j  ;  •  j  j  i  i  '  ,  i  i i Gospodarstvo«i IZ NAŠE GOSPODARSKE POLITIKE. j Sedanja vlada se najmanj briga za povzdigo poljedelstva. Če pogledamo račun poljedelskega ministrstta, vidimo, da so prvič postavke za to ministrstvo mno-| go premajhne, in drugič, da niso na vso državo enako-j Mierno razdeljene. Ves državni proračun znaša 6 mili-j jard 690 milijonov, z naknadnimi kredili za železniško! ministrstvo in ministrstvo javnih del celo nad 7 mili-| Jard. Od vse te svote je določenih za poljedelstvo samo| 110 milijonov. V področje poljedelstva spadajo tudi; kohodki od poljedelskih stanic in vzornih posestev itd.j Ti dohodki znašajo 15 milijonov, tako, da dižava ne da¦ aa poljedelstvo niti 100 milijonov. Po višini svojega budgeta se nahaja poljedelsko ministrstvo na 14. mestu.¦ 13 minisirstev ima večji ptoračun nego kmetijsko mi-| nistrstvo. Proračun ministrstva policije znaša kar 340j Biilijonov dinarjev, čeprav bi bilo bolje, da bi se dalo> več za poljedelstvo nego za policijo; proračun vojnega; minislrslva pa znaša celo 1 milijardo in 132 milijonov. > Kako skrbi minister Pucelj za regulacijo rek, huioumikov in pospeševanje splavarstva? Za regulacijo Save, Kamniške Bistrke, Drave, Murc, Ljubljanice in, Pesnice je namenjenih samo 652.000 dinarjev. Za ure- ! ditev hudournkov je določenih 250.000 dinarjev, za kmetijska zboljšanja samo 250.000 dinarjev. Za re- ¦ gulacijo Mislinje, ščavnice in drugih potokov ni kre- ; dita. Za pospeševanje splavarstva na Savi in Savinji je določenih le 100.000 dinarjev. Skoro polovica zneskov, ki so določeni za generalno nadzorstvo vod, se porabi za uradništvo. i Preinalenkostna skrb poljedelskega ministra za naŠe vinogradništvo. Če pogledamo Slovenijo, Hrvatsko: in Dalmacijo, vidimo, da se prideluje vino baš v tistih ! krajih, kjer bi zemlja sicer ne bila rodna; v takih krajih so se napravili vinogradi in zemlja se vestno obdeluje. V takih krajib je vinarstvo edini dohodek, ki je mogoč. Če se zemlja obdeluje, ima od tega tudi država korist. Zalo bi ne bilo pametno, če bi hotela država še posebej obdačiti Ijudi, ki napravijo sicer nerodovitne kraje rodne. Kmetje v Sloveniji plačujcmo zemljiški da vek, dohodninski davck, v novejšem času hočejo vpelja li še poseben hmeljarski davek in vinski davek. Pri vinarstvu vidimo tudi, da sedanje ministrstvo premalo skrbi za galico. Dokler smo spadali pod graški dcželni odbor, je ta preskbel vsako leto galico že o Božiču, tako, da so jo vinogradniki imeli pravočasno pri rokah. Danes pa vlada tako pomanjkanje galice, da je ni dobiti ne pri trgovcu ne pri občinah. Minister Pucelj je kriv, da vinogradniki Slovenije nimajo dovolj galice. Kdo je zakrivil pomanjkanje galice? Vinogradniki v Slov. Stajerju so čutili letos veliko pomanjkanje galice. Mnogi vinogradi so silno napadeni od peronospore. Skoda je velika. Dognano je, da je pomanjkanju galice kriv poljedelski minister Ivan Pucelj. V Srbijo je nakastal toliko galice, da je še imajo za bodoče leto dovolj, a pri nas jo je nakazal povečini družbi «Ekonom«, ki je delala velike kšefte. Državna skrb za zadružništvo pri nas in v Srbiji. Od svote, ki je v državnem proračunu določena za kme tijstvo, bo šlo za Srbijo in Črno goro 50 milijonov, za yse druge pokrajine pa 60 milijonov. Posebno se mora grajati, da se je v našem proračunu mnogo premalo skrbelo za zadružništvo. Pbšteno in zdravo zadružništvo je tista panoga, v kateri se