kjer sta ostala do polnoči. Nato je Eržen Lavtižarja, v katerem se slaba volja še zmerom ni do kraja polegla spremljal do hišnih vrat, da bi ga spravil domov in bi tako preprečil vsako nesrečo. Lavtižar je v resnici odšel v hišo, a se je malo nato vrnil, v hipu, ko je pravkar prihajal mimo mladi Košir. Na cesti sta se začela pričkati od kraja, a ker je ve. del, da sam ne bo ničesar opravil, je fant odhitel v hotel Triglav, kjer se je Vilfan še zadrževal. V tistem trenutku pa, ko se je Vilfan na cesti približal Lavtižarju. je ta razjarjen potegnil nož in ga sunil v levo stran vratu. Ostrina je nesrečniku presekala arterijo. Vilfan je storil še nekaj korakov, nato pa se je zgrudil in v 5 minutah izkrvavel. Veraj je iz Kranjske gore prispela sodna komisija, ki je v mrtvašnici izvršila obdukcijo. Lavtižarja so orožniki aretirali in izročili sodišču. DA BO VASE PERILO DOLGO TRFE2NO uporabljajte vedno le priznani P E R I O N ki perilu ne škoduje. Brez truda boste prali! SVOJI K SVOJIM! Naše gledališče Drama Začetek ob 20. ust Sreda. 16. t.m.: Tuje dete. Red Sreda. Četrtek, 17. oktobra. Frak ali Od kroiacka do ministra. Izven. Premiera-Petek, 18. oktobra. Zaprto. Opera Začetek ob 20. mi Sreda, 16. tjn.: Zaprto. Četrtek. 17. tm. Madame Butterfly. Рге- 'miera. Red Četrtek. Petek, 18. tm.: Zaprto. Pri hišnem delu -W l NIVEA-CREME za nego kože! Kljub temu, da imate čez dan stalno posla s toplo in mrzlo vodo — ostala Vam bo koža mladeniško sveža in nežna. To je zbog vsebine Eucerita. Negujte zato Vašo kožo z N IV E A. nimivo je, da se je vzporedno, četudi v manjšem obsegu, povečal tudi italijanski izvoz, in sicer na 439.1 milijona lir (lani 388.2). Ker pa se je uvoz v večji meri dvignil je bila trgovinska bilanca v septembru pasivna za 227.7 milijona lir, dočim je lani znašala pasivnost 187.6 milijona lir. — V prvih treh četrtletjih je znašal uvoz 5649.1 milijona lir (lani 5670.2), izvoz pa 3680.7 milij. lir (lani 3820.5), tako da znaša za to razdobje pasivnost 1968-4 milij. lir (lani 1849.6) _ Tarifna ugodnost za les. Z odlokom generalnem direkcije državnih železnic je dovoljena olajšava za prevoz okroglega lesa iz Dolnje Lendave do Barča, tako da je plačati voznino za najmanj 10.000 kg po postavki 12.40 Din za 100 kg. Nadalje je dovoljena olajšava za prevoz obdelanega lesa od Dolnje Lendave do Barča in do vseh postaj vzhodno, severovzhodno in jugovzhodno od proge Nova Kapela— Osijek—Beli Manastir—Baranjsko Petrovo selo in vse vmesne postaje na tej progi. Pri plačilu voznine za najmanj 10.000 kg je vpoštevati postavko razreda 52 zmanjšano za 25%- Te olajšave veljajo samo za pošiljatve tistih podjetij, ki se pismeno obvežejo, da bodo vse svoje pošiljatve v navedenih relacijah prevažala samo po državnih železnicah. = Oddaja d©l. Pri referentu inženjerije komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo 28. t. m. vršila ofertna licitacija za oddajo krpvskih del pri adaptaciji objektov vojašnice v Slovenski Bistrici, 29. t. m. glede oddaje električne instalacije v gradbi dravskega inten. dantskega skladišča v Ljubljani, 30. t. m glede oddaje del pri adaptaciji kopalnice in pralnice v vojašnici kralja Petra I v Ljubljani m 2 novembra glede adaptaci>kib del na objektih vjpjašnice vojvode Mišiča v Ljubljani* -f-Winnipeg, 15. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 91.375, za maj 95. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključki: 1 vag. koruze, 2 vag. krompirja. Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica baška 79/80 kg po 185 — 190; po Ho — 115; banatska po 105 — 107.50; oves: slavonski po 13250—137-50; moka: baška in banatska »Og« po 275 — 285; baška >2 < po 255 — 260, baška »5< po 235 —250; °trobi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 ; -63. i + Novosadska blagovna borza (15. t. m.) j Tendenca čvrsta. Pšenica (78 kg): baška ! 170 — 175; baška, ladja Tisa ali Begej 1 175 — 180; slavonska 172.50 — 175; sremska 172.50 — 177.50; banatska 170 — 175. Oves: baški, sremski in slavonki, 64 125 — 130- Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50 — 130. Koruza: baška in sremska 103 — 106; banatska 102 — 106. Moka; baška in banatska »Og« in »Oggj 245 — 265. j>2« 225 — 245; »5« 205 — 225; >6< 185 — 205, >7« 165 — 175, »8< 115 — 120. Otrobi: baški, sremski in banatski 86 — 88. Fižol: baški in sremski beli 270 — 275. Budimpeštanska imunska b°rza (15. t m.) Tendenca s!aba. Pšenica: za okt. 17.55, za marc 18.01—18.02; koruza: za maj 16.25—16.26. BOMBAŽ -f Liverpool, 14. okt. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 6.30 (6.17), za dec. 6.08 (6.08). -f- Newyork, 14. okt. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 10.84 (10.85), za dec. 10.80 (10.83). Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din Drama »Tuje dete« za red Sreda se vprizori v ljubljanski drami 16. t. m. Delo je izredno ugajalo Iz male pjpmote ee raz. prede cela mreža dogodkov polnih radosti in bolečin ter vseh čustev od zdrave mlade ljubezni do trdega egoizma. Skratka »Tuje dete« je izvrstna veseloigra, ki jo reži га g. Stupica. V posameznih vlogah pa nastopajo ge. Nablocka, Severje-va, BoJtarjeva, V. Juvan^va, šaričeva, ter gg. Lipah, Gregorin, Jan, Stupica» Samem in Skrbinšek. »Frak« ali »Od Krojača do ministra« je naslov nove, v resnici Izvrstne komedije, katere premiera bo v četrtek 17. t. m. Vee se vrti okoli fraka, enostavnega, črnega, modernega, ki je podložen s svilo in je last direktorja državnih železnic. Komedija uživa v vsej Evropi velik sloves ter ©e ppvsod vpri zarja z največjim uspehom. Glavno Vlogo krojaškega pomočnika kreira g. Danes. Židovskega bogatina barona g. Cesar, njegovo ženo ga. Nablocka. Režija Je prof. šeetova. Vse prijatelje izvrstnih veseloiger opozarjamo na ta vfterr v naši drami. Premiera je izven. Opera. Puccini: «Madame Butterfly.» Eno najlepših Puocinijevih opernih del vpri zori letos naša opera v novem prevodu, novi zasedbi in novi inscenaciji Naslovno vlogo poje ga. Gjungenac, ki bo brezdvoma najodličnejša Butterfly. kar smo jih ke_ daj videli na deskah naše opere. Njeno služkinjo poje ga Kogejeva, Pinkertona g. Gostič, ameriškega konzula g. Janko. Opero je naštudiral in zrežiral z vso vestnostjo in natančnostjo kapeinik Niko štritof in prepričani smo, da bomo imeli prvovrstno predstavo na visoki umetniški stopnji. Popolnoma nove dekoracije so po osnutkih scenografa inž. Franca v gtedaEšOdh delavnicah. Premi-jera je za red Četrtek. Med dela, ki so stalno na repertoarja opernih gledališč, spada tudi klasična opereta «Man'zelle Nitouche-» V popolnoma novi režiji in inscenaciji in močno, predelano, deloma po zagrebškem vzorcu, jo pripravlja na našem odru režiser Kreft. Naslovno vlogo Nituche bosta menjaje kreirali izredno nadarjena gdčna Igličeva in pa gdčna Smerkoljeva, ki