- u^T^^^V, y» V Celju, dne 14. septembra 1911. St. 4:1. Ichaja vsak četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodnl Lisi" v Seiju.— Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 8. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za po) leta 2 K, ti četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto B K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številko stane 10 vin. Oglasi se računajo po 10 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine ta oglase je plačevati po pošti na naslov: .Naroda! List" v Celja. PROSIMO VSE NASE PRIJATELJE, KI SE NISO POSLALI NAROČNINE, NAJ NAM JO TAKOJ POŠLJEJO, KER IMAMO TUDI MI SVOJA PLAČILA. OBENEM PROSIMO VSE, NAJ SE VSAKTERI POTRUDI NAM DOBITI OD ČASA DO ČASA KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA. Češki kmetje v boju za kmečke zahteve. Lansko leto s svojim skoro neprestanim deževjem. minola zima z živinsko kugo na gobcu in park-Jjih, letošnja suša in druge letošnje nesreče so naravnost uničujoče uplivaie na avstrijsko kmetijstvo. Po celi državi čuti težke udarce vse kmečko prebivalstvo, kakor češki, tako nemški, kakor slovenski take hrvaški in italjanski kmet. Toda malokje je kmečka samozavest dosegla tako visoko stopinjo kakor pri čeških kmetih. In baš češki kmetje ka-iejo v zadnjih mescih in tednih občudovanja vredno vztrajnost v boju za kmečke zahteve. Po celem Češkem se vršijo zadnje tedne mogočni kmečki tabori, na katerih se zbira na tisoče in desettisoče češkin kmetov, da dajo duška svojim občutkom po težkin ndarcih zadnjih let. Na vseh teh shodih se sprejemajo rezolucije, iz katerih posnemamo glavne zahteve češkega kmečkega ljudstva v pčjgled katastrofalnemu položaju kmetijstva. »Najprej proglašamo, da je skrajni čas, da država nujno stori potrebne korake za obrambo kmetijstva, osobito še živinoreje, ker če oslabi ta, nastane škoda ne ie za kmetijstvo, ampak v enaki »eri tudi vsem vrstam konzumentov. Ta pomoč mora priti čim najhitreje in v taki meri, da ne bo »grešila cilja. Zato zahtevamo: Država naj poskrbi in podpira nakup krme in stelje! Železniški tarifi za prevoz teh pridelkov se raj znižajo kolikor najbolj mogoče. Iz državnih sredstev se naj poskrbijo zadostne »vote, da se bodo mogla dajati brezobrestna posojila v večjih zneskih namesto malih brezpomembni]] podpor. Za letos se naj v okrajih, ki so po suši in drugih ujmah hudo prizadeti, popolnoma odpišejo davki ne ie kmetovalcem, ampak tudi obrtnikom, rokodelcem in trgovcem, ker so tudi ti pri katastrofi kmetijstva prizadeti. Zahtevamo, naj poklicani činitelji —. vlada --vsako škedo natančno in čim najhitreje cenijo, da je mogoče v slučaju potrebe pravočasno, storiti korake za pomoč. Postava o odpisu davkov naj se spremeni v tem smislu, da kategorija II., ki stavi za pogoj poškodovanje X kat. obsega cele obdelane zemlje, popolnoma odpade, in naj se vzame za podlago odpisa vedno vsa škoda. Zemljiški davek se je zopet izkazal kot labilen in ker je skozinskoz krivičen, naj se odpravi in naj se upelje splošni stopnjevani osebno-dohodninski davek. Javno protestiramo proti naravnost blaznemu zviševanju osebnodohodninskega davka po katastrofalnem lanskem letu in zahtevamo, naj se ne predpisuje krivično in naj se davkoplačevalci brez potrebe ne šikanirajo. Zapadli davki se naj ne iztirjavajo z eksekuci-jami. Izvoz vseh krmil in stelje se naj prepove. Uvoz mesa in živine iz inozemstva se naj nc pripušča, ker je domači trg prenapolnjen z blagom, ki ga živinorejci vsled potrebe za vsako ceno prodajajo. Država in dežela naj posvetita vso pozornost zavarovanju živine. Naj se ustanovijo deželne zavarovalnice proti ognju, toči in za zavarovanje živine. Naj se uvede obvezno obrambno cepljenje živine. Nanovo napravljeni travniki in pašniki naj bodo 10 let prosti davka. V svrho zalaganja mest z živili se naj znižajo tarifi na prevoz mleka in drugih živil. Ker se bodo posledice pospodarske katastrofe v kmetijstvu prenesle z veliko silo na delavske razrede našega naroda, je potrebno, da se jim preskrbi delo, zato morata dežela in država čim najbolj podpirati in pospeševati melijoracijska in regulacijska dela, zgradnjo železnic in cest itd. Država in dežela naj s pomočjo brezobrestnih posojil podpirata stavbe delavskih domov v svrho odpomoči proti pomanjkanju kmetijskega delavstva.« In tako dalje! To so nekatere glavne zahteve, ki so jih stavili češki kmetje po celi češki deželi na svojih ogromno obiskanih shodih. Naravno je, da bodo češki kmečki ali agrarni poslanci, katerih je med češkimi poslanci v državnem zboru večina, t* zahteve tisočev in desettisočev svojih volilcev z vso odločnostjo zastopali in uveljaviti skušali. Mogočni glas desettisočev posiromašenega ljudstva bo vlada morala čuti in se bo morala končno ukloniti zahtevi, da opusti enostransko politiko pospeševanja industrije in da zastavi vse sile za rešitev kmetijstva. Kajti s propadom kmetijstva je zapečatena tudi usoda države. ...v Pri nas na Slovenskem razmere v kmetijstvu gotovo niso boljše in lepše kot na Češkem. A pri nas morajo vladajoči činiteldi brigati za vse drugo ,n?go za katastrofalni položaj kmetijstva. Naši vladajoči klerikalni stranki, ki je vzela usodo slovenskega kmetijstva v zakup, so orlovske slavnosti in hujskanje po shodih zoper rodne brate nasprotnega mišljenja več nego vsa beda našega ljudstva. Ako bi bili mi škodoželjni, bi danes rekli: Prav je, zakaj se ie pa podalo ljudstvo pod kopito klerikalnih koristo-lovcev, ki jim je sreča in blagor naroda deveta briga in ki jim je prva skrb njihov žep. A škodoželjnosti ne poznamo. Zato pozivamo klerikalne ljudske sleparje, naj se ozrejo po svoji bedni, gladni domovini, po svojem ubogem ljudstvu in naj mu pomagajo. Moč imate v rokah — in ž njo tudi dolžnost, da sc za ljudske koristi bojujete, kakor to delajo češki kmečki poslanci Ker sicer bo ljudstvo, dasi počasi, a vendar končno sprevidelo, kam ga vodite, in prišk) bo z bičem nad syoje sleparske voditelje. LISTEK. Z žalostnim plapolanjem naznanja črna zastava raz občinske hiše okolice Šoštanj, da je preminul v svojih najlepših letih tukajšnji župan g. Jos. Košan. 2 Hiim je izgubil občinski urad svojega vzor-predstojnika, občani svojega svetovalca, voditelja in dobrotnika. Pokojnik je bil rojen 1. 1865. v Št. Ilju pri Velenju. Pozneje je prevzel za stricem posestvo v Drtižmirju, kjer se je poročil s hčerko tedajnega župana g. Mihaela Tajnika. S pridnim in umnim gospodarstvom je v lepi slogi s svojo ženo uredil prav lepo domačijo. Kakor se je ob delavnikih trudil povzdigniti svoje gospodarsko blagostanje, tako je v prostih urah porabil vsak trenutek, da si je s čita-njem raznih leposlovnih in poučnih knjig pomnoži! svojo izobrazbo. Že kot ljudskošlski učenec je bil s svojo izobrazbo. Že kot ljudskošolski učenec je bil s součencem. V njegovi mladeniški dobi so se njegovi sovrstniki radi zbirali krog njega, ker jim je s svojim modrovanjem bil vedno v poučno zabavo. Ko se je naseli! v občini okolici Šoštanj, so občani kmalu spoznali njegov bister razum in so se kaj radi shajali pri njem. L. 1903. je bil izvoljen v obč. odbor, pu preteku treh let pa, dasi ni bil rojak, enoglasno za župana velike občine. Upanje, ki so ga občani vanj stavili, je izpolnil v polni meri. Kako vneto je delo- val za blagor občine! Kolikokrat je opustil svoja nujna gospodarska dela, če je trebalo v blagor občine kaj storiti. Ko so bile po preteku njegove prve županske dobe zopet razpisane občinske volitve, so govorili občani splošno: Kaj nam je treba volitev, saj drugega nočemo in bi tudi zaman iskali župana. Košan je naš! Po smrti bivšega poslanca Ježovnika je šel povsod, kjer so Košana poznali, en glas, naj bi on bil Ježovnikov naslednik. Vsled bolehnosti je mož kandidaturo odklonil. Bil je tudi večletni odbornik pri šoštanjski posojilnici. Nepopisna žalost je zavladala po celi občini, ko se je razglasila vest: »Našega Košana ni več!