Novo mesto, 1. julija 1958 Btev. 26 Leto • LasUiiki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Noto mesto. — Iihaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Tiska Tiskarna >Sloven-»kega poročevalca« t Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 23. — Poini predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — TekoSi račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina znaša 481 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din in je plačljiva vt.aprej. Dolenf Tednik okrajev Ćrnor CENA 10 DIH ,^ in Novo mesto Razvoj ljudske prasnete 194S-19SS Ob prvem dolenjskem pevskem festivalu v Novem mestu Dejavnost ljudske prosi?ete izvira iz potrebe po znanju in razvedrilu. Naš delovni Človek je v boju za svoje pravice razvijal in usmerjal izobrazbene pogoje. Ta borba je bila težka in trnjeva, saj se je moral boriti sam* sam delati, sam prenašati vsa bremena, ki mu jih je nalagal kapital In izkoriščevalci v različnih oblikah. V tem boju za življenje in izobrazbo je rastla moč delovnega ljudstva. Reakcionarni elementi so se trdovratno upirali, da bi dobil delovni človek ne množice v šole, na odrt, na plesišča, na tribune ljudstva, kjer se je prvikrat v zgodovini zavestno oglasil nas" svobodni človek! Grenka dediščina izkoriščevalcev je terjala, da se naš človek čim smotrneje posveti izobraževanju. In res, v vsakem kraju so organizirali tečaje za splošno izobraževanje, za razne poklice, za nadaljnji študij. Tisoč in tisoč delovnih ljudi je čez dan delalo, zvečer pa obiskovalo večerne tečaje in tudi pisati, igrati, peti in plesati. Prevzeti gospodarstvo seveda ni lahka stvar, zato moraš vmeti znanja in izkušenj. Če je kdaj spodrsnilo, je zagnala jara gospoda vrišč zaradi krutega spoznanja, da se je njihov hlapec prebudil ter zahteval prosvetnih dobrin, katere je smatrala ta gospoda ta svojo izključno last. Vso našo osvobojeno domovino je zajel val Ijudskopro-svetnega delovanja, čez dan delo, zvečer tečaji, vaje itd. Žeja po izobrazbi je rodila najrazličnejše oblike izobraževanja in kulturnega udejstvo-vanja. Delovanje ljudskoprosvetnih organizacij je obrodilo v desetletju, ki ga zaključujemo, vidne sadove. Pognalo je korenine v številnih krajih in pomagalo ustvarjati nov lik de- lovnega človeka, ki se zaveda, da gradimo na velikih pridobitvah naše revolucije nov čas, socialistično domovino. Pevski jestival pevcev, godb in folklornih skupin Bele krajine in novomeškega okraja, ki se začne jutri in bo trajal do nedi-Ije zvečer, bo sicer pokazal le drobec tiste živahne Ijudsko-prosvetne ustvarjalnosti, ki je tako značilna za obdobje 1945-1955. Bo pa potrdilo, da smo vsa povojna leta vneto nada Ijevali pot k' velikim ciljem, ki sta jih ob začetku revolu cije postavila pred nas Komu nistična partija Jugoslavije, Osvobodilna fronta in kasneje Socialistična zveza delovnih ljudi. Uspehi prvega desetletja nam narekujejo širše in glob-je naloge v nadaljnjem izobraževanju dolenjskega delovnega človeka in še večjo skrb za njegovo kulturo in prosveto. V Kočevju so Izvolili pododbor Izseljenske matice Vsako leto prihajajo naši rojaki z vseh koncev sveta na daljše obiske v svojo domovino. 2elijo si srečanja z domačimi, sorodniki in s svojo zemljo. Včasih pridejo v domovino svojih staršev otroci in vnuki. Njim je ta domovina neznana in tuja. Zato je potrebna organizacija, ki bi jim dala potrebna navodila ob njihovem obisku. Pred kratkim je bil pri okrajnem odboru SZDL v Kočevju v ta. namen izvoljen pododbor Izseljenske matice. Izvoljena sta bila Janez Rigler za predsednika in Tone Sercer za tajnika. Odbor je na prvi seji sklenil, da bodo vsakemu izseljencu, ki bo obiskal domovino, omogočali, da bo spoznal našo zgodovino, posebno še zgodovino in spomenike NOB, kakor so v našem okraju Pugled in partizanske bolnišnice na Rogu. Pododbor SIM bo tudi skrbel, da se ne bo zgodilo v bodoče kaj takega kot lani v Ribnici, ko nekemu izseljencu v Lesno industrijskem podjetju niso dovolili uporabiti telefona. C. M. Zdravstveni pregledi vajencev In delaveev Ena izmed najboljših povojnih odrskih ustvaritev novomeškega gledališča Je bil Moliereov TARTUFFE v sezoni 1948/49. Z odlično zaigranim delom so Novomeščani gostovali tudi v ljubljanski Operi več izobrazbe. Ves njihov sistem izobraževanja je slonelna načelu: dati delovnemu človeku le toliko znanja, da bo lahko hlapčevsko opravljal potrebna dela. Izkopati se iz te sto in stoletne brezpravnosti, je terjalo mnogo trpljenja in človeških življenj. Naša revolucija, naša NOB je zmagovito uzakonila pravice delovnepa človeka. Uzakonila je, da izobrazba pripada delovnemu ljudstvu! V tem cilju je potekala vsa naša borba za časa okupacije. Po tej borbeni zmagoviti poti hodi danes ljudska prosveta, ki uspešno opravlja prosvetno poslanstvo. Leta 1945 so zaživeli vsi kraji naše domovine. Ljudstvo je z odprtimi rokami sprejemalo borce in jim prirejalo prireditve. Kulturni molk. ki je sovražnika begal, je planil po osvoboditvi na dan s tako silo, da nisi v letu 1945 našel koščka zemlje, kjer ne bi peli, igrali, plesali itd. V tej dobi se je v sleherniku zbudila potlačena želja po ljudsko prosvetnem delu. Koliko igric je zraslo! Neznani avtorji so oživljali spomine na borbe in vsa ta občutja razdajali v preprosti pesmici, igrici ali prizoru. Koliko prisrčnosti je bilo izraženo v partizanskih in narodnih pesmih in drobnih igricah! Najbolj značilni za čas takoj po osvoboditvi so bili stenčast, razstave, plesf ob kresovih, govori na sestankih, razni tečaji itd. Zelja po izobrazbi, po znbavi in razvedrilu je gnala dilov- večerne gimnazije ali pa študiralo programe pri društvih. Take vztrajnosti/ take močne želje po izobrazbi, toliko veselja naši kraji še niso v idr ti. To je bil izbruh potlačenih fe^ja, to je bil izbruh želja postati kulturen, enakopraven Človek. Tihi sovražniki ljudstva, jara gospoda, so bili žolčni, ker jih je novi čas odrinil. Težko so razumeli, da je pohlevni delovni človek spregledal tn.se odločno zavedel, da je on gospodar na svoji zemlji, da zna Skupno s svetom za zdravstvo in socijalno politiko ter zdravstvenimi ustanovami in delavci, je Okrajni zavod socialnega zavarovanja Novo mesto začel letos odločno akcijo za preprečevanje obolenj in sicer s sistematičnimi pregledi vajencev in mladih delavcev, pozneje pa bo te preglede razširil tudi na starejše delavce. Zdravstveni pregledi vajencev so pokazali, da je treba vsakega vajenca in vajenko pred sklenitvijo učne pogodbe poslati na temeljit zdravniški pregled in vprašati za mnenje tudi pedagoga. Ni vsak vajenec za vsak poklic. Zdravstveni pregled je pokazal, da bo treba nekaterim vajencem spremeniti poklic zaradi zdravstvenih Kočevski rudarji praznujejo Od 25. junija do 3. julija Je Teden rudarjev. Tudi kočevski rudarji ga praznujejo. Vsi dnevi rudarskega tedna bodo v Kočevju izpolnjeni s kulturnim in fizkulturnim programom. 26. junija je bil promenadnl koncert rudniške godbe in nastop pevskega zbora rudnika Krmelj. Zvečer je bila v »Domu Svobode« celovečerna filmska predstava. Naslednji dan je bil šahovski tumir, zvečer je nastopila dramatska sekcija Svobode z dramo Mladost Zastava Zveze borcev Po sklepu tretjega kongresa Zveze borcev je centralni odbor sklenil, da bo imela zastava Zveze borcev za osnovo jugoslovansko državno zastavo, dolgo 120 cm, široko pa 90 cm. Sredi zastave bo namestu peterokrake zvezde znak Zveze borcev na belem polju. Na eni strani zastave bo partizanski pozdrav »Smrt fašizmu — svoboda ljudstvu«, na drugi strani pa napis »Za svobodno socialistično domovinoc . GOSPODARSKE VESTI V Skocjann bodo ustanovili sodarsko-mizarsko delavnico, za katero so pred kratkim dobili potreben prostor. V teku so pripravljalna dela za obnovo bodoče delavnice, v kateri bo delalo 7 sodarjev in mizarjev. Podjetje bo samostojen obrat splošnega mizarstva »Podgorje« iz Šentjerneja. Čevljarska delavnica v Žužemberku, ki je doslej delala lamo za usluge, bo z vključitvijo v novomeško Industrijo čevljev lahko zaposlila do 20 delavcev, medtem ko jih ima zdaj le 12. Povpraševanje po kakovostni kdelani obutvi j« precejšnje in VREME n čas od I. do 10. julija V dneh med 2. In 4. ter med i. In 7. Julijem bo lepo vreme, nožne »o le neznatne krajevne nevihte. Druge dni pa bo nestalno vreme ■ pogostim de-levjcm. podjetju ne bo manjkalo dela Mizarsko podjetje »Lipa« v Žužemberku je delalo doslej kot uslužnostno podjetje. Zaradi neurejenih razmer v poslovanju In slabega vodstva je bilo podjetje pred kratkim priključeno k mizarskemu podjetju na Dvor Po sklepu kolektiva in občinskega ljudskega odbora se bosta obe mlzarstvi zdaj združili, iako da bo delavnica na Dvoru lahko zaposlila še 6 do 7 ljudi. Zaradi prekoračenih odkupnih cen je okrajna tržna inšpekcija predlagala v kaznovanje »Mesarijo Novo mesto«. Podjetje se nI držalo dogovorjenih odkupnih cen z ozlrom na klavnost živine, ki je bila sprejeta na posvetu vseh mesarskih podjetij pri republiški Trgovski zbornici. Zaključni računi gospodarskih podjetij za leto 1994 so bili za novomeški okraj prejšnji teden v celoti pregledani in potrjeni za državni In zadružni sektor. Odločbe so bile medtem ie izdane vsem podjetjem. pred sodiščem. 28. junija je bil prvi nogometni turnir za rudarski pokal, na katerem so sodelovala vsa nogometna moštva Kočevja. 30. junija so nastopili umetniki ljubljanske Opere s programom »Večer opernih in operetnih arij«. 2. julija bo slavnostna akademija; rudarji ta dan ne bodo delali. Naslednji dan se bo večina kočevskih rudarjev udeležila velike proslave — 200 letnice rudnika Zagorje. C. Mi „Urška" bo spet tiskala v Kočevju Mnogi partizani in ljudje v oddaljenih krajih se kaj radi spominjajo partizanske literature, ki Jih je seznanjala s potekom vojne ln zlasti z uspehi partizanov. Marsikdo pa ni vedel, v kakšnih pogojih je nastajala partizanska literatura. Mnogo je bilo treba poguma in naporov, da je lahko šlo toliko isiv"- izvodov časopisov, 'etakov, brošur in pesmaric med ljudi. Precejšen delež pri tem je imela tiskarna »Urška«. »Urška« i 'roi -> Iv- * T J !•?'«■ p« »a-čela z delom. Vsi tiskarski stroji so že v Kočevju in tudi nekaj tehničnega osebja. Te dni je direktor nove tiskarne tov. Lakner natisnil prve plakat«. Nova tiskarna bo v spominu na majhno kočevsko tiskarno, ki Je opravljala tako pomembno delo, dobila ime »Urška«. CM. razlogov, nekatere pa morda tudi odpustiti. Zdravstvena komisija je pregledala vse vajence v okraju, med počitnicami pa bo pregledala še tiste, ki so uče izven okraja v raznih industrijskih šolah. Letos bodo zdravstveno pregledani vsi delavci in delavke do 21 leta starosti v podjetjih Novoles, Novoteks, Industriji perila in Tkalnici v Smihelu. Prav tako je predviden zdravstveni pregled vseh delavcev pri Kremenu, kjer je nevarnost za silikozo. Za otroške kolonije, to je za zdravljenje oziroma okrevanje otrok zavarovancev, bo okrajni zavod socialnega za^ j>vanja letos prispeval 700.iw6 dm, poleg tega pa bo posebej poslal na svoje stroške na zdravljenje okoli 80 otrok, ki so zdravljenja potrebni. Posebna komisija Okrajnega zavoda je pred kratkim skupno s sanitarno in delovno inšpekcijo pregledala delovna mesta v nekaterih podjetjih in predlagala ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev. Ugotovila je dokaj takih mest, kjer bi se dalo z majhnimi sredstvi doseči večje zavarovanje delavca pred obolenjem ali poškodbo. Ponekod, kot na primer pri Novolesu v obratu lesnih izdelkov v Novem mestu, so pričeli odpravljati dosedanje pomanjkljivosti. Okrajni zavod socialnega zavarovanja takim podjetjem, ki ne bi dovolj skrbela za zavarovanje delovnih mest, lahko zviša prispevek. Izvajanje ukrepov za preprečevanje bolezni je leto« omogočeno zavodu z novo ustanovljenim posebnim fondom v ta namen, pa tudi zaradi razumevanja zdravstvenih ustanov in zdravstvenih delavcev. Vse navedene preglede opravijo zdravstvene ustanove in zdravniki Izven rednega de lovnega časa. To je veliko in odgovorno delo. vendar so se ga lotili s polnim razumevanjem in zavestjo, da je bolje in ceneje bolezni preprečevati, kot jih zdraviti. Dosedanji napori v tej smeri so pokazali, da je s skupnim delom vseh in ob razumevanju delovnih kolektivov mogoče marsikatero bolezen preprečiti, prav tako pa tudi delovno nezgodo. Jože Borštnor — predsednik Zvezne prometne zbornice Prejšnji teden je bila v Beogradu ustanovljena Zvezna prometna zbornica. Za predsednika zbornice je bil izvoljen poslanec Zvezne ljudske skupščine Jože Borgtiiar, predsednik okrajnega odbora SZDL dolenjske skupnosti komun, za generalnega tajnika zbornice pa Ljubiša Vese-linovič, Kakor je znano, bo glavna naloga Zvezne prometne zbornic« delo za napredek in vskladitev razvoja vseh prometnih panog v državi in PTT zvez. Tako bo zbornica sodelovala v pripravah za sestavo družbenega plana vseh prometnih panog, zs vsklajevanje in izdelavo tarif za prevoz blaga in potnikov, voznih redov in pod. Reševala bo tudi vsa druga vprašanja vseh prometnih panog v državi. Rojaki iz tujine pozdravljeni v domačem kraju! Daleč ste raztreseni po širnem svetu — v Ameriki, Kanadi, Franciji, WestJjaliji in Se marsikod. Odšli ste pred dolgimi leti, in odšli v cvetu svojih let, za kruhom, ki vam ga takrat domovina ni mogla dati. S seboj pa ste nesli v srcu ki duši lepoto in vonj domačih tal, nesli sen in koprnenje po rodnem kraju, po hiši očetovi, po besedi materini, po prelepi deželici dolenjski in belokranjski. Marsikateri od vas je šele po 20, 30, celo 40 letih prvič spet videl dom, ki ga je rodil. Zadnja leta prihajate na obisk od vsepovsod, m sleherno leto vas je več. Tudi letos boste prišli in že prihajate. Oči se vam bodo pasle po domačih logih, poljih in košenicah, prisluhnili boste šumenju domačih rek in potokov, stisnili roke sorodnikom in davnim prijateljem in znancem iz otroških let. čuli boste materino govorico, naša pesem vam bo napolnila srce. Spet boste domači med domačimi. Videli boste, kaj vse se je zgodilo »pod streho očetovo«, kaj vse je izbrisal, kaj vse je novega prinesel čas. Našli boste staro zemljo v novi domovini, spoznali, kako živi, kako napreduje vaša rodna dežela, ki je šla skozi vihar in kri v svobodo in novo življenje, v napredek ki rast. Čutili boste, kako sedaj utripilje srce domačih tal. In začutili, kako bo zatripaJo vaše ob pogledu na rodno deželo in ob spominih. Pripeljali boste morda s seboj tudi svoje sinove in hčere, da jim pokažete zemljo, ki vais je rodila, svet, v katerem ste rasli, nebo, pod kate^-m stp yVeli svoja mlada leta. Razkažite jim v;e to, povejte jim o tej naši zemlji in človeku, da btf~ ponosni na ognjišča svojih očetov in mater! S prisrčnimi pozdravi vas pozdravljamo, dragi rojaki in rojakinje, na rodni domači remiji! In srčno želimo, da se boste res počutili med nami tako, kakor da ste v lastni dražini, ob lastnem ognjišču. r!~fe pozubili domovine, domovina tudi ni pozabila vas. Svoje moči in napore ste darovali ' jjini, pomagali ustvarjati blaginjo deželam, ki so vas sprejele. Zvestobo in ljubezen pa ste obranili svoji očetnjavi. Vi v tujem svetu in mi doma smo vsi skupaj le eno veliko slovensko srce, vsi imamo razvejane svoje korenine v osrčju slovenskih tal. Dobrodošli, dragi rojaki! Domovina vas sprejema z odprtimi rokami in pozdravlja z radostnim srcem! • • • ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI In DRUŠTVA: prosimo vas, da posvetite rojakom, ki prihajajo v naše kraje na obisk, vso pozornost. Omogočite jim do kraja spoznati našo stvarnost. Svobodne naj si ogledajo vse, kar jih zanima. Storite vse, da jim bo bivanje med nami kar najbolj prijetno in kratkočasno. Ne pozabite jih vabiti h kulturnim prireditvam, omogočite jim prijetno razvedrilo med domačimi ljudmi v domačem kraju! PODODBOR SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE — NOVO MESTO ^__i__ poskusi v Beli hrajini V aprila tega leta Je skupina študentov ljubljanske agronomije pripravila po navodilih prof. inž, R. Turka 30 poskusov na njivah in travnikih Bele krajine. Del travniških poskusov so prve dni junija kontrolirali. Rezultati so bili zelo dobri. V naslednjem sestavku nekaj vtisov in ugotovitev s terena. Pri uporabi umetnih gnojil se pojavita dve osnovni vprašanji: 1. katera gnojila in koliko bomo za določeno zemljišče uporabili, 2. ali se nam bo gnojenje Kdor tega ne upošteva, lahko Ie z majhno verjetnostjo računa na uspeh. Da bi belokranjskim kmetovalcem pri tem pomagali, smo na pobudo fakulte- z izbranimi gnojili izplačalo? t te za agronomijo v LJubljani in POZDRAV TURISTIČNEMU TEDNU V NOVEM MESTU! NOVOMESCANIl V nedelj« v Brusnice na razstavo sočnih brusnllklh hruatavk! — Prvovrstne brusnlške češnje si v ns-deljo lahko kupite tudi na novomeških stojnicah I S skupščine rokometne zveze Na skupftEInt rokometne zveze ie bilo sklenjeno, rta borto r>o-'.cnjsko zft*t«?ala v rokometu tale ■•nosiva: Slani Partizana CrnomeU v I. ligi LJts, članke Partizana Črnomelj v I. ligi L.RS, društva Partlsaa i« Novega mesta, Krme-Ua ln Črnomlja (U) pa bodo v drugI zrvncal ligi IJIS. Kaze, da s« rokomet na Dolenjskem lopo raarvlj*. M — K Čedalje večji razmah turizma — samo lani je obiskalo turistične kraje v Sloveniji 400.000 ljudi! — nam potrjuje, da dandanes turizem v svetu ni le merilo življenjske ravni neke države, temveč sploinl kulturni pojav In življenjska potreba sodobnega človeka. Turizem, zlasti ie Inozemski, ima Izreden političen pomen in prinaša skupnosti ogromne gospodarske koristi. Stebri pospeševanja domačega in inozemskega turizma so naša turistična in olepševalna društva. Ko se bedo te dni zbrali predstavniki vseh dolenjskih turističnih in olepševalnih društev k skupnemu posvetu t Novem mestu, jim telimo, da bi uspešno izmenjali dosedanje izkušnje In zastavili vse sile za izvršitev številnih novih n alog, ki stoje pred Dolenjsko v turističnem oziru! z gmotno podporo OLO Črnomelj pripravili 30 gnojilnih po-kusov, ki nam bodo dali odgovor na obe gornji vprašanji. Poskusi so bili nastavljeni v CrmoSnjicah, Blatniku, Planini, Predgrađu, Kanižarici, Gradacu, Gribljah ln Metliki. Vsak poskus zavzema 2 ara površin« (40X5 m) In je razdeljen na 8 parceli c po 25 m*. Par celice so bile gnojene in zaznamovane, peri čemer pomeni oznaka'O ne-gnojeno, Oznaka N — gnojeno z enim kilogramom nitramon-kala, P — gnojeno z 1.25 kg su-perfosfata, K — gnojeno z 0.75 kilograma kalijeve soli. Tako imamo v poskusu poleg ene ne-gnojene parcelice sedem različno gnojenih. Poskuse smo pripravili na travnikih In krompirjevih njivah. Za travnike J« bilo gnojenje nekoliko pozno, vendar nam Je pozneje obilica padavin pomagala k uspehu. Kaj so nam poskusi pokazali? Do danes smo s prvim odkosom kontrolirati travniške poskuse v Metliki, Gribljah, Gradacn in Kanižarici. Vsako parcelico smo posebej pokosili in svežo travo stehtali. Razlika v rasti je bila več kot očitna. Na drž. posestvu Kanižarica j« dala negnojen« parcelica 22.1 kg (100%) selen« krme, parcelica, gnojena z ni-tramonkalom, superfosfatom in kalijevo soljo pa 68.5 kg (300.3 odstotka). Kmetovalcu Grafu lx Gradaca je zraslo na negnojeni parcel id 38.1 kg (100%), na par-celici, gnojeni samo z nitramon-kalom, pa 51.7 kg (135.6%); parcelica, gnojena z vsemi tremi gnojili, Je dala seveda največ: 68 kg (178.4%) zelene krme. Najvišji pridelek do sedaj smo dobili v Mestnem logu pri Metliki: 80 kg zelene krme, in sicer na parcelfei, ki Je bila gnojen« z 1 kg nitramonkala, 1.25 kg su- (Nadaljevanj« na 2. strani) 36 Stran 3 - —?r aS6fXHsm USUStev. 2« Gnojilni poskusi v Beli krajini Nadaljevanje s prve strani perfoefata in 0.75 kg kalijeve soli. Poleg tega je prišlo na par-cedico, torej na 25 m', okroglo 50 kg srednje dobrega komposta. Pridelek 80 kg zelene krme na površini 25 m3 ustreza hektarskemu pridelku 320 q zelene krme oz. 80—100 q sena. Običajno dušična gnojila (ni-tramonkal, soliter itd.) na travnikih močno povečajo pridelke. V naših poskusih pa nitramon-kal nI prišel do polne veljave povsod tam, kjer je bilo v tleh premalo kalija. Tako je n. pr. v Gribljah negnojena parcelica dela 35 kg (100%), parcelica, ki Je bila gnojena z nitramonka-lom, pa 47.3 kg (135.1%). S samo kalijevo soljo smo dosegli pridelek 48.7 kg (139.1%). Tako vidimo, da je bilo tukaj pomanjkanje kalija večje od pomanjkanja dušika. Oba skupaj, torej nitramonkal in kalijeva sol, pa sta dala pridelek 69.1 kg (197.5%). Primerov pomanjkanja kalija smo našJl več. Poljedelci so se učinku kalija zelo čudili, ker kalijeve soli doslej na travnikih še niso trosili. Najmanjši prirast v pridelku Je pri poskusih dal superfosfat, to je ono gnojilo, ki ga Bela krajina največ porabi. Nekaj primerov. V Kanižarici je dala nejnojena parcelica 22.1 kg (100 odstotkov), parcelica, gnojena s superfosfatom, pa 39.1 kg (178%). To je bil pa tudi edini primer tolikšnega učinka fosforja. Os+ali rezultati Izkazujejo razliko med negnojenlm in gnojenim (s superfosfatom) le za okoli 3—9%. Slabo učinkovanje fosforja, torej superfosfata, izvira iz tega, ker so poljedelci že sami dodajali fosfor v obliki Thomasove žlindre, in to v jeseni oz. pozimi. Res je tudi, da superfosfat ni najbolj prikladno travniško gnojilo, ker krajši čas deluje kot Thomasova žlindra. Na kislih In tudi lužmatih travnikih (torej če je apna premaio ali pa če ga je preveč) pa je za rastline skoraj povsem nedostopen. Primeren je najbolj za dobra njivska tta. V poskusih Je bil dobro vi- den vpliv posameznih vrst gnojil na rušo. Z nitramonkalom gnojena polovica parcele je razvila predvsem trave, detelje pa so prevladovale na drugi polovici. Razlike so bile dobro vidne in so se pridelovalci lahko sami o njih prepričali. Le redki teh razlik niso pripisovali umetnim gnojilom. Tako smo dobili rezultate prvega odkosa. Ugotoviti je treba tudi pridelek otave. Na krompirjevih njivah bomo tehtali pridelek krompirja na posameznih parcelicah. Tako dobljene številke, statistično obdelane, nam bodo precej točno povedale, katera gnojila in koliko je treba trositi, da dobimo čim višji pa tudi čim rentabilne j ši pridelek. Uporaba umetnih gnojil bo postala na ta način bolj smotrna. Uporaba umetnih gnojil se je posebno v letošnjem letu zelo dvignila. Okraj Črnomelj je n. pr. v letu 1954 potrošil 998 ton umetnih gnojil. Ta številka je bila letos presežena že v prvem tromesečju. Poraba za prvo tromesečje 1955 znaša namreč 1238 ton. Umetna gnojna bodo prišla vedno bolj do veljave tudi na travnikih. Gnojenje e hlevskim gnojem, ali še bolje s kompostom, bo postalo nujno potrebno. Sama umetn3 gnojila sicer večajo pridelke, to pa le nekaj let, dokler izčrpana zemlja ne postane pusta in mrtva. Tudi na travniku postane samo umetno gnojilo bre^ gnoj3 lahko usodno in neuspešno, prav tako kot na niivi. Njiva dobi svoj delež gnoja poleg umetnih gnojil, le na travnik naš kmetovalec kaj rad pozabi. Ob koncu še nekaj. Da bi o uporabi umetnih gnojil v Bell krajini zvedeli malo več, smo se napotili v črnomaljsko zadrugo. Dobili smo sledečo sliko. V* letu 1954 je zadruga prodala 183 ton superfosfata, 101 tono nitrofostkala, '?smo 23 ten kalijeve eoli, 40 ton Thcmasova žlindre, 10 ton nitramor.kala in rrfh'i^iifl 4 tone Čilskega soli-tra. K tem številkam bi bilo treba pripomniti tole: za trav- IZ NOVEGA MESTA V Novem mestu bo MODNA REVIJA Okrajna obrtna zbornica v Novem mestu je dala pobudo za modno revijo. Ostalo pa ni le pri pobudi in zamisli, temveč bo dolenjska metropola res imela 8. in 10. julija svojo prvo modno revijo. Pripravlja jo pobudnik, okrajna obrtna zbornica, s sodelovanjem novomeških obrtnikov in podjetij oblačilnt stroke, tovarne »Novoteks«, Industrije perila, Industrije obutve in še nekaterih podjetij. Na tej »živi« reviji bo prikazanih okrog 40 raznih modelov — obleke, perilo, obutev, vse narejeno v Novem mestu. Videli bomo obleke za delo, za razne družabne prireditve, za šport, planinstvo, praktične domače obleke in podobno. Torej res polno lepih, vrednih in praktičnih zanimivosti, izdelkov domačih rok, pa tudi blago za obleke bo domače, iz »Novoteksa«. Pri reviji bo sodeloval orke-ster KD Dušan Jereb; bo tudi nagradno žrebanj*, po reviji pa vesela zabava s plesom. Ta prva novomežka modna revija bo prirejena v počastitev 10-obletndce osvoboditve in bo 9. oidne ogledali skoraj v»i starti otrok. Gimnazijci so razstavljali Od 24. do 2R. junija Je bila v gimnaziji razstava risb. Razstavljali 60 nizjeioloj od prvtga do četrtega razreda. Podobne razstave so v gimnaziji vsako leto. Letošnja Je bila zelo zanimiva, zlasti Je razveseljiva raznovrstna tehnika risb. Do sedaj so razstavljali v glavnem sečno risbe z vodnimi barvicami, letos pa smo videli tudi slike na steklu ln lesorezu. Motiv, to zelo p sani od krajine, portreta, pustnih lem in stavb do velikomestnega vrveža. nike več Thomasove žlindre, na splošno pa mnogo več kalija m seveda dušika. Ta dva slemen- ta, oz. kalijeva sol in nitramon-kal bosta za višino pridelka odločilna vse dotlej, dokler ne bo v Beli krajini dovolj gnojnič-nih jam. Sele gnojnica, ki ee danes v večini še prosto izteka po najbližji okolici, bo razbremenila kmetovalcev žep. Dotlej pa bo treba skoraj gotovo kupovati nekoliko več kalijevih in dušičnih gnojil. Tu je nanizanih nekaj misli, okoli katerih se Je sukal pogovor, kamorkoli smo prišli. Naj bodo kot dokaz dejstvu, da tudi belokranjski kmetovalci razmišljajo o tem, kako streči zemlji, da bo čimveč in bolje rodila. D. R. Otroci Iz kočevskega okraja bodo letovali Množične organizacije na Kočevskem pripravljajo šolski mladini lepe počitnice. Okrajni odbor Zveze borcev bo organiziral kolonije v Farl ob Kolpi in v Velikih Laščah. V Faro bo šlo 50 otrok, v Velike Lašče pa 30. OLO bo z ostalimi množičnimi organizacijami omogočil otrokom, da bodo šli na morje ln v Avstrijo. Za letovanja In kolonije bodo imeli prednost otroci padlih borcev in Sr'^v fašističnega terorja. C. M. fyd tedna do tedna Nevarna ptička pod ključem 29. maja sta se potujoča nepridiprava Ale MacanoviČ in Omar Hacrbaš lz Ca2ina približala hišam v Martlnji vasi pri Mokronogu ter ukradla z vrvi dve srajci. Oškodovanec, ki je takoj prijavil tatvino najbližji postaji Ljudske malice, je dobil srajci še isti dan nazaj, ker so miličniki oba zmikavta takoj prijeli. Kmalu nato pa so organi Tajništva za notranje zadeve ugotovili, da imata zlikovca na vesti več drugih prestopkov. Tako sta 28. maja roparsko napadla Frančiške Mihelčič iz Malin, ki se je vračala čez Gorjance iz Novega mesta. B»izu Vahte sta jI s silo strgala z rok uro, iz žepa pa denarnico 6 pribl. 1509 din. 26. maja sta se oglasila v Celičevi hiši v Koroški vasi štev. 5 in zahtevala orožje. Ko se je Celic branil, da nima orožja, je MacanoviČ potegnil velik nož in mu ga nastavil na prsa. Celičeva žena je začela vpiti na pomoč, nakar sta zlikovca odnesla pete. 12. maja sta se v mraku oglasila pri Kadunc Alojziji, stari 65 let, v Plešu (Smarje-Sap) in zahtevala od nje denar. Ker se jima je uprla, ji je MacanoviČ nastavil nož na prsa, nakar sta premetala njeno imetje ln odnesla nekaj drobnarij ter denarnico s pribl. 550 din. 20. maja pa je, kakor je bilo medtem ugotovljeno, MacanoviČ kradel tudi v Ljubljani* Zaradi takojšnje prijave oškodovanca iz Martinje vasi sta Sadjarstvo v kočevskem okraju Kakor v vsaki gospodarski panogi, tako je treba tudi v sadjarstvu pametno gospodariti, če hočemo, da nam bo koristilo. Stanje sadnih dreves v kočevskem okraju je bilo po osvoboditvi kaj žalostno. Vsa ta zadnja leta, se je bilo treba veliko truditi, da se je stanje kolikor toliko izboljšalo. Pr! letošnjih akcijah v sadjarstvu je sodelovalo 16 sadjarskih odsekov, predvsem pri obnovi in škrop-lenju. OčiSčeno ja bilo 91.000. poškropljenih pa zaradi slabega vremena le 21.000 sadnih drevesc. Predavanja so prav gotovo pripomogla, da so sadjarji 100 litrov vfrta ukradenih V noči od 6. na 7. junij je nekdo ukradel Marjeti Speltč iz Korit št. 4 pri Dobrniču 100 litrov belega vina, vrednega 10 tisočakov. Speličeva je kupila 116 1 vina in ga shranila v klet pod svojo hićo, tat pa se je splazil čez nekaj dni v klet in 5 cevjo stočil 100 litrov pijače. Kakor nam je znano, so organi tajništva za notranje zadeve vlomilcu na sledu. letos začeli gnojiti sadovnjake. V letu 1934 in letos spe mladi je bilo porabljeno za sadjarstvo 1,184.000 din družbenih prispevkov, predvsem za nabavo sadik, sadne drevesnice, škropljenje in nabavo sadnih škropilnic. Tudi zadruge so l«tos rezervirale precej finančnih sredstev za sadjarstvo. Prav bi bilo, da »e pred. koriščenjem teh sredstev oosvetujejo s sadjarskimi strokovnjaki, (or) V Vel. Loki bodo postavili spomenik padlim borcem V nedeljo, 19. junija, je bil V Veliki Loki na pobudo ZB sestanek vseh množičnih organizacij. Glavni predmet sestanka so bili razgovori o spomeniku, ki ga bodo postavili padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Teh je bilo v Veliki Loki 31. Vse organizacije se za spomenik zelo zanimajo in bodo veliko pripomogle z udarniškim delom. Dogovorili so se, da bo spomenik v (**kt*rn mesecu postavljen. Otvoritev, ki bo združena s proslavo osvoboditve, bo 7. avgusta. C B. Koloradski hrošč ogroža tisoč hektarov krompirilS V kočevskem okraju ogroža koloradski hrošč okrog tisoč .v.'.:;; rov kromnirifč. Vse. kar smo lani pri zatiranju tega velikega uničevalca krompirja storili premalo, se nam letos hudo maščuje. Letos se Je začel koloradski hrošč pojavljati v naravnost ogromnih množinah. Za uničevanje koloradarja bo treba nabaviti motorna zatiralna sredstva, škropilnice in zaprašilce. Danes je na razpolago vsega skupaj 8 motornih traktorskih škropilnic, 3 vprežne motorne škropilnice in 4 motorni zapra-šilci, kar je vsekakor premalo za uspšen boj proti temu krompirjevemu škodljivcu. Naj še omenimo, da bo mogoče zatreti škodljivca le s sodelovanjem vseh kmetovalcev, od zadrug pa moramo zahtevati, da se zatiranja lotijo s pravilno organizacijo pod vodstvom strokovnjakov. Le z vsemi močmi bomo lahko zaustavili hrošča na njegovi pogubonosni poti. (em) bila oba potepuha 29. maja v Mokronogu aretirana in bosta pred sodniki odgovarjala za svoje početje. V Interesu slehernega državljana je torej, da vsako tatvino, nesrečo, napad in pod. takoj prijavi najbližji postaji LM, ali pa jo obvesti preko občine, kmet. zadruge in drugih ustanov, da »e je tam in tam zgodil tak in tak primer. Organi Tajništva za notranje zadeve lahko veliko uspešneje posredujejo, če jih oškodovanec o dogodku takoj obvesti. Vajenska mladina Kočevja se pripravlja na svoj praznik Tudi letos bo vajenska mladina praznovala svoj praznik — Dan učencev v gospodarstvu. Praznovali ga bodo kar tri dni; od 25. do 28. junija. Vajenci pripravljajo veliko razstavo svojih izdelkov. Razstavljali bodo kovinarji, slaščičarji ter učenci lesne in oblačilne stroke. Obrtna zbornica bo podelila nagrade za najboljše izdelke, vsi vajenci pa bodo šli na izlet v Ortnek. Za izlet so pripravili več prireditev in fizkulturnih nastopov. C. M. Nov upravni odbor podružnice HB v Novem mestu Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na zadnji redni seji med drugim izvolil tudi nov upravni odbor za podružnico Narodne banke v Novem mestu, v katerem »o: predsednik Maks Vale, podpredsednik OLO Novo mesto; podpredsednik Anton Pire, podpredsednik OZZ Novo mesto; člani odbora: Luka Dolenc, direktor tovarne NOVOTEKS, Novo mesto; Metod Beltram, šef računovodstva podjetja NOVOLES; Jože Gričar, predsednik Okrajne trgovinske zbornice; ing. Lojze Lovko, okrajni agronom; Henrik CigoJ, upravnik vodovodno inštalaterskega podjetja; Rudi Pintar, upravnik hotela Metropol; Ivan Novšak, načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO in ing. Dušan Sodnik, tehnični pomočnik direktorja SGP PIONIR. Po službeni dolžnosti je član upravnega odbora tudi direktor podružnice NB Ludvik Golob. Včeraj je prispel na enoteden-}ski obisk v našo državo ministrski predsednik prijateljske In-j dije Džavaharlal Nehru. Že vc-j 1 i čast en sprejem, ki so mu ga 'priredili prebivalci našega glav-Inega mesta, je pokazal, kako J naši ljudje ljubijo ln cenijo ve-■ liko azijsko deželo, njene naro-; de in njihovega voditelja Ne-hruja, prav tako kakor je obisk predsednika Tita v Indiji pokazal, kako indijsko ljudstvo ceni ln ljubi Jugoslavijo, Tita, jugoslovanske narode. Indija je nedvomno eden najzanimivejših pojavov sodobnosti. V pičlih nekaj letih je na-«pravila velikanski skok iz bri-jtanske kolonije, ki je bila rev-[ na, a vendar toliko bogata, da . so jo izkoriščali, v veliko deželo, ki stopa z velikimi koraki po poti napredka, v deželo, ki je postala eden Izmed najvažnejših činiteljev sodobnega sveta. V tem razvoju Indije v zadnjih letih pa se zrcali tudi splošna značilnost naših dni, da namreč čedalje bolj narašča težnja po neodvisnosti in svobodi v najširšem pomenu te besede. Hkrati pa je treba razmah te azijske dežele presojati v okviru splošnega prebujenja Azije, ki je prišlo tako jasno do izraza na bandunški konferenci. Pod Nehrujevim vodstvom so se milijonske množice Indijcev iztrgale lz skoro tisočletnega ži-votarjenja, začele graditi svojo deželo, napenjati vse sile, da bi čimprej odpravile dediščino minulih stoletij — revščino, nepismenost, lakoto in pomanjkanje. Nehru jeva Indija pa se nI zaprla sama vase. Njen glas je slišati čedalje glasneje na mednarodnem političnem prizorišču. Vsi dobronamerni ljudje širom po svetu ta glas cenijo, spoštujejo. Zakaj je temu tako? Zato ker stališča Indije o velikanski večini perečih mednarodnih vprašanj ustrezajo koristim njenih bližnjih in daljnjih sosedov. Zlonamerni ljudje — ki bodisi ne razumejo ali nočejo razu- meti, da se je v zadnjih letih na svetu veliko spremenilo In da je treba zato stvari in pojave presojati in obravnavati na nov način —- očitajo Indiji, da je nevtralna. Ni je stvari, ki bi bila bolj oddaljena od resnice kakor takšna trditev! Indija Je proti blokom, ki dele svet, ki so vzrok razdora, ovira za sporazumevanje med narodi, Ce kdo smatra takšno stališče za nevtralnost, potlej je Indija seveda nevtralna. Če pa pod poj-mom nevtralen razumemo mirno gledanje, kako se drugi med seboj prepirajo, brezbrižnost do tistega, kar se dogaja zunaj meja — potem pa Indija nikakor ni nevtralna, kajti ona aktivno posega v mednarodno dogajanje, posreduje v sporih (spomnimo se korejske in Indo • kitajske vojne!) v prvih vrstah borcev za mir je. Prav nič čudnega ni, da sta bila Tito in Nehru med prvimi, ki so določili načela koeksisten-ce med narodi in državljani, načela aktivne borbe za mir in enakopravno sodelovanje med narodi, spoštovanja družbene ureditve drugih dežel in njih razvoja, nevmešavanja v notranje zadeve, spoštovanja in neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Ta povezanost Jugoslavije ln Indije v boju za mir In koeksi-stenco Je prišla do izraza v del-hijski deklaraciji Tito-Nehru, prišla pa bo nedvomno do izraza tudi med razgovori v Beogradu med ministrskim predsednikom Nehrujem in predsednikom Utort. To pomeni, da bo fronta miru v prihodnje še močnejša. To pomeni nadaljnje uveljavljanje tistih teženj na svetu, katerih cilj je mir, ne pa vojna, sloga med narodi, ne pa razprtije, blaginja, ne pa vojno opustošenje ... Zato je Jugoslavija sprejela Nehruja s cvetjem in zelenjem« mu izrekla dobrodošlico kot voditelju prijateljskega naroda, kot velikemu borcu za mir in razumevanje, prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Lokomotiva v kmečki voz 22. junija popoldne se je na cestnem prelazu proge Trebnje —Mirna pripetila nesreča, ki se le po naključju ni končala s smrtnimi žrtvami. Lokomotiva vlaka je oplazila zadnji del voza s konjsko vprego, na katerem je sedel Franc Mam iz Dol 11 pri Trebnjem In njegova 60-letna teta Marija Marn iz Dol 9. Marn je hotel speljati s travnika nekaj sena, pri čemer je malomarno krenil na progo, ni pa opazil vlaka, ki se mu je približeval iz Trebnjega. Ker je malce naglušen, ga verjetno tudi ni slišal, tako da je v zadnji sekundi pognal konja s proge. Sunek lokomotive v zadnji del voza pa je bil tako močan, da Je Marnovo vrg)o kakšnih 5 metrov naprej in je padla na travnik, pri čemer si je zlomila ključnico in »o Jo prepeljali v bolnišnico. Marn je dobil le nekaj prask, voz pa ima zlomljeno soro. Tako se je nesreča na nezavarovanem prelazu končala brez hujših posledic. Ker se je v zadnjih 10 letih zgodilo na progi Trebnje—Sevnica že več težkih in tudi smrtnih nesreč, smatramo z« potrebno, da bi uprava železnic vendarle že poskrbela, da bi postavila na najbolj nevarnih prelazih zapornice. Prof. ing. ALOJZIJ HORVAT sedemdesetletnik 21. junija je praznoval 70-let-nico ing. Alojzij Horvat, profesor Tehniške visoke šole v Ljubljani. Jubilant je Dole- njec, doma iz Velikega Pod-Ijubna pri Novem mestu. Šolal se je v Smihelu, Novem mestu, nato pa šel na graško univerzo m se posvetil gradbeni stroki. Studijska leta prof. Horvata so značilna za Izobraženca, ki ga je rodil reven slovenski kmet. Boriti se je moral z revščino, požreti marsikatero grenko in prestati marsikatero ponižanje. Kot študent je prakticiral pri trasiranju belokranjske železnice, pozneje jo je kot inženir sam gradil. Viadukt pri Otavcu, veliki most čez Kolpo, odsek proge Gradac — Kolpa, projekti za proge Knin—Pri-budič, Banja Luka—Jajce in Bos. Novi—Bihač so njegova dela. Ukvarjal se je tudi z vodovodi, elektrarnami, mostovi in visokimi gradnjami. Vneto je proučeval lastnosti dolenjske ilovice in njenega vpliva na zgradbe, posebno v novomeškem in črnomeljskem okraju. Po osvoboditvi je opravljal r'^nke funkcije na Univerzi in TVŠ. Izvoljen je bil tudi za ljudskega poslanca. V TEM TED? U NABIRAMO sledeča ztlrarilna zelišča: CVET arnike 300 din, plavice brez čaše 600 din, slezenovca 600 din. osut bezgov evft 200 din, lipe 220, bele deteljice 140 din, njivske mačehe 700 din. LIST volčje češnje (beladone) 150 din, šmarnice 100 din, lapuha 60 din, gozdne jagode 30 din, melise 150 din, borovnice 60 din, ozkolistnega trpotca 80 din. RASTLINO hribske rese 2C0 din, kopitnika s korenino 70 din, šentjanževke 32 din, akr-žolice 120 din, jetlčnika 80 din. SEME Jesenskega podleska 300 din. Ostala zelišča odkupujemo v manjš;h količinah; vsa pojasnila zahtevajte v vaši kmetijski zadrugi. VERA REMIO Slovenska umetnost med NOV m posebnim pogledom na književnost Bor pa se je dobro zavedal, da Je tako skrivanje pesmi za ljudi in borbo brez pomena, zato je že prvo pesem, »V novi svet«, nesel JuSu Kozaku za Slovenski zbornik. Drugič mu je odnesel pesem »Kri v plamenih«. O tem prenašanju pripoveduje sam: »Ko sem nosil pesem (Kri v plamenih) po cesti, sem bil š« hudo previden. Bile so patrulj«, ki «o ustavljale ljudi po cestah. Takrat sem nosil rokopis še kaj nespretno — napravil sem oi namreč obvezo na nogi ln vanjo skril rokopis. Ko sem malo kasneje, vendar Še prej ko so Ljubljano obdali z žico, šel na Dolenjsko obiskat Juia Kozaka, sem bil že bolj pameten. Pesmi sem Jušu pokazal in jih pri njem tudi pustil. Jul ja zbral aktiviste iz okolice tet pesmi bral na glas, naslednji dan pa me je neki kmet vprašal: »Ali nosite danes svojo smrt s seboj?« Mislil Je na moje pesmi. Kasneje sem svoje stvari že drugače T>renaial. Nosil sem jih n. pr. kar v roki, da bi jih v najhujšem ^ imeru lahko kam vrgel« Močan vtis je napravil nanj prvi obisk pri partizanih decembra 1941, kamor ga je bil povabil Dolf, ki Je postal med tem komandir prvih partizanskih čet. Povabil ga je v četo recltrat svoje pesmi. »Sel sem v Grosuplje in odtod v St. Jur pri Turjaku,« pripoveduje Bor o tej svoji poti. »Dogovorjeno ie bilo, naj maham z roko, ko bom hodil po cesti, to bo znak za tovariše, ki bodo čakali db cesti. Sel sem torej po cesti ln zagledal v hribu postavo, ki enako maha z roko; kmalu nato sva se sešla z Dolfom, ki je bil oblečen v novo uniformo stare Jugoslovanske vojske; imel je puško, bombe in rdečo zvezdo na kapi, kar Je napravilo poseben vtis name. Bilo mi Je zelo čudno pri srcu, ko sem zagledal v vojaški obleki tega pacifista, ki je go-vorfl nekoč o vojni kot o nečem, kar ne sme biti. Sla svn v taborišče, ki je bilo Izkopano globoko pod snegom. Nad taboriščem so visele puške, v sredi je gorel ogenj in jaz sem priredil prvi reeltacljskl večer. Fantje so ležali na tleh in pazljivo poslušali... Ta obisk sem popisal v »Zborniku« 1941, kjer sem podal sliko iz partizanskega bojišča. To je bila menda prva tiskana umetniška reportaža o partizanih.« Ta prvi obisk pri partizanih •a je Boru vtisnil globoko v zavest in mu dal tudi veliko novih motivov. Tu je hodil * partizani na stražo ln Jim pomagal po vaseh organizirati fronto, tu je razpravljal z Dolfcm o vseh perečih problemih, pa tudi o svojih pesmih, ki so napravile na borce močan vtis. Dolf ga Je prosil, naj pusti svoje pesmi pri njih ln tako so v prepisih prišle prvič med partizane, 8e preden so bile tiskane. Novi vtisi so mu dali snov za glavni ciklus »Na partizanski straži« ln poslej je lahko, kot pravi, še vemeje popisal našo borbo in prinesel s seboj snov ne le za pesmi »Na partizanski straži«, ampak tudi za pesvni »Nekje v gozdovih«. Ko je videl, da so ga partizani prignali za svojega, se je opogumil vn ponudil svoje pesmi Osvobodilni frontf. »Mislil sem na to, kako je Kidrič govoril, da bomo iz- dajali svoje knjige. In res je v sorazmerno kratkem času prišel k meni znani smučar Robert Kump, ki je vzdrževal zvezo z menoj in inženirjem Doretom Mihevcem, članom Glavnega štaba. Kump mi je povedal, da moje pesmi po mnenju nekega vodilnega tovariša ne smejo ležati niti en dan več v predalu in da si moram takoj Izmisliti psevdonim. Z Robertom sva šla k Savi. hodila gor ln dol ln izumila Mateja Bora. Nato je zbirka sla v tiskarno, tiskali Pa so jo v tiskarni na Brdu pri Ljubljani.« Najprej je Izšla clklostirana izdaja pesmi »Previharimo viharje«. To je bila pogrebna pesem staremu svetu in budnica novemu, ki »plove k nam po ocpnnih krvi in bencina«. Njogovi verzi so bili iskreni. Čeprav morda zanesenjaški in beseda premalo izbrana, kar so občutili že partizani. Tudi pesnik sam je to spoznal, kar priča njegov drugi ciklus »Na partizanski straži«, ki je izšel kot dodatek ponatisu prve zbirke »Previharimo vlharj<»«. Druga Izdaja je izšla v Usku in v mlnlatiimi oblik!, vezano v usnje ln z zlato obrezo; za tisti čas naravnost razkošno izdana. Izšla je v 5000 izvodih, pobudo zanjo je pa dal Glavni štab. »Na partizanski straži« je ciklu« osmih pesmi To je osebna Izpoved, Izpoved razočaranega Intelektualca nad družbo ln njegov odhod med zdrave, poštene, natumo ljudi. »Ne, tu v gorah na partizanski straži, tu ni laži. Ko materina roka v samoti je spoznanje, ki otroka uiharnih dni te boža, potolaži ■..« (I. pesem) »Iskal sem se in — v vaših rovih našel. Ob pesti pest! Zatirani, med vami! Vi ste umili s težkimi rokami mi laž z oči. Kdor z vami gre — ni zašel!« (VII. pesem) Ce primerjamo ta ciklus z »Viharji«, lahko ugotovimo lep napredek. Izraz se je nekoliko umiril, čustvo poglobilo, misel dozorela. V njem že Išče svoj lastni izraz. Po tej zbirki je Bor se" naprej ustvarjal. Nekaj teh prsmi je bilo objavljenih v zbirki, ki jo je izdal Propagandni odsek za Gorenjsko ln zajema Borovo paanlftKo žetev od 1942-44. Zbirka je pa propadla in je doslej znan samo en Izvod. Ta zbirka je daleč od prve udarnosti. Osrednji motiv tvorijo pesmi, posvečone njegovi prvi ženi $rnl-Ninl, ki je padla v Vavti vasi pri Novem mestu. To je osebna, intimna Izpoved, polna lepih podob in globokih občutij, ki jih tudi taki burni in surovi časi niso mogli zadušiti, marveč so jih cel6 stopnjevali. Bor je po svoji naturi raznolik, kakor je bil čas, v katerem je ustvarjal in kakršna je njegova partizanska pesem — odraz njega in dobe: je neizprosen in trd, pa spet srčno dober, razposajen in prešeren, melanholičen in zasanjan, raz-boirtt in uporen, kot se spodobi za moža in partizana, in brezskrben spričo same smrti. Vendar njegova partizanska pesem ni poglobljena, včasih je ccl6 površna, kar je razumljivo spričo množice podob in doživetij, ki so bila vredna oblikovanja. Njegova pesem je skopa, brez mclodikc, pač pa učinkovito rccitatlvna. N. pr.: »Hura, rdeči pionirji, v temelje, oboke bombe, ekrazit! Jutri, rdeči ponirjl, skozi slavoloke novi svet gradit!* To so bili udarni verzi ln. kot pravi sam: »Niso bili patetični, ampak absoluten Izraz revolucionarnosti. Poslužil sem se gradiva, ki mi jo bilo naj-v tem gradivu so bile tudi bombe, ekrazit, mitraljezi — konkretno stvari, ki sem jim dal simbolični pomen ln vse- bino. Lahko mirno priznam, da me teh verzov ni sram, ker so se uresničili. Pozneje sem svoj »viharniikl« izraz opustil, ne da bi se mu odrekel, pač pa zato, ker sem čutil potrebo, da bi me razumeli tudi najpreprostejši ljudje in ne le avantgarda proletarlata in inteligenca ...« Mod najboljše Borove stvaritve v partizanih sodi ciklus »Na partizanski straži«. Bor Je najmočnejši takrat, ko je osrbiMi, ko raste njegova Idejna in umetniška Izpoved iz humanizma in ponižane, teptane, globoko užaljene duše. Takrat je neposreden, takrat človeka prepriča ln prevzame, da z njim vred podožlvlja vse njonovo osebno trpljenje in trpljenje naroda, katerega glasnik je bil, Česar nismo vedeli samo mi, ampak se Je dobro zavedal tudi okupator, kakor priča naslednji doku-mont (v prevodu): »Matej Bor, narodni partizanski pesnik, ki Ra partizanska inteligenca zelo čisla. Njegove pesmi najdemo često v komunističnih revijah in publikacijah in tvorijo Izjemno važen faktor propagan-dističnega značaja.« (Comnnda della dlvlslone di fanteria »Isonzo«. P. M. 84; 22/7. 1943; Nr. S/5 dl prot. Segreto.) (So nadaljuje.) gtev. 26 »tJ8HE*g*gK* VIST4 Stran S Raifof ljudske prosvete na Dolen|shem v letita 1949 - 1955 JOŽE ZAMLJEN: Dramatika na Dolenjskem Prav gotovo je dramatika ena Izmed najpriljubljenejših udej-stvovanj ljudske prosvete. Udejstvovanje pri igrah ugladl človeku nastop, ga, kakw pravimo, omika, nauči lepega vedenja, mu bistri spomin in razširi obzorje- Se mnogo več naredi pasivno udejstvovanje. To se pravi, da še veliko bolj vpliva igra na človeka, če jo samo gleda. Naši ljudje radi gledajo Igre. Dobra igra jim pomeni oddih in izobrazbo, zabavo in pouk. V zadnjih letih se je pri nas dramatika tako zelo razbohotila, da najdemo le malokatero vas, v 'kateri še niso nikoli igrali, prav gotovo pa ne vasi, v kateri še niso videli kakršne koli igre. Navedel bi le nekoliko številk, dostna in z njo lahko napravijo le najnujnejše svetlobne efekte. Vprašanje kulis je zelo pereče. Letve so drage, še bolj juta ali platno. Dohodki odra pa so minimalni, ker so cene za dramske prdestave zelo nizke, če jih primerjamo z drugimi cenami. Konec koncev je to popolnoma pravilno, kajti kultura in pro-sveta mora biti dostopna vsem brez razlike. Prav tako pereče je vprašanje kostumov. Vsaka količkaj zahtevna igra porabi za nabavljanje ali pa cel6 izposojanje skoraj celoten inkaso pred>-stave. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da se osnuje v Novem mestu osrednja izposojevalnica, ki bi vsaj delno zadovoljila potrebe podeželskih odrov. Veliko je povpraševanje po lasuljah. Pa čeprav je še toliko težav in KUD Josip Jurčič v Trebnjem Je doseglo v dramatiki lepe uspehe. Prizor is Hasanaglnlce. ki potrjujejo te trditve. V sezoni 1952-53 je sodelovalo pri igralskih družinah 426 moških in 312 žensk. Imeli so 96 premier in 141. predstav. V igralski Se z .i 1953-54 je sodelovalo V igraiskih dru^nah 322 moških in 305 žensk; imeli so 74 premier in 106 predstav. V igralski sezoni 1954-55 je sodelovalo v igralskih družinah 515 moških in 526 žensk, ki so dali 118 premier ln 281 predstav, poleg tega pa še 237 akademij in proslav. V zadnji sezoni je obiskalo te prirrdltve 71.718 ljudi. Vse te številke dovolj nazorno kažejo, da je dramatika eno izmed najvažnejših vzgojnih sredstev in najmočnejša panoga izobraževanja. Repertoar je bil kaj različen. Toda lahko rečemo, da je bil izbran največ iz domačega slovstva. Izmed pisateljev so bili najbolj priljubljeni Finžgar, Moško, Bor, Cankar, Potrč. Igralci se niso branili niti zahtevnejših del, kakor Moličre, Gol don i, Shakespeare. Iz leta v leto puščajo vnemar stare nesmiselne igre in uvrščajo v svoj repertoar res kvalitetna dela najboljših pisateljev. Ker se dramatika vedno bolj uveljavlja na podeželju, nastajajo razna vprašanja, zaradi čim boljše izvedbe. Prvo je seveda vprašanje odra. Po vojni se je zgradilo ie precej zadružnih domov, ki imajo zelo lepe odre, žal pa so ti odri še prazni In golf. Le najnujnejše imajo, to je par zastorov ln glavni odrski zastor. Razsvetljava Je neza- muk, vse se prebrede, kajti naši Igralci imajo ogromno dobre volje, Še več pa zavesti., da je treba ljudstvo izobraževati. Ti, ki imajo lastne zadružne domove, ali pa domove ljudske prosvete, so še na dobrem. Veliko teže pa je tistim, ki imajo prenosljive in zložljive odre po šolskih razredih. Takih gledaliških družin je največ. Tu prihaja vedno češče na program vprašanje prosvetne, oziroma gledališke stavbe. K vprašanjem, ki sem j% naštel pri družinah, ki imajo lastne domove, se pridruži še vprašanje prostora. Prav zaradi prostora so navezani še na izbiro Igre, kajti na tako majhnem prostoru ne morejo Igrati vsega, kar bi hoteli. Najteže pa je tam, kjer nimajo niti tega. Navezani so na kozolce, pode in podobne prestope. Dolgih zimskih večerov ne morejo izpolniti z igro oziroma predstavo. Navezani so na lepo, toplo vreme ta tako se poraja vprašanje: kdaj bodo vaje? Po utrudljivem, celodnevnem kmečkem delu se zbirajo igralci itn igralke in vadijo pozno v noč. Toda naposled se zastor odgrne in ves trud je poplačan z uspehom. Vprašanje, ki ga nI zameta- vati, je gostovanje dobrih igralskih družin po tujih odrih in oddaljenih krajih. Vsaka družina si želi gostovati, zlasti, če je predstava dobro uspela. Toda skoraj vsa gostovanja se (čeprav so dosegla ,prav lep moralni uspeh) izprevržejo v finančni neuspeh. Treba je pre- važati kulise, treba je prevažati ljudi, treba je tem ljudem hrane itd., dohodek od predstave pa je pičel, čeprav napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Kako rešiti vsa ta vprašanja? Ljudstvo si želi predstav. Naša dolžnost je, da mu nudimo pošteno zabavo, dober pouk in vzgojo. Na vasi imamo nešteto društev in organizacij, ki so dolžne skrbeti za kulturni in prosvetni dvig vasi. Nudile bi naj pomoč prizadevnim gledališkim družinam, ki za svoje delo nikdar ne zahtevajo plačila. Prav bi bilo, da bi tudi občine imele posebni fond, iz katerega bi gledališka družina črpala, jsadar ob gostovanjih zaleže v finančne težave. Se eno vprašanje je, ki bi ga bilo treba rešiti. To so predstave na prostem. V poletnem času postajajo dvorane prevroče. Igralci, kakor tudi gledalci in poslušalci, se mučijo v velikanski vročini in slabem zraku. ne gre rad v tako mu- in predstave ne vlečejo Človek čilnico več. Kaj bi dosegli s predstavami na prostem? Na predstavo bi prišli ljudje, kri jim je redko dana prilika, da si ogledajo kvalitetno predstavo in slišijo lep In čist jezik. Take predstave bi bile prav gotovo veliko doživetje. — Ljudsko-prosvetna društva Iz blrižnje in daljne okolice bi z izleti spet strnila okrog sebe svoje prosvetne delavce in člane. Prosvetni delavci bi izmenjali misli in izkušnje in se pogovorili o bodočem delu. Predstavo na prostem si lahko ogleda veliko ljudi, kajti prostora je na pretek in tudi finančne težave ne bodo velike, aH jih pa sploh ne bo. To so moje misli ob desetletnici ljudske prosvete. Zaključujem z besedami nekega igralca: »Težavna je pot za Talijo, toda lepše poti ni za tistega, ki ima dobro voljo in čisto srce!« LJudskoprosvetna dejavnost v Beli krajini Na tisoče žena in deklet je v različnih izobraževalnih tečajih vsako leto poslušalo strokovna predavanja in se seznanjalo s napredkom. — Na sliki: tečajnice iz Starega trga ob Kolpi. Ze med vojno se je v osvobojeni Beli krajini začelo živahno ljudsko-prosvetno delo; nastajali so dramatski in folklorni krožki, pevski zbori, bili Pošolsko izobraževanje - tečaji Pošolsko Izobraževanje je bilo tesno povezano z Ljudsko prosveto, Svetom za prosveto in kulturo, Okrajno zadružno zvezo, Okrajnim odborom Rdečega križa itd. Nosilec izvedbe Je bil spočetka v glavnem OOLP, šele sčasoma se je poglobilo skupno delo, vendar bo treba še: a) izbrati sposobne predavatelje; b) ustvariti možnosti za politehnično znanje; c) organizirati pomoč gospodarskih in političnih faktorjev; č) izvesti analizo krajevnih potreb in možnosti; d) razdeliti delo zaradi koordinacije. Pošolsko Izobraževanje se je razvilo po osvoboditvi iz splošno izobraževalnih tečajev. Ljudje pa so postali zahtevnejši, želeli so si politehnične izobrazbe. V tem pogledu smo delno ustpeli z izobraževanjem žena, medtem ko nam manjka materialnih pogojev za izobraževanje moških, ki si želijo razširiti izobrazbo z nazornim proučevanjem strojev in poizkusov. Tri glavne smernice izobraževanja: vzgojo, gospodarjenje in gospodinjstvo bomo morali dopolniti s tehnično izobrazbo. Zimsko izobraževanje je razgibalo tudi ostalo prosvetno dejavnost. Tako je narastlo število dramatskih družin, pevskih zborov, knjižnice so dobile obiskovalce, izleti so se množili itd. Danes imamo sledeče oblike izobraževanja: gospodinjske tečaje, zimske kmetijske šole, tečaje za prosvetljevanje ženske mladine, tečaje za polpismene, ljudske univerze, potujoči kino, razstave, izlete, potujoči gospodinjski tečaj, gospodinjski center, tečaje za predavatelje, knjižničarske tečaje, strokovne trebujejo zdravo hrano, organizacijske tečaje, sadjarske tečaje, tečaje za ročna dela, za izdelovanje lutk, tamburaške in pevske tečaje itd. Nova oblika izobraževanja, ki ga naš razvoj potrebuje, je tudi ustanovitev Gospodinjskega centra v Novem mestu. Ta center bo središče pospeševanja gospodinjstva na Dolenjskem. Vodil bo posvetovalnico za kmečke in mestne žene in jih učil šivanja, kuhanja, konzerviranja, pospravljanja itd. Posebno pozornost bo posvetil delavkam po tovarnah, ki po- Tudi za mlajša dekleta, ki so izpolnila šolsko obveznost, bo center skrbel s pravilno vzgojo in jih usmerjal v gospodinjske poklice. Potovalni gospodinjski tečaj bo obiskoval predvsem kraje, ki so oddaljeni od kulturnih žarišč. Dolžni smo, da izobrazbo približamo ljudstvu, ker Ie tako se bodo naši kraji nemoteno razvijali. O ostalih oblikah tečajev ne bi pisal, ker so v glavnem znani. Treba jih bo prilagoditi današnjim potrebam. L. K. so razni tečaji in podobno. Iz teh lepih in uspelih medvojnih začetkov se je po osvoboditvi v Beli krajini razživelo krepko ljudskoprosvetno delovanje in v tej ali oni obliki zajelo malone sleherno belokranjsko vas. Delo na tem področju je vodil in usmerjal Okrajni odbor Ljudske prosvete v Črnomlju. Odbor ni imel, in sedaj nima, lahkega dela. Huda ovira je pomanjkanje denarnih sredstev. V Beli krajini je precej dramatskih družin, ki imajo ueliko volje in veselja do dela, otepajo pa se s hudimi težavami: pomanjkanje odrov, rekvizitov, režiserjev. Saj je res urejen oder le v Črnomlju in deloma še v Metliki. Ustrezni odri in dvorane so sedaj najbolj pereče vprašanje za kulturno in prosvetno življenje Bele krajine, zlasti, ker si ljudje želijo čim več iger in ker tudi radi igrajo. Kulturnoumetniških društev O lutkovnih odrih Lutke so že od nekdaj privlačevale ne samo otroke, ampak tudi odrasle. Za otroke imajo lutke poseben čar, odrasel pa se pri njih razveseli in razvedri. Ze pred vojno smo imeli lutkovno gledališče v Novem mestu v Sokolskem domu, ki ga je vodil .slikar Mežan, in v Šentjerneju, kjer sta ga vodila Ivan Tavčar in Jože ZamUen. Obe lutkovni gledališči sta bili med vojno uničeni. Fašisti so se zbali tudi teh lesenjač in so jih zažgali. Obe gledališči sta bili gledališči visečih lutk. Po vojni je začel graditi v Novem mestu lutkovno gledališče za viseče lutke Jože Zam-ljen, toda zmanjkalo je denarja. Na vsak način bo treba dobiti sredstva, da se to nadaljuje, ker je le prevelika škoda, da na>ši cicibani in pionirji nimajo takega gledališča. Z načrtnim delom pa je pričelo novomeško učiteljišče. Akad- slikar Izidor Mole in prof. Dušan Modic sta začela Moikl pevski zbor KD Duian Jereb se Je pod dirigentom Tonetom Markljem v desetih letih razvil v enega Izmed najboljših pevskih zborov Dolenjske, ki rad gostuje tudi izven Novega mesta izdelovati ročne lutke. Pri ročnem delu sta naučila dijake kasirati lutke, pri risanju pa delati kulise. Na ta način je bilo možno ustanoviti na šoli lutkovni krožek. Iz skromnih začetkov je s podporo OGP »Krka«, Društva prijateljev mladine in ravnateljstva učiteljišča zraslo kar dobro opremljeno lutkovno gledališče, ki je imelo vsako drugo nedeljo predstavo. Leta 1954, ko so maturirali prvi učiteljiščniki, so izšli iz šole tudi prvi lutkarji. Takoj se je pokazal uspeh. Na vseh šolah, kamor so prišli ti lutkarji, so ustanovili lutkovne odre. Začetki so bili narejeni v Mokronogu in Trški gori, toda, žal, delo Je slonelo le na eni osebi in ko sta odšli obe učiteljici, je spet zaspalo. Po tečaju za ročna dela, ki ga je organiziralo Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Novo mesto s pomočjo Okrajnega odbora Ljudske prosvete v januarju 1955, so zgradili lutkovne odre tudi na Malem Slatniku, v Stopičah In Dol. Toplicah. Izmed naštetih je najboljši v Dol. Toplicah, pri katerem dela Minka Sobar. Tu se vidi, kako se z malenkostnimi sredstvi in z veliko ljubeznijo da ustvariti lepo delo, ki razveseljuje naše najmlajše. Upajmo, da bodo v prihodnjem šolskem letu tudi drugod pričeli z lutkovnimi odri. NovomeSki lutkovni oder se je letos zaradi neprimernih prostorov, saj deluje kar v kabinetu za učila na učiteljišču, omejil le na gostovanja in prirejanja zaključnih predstav za osnovne šole. V treh letih je gostovanj. Vstopnina je bila minimalna, v začetku Je pa sploh ni bilo. Kakor skoraj pri vseh panogah ljudske prosvete, imamo tudi pri lutkovnih odrih težave, ki tarejo prizadevne lutkarje Prof. Dušan Modic je objavljal v Dolenjski prosveti prav lepe nasvete, kako urediti lutkovni oder, toda prostor še vedno dela lutkarjem sive lase. Težave pa so tudi z razsvetljavo, tekstilnimi odpadki in drugim. Glede na vzgojni pomen, ki ga opravljajo lutkovni odri, pa je potrebno, da se, kolikor je le možno, razpoložljiva denarna sredstva porabilo za lutkovne odre. Z malo volje in ljubeznijo se da veliko narediti in naši najmlajši bodo imeli prav lepe predstave. imamo 8. Svobodo pa 1 — v Kanižarici, kjer se je med rudarji zadnje čase kar lepo razvilo prosvetno udejstvovanje. Folklorna skupina je nemara najbolj znana, saj je v povojnih letih veliko gostovala s svojimi plesi tudi po drugih krajih Slovenije in bila povsod navdušeno sprejeta. Gostovala je večkrat v Ljubljani, sodelovala na festivalih v Opatiji in drugod. Folklorne skupine so v Adlešičih, Črnomlju, Preloki, Marindolu, Metliki, Vinici, Drapatušu in v Predgrađu. Vse so sodelovale tudi na proslavi brigad v Dol. Toplicah in lani v Črnomlju ob 10-letnici zasedanja SNOS. Pevski zbori. Za petje je v Beli krajini veliko zanimanja, le pomanjkanje pevovodij zavira razvoj pevskih zborov. Najagilnejši pevski zbor imajo v Dragatušu. Moški oktet v Črnomlju je dobil že več priznanj, lani pa je na tekmovanju v Celju dosegel prvo mesto. Imamo več zborov, ki začasno nekako prenehajo z delom, pokažejo pa mnogo volje, ko je treba zapeti ob raznih prilikah (proslave, državni in občinski prazniki itd.). V zadnjem času so osnovali močan zbor v Predgrađu, ki prav prizadevno deluje. Lutkovni oder je bil v Črnomlju, ker pa člani niso imeli dovolj moralne in materialne podpore, je prenehal delati. Ljudski univerzi sta dve — v Črnomlju in Metliki. Obe sfa priredili veliko, dobro obiskanih predavanj z najrazličnejših področij, pa tudi več jezikovnih tečajev za nemščino in angleščino. Knjižnice imajo vsa občinska središča, zlasti močna je v Črnomlju, ki šteje okrog 2500 knjig. Stanje knjižnic se je v zadnjem času zelo izboljšalo. Tamburaški zbori so na Vinici, Preloki, v Marindolu, Adlešičih in na Radovici; — orkester v Črnomlju in Metliki: godbe v Črnomlju in Metliki (v Metliki imajo tudi pionirsko godbo). Metliška godba bo nastopila v nedeljo tudi na festivalu v Novem mestu. Pozabiti ne smemo važnega dela raznih izobraževalnih tečajev, ki so se v Beli krajini lepo razširili, tako splošno izobraževalni kot strokovni (živinorejski, vrtnarski, gospodinjski, prikrojevalm, zdravstveni, tečaji PLZ itd.). Samo v letošnji sezoni je bilo 21 tečajev in 51 predavanj. Naj teh nekaj skopih podatkov izpriča, da je v Beli krajini ljudsko prosvetno delo lepo razvito. Treba ga bo le krepko podpreti s finančnimi sredstvi, da se bo čim bolj razširilo, dvignilo in poglobilo ter potem častno opravljalo svoje plemenito poslanstvo med belokranjskim ljudstvom. Dušan Muc Tiskarna, knjigoveznica in prosvetni film Najbolj boleča rana za naS okra] Je, da nimamo primerne tiskarne. Vsak lepak, vsako vabilo smo morali naročati po različnih krajih Slovenije. Vsi centri v Sloveniji imajo tiskarne, le Dolenjska se čaka. To nenormalnost v kulturnem ln gospodarskem razvoju bo treba odpraviti. Vsi Dolenjci Is. kreno želimo, da Novo mesto čimprej dobi primerno tiskarno. Da bi začasno vsaj najnujnejše lepake, vabila ln razne programe sami tiskali, smo uredili ročno tiskarno (Tlgl). Tudi takega skromnega napredka je človek vesel. Knjigoveznica Je tudi kulturna potreba. Koliko knjig se je unl-filo, koliko revij ln časopisov Je bilo uničenih, ker niso bili pravočasno vezani. Tudi tu smo uspeli. Danes trna. mo knjigoveznico s stroji, ki Jih najbolj nujno potrebujemo. Se večje težave smo imeli s prostori. Tudi to smo Težili, S po-morjo OLO ln LO M O smo v kletnih prostorih študilske knjižnice uredili 2 sobi. Prva soba služi knjigoveznici in mali ročni tiskarni, druga soba pa bo za laboratorij prosvetnega filma. Prosvetni film je bodoča sekcija dela pri Ljudski prosveti. Današnji razvoj prosvetnega dela v Soli in izven nje zahteva sodobne pripomofke kot so diapro-jekcija in ozki poučni film. Prosvetni film ima Široke možnosti udejstvovanja kot pripomoček pri Šolskem pouku, izobraževalnih tečajih, turistični in politični propagandi itd. Začetna težava pri nas>m delu je predvsem pomanjkanje sredstev za nakup aparature. Sedaj razpolagamo z enim srednje kvalitetnim ozkim projektorjem. priredil 58 predstav, od tega 16 UiiiiiMifiMmiimMiHmmimiimiiHiiiHiiiimiiimmHHiiiiimiiiiiimniimmm^ Naše ljudske knjižnice Ljudske knjižnice na Dolenjskem so bile v minuli vojni skoraj popolnoma uničene. Knjižni fond nekaterih knjižnic, ki se je zbiral skoraj osemdeset let, je bil raznesen. Le redke knjižnice zaprtega tipa so bile rešene, | neokrnjena nI ostala no-na. Eogata gimnazijska knjižnica v Novem mestu je bila prizadeta, dragoceno Učiteljsko knjižnico v Krškem »o odpeljali Nemci, od bogate Kapucinske knjižnice v Krškem ni ostalo dosti, učiteljska okrajna knjižnica v Novem mestu je bila žrtev požara, iz stare kapiteljsko knjižnice v Novem mestu so najbrže ravno med vojno izginila. a*jbolJ dragoce>a dela. Samo novomeška frančiškanska, pleterska in morda Se kaka zasebna knjižnica s0 ostale nepo-Kkodoviaie. Lahko trdimo, da jo btio na Dolenjskem uničenih najmanj 30.000 knjig. Zflto Je takoj po vojni nastalo THtorp pomanjkanje knjig. Prva skrb v ljudskoprosvetnem ftvljonju Je bil« organizacija Jtfudskih knjižnic v okrožju. Ta- kratni okrožni prosvetni poverjenik Jože Zaimljen je s sodelovanjem upravnika študijske knjižnice organiziral v 1. 1945-41; 100 ljudskih knjižnic, ki so bile ustanovljene v Prešernovem tednu 194U. Sredstva za osnovanje knjižnic je dala ljudska oblast in nabiralna akcija med zavednimi bralci na podeželju. Tako je bilo zbranih 271.351 dinarjev. "Črnomaljski okraj je dobil 28 knjižnic, kočevski 13, krški 33, novomeški 20 in trebanjski 6. Vsaka knjižnica Je dobila povprečno po 80 knjig. Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu se je za knjižnice novomeškega okraja zelo zanimal. Največ truda Je vlagal v strokovno izobrazbo knjižničarjev, zakaj zlasti knjižničarji izpred vojne so se krčevito držaJi svojega sistema-, češ oV> je preizkušen ln praktičen. OOLP je oi .'i-' .1 več knjižničarskih tečajev. Prvi je bil v junuju 194*5 za 100 knjižničarjev iz vseh okrajev novomeškega okrožja. Tečaj je bil organ uran po okrajih. Temu tečaju je »ledil leta 1950 osem- dnevni tečaj, 1952 šestdnevni ln dve leti je bil knjižničarski tečaj v zadnjem letniku učiteljišča. Vse teča je je vodil Bogo KomelJ. Tako se je posrečilo, da je pretežni del knjižnic enotno voden. Knjižnice v novomeškem okraju so bile večkrat pregledane in odpravljene razne pomanjkljivosti. Zelo pereč problem ljudskih knjižnic Je bil prostor. Zato je OOLP sprejel sklep, da se vse ljudske knjižnice preme-ste v šolska poslopja. S tem je prenehalo večno preseljevanje knjižnic ln borba za primeren prostor. Tako so knjižnice dobile stalen prostor in so zaživele. Na Okrajni odbor Ljudske prosvete so stalno prihajale prošnje za pomoč knjižnicam. OOLP se Je prošnjam vedno odzval In daroval knjižnicam v leti- 1951 knjig v vrednosti 57.877 dinarjev, le*a 1952 za 45.142 din, leta 1903 za 88.812 din, leta 1954 za 419.049 din. Knjige so prejele knjižnice v Ajdovcu, Ambrusu, Beli cerkvi, Birčni vasi, Bršlji-nu, Brusnicah, Dpbrniču, Dol. Toplicah, Drči, Dvoru, Gor. Su-šicah, Karteljevem, Korinju, Mali Loki, Malem Slatniku, Mirni, Mirni peči, Mokronogu, Novem mestu, Orehovici, Otočcu, Podgradu, Prečni, Šote »ki, Stopičah, Straži, Sentlovrencu, Sentrupertu, Skocijanu, Smnr-jeti, Šmarjeških Toplicah, Smihelu pri N. m., Trebelnem, Trebnjem, Trški gori, Vavti vasi, Vel. Gabru, Veliki Loki, Vrheh, Zagradcu, Zamešku in Žužemberku. Trenutno je OOLP naročen v 10-30 izvodih na vse knjižne zbirke Mladinske knjige in Slovenskega knjižnega zavoda in jih bo daroval najboljšim knjižnicam. Toda kljub vsej pomoči, ki jo ljudske knjižnice prejemajo od OOLP, jih le malo poroča o svojem delu in težavah. Toda OOLP ne bo mogel knjižnicam vedno darovati knjig, ker marsikdaj to tudi slabo vpliva. Marsikateri knjižničar se zanaša na darila in zato pozablja iskati druga sredstva za nabavo knjig. V prvi vrsti so dolžne prispevati za ljudske knjižnice občine ln pa zadruge. Marsikatera zadruga in občina je že podprla ljudsko knjižnico v svojem kraju. Vse to je od.isno od knjižničarja. Naloga ljudskih knjižničarjev je, da nadaljujejo z delom tam, kjer je prenehala šola. Zato se ne smemo zadovoljiti s knjižničarji, ki prevzamejo vodstvo knjižnice le, da se znebijo drugih dolžnosti. Zakaj uspevajo knjižnice povsod tam, kjer so požrtvovalni knjižničarji in zakaj v takih krajih ljudje radi berejo? Okrajni odbor ljudske prosvete bo še naprej posvečal največjo pažnjo ljudskim knjižničarjem. Delo bo zelo olajšano, ko bo sprejet zakon o ljudskih knjižnicah in bo zagotovljen vir za nabavo knjig. Poleg ljudskih knjižnic so v okraju še znanstvene knjižnice in strokovne knjižnice po podjetjih in ustanovah. Največja znanstvena knjižnica na Dolenj- skem je Studijska knjižnica Mirana Jarca. Največji problem vseh knjižnic v novomeškem okraju pa je bil vzdrževanje knjig. Vsaka knjiga v ljudski knjižnici se izrabi, ko je desetkrat prečita-na. Na Dolenjskem pa ni bilo knjigoveznice in knjižni fond je izrabljen. Ravno zaradi tega je novomeški okraj prispeval sredstva za preureditev kletnih prostorov v Kresiji za knjigoveznico. Knjigoveznica sedaj posluje in ljudske knjižnice bodo lahko pošiljale knjige v vezavo. Haloga bodočega odbora LP bo, da bo skTbel za strokovni dvig knjižničarjev in Jim pomagal pri zbiranju sredstev za nabavo knjig. K. B. »DOLENJSKA PRGSVETA« Na peti redni letni skupščini Ljudske prosvete novomeškega okraja je bilo sklenjeno, da bo Okrajni odbor Ljudske prosvete izdajal svoje glasilo, da idejno in kvalitetno usmerja kulturno-prosvetno življenje novomeškega okraja. Uredništvo je bilo zaupano upravniku Študijske knjižnice Bogu Komelju. Revija je začela izhajati jeseni 195„3 in jeseni 1954 je bil zaključen prvi letnik. Izšla je Še prva številka drugega letnika, v kratkem Izide druga; tretja, ki bo posvečena Trdini, je v pripravi, Četrta bo zaključila drugi letnik in bo Izbor lz dijaških listov, ki so v letu 1954 in 1955 izhajali v dolenjskih ginanazijah. Revija se vzdržuj« s prispevki podjetij in družbenih organizacij, namenjena p* je predvsem podeželju * in ljud- skoprosvetnim društvom. V prvo številko so pisali skoraj izključno člani OOLP, že z drugo številko se je začel krog sodelavcev širiti, a sedaj dobiva prispevke tudi lz krajev Dolenjske. Beletrističnega in literarno7go-dovlnskega gradiva ima revija dovolj, pogreša pa predvsem neposrednih poročil z dežele. Zeio redki so prispevki, ki opisujejo kulturnoprosvetno življenje naše vasi in ravno tem problemom bi uredništvo rade dalo največ poudarka. Zato vabimo vse, ki se ukvarjajo z Ijudsko-prosvetnim delom, da postanejo sodelavci revije. Tudi v bodoče bo revija lzila Štirikrat na leto. Drugi letnik bo Imel v vsaki številki umetniško prilogo značilnih del dolenjskih umetnikov. Tako je izšla v prvi številki drugega letnika Lamutova Jedkanica z motivom iz starega Novega mesta. Kvaliteta revije je odvisna predvsem od sodelavcev, da pa bo bolj kpristlla društvom na podeželju prosimo za prispevke. Z izdajanjem revije si je naložil OOLP odgovorno nalogo, ki je zvezana tudi z velikimi materialnimi stroški in zato je dolžnost nas vseh, da iz zametka Dolenjske prosvete res ustvarimo kvalitetno glasilo, ki bo dostojno predstavljalo Dolenjsko ostali Sloveniji. j Strfti 4 1»DOLENJSKI EIST« A Stev. 28 Preimenovanja, dopolnitve in popravki nekaterih krajevnih imen Uradni list LRS je 9. junija 1955 prinesel med drugim tudi uredbo o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imena takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena in o drugih popravkih imen naselij v LRS. Prinašamo izvlečke iz te Uredbe za naše tri okraje. Preimenujejo se naslednja naselja: V okraju Črnomelj: Sela pri Sv. Duhu v občini Semič v — Sela pri Semiču. V okraju Kočevje: Handlerji v občini Kočevska reka v — Primoži. V okraju Novo mesto: St. Jurij v občini Mirna peč v — Sentjurij na Dolenjskem. Sv. Križ v občini Mokronog v — Beli grič. Sv. Vrh v isti občini v — Vrh nad Mokronogom. Sv. Štefan v občini Trebnje v — Štefan pri Trebnjem. Poljane pri Velikem Gabru v — Poljane pri Frimskovem. Popravki dosedaj napačno pisanih imen: V okraju Črnomelj: Občina A.dlešiči: Dolenjci in ne Dolenci.. V občini Metlika: Dolnji Suhor pri Metliki in ne Dolenji Suhor pri Metliki. Gornji Suhor pri Metliki in ne Gorenji Suhor pri Metliki; Dolnja Lokvica in ne Dolenja Lokvica; Gornja Lokvica in ne Gorenja Lokvica. V občini Semič: Vrči-ce in ne Rečice; Sela pri Vr-čicah in ne Sela pri Rečicah. V občini Vinica: Gornji Suhor pri Vinici in ne Gorenji Suhor pri Vinici. V okraju Kočevje: V občini Kočevska Reka: Mokri potok in ne Mrzli potok. V občini Velike Lašče: Prilesje in ne Preles-je. Bukovec in ne Bukovica. Hkrati dobi tudi pristavek, tako da se odslej glasi Bukovec pri Poljanah. Dolnje Retje in ne Spodnje Retje, Gornje Retje in ne Zgornje Retje. V okraju Novo mesto: V občini Dolenjske Toplice: Stare žage in ne Stara žaga. V občini Gotna vas: Petane in ne Peta-nje, Plemberk in ne Plemberg, Sentjošt in ne St. Jošt. V občini Mirna: Sajenice in ne Sejeni-ce. V občini Straža: Sela pri Gorenji Straži in ne Sela pri Gornji Straži, Rumanja vas in ne Romanja vas, Potok pri Gorenji Straži in ne Potok pri Gornji Straži, Prapreče pri Gorenji Straži in ne Prapreče pri Gornji Straži, Dolenja Straža in ne Dolnja Straža. V občini Šentjernej: Šentjakob in ne St. Jakob. V občini Trebnje: Kamna gora in ne Kamna gorica. V občini Trška gora: Koti in ne Kot. V občini Velika Loka: Go-Ijek in ne Golek, Sentlovrenc ln ne St. Lovrenc. V občini Za gradeč: Tolčane ln ne Telčane, i združita v eno z imenom Podre- Fužina in ne Fužine Posebna Uredba v istem uradnem listu prinaša še imena nekaterih zaselkov, vasi in skupin hiš, ki dosedaj imen niso imela: Okraj Črnomelj: V občini Adlešiči: Mala Sela, Velika Sela. S tem preneha naselje Sela kot samostojno naselje. V občini Črnomelj: Blatnik pri Črnomlju, Stražnji vrh. V občini Semič: Blatnik pri Crmošnjicah, Brezovica pri Crmošnjicah, Oskoršnica. Združitve naselij: V občini Metlika: Naselje Metlika in naselje Zvirkov vrh se združita v eno naselje z imenom Metlika. V občini Semič: del naselja Krvavči vrh (zaselek Za-brezje) in naselje Hrib pri Cerovcu se združita v eno naselje z imenom Hrib pri Cerovcu. Naselje Gorenci. pri Semiču in naselje Kot pri Semiču se združita v eno naselje z imenom Kot pri Semiču. Naselje Vrh in naselje Gaber pri Semiču se združita v eno in imata skupno ime Gaber pri Semiču. Naselje Goliše in naselje Podreber se ber. Okraj Kočevje: Del naselja Mahovnik pri Kočevju (hiš. št. 2, 34, 37, 38, 40 do 43, 45, 47, 49, 50, 406 do 408, 408a, 409, 410 in 450) se združi s Kočevjem z imenom Kočevje. Naselje Dolenja Topla reber in Gorenja Topla reber se združita v eno naselje z imenom Topla reber. V občini Mozelj: naselja Dolenja Bukova gora, Gorenja Bukova gora in Srednja Bukova gora se združijo v eno z imenom Bukova gora; naselje Verdreng, naselje Zgornji Pokštanj ter naselji Spodnji Pokštanj in La-pinje se združijo v eno z imenom Podlesje. V občini Ribnica: del naselja Ortnek (hiš. št. 3, 4, 7, 8, 13 do 18, 20 do 24, 28 do 30) iz občine Velike Lašče se združi z naseljem Zlebič v občini Ribnica v eno z imenom Zlebič. V občini Videm - Do-brepolje: del naselja Podgora (hiš. št. 37 in 43) se združi z naseljem Kompolje v eno z imenom Komripolje; del naselja Pod-gorica (hiš. št. 15, 21, 22, 25, 27, 28, 30 do 33, 35 do 37 in 39 do 43) In naselje Videm se združita v eno z imenom Videm; dei naselja Zdenska vas (hiš. št. 46 in 56) se združi z naseljem Mala vas v eno naselje z imenom Mala vas. Okraj Novo mesto: V občini DobrniČ: naselje Kozjak in naselje Dolenje Selce se združita v eno z imenom Dolenje Selce. V občini Gotna vas: naselje Sela pri Zajčjem vrhu (del: Pu-šče) in naselje Dolž se združita v eno z imenom Dolž. Zaradi tega odpade besedica (del) za imenom naselja Sela pri Zajč- Vzgledno delo gospodinjskega centra v Novem mestu Ni še leto, ko smo v našem listu pisali o ustanovitvi Okrajnega gospodinjskega centra v Novem mestu. Ze tedaj smo poudarili, da je njegov osnovni namen pospeševanje individual-ga in kolektivnega gospodinjstva, to se pravi: s kar najmanjšimi finančnimi in mater, sredstvi doseči zdravo prehrano, hkrati pa z uvajanjem ter uporabo sodobnih izkustev in tehničnih novosti olajšati našim gospodinjam težko delo v gospodinjstvu. Temu problemu, ki je brez dvoma problem družbe kot celote, posvečajo napredne dr- ževati vseh sredstev, ki so po- I poučnega gradiva »o pripravi trebna za dosego tega cilja, kot oziminice« na razstavi oktobra jem vrhu; naselje Malo Skrjan- ! zave v svetu veliko pozornost če in naselje Veliko Skrjanče se združita v eno z imenom Skrjanče pri Novem mestu. V občini Mirna: naselje Sv. Helena In naselje Mirna se združita v eno z imenom Mirna. V občini Skocjan: naselje Otok iz občine Skocjan in naselje Drama v občini Šentjernej se združita v eno z imenom Drama. V občini Žužemberk: naselje Sv. Marjeta ln naselje Vrh pri Križu se združita v eno z imenom Vrh pri Križu. in je razumljivo, da tudi socialistična družba pri tem ne sme in ne more zaostajati. Zal, do danes še nismo tako daleč, da bi se mogli poslu- Razpis Soet oožar po krivdi staršev Mor nos vsi dosedanji požari res niso ničesar naučili? — Na Rojah pri Trebel-nem je spet gorelo: otrok je dobil vžigalice na domači mizi in zažgal domačijo Žalostno je, da moramo spet fjoročaci o požaru, ki je nastal po krivdi Maršev, ki še vednb ne vedo ailii pa nočejo veded, da morajo biti nevarni predmeti kot so vžigalice, kisline, zdravila, noži, škaTije in podobno shranjeni na takem mestu, da ne rn^ejo do njih mali otroci. Predzadnji petek dopoldne je okoli 9. u^e zagorelo pri Scan-kctu Zoretu v Rotjah 12 pri "."Vebelnem. Zjutraj sta se 6-let-ni Zoretotv fantek Drago in njegov malo starejši bratec igrala s prazno škatiljo od vžigalic. Ko je ostal mali po osmi uri sam, Ee je spon.hil, da bi nastrgal! v grčo na prižgal. Ko ga je spekla v pruek, jo |6 seveda spustil na tila — in kar na vsem lepem je bilo vse v ognju. Fantič se je spustili v dir k stricu Alotjzu v Bognečo vas, doma pa so zublji cbjeli komolec, hlev, kaščb in Župo z orodjem. Živino so k sreči lahko rešili, zgoreli pa so prašiči, vse žito in mast, kozolec, hlev, šupa in kažča. ■Škode je 'po prvi oceni nad 800 tisoč dinarjev, vsa poslopja, s stanovanjsko hišo vred, pa so bila zavarovana le za 500 tisoč dinarjev. Pri fantu so po požaru še našli vžigalice. Ponavljamo: dobi' jiih |je doma v sobi na mizi! Ali nas res še ni izučilo, da ie treba vžigalice shranjevati tako, da nerazsodni otroci do njih ne moB'jo? AK ni primer mednega požara v Dol. Sušicaii nikogar izučil? V desetih letih po osvoboditvi je zgorela na Dolenj- skem prenekatera domačija po krivdi nepremišljenih staršev! Organizaciji e, šole, društva, starši — poučite sosede in znance, kaj se sme in kaj ne! Zavarujte svoije nepremičnine in ostalo premoženje po dejanski vrednosti, da dobite škodo .povrnjeno, Če že do nesreče pride! In še enkrat: tudi tega požara nti kriv otrok, temveč lahkomiselnost odraslih, ki ne pouču-jejjb otrok o nevarnostih v življenju. Nalj nas vsalj ta nesreča ti uči! Kmetijsko gospodinjska šola Gradac v Beli krajini bo imela v šolskem letu 1956-56 novi letnik redne zimske kmetijske šole od 15. oktobra do 31. marca za kmečke fante in posebej celoletno kmeti jsko-gospodinjsko šolo za kmečka dekleta od 6. X. do 10. VI. 1958. Namen šole je dati gojencem In gojenkam potrebno teoretično in praktično izobrazbo iz kmetijstva in gospodinjstva. Pogoji za sprejem v Solo so: 1. Popolna osnovnošolska izobrazba; 2. starost od 17 let in več; 3. mesečna vzdrževalnina znaša 3.000 din. Lastnoročno napisani prošnji za sprejem je treba priložiti naslednje dokumente: l. Lastnoročno spisan kratek življenjepis; 2. zadnje šolsko spri čevalo; 3, rojstni list; 4. zdravni ško spričevalo; 5. potrdilo o vpisu v volilni imenik; 6. obvezo star šev ali ustanove o rednem plače vanju vzdrževalnine. Revni go. jenci in gojenke se naj prvenstveno obmejo ne pristojno KZ za vzdrževanje. Prošnjo s prilogami je oddati oziroma poslati na Kmetijsko-go-vpodinjsko šolo Gradac v Beli krajini najkasneje do 20. avgusta 1955. O pričetku šolskega leta bodo sprejeti gojenci in gojenke pravočasno obveščeni. Uprava šole so redno šolanje, prirejanje te čajev, obhodna služba profesionalnih strokovno usposobljenih delavk, sodobna gospodinjska literatura in podobno. Toda začetek je storjen in ni dvoma, da bo naše prizadevanje ob podpori vse naše družbe kronano z uspehom. Ko danes pregledujemo delo gospodinjskega centra v Novem mestu, moramo ugotoviti, da je v prvem letu povsem opravičilo svoj obstanek. O tem pričajo številni tečaji, razstave, predavanja, ankete in posvetovanja, ki jih je center organiziral in ujrešno speljal v tem letu. Samo novomeška dekleta so bila deležna kar treh trimesečnih tečajev — za delavke tovarne Novoles, za okoliška kmečka dekleta, za delavke tovarne Nc-voteks. Te tečaje je redno obiskovalo okrog 70 deklet, bodočih gospodinj. Za mestne gospodinje je bil organiziran v januarju 14-dnevni tečaj »o enostavni, a izdatni prehrani«, okrog 1700 obiskovalk pa je bilo deležnih lani. Pa tudi ostali kraji niso prikrajšani. Tako so imeli gospodin jsko-kmetijske tečaje v Am-brusu, v Dobrniču, Žužemberku, Sentrupertu, v Gor. Straži, Šentjerneju in drugod. Udeležilo se jih je 150 deklet in mladih gospodinj. Razna predavanja in strokovni nasveti pa so našim gospodinjam v marsičem pomagali pri pravočasni preskrbi, pravilnem hranjenju in izdatni uporabi prehrambenih artiklov. Vse to delo pa je bilo mogoče opraviti le s pomočjo velike požrtvovalnosti maloštevilnega strokovnega kadra, ki ga imamo, sodelovanjem članov Ljudske tehnike, Okrajne zadružne zveze, Rdečega križa in učitelj-stva ter ob izdatni materialni pomoči Okrajnega in mestnega ljudskega odbora Novo mesto. Zavedajoč se družbene pomembnosti te ustanove, ji želimo ob vstopu v drugo leto njenega dela kar največ uspehov. V. T. Češpljev kapar na pohoda Pred 20 leti je pri nas češ- f vilu lezle mravlje in Kzale to pljev kapar napadel vse češ- sladko mano. Tudi roji muh, os pljeve nasade tako močno, da | in sršenov so jih obletavali. je bila večina češpljevih dreves preko poletja kar mokra od njegove »mane« — izmečkov; če si z roko potegnil po vejah, se je vse mazalo kot milnica. Proti jeseni in ob zoritvi češpelj je bilo listje vse črno in je prezgodaj odpadalo. Gola drevesa s črnimi vejami so dala le slabo razvite in kisle plodove. Na taka drevesa so v velikem šte- Koncert učiteljskega pevskega zbora v Ribnici V torek 14. junija je gostoval v Ribnici okrajni učiteljski pevski zbor iz Kočevja z narodnimi in umetnimi pesmimi. Zbor je dal res kvalitetno prireditev ter požel odobravanje poslušalcev. Zaželeno je, da bi učiteljski pevski zbor prirejali pevske nastope rudi po ostalih odrih v kbčevskem okraju, saij so take kvalitetne priVeditve velikega pomena za dvig kvalitete pevskih zborov v manjših krajih. čas košnje je tu V Ribniški dolini je te dn: košnja v naijvečjem razmahu. In kakšna je letos košnja, bo marsikoga zanimalo? Spomladi je kazalo na zelo lepo letino, zaradi hladnega vremena pa bo košnja le s>rednje dobra. Trava je sicer precej visoko zrasla, jc pa redka, ka>r zmanjšuje pridelek, vendar bo kljub temu, vsaj tako raičunajo kmetje, dovolj krme, seveda če ne bo kaj nalro-l>e s košnjo otave. V hribovskih predelih bodo začeli s pravo košnjo šele v začetku julija Oor) Odlikovanje 73 dolenjskih gasilcev V nedeljo M. jumilja je bila v novomeškem Domu ljudske prosvete prisrčna slovesnost, na kateri je inšpektor Gasilske zveze LRS A!tcwjz Buh razdelil 73 gasilcem novomeškega okraja gasilska priznamja I., II. in III. stopinje. Slove'nosrl so se udeležili tudi predsednik okrajnega odlbora SZDL. ljudski poslanec in narodni heroj Jože Borštnar, x>slanca Avgufct Jazbinšek in Viktor Zupančič, predsednik okrajnega odbora RK dfr. Tone Hočevar in tajnik okrajnega odbora RK Jože Moreči. Proslavo je začel predsednik OGZ Novo mesto Lojze Miirrič s krajšim govorom l> pomenu prostovoljne gasilske organizacije, katere člani se požrtvovalno i/postavljajo nevarnosti, kad=nr preti posamezniku ali diružbu nevarnost ognja in drugih elementarnih nezgod- Z neumornem delom gasilskih društev se je v I >vomeškem okraiju članstvo v 1'CD v zadnjem desetletju močno razširilo, orodje in opremo pa so društva obnovila do dveh tretjin. Z nadaljnim delom bodo gasilci upravičili zaupanje ljudske oblasti, ki daje ifz leta v leto več po'iir>or za razvoj gasilstva. Po uspeli simbolični sliki in nastopu moškega zbora KD Du- šan Jereb pod vodstvom Toneta Markllja je 'inspektor RGZ tov. Buh v /imenu Upravnega odbora Gasilske zveze LRS razdelil niaijdela^neijSLm fcmed najboilijEiih gasilcev 4 priznanja I. MOfttlje, 10 priznanj II. stopnje in 33 priznanj III. stopnje, posebej pa je prebral še seznam 26 gastilcev, ki so prav tako odlikovani s pniiznaruji II. in III. stopnlje, a zaradi tehkiiičnih ovir ob tej podelit vi niso mogli dobiti odlikovanj v roke. Podelitev odlikovanj so nav-zo6i .pozdravljali z aplavzi, trije pioniirčki-gasilci pa so nato odlikovanim tovarišem prav lepo čestitali in obl/jufoili, da bodo sledili njihovim vzgledom. Pevski zbor je zapel še tri pesmi, nakalr se je tajnik OGZ Pavle J apel j v imenu vseh odllkovan-cev zahvalil Zu zaupanije 'in izkazano čast, ki jo bodo vsi dolenjski gasilci upravičili z na-daljbvim delom v dc4>robit socialistične skupnosti. Pod vodstvom šolskega upravitelja tov. M^he-liča s SI a mik a je skupina pionirjev in mladincev pokazala na odru zelo dobro pripravljene simbolične telovadne vaje, nakar je bila slovesnost zaključena s •IkupniLm kosilom odlikovancev in gostov v hotelu Mecropol. Letos prvič praznujem svoj praznih... Vsakdo irr>ft svojo obletnico; tako praznujejo ljudje obletnice poroke, upokojenci dan upokojitve, šoferji največji karambol v preteklem letu, spet drugi zadetek glavnega dobitka na loteriji itd. No, jaz ne praznujem ne eno ne drugo, marveč neko prav posebno obletnico. Ta dan pred 356 dnevi sem namreč zaključil enomesečni kuharski tečaj, bi bil ti takrat v moji koži, Eh, bo kdo dejal, to ni pa nič posebnega! Je, je, bratec; če bi drugače govoril. Naj vam na kratko povem, kako s* je pripetilo, da sem se moral hočeš nočeš posvetiti kuharski Umetelnosti. Boljšo polovico sem bil namreč odpremil v tisti kraj, od koder se vračata skoraj v vsakem primeru dva, če je sreča mila pa tudi trije. Mislil sem si, teden dni bom že potrpel, potem pa tako dobim i$£%o ;ji priraste< domov! No, pa sem kar sam prevzel kuho, čeprav sem se bore malo razumel. Toda zgodilo se je čisto drugače: minil je teden, nič novega. Pomalem me je začelo skrbeti: kaj če se nismo všteli? Mine drugi teden, vse po starem, toda meni kuhanje ni in ni šlo od rok. Tole se mi je dogajalo: ali je bilo premalo kuhano ali pa preveč sežgano, drugič spet preveč osoljeno in tako naprej. Najhuje je bilo s pomivanjem posode — po vsakem pomivanju sem bil kar zrel za žehto. To trpljenje se je vleklo v tretji teden in sem bil od kuhanja in umivanja že kar malce zmešan. Ko je nastopil četrti teden mojega grenkega življenja, pa sem si dejal: »Ce v tem tednji ne bo nič novega, potem bom ali znorel ali se pa dodobra posvefil kuharskemu poklicu. Saj mi v takih okoliščinah drugega ni kazalo. Ko sem proti koncu tedna pri Štedilniku s kuhalnico v roki premišljeval, kako žalosten je pravzaprav ta zakonski stan, mi prinese poštar brzojavko s tole vsebino; Čestitamo k rojstvu druge hčerke! Toliko, da me nI zadela kap Na, še to povrhu: toliko sem trpel, v najbolj grenkih urah sem se tolažil: Fant, le potrpi, saj boš dobil sina in bo vse pozabljeno. No, pa sem se kar kmalu sprijaznil z mislijo, iia je državljan ženskega spola prav toliko vreden kakor državljan z moško oznako. Ženinega prihoda sem se razveselil res od srca, kuhanje, umivanje in kar je s tem v zvezi, sem spet njej prepustil in se počutil tako srečnega, da vam ne morem popisati. Spomin na ta veliki dan bom slavil odslej kot svoj praznik. Naj še povem, da imajo kuharice in kuharji od tistega časa v mojih očeh veliko ceno... Srečni oče O.K. Takrat se je na splošno priporočalo le zimsko škropljenje z 8-10°/o arborinom, kar se je prav dobro obneslo. Kdor se za škropljenje ni zanimal, je po dveh letih imel suha drevesa. Nekako v letu 1942 je po hudem mrazu kapar kar izginil. Lansko leto pa se je spet pojavil. Letos ga Je precej po vsej Dolenjski, zlasti v hribovuitih krajih Gorjancev in Suhe krajine. Ljudje me sprašujejo, kaj je to »za ena mana«. To je češpljev kapar. Na raznih kaparjih pri nas nismo revna. Hude skrbi imamo z jabolčnim kaparjem San Jose, ki je že uničil večino jablan in ga na vse načine zatiramo. Sedaj pa bomo morali pričeti z zatiranjem češpljevega kapar-ja. Na drevesu ga lahko spoznamo ker dela na vejah polkrogle kapice s trdo lupino, in če se teh starih kapic spomladi in poleti dotaknemo, se odkrušijo in padejo na tla. Pod vsako kapico je več sto jajčec belkaste barve, podobnih prahu. Iz teh jajčec se razvija novi zarod, ki se razleze po mladih poganjkih, vejah in listah ter izsesava njihove sokove tako, da zaostane-jo v rasti in se začno sušiti. Razvoj je torej isti kot pri jabolčnem kapar ju. Ce je bilo zimsko škropljenje opravljeno površno, se zarod hitro množi in bilijarde mladih kapar j ev uničijo vse drevje. V tem letnem času opazujte vaše nasade in videli boste, da so sedaj veje kar polne prvega in drugega zaroda, ki ima še mehke kapice in ga je lahko zmečkati. Kjer se začne listje na soncu lestetati, kjer po drevju lezejo mravlje, obletavajo pa ga muhe, tam je »mana«, kakor ljudje imenujejo tega kaparja. Najlaže bi kaparja zatrli, če bd drevesa škropili s tekočim pantakanom 1%, ali s fosferno — 1 deciliter na sto litrov voda —, kar bi mlado zalego uničilo. Ta škropiva so strupena in je treba z njimi oprezno ravnati. Na vrtovih bi smeli kositi travo in pasti živino ter perutnino šele po enem mesecu in večkratnem dežju, ki opere na tla padlo škropivo. Škropiti je mogoče tudi, če se pod vsakim drevesom rastline dobro pokrijejo. Ce ne bomo škropili preko leta, bo treba opraviti zimsko škropljenje takoj ko listje odpade, s 3°/o rumesan oljem ali 2% kreozanom. Liste je treba pograbiti in sežgati. Torej skrbimo za ohranitev naših češpljevih nasadov, ker je redilna vrednost češpelj zelo velika, nam vsem pa prija njen okus. Franjo Malasek Otroške igralne hlačke Poleti najlaže otroka poceni in lepo oblečemo, saj zadostuje že bluza ali majica in pletene igralne hlačke. Iz dveh raznobarvnih klopk bombaža ali tanke volne sple-temo hlačke takole: Zadnji del: nasnujemo 8 zank, pletemo 6 vrst (na licu samo desne zanke), nato pa v vsaki drugi vrsti dodajamo v začetku po 1 zanko, da imamo na pletilkah 36 zank. Zatem dodajamo v vsaki tretji vrsti po 1 zanko, da imamo na pletilkah nekako 56 zank. Naprej pletemo ravno, da so hlačke ob robu visoke 12 cm. Zanke posnamemo. Prednji del pletemo kot zadnjega, le da prednjik nadaljujemo v pasu tako, da zanke snemamo v enakem zaporedju, kot smo jih spodap dodajali. Ko nam ostane na pletilkah 10 zank, jih posnamemo. Robove pletemo z drugobarv-no volno ali bombažem. Zanke zadnjega dela naberemo na ple-tilko in spletemo 4 cm visok rob (1 levo, 1 desno zasukano zanko). Na prednjem delu poberemo zanke robov na 3 pletilkah. Na srednji pletilki imamo le 10 zank; v vsaki vrsti dodajamo tem zankam v začetku po eno zanko, da dobimo trikot, ki ima ob zaključku pletenja nekako 24 zank. Ob strani pletenje zaključimo, iz 24 zank pa izpeljemo naramnici, ki Imata po 8 zank; srednjih 8 zank posnamemo. V koncu 30 cm dolgih naramnic vpletemo gumb-nici. Hlačke v koraku in ob strani zašijemo, zanke spodnjih robov napeljemo na pletilke ln v krogu delamo 2 cm visok rob. Ko smo posili konce nitk, prisili gumbe in hlačke zlikali, je cenen in lep kos otroškega oblačila gotov. Z. G. Črnomaljski filatelisti so med najboljšimi društvi Filatelisti v Čnomlju smo tove- | na za mladino, 6-letni pionir: »Tu-aLi zadnjo nedeljo v maju drugo j di jaz Tad zbiram znamlke in jih imam že veliko!« In laskava priznanja društvu — učitelj je napisal: »Odlična lin z ljubeznijo organizirana razstava,« je velUc moralni uspeh razstave znamk. Republiški poslanec zbora proizvajalcev nam je tole zapdsal: »Razstava je tako lepa, da sem bil iznenađen. Pri tolikem razstavljenem materialu bi se verjetno zmotil, kaj je najlepše. Dokler nisem videl to razstavo, si nisem predstavljal — vsaj ne v toliflti meri vzroka, da so neJkateri tako vneti zbiralci znamk Zelo je razveseljivo dejstvo, da Je obisk tako velik, kar je dokaz, da ima filatelija v Črnomlju in Bell krajini bodočnost.« Priznanje nam daje tudi izjava predsednika občinskega odbora SZDL Črnomelj: »Priznati je treba, da so vsti razstavi j alci delali požrtvovalno in pripravili zelo lepo razstavo. Filatelija je zelo pestra stvar ln, kakor ocenjujem iz razstave, najde človek v njej zadoščenje«, ln končno dve pohvali društvu od Filatelisiiične zveze Slovenije in ena našemu članu v šestem letu obstoja društva ter poslovilne besede tov. Kobala, ki smo mu hvaležni za vso pomoč in sodelovanje: »Videl sem, da ste med najboljšimi podeželskimi društvi. Ne pozabite na mladino in rad vam bom še pomagal!«, nam daje voljo za Se aktivnejše delo. Drago Vondra Belokranjski invalidi so delavni Zveza voijaiških voljnih invalidov v Bel/i krajini !je delovna organizacija. To je pokazala tudi uspela skupščina okrajnega odbora, ki je bila ob koncu maja v Črnomlju. Skupščina so pri-sosrvovali vidni okraljni in repu-ivvki predstavniki: predsednik glcvnega cdb'ora Zveze Franc Krese ln sekretar Rudolf Srlm-šek ter oktaijna funkcionarja Bojan Fabjan in Loijze Starina. Bojan Fabjan je izčrpno poročal o delu organizacije, ki ji je bila giavna naloga skrb za otroke padlih, borcev. Teh otrok je v okraju 340. Od njih se jih 133 šola in uči različnih obrti. Vsi prejemajo Štipendije. Tud'i na lc-.tevamja in počitniške kolonije je ilo vsako leto precej oirok, in ravno invalidska organa-aci;a jc bila tista, ki je letovanja organizirala ali denarno podprla. Letos bo šlo na taborjenje 80 otrok riad!;h borcev. V organizaciji je živo politično delo. O tem priča številna udeležba članov na velikih proslavah v Črnomlju in na Ostrož-nem. Invalidski vcstnlk, organizacijsko (sladio, ima v Beli krajini 612 naročnikov, kar pomeni 60 odstotkov vseh članov. Kot najbolj delavni sta bili na skupščini pohvaJjeni organi-kao&ji v Adlešičih in Gradacu, nasprotno pa jc bilo delo organizacije v Metliki zelo mlačno. društveno propagandno razstavo znamk v počastitev 10-letnlce osvoboditve naše domovine. Častno mesto na razstavi je pripadalo našemu rojaku Lovrencu I Koširju. Dokazno gradivo o njemu je razstavil kot gost časni član Fllatelistačne zveze Ferdo Kobal, ki je s svojim raziskovalnim prizadevanjem, razsvetlil Koširjevo delo, da r* danes priznavajo po svetu za idejnega tvorca poštne znaerake. Na mizah v sindikalni dvorani smo prikazali popolno zbirko znamk Jugoslavije ln Slovenskega primorja ter sikoraj celo zbirko znamk Koprščine. Tov. Zitko Je prikazal večino izdanih znamk Avstralije, tov. Pirnat pa Združene države Amerike. Veliko je bilo tudi lepih znamk Avstrije in Argentinije. Zastopane pa so bile še znamke Združenih narodov, Oceanije, Monaka, Italije. Madžarske, Nemčije in Bolgarije, ki so vse vzbujale pozornost obiskovalcev Paša za oči so bile Ko-balove kuverte prvega dne Švice in Nizozemske ln tematske zbirke prometnih sredstev, športa, cvetlic in živali. Štirje mladinci so se postavili s svojimi najlepšimi znamkami. Spomdnslki žigi Slovenije, zemljevid z oznakami filatelističnih društev, poštni pečati na okrajnem zemljevidu, filatelisti čne revije ln katalogi pa so izpolnili obsežno dvorano, okrašeno s slikami maršala Tita, Lovrenca Košticrja in Otona Zupančiča, po katerem nosi ime 6r-nomal.Kko društvo. Od jutra do večera Je obiskovalo razstavo staro in mlado, od zastopnikov oblasti, političnih in družbenih organizacij do cicibanov z mamicami, delavske in uslužbenske družine, kmetje in upokojenci, ki se naših »verigar-jev« še dobro spomiinjajo in so se ob pogledu na te starine spominjali svojih mladih dni. Med množico ljudi so videli razstavo tudi mladi rokometaši iz Pforzhetma v Zahodni Nemci 11. kt so gostovali v Črnomlju. Skupaj čez 400 obiskovalcev, kar je za naše mestece kar lepo število. V anketi izražena pohvalna mnenja o filateliji — zidar je napisal, da je to lep kulturni šport, gospodinja, da je filatelija korist- Razpis Splošna kmetijska šola Grm pri Novem mestu razpisuje vpis novih gojencev za šolsko leto i955-56. Sprejemamo kmečke fante, ki maj o veselje do kmečkega pokll-kl so stari najmanj 16 let, telesno in duševno zdravi ter imajo z uspehom dokončano osnovno šolo. Prošnje, kolkovane s 30 din, sprejema ravnateljstvo enoletne Šole do 15. septembra 195fl, ker se 1. oktobrom že začne redni šolski pouk. Prošnji priložite: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. rojstni list; 3. zdravniško spričevalo; 4. lastnoročno napisan življenjepis; 5. obvezo staršev aH KZ za redno plačevanje vzdrževalnine. Vsi gojenci Imajo popolno oskrbo v internatu, Mesečna vzdrževalnina znaša 4.250 din. Interesenti naj takoj zaprosijo pristojni Okrajni ljudski odbor, tajništvo za 'prosveto ln kulturo, ln svojo kmetijsko zadrugo za štipendijo, ker imajo navedene usianove v ta namen potreben kredit. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo šole. Ravnateljstvo Kmetijske šole Grm — Novo mesto Mizarji so igrali Novomeški mizarji, delavci Mizarskega podjetja, so nedavno izpričali, da hočejo delati tudi na kulturnem področju. Javnosti so se predstavili z igro Jožeta Bona »Pesem s ceste«. Zaigrali so kar v prostorih lastnega podjetja, brez posebne kuli-serije, ln vendar Jim je igra lepo uspela. »Pesem s ceste« sega v preteklost: pokaže nam bedno življenje tisočerih, ki jih je kapitalistično izkoriščanje oropalo življenjskih dobrin. TI brezposelnežl ln brezdomci so bili prisiljeni, da so stopili na cesto, pa si z bobnom in kitaro iskali košček kruha. Mizarji so dali »Pesem s ceste« v počastitev 10-letnice osvoboditve. Igralcem se Je sicer poznalo, da so še precej nerodni na odru, saj s tako stvarjo pač še niso imeli opravka, pokazali pa so toliko dobre volje Vi prizadevnosti, da jim Je v čast, hkrati pa so prav gotovo dobili veselje do dramatike. Rcžiral je avtor sam in posrečilo se mu je postaviti na oder nekaj res dobrih likov. Posebej moramo omeniti Štefko v vlogi vdove, ki je pokazala močan odrski talent, ki naj se mu nikar ne odreče. Res moramo pohvaliti igralce ln režiserja, prav tako pa tudi scenerista, ki je tako rekoč lz nič postavil kar dobro in ustrezno sceno. Uspela igra naj jim bo pobuda za nadaljnje odrsko ln prosvetno delo. Samo priporočati je, da bi ta lepi vzgled mizarskega kolektiva posneli tudi drugI kolektivi v Novem mestu, kajti to bi bila najboljša propaganda za kulturno ln prn^v-'m »velJavUft. nje med obrtniškimi delavci. In prav bi bilo, da bi se ti obrtniški delavci včlanili v Obrtniško kulturno društvo v Novem mestu, kjer bi na prosvetnem področju, ob strrj,ovnl pomnčl, res lahko uspešno delovali. -r- r »DOLENJSKI ElSTi Stran S Šentruperški kosci so tekmovali 19. junija jc bilo v Sentru- denarne nagrade. Od pionirjev pertu tekmovanje koscev. KZ Sentrupert, Mirna, Mokronog in OZZ Novo mesto so pokazali, «ia so odlični organizatorji, zakaj tekmovanje je uspelo kot le mnlokatera prireditev. Tekmovali so na travniku Marije Grčar. Kraj je zelo pri- je bil najboljši Andrej Pintar. Potem je KZ pokazala košnjo z ročno motorko in traktorjem. Ljudje so lahko videli, koliko koscev nadomesti stroj, pa če so se tako dobri. Kmetijski strokovnjaki, ki so bili navzoči pri tekmi, so na kraju povedali meren, ker leži travnik pri j marsikaj koristnega o krmi, Prosvetnem domu, kjer se ljudje radi ustavljajo. Tako je bilo gledalcev izredno veliko. Vendar zanimanje, s katerim so sledili koscem, kaže, da niso prišli samo slučajno. Pravijo, da že dolgo ni bilo v Sentrupertu skupaj toliko ljudi. Tekmovalo je 21 starejših koscev in 12 pionirjev. Proga za starejše je bila 23 m v obe smeri (kosili so red dvojnico), za pionirje pa 13 m v eno smer. Nagrajeni so bili vsi tekmovalci Najboljši so bili: Franc Rokše, ki je kot prvi kosec prejel za nagrado okcpalnlk in osipalnik, ter Franc Tisovec in Franc Stare, ki sta dobila lepe njeni vrednosti njo. in ravnanju z Vajenska Sola trg. stroke v Novem mestu Je proslavila 10-letnico osvoboditve Mladina vajenske šole trgovinske stroke v Novem mestu se je že dalj časa pripravljala na proslavo, ki je bila obenem tudi zaključna šolska proslava. Na dopoldanski akademiji je po uvodnih besedah ravnatelja prof. Mama spregovoril o pomenu desete obletnice osvoboditve dijak tretjega letnika tov. Maček. Sledile so recitacije, pevski zbor šole je zapel nekaj Velike Lašče najboljšim učencem 26. junija so se v Velikih Laščah zbrali najboljši učenci iz vseh šol v občir.i in dijaki nižje gimnazije. Svet za prosveto pri občinskem ljudskem odboru jim je pripravil skromno razvedrilo. V lepo okrašeni šolski sobi je učence pozdravil predsednik Sveta tov, Prezerj. Predsednik Obč. LO. tov. Oblak pa jim je razdelil lepe knjige kot nagrade za njihovo marljivo učenje. V imenu nagrajencev se je Marta Rigler iz gregorske Šole zahvalila vsem, ki so pripravi- Pismo s Trebelnega 15. junija so nas obiskali pionirji iz Bele krajine. Triintrideset jih je prišlo iz DragatuŠa, da bi si ogledali prijazne tre-beljske gričke, znamenite iz N03. Obiskali so spomenik v Gostinci, ki je bil postavljen kot spomin na ustanovitev Gubčeve brigade. Naš priljubljeni poslanec heroj Franc Krese-Coban je izpolnil svojo obljubo: prišel je med pionirje, jih popeljal na najvišjo točko Trebelnega in pripovedoval zgodovino trebelnske občine in spomine iz NOB. Pionirji so z zanimanjem poslušali njegovo pripovedovanje: »Vsak griček in vsaka dolinica ima svojo zgodovino, zgodovino, ki jo je pisala narodnoosvobodilna borba. Pionirji, cenite domovino, saj imate samo eno! Za vas" svobodno domovino je bilo pre- Iz Livolda pišejo V Livoldu pri Kočevju so 8e na nedavnem pripravljalnem sestanku pomenili o ustanovitvi kulturno umetniškega društva, ki naj bi imelo ime »Zvezda«. Društvo bo prirejalo različne kulturne prireditve v skladu z današnjo stvarnostjo. V društvo se bo vključila predvsem mladina, pa tudi drugih članov pričakujejo toliko, da bodo lahko ustanovili več sekcij: dramat-sko, pevsko-glasbeno, bralno in mogoče še katero. Društvo bo zajelo vaščane štirih vasi na področju Livolda in okolice. V najkrajšem času bo ustanovni občni zbor društva. J. J. lite mnogo krvi in lahko rečemo, da je vsak. košček naše zemlje prepojen s krvjo!