mora kmet zediniti, da bo nabavil vse svoje polrebščine zadružnim potom in da bo zadružnim potom tudi prodajal svoje pridelke. Kmet bo tu stopil v naravnostne stike z raznimi veletrgovci in s konzumenti (proletarijatom), tako, da bi bilo obema pomagano. Zato je potrebno, da se doloiijo za povzdigo zadružništva večje svote, kakor so se  določile sedaj. Sedaj je določeno za zadružništvo v Srbiji, Crni gori, in Macedoniji 1,100.000 dinarjev, za vse oslalc pokrajine pa samo 400.000 dinarjev. Država bi morala skrbeti za limeljarstvo in ga izdatno podpirati. Hmeljarstvo je tako važna panoga, da Savinjska dolina glavno«živi od hmeljarstva. Zato je reba hmeljarslvo podpirati in skrbeti, da tudi carina ne jbo previsoka. Carino na hmelj je treba torej znižati, oziroma odpraviti, ker je, kakor rečeno, hmelj poleg živinoreje eden glavnih dohodkov v Savinjski dolini. — Toda živinoreja letos itak ne bo donašala nikakega dobička radi suše. Prebivalstvo bo celo !eto živelo od dohodkov, jki jih ima od hmeljarstva, Zato je pa treba Hmeljarskemu društvu priskočiti na pomoč, da bo lah ko pomagalo tudi drugim bmeljarjem. Poljedelski minister Pucelj namreč nima niti pojma o hmeljarstvu, ker je izučen mesar. Za sadjarstvo v Srbiji je določenih v državnem proračunu 1,530.000 dinarjev, za sadjarsfva v vseh dnigih pokrajinah pa čisto neznatne svote; za Slovei.ijo na primer je določenih samo 25.000 dinarjcv. UsJje od vtnske trte kot krma. Posebno v Uuii. ko nam primanjkuje krme, sežejo vinogradniki česlo po listju vinske trte, da obirajo in sušijo. Premnogokrat ;>e to zgodi, ko grozdje začne mehčati. Tak vinogradnik, ki to dela, ne zasluži nikakor imena: vinogradnik. Vsi vemo, da je ravno listje pljuča in želodec ter čieva rastline. V listju se sprejema hranilna snov iz zraka, v listje prihajajo branilne snovi iz zemlje in iz njih se izloči vse za drevo nepotrebne snovi. Listje izhlapeva preobilo vodo, sploh vsi življenski pojavi se javijo v listju ali vsaj izvirajo iz njega. Tudi pri zoritvi grozda ima list važno vlogo: tvori za grozdje prepotrebno snov za bodoče vino, t. j. sladkor. Kje drugje naj se tvori neki sladkor, kakor ravno v listu. Dokler so še jagode zelene, tudi one nekaj pripomorejo k temu, toda to je maIcnkost v primeri z lisljem. Poskusi so dokazali, da postaja grozdje ravno zadnje dni pred trgatvijo slajše in ravno te dni potrebuje grozdje najbolj listje. Zato škropimo med letom, da onranimo zdravo listje, pljuča rastline in mu naj jih potem kratkomalo poberemo. Nekateri Irgajo listje šele po trgatvi. To že ni več tako hudo, vendar pa ima tudi vpliv na zorenje vinskih rozg. Vmogiadnik, kateremu je na vinogradu kaj leže- če, ne bo nikdar trgal listja vinske trte, ker mu s tem nastalo škodo vrednost listja kot krme nikdar ne povrne. Pustite naj listje mirno dozori in odpade. Krajšanje vrhov pri vinski trti. Sredi meseca avgusta se vrhi od vinske trte prikrajšajo. To delo opravijamo iz sledečih vzrokov: 1. Mi hočemo, da nam les kolikor mogoče dobro dozori, kajti tak les je zelo odporen proti zimskemu mrazu. 2. Mladi vrhi porabijo veliko več snovi, kakor jih pa oni s pomočjo svojih nežnih listov zamorejo napraviti. Ivn pa hočemo, da pridi kolikor mogoče vsa trsna moč v prid grozdju in zoritvi lesa, zato Ini mlade poganjke odstranimo. 3. Na mladib poganjkih se pojavlja dosti bolj peronospora, posebno, kcr po koncu julija navadno več ne škropimo. Zategacielj tudi odstranjujemo mlade vrhe, da se nani peronospora ne vgnezdi v vinograd in napravi obilo zimskih trosov (semena), kar je usodepolno za naslednje leto. Zastran bakrene galicc. «Kmetovalec« je sicer stvar že 15. junija razglasil, vendar še tudi mi ude Kmetijske podružnice Maribor in okoliš opozarjamo na njo. Kdor nainreč hoče drugo leto dobili galico po «Kmetijski družbi, naj za vsak kg do 15. avgusta naprej vplača 20 kron in sicer v trogovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica. Po čem bo galica, se še ne ve. Gotovo pa bo cenejša nego v trgovinah. Vpliv suše na sadno in vinsko letino. Lansko leto je bilo najti po vseh, tudi strokovnih časopisih, ki so opozarjali, kako dalekosežne posledice bo imela suša»na sadno in vinsko letino. Bilo jih je, ki so prerokovali, da bomo par let imeli izvanredno slabo rodovitnost pri sadnein drevju. To se mi je zdelo čudno, ker je v splošnem znano, da ravno vreme meseca julija vpliva izvanredno na rodovitost: lepo vreme, obilen zarod; slabo, pa slab zarod. Tako krasno vreme, kakor srao ga imeli me seca julija lansko in letošnje leto, že dolgo ne pomnimo. Zato se je tudi pri sadnem drevju kakor v vinogradu, pokazala izvanredna rodovitnost. Drevje, ki je Iansko leto izgubilo že predčasno skoro vse listje in izgledalo. kakor suho, je letos nastavilo obilo sadja. Vinogradi so bili redko kedaj tako obloženi kot letos. Danes nas zanima še, kako bo drugo lcto? V splošnem smemo pričakovati drugo leto vsled lepega julijskega vremena rodovitno leto. Drevje, kakor trs v tem mescu zastane nekako v rasti, listje pa deluje pridno naprej. Kakor znano, je list pljuča rastline. Skoz, prostim očesom nevidne listne reže vdihava rastlina ogljikovo kislino, kolikor se je nahaja v zraku. To ogljikovo kislino predela list s pomočjo solnca tako, da obdrži ogljik, kisik pa zopet oddaja. (Ogljikova kislina je dva dela ogljika in en del kisika). Vsaka rastlina obstoji po večini izogljika. Tega veže potem rastlina tudi s pomočjo listja z drugimi snovmi, katere dobiva s pomočjo korenin iz zemlje; z vodikom, dušikom, fosforjem itd. Prve mesce porabi drevo te snovi večinoma za rast. V mescu juli ju pa rast nekoliko prestane, drevo začne zbirati rezervne snovi in tvoriti rodne začetke. Ako prekine slabo vreme to delovanje, je seveda to v škodo rodovitnosti. Suša pa, kakor vemo iz lanske skušnje, na rodovitnost nikakor nima tako kvarnih nasledkov, kakor se je to opisovalo in pričakovalo. Snažnost pri pridelavi sadjevca. PTepogostokrat na letimo pri kakem sadjarju na sadjevec, ki bi bil kot ocet kaj uporaben, a če ga pijemo, se nam kar kožica v us- tih olupi, ker ni vajena kisline. Temu žal resničnemu i dejstvu je kriva nesnažnost. Ocetno kislino tvorijo iz i alkohola, po novejših dokazih celo naravnost iz slad- ! korja ocetne glive. Te glivice uspevajo samo tam, kjer i- majo gotove življenjske pogoje, ki so: toplota in zračni ; kisik. Toplote se v toplih jesenskih mescih drugače iz- ogniti ne moretno, kakor da imamo stiskalnico v kleti. Pa ludi tiikaj to ne gre, ker so kleti ravno avgusta tn scptembra najtopleje. Pač pa se lahko nbranimo upliva ' zračnega kisika. V sodu se nani tega, ako je napolnjcn, ni treba bati. Posebno pri vretju ga varuje odhajajoČa ogljikova kislina. Najprej nam pride v dotiko z zrakom sadjevcc pri prešanju. Neumite preše so gnezdo ocetnih gliv. Ako se hočemo lcm ubraniti, morarao sadjevec ta- koj stočiti v sod in prešo, sadni mlin in vse orodje, \i sc je rabilo, skrbno umiti. Mošt moramo lakoj vliti v sod. Prvo in glavno je, vse po vsakem prešanju skrbno r.miti. Tako se bomo gotovo izognili ooeini bolrzni sad- ^evca. ; " Cebelarski poutni tečaj priredi podpisani na svojem domu dne 20. avgusta t. 1. Dnevni red: Predpoldne od 9.—12. ure: Oskrbovanje čcbel v teku celega leta, vsc s prakticnim razkazovanjem. Popoldne od 2.-5 ure: f.iščenje voska, viivanje satnic. pletenje slamnatih plelenic, iiajpotrebnejše orodje, mikroskopično razkazo- vanje iz čebelne anatomije. Stevilo udeležencev neomejtno. Udeleženoi iz oddaljenili krajev se naj blagovolijc v najkrajšem času priglasiti, da se raore potrebno ukreniti, kcr v bližini ni primerne gostilne za kosilo in event. prenočišče. K mnogobrojni udeležbi prijazno vabi Iv. Jurančič, državni čebelarski putovalni učitelj. Na svinjski sejm v Mariboru dne 28. julija se je pripeljalo 97 svinj, 3 koze in 1 kozlič Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 400—000 K, 7—9 tednov stari 700—1100, 3-4 mesece stari 1500—1800, 4-6 mesece stari 2700—3000, 8—10 mesecev stari 3500-3800, poldrugo leto stari 4000—4500,1 kg žive teže 70 K, koza kotnad 500 K. Cene za seno in slaiuo v Mariboru. V soboto, dne29. julija se je pripeljalo na mariborski Irg le nc!;.-i..-.i-. vo/.i •: sena in slame. Meterski stot sena je stal 190—237 din., slaa^ v otepih 215—137, slame v škopih 137 din. Svetovni položaj žita. Mednarodni poljedelski zavod objavlja v svojem statističnem glasilu stanje ietve v raznih državah. Glavna vsebina poročila je sledeča: Dosedaj znani re/ultati žetve na zemljiščih, določenih za pridelovanje žita, potrjujejo v spološnem, da se stan je ni znatno spremcnilo napram stanju lanskega leta. Velik del evropejskili držav in severne Afrike je po splošno hladni temperaturi v prvi polovici maja priš^J pod vpliv velike suše, kar je zelo neugodno delovalo na rastline v Nemčiji, v Madžarski, na Nizozemskem, aa Poljskem in na Čehoslovaškem. Posebno pa sta znatno trueli od suše Alžir in Tunis. V Italiji, Franciji in Angliji je položaj srednji. V Bolgariji je lctina priliČno dobra, dasi je bilo manj površine zasejane z žitom, kakor lani. Isto velja ludi za Jugosiavijo. V Zedinjenih ¦f položaj y splošnem zadovoljiv, dasi je bilo tudi tam manj površine posejaiie, kakor lani. Pričakuje se, da bo letošnja žetev prinesla za 16 milijonov met. stotov (7 odstot.) več žita, kakor v letu 1921, V Kanadi je sezona nekoliko zakasnila, posebno v krajih, kjer je razvitejše poljedelstvo. Močno deževje v prvi poloviri maja je nekoliko zmanjšalo pričakovanje, toda pozncjša ugodna vlaga je rastline naglo razvila in stanej žetve je zadovoljivo. Na Japonskem so klimatične okolnosti zelo pospešile razvoj rastlin in žetev je ugodna. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je v pretekli dobi popraševanje po jhmelju precej pojenjalo. Za hmelj srednje-dobre kakovosti so ponujali po 1800 do 2000 čehoslovaških kron za 50 kg. Na deželi so se pa gibale cene med 1700 in 1800 K. Za hmelj prvovrstne kakovosti so ponujali do 2500 K. Stanje hmeljskih nasadov v čehoslovaški republiki ni povoljno. Mrzlo rreme ter viharji so hmeljskun nasadom zelo škodovali. Sodi se, da bo letošnja hmeljska letina srednje dobra. Tudi na Poljskem je stanje hmeljskih nasadov nepovoljno, kajti silni viharji dne 18. julija so prizadjali po vsej državi hmeljskim nasadom milijonsko škodo. Hndo prizadetih je okrog 50—70.000 ha zemljišč. XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 31. 7. 1922. Od našega zadnjega poročila zamoremo o stanju hmeljskih nasadov le ugodno poročati. Vsled primernega vreinena prehaja golding v kobule in pozni hmelj je v najlepšem cvetju. Obiranje pi-vega se bo pričelo — kakor običajno — sredi meseca avgusta in ono poznega ruu bode neposredno sledilo. Obče se sodi, da bodemo letos morda več pridelali, kakor v minulem letu. Tudi kupčija se bo. oživela' počasi, ker že prihajajo kupci. — Važno! Hmeljarsko dmštvo je tudi letos preskrbelo hmeljskim obiravcem polovično vožnjo na progah: Brežice, Zidan most, Maribor, Mamberk-Vuhred, Zagorje in Rogatec—Grobelno. Legitimacije se dobe pri društvenem vodstvu v Žalcu. :Zagrebški žitni trg. Gene novemu žitu še niso po- : stale stalne in se spreminjajo skoro dnevno. Baš radi | nestalnosti cen novemu žitu se to sedaj še kupuje le v neznatnih količinah. Cene novi pšenici so v par dneli ; poskočile od 1500 na 1530 K.Trgovski zaključki za novo pšenico so doslej prav neznatni, ker pričakujejo produ- i centi višje žitne cene. Staro pšenico so panujali v Za- ' grebu še pred kratkem po 1550 K, a sedaj jo že pla&i- jejo po 1580 K in še višje. Sicer pa nikdo ne ve radi malomamosti poljedelskega ministra, koliko še imamo istare pšenice na prodaj. Po stari koruzi je vprašanje ivedno večje in se jo plačuje po 1250—1260 K. Prvovrst- ! no koruzo so celo plačevali po 1300 K. Nova rž Se ni ' v prometu, stare rži pa prihaja na žitni trg zelo malo. I Za srbijansko rž zahtevajo 1400 K. Novi oves prodajajo 'po 1150—1200 K. Povpraševanje po novem ovsu je še zelo neznatno in se kupuje oves samo za kritje dnev- nih potreb, a ne v večjih količinah. Novi ječmen je zelo lcp, zrnje polno in težko. Ječinen se kupuje v večjih množinab po 1250—1300 K. V enem tednu so posko- čile cene ječmenu za 40 K. Z moko se je minuli teden trgovalo le zelo malo in je dosegla nularica ceno 23— 23.30 K. Promct z novo moko je zelo neznaten. Otrobi so se plačevali po 700 K. Cena otrobom se je dvignila v 1 tednu za 50 K. Tržne cene v Mariboru. V soboto, dne 29. julija t. 1. so bile v Mariboru sledeče tržne cene, ki veljajo v dinarjih: 1 voz s 65 kg svinjskega mesa 1 kg po 30 din., 1 voz zaklauih svinj kg po 24 din., 36 vozov krompirja, kg od 5— 25 din., 1 Svozov čebule kg po 7 din., 1 8vozov kumarc, komad po 1—2 din.,1 1 pšenice 350. rži 3, ječmena 2.50, koruze 3.50, ovsa 2.25, ajde 3, prosa 3.50, fižola 3—350 din., 30 komadov kokoši komad po 26-40 din., 1 par piščancev je stal 27—50, 1 gos 45—50 in 1 raca 30—40 din. Novi oljuščeni fižol liter po 3 din., kupček fižola v stročju 050, 1 kg krompirja 2—2.50, 1 kg česna 9, svcže zelje komad 4—5 din., bufe kornad 2—3, 1 kg paradižnika 7—8, 1 liter suhih gob 4— 450,-borovnic 1—1.25, 1 kg malin 4.50, jabolk 3-650, hrušek, 3—5, 1 kg breskcv 1 din., 1 u.er mleka 250—3, 1 kg surovega masla 35—40, masti 35, 1 jajce 1.25—1.50 din. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 328—332 K, francoski frank stane 27—2750 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je lačati 72—82 vin., za 100 čehoslovašklh kroa «20, za 100 nemSkih mark 64, in za 100 laških Ur 1530 jugoslovanskih kron. V Gurihu znaša vrednost naSe kroo« liO *rentlma (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vred »ost naše krone padla za tri točke.