« Od ust do ust gre glas: »Kdo nam bo sedaj kaj povedal, kdo nam svetoval, kdo nas poučil?« Kajti pokojnik je bil izredno izobražen in je znal vsakomur dati temeljit pouk in nasvet bodisi v gospodarskih, kmetijskih, pravnih ali političnih zadevah. Nikdar ni pri kakem vprašanju prišel v zadrego. Tudi ni bilo dneva, da bi ga ne prišel kdo prašat za ta ali oni nasvet. Če je imel še tako nujen opravek pri gospodarstvu ali drugje, z dobrim nasvetom je bil vedno vsakomur na razpolago. In pojasnil je vse tako nazorno, da ga je moral vsak razumeti. In sedaj ga ni več! Vzela nam ga je kruta morilka. Spomin nanj nam ne izgine nikdar. S solzami v očeh se bomo vedno spominjali svojega prijatelja, svojega dobrotnika. In tako Te torej položimo v hladno rušo, dragi nepozabni Josip! Naj Ti bode lahka ta naša slovenska gruda! Šoštanj, 13. septembra 1911. =20. IX. 1911. „IV. narodna zbirka Jz političnega sVeta. Državni zbor bo menda sklican v prvi polovici oktobra, krog 5. ali 10. Sklicani deželni zbori. Za 20. tm. sta sklicana češki in nižjeavstrijski, za 25. tm. tržaški in padalski deželni zbor. O spremembah v ministerstvu krožijo najrazličnejše vesti, a nič gotovega. Gotovo je le to, da te ministerski predsednik Gautsch zadnje tedne bil pridno v dotiki z najrazličnejšimi strankami državnega zbora. Govori se o tem, da bodo Čehi dobili zopet v vladi večjo moč. Na drugi strani se govori tudi o tem, da bi en ministerski sedež dobil kak Jugoslovan. Nemško časopisje je zaradi tega seveda čisto iz sebe. Kako se bodo stvari zasukale, je daaes negotovo. V nekaterih krogih vlada mnenje, da bo državni zbor ob svojem sestanku mesca oktobra že našel preosnovano vlado. Iz krogov, ki stoje blizu baronu Gautschu, pa zopet poročajo, da so vse vesti o preosnovi vlade brez podlage. Vojni minister Schonaich je odstopil in je cesai njegov odstop sprejel. Imenoval je za njegovega naslednika generala viteza Auffenberga, dozdaj kovnega poveljnika v Sarajevu. Za tega se je posebno potegoval prestolonaslednik. Pogajanja za delozmožnost štajerskega deželnega zbora. »Grazer Tagblatt«, glasilo nemško-naci-jonalne skupine v štajerskem deželnem zboru, javlja, da so se pogajanja za delazmožno.st štajerskega deželnega zbora že pričela v Gradcu — in sicer sedaj oficijelno. Vodi jih namestnik grof Clary. Isti list javlja tudi, da se je štajerski deželni odbor z večino glasov izrekel za sklicanje štajerskega deželnega zbora meseca septembra. Portugalsko republiko so priznale države Anglija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Italija in Španija. Tudi švedska in norveška vlada sta jo pripoznali. Stališče republike je s tem jako utrjeno. BeUfK*. Glavna skupščina Ciril-Metodove dražbe v Tržiču se je lepo obnesla. Razun domačinov je bilo krog 300 odposlancev podružnic iz raznih krajev slovenske domovine. Skupščinarji so obiskali tamkaj grob znanega velikega pokojnega slov. rodoljuba Viljema Polaka, ki je zapustil družbi blizu 200.000 kron. Občni zbor družbe je bil lep in poročila razn&k ».i X. * odbornikov so pokazala, da družba krasno napreduje. Od dneva do dneva si pridobiva novih prijateljev In zaščitnikov, kar dokazuje najbolje dejstvo, da dohodki družbi od leta do leta rastejo. Družba je Imela V 1. 1910. en miljon 43.654 K 45 v dohodkov fin 196.615 K 91 v stroškov. Za obrambni sklad manj-ka samo še 79 kamnov. Za 1. 1912 ima družba velike načrte. Zato je v proračunu za 1. 1912. K 544.000 primanjkljaja, in na rodoljubju slovenske narodne javnosti je ležeče, da podvoji in potroji svojo požrtvovalnost. Občni zbor Siidmarke v Celju. Dne 8., 9. in 10. tm. je imela Siidmarka, nemško naseljevalno in napadalno društvo, svoj občni zbor in slavnost v Celju. Celjski renegati so mislili, da bodo tujci kar poplavili mesto. Silno so se zmotili. Tako klavernih slavnosti so imeli celjski Nemci še malo. Zato se tudi mi ne bomo mnogo s stvarjo bavili. Pokazalo se je namreč, da zunajni, posebno pravi Nemci svojih celjskih bratcev ne marajo. Prvič že zato ne, ker so slednji pač skoro samo »bastardi«, sinovi slovenskih mater, odpadniki, in drugič, ker bi ti radi pri polni skledi raznih nemških društev vedno največ požrli. Iz poročil na občnem zboru Siidmarke posnamemo, da so društveni dohodki lansko leto narasli za 150.000 kron od 1. 1909 (na 620.000 K), stroški pa tudi za prilično toliko. Zanimivo pa je, da se je sklenilo ne več toliko trošiti za umetno naseljevanje Nemcev v slovenskih krajih. Izkazalo se je namreč, da niti naseljevanje nemških kmetov, niti ono nemških obrtnikov, nemških penzijonistov in nemških delavcev ni imelo uspeha. Izkazalo se je, da vsi ti nemški naseljenci gledajo le na svoj dobiček in v veliki večini slučajev svoja s pomočjo Siidmarke kupljena posestva zopet za veliko višjo ceno vsilijo Siidmarki nazaj ter ji nastavljajo nož, češ Slovenec jim obeta toliko in toliko. Tako so torej gospodje Sudmarkovci končno prišli do tiste točke, ki smo jo mi tolikokrat povdarjali: umetno naseljevanje ne more biti trajno uspešno, ampak je le vir demoralizacije ljudstva. Siidmarka hoče vbodoče izpopolniti organizacijo po-sredovanja za posestva in službe osobito ob mejah. Temu poglavju narodno-obrambnega dela bomo tudi mi morali posvetiti veliko več pozornosti. Klerikalni poslanci — agentje za prodajo sena. V »Slov. Narodu« čitamo: Ne le na Kranjskem se pehajo agentje klerikalcev za nakup sena, temveč tudi na Sp. Štajerskem. V okolici Maribora imajo posestniki »Kmetijsko zadrugo« za župnijo Slivnico s sedežem v Račjem. Tu sem jo primahata v četrtek 31. m. m. poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek z namenom, pritisniti vodjo zadruge, naj pošlje zadruga seno, ki ga ima precej, takoj na Kranjsko. Dr. Korošec je rabil kar 50 vagonov. Pa vkljub temu, da je rekel: Ne boste vendar prodali sena Nemcem, ko ga na Kranjskem rabijo, se mu n; ustreglo. Dobil je kratki odgovor: Seno je že prodano. Korošec je moral oditi z dolgim nosom in up, da bo pomagal klerikalni »Gospodarski zvezi« s 50 vagoni, je splaval po vodi. — Odgovornost za resničnost tega prepuščamo dopisniku »Slov. Naroda«. Koliko zakadimo na Štajerskem? Iz poročila tobačne režije za leto 1910 je razvidno, da se je zakadilo na Štajerskem leta 1910 13,246.663 K tj. 444 tisoč 179 K več ko leta 1909 in zanosljalo 75.000 ti. 1000 kron manj ko leta 1909. Slovenska trgovska šola v Trstu ulica Acqut,-dotto 20. I.). Vpisovalo se bo dne 16. in 18. septembra 1911 od 9. do 11. dop. ter od 3. do 6. pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev ozir. njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeriu dovoljenje. Na novo ustopajoči učenci morajo