« j# končal tovariš čoban. Pionirka je tovarišu Čobanu podarila šopek cvetja. Potem pa so se pionirji zavrteli v kola, pokazali so kako znajo plezati, skakati v daljino in višino. Naš poslanec je obljubil, da se bomo kmalu spet videlL D. M. 11 učencem tako slovesnost. V imenu šol je spregovoril še ravnatelj nižje gimnazije tov. Va-ljevec. Po razdelitvi nagrad so bili odličnjaki povabljeni na zakusko, na kateri so se tako razži-veli, da so kar neradi odhajali. Nagrajenih je bilo 38 šolarjev in dijakov. P. V. pesmi, nastopili pa sta tudi folklorna in atletska skupina šole. Po akademiji so bile najboljšim dijakom razdeljene pohvale in knjižne nagrade. Denarni nagradi sta prejela tudi dva dijaka za najboljše pismene izdelke ob 10. obletnici osvoboditve. Popoldne so dijaki, ki so sodelovali v dramatski skupini IV. terena, ponovili za šolo igro »Matura«, nato pa je bilo na Loki atletsko tekmovanje v tekih, skokih in metih. Ker večina učencev prej ni gojila atletike, so bili rezultati kar zadovoljivi. Učenec II. razreda Jože JesenŠek je vrgel bombo 60.61 m, najboljše rezultate pa ima tudi v teku na 100 m in na en krog. Hkrati so razredi tekmovali v odbojki, malem rokometu, košarki in streljanju z zračno puško. T. 17 milijonov bo treba vrniti I\> ur edin, ki je izšla ie lani, so m&att kmetijske zadruge do 30. junija vrniti iz svojih razpoložljivih sredstev vse tiste investicije,, ki so jih vložile v razne gradnje, večje nakupe itd. iz obratnih sredstev. Posebna ko-misija OLO, OZZ in NB je pregledala, koliko so posamezne zadruge novomeškega okraja investirale iz obratnih sredstev (kredi ihv), Ugntovšla je, da morajo zadruge vrniti več kakor 17 milijonov in 365.000 dinarjev! Tako je n. pr. KZ Dol. Toplice po- Dopolnilna šola iz šmihela na ekskurziji Pretekli teden so bili učenci dopolnilne šole iz Smihela pri Novem mestu na poučni ekskurziji v Kranju. Tu so si ogledali tovarne; posebno sta jih zanimali tovarna »Iskra« in tovarna kavčuka. Kar niso se mogli ločiti od kinoprojektorjev, telefonov in telefonskih central. Videli so mnogo strojev, na katerih Izdelujejo sestavne dele teh aparatov in se čudili velikemu redu, disciplini ln delavnosti tovarniških delavcev. Nekateri bi radi kar tam ostali. V Kranju so si ogledali še Prešernov muzej, v Prešernovem gaju pa s<-se poklonili velikemu poetu. Naslednji dan so si ogledali Narodni muzej in muzej NOB v Ljubljani. Pionirji dopolnilne Sole v Smihelu so hvaležni spremljevalcema in organizaciji Zveze borcev, ki jim je omogočila, da so toliko videli in preživeli dva lepa dneva. -er Novomeški živilski trg je bil v ponedeljek zelo pisan. Največ je bilo seveda češenj; cena je 25 din za kg. Kupcev je dovolj, ker nekatere novomeške trgovine s sadjem in zelenjavo nimajo vedno češenj, menda jim je dobiček premajhen? 1 Precej je bilo na trgu tudi povrtnine: salata po 40 din kg ali po 5 din glavica, šopki rdečega korenja po 10 din, grah 80 din za kg Vrtnarji so prodajali sadike paradižnikov in paprike po 4 din, rdeče pese pa po 10 din šopek (20 sadik). Tudi cvetja so imeli dovolj. Ljudje kaj radi kupujejo do- maČe sirčke, ki so po 5 din, jajca so bila po 13 do 15 din, orehi po 120 din liter. Veliko je bilo najrazličnejših semen in dišav (majaron, paprika). Mlado povrtnino: česen, čebulo in špi-načo prodajajo po glavnicah alt merici ln je razmeroma draga. Veliko je bilo lepo izdelanirt lončarskih izdelkov; sklede, lonci, cvetlični lonci, vaze, polički, hranilčki, pekače, latvlce in različni vrči. Tudi belokranj -skega platna, prtičev, pletenih jopic in otroških garnitur je bilo dovolj. mtmmm KINO Kino KRKA Novo mesto Od 1, do 4. julija: angleški film »Preganjan do smrti«. Od 5. do 7. julija: ameriški film »Vodnjak«. Dom JLA v Novem mestu Od 2. do 3. julija: angleški film »Ujeto srce«. Kino Dolenjske Toplice 2. 1n 3. julija: ameriški film »Sta- lag 17«. 8. in 7. Julija: nemški film »•Luč ljubezni«. Kino Črnomelj do J, Julija: »Aretacija«. B. in 8. Julija: »Policaji ln lopovi«. Kino JADRAN Kočevje amer. film »Praz-2an 1. do 3. Julija nlk v Rimu«. 8. in 7. Julija, ameriški film Valžan«. Kino Mokronog ►Pod- 1 ln J. Julija: amerišiki filtri vodna četa«. Potujoči kino Novo mesto predvaja mehiški film »En dan življenja«. 1. Julija ob 20. uri v Straži. MALI OGLASI UGODNO PRODAM enostanovanj-sko hišo z vrtom v Dol. Straži-— Na«lov pri upravi lista. (Ml) PRODAM Ogrodje šivalnega »troja znamke Durkopf. — ogled Črnomelj 60. (347) PO UGODNI CENT PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom, gnol-nlčno 1nmo, vodnjakom 1n go-sipodarskitlii poslopji v Velikih Selih občina AdleSIM Primerno za manjšo družino, obrtnika ali upokojenca. Podrobna navodila vsak čas pri: Jankovi Ml-haH, Velika Rela 17, Adlešičl. Cena po dogovoru, plačljivo tudi nn tbrake. POSTNO GOSPODINJSKO PO-MOCNTCn l*č«n — nad « w*« Javi naj ne pri upravi Usta. — jlnm v npjom posestvo z vjerni nrrtlkllnnml. ,3:i9) POZAH! „l« \ 7.KNSKI DEŽNIK d bito nn O »n ožji um sod!#ču v Ksta _ deklico. Judež Marija 1r. Clka-ve — dečka. Gracar Frančiška 1» 7.:tbrcl1a pri Mirni — deklico. StraJnor Matija iz Kotoske — dečka. Vodopivee Pavla \r. Družinske vasi — dečka. Korasa Vera Iz Novega mesta — dečka. Perko Matija iz Vrtače pri Žužemberku — deklico. Cesar Jožefa lz Šentjurja _ deoka, Migalič Murtja lx bragntuša — dečkn. Dalmin Marija 1« Kočevske Reke — dečka. Sladic Anica U Kota pri Semiču — deklico. Ltjzar Francka lz Dol. Maharffvca — deftka. tCastrev Mari 1 s lz Hrušlce pri Stonttah — de&ca. Brman Marija Iz Gaja pri Šentjanžu — dečka. Bučar Marija lr. Dol Su»c — deSka. Praorotnlk Slavka lz Koblarjev prt Koč>vJu — dečftcs. Marin Alojzija is Mirna — deklico. Hc Cecilija lz Ponikev pri Trebnjem — deoka. Kos Marija iz Gabrijel pri Tržišču — deki ;co Matko Pepca iz Gabrja — dečka Poljanec Jožefa lz Jurke vasi — dečka. Aganvič Marija tz Mirne peči - deklico. Držaj Antonija lz Črnomlja - deklico. -Srečnim mamicam čestitamo! KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln prišli iskat pomoći v novomeško bolnišnico: Frančiška Pograjc Iz Velikega Cirnika, posestnica, Je na vrtu padla a košem ln s\ poškodovala desno nogo. Ljuba Barborič iz Gorenje vasi prt Smarjetl se Je Igrala z otroki, padla s kozolca ln si zlomila levo roko Franc Mo-har sin vojne vdove, Laze 13, Je podiral hišo. Pri tem mu je padel na Rlavo žleb ln "tu jo močno poškodoval. Jo*o Golob lz Dolnje 81.tre vasi Je padel s češnje ln si zlomil obe toki. Sprlnger Martin«, filrojnemu ključavničarju lz Dolnje Stare vasi Je p.idel s češnje |n si zlomil obe roki. Sprlnger Martinu, ^rolnemu ključavničarju Iz Dolenje Straže Je stiskalnica poškodovala prste na roki. Jože Derftnc, krojaški pomočnik lz /.nloga Je padel s čeznje ln si zlomil levo roko. Feliks Hren, posestnikov sin r. Dobrave, si Je prt sekaniu drv poškodoval desno no. ro. KtdST Anton Mrvar Iz Kočevja «l Je T*rt padcu s kol so ostale zadrtoge imele toliko sredstev, da so porabljene investicije krile iz raz-pcigSJJČJ&ih 'laistnlh sredstev. Strtoga uredba mora poučiti Mpraiite odbore zadntg, da nc smejo »porabljati obrastnih sredstev za investicije. Im?est):::: smejo Šele iz ustvarjenih skladov. za kmetijsko izobrazbo Vsa leta po drugi ivetovni vojni se je mnogo pisalo po našem časopisju, predavalo na raznih tečajih in sestankih in sploh se ob vsaki priliki govorilo o dvigu kmetijstva. Z ozirom na progresivno naraščanje prebivalstva na »vetu in dvig življenjskega stan-darta vseh ljudi, je nastalo vprašanje, kako povečati svetovno kmetijsko proizvodu jo. lo v]irasanje je važno za celokupno človeštvo, toliko važ-uejše je za našo dr/avo, posebno še za dolenjski predel Slovenije, ki je, navzlic dobrim pogojem v kmetijstvu, vendar dokaj zaostal. Alemiu ne bo odveč, da tudi na tem mestu spregovorimo o tem nekaj b/ased. Družbeni plan FLRJ je za letos predvidel za kmetijstvo znatna fiuančna sredstva, kar je zelo poživilo zair^ianje za zboljšanje in povečanje .kmetijske proizvodnje tudi pri nas. To zanimanje se je pokazalo posebno pri raznih nabavah, zlasti umetnih gnojil, 6aj je bilo v novomeškem okraju samo za spomladansko setev porabljenih umetnih gnojil znatno več, kakor lani v celem letu. S tem t zvezi pa je nastalo marsikje novo vprašanje, kako uporabljati umetna gnojila, da se bo res pokazal uspeh. Mnogo je tudi drugih vprašanj v kmetijstvu, ki čakajo navodil in pojasnjevanj za naprednejše gospodarjenje.. Zanimanje za napredek se je sicer znatno povečalo, vendar je največja ovira za hitrejši dvig kmetijstva pomanjkljiva stroškovna kmetijska izobrazba. Zanimanje za strokovno izobrazbo pa pri nas na Dolenjskem nikakor ni v razmerju z željami po napredku. Da je res tako, se najbolj vidi ob vpisu v kmetijsko šolo. Kmetijska Sola na Grmu v Novem mestu je naša dolenjska kmetijska šola. ki je obenem najstarejši zavod te vrste v Sloveniji in je vzgojila v času svojega obstoja lepo število dobrih, gospodarjev in kvalificiranega kadra ki se povsod z uspehom u dejstvu je. Na Dolenjsko pride od teh minimalen odstotek, kar se seve- da pozna ▼ prepočasnem napredovanju kmetijstva. Dukaz o pomanjkanju kvalificiranega kadra v vseh kmetijskih sektorjih so številna vpraševanja in prošnje za absolvente kmetijske šole na Grmu. Učencev letnika 1954/55 je sedaj v šoli samo 21 in še od teh jih je nekaj iz drugih o-k rajev zmogljivost šole pa je nacf 50 učencev. Kmetijskn šola deluje torej manj kot s polovično zmogljivost jo. Kako odstraniti tako škodljivo vrzel v kmetijstvu? To je pač treba premisliti in takoj resno začeti reševati to pereče vprašanje. Predvsem je treba vso kmetijsko javnost zainteresirati za strokovno izobrazbo kmečke mladine. Državna in zadružna posestva ter ekonomije naj. bi ob raz-jpisu sama prijavila in vzdrževala primerne mladeniče iz vojih kolektivov s pogojem, da se po končanem šolanju vrnejo na njihova posestva. Privatni posestniki pa naj bi po- slali v šolo vse one, ki so namenjeni za bodoče gospodarje posestev. Pri tem ne more in ne sme biti vprašanje vzdrževalnina. V šodskem letu 1954/55 k vzdrževalnim učencev znatno prispeva okrajni ljudski odbor Novo mesto in to celo za one učence, ki niso iz novomeškega okraja, lipam o da bo bodoča novomeška Zveza komun tudi naklonjena kmetijskemu napredku. Manj premožni kmetijski posestniki pa naj ss povežejo s svojimi kmetijskimi zadrugami, ki tudi ne bodo odrekle pomoči za tak namen. Zaradi potrebe po povečanju proizvodnje v kmetijstvu, pogojev, ki jih imamo, in posebno zaradi zaostalosti dolenjskega kmetijstva smo dolžni, da storimo vse, kar je potrebno, da se tudi kmetijstvo Dolenjske razvija in napreduje vzporedno z drugimi gospodarskimi panogami naše domovine. A. Keglovl« Lesni kombinat na] bi zgradili pri Straži Lesni kombinat naj bi zgradili 20. junija se je v Novem mestu sestala komisija odbornikov OLO, ki so bili Izvoljeni za določitev prostora, na katerem n<*i bi zgradili objekte bodočega dolenjskega lesnega kombinata. Tov. Knez je poročal, da prideta Izmed 4 možnosti vpoštev predvsem zemljišči med Hru-ševcem in Gor. Stražo (med železniško progo in Krko) ter mei Gotno vasjo in drž. posestvom Grm ob Težki vodi. Obe predvideni lokaciji Imata sicer razne prednosti, vendar pa sta s finančnega stališča obe praktično enaki. Lokacija Hruševec pri Straži ima ugodnejše pogoje za kamionski dovoz surovin, ki jih je v tem delu Dolenjske največ, ima pa tudi ugodnejše pogoje za postopno graditev tovarne, ker leži neposredno ob železniškem tiru in blizu sedanje žage v Straži, tako da bi bilo mogo- če proizvodnjo rezanega lesa iti končnih izdelkov postopno vsklajevatl. Poleg tega je prišla pobuda za zgraditev takega kombinata že svoj čas iz kolektiva LIP oz. iz Straže. Zgraditev kombinata na območju občine Straža-Toplice bo nudila zaposlitev odvisni delovni sili iz Suhe krajine in bo za gospodarsko osnovo občane zelo pomembna. Predstavnika Gotne vasi in Novega mesta sta menila, da ne kaže objektov družbene ravni, ki bodo zrasli ob novi tovarni, deliti od mesta. Odvisne delovne sile pa ne manjka tudi s področja sedanja občine Gotna vas. Komisija je po pretresu vseh predlogov in pripomb sklenila predlagati OLO, da bi lesni kombinat gradili pri Straži. V kolikor bo podjetje Izlicitiralo potrebne kredite, bi z začetnimi deli lahko začelo že letos. Tuberkuloza ni več vprašanje umrljivosti, ampak invalidnosti! SP0RTINm£$NAVZG03A Triurni Novomeščanov v Ljubljani Zve«* Športov Slovenije Je priredila v okviru tekmovanj »to let ftporta v svobodi« velik odbojkarski turnir najboljših slovenskih ln hrvatskih mestnih reprezentanc. Na turnirju so poleg Mariborčanov, Ljubljančanov in Zagrebčanov sodelovali tudi Novo-llistrani, ki so na veliko presenečenje osvojili prvo mesto. Kot zmagovalci so prejeli velik pokal odbojkarske zveze Slovenije In spominsko zastavico, spomin na enega največjih uspehov novomeške odbojke. NovomeAčant so v soboto ln nedeljo v LJubljani dobesedno tri-timlirall. Marlboar Je bil poražen • 3:o (15:10, 15:8, 15:13), enako tudi oslabljena ekipa Zagreba s 3:0 (15: 11, 15:2, 15:9). LJubljana Je Igrala ■ najboljšimi igralci Slovenije (razen obeh xveznih llgalev). Zaradi utrujenosti m neobjektivnega zagrebškega sodnika Oraienoviča so tekmo izgubili s tesnim rezultatom 2:3 (9:15, 15:12, 15:8, 3:13, 12:15). Vsi, ki so gledali tekme, so sil Mli edini v tem da so No-vomeScanl najboljše ln najučinkovitejše moštvo na turnirju in da so zasluženo odnesli pokal v dolenjsko metropolo. To se Je dokazalo tudi v nedeljo, ko so Ma- V soboto in nedeljo na PEVSKI f FESTIVAL • III. DOLENJSKA REGATA na Krki riborčani premagali Ljubljančane, sami pa so izgubili z Novotneščanl ■ 3:0. Vprašanje Je, kaj bi bilo ke, <8:3) (razlike v setlh), 2. Ma-z LJubljano, če bi dobila Novo-meščane spočite. Vrstni red: 1. Novo mesto 4 toč-rlbor 4 točke (6:4), 3. LJubljana 4 točke (7:3), 4. Zagreb o točk (0:9). NovomešČani so nastopili v postavi: Pučko, Dolenc. Sonc, Sl-iti L0, ing. Bergant, Medic in La-pajne. odlikovali »o se v odličnem bloku, zelo dobri obrambi v polju, Imeli so močne ln precizne Udarce na mrežo, zelo močne servise, skratka NovomeSčana odlikuje visoko kvalitetna Igra in velika borbenost. To so kmalu opazili tudi gledald, kl so vse do konca turnirja navijali za Novo-meSČane. Kaj pa posamezniki? Vsi od prvega do zadnjega v moStvu so se borili do poslednje moči. Posebno Je presenetil Pučko, kl Je igral kot v najboljših časih. Nekoliko negotov Je bil Medic. F. M. Nogometaši Črnomlja in Novega mesta — 2:2 Na se nedograjenem stadionu v Črnomlju so ss v nedeljo ■pomerili nagometašl NK Elana iz Novega mest« z mladimi in požrtvovalnimi črnomaljskimi nogometaši. Živahnost, ki je vladala na stadionu ves cas tekme, obeta nogometu lep razvoj, saj so bilt tekme veseli vsi igralen in športniki, nad 700 ljudi pa je navdušeno pozdravljalo igralce obeh moštev. Prvi polG&s tekme so bil! Crno-maljcl v terenski in tehnični premoti, medtem ko so se gostje odlikovali s skrajno požrtvovalnostjo ln strnjeno otoracmbo. Edini gol v I. polčasu Je dosegel Branko Culek lz 20 metrov. V drugem polčasu so bili Novomeškem enakovredni nasprotniki. Dcma-činl so sicer že vodili z 2:0, toda gostje so a žilavo igro »manjšali rezultat ne 2:1. H končnemu rezultatu 2:2 so prispevali Crnom aljcanl avtogol, s katerim Je bila lepa tekma zaključena. USPEH, KI GA V KOČEVJU NISMO PRIČAKOVALI Kljub temu, da so nekateri športni poznavalci predvidevali, da je program športnega tekmovanja sindikalnih podružnic v Kočevju preobširen in neizvedljiv, lahko danes odvržemo te trditve in pokažemo na dosežene uspehe, ki so jih dosegli tekmovalci in organizatorji. Tekmovanje poteka v najlepšem redu, nastopajoča moštva so disciplinirana in požrtvovalna. V nedeljo Je bila na Krki III. dolenjska regata ki se jo Je udeležilo Sest veslaških klubov lz Slovenije ln Slov. Primorja. Novomeški veslaški klub »Krka« Je organizacijo tekmovanja dobro Izvedel. Prireditev Je začel sekretar veslaškega kluba »Krka« Miro Thi>r-SevsklJ, ki Je med častnimi gosti pozdravil pokrovitelja letošnje regate narodnega heroja Jožeta Borštnarja, predsednika OI^O Novo mesto Viktorja Zupančiča, predsednika LO MO Novo mesto Borisa Andrljanlča, ostale goste ln tekmovalce vseh sodelujočih klubov Tekmovanje, ki se Je začelo kmalu po 14. url. Je obsegalo pet točk: tekmovanje članov, članic ln mladincev v četvercih s krmarjem In članov ter mladincev v aktffu. Proga r.a Mane je merila 1200 m, za članice in mladince pa fllHI tn. Med klubi Je najve* uspehov po?.ela ljubljanska Savica, ki Je osvojila tri prva mesta. Po eno prvo mesto sta osvojila Branik iz Maribora ln Biro. Uspehi domačega kluba so bili manjši, toda upoštevati moramo, da Je »Krka« le mlad klub, k| Ima malo izkušenj. Vendar menimo, da bi se moiall novomeški veslači bolj pripraviti. Nastopili so v naslednjih postavah: četverec s krmarjem ■— članice: Primožič, Matko, ?.nldar-»15 In Flštrovec, krmar Sustar. Tetverec s krmarjem — člani: Budna, MarkoviČ, Sustnr, Andrej Peric krmar Vehar. Četverec s krmarjem — mladinci: Makovec, Brelčak, Drentk ln Bele, knmar Vehar V sklffu niso tekmovali. Čoln Ima veslpSkl klub »Krka« ze nai-očen. pa ga le ni v Novem mestu. 7.en»kA četverec Je osvojil drugo meeto, mJa-dlnci so bili tretll In Mani četrti. Tehnlcrt rezultati: akiff - Mani; L Stoja« R«« (Branik) 4:B9,4: Jote Mutlc (Savica) 6:00,7; »kiff -mladinci! Kor Radin (Savica) »34,8; Tooe *tok CBraptfkj 5:23>»; Četverec - člani: Savica (LJubljana) 4:2i>:«:: VK Nailtituš (Krper) 4:30.7; Bled 4:3«,4; Krka 4:44,1. Četverec - članico: VK Bled 3:31,8; VK Krka 3:41,5. Četverec - mladine!: VK Savica (Ljubljana) 2:43,0; VK Delise (Izola) 2:45.1; VK Krka 2:56,0. Po tekmovanju Je predsednik domače Krk*- tov. Peric, podal pokal Savici ostalim pa Je razdelil diplome in nagrade. Tekmam Je prisostvovalo skoraj tisoč gledalcev. F. M. TORKAR USPEŠEN: v daljavo 6,52, na 100 m: 11,15 Na finalnem lahkoatletskem tekmovanju v Celju so mladinci Partizana Kočevje postavili neka.) odličnih rezultatov. Najuspešnejši Je bil Polde Torkar, ki Je pretekel proiro 100 m v času 11.15. Se I10I.ISI rezultat je dosegel v sfaoku v daljino: 6.2Sm Je nov rekord za Dolenjsko. Tudi tekmovalec Kiiitl Jo Sel preko šestih metrov: 6.01 m. v metu krogle se Je izkazal Veno Cihol z rezultatom 1500 m (5 kg), Član Partizana lz Črnomlja Tvan Zunič je skoMl v visino 1R8 cm. M — K Debeli : Suhi v Črnomlju Ob živahnem razpoloženju številnih gledalcev so v predtekml srečanja med Elanom in Črnomljem prišli na Igrišče zastopniki Debelih m Sublh črnomaljskih »civilnih« nogemetasev. 23 ljudi Je v hudi pripeki odigralo S polčase, izmed katerih se Je vsak končal z neodločenim 1:1, t«ako da »ta si molitvi po tekmi morali mzselltt lep pokal. Ker «oWlk v popolni bojni opremi ni mogel uepelno krotiti razigranih Igralcev, mu Je pri tem pomagala il-r«n* .., i. V, Res Je, da Je na prvi pogled tekmovanje v taki obliki naporno (spored tekmovanja je objavljen v 24. »Uev. i>olenJskega lista), toda dobra volja jn požrtvovalnost sta tudi tu zmagali. Zasluga za usipeh gre predvsem vodstvu tekmovanja, sindikalnim organizacijam in aktivnim članom Partizana, ki m svojimi izkužnjeml pomagajo pri organlzacrtji in aktivno sodelujejo v tekmovanju. S tem Je dosežen prvi uspeh. Še važnejši pa Je, da bo TVD Partizan dobilo v svoje vrste mnogo mladih športnikov, ki do sedaj niso aktivno sodelovali v telesno vzgojnih organizacijah. Le teh ne bo malo, saj sodeluje v tem tekmovanju nad 200 članov in članic. V nadaljevanju sindikalnega tekmovanja so bile v preteklem tednu odigrane dve tekmi v odbojki ln šest. v nogometu. V odbojki je Zidar premagal OLO II. s 3:0 ln Obrtnike prav tako s 3:0. V nogometu pa so bili doseženi naslednji rezultati: OLO : Ključavničarji 2:1 (1:1), Avto : Obrtniki 0:6 (0:2), Trgovci — gostinci : KOP 4:1 (1:1), Rudnik i Tekstila-na »:0 (4:0), KOP : Rudnik 1:4 (1:3) in Obrtniki : Trgovci—gostinci 1:0 (0:0). Kdo bo zmagovalec v tem tekmovanju je sedaj težko reči. ker favorit! za najboljša mesta (v odbojki OLO, Trgovci—gostinci in Zidar ter v nogometu Zidar, Rudnik ln OLO) še niso bili poraženi. I. A. Novo mesto : JLA 23,5:6,5 V počastitev 10, obletnice osvoboditve Je bil v Novem mestu v Domu JLA propagandni dvoboj na 30 deskah med Šahovskima reprezentancama Novega mosta In JLA. Ho vec urni borbi so Novomešea-ni, ki ao po dolgih letih prvič nastopili kompletni, vtsoko premagali pripadnike JLA z rezultatom 23 m pol : t ln pol. Na prvih desetih deskah je bil uradni dvoboj, ki se j« tudd končal z zmago Novomešičanov: 8 in pol : l ln poi. Zmagovalci prve desetorice ao bili: Skerlj, Sitar, Sila, dr. Golež, Fink, Brkfč in Vuletfe, medtem ko so Avsec, Doki in Prime re-mlrirall. Druga desetina, v kateri Je Igralo deset tretjekategor-rukov, j« zmegala s 6:4, tretie pa spet x visokim rezultatom 0:1. M. F. Sodeč po nedeljski tekmi, Imamo na Dolenjskem mlade in nadarjene nogometaše, ki se bodo lahko na urejenih stadionih pripravili tudi za večja tekmovanja. Pomagati pa jim bo treba predvsem z čimprejšnjo ureditvijo primernih Igrišč. Da ljudje množično prihajajo k takim tekmam, je odveč posebej poudarjati! J. V. Sport v Kočevju 19. junija dopoldan so tekmovali atleti domačega Partizana, ki so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najboljši s-o: tek lO0m — Bižalj 12,09; tek 800 m — Bergar 2,13; tek 3000 m — Petek 10,46; skok v daljino — Torkar 6,46; skok v višino — Koncilija 170; met krogle — Cihal 13,2«; met diska — Cihal »,05; met kopja — Troha 43,30. Po končanem atletskem tekmovanju je bila tekma II. republiške lige v odbojki med domačim Partizanom jn Mladostjo lz Kranja. Oba nasprotnika sta bila enakovredna, zmagalo pa je domače moštvo s 3:2 <^4:16, 15:7, 13:15, 15:12, 15:6). POJASNILO 20. maja 1955 je naš tedinilk objavil članek pod naslovom »TAM SMO PILI«. Okrajna gasilska sveza Novo mesto je po objavi članka sestavila komisijo, ki je zaslišala učenca, ki je v nalogi opisal 6Voj Izlet tako, kakor jc to Dolenjski list objavil. Fantič Je Članom komisije izjavil, da si je odstavek o pitju in kegljanju izmislil, čeprav ni postalo jasno, čemu. Da gasilsko društvo v S. ne bi Imelo škode zaradi objavljenega članka, pojasnjujemo bralce« n gornje ugotovitve komisije OGZ, ki se strinja s stališčem uredništva, da se Je treba proti alkoholizmu odločno boriti- Znano nam Je, da posveča gasilska organizacija precej truda vzgoji naraščaja in pozdravljamo zato stališče članov OGZ, ki obsojajo morebitne take pojave, kot Je bil opisan slučaj v gornjem članku. Uredništvo ZAHVALA Mestni odbor Zveze vojaSkih vojnih invalidov je 12. junija priredil za svoje člane Izlet na Fra-to. Dolenjski list je o tem že poročal. Z veseljem ugotavljamo, da je Javnost naš izlet pravldno ocenila. Čutimo, da je naša dolžnost, da se Javno zahvalimo podjetjem ln ustanovam, ki so nam omogočile Izlet: OLO Novo mesto, LO-MO Novo mesto, OOZB Novo mesto, Trgovskemu podjetju Rog Novo mesto ln podjetju Gorjanci. Se enkrat se tovarlško zahvaljujemo vsem, Iti so nam pri izletu kakorkoli pomagali. Mestni odbor ZVVI Novo mesto. Vsem prijateljem ln znancem Javljamo, da je utrujena od dolgega trpljenja za vedno zaspala nt/ša ljubljena mama, stara mama NE2KA BULC Na njeni zadnji poti smo Jo spremili v sredo, 22. junija 1955. Žalujoči: sim Franjo ln snaha Maruša, vnuki Marko, Janja in Janez ter ostalo sorodstvo. Mirna, 20. Junija 1955. Stran 9 »DOLENJSKI LIST« Ster. 29 sedmi i vezek Trdinovega ZBRANEGA DELA Prav v dneh, ko je šla skoraj neopazno misno nas 125-letnica Trdinovega rojstva, je Državna založba Slovenije poslala v svet novi zvezek Trdinovega zbranega dela. Obsega preostalih 19 Bajk in povesti o Gorjancih, Dve ljubici in Vinsko modrost. S sedmim zvezkom je torej marljiui urednik že opravil večji del in tako se izdaja bliža koncu. Potemtakem bo pisatelj nekako 50 let po smrti vendarle doživel objavo vseh svojih spisov, s čimer se bo sodba, ki smo jo imeli o njem doslej, v marsičem spremenila. Dela, ki jih prinaša sedmi zvezek, so nastala v glavnem med leti 1884—1888. Pisatelju je bilo tedaj nekaj nad 50 let. Poldrugo desetletje poprej se je naselil na Dolenjskem in prepotoval v naslednjih letih večkrat pokrajino podoli in poprek, skrbno opazujoč zemljo in ljudi, njihove posebnosti in zanimivosti. Ko se'je 1882 poročil z Uršo Grohar, vdovo ločenskega krčmarja Franca Jermana, se je njegovo življenje znatno izboljšalo, saj je bila žena ne samo skrbna gospodinja, ampak tudi lastnica dveh hiš: današnje Mastnako-ve v Streliški ulici in hišice v Vrhovčevi (št. 3). Vse to je na pisatelja ugodno vplivalo, da se je lahko nemoteno posvetil pisanju, za katerega je bil prejšnja leta prav na potovanjih po Dolenjski nabral ogromno dragocenega gradiva. Že v prvem letniku Ljubljanskega Zvona (1881) je objavil Verske bajke, naslednja leta pa celo vrsto Bajk in povesti o Gorjancih, ki so mu prinesla ime klasika slovenske proze. Pisatelj je imel v načrtu, napisati sto bajk, toda zaradi posebnih razmer, ki so vladale tedaj v našem političnem in kulturnem življenju, jih jo napisal le štirideset. Kljub temu pa tvorijo jedro in višek Trdinovega leposlovnega dela, kajti v njih se nenavadno srečno spaja v ubrano celoto pisateljev hladni kritični opazovalni dar s presenetljivo bogato domišljijo, ki ume sama po sebi še tako neznatna dejstva in drobne usode pre-ustvarjati v skladne, polno-krvne literarne umotvore. Kako je prišlo do tega, da je Trdina namesto sto bajk napisal le štirideset, nam lepo pojasnjujejo urednikove opombe ob koncu knjige. Bajke so zaradi neprikrite osti zoper kulturne, politične in moralne napake časa vzbujale odpor ne samo pri domačih »svetopetni-kih in svetohlincih«, ampak, ker je rohnel Trdina zlasti nad tujo gospodo, tudi pri Nemcih. Prišlo je celo tako daleč, da je nemški poslanec v dunajskem državnem zboru napadel Bajke ln Frana Levca, urednika Ljubljanskega Zvona. Otepanje z nasprotniki je Levcu. državnemu uslužbencu in skrbniku številne družine, vedno bolj presedalo in končno je prenehal objavljati bajke. Omenil sem že, da prinaša sedmi zvezek le polovico Bajk in povesti o Gorjancih (21 jih je namreč že v prejšnjem zvezku). Med njimi so tudi naslednje: na podlagi ljudskega Izročila spletena bajka o pesniku Prešernu — Doktor Prezir; zanimivo kramljanje Trdinove pripovedovalke Jere Pod hruško o prebivalcih šmihelske okolice; Straža-n i, ki nam v šaljivi besedi in v živih barvah prikazujejo za- sprotno: prav on lepo spaja s svojimi bajkami Levstikovo in Cankarjevo dobo. Sa nekaj besed o urednikovem delu. Prof. Janez Logar je zbral okoli 60 strani opomb, v katerih je nagrmadenega ogromno novega gradiva. V njih je jasno prikazan čas, v katerem je Trdina ustvarjal, in na novo osvetljena številna mesta in dogodki iz bajk, ki nam doslej zaradi časovne razdalje pa tudi zato, ker jih je pisatelj sam zabrisal s spremenjenimi imeni, niso bila jasna. Cesa bistvenega urednikovim domiselnim ugotovitvam zaenkrat pač ne bo mogoče dodati, kvečjemu kako drobtino. Naj jih nekaj naštejem! Poleg podgrajskega župnika Volčiča, ki Je po logarjevem mnenju služil za model Saraaja v isto-menski bajki, bo treba po mojem dodati Se šmihelskega župnika Antona Peterlina. Na njegovo nenavadno zvenečo knjižico Petlrna-t| Sit a p uli r (Budolfovo, 1884) se namreč verjetno nanašajo Trdino- Na razstavi gospodinjskega tečaja v Dol. Straži so dekleta pokazala, kaj vse znajo narediti pridne roke. Takih tečajev in razstav je bilo v desetletju od 1945 do 1855 nešteto v vseh naSih krajih. Postali so neločljiv del pošolskega Izobraževanja nale ženske mladine. ve besede, eei da Je SamaJ ustanavljal »razne pobožne bratovščine, ki ao bile podrugod po vse neznane.« Podobnosti pa ao tudi Se druge. — v opombi k str. 55 bo treba pač dodati, da cerkvica «v. Ane že nekaj časa nI več. — K lepi bajki Zaklad pa bi dodal tole pobudo: spraviti Perm a novo — Jermanovo bogastvo v zvezo s kopanjem zaklada. Je pisatelj dobil nemara tudi v ljudski govorici, ki sem Jo Se sam cul, namreč, da Je Jerman obogatel, ker je v svojn hiši našel plsker napoleondrov. Jerman Je bil, kakor ve povedati sporočilo, sila skop človek. Neprestano je samo kopičil denar; da bi popravil domačijo, mu ni bilo mar. Denar je skrival po vseh mogočih krajih, na podstrešju, v kleti, na njivi itd. Se po njegovi •cnrti so domači v Ločni našli kak denar zdaj tu zdaj tam. — Sentjernejska prvakinja Pcrplta (opcmba k str. 197) bo, kolikor se spominjam i* Trdinovih dnevnikov, verjetno Zagorčava Pepa: — Julika, ki so Jo gosposki starti dali učit glasbe (opomba k str. 197) in Je nastopala v novomeiki čitalnici in v LJubljani, najbrž ne bo Koračinova. marveč Jerta JelovSkova — Fichtenavova, čeprav sodim na podlagi poročil o njenih nastopih v Novicah 1868, Str. 114. 137 in 1870. s&sti športnik Motta ali mlad) Belometti iz Brescie, ki pa so ga kasneje osumili, ga gonili nekaj časa neusmiljeno brez ,-pania iz službe v službo in ga poslali končno v smrt ▼ prve položaje pri Žužemberku. V bunkerju zunanjega obrambnega pasu ga je raztrgala granata i/ protitankovskega topa, ki so ga dobfti uporniki od Angležev in ga takrat prvič preizkusili v bojih. Cs\ravella je imel svoj« ljudi tudi v diviziji, spomladi pa ao mu ponudili zavezništvo Še top-nlčarji šestega artilerijskega •jolka. Res se niso Izkazali kdo /e kaj in kakor smo pričakovali; res ni za prvi maj zletela t zrak parna žaga, ki je v Brš-jinu noč in dan žrla naše gozdove za tujca; res niso Cara-vellovi zavezniki uničili tankov n oklepnikov v Gotni vasi, ko >mo od njih zahtevali — Izgovarjali so ae, da bt imeli žrtve ;ami. Sovražnik pa je na ta na-Mn le gnil pri živem telesu In nam Je ta gangrena njegovih •idov prihranila mnogo zla In prinašala nenehoma koristi in majhne zmage. Obvarovala nas ;e, da nI sovražnik nikoli vdrl v naše skrite katakombe. Ttalijan! niso razumeli, da je Mla naša moč tudi v njihovi slabosti. Bilo j« naravnost -mesno, ko je Stanko čepel za vrati v neki hiši tn vlekel na oŠMa, kako je stotnik zaljubljeno žvrgolel na ušesa neki ženski n jo snubil za lzdajalko, da bi o poslal v gnezdo naše zarote Tepec seveda nj slutil, da Je '.enska že Itak v tistem gnezdu Sovražnikova slaboct j« bila kriva, da smo poznali njegove jgleduhe ln ovaduhe, še paeden io stopili prvič z zahrbtnimi nameni na cesto ln nam utegnili *kodlU. Kratkovidnim Italijanom Je orlšlo na misel, da je krivo njihovi nemoći morda to, da .majo vse v rokah sami. Napravili so nov načrt. Slone lovijo v Afriki najlaže z ukročenimi ;ioni in Je v tem velika mo-irost. Orožniku Ivanu, tujcu za katerega ni nihče prav natanko ■edei, odkod ae je nenadoma