se je že večkrat uspešno uveljavila v sličnih vlogah. Mariborsko gledališče Četrtek, 17. о"к%/ога ob 20. uri: »Tartnf-fe«. Red A. Vilem Werner je med sodobnima Če6ki-mi dramatiki eden najbolj priznanih, pa tudi igranih avtorjev. Njegovim delom se pozna, da so mimo srečno izbranih si_ žejev pisana z iz bora im poznavanjem odira in njegovih efektov. Brezdvomno najboljše njegovo komedijsko delp je po dr. Fr. Bradaču prevedeni »Medvedji ples<, ki ga тат®>огеко gledališče uprizori v režij'i J. Koviča v kratkem. Га komedija je tipičen odrski komad, ki ustreza na vse strani: nudi veder humor ter neprisiljeno komiko poleg ganljive tragike. Vodilne osebe sp: samotni čudak, knjigarnar Jerman — P. Kovič, barska plesalka Annv — Savinorva ter vedno natreskanl, filozofirajoči hišnik Novak — Gorinšek. RADIO Izvleček iz programov Sreda 16. oktobra Ljubljana 12: Odlomkj iz oper (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Ksilofon in saksofon na ploščah. — 14: Vr^me, borza. — 18: Cu-dovvte pustolovščine lutke-Storžka (nadaljevanje). — 18.20: Otroci pred mikrofonom. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Klavirski solistični koncert ge. Marte Osterc-Valjalove. — 20.45: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 21.15: Za ples in kratek čas (prenos * nebotičnika). — 22: Cas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Lahka glasba. Beograd 16: Orkester. — 20: Koncert na čelo. — 20.50: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Zagreb 12.10: Operna glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 1925: Narodne pesmi. — 20.05: Simfoničen koncert. — 22.15: Plošče. — Vargava 20: Lahka godba. — 21: Chopinove skladbe. — 22: Ples. — 23.05: Nočni koncert. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Venček lepih melodij. — 17.05: Revija sodobnih skladateljev. — 20.05: Operetne figure. — 22.10: Bachove klavirske ki orgelske skladbe. — 22.55: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.20: Beethovnove in Schuberto^e pesmi. — 20.45: Lahka glasba. — 22.30: Koncert iz Kölna. — München 20.15: Zvočne slike. — 20.45: Koncert godalnega orkestra. — 23: Pevski in klavirski koncert — Stuttgart 19: Nove klavirske skladbe. — 21: Trgatev v Tieenu (prenos iz Lugana). 22.45: Lahka glasba — 24: Komorni koncert. — Rim 17.05: Lahka glasba. — 21: Prenos e trgatve v Tesinu — 22.30: Ples. Četrtek, 17. oktobri*. Ljubljana 12: Eksotični napevi na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Harmonisti pojo na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Glasbeni kontrasti (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos koncerta Brandlovega tria iz Hubadove dvorane. — 22: Cas, poročila, vreme, spored. — 22.15: Plesna godba, poje g. Mirko Premlč s sprem-ljevanjem jazza. Beograd. 17: Klavirski koncert — 20: Arije. — 20-30: Koncert godbe kraljeve garde. — 22.45: Plošče. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Iz oper in operet — 20: Prenos iz Beograda. — 22Д5: Orkester mandolin in kitar. — Praga 19.50: Komorni koncert — 20.30: Zvočna igra. — 22.15: Felj-ton s ploščami. — Varšava 20: Citre. — 20.15: Mikrofon zasleduje jelene v gozdu. — 21.35: Poljske pesmi. — 2-2: Komorna glasba. — 22.35: Plošče. — Den a j 12: Orkester 16.05: Plošče. — 17-30: Koncertna ura. — 1920: Pojoče komičarke. — 20: Vorarlber-Ike slike. — 22.10: Koncert orkestra. — 23.45: Ples. — Berlin 20Л0: Godba na pihala. — 20.50: Orgelski koncert. — 21: Chopinov spominski" večer. — 22.30: Orkester. München 19: Pesmi. — 20.10: Vojaški večer. — 23: Münchenski skladatelji. — Stuttgart 20.10: Simfoničen koncert. — 21.30: Fantazije o starem bakrorezu- — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20-50: Verdijeva opera »Nabucco« Iz Ptuja j_ Kino predvaja danes in jutri obakrat ob 20- film »Žena, ki ve kaj hočec Predigra Paramountov tednik. j— Zračni napad na Ptuj. V ponedeljek okoli pol 15. so oznanile sirene v industrijskih podjetjih, da se bliža Ptuju zračni napad s strupenimi plini. smeri iz Maribora so se pojavila sovražna letala, И so napadala vojaške objekte, mostove in železniško postajo. Na postaji je bil markiran ogenj, gasilci pa so bili pod vodstvom četarja g. Močnika takoj tam. Tudi ekipa za reševanje, pod vodstvom zdrav-stv. svetnika g. dr. Vrečka je vzorno funkcionirala. Izvrstna je bila tudi obveščevalna služba. Manever je v splošnem zelo dobro uspel, le alarmni signali so bili pomanjkljivi. j— Rekord prireditev v Ptuja. Ptuj je bil preteklo nedeljo naravnost okupiran od prireditev. Dopoldne so bile velike gasilske vaje. nastopila pa sta tudi akrobata Krajnc in Bučar. Popoldne je bila običajna tombola CMD, v kateri so odnesli glavne dobitke (kolesa) dijaki in neki posestnik z dežele-Nadalje je bila kolesarska tekma društva »Zvonček«, zvečer pa je bila v gasilskem domu trgatev, ki je bila zelo dobro obiskana. Tudi mali prater je imel obilen obisk. V »Svicariji« pa se je vršila pojedina slovitih štajerskih gibanic. Ce še upoštevate, da je bik v tem mesecu tudi sreska kmetijska razstava, potem morate vedeti, da Ptujčani vendar nismo sami čmerni ljudje. j— Poroka na magistrata. V ponedeljek sta se civilno poročila g. Spaner Rupert, vr var, in gdc Schmied Ana, zasebnica v Ptuju. Poročne obrede je opravil mestni predsednik g. Lado Jerše. Živali v vojnem ozemljil Sedanja italijansko-abesinska vojna in njene posledice za živalski svet v Afriki Italijani korakajo «kozi afriško puščavo Oče železnice Džibuti-Addis Abeba je francoski pesnik Artur Rimbaud Майкопом bo znamo, da je pravi oče železniške proge iz Džibutija v Adie Abebo, ki je danes najbolj aktualna že. lezniška proga na svetu, francoski pesnik Artur Rimbaud. Abesinska amaconka Rimbaud je leta 1&87. prejel naročilo, naj ponese tedanjemu abesinskemu cesarja Meneiiku pošiljkp francoskega orožja. Malo čudno je slišati to, da je bil s to misijo poverjen pesnik najbolj nežnih liričnih impresij, a se je vendajr tako zgodilo. Rimbaud se je odpravil s svojim prijateljem BorefLlijem na čelu velike kau ravane mezgov iz Džibutija v Adis Abe. bo ali Antoto, kakp.r se je tedaj" imenovalo to mesto. Pot je šla skozi soteske, gorovja stepe in pragjpzde. Rimbaud si j© skrbno beležil vse podTobnoeti te poti in ko se je vrnia v Pariz, je francoski vladi priporočaj da bi zgradila železniško zvezo med Džbutijem in abesinsko prestolnico. Ta nasvet «o vzeli v pretres in pozneje so ga todS uresničili. na. Kadar se mravljinčar zakopava ▼ zemljo, je videti, kakor da bi se potapljal vanjo. S sprednjimi nogami grebe zemljo, z zadnjimi jo odmetava s takšno brzino, da ga trije krepki možje z lopatami ne morejo dohiteti. Posebno mnogo je v Abesiniji ptic. Se-vernozapadni del dežele je še v priselitve* nem pasu evropskih selivk, ki jih zato dobimo tam domala vse. Med roparicami je posebno dosti brkatih serov, morskih orlov in drugih jastrebov. Med temi cenijo domačini posebno enega kot »medicino« V raznih delih države živijo razne vrste divjih rac, ki jih pa domačini iz neznanih vzrokov niti ne lovijo niti jedo. Drugo perutnino pa zelo cenijo. Zabavna ptica je abesinski čif-čef, ki posnema petje in glasove drugih ptic. Živi se s pajki in kadar jih zasleduje, prihaja brez strahu in s petjem v hiše. Splošno zanimanje, ki se obrača zavoljo sedanjih dogodkov na Abesinijo, vodi tudi k razmotiivaniu o učinkih vojne ne samo na človeka, temveč tudi aa živeli, ki žive v prizadetem vojnem ozemlju. Treba se je spomniti samo na učinke, ki jih je imela svetovna vojna na živalski svet. V Francij1 se je ustavil n. pr. za več let običajni lov ne divje prašiče. Posledica je bila ta. da so se te živali v severnih okrajih silovito razmnožile. Počenjale so tolikšno škodo, da je bilo treba končno misliti na to, da bi jih iztrebili, in potem so v enem samem letu ubili 40.000 nerescev. Strupeni plini in zažigalne bombe so usmrtile veliko število ptic. Vojna je tako gospodarila med sladkovodnimi ribami, da še do danes niso popravili vse škode, ki io je storila. Podobne stvari so se dogajale na vseh frontah Na litevskih tleh so uničili n. pr. evropskega zobra, ki se je Lil dotlej ohranil tam v nekoliko primerkih. Podobne učinke bo imela pač vojna v Abesiniji in to tembolj, ker je dežele, vsaj tam, kjer se danes borijo, deloma povsem puščavna ali pa le tako malo obraščeoa, da živali ne bodo našle zadostne zaščite pred divjanjem človeka. V Abesiniji doslej ni bilo težko dobiti dovoljenja za lov, vseeno pa je bilo število belokožcev, ki so tja dospeli s takšnim namenom, precej majhno. Menili so namreč, da lov v teh krajih v primeri z bolje znanimi lovskimi ozemlji na jugu ni posebno izdaten. Zeber in še kakšnih afriških specialitet tu res ne dobiš, zato pe je po vsej priliki dovolj oriksov, kudujev, kozlov, in še kakšnih parklarjev ter slonov, nosorožcev in levov. Za Abesinijo značilna žival pa je groteskni trada-vičasti prašič. Ti divji prašiči so videti zelo živahni in gibčni navzlic svojim ogromnim glavam, ki so »okrašene« z velikanskimi bradavicami in izrastki ter dvema dolgima čekanoma. Čeprav se bradavičar lahko mirno pomeri z levom, zasleduje rajši taktiko po tistem znanem načinu »previdnost je pol zdravja«. Kadar mu preti kakšna nevarnost, steče z neverjetno hit:ostjo proti svoji jami, ki si jo je izgre bel sam. A v hipu, ko meniš, da bo izginil z glavo navzdol v jami, se nenadoma obrne in leze zadenski vanjo, pričakujoč s svojo ogromno, in nevarno oboroženo glavo sovražnika. V pustinjah živi mnogo skalnih kuncev in majhnih sorodnikov slona, ki so v prijateljskem razmerju do manjših opičjih tolp, celo do nevarnih pavianov. Pavianov živi v Abesiniji več vrst v zelo strumnih organizacijah. Vsak rod ima svojega vodnika, ki vodi tolpo na roparskih pohodih v obdelanih ozemljih. Ni dobro srečati^ se s takšno tolpo, še manj pa jo razdražiti. Najzanimivejša med abesinskimi živalmi bo mravljinčar. Tega je povsod mnogo, toda stopa ne plan le ponoči in je tako previden ter spreten, da ni nič čudne«a, če ga večina domačih lovcev sploh ne poz- Smrt znamenitega fizika Siloviti kanadski fizik prof John Mc 1/önnam je umrl te dmi v brzovlaku, ki vozi iz Pariza v B^ulogne. Med vožnjo ga je zadela kap v starosti 78 let. Mc Lennan je bil prvi, ki je uporabil helijev plin, kakršnega uporabljajo danes za polnitev zrakoplovov, v industrijske in voinotehnične svrhe. Med svetovno vojno ga je britska admiraliteta sprejela kot strokovnjaškega svetovalca in je kmalu izumil več priprav, s katerimi je bilo mogoče pravočasno ugotoviti bližajoče se podmornice, prpti katerim je odkril tudi razna obrambna sredstva, _ Vojni plini in oči Človek ne bi verjel, da ee morejo posledice zastrupitve z vojnimi plini pokazati šele po dote i h letih, a je vendar tako. Angleški zdravnik dr. Bickertpn, ki skn-bi za vojne invalide, pripovednije o tem, da ima med svojimi pacijeati može, ki jim zastrupljen je s plinom žele danes, torej po dvajsetih letih, preti uiničiti vid. V zadnjem času je opazil med njimi znaten porast oslepitev. Pp_ zanimal se je za stvar in je ugotovil, da gre v vseh primerih za vojake, ki so med svetovno vojno doživeli bolj ali manj težko zastrupitev z vojnim plinom, ki se jim je pa na videz ublažila, šele sedaj, oziroma pred kratkim se jim je pojavilo na rpžemicah vnetje, ki mu sledi uničenja važnih očesnih žlez, na koncu pa popolna oslepitev, ne da bi jim bilo mogoče na kakšen način pomagati. I V Б R I Zavist sledi vsakemu uspehu kakor senca, včasih gre še pred njimi. Vsa pamet ti pri ženskah ne pomaga dosti. Majhno neumnost, ki jo zagrešiš, cenijo višje. Ce kakšna ženska reče, da nI nečlmer. na, je nečimerna na to. Optimist uživa življenje, pesimista pa življenje požira. Napovedovalka in vojna Kakor pišejo londonski listi, ee je te dni v rimskem radiu primeril nevsakdanji dogodek. Napovedovalka rimske Postaje je prekinila neko oddajo, da bi poslala zasebno sporočilo nekemu majorju, ki je v Abesiniji. Dejala je, naj Se ta nad njenim zdravjem ne vznemirja, kajti kašelj, ki ga je slišal po radiu, izvira od tega, ker preveč kadi, vendar je njeno zdravje izvrstna Kaj ie rekla upraiva oddajne postaje k temu inter-mezszu, ne povedo- Web Miller, dopisnik United Press poroča iz glavnega stana severne italijanske vojske: Vozil sem se tri ure skozi ulice Adue z generalom Villo ianto, poveljnikom divizije Gavinana in zavojevalcem mesta. Nikjer nisem videl sledov uničenja po italijanskih bcmbarderjih, Adua ki je imela prej 4 do 5000 prebivalcev, je zdaj skoraj prazna. Ljudje so se pri prvem obstreljevanju umaknili. Le red-kj so se z belimi zastavami v rokah vrnili v svoje domove. Me6to, ki je po svoji važnosti tretji največji ктај v Abesiniji, na-pravlja na tujca porazen vtis. Sestoji namreč samo iz nekaj s>to hiš. ki so raztresene čez dva griča. Hiše so okrogle ter imajo slamnate strehe Palača rasa Sevuima stoji s koptiško cerkvijo na najvišjem delu mesta. Peljali smo se proti koptiški cerkvi, poslopju iz kamna s streho iz slame. Šest koptiških duhovnikov nam je prišlo naproti. General ViMe Se ruta jih je nagovoril in pozval naj mirno nadaljujejo svoj poklic. Oznanil jim jc, da ne bo na mesto nobenih bombnih napadov več. Po teh besedah je eden farne d duhovnikov stopil neprej z grškim križem v rokah in je pozval vse nevzoče. naj poljubijo križ, kar se je zgodilo. General je potem dal duhovnikom zagotovilo, da bo italijanska vlada spoštovala koptiško vero. Duhovniki so to sporočite sprejeli z vriskajočim veseljem. Ustavili smo se tudi pred cerkvijo, kjer se nam je približala skupina trgovcev. Naj-odličnejšj med njimi je imel čevlje na nogah. To so bili prvi čevlji, ki sem jih videl v Abesiniji. Kakor рортеј duhovnike, je zdaj pozval general tudi trgovce, naj se ne dado begati zaradi vojnih dogodkov, marveč naj nedeljujejo svoje delo, kajti Italija bo ščitile njih imovino ter jim nudila vso podporo pri pospeševanju trgovine. Od cerkve smo se peljaili skozi tesne, mestoma samo poldrugi meter široke ulice. Na tej poti smo videli malo ljudi. Nekateri so se priklanjali, drugi so se celo metali ne tla Palača rasa Seyuma je na jimenitnejše poslopje. čeprav sestoji prav za prav iz pol racate nizkih pobeljenih kemenitih hišic. Prestopna dvorane kneza je velika sobana 8 stensk'mi slikami, ki predstavljajo med drugim tudi leva Jude. Tla so pokrite z rogoznicami. Na dnu dvorane stoji balda-hin jz museline, pod njim pa je skromen prestol. Med skromnim pohištvom je raztresenih mnogo praznih steklenic. Italijanski cestniki pravijo, da so Abesincj po odhodu abesinskega konzula iz Adue naskočili konzulat, ga on1 en vi i in odneslj vso pijaoo ter pohištvo. Sprejenmica v rakovi palači ima stene poslikane z žira farni, sloni, levi m drugimi afriškimi živalmi. SK smo na dvorišče in tam smo videli, kako se vojaki trudijo, da bi izkopali jamo ze mrJ'ča. ki je bSf povit v bele ponjave. To je bfl abesinski vojak, ki je skupaj s štirimi dTugVni tovariši poskušal braniti saaofo xxaiköo «od napadalcem Aifarj Abesinsko sveto mesto Aksum. ki so ga po zadnjih poročilih zavzele italijanske čete v ponedeljek, se ponaša z zelo etaro, dva in pol tisočletno zgodovino. Pred začetkom našega štetja, nekako petsto let pred Kr. г., je bil Aksum prestolnica aksumske države, ki je zavzemala severni del današnje Abesinije. Obenem je bilo to mesto važno trgovsko središče, ki je posredovalo med Egiptom in 'Arabijo. V novejši dobi je postal Aksum za Abe-siince sveto mesto zaradi kronanja abesin- skih vladarjev. Glavna svetinja v njem je cerkev, ki se dviga iz razvalin antičnega templja. V pogledu umetnostne zgodovine so v Aksumu zelo važne ceste. Na nekem trgu stoji 33 m visok monolit, do nedavno največji na svetu. Aksum je poln starinskih znamenitosti in antičnih palač. Napisi v njih in na njih so večinoma v grškem jeziku. V zadnjem času je imel Aksum 5000 prebivalcev, med njimi nad tisoč menihov in duhovnikov. prince/a Voizero v vojni opravi, kakršna je odpotovala na severno bojišče na čelu ženskega bataljona Med prvimi skozi Айт Kaj je videl ameriški poročevalec — Duhovniki in trgovci — 30 km daleč po kozjih stezah — Milijonski roji muh Izgon Italijanov z Malte Londonske »Times« poročajo z Malte, da so angleške oblasti odredile izgon petih Italijanov. Med njimi je nekaj zastopnikov italijanskih paropl.ovnib družb, polkovnik Mazzani, dirigent Botti in tajnik fašistične zveze v La Valetti, Fusco. »AH se še spominjaš, kako snam-ežljik» m Öaeth sedela теак na svojem koncu kkv »U. imVeot Herne) Abesinska kavalerija je prav slikovita, seveda pa je veliko vprašanje, če je vsa tako opremljena, kakor nam prikazuje ta fotografija Sveto mesto Aksum ima zelo staro zgodovino in mnogo drugih znamenitosti Oddelek napredujoče italijanske vojske z vozili in moštvom Matice za tolarje Marije Terezije je odstopila avstrijska državna kovnica Italiji Na seji katoliške Leonove družbe na Dunaju je prošlo eredo predavaj dr. Peter Kansarakan o »besinekem konfliktu. Po« vedal je tudi stvar, ki je napravila m poslušalce mogočen vtis. Avstrija, je izjavil, je izročila monopol in matice ze izdelovanje srebrnih tolarjev Marije Terezije, ki jih priznavajo Abesinci kot edino denarno plačilno sredstvo, italijanski vfadl Mattice, ki jih ima zdej Italija, so nabite avstrijski kovnici denarja pred 150 leti. Tako je Abesinija zdaj v pogledu kovanja srebrnega denarja navezama izključno na Italijo. Dr. Kansarakam je označil dejstvo, d» fcna Itaiija matice za tolarje Marije Terezije v svojih rokah, kot stvaT zelo dale-kosežmega pomena, posebno ze prrmertf dolgega trajanja afriške vojne. Avstrije je izkazaila Italiji z izročitvijo matic nepopisno uslugo. Tolarji Marije Terezije eo v Abesmff! edini srebrni novec, ki ga priznava abe-slr*-sko prebivalstvo. Se leni je naročila Abesinija v Avstriji 200.000 takšnih tolarje^ V bodočnosti se bo morala abesinska drž» ve v pogledu kovanja tolarjev Marije Terezije sporazumeti z Italijo ali pa uves>fi na svojem o remiju drug denaT. so ga ustrelili, nato pa so se v hišd naselile italijanske čete. Italijanska vojska se je v Adui utaborila pred konzularnim poslopjem, ki je tukaj edina hiša v evropskem slogu. Kot prvi vojni poročevalec v Aduj sem moral preizkusiti marsikaj. Mezgov ni bilo na razpolago in moral sem romati več • o-go 30 km daleč po neverjetnih gorskih stezah, ki so tako strme in težavne, da sem hodil 14 ut sem in tja pa sem prišel sa-mo 6 ur daleč. Na tej poti me je zalotila tudi noč. Prenočeval sem pod šotorom, kjer je delila ležišče z menoj šestorica italijanskih vojakov. Ležalj smo na golih tleh nepokriti. Jedli smo suhor, ki so ga imeli vojaki s seboj. V Adui sem opazil na milijone muh, kS strašno mučijo človeka in mu še bolj zastrupljajo življenje kakor smrad, ki puhti iz hiš. O pokrajini moram povedati še to, da ni nič drugega kakor kamenita puščava. Nekaj tucaitov evkaliptovih dr ел-es je raztresenih po njej, drugače ne vidi oko nikjer kaj takega, kar bi ga razvedrilo. Sonce pripeka s strašno vročino Samo tam, kjer delajo visoki hribi nekaj sence, je hlad" nejše in tem tudi zeleni kakšna trava ali polje, drugače vlada povsod puščoba. ANEKDOTA Preden Je postala Gabrijela d'Estreee ljuibavnica kraija Henrika IV., je imela razmerje z vojvodo Bellegarde k im. ki je imel na dvoru čin velikega hlevarja in so ga na kratko imenovali ^velikega«. To razmerje je trajalo menda še nekaj čase. potem, vsaj kralj je bil na svojega velikega hlevarja zelo ljubosumen. Ko je Gabrijela dobila sina во hudobni jeziki divomiii, da je bil to kraljev sin. O kralju pa pripovedujejo, da je hotel temu otroku dati ime Aleksander, a ee je v zadnjem trenotku premislil, ker je slutil, da bi porogljivi dvorjani dečka med seboj imenovali »Aleksander Veliki t. Prednja in zadnja stran tolarja Marije Terezije Kupujte tfomače blago! Na novi postojanki Italijanski topničarji zasedajo novo postojanko, в katere g« pregnali sovražnika VSAK DAN ENA Bivši in bodoči kralj Grške, Jurij, ki mu je republikanska vlada vzela grško državljanstvo, a mu ga je sedanji režim vrnil. Računajo, da bo v kratkem zopet zasedel prestol Kulturni Jugoslavija — sen češkega pesnika V originalno opremljeni knjižici na 108 straneh je »Družstvo Moravskžho kola spisovateiü« т Brnu pravkar izdato zbirko lirične proze Mirka Elpla »Mesta na pobfežic (Mesta na obrežja). Pisec je doslej objavil štiri zbirke lirike m knjigo proze. Dr. Rajmund Habfina, ki je napisal uvodao beeedp, pravi 0 tej njegovi knjigi: >ElMesta na obrežju« obsega deset raznih proznih sestavkov, katerih vsak se imenuje Pesem. Pesem p Dubrovniku, o Piranu, o Lovčenu, 0 Rabu, o Sarajevu, o Benetkah. Pisec je prepotoval skoraj vso našo Adrijo ter pogledal tudi v tetro in Benetke. Iz Kotora s« ga dvignile drzne serpentine v kamenito kraljestvo Lovčena in v Cetinju je doživel svet, ki še diha preprostost davnih časov. V Sarajevu se mu je izpolnil stari sen o Orientu. ErtloVe impresije iz teh krajev sp- kakor opojni sni, ki jih je vzbudilo južno vino. Stvarnost se kaže v njih skozi tančico pesniškega doživljanja. Zato govore predvsem čustvu in zapeljujejo öi ta tel ja v sladko sanjarjenje o deželi Miignoaie, ki je tudi na vzhodni obali Jadrana; morda v Dubrovniku, morda na starodavnem fitoku Rabu. Zbirkp teh pesniških proz uvajajo verzi г-Po tebi, morje, hrepenim spet — kakor Po beli ženi, ki tava v mojih sneih. . < Rajmurad Habfina se je v uvodni besedi prilagodil značaju knjige: tudi on poje я svojimi ritmično valovitimi stavki radostni paia-n našemu morju in njegovi O'baii. odkoder prihaja na sever želja >Po psv0jitvi in polepotenju češkega človeka in njegovega živfljenja<. — O. Zapiski im as a književna propaganda v tujini. Obzornik yBooiis Abroad« ižhaja kot izdaja Oklahomske umi verze v Združenih državah štirikrat na leto- Na 10 polah osmerKe prinaša literarne razprave in ocene iz veeh delov Evrope in Amerike. V letni števuki 1Э&5 smo zastopani tudi Slovenci na 2/3 strani. Ocenjena je Vid-marijeva študija o O. Župančiču, »gotovo ena najboljših doslej«; natp Cronieva razprava in Tesnifere-ova, Albrechtov Jubilejni zbornik in spis J. Severa o istetm liriku. Najboljši prispevek v J. zborniku je BorkoV. Večji del prispevka pa. je posvečen analizi Levstikovega »Dejanja«. — Avtor prispevka je naš rojak A. J. Klančar, 1000 East 64 th Street, Gleve'amd, Ohio, U.S-A. Na ta nasilov naj se mu pošiljajo dobra slovstvena dela, o katerih je vredn« porpčati. Njega samega pa sem že v »žisu« prosil, naj skuša pokloniti Licealni knjižnici v Ljubljani kolikor more ameriških spisov, ki se nas tičejo. Dr- A- Debel j ak Italijanske študije o jugo®lovanskih pisateljih. V zaiožbi knjigarne E. de Schön-feld v Zadru je izšla kot 2. zvezek »Col-iezione di studi slavi« zbirka člankov in študij Uniberta Urban i ja jßcrittori jtgoslavi« (2. knjiga). Pisec, docent srbohrvaškega jezika na univerzi v Trstu, je znan tudi po svoji prevodih ia. slovenske, srbohrvaške in češke literature. Ppeebno pozornost je vzbudil prevod Stank0viče-ve »Nečiste krvi«. Prva knjiga zbirke »Scrittori jiigosdavk je bila v italijanski kritiki sprejeta s priznanjem, ki ga bo nedvoannp deležna tudi druga zbirka. Piše« tu obravnava predvsem tiste jugoslovenske pisatelje, katerih delo je v kakršnikoli zvezi z Italijo. Tako med drugim razpravlja o rimski tetralpgiji Anta Tresiča-Pavičiča, o damuneijanizmu Boža Lovriča, o Danku Angjelinoviču in Mir. Krleži. Izmed Slovencev obravnava Franceta Prešerna, ki mu ji »И Petrarco slo- Abesinija s svojimi visokimi planotami je ena sama pri rodna trdnjava. Ne le, da je neizmerno težiko dostopna sovražniku in da si je zato ohranila samostojnost do danes, marveč je to staro krščansko oe_ sarstvo le tako ohranilo svojo vero. Ce bi vse te visoke planote, kjer prebivajo kristjani, ne bile tako težko dostopne, bi bilo prebvalstvo navzlic svoji levji hrab. rosti že davno podleglo vahi mohamedan-stva, kakor so mu podlegle nekoč že po-kristjanjene dežele severne Afrike in Nu. bije. Na visoki planoti je pravo osrčje Abesinije, od tod obvlada abesinski cesar vse prostrano območje svoje države Seveda se moti kdor sodi, da so Etiopci takšni kristjani kakor mi- Njihova vera je čisto svojevrstna, njihovo krščanstvo je prav za prav poganstvo. Kakor povsod pri neprosvetljenih narodih in plemenih, vlada tudi med Etiopci strašno praznoverje. Vsi še verujejo v dobre in slabe du_ h črve Haile SelasS je sicer že mnogo stori zk kulturni dvig svoje države, ali ven_. dar je vse duševno življenje Se prav na isti stopnji, kakor je bilo za časa slovitega »kralja kraljev« Menelilka П.. ki je s pomočjo Italijanov postal 1. 1889. abesin. ski cesar in ie vladal do l 1913 ter si je s svojimi reformami pridobil častni naslov- »oče in mati abesinskega cesarstva.« Vprašajte v abesinski prestolnici kogar_ koli ma.kar tudi inteligenta ki je dovršil univerzo v Evropi, in povedal vam bo: — Zli duhovi, ki jih Abesinci imenuje- pregled veno«, dalje Simona Gregorčiča» Antona Aškerca, Ivana Cankarja, Keavera Meška, Otona Župančiča in Alojza Gradnika. V tretjem delu ее bavi z nekaterimi spisi Gjorgja GJumca, Miloša CrnjanSkega, Steve Juirkič, Nedelßia Sub0tiča in Jova-na Dučiča. P red gp vor knjigi je napisal znani slavist prof. Arturo Cronia. Ruska revija o slovenskem skladatelju. V najnovejšem zvezku praškega ruskega dvomesečnika »Cen tralna ja Evropa« je izšlo daljše poročilo o praškem festivalu moderne glasbe. Članek je ia peresa dr Jelene Holečkove, ki je kot koncertna pevka znana tudi pri nas. Avtorica pri-kaeuje značaj in prpgram posameznih koncertov na tem pomembnem mednarodnega festivalu in se dotika budi skladbe Slavka Osterca, ki je Pod taktirko dr. Danila švare reprezentirala jugoslovansko glasbo- Med drugim pravi: >Ne da bi rušil ravnovesje in jasno linijo dela, je dirigent podčrtal v njem južnjaški glasbi svojsko vzneseno melodijp in jasen ritem. Osterc se je učil kompozicije nekaj časa v praškem konservatoriju, kjer je postal pristaš sodobnih , načel. Rad upo rablja zaostreno harmonizacijo in nepričakovane muzikalne obrate, a tudi tam, kjer vstaja zoper stara pravila, se pčitno Podreja zahtevam celotnosti skladbe. Njegova glasba — sad pristnega nav-ddhnjenja — je polna neposredne učinkovitosti, za kar gre v danem primeru v nemali meri hvala tuidi pianistu K. Reiner ju. . .< Slovenska dramatiKa v Pragi. Kakor smo že zabeležili, je dr. Oton Berkopec preveü v češčino dramo dr. »Iv. Šoriija »Blodni ognji«. Premiera bo 15. novembra t 1- v Umačlecki Besedi na Mali strani v Pragi. Vprizori jih »Scena dobrih avtprjev«, ki je seznanila Čehe ludi s Kreftovimi »Celjskimi grofi« in Lipaho-vim »Glavnim dpbitkom«. «Celjski grofje« So pravkar izišli v knjižni izdaji in sicer kot prvi zvezek »Knjižnice slovanskih diramatskih avtorjev«, ki jo je pričela izdajati »Matice divadelni« (Gledališka Matica) v Pragi. Prevod, ki sta ga priredila Josip Borko in Otto Minäfik je opremljen s predgovorom profesorja Karlove univerze dr. Josefa Päte, ki uvaja novo knjižnico, in z uvodom dr. Otona Berkopca, ki' najprej 6ezna.nja čitateija z osebo in delom Bratka Krefta, nato pa zgoščeno prikazuje celjsko zgodovino, v kolikor je potrebna za uimevanje drame o celjskih grofih. Posebej poudarja tedanje vezi med slovanskim severom in jugom (husistvo, Vitovec). Zanimivo j€. da je ta uvod ponatisnila tudi revija »če-skpslovensk^ divadlo« v pravkar izišli 8. številki. Zanimanje za slovensko dramatiko Postaja v Pragi čedalje večje, kar je v nemali meri zasluga našega mladega rojaka dr. Otona Berkopca, ki ob vsaki priliki opozarja češko javnost na naše literarne in sploh kulturne zanimivosti in novosti. Slovaški mesečnik »Elan«, ki izhaja v Pragi, je priobčil v najnovejši številki med drugim; prispevki iz našega kulturnega življenja izvleček iz članka, ki ga je objavilo »Jutro« o slovaških kulturnih rev:jah in referal Ev gena Urbana o zbirki M, Kbpčiča »(Preproste pesmi«. Slovaški kritik pravi, da Klopčičeva poezija spominja na liriko Jesenina, Bezruča in VVolkerja. Ietj sodelavec »Elana«, ki se je letos mudil dalje časa v Ljubljani, opisuje v posebnem članku obisk pr pisatelju Finžgarju, čigar roman »Pod svobodnim solnem« prevaja prof. Öollak v slova.ščino V tej številki odliiono urejevanega «Elana« vidimo tudi sliko Zvonimirja Rogoza v vlogi generala M R. $tev enk* ba ek«trakte. Ppvečani eo nadadje koteki na akte te dokumente v trgovskem poslovanja M sicer v prometu med centralnimi in podružničnimi podjetji m agencijami aa 0.30 ln 0.50 lir, na račune, note, Mita« itd. na 0/20 lir za твоЬе do 100 Ur, aa 1 Кто za vsote od 100 do 3000, na ОЛОПг od vsaikega tisočaka za vsote od 3000 da 300.000 lir m na 90 lir za vepfo V"ekc 300.000 lir. Taksa na promet delnic, ©ihligactj ta drugih vrednostnih papirjev se zviSa aa 3 odnosno 6%o» na promet inS!o-ga« na drž- realni gimnaziji v Celju je priredilo v nedeljo dopoldne na G lazi ji lah-koatletske tekme za prvenstvo posameznikov celjske gimnazije pod pokroviteljstvom g. prof. Alojzija Bolharja. Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev - višješolcev. Disciplina tekmovalcev je Ы1а vzorna, sodniški zbor je pod vodstvom g. učitelja Pre-loga Miloša deloval odlično, tako da so se tekme kljub velikemu Številu tekmujočih končale že ob 12.30. t. j. v dobrih treh urah. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Tek 10o m (10 tekm ): 1. Röck В. (VIII) 12,8; 2. Gradišnik D. (VII. b) 12.9; 3. Bk-ške V. (VIII) 13,2; 4. Tišker R. (V.b); 5. in 6. Gradišnik D. (V- b) in Cergol I. (VIII.) Met krogle (8 tekm.): 1. Majcen В. (VIII.) 13,40; 2. Cergol I. (VIII.) 12,38; 3. Gradišnik D- (V. b.) 12,16; 4. Božič S. (VI. b.); 5. Gradišnik F. (VII. b.) Skok v višino (7 tekm.): 1. Majcen B. (VIII.) 1,55; 2. Pirih M. (VI a) 1,43 in Bo-nač M. (V. b.) 1,43; 3. Gruden M. (VII b.) I,35; 4. Röck В. (VHI.) Marinček M. (VII b) in Domitrovič V. (VI. a). Met diska (seniorski; 8 tekm.): 1- Crgol I. (VHI.) 24,60 ; 2. Gradišnik D. (V. b.) 24,60; 3. Majcen В. (VIII.) 23,80; 4. Fabjan A. (VIL b.); 5. Marinček M. (VII. b.) Skok v daljino (16 tekm.): 1. Cergol I. (VIII) 5,70; 2. Röck В. (VHI.) 5,67; 3. Marinček M. (VII. b.) 5,47; 4- Gradišnik F. (VII. b.); 5. Gradišnik D. (V. b.) Met granate (5 tekm.): 1. Marinček M. (VII. b.) 39,75 - 2. Fabjan А. (VII b.) 35.65; 3. Cergol I. (VIII.) 35,58; 4. Majcen B. (VHI.) 5. Gruden M. (VII. b.) Troskok (15 tekm.): 1. Majcen В. (VIII.) II,46; 2. Marinček M. (VII. b.) 11,21; 3. Domitrovič V. (VI. a.) 10.62; 4. Gruden M. (VII. b.); 5. Bonač M. (V. b.) Tek 1500 m (4 tekm.): 1. Zohar О. (V- b.) 5.07,5; 2. Röck В. (VIII.) 5.24,2; 3. Gruden M. (VII b.) 535; 4. Blaško V. (VIII.) Met kopja (seniorski; 6 tekm.): 1. Cergol I. (VIII.) 34.18; 2. Marinček M. (VII b.) 33,50; 3. Majcen В. (VIII.) 31,02; 4. Ivan-čič А. (V. b.); 5. Fabjan А. (VII. b.). Tek 200 m (6 tekm.): 1. Röck В. (VIII) 26,8; 2. Tišler R. (V. b.) 27,2; 3. Gradišnik F. (VII b) 273; 4. Cergol I. (VHD; 5 Majcen В. (VIII.) in Gradišnik D. (V. b.). Končni rezultat: 1. Cergol I. (VIII.) 65 točk, 2. Majcen В. (VIII.) 61, 3. Röck В. (VIII.) 53, 4. Marinček M. (VII. b.) 45, 5. Gradišnik F. (VII. b.) 20. Prvak gimnazije Cergol Izidor je prejel sprinterice, dar pokrovitelja g. prof. A- Bolharja. Tekma je pokazala, da je na celjski gimnaziji dovolj talentov, ki bi pod izkušenim vodstvom lahko dosegli še izvrstue rezultate. Gradjanski (Cakovec) : Мша 4 : 1 (1 • 0). V Čakovcu se je v nedeljo odigrala prvenstvena tekma mariborskega II. razreda med SK Muro in Gradjanskim, ki se je Službene objave LNP Seja k. o. dne 11. oktobra 1935. Kaznujejo so: Sarjč Frsnjo, Gradjanski, po § 36 k. p. z dvomesečno zabrano igranja; vštej« se mu suspenz in mu poteče kazen mesec po objavi, ker se v suspenz všteje samo en mesec od 26. avg. do 26. septembra. Tkalec Ivan, Svoboda-Maribor, po ' 26 k. p z enoletno zabrano igranja; všteje se mu suspenz od 14. julija do 14. avgusta in mu poteče kazen enajst mescev po objavi. Boben Franc, Zalog, po § 24 in 31 k. p. z dvomesečno zabrano igranja. Sajbitz Franc, Moste, po 5§ 18 jn 31 k p. z enomesečno zabrano igranja. Ra-movž Drago, Mladika, po § 24 k. p. v zvezi s § 25 k p. s tritedensko zabrano igranja, Ambrož Adolf, Zalog, po § 18 k p. s 14-dnevno zabrano igranja. Butara Aivton, Zalog, po i 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja. Ceglar Franc, Grafika, po 5 18 k. p. s tritedensko zabrano igranja. Habit Josip in Škof Edvard, oba Železničar, po 30 in 31 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. Кторек Mrrko, Gradjanski, po § 18 k г uporabo i§ 15, 14 k. p. s 7-dnevae zabrano igranja. Bos in* Joško, Muca, po § 36 k. p. z uporabo 55 13. 14 k. p. • 14-dnevao zabrano igranja. Rotman Jenko. Svoboda-Maribor, po 55 30 ш 31 k. p. % enomesečno zabrano igranja. Vee te kazo* tečejo od dneva objave, v kolikor nj drugače povedano. Kazensko postopanje zoper Janžekoviča Vencija. Ptuj, m Praha Vaiterja, Železničar, se ustavi. Izključitev slednjega s« zabeleži. Suspendirata ее po § 56 k. p. Smerdu Egon. Ilirije, m Erker Namde, Korotan, Ljubljana: po § 67 k. p. se suspendirajo Pučko Vinko, Ferfn Milan, oba Disk, in Sraj Ladislav, Gradjanski. Dvigne se suspenz Cotiöu Franca, Mi»d»-ka. 2SK Hermes. Seja centralnega odbora danes ob 19.30 v gostilni Mrak na Rimski cesti. Zaradi važnosti vej odborniki gotovo. Tajnik. Službene objave ljubljanskega bazena podsaveza. Redna seja uprav, odbora drevi ob 18.30 v posebni sobi k«verne Evropa. S. K. Ilirija (hazenska sekcl ja). Danee popoldne na igrišču Jadrana obvezen trening za vee proste igralke. Pričetek tre nmga ob 16.15. Znatno taks na poslovni promet Z 10. oktobrom so bile znatno povišane takse za registracijo dediščin, volü in naklonitev,, takse na blagovni promet, na domače in tuje delnice, na državne koncesije, na bprzne zaključke, na vstopnice za razstave in sejme ter druge. Povišanje bo gotovo hudo obremenilo vse Poslovno življenje. Poudarja se, da je bilo Potrebno glede na resno stanje, ki se je v njem znašla Italija spričo nevarnosti, da se začno prpti njej zaradi vaJne v Vzhodni Afriki izvajati gospodarske in finančne sankcije. Dekret, ki ga je že preteklo sredo objavil italijanski uradni last, določa med drugim, da se taksa na registracijo ded-ščin. volil in пакк>пй vsem onim, ki so dosegli starost 30 let, poveča га 20, 20 ali 10 odstotkov glede na to, ali je bil bodisi zapustnik odnosno naklonitelj. bodisi dedič obnosno ofodarovanec samec, zakonec ali vdovec. Zniža pa se taksa onemu prejemniku, ki je oče enega ali več otrok in sicer po 10 odstotkov aa vsakega otroka. Taksa na blagovni promet ее zviša v različnih stopnjah. Za kavo vseh vrst je pri vsakem nakupu ali prodaji zaračunati takso 2.5<>/o, za cigaretni papir enkratno takso v višini 3.75»/0, za likerje in peneča ее vina 3.5% odnosno 5®/e. V približno enakih merah во bffie takse povL Granate Iz svetovne vojne zahtevajo vedno nove žrtve Smrtne nesreče zaradi eksplozij starih granat Ptos tajajo vedno bodj Pogoste. Oblasti so izdale že celo vrsto odredb in opozoril ter angažirale oelo duhovščino, da je Po cerkvah pozivala ljudi, naj se ne Lotijo nabiranja takih nevarnih Teči m naj o njih, če jih kje najdejo, takoj obvestijo karabinerje, zlasti pa naj pazijo na svoje otroke, ki so še najbolj izpostavljeni nevarnosti- Tpda očividno je bilo vse zaman V nedeljo se je v gozdu pri š&mpasu ргвреШа nova huda neere. ča. Dva dečka, 10 letni Angel Smet in 12-letni Tonček Košuta, sta se popoldne odpravila od hiše v gozd. КтаДи sta našla 149 mm granato. Hotela sta jo izprazniti, toda vsi poskusi, da bi odvila dno granate ali pa vžigalnik, slo bili zaman. Tedaj eta začela s kamnom razbijati po vžigalniku, tako da je grapata nenadoma eksplodirala. Eksplozija- je oiba dečka strašno razanesarila. Angel je bil na mestu* ubit. Tonček pa je dobil nevarne poškodbe po obrazu in spodnjem delu trebuha. Iz bližnjih hiš so v hipu prihiteli ljudje, toda preostalo jim ni nič dragega, kakjpr da so takoj pozvali na pomoč go-riöko reševalno postajo in je bil uro kasneje Košutov Tonček že prepeljan v goriško bolnico. Truplo Angela Smeta so zastiražili karabinerji, doWpr ni prišla sodna komisija. Nesrečnega fanta so vče. raj pokopali Drobne novice Poltalijančevanje priimkov je v zadnjem času v Julijski Krajini nekoliko po- Praznoverje v Abesiniji Krščanstvo se je zmešalo s paganstvom EL E. Werner: 23 mr.Thorsten hoče bol! da bi bil mogel najti med njimi le najmanjšo oporo za kak sklep ali domnevo. Ali je bil neznanec, ki ga je bil tako gladko pobil na tla, Kammler jev zaveznik — ali je morda sam zasledoval čudnega doktorja? Ta zveza nu še ni bila jasna. v хпаткап Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, ttšoča te malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din davek ' Din. sa Šifro ali dajanje iaelova 5 Din. Na)mani5l znesek 17 Din. Dobrega manufakturista po možnosti izuč enega v tiikaišnjib krajih, in dva učenca, sprejme za takoj veletrgovina Ludovdk Ku-t*ari<- Ormož. 33065-1 Izvežbanega mesarja za v notranjost Srbije rabim tekoj. Stanovanje in hrana, pla-ča po dogovoru, iismene ponudbe na Ber-fcnjak — Stična. 23S37-1 Pomožni delavci lesne stroke, brezposelni mizarji ali kolarji naj pošljejo ponudbo na ogl. odd. Jutra poti »Službe potreben« 23100-1 Postrežnieo ja vee dan od pol 7 zjutraj do 8 zvečer za pospravljanje parketiranih .sob. pranje, likanje in pomoč pri kuhi sprejmem. Biti more strogo poštena, izo-bražena in natančna pri deJu. Plača Я'Ю Din in hrana. Celovška cesta 14. ЗЗШГГ-й Službe išče Vsak. beseda 50 par; davek Din, ta dajanje naslova 5 Din. naimanjSi znesek 12 Din. Prodajalka bi rada prememla službo l>a Jeielo ali v mesto s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >22«. 23532-2 Absolventin ja mčteljišča. odlična želi kakršnokoli službo. Vajena vsakega dela. Pod šifro »Učiteljica« na ogl. odd. Jutra. 23074-2 Pridno, čedno dekle ki je vajena dela in bi bila pomoč gospodinji, želi službe pri dobri gospodinji. pri kateri bi lahko služba bila stalna. Naslov naj se pusti v oglasnem oddelku Jutra. 33001-2 Šivilja za izrečno samo belo perilo (»šola Jozefinum«) gre šivati na dom. Helena Dovjak, Delavski dom soba št. 7. Gosposvetska e. Ljubljana. 23000-2 Pletilja začetnica išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilja začetnica«. 23И1П-2 Služkinja išče službo, zna kuhati ter opravlja vsa hišna dela, je poštena in bi šla najraje kot samostojna kuharica k družini z malimi otroci ker je ljubiteljica otrok. Naslov v vseh posl. Jutra 28116-2 Šestnajstletno dekle želi dnevne zaposlitve ob delavnikih, najraje za raa-našalko. Naslov v vseh posl. Jutra. 231B4-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, želi službo. Nastopa lahko takoj. Naslov: Niko Cernič. Dečkov trg 1. Celje. 331Л0-2 Kuharica samnotojna, solidna z večletnimi spričevali, išče službo k mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Od 3—100 23106-2 (Vaienct (Ge) Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenko res pridno, katera rma veselje do brivsko-frizerske obrti, sprejmem. Frank Ivan frizer Ljubljaaa-Z®-liarska al 1-1. Kolezija. 23105-44 Potniki Trgovački zastupnik Beogradu 1 eeloj Jugoslaviji odlično uveden kod manufakturni galanteriski trgovini. Obilazi 6 puta godišnje lično celu lugo-slaviju, traži odgovarajn-ča zastupstva Pisati Pav-lovič. Beograd. Dubrovač-ka 36. 230T2-5 G. Th. Rotman s življenje Jakca Такса Nu, ljubi otroci, lahko si mislite ,da so Jakca pošteno hlače bolelo, ko je prišel očka domov. Takoj je moral na podstrešje. »Da se mi ves dan ne prikažeš dol! In drevi pojdeš brez večerje spat!« je rekel oče in mu p rima zal še eno za uho. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. 1 omaro za knjige in 1 električni termofor prodam. Naslov v vseh poel. Jutra 330Ö5-6 Salonsko opravo krasno, črno, zelo bogato vloženo z bisernicami, prodam zaradi pomanjkanja prostora. 6 stolov, 1 divan, miza. stoječe zrcalo. Ogleda se: Kranj, Mestni trg 19. 23137-6 Beseda 1 Din. davek Э Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Železno posteljo kompletno kupim. Borštnikov trg 1» v mlekarni. 33124-7 Besedi. I Uin, davek 3 Din. za Šifro all dajanje -.aslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo ca 350 kub. kupim. Ponudbe na podi. Jutra v Celju pod značko: »Malo rabljen« 23100-10 Beseda i Din. davek 1 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Prodam knjižice Ljudske posojilnice Novo-mesto c». 30.000.-, Kmetski hranilni posojilni dom Ljubljana ca. 4.000.- Kmet-ske posojilnice ljubljanske ca. 100.000 aH zamc-njem oziroma kupiim Ljubljanske kreditne ca. 100.000 Din. Ponudite ceno na ogl. odd. Jutra pod »Hitro« 33098-16 VTožnice vseh bank nakup, prodaje in zaloga, vseh vrst posojila kulant-ivo in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb. Preobrašen-ska 2, telef-interurb. 44-00. Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože. Ljubljana— Gledališka nliea 4 telefon interurb. 33-01 23013-1)6 Hranilno knjižico hranilnice ln posojilnice v Št. Vidu n/Lj. z vlogo Din 3.700.- prodam za 3.000.-Din. BateJino Kotnikova 06 23108-16 ягпзким Beseda 1 Din, davek 3 Din, ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska lokala v Kranju se oddeeta v najem; eden na glavnem trgu. najpro-metnejša Prešernova cesta. priporočljiv za vsako trgovino, drugI v predmestju Kranja cesta na Golnik, za trgovino z deželnimi pridelki, mlinskimi Izdelki, špecerijo ali drugo obrt. oba rada odse-litve po nizki eeol. Pojasnila daje lastnik Franc Majdič. Industrijski mlin Vir — Domžale. 3087649 Trgovski lokal na oajprometnejši točki v Kranju po ceni oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 165« 33102-10 r/ Beseda I Din. iavek $ [' n. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din. Hišo tristanovanjsko v Povšetovi ulici prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 23004-20 Prodaja posestva Dne 25. 10. t. 1. ob 9. uri bo pri sodišču v Krškem dražba nepremičnin vi štv. 97 k. o. Krško, obstoječih i» hiše v Krškem, v kateri se nahaja dobro idofa gostilna, gospodarskega poslopja, sušilnice, vrta, šest njiv, enega travnika. dveh gozdov и pri-tiklin. Celo posestvo je sodno cenjeno na 354.281.-Dim. najmanjši ponudek je Din 2Sti 000. ZdTažitelj poravna obresti in stroške v gotovini, dočim vso glavnico lahko s hranilnimi knjižicami uašega zavoda. Vabimo k udeležbi 1 Občinska hranilnica v Krškem. 23СЙ8-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo separirano, opremljeno 1-ščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »P 23« 23O07-23a Kupim hišo v dobrem stanju (Ljublj'a-na-mesto) do 2ЛО.ООО Din. eventualno z izgovorjenim i užitkom. Ponudbf n« ogl. odd. Jutra pod »Resno«. 20112-20 «стигма Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve stanovanji Tro ln dvoeoono komfortno v centru mesta oddam s 1. XI. 1935. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22945-21 Dvosob. stanovanje a kopalnico in drugimi pritiklinami oddam г 1. novembrom. Povšetove 8. Kodeljevo. Poizve se pri Vlalai, Jenkova Iß. _ 33003-31 Trisob. stanovanje s kopalnico, solnčno. suho г vsemi pritiklinami oddani Povšetova с 36 a Kodeljevo. " ЗЗи09-21 1 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na sodni dražbi 35. oktobra ob 16.uri Gajeva ulica 6. se proda aparat ta trajno ondulacijo aparat za sušt-nje in ара rat za masiranje. Nadaljevanje dražbe bo v Levstikovi ul. 18., kjer ee proda kompletna jedilnica iz orehove korenine. Kupci vabljenL 23132-32 Redka prilika za ugodne nakupe Rudarska zajednica r.z.z.o. z. v PrevaJ jati bo raz prodajala v petek dne 18 oktobra 1935 ter po potrebi v soboto dne Ж oktobra 1036. NA .PROSTOVOLJNI JAVNI DRAŽBI nad dvesto inventajnih predmetov, lz proste roke prodaja Rudarska zajednica 10 večjih stanovskih poslopij in 16 delavskih hišic. vse po izredno nizkih cenah. Seznami in informacije io na vpogled v pisarnah Delavske zbornice v Ljubljani ш Mariboru. Rudarska zajednica r.z z o.z. v Prevaljah. 33118-32 Beseda I Din, davek S Din, za šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmgrvšl znesek 17 Din. Grafolog in hirosof N. Sadlucki Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami in en del vrta se odda za 500.-Din 1. novembra. Rožna Dolina сев ta Xj 18./I. 23107-21 Dvosob. stanovanje parketirano g kopalnico in vrtom, oddani. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »5<>0« 33035-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. novembrom čedni stranki v Sp. Šiški, Vodnikova c. 17. 22060-31 ГЈјИЖТПП гт> Sobo opremljeno в «eparlranim vbodom oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/Ü. 23071-23 Sobo s hrano oddam študentki. Naslov v vseh posl. Jutra. 33133-33 Uradnico ali dijakinjo najraje obiskovalko učiteljišča sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra . 331.10-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Rožna ul. 3. 2Э101-23 ostane v novembra, preteklost Sprejema: in od 2-7. na hotel Ljubljani do 9. Čita: Karakter, in bodočnost. Vsak dan >d 9-12 Na-slov: Ljublja-»Slon« soba G4. 33002-31 Naznanilo Gospod Bazzanella Jutins trgovski potnik ni več upravičen za tvrdko »Ra-dodjelo« trgovina z poklicnimi oblekami Tattenba-chova ul. Maribor, prejemati nobenih naročil in in-kasov. 33118-31 Beseda I Din, Javek 3 L za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 ln. Ključe cel sveženj sem dane« izgubil na Aleksandrovi cesti. Pošten najditelj naj jih izroH v rrisanii Zore Gledališka IS 23104-38 Razno Pišite Se danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« а vsebino moškega ženskega namiznega po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn aIARIBOR, Dvorano-va cesta L. GRAM0F. PL0SÖE zamenjamo: Za 3 stare ш doplačilo Din 30.- dobite eno novo po izbiril Trajna ondulacija, barvanje vseh nians, garantirano. Imedia barve, reklamna cena 40.— Din. SALON POLANC Kopitarjeva ulica 1. OS K I Ю trpite na seksualni ne-vraslenijiorir. i m potenci, nez.p dosTm'Punkciji spolnih žlez, dnevni deprc siji poskusile: OHaSagfö^ ЩГ Prospekt na zahteve. cena din.410L Raspošiljamo diskretno. : D E LINI В EOG RAD \ k N EZ MlHAJLOVA-1- OGl.Bte. S.Sr. SA2/1934 Nequjte svoje zobe dokler ste mlGdi™ da ne Ы trpeli, kaaar boste starih Zapomnite ai, da ae dolgoletno zdravje zob doeeže z redno vporabo ZOBNEGA MILA GIBBS, Id в »vojo peno za jamči vedno zdrave tn bele zobe brez najmanjBe Skoda. VaSi zobje so dragoceno premoženje, katero pa morate znati varovati a vporabo zobnega mila GIBBS СЯатпо zastopstvo za Jttgoslavijo Hinko Мауег ћв drug, Tagreft PRIHAJAMO ZOPET EN PRINAŠAMO ZADNJE MODNE NOVOSTI VELEMANUFAKTURA A. & E. SKABERNE, Ljubljana Oglejte si Izložbe Vremenski pregled Storilke яа отайю kraia pomenijo? 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, a. temperaturo, i. relativno vlago v odstotkih, 5. emer in brzino vetra, S- oblačnoet в—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. oktobra. ItfnMrfana T. 76SA 12.2, 3S, Ö, 10, —t Ljubljana 14. 767.4, 18.6, 75. N02, 4, _ — Maribor 7. 766.5, 13.0, 90, S2, 10, —, —i Zagreb 1. 768.0, L3.0u 90, El. 7, —, —; Beograd 7. 767.9, 14.0, 80, BSE3, S, —> —; Sarajevo 7. 770j8, 7.0, 90, 0, 10, —, —i Skoplje 7. 770.0, Ю.'о, 90, 0, 0, —, —; Kumhoor 7. 767.7, 17.0, 90. NEJ2, 0, —, —; Split 7. 767.1, 19.0, SO, BNE2, 0, —, —; Rab 1. 767.7, 19.0, 60, SE2, 6, —, —; Rog. Slatina 7. —, 11.0. 97, El, 10, Temperature: Ljubljana 20.0, rfhor 17jO, 12.0; Zagreb 20.0, grad 214.0,' 13.0; Sarajevo 23.0, lje 27.0, 9.0; Kumbor —, L6.0; Ma- B€jp. Skop-26.0, Ü8.0: Rab —, 15.0; Rog. Slatina 20.0, 11.0. 11.6; 12.0; 6.0; Split Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek. — Za taseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val f LJubljani