prinesti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Učenci, ki že pripadajo zavodu, se zglasijo dne 10. septembra od 9. do 12. dop. V pripravljalni tečaj se sprejemajo učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V I. letnik vstopijo lahko vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter oni, ki dokažejo pri sprejemnem izpitu, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo dne 19. septembra od 8. ure zjutraj naprej. Redni pouk se prične dne 20. septembra. Ravnateljstvo. Lksekucije. Deželno iinančno ravnateljstvo ie naznanilo mariborskemu okrajnemu glavarstvu, da se zemljiški davek radi suše in vremenskih uim rte bode iztirjeval od posestnikov v občinah, katere so na okrajna glavarstva vložile prošnje, da se z ekst,-kucijami počaka do 31. decembra 1911. Opozarjamo županstva, naj takoj pošljejo te prošnje na pristojna okrajna glavarstva. Prošnje so kolka proste. ((IjsKi oKraj. Seja damskega odseka za slavnost 17. tm. se vrši nocoj 14. fm. ob 8. zvečer v Čitalnici v Narodnem domu in so vse cenj. dame najuljudneje vabljene. — »Klub«. Pevci in pevke v Celju, pozor! Vljudno prosimo gospodične pevke, ki so sodelovale pri matičnem zboru in gospode pevce, da se udeleže jutri ln v soboto ob 8. uri zvečer v mali dvorani pevske vaje za slavnost v nedeljo 17. tm. Kot odgovc nn Siidmarkine slavnosti, katere so se vršile mino^ ilni v Celju, nabrali smo v Celiu zadostno število članov za moško in žensko podružnico »Branibora« ter obvestili osrednji odoor, naj stori potrebne korake glede usanovitve podružnic! »Klub napr. slovenskih akademikov v Celju« šteje v letošnjem letu 26 rednih in 16 podpornih članov, skupaj 42, število, ki je za Celje in naše razmere nekaj izvanrednega. To je najvišje število čla- nov v teku obstoja našega društva. Isto se bode pa še znatno pomnožilo, zlasti potem, ko bodo nova pravila potrjena! Na veliki skupščini Ciril-Metodove družbe v Tržiču je zastopal »Klub« tov. pravnik V a n e R a-d e j, ki je na skupščini zaprosil »Družbo« pomoči za naše obmejne kraje in prečital resolucijo, sprejeto na II. narodno-obrambni enketi v Celju k reieratu g. Mrena in g. Prekorška: Nujno pozivamo Ciril-Metodovo družbo, da posveča severni štajerski meji vso pozornost ter da skoro uresniči naše šolske zahteve. — Odbor družbe je prevzel resolucijo na znanje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju ima 24. sept. ti. ob 1. uri pop. svoj redni občni zbor pri g. Kru-šiču. Po občnem zboru, točno ob opl 3. uri pop., je dirka od gostilne Krušič do žalskega mosta. Priglasiti se je pri g. Priča & Kramar. — Odbor. Iz Gaberja. Veliko vinsko trgatev v Sokolskem domu v Gaberjih priredita tamošnja Ciril-Metodova podružnica ter Gabersko bralno društvo v nedeljo, dne 1. oktobra. Ker bode to letošnja večja prireditev v Sok. domu, opozarjamo že danes vse okoliške in mestne Slovence ter jih prav uljudno vabimo. Na-tančneji spored sledi. Odbor Ciril-Metodove podružnice za Gaberje in Bralnega društva Ce'je. V četrtek dne 7. tm. je bila pri okrajnem glavarstvu seja pomožnega odbora za celjsko-vran-ski okraj. Zupani posameznih občin so izražali svoje želje, ki so se strnile v to, naj se ljudem pomaga o turšico, fižolo, otrobi, drugimi odpadki in ajdo za seme. Isti dan se je vršila tudi seja pomožnih odborov za laški in šmarski okraj. O stvari bomo še poročali nekaj podrobnosli. Iz Celja. Osemdesetletnico slavi v rodbinskem krogu danes dne 14. septembra g. Matevž Ravnikai, oče špecerijskega trgovca g. Ivana Ravnikarja. G. Ravnikar je bil svoj čas gostilničar pri »nemškem vitezu« na Rimski cesti v Ljubljani, sedaj pa živi pri svojem sinu v Celju in vživa zaslužen pokoj. Zdravemu in čilemu starčku, pravemu protitipu stare kranjske grče, želimo še mnogo veselih in srečnih let! Okrajni šolski svfct celjski je imel dne 5. sept. ti. svojo redno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve, nadalje se je vzelo na znanje poročilo o nadzorovanju nekaterih šol in poročilo o letošnji okrajni učiteljski konferenci; pripročila se je neka prošnja za starostno doklado; stavil se je predlog za imenovanje učitelja na nemški šoli v Vojniku i. t. d. Celje. Dne 11. tm. je bil 31 letni čevljar Franc Piki iz Ljubnega, ki se je 25. jul. ti. ponoči splazil skozi okno stanovanja poštne uradnice Teyrowski v Ljubnem in jo je; hoteč jo posiliti, bil po glavi, pred porotno sodnijo v Celju obsojen na 51et težke ječe. Žalec. Ko so se v nedeljo zvečer skozi naš trg vračali na vozovih, primerno pomešani z Marijinimi devicami, čuki iz Savinske doline, jih je radovedno opazovala množica Zalčanov. Tuintam se je čul kak žvižg. A čuki so začeli metati na množico kamenie. Priče za to dejstvo so na razpolago. Iz Petrovč pri Celju nam pišejo: Nedeljske »orlovske« slavnosti se je udeležilo vsega skupaj 238 »čukov« v kroju. Od zunaj jih je došlo 172, drugi so bili iz Petrovč, Griž in Št. Jurja ob Taboru. Ker je bil v nedeljo praznik Marijinega imena, je došlo, kakor vsako leto, sila veHko romarjev v Petrovče. Bilo je torej veliko gledalcev, ko so šli »orli« z dvema ali tremi zastavami skozi vas. A vladala je grobna tišina. O urejevanju v pohod, javni telovadbi in ljudski veselici je bolje, da ne pišemo. Saj se s tem ma-terijalom, kakor smo ga v nedeljo videli, tudi ne da nič boljšega narediti. Treba bo še veliko, veliko vaj in dela ter manj psovanja Sokolov, da bo mogoče govoriti o kaki orlovski javni telovadbi, ki bi impo-nirala razumnejšemu človeku. Iz Laškega trga nam pišejo: Witthalmovo l mentno tovarno je kupil neki Poljak. S tem se je slovanska posest v trgu znatno povečala. Luče v Sav. dol. Nedavno sem bil baš namenjen v Solčavske planine, kar začujem nedaleč strašno vpitje. Povedali so mi, da je bil občinski sluga in da je udrihal po naprednjakih. No, nas to ne boli preveč. Samo mu povemo, naj bo pameten in miren, ker bomo sicer povedali razne zgodbice o nekom, ki je pri zadnjih državnozborskih volitvah nosil glasovnice od hiše do hiše in kjer ni bilo nikogar doma, kar brez vsega dovoljenja zapisal Vei-stovška. Ali pa bomo povedali še kako drugo zanimivo zgodbico. Nekdo. Prostovoljna požarna bramba v Št. Petru o*. Savinji priredi svojo slavnost dne 24. sept. ti. pri Šribarju ter prosi vsa sosedna društva, naj se na to prireditev ozirajo. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Zlato poroko sta praznovala v pondeljek dne 11. tm. Mat:.'a in Apolonija Podpečnik. Dasi v visoki starosti, sta vendar še čvrsta. Jubilantoma dal Bog še mnogo s-?* nih dni. Iz Št. Jurja ob J. ž. Štajerski deželni šolski sve je izrekel gospodični Mariji Orač, bivši nadučiteljici na naši dekliški šoli, pohvalo in priznanje za njeno dolgoletno uspešno službovanje. — Kakor čujemo, , bo njena naslednica gdč. učiteljica Schreiner, seda' v Slov. Bistrici. I Iz Šmarja pri Jelšah. Proti kaplanu Sinku. V pretepel neko deklo, ker ni hotela postati I. a. , i devica, se je vpeljala sodnijska preiskav : obravnava dne 16. septembra. O izidu poročeno. V Hrastniku je umrla žena solastnika ' p tovarne, gor Rozina Burger, rojena Goss.. I Iz Žalca. Dobre tri četrt ure od tu je lepa podzemeljska jama. Ljudstvo jo imenuje »Pekel«. V njei ie bilo vse polno lepih kapnikov. A celjski kapucira so razširili pravkar svojo cerkev, in so oropali jamo lepih kapnikov, da so okrasili svojo cerkev. Taku čuvamo Slovenci naravne znamenitosti svoje zemlje! Smrt veterana. V Laškem trgu je 11. tm. umrl v 88. letu starosti bivši Valentinitschev viničar Adam Šantaj. Bil je 1. 