Iz naših delovnih kolektivov
ODPRTA VRATA NA TUJE TRŽIŠČE
Tovarna dekorativnih tkanin si je ob konkurenčni kvaliteti izdelkov utrla pot na tuje tr-žišče. — Zastarel strojni park je največja ovira večjim pro-izvodnim  dosežkom
Ustvariti si svoj prostor na trgu je bržkone želja še mno-gih gospodarskih organizacij, ki bi se morale vključiti v zdravo tekmo, ki jo je spro-žila reforma. ,,Dekorativna" si je s konkurenčno kvaliteto izdelkov na stežaj odprla vrata na tuje tržišče. Med-tem, ko še vedno nismo kos zahtevam reforme ter tožimo, da se mnoge tovarne dušijo v neprodanih zalogah, je pri-mer ,,Dekorativne" vreden toliko večje pozornosti. S pre-prosto besedo: tovarna spro-ti prazni svoja skladišča, 20 odstotkov je namenjenih iz-vozu, še veliko več pa gre v posrcdni izvoz prek po-hištvene industrije ob sklepni ugotovHvi, da njeni visoko kvalitetni izdelki vzdržijo vsakršno konkurenco v med-narodni tržni areni.
Kje   iskati   vzroke   za   velike proizvodne uspehe?
Na dlani je, da se je v pol-drugem desetletju ustvarjal-nih prizadevanj marsikaj spremenilo v kolektivu ob Celovški cesti. Tovarno, ki je imela pred petnajstimi lcti le nekaj tehnikov, vodi danes že sedem inženirjev, dva ekonomista, en pravnik in nič manj kot 52 tehnikov.
Sedanja         kvalifikacijska
struktura strokovnega kadra povscm ustreza željam za večjimi proizvodnimi dosež-ki. Ilustrativen prikaz o pro-izvodnem diagramu, ki se je zadnja leta strmo vzpenjal, pove pravzaprav vse. Pred štirinajstimi leti jc cn dela-vcc izdelal v ,,Dekorativni" 1339 kvadratnih metrov tka-nin, pred dvema lctoma pa se jc metraža tkanin skorajda že podvojila. Vendar prizadeva-nja niso usmerjala na tisoče metrov tkanin. Prisluhniti je bilo treba tudi potrebam in okusu potrošnikov. Računica o rentabilnosti izdelkov je bila na mestu. Prejšnji, široki asortiman izdelkov so skrčili na ožji izbor tkanin, pred-vsem pohištvenega blaga, de-korativnih zaves, žametov in plišev.
Pot na tuje tržišče je bila odprta. ..Dekorativna" je raz-prcdla svojo prodajno mrežo domala po vsem svetu. Naj-večji odjemalec so ZDA, pre-ccjšnje količine blaga pa po-tujejo dan za dnem tudi v dežclc   Bližnjega  vzhoda.
Spccializirana proizvodnja in ožji izbor tkanin sta ter-jali, da so se v tovarni odlo-čili uvesti tudi ročno izdelavo nekaterih tkanin, med njimi preprog,      okrasnih      blazin,
stenskih oblog in prtov, ki v mnogočem dopolnjujejo osnovno proizvodnjo.
Prilagoditev tižnjam reforme
,,Dekorativna" sodi bržko-ne med tiste naše proizvodne organizacije, ki si je s kon-kurenčno kvaliteto izdelkov utrla pot na tuje tržišče. To-da stremljenj s tem še ni konec. Če je bila spričo kva-litetnih izdelkov prednost na tujem tržišču na strani ljub-ljanskega kolektiva s Celov-ške ceste, tedaj moramo z druge strani postreči še z res-nico, da ,,Dekorativna" še vedno ne more iti v korak s tujimi partnerji, ki prednja-čijo z večjo produktivnostjo in nižjimi cenami svojih iz-delkov. Borba za uveljavitcv na tujem tržišču je trda, saj ,,Dekorativna" mnogokrat pri izvozu ne dosega niti lastne cene.
Ob tcm se lahko vprašamo, zakaj si je treba za vsako ceno utirati pot v konkurenč-no borbo na tujcm tržišču, ko bi pod domačo streho lah-ko  prodali  mnogo  več  in  si
ustvarili ime najsolidnejših proizvajalcev dekoratnih tka-nin. Toda prilagoditi se je bilo treba težnjam reforme. Vzrok za to, da se Tovarna dekorativnih tkanin še vedno ni uvrstila med elitne part-nerje na tujem tržišču, je verjetno tudi v zastareli strojni opremi, saj opravi n. pr. večina strojev v eni minuti le 80 obratov, pri kon-kurenčnih partnerjih v ino-zemstvu pa imajo stroji okoli 150  obratov na minuto.
Zelja  —  nabava  sodobne strojne opreme
Ob primeru ,,Dekorativne'', ki si je kljub težavam utrla pot na tuje tržišče, bi lahko govorili tudi o enakopravno-sti in enakovrednosti v druž-bi inozemskih partnerjev.
Problem je jasen: slejko-prej bo treba za uveljavitev med partnerji na tujem najti vsaj najnujnejša sredstva za nabavo sodobne strojne opre-mc. Pot ne bo lahka, toda v ..Dekorativni" niso še nikoli vrgli puške v koruzo.
I. V.