1848. v vojski v Italiji. Ko je odslužil vojaška leta, je vstopil v službo pri takratnem županu Valentinitschu in je služil do 1. 1903. neprenehoma skozi 50 let pri njem in njegovem sinu. Iz Nove Štifte. Zelo se je razburil župnik zaradi zadnjega dopisa v »Nar. L.«, ko smo tako v živo zadeli sestro naše mežnarce. Pa menda vendar ne mislite, gosp. župnik, tega prikriti s plaščem krščanske ljubezni? Mogoče pa si mislite, da smejo taki ljudje storiti vse, če so le v sorodu s kakim mežnarjem? Ako bi bil župnik povsod tako popustljiv, bi ne bilo gotovo toliko nasprotij in sovraštva, kakor ga je in katerega je pomagal sejati tudi on!! Vsak človek ima slabosti, ni pa tudi F. brez njih. To si tudi župnik nai dobro zapomni! Resnica bode v oči. Le pridi-gujte in molite za grešnike, saj smo molitve potrebni vsi; molite za potrebni dež, da zraste mnogo sena in korenja, da ga bodemo vam navoziii vkljub temu, da je bera že odkupljena. Ker pa gospod župnik prav radi odgovarjate na dopise kar s prižnice, povejte no, kdo je zidal našo cerkev in kor, ali naši predniki, ali vi, da si upate braniti na kor? Po našem mnenju gotevo ne vi, ki si svojite vse. Mogoče pa kor m posvečen, kakor je druga cerkev? Povemo pa vam, ako ne bo miru, da bodemo zapisali marsikaj, kar bo vašo svetost, ki jo imate le na jeziku, pos'avilo v pravo luč, ker v srcu imate le srd do onih, ki nočejo tako plesati, kakor vi godete. Le delujte v tem smislu naprej; kakoršno je vaše delo, takšno bo naše plačilo! Dolski. Brežiški okraj. Sv. Miklavž na Polju. Zdaj so menda tudi zopet j »liberalci« krivi, ker je sodnija ob priliki komisije | na licu mesta razsodila, da mora župnik na cerkve-; nem prostoru stebre podreti in vse stroške plačati. Dne 6. tm. pa se je imel župnik pred sodnijo zagovarjati zaradi razžaljenja časti, ker je enega fanta na korit za lumpa imel in ker je otroke naprednih staršev s cerkvenega prostora naganjal in za njimi z revolverjem streljal. S fantom se je pogodil pred sodnijo za 20 K, zavoljo streljanja pa je bil obsojen na 10 K namesto 24 ur zapora. Mladina dobiva pri nas od dušnega pastirja res lep vzgled. Zdaj pa le naj zopet pridiga, da bi radi duhovnike zatrli. — »Liberalec« iz Polja. Po kozjanskem okraju se klatijo štirje drzni lopovi, ki so v noči od 5. na 6. septembra skuš;a!i vdreti v trgovino A. Kosa v Podsredi, a so bili pregnani. Naslednjo noč so se pojavili v Kozjem, kjer so že odprli izložno okno v trgovini J. Druškoviča, a jih je opazil nočni čuvaj in so pobegnili. Dobova. Skoro bo leto dni, kar obstoji čebelai-ska podružnica v Dobovi. Marsikdo, ki ne dela t nami in ki ne vidi, kaj delamo, si tolmači društvo po svoje, morebiti celo misli, da ima namen čebelarje izžetnati. Vsi pa, ki smo se v njej združili, že čutimo nje pomen, čeprav nam niso še prinesle čebele bog-vekaj dobička. Tudi letos ne, ko je vendar kazalo, da bo jako dobra letina zanje. Vedno so še razni troški, kajti skoro vsi smo še začetniki v umnem čebelarenju. Albertijevi panji precej stanejo, zato si jih bo skušal vsak le polagoma nabaviti. Sicer pa, kdor gre počasi, gre tudi varno. Naša podružnica ie pravzaprav za cel okraj, a dosedaj nimamo razuH enega še nobenega uda izven dobovske fare. Nič ne de, izpopolnimo najprej sami sebe, saj je še precej čebelarjev v naši fari, ki še niso prišli z nami v do-tiko. Pridobimo torej te, oziroma jih vabimo, da se nam pridružijo, kajti le združeni bomo kaj veljali. Tovariši čebelarji, pridobite za podružnico nove člane znance in se udeležimo vsi občnega zbora, ki se bo vršil to nedeljo, tj. 17. tm. v dobovski šoli. Bizeljsko. Tu sta se poročila g. dr. Jos. Tom-bah, sodnik v Kozjem in "gdč. Frida Frece iz Stare vasi pri Bizeljskem. StoVcnjcgra^i oHraj. Iz Šoštanja. Zadel nas je težek udarec.. Dne 12. tm. smo morali zaznati prežalostno vest, da je umrl dični župan šoštanjske okolice Jožef Košan. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Izredno ljubezniv, jako izobražen, odločen in značajen je bil naš blagi pokojnik, ki ga je v 46. letu starosti pobrala kruta morilka — sušica. Narodnjak in naprednjak — kakor skala je stal v boju z narodne in gospodarske naše zahteve, kakor skala ob vsakokratnih volitvah za napredne kandidate. Nevenljivih zaslug si je pridobil kot dolgoletni župan za občino, ki ga bo težko pogrešala. Pogreb je bil danes ob 10. uri dop. Dragi nam pokojnik, naj Ti bode lahka slovenska zemlja! Šoštanj. Tu je 11. tm. umrla gospa Marija Paradiž, soproga davčnega asistenta, stara 30 let. Šoštanj. Poštna uprava je določila, da se bo pošta Šoštanj v bodoče uradno imenovala »Šoštanj na Štajerskem«. Iz Plešivca. Veste gospod urednik, da je zadnji 'opis v »Narodnem Listu« škalskemu gosp. župniku skoraj pamet zmešal. Zadnjo nedeljo se je na priž-nici tako zvijal kot črv, če mu na eden konec trupla stopimo. Ni res — in ni res — pa zopet ni res, da bi on kaj takega storil; on je nedolžen kot breja ovca in se tudi ne piše tako — kakor je »Narodni List« prinesel: (popravek Rotner). Grdo bi bilo za faro, če bi takega župnika imeli. Tako je govoril gospod župnik Rotner na prižnici. Mi pa vidimo, da je res, da preganja nezakonske matere. Morala je sirota v zadnjih dneh službo pri enem cerkvenem ključarju zapustiti in postelj pri usmiljenih naprednjakih iskati. Ja še otroka ni hotel gospod župnik krstiti, ampak letel je v šolo po g. kaplana, da mu je kar pot raz čela kapljal. To tudi ni res, gosp. župnik in dekan?! Več naprednjakov. Iz Plešivca. Že zopet se je v štev. 39 »Slov. Gospodarja* oglasil znani dopisun iz Škal, ki si je v ljudski šoli (?) toliko izobrazbe pridobil, da zna na tak klerikalen način mirne soseščane napadati. Mi dobro vemo, katera šola ti nudi to plitvo izobraženost, in zavijaj se v plašč hinavščine, kakor hočeš. Svetuješ naprednjakom, naj grejo na Plešivec »ta\-ženirože« brat. Pa kedo bi jih bolj potreboval — ko ti? Mi ti pa svetujemo ne samo »tavžentrože«, ampak »piberl-piberl«; ta ozdravi grižo v možganih, ki te že »revček« dolgo časa sem nadleguje. Ple-šivčki naprednjaki. Velenje. Okrajno glavarstvo je za nedeljo 17. tm. napovedani slovenski shod prepovedalo, ne pa tudi nemške izzivalne slavnosti, češ da ni politična. Šoštanj. G. Jože Skaza, župan v Velenju, je bil dne 31. av^. ti. pri tukajšnjem sodiSču obsojen zaradi razžaljenja časti na 30 kron ali 3 dni zapora. Tožitelj se je proti prenizki kazni pritožil. ?t»j$lfi olfraj. Od Velike Nedelje. Ormoška nemška šola bo definitivno dobila peti razred z našimi otroci, ki več ko eno uro od nje stanujejo. Med tem pa okoliški šoli za ormoške slovenske otroke ne nrivoščijo če,-trtega definitivnega razreda. Ormoški Slovenci bi lahko zahtevali lastno slovensko šolo v tem nadutem, le za nemštvo gorečem mestu. Sedaj se bode in se je že zopet začel lov na slovensko deco v okolici in nalovili jih bodo, ker bodo vsled bede med ljudstvom obljubili staršem vse, kar le mogoče. Omehčali bodo ti zviti hinavci marsikaterega in še obdarovali deco, katera jim pomaga prigovarjati ln hvaliti ter loviti deco iz sosednih šol. Čudno, karu jadrajo nekateri »možje«, da pomagajo s kurilom ▼ sosedno peč, pri kateri se ne bodo dolgo greli. Nasprotniki vedo, s kom imajo opraviti. Kadar so med seboj, se smejejo tej nerazsodnosti v pest. Sramota tem prodajalcem slovenske dece! Sv. Tomaž pri Ormožu. Tu je dne 8. tm. umrl g. Franc Loparnik, soustanovitelj naše posojilnice in njen uradnik, 33 let sfiar. Zapušča mlado vdovo « petimi otročiči. Naj spava sladko pod tako ljubljeno slovensko grudo! Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi 24. septembra ti. drugi poučni izlet in sicer na posestvo štajerske hranilnice v Podlehniku. Udje, ki želijo se udeležiti tega izleta, naj to naznanijo pismeno ali ustmeno najkasneje do 20. septembra podružničnemu tajniku Zupancu. Da bode mogoče priti ob 2. uri popoldne v Podlehnik, bo treba iti iz Ptuja vsaj ob poldne. Sestanek je pri g. Zupančiču v Ptuju. Tisti udje, kateri imajo konje, so prošeni, da dado voze na razpolago, sicer se bi s hojo potratilo preveč časa. Ker se tu ponuja prilika videti marsikaj zanimivega in poučnega v vseh panogah kmetijstva, se pričakuje obilna udeležba. Odbor. Ivanjkovci. Dne 20. avgusta popoldne se je vi-šilo v gostilni g. Kralj zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice. Obravnavale so se razne tekoče podružnične zadeve, nakar je predaval g. strokovni učitelj I. Zidanšek iz Št. Jurja ob juž. železnici izborno o živinoreji. Obisk je bil času razmerno op-voljen, vendar se je pogrešal marsikateri član, kateri ne bi prav nič zamudil, če bi se zborovanja udeležil. Ivanjkovci-Mihalovci. V pondeljek dne 25. tm. se vršijo tukaj občinske volitve. Zadnji dogodki so prepričali mislim vsakega o važnosti občinskega zastopa. Sedaj je toraj čas, da si popravimo, kai nam ne ugaja. Vičanci pri Vel. Nedelji. Pri nas imamo eno čudno prikazen. Imenuje se črni Anza. Ob času volitev Je naprednjakom Plojeve letake trgal; vobče pa ima to šaržo, da hodi v farovž krožnikov in kuhač lizat, da da točno vsako nedeljo fajmoštru Jakecu raport, kake časnike mi naprednjaki beremo, katera devi-čica je prišla v drugi stan in pri kateri hiši se je tekom tedna zgodil kak prepir. S tem si pridobiva naš črni Anza večno zveličanje. Svetinje. V naši župniji je uničila toča mnogim posestnikom zimske setve, tako da si mora marsikateri za bližajočo se setev seme drugje iskati. Poletne setve je pa uničila v veliki meri pri vseh suša, tako da vsak s težkim srcem pričakuje zime. A vse to pa ni motilo našega prečastitega g. župnika, da ne bi nepostavne zbirce za se in za organista oznanil Mož ima lepe goiove dohodke, k temu vinograd v najlepšem redu, kojega mu ie njegov prednik pripravil, a vseeno še mu diši kruh, kojega si je ubogi farman od svojih ust pritrgal. Tako ne skrbite^ gosp. župnik, za dobrobit svojega ljudstva, ampak za dobrobit svojega žepa. Prej sta opravljala eden cei-kovniško, drugi orgljarsko službo, oba brez zbirce, a sedaj opravlja obojo eden, ima toraj dve plači in vseedno še ljudi nadleguje se svojo zbirco. Svetinje. Prezidava našega farovža je toraj sedaj dognana stvar. Dve tretjini vseh davkoplačevalcev sta se borili vstrajno tri leta proti temu, a konec je neuspeh. Župnik je delal z vsemi silami na to, politična gosposka je poslušala le njega, ni pa v najmanjši meri ozira jemala na stvarne ugovore ve- čine davkoplačevlacev. Pred 3 in pol ledi se je vložil proti takratnim cerkveno-konkurenčnim volitvam stvaren ugovor, zgodilo se ni vsled tega nič; doba sedanjega cerkvenega konkurenčnega odbora je že tudi potekla, a z novimi volitvami se mora najbrž počakati toliko časa, da se spravi vse za razširjavo farovža v red. Župnik dobi toraj palačo, dobi svinjske hleve, kjer hrani svinje z zelenjadjo, ki jo nabere njegova služinčad tu in tam —. Na merodajnem mestu je sicer zadostovalo, da je nadarbinsko vinogradniško posestvo, ker tam pač ne vedo, da za svinje rožje ni dobra krma. Plačal pa bodeš ti faran, brezobzirno se te bode tirjalo in če drugače ne bode šlo, te bodo pa rubili. Sv. Tomaž pri Ormožu. »Dični« dopisnik je v »Straži« marsikaj pozabil povedati o predavanju nadrevizorja g. Pušenjaka iz Maribora. G. nadrevi-zor je pri svojem predavanju povedal, da ima nova, to se pravi »klerikalna« kmečka posojilnica in hranilnica, kot konkurenčni zavod stare posojilnice in hranilnice denarnega prometa 60.000 K. Med tem je, kakor »dični« dopisnik sam trdi, 50.000 K vlog. Ostane tedaj na posojila le 10.000 K- Da se z ostalim denarjem ne ve kam, o tem g. Pušenjak in »dični« dopisnik previdno molčita. Kakor se pravi, ljudstvo ne hodi rado v farovž po posojila. — Da se šepa-vemu podjetju pomaga nekoliko na noge, da bo za silo dalje švedralo in krevsalo, treba ga je podpreti z znanimi klerikalnimi sredstvi. Treba je ledaj staro pošteno posojilnico oblatiti in pomazati z neresnico, sumničenjem itd. Kaj ne, gosp. Vlad. Pušenjak? G. Pušenjak, zna se vam pripetiti, da vi na tak način pridete prej v neljubo dotiko s kako sodnijo, kakoi naša poštena hranilnica. R. jMorstf oHraj. Slovenska Bistrica. Imenitno vinsko letino bomo letos imeli. Vinogradi so vzlic vsej suši krasno temnozeleni. Ni peronospore, ni plesnobe. Trsi polni lepega zdravega grozdja, ki že rumeni in je že tako zrelo, ko druga leta o Šmihelovem. 2e zdaj, ko še imamo štiri tedne do trgatve, ima grozdni sok 16 du 17® po klosterneuburški tehtnici. Torej vinogradniki so zadovoljni, manj pa poljedelci. Ni sočivja, malo krompirja, koruza slaba. Jabolk malo, hruške pa su polne, posebno še češplje in slive. Vse toži o draginji. Kam pridemo? Brezsrčni Nemci. »Marb. Zeit.« poroča: V rrt-deljo zjutraj je dospelo v Maribor s koroškim vlakom kakih 200 hrvaških delavk, ki so na nekem posestvu pri Marnbergu obirale hmelj. Delavke so pripovedovale na kolodvoru, da je neka tovarišica po dvodnevni bolezni naenkrat umrla. Uboga bolnica je zastonj prosila za skodelico mleka in vsaj eno krono predujma, da bi se poslalo po zdravnika. Iz Maribora. Sijajno je uspela slavnost Podrav-ske podružnice Slov. Plan. društva pri Ruški koči na Pohorju. Opis je vobče nemogoč, to je treba do-živesti in čutiti. Enega dejstva se je pri tej priliki treba spomniti: marljivosti podružnice, osobito pa njenega prezaslužnega predsednika Davorina Les-jaka. Kdor ima čut za organizatorično delo in upošteva velikanske težave, kakoršne ovirajo ob meji vsako narodno delo, ta ima naravnost nebeški užitek, ako pregleduje uspehe, ki lih Je Davorin Lesjait dosegel v dravski dolini za slovensko planinstva. Nebroj slovenskih markacij in, kar je še bolj važno, tisoči in tisoči domačinov, osobito tudi kmečkega ljudstva je začelo leto za letom zahajati na domače gore, kjer se zabavajo in obenem vzgajajo v narodnem duhu in v ljubezni do slovenske zemlje. Podružnica, kakor vsi zavedni obmejni Slovenci so dolžni Davorinu vso hvalo, ki mu jo bodo izkazali najlepše s tem, da ga v njegovem lepem delu podpirajo. Slivnica pri Mariboru. V soboto popoldne je biia tukaj nevihta. Deževalo ni veliko, temveč bliskalo m pokalo je, da je bilo človeka groza. Na polju so vt-drile delavke pri vodnjaku Sv .Ane. Neka vdova Bračko gre od vodnjaka, da bi pobrala kamen, hotele so neko desko pritrditi. V tem trenutku pa trešči v njo. Mrtva pade vznak vsa ožgana, še obleka je hotela goreti, da niso plamena zamorili. Čudna Jesen. Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 8. tm. je umrl g. Ivan Majhen, posestnik in gostilničar, star 63 let Zadela ga je kap. Iz Maribora. Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 17. tega mesca v tukajšnjem Narodnem domu javno telovadbo ter veliko ljudsko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Spored je sledeči: i. Javna telovadba na vrtu in sicer: proste vaje, ženska telovadba na bradlji, telovadba na orodju in skupine. 2. Veselica na vrtu in v dvoranah s petjem, godbo, kegljanje na dobitke, srečolov, cvetlični paviljon, vinarna, vinska trgatev, slaščičarna, kavarna itd. Svira godba glasbenega društva v Mariboru. Začetek ob 3. uri popoldne. Zvečer ob 9. uri ples. Vstopnina 40 vinarjev. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Sodelujejo vsa mariborska narodna društva, posebno nas hoče tukajšnji delavni klub »Pi-pec« presenetiti z izredno programno točko. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru, vabimo si. občinstvo k obilni udeležbi. EfutomcrsKt oHraj. Gornja Radgona. Naš novi notar g. Hinko Po-žun je nastopil svoje mesto. Naj nam bo vrli narodnjak prisrčno pozdravljen v naši sredini! Gornja Radgona. Za načelnika okr. zastopa je nemška večina izvolila dne 6. tm. orehovskega Fr. Wratschka, za namestnika Otona Zorzinija, za od- bornike pa Vinc. Steinbrennerja, dr. Jož. Hohna, B. Bouvierja, Iv. Žižeka in Al. Kollerja. Pri pregledu volilnih aktov je prejšnji načelnik Ant. Trstenj^jk naštel razne nepostavnosti pri volitvah; njegoverpri^ tožbe so se kot »v postavi neutemeljene« zavrfifte/ na kar je slovenska manjšina oddala »protest«;"^' odšla iz dvorane. h raznih sleteHih Hrajd. '-S V Ljubljani je pred mesci odložil svoj deželno-zborski poslanski mandat g. Ivan Knez. Nadomestne, volitve bodo 31. okt Čuje se, da za narodno-na-predno stranko kandidira ljubljanski mestni tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar; klerikalci bodo baje zopet kandidirali svojega večnega kandidata dr. Vinka Gregoriča. V Vernbergu na Koroškem, ob skrajni nemški meji tik Beljaka, so zmagali pri ob Tiskih volitvah Slovenci v vseh treh razredih. LISTEK, Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravskl. (Dalje.) »Tedaj ga že ne pričakate, gospod oskrbnik«, seže mu nek rudar v besedo in odide. Ni trajalo niti četrt ure, kar se duri nakrat široko odpro. »Že ga peljem«, reče oni rudar ves zasopljeii. Oskrbnik vstane od mize, vzame svojo steklenico ter se preseli k drugi mizi v zadnjem k"t». »Vsedite se, Karhan — a vi, krčmar, prinesite še eno kupico«, doda, obrnivši se k Potužnlku. »Oprostite, gospod oskrbnik«, odvrne bojazljivo rudar, »pozabil sem se redno obleči. Na kredo pa tudi nisem pil nikdar.« »Bodite brez skrbi«, ga potolaži oskrbnik, »danes ste moj gost. Žc dolgo mislim, gospod Karhan, na podobnost najinih imen«, omeni potihoma oskrbnik. »V rovu nisem hotel govoriti o tem in ko ste šli z dela, se vam je vsikdar mudilo. Zato sem odločil v to svrho današnji večer. Pripravil sem vas s tem ob kako uro spanja, toda nadomestim vam to. Smete priti ob petih zarano, namesto o polnoči. Imel sem, pravijo, sorodnike, katerih sedaj ne poznam in tu si tako mislim ...« »Ime dokazuje zelo malo, gospod oskrbnik«, se nasmeje rudar; »jaz se ne zmenim niti za to, da rudarji pogostoma govore, kako sva si podobna « »Kdo?« »Imate baje uprav oni obraz, kakor jaz, ko sem bil še mlad.« »Ali ste rojen v tej vasi?« »Ne. Tu stanujem od onega časa, kar sem se oženil. Pet let.« »A kje ste bili rojeni?« »V neki vasi na Hradecku.« Karhan pobesi oči. »Čemu ne govorite?« »Ne smem izdati greha svoje matere, katere niti ne poznam in o kateri ne vem, ali je še živa ali mrtva.« »Ali niste poizvedeli o stariših ničesar?* »Moj oče je baje padel v nekem boju ali vstaji, a mati je bila baje zelo bogata. Videl sem jo samo enkrat v svojem življenju. Dospela je v mesto k oni rodbini, pri kateri sem bil na izreji; imela je na rebi žalno opravo. Vzela me Je v naročje — takrat sem bil v četrtem letu — božala me je, me poljubovala in mi pri tem neprestano pripovedovala, kako in kje je bil vstreljen moj oče. Da so moji redniki dobivali za mojo izrejo denar in da je moja mati bogata, s tem sem se pohvalil pred otroci; ko pa sta mi nekoC rednika rekla, da se je mati omožila z velikim gospodom, častnikom, in da mora radi tega iti ž njim v svet, sem si mislil: naj pa gre; ako bi me imela rada, vzela bi me s seboj... Rednika sta dobivala še dalje svoje plačilo, a ko je moj rednik, mestni vojak, umrl, smo se morali izseliti iz občinske hiše. Vdova je odpotovala z menoj in s svojimi otroci v Prago. V novi hiši je čakala na podporo moje matere, a ko ničesar ni mogla dočakati, me je pognala z doma s poveljem, naj se več ne vrnem. Štel sem takrat 10 let. Šel sem na tuje. Kje sem vse blodil, niti sam ne vem; dostikrat sem šel lačen spat. Končno sem zablodil na Kladno, kjer so ob tem času začeli kopati premog. Možje, ženske, starci, otroci — vsakdo je dobil ondi delo. Ošteli so me, češ, naj bi rajše hodil v šolo, toda delo so mi dali vendarle. Prbiral scin premog Odri sem si roke do krvi, toda gladu nisem umrl. Po noči sem prebil pri starem rudarju Marku. Ondi sem vstrajal celih osem let, ondi sem nastopil službo rudarja. Nekega dne so bili mlajši rudarji poklicani na rotovž. Kateri so že bih pri vojakih, tem je bilo rečeno, da že vedo, kako imajo postopati, kadar napoči vojna; nas so zagnali v veliko dvorano in potem je to šlo urno izpod rok. Mene so priklopih h kirasirjem. Moral sem odriniti s polkom v Italijo. V kolikih bitkah sem bil, lahko prečitate v moji vojaški knjižici. Črez nekoliko let so me izpustili. Vrnil sem se na Kladno, toda za delom sem se zaman pehal. Rudarjev je bilo povsod kakor tnuh Dospel sem v tukajšnji kraj: v Kerubimu sem našel delo, na Zvezdi zalo ženico in — saj poznate najini dvojčki.« »Ali je to vse, Karhan?« »Vse«. »Pa vam moram povedati še to, kar k temu pripada.« Crez trenutek je bilo v krčmi povsem tiho; kvartavci so pregledovali kupčke svojega drobnega denarja, rudarji so tudi umolknili, ter si niso mogli domisliti, čemu je dal oskrbnik poklicati rudarja Karhana in čemu ga tu napaja. A pri zadnji mizi je bilo tudi kakor po požarju. Rudar se je spomnil še enkrat otožnih dogodkov svojega življenja in iskal, če mar ni nečesa izpustil. »To sem hotel še povedati«, pošepeta Karhan, nagnivši glavo proti oskrbniku, »moji materi je inn, Ljudmila, njen priimek pa kakor moj.« »Odkod veste to?« »Iz krstnega lista. Moral sem ga pokazati, ko sem šel :r2t ckiie v Kalkovice.« »Kje ste dobili to listino?« »V občini, kjer sem bil rojen. Sreča, da seru ohranil to ime v spominu.« »Katero ime?« Karhan se skloni oskrbniku k ušesu in mu nekaj pošepeta. Oskrbnik strepeta ter se zagleda v žolto rudarjevo lice, v te velike, vdrte oči. Zares so plave kot nebeški obok. »A tam sem poizvedel«, doda rudar, »da je moj očim pustil vojaščino, da je moja mati tukajšnja posestva prodala in se preselila ž njim in s sinom na reki grad na Kutni Gori. Mar hoče, da naj poizvedujem za njo? Nasmejal sem se. Ko bi marala zame, poiskala bi me sama.« »Kaj pa, če vas je v resnici iskala?« »Nočem nikomur delati krivice, toda nisem mislil na ničesar več, nego na svoj novi dom.« Oskrbnik ni odgovoril. »Kaj ste mi še hoteli povedati, gospod oskrbnik?« vpraša ga potihoma Karhan. »Ne vem, kako bi začel. Toda ono vas, v kateri ste bili rojeni, tudi poznam«. »Temu se ne čudim.« »Imenujem se takisto Karhan — Vojteh Karhan — vtegnila bi si biti sorodnika.« »To ni mogoče!« »Lastna brata!« »To je nemogoče!« zakliče rudar, ves zasinel v obraz in vpre svoje medle oči v mladostno lice oskrbnikovo. »Spoštujem vas, gospod oskrbnik, toda tej pripovedki ne verjamem.« »Vsedite se bliže, Karhan, — tako-le!« In oskrbnik Kerubima odpre pred rudarjem i vso zaupljivostjo kratko kroniko svojega življenja Karhan ga je poslušal s pridrževano sapo, samo časih je vzdihnil, časih se zagledal v te nelažnjive, do-brotljive oči pripovedovalčeve. Med tem so rudarji pri drugi mizi spraznili svoje steklenice in pogledali na uro — bila je že deset in ob polnoči morajo zopet v rov. Hočejo vsa) za eno uro nekoliko zadremati. Pa po mežikajo ro-menljivo Potužniku, ta pritrdi, češ, da jih je razumel ln da si to zapiše, na kar mu voščijo »lahko noč« in odidejo. V nastalem miru, v prazni sobi, je sedaj oskrbnik spoznal, da je njegova govorica, dasi-ravno tiha, vendarle vtegnila biti slišana; torej se Je še bolj sklonil proti rudarju in nadaljeval Še bolj eamolklo. »Za-me je moja mati vedela vsa leta«, je šepetal, »radi tega sera lahko komčal študije. Bil sem tudi na Kladnem, toda uradnik, ne pa rudar.« »Torej vaša mati še živi?« »Tudi tvoja, Vaclav, samo ne rekaj mi več »gospod oskrbnik...« »Vojteh?« »Ne — brat! Ali mi verjameš sedaj, da sva brata? Lastna brata sva, Vaclav, ti si za dve leti starejši od mene ..« »A ti si bogatejši nego jaz.« »Ti si pa srečnejši! Imaš svoj© hišo, svoje otroke; — jaz živim v bližini svoje matere, toda čutim večjo tesnobo, nege sem jo čutil med tujci..« »V bližini matere? Kje je najina mati?« »Tukaj blizo — saj vendar poznaš gospo na Kerubima.'« »Ta je najina mati?« »Znano mi je to iz njenih ust; poslala me je k tebi, Vaclav, spoznala te je po očeh in licih tvojih otrok, s katerimi se je danes srečala v gozdu.. Potužnik je prišel v krčmo in najavil, da čez pol ure. ako ne poprej, nastane nevihta. Sedaj je zagromelo, da so se kar okna stresla. Dva pozna gosta nista niti ganila. Nasprotno pa je dobil nekdo drugi strah pred ujmo. Pod v bližini stoječo mizo, kjer je stala posoda, Je ijelb nekaj praskati. Starka v raztrgani obleki in v zeleni jopici. Čemu ne spiš, ker si tukaj hotela ostati črez, noč?* 'jo ošteje Potužnik, ko prileze na dan. »Bojim se —-ta -vaša krčma stoji na griču«, mu zajeclja. »Torej pa pojdi nekam doli, če treba celo v rov, da te grom ne doseže. Toda hiti!« :Po teh besedah ji odpre duri. »Kdo je ta stafka?«-vpraša krčmarja oskrbnik. *Stara Lidka iz Canovic — norica!« (Dalje sledi,) šmiilna Skaka klet Zavod na pri Celju. Dobra vina. — 'Sveže pivo. Mrzla in topla jedila. Haztit norosti. Koliko Je gozdov na zemlji? Dr. Slerget je napisal v glasilu pariške geografske družbe zanimivo poročilo o stanju gozdov na zemlji. On trdi, da je na celi zemlji 1518 milijonov hektarjev gozda, kar bi odgovarjalo skoro četrtini trdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Kanada, in sicer 323 milijonov hektarjev, torej precej več kot cela Evropa, ki ga ima tudi skoro tretjino svojega obsega, namreč 303 in pol milijona hektarov. Tri četrtine evropejskega gozda pripada Rusiji in Skandinaviji. Najbolj pogozdena je Finska, ki ima polovicu gozdov, kar se skoro lahko trdi tudi od Bosne m Hercegovine. Izmed evropejskih držav imajo gozda Rusija 210 milijonov hektarov, Skandinavija nekaj čez 20 miL, nato pride Avstrija, ki ma 16 milijonov gozda, nato Nemčija 14 mil. in Francija lu milijonov. Najmanj gozdov ima Španska, ker so uničili cele pokrajine gozdov, kar sedaj bridko občutijo. Omenjeno naj bode, da ima Indija 50 mil. hektarov gozda in Japan, o katerem so vedno mislili, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ga ima celo 23 milijonov hektarjev. Etna bljuje. Gora Etna na Siciliji zopet bljuje. Z bljuvanjem so združeni dolgotrajni potresi. Osobito so pogosti potresi v Kataniji. Prebivalstva se je polotil silen strah. Naročajte .Slovenski Mi koledar!, Čimprej, tem bolje. Letos izide jako hitro in bo stal samo 70 vin.v po pošti poslan SO vin. — Kdor naroči tO izvodov, dobi enega povrh! Naročniki* požurite se! Gospodarski pakrHi. Živinorejcem! Namestnija v Gradcu naznanja, da dobe tisti živinorejci, ki žele kupiti plemensko živino iz Češkega, kjer se je letos pojavila huda suša, iz državnih sredstev posojilo na tri leta na 3% obresti. Ta živina se vsaj pol leta ne sme prodati naprej. Živinorejci, ki želijo kupiti na ta način mlade vole, telice in krave, naj to javijo »Zvezi gospodai -skih zadrug v Gradcu«. Čebelarska podružnica za Celie Ia okolico je priredila v nedeljo dne 3. septembra pri čebelnjaku gospoda Sameca na tiožmici pri Celju poučno prt« davanje, katerega ,se je udeležilo lepo število čebelarjev. Predaval je potovalni učitelj gospod Jurančič. Po predavanju se je vršil občni zbor podružnice, katere poročilo o delovanju je sledeče: Leto 1911 se je začelo nagibati proti svojemu koncu in naše čebele se pripravljajo na zimsiko spanje. Četudi je prevladala v tekočem letu neusmiljena suša, vendar je narava čebelam pogrnila izvan-redno bogato obloženo mizo in čebelarji smo lahko z uspehom zadovoljni. Bogato je medil žlahtni kostanj in k lepem uspt-hu nam je pripomogla tudi medena rosa. A sedaj je po našem okraju paša ponehala in čebelarji imamo dolžnost ozirati se nazaj na svoje delovanje in svoje uspehe. Tudi naša podružnica je takorekoč svoje delovanje za tekoče leto dovršila in hoče dati danes u njem račun. Podružnica šteje letos 68 udov. Da je s številom nekaj nazadovala, krivo je Slabo lansko leto, radi katerega je marsikateri zgubil čez zimo svoje čebele in čebelarstvo opustil. Priredila je dne 11. junija prvo poučno predavanje v gospodinjski šoli na Teharjih. Obisk je bil kljub slabemu vremenu povoljen. Drugo letošnje predavanje se je vršilo danes tukaj. V Šmartnem se shod letos ni vršil, ker niti eden tamošnjih čebelarjev ni pristopil podružnici, čeravno je ta svoj čas podarila temu okraju moderni panj kot vzorec, posojevala orodje in prirejala čebelai-ske shode. V laškem okraju, kjer je do sedaj delovala naša podružnica, mislijo letos tamošnji čebelarji prirediti shod in obenem ustanoviti podružnico. Podružnica je izposojevala udom različno čebelarsko orodje. Tudi je šla s praktičnimi nasveti udom na roke. Premoženja ima podružnica deloma naloženega v gotovini 33 K 7 v., deloma v inventarju, kateri obstoji iz različnega Orodja, čebelarskega časopisja in knjig. H honcu mojega poročila izražam iskreno željo, da bi nam naš patron sv. Ambrož tudi v prihodnjem čebelarskem letu bil tako naklonjen, kot letos, tovarišem čebelarjem pa polagam na srce, naj se zvsu vnemo poprimejo čebelarstva, obenem pa oklenejo svoje podružnice. I. Kosi, predsednik in tajnik. Velikost Hinflcimili vinogradov in množina vina. Kakor je kazal kataster v letu 1865, je Štajerska imela takrat 31.311 ha vinogradov. Ko se je v letu 1881 na novo sestavil kataster, se je s pomočjo operata o ureditvi zemljiškega davka v 1. 1884 dognalo, da je bilo na Štajerskem takrat 34.055 k« vinogradov. Od te dobe naprej pa se je vinarstv« na Južnem Štajerskem še bolj razširilo, po sevei-nih krajih (posebno po sodnijskih okrajih Gradec, Cifeisdorf, Fehring, Hartberg, Weiz, Kirchbacfc, Poilau, Voitsberg in Frohnleiten) pa je polagoma nazadovalo. Leta 1880 se je konštatirala v štajerskih vinogradih trsna uš in sicer najprej po južnih krajin (Kapele, Brežice, Pišece) v sodnijskem okraju Brežice. V naslednjih letih se je škodljivec počasi zasledil tudi po vseh ostalih vinorodnih krajih. Danes se nahaja trsna uš v 381 vinorodnih občinah (vsen vinorodnih občin je 938) in zavzema 26.287 ha, 20.000 ha je že popolnoma uničenih. Od teh 20.009 ha pa jih je že kakih 12.000 ha na novo nasajenih. Za pridelek prihaja danes samo 18.000 ha vinogradov v poštev; sem računamo tudi vse tiste, ki od trsne uši še niso napadeni, potem one, ki so sicer že okuženi, a še vedno rodijo in one nasade, ki so posejani z amerikanskimi trtami, ki so varne pred trsno ušjo in ki že rodijo. Pridelek štajerskega vina je zelo različen; v dobi od leta 1874 do vključno 1910 je znašal najmanjši pridelek 130.64« hI (leta 1899), največji pa 1,870.018 hI (1. 1908). Največjo škodo so od trsne uši trpeli vinogradi v času od 1. 1888 do 1900; fflied tem časom je padla produkcija vina pod letno poprečje in dosegla najmanjšo množino (130.648 hI), kakor smo že omenili, v 1. 1899. Normalni pridelek imamo šele komaj od leta 1900 naprej; od tega leta naprej Je pridelek razen dveh nenormalnih let, namreč leta 1907 (ko je zrastlo 419.349 hI vina) in leta 1910 (324.366 hI) vedno nad prej navedenim letninn poprečjem. V zadnjem desetletju so se v nekateri* letih dobili pridelki, ki so bili visoko nad poprečjem in ki so jih na Štajerskem, prej ko je nastopila trsna uš, sploh še nismo imeli; tako je zrastlo leta 1908 1,870.028 hI vina, leta 1909 pa 1,640.573 W. Da se je produkcija vina tako razširila im povzdignila, to moramo v prvi vrsti pripisovati intenzivnejšemu in umnejšemu vinarstvu, ki so ga v naše kraje prinesle amerikanske trte. Matiašfe. Zvesti brani tel j i kmetijstva. V prirodi je neprestano presnavljanje m pre-likovanje, izpodrivanje in umikanje, porajanje in odmiranje. Nekateri imenujejo to boj za obstanek, drugim pa, in sicer onim, ki globlje vidijo, je namen tega boja soglasje, red, harmonija v priredi. Priroda nereda, neskladnosti ne trpi; kakor hitro se začne kje red motiti, takoj tudi tam iz ,>rirode same vstanejo moči, ki motilea ubrzdajo ter motnjavo izravnajo. Kakor hitro se n. pr. kje kaka rastlina ali žival toliko razmnoži, da nastane neskladje, že ji je druga za petami, ki jo porine v prave meje nazaj. Ta boj je tako star, kakor je stara priroda. Vanj pa je stopil pozneje človek, kmetovatee, 4ti zasleduje svoje interese in ki mu marsikateri sunek in udarec te vrvnje ni všeč; toda vsak je bil z ozirom na višji namen potreben, četudi je kmetovalca ta ali oni utegnil zadeti neprijetno. Ni je ne ene rastline, ne ene živali, ki bi ne služila višjemu namenu,, in ta služba se z interesi kmetovalčevimi zdaj strinja — zdaj jim zopet nasprotuje. Kmetovalec pa te stvari, v kolikor je v svojem stanu čuti, ceni le Po vrednosti, ki jo imajo zgolj za njegove interese. 1» tako govori o rastlinah in živalih, ki so v kmetijstvu koristne, ki so škodljive, pa tudi o takih, ki so deloma koristne, deloma škodljive. Tu hočemo navesti le nekatere naših najbolj znanih živali, ki so kmetu tako koristne, da maj jih smatra za najboljše branitelje kmetijstva. Ker pa sc danes že vse preračuni a, vse skuša izraziti s točnimi števili naj se še tudi mi, v kolikor bo to mo>gott,, poslužimo števil; potemtakem bomo rekli, ta zlvai nam na leto koristi za toliko kuon, druga za toliko. Števila se opirajo na mnogoletna natančna epazo- Va" Na prvem mestu stoji netopir (pirožlek) s 150 K-Njemu slede: lastovka s 100 K, kanja (mišar), po-stolka, šprinca, velika in mala uharica z 80 K; jež in sova, vsak s 60 K; rovka (špičmoh, drobna, miši podobna žival) s 50 K; krastača (vrsta žab, ki živ. večinoma na suhem) in zeleni kuščar s 45 K: semca s 40 K; pastarica s 35 K, in taščica z 20 K. Ponavljamo, da so to le nekatere izmed koristnih živali, k' nam nikier ne delajo vsaj ne znatne škode; toda koliko izmed njih človek v svojiv>evednostt,jre-ganja! Pozabiti pa nam tudi ni onih zvestih jporna-gačev, ki so sicer včasih neprijetni, konh kornst pa škodo vendar daleč presega. K tem nam je: šteti vrabca, krta in kosa. Kmet naj se do svojih prijateljev ne vedejo prazni veri nehvaležno, ampak,naj živali dobro opazuje ter svoje vedenje do njih uravna po opazovanju! Po >U- R< Reforma vfflneea prava. Predlogo o iHOvem vodnem pravu je poljedelsko ministerstvo izdelalo. Najvažnejša novotarijavna-crtu ie določitev pravne narave nadanj.h vod (Grundwasser). Najprepornejšo točko novega prava tvori določitev roka za vodnomoene koncesije. Določa se, da se take koncesije morejo dovoliti na jav-nih vodahz omejitvo na 90 let za mestne, deželne in občinske obrate, na 60 let za vse privatne obrate. Daljno novotarijo tvorijo določbe za varstvo vrel-cev za vodovode ter določitev varstvenih okohšev za mineralne in zdravilne vrelce. Več dpldčb zadeva odstranitev povodenjske nevarnosti. Med na važnejše določbe spadajo dalje razširjatve razlastitev. Vlada lahko zasebno vodovje proglasi za javno imetje. Obstoječe .prisilne pravice se nadalje .razširjajo v toliko, da se v bodoče lahko ne le za vodne struge, ampak tudi za napravo zajez, kotlin itd. pri javnih podjetjih celo dvorišča in vrtovi obremenijo s servituti. Dalje se omogoča tudi razlastitev Obstoječih vodnomočnih koncesij in naprav na korist velikim, gospodarsko važnim podjetjem. Važne so določbe ;ki imajo za namen 'rezerviranje vodnih sil za državne namene. Pomembna je tudi vpeljava posebnega predhodnega postopanja pri večjih vodnomočnih projektih, ki ima za namen, da si lahko podjetnik, ne da bi trebalo izdelati drag podrobni načrt, pride o izvedljivosti na jasno. Za zimsko setev. Kmalu bo prišel zopet čas, ko bo treba začeti orati in sejati za prihodnje leto. Vsakdo naj skrbi, da si očisti seme o pravem času, da bo žel prihodnje leto žito in ne plevel. Seme mora biti dobro in zdravo, če naj obrodi obilen sad. Da pa se more razviti iz semena -krepka rastlina, ji je treba -brane. Rastlinska hrana je pa, kakor je vsakemu znano, gnoj — torej ne varčevati z rijim. Ker je pa malo posestnikov, ki bi lahko rekli, da imajo preveč gnoja, bode onim, ki jim ga primanjkuje, pripomoček z umetnimi gnojili prav dobrodošel. Ker še ni vsakemu znano, koliko in katera umetna gnojila naj vzame in kako jih naj rabi, hočemo v sledečem nekoliko besed u tem spregovoriti. Pri nas najbolj udomačena gnojila so kajnit, 40% kalijeva sol, Tomasova žlindra, superfosfat in čilski 'solitei. Za gnojenje ozimin pa se lahko .priporoča kot najboljše gnojenje za 1 oral: H00~t50 kg 40% kalijeve soli, 250—300 kg Tomasove žlindre in 100—150 kg čilskega solitra. Kalijeva sol se naj pomeša s Tomasovo žlindro, ta zmešana gnojila je najbolje podorati. Pred setvijo se lahko potrosi še ena tretjina čilskega solitra, da rastline 'krepko poženejo; drugi dve tretjini pa v prihodnji spomladi v dveh obrokih. Kdor se pa boji, da bi jesenska vlaga čilski soliter lahko izprala, pa potrosi ves čilski soliter v spomladi na dvakrat in sicer prvič, ko začno setve zeleneti, v drugič pa približno 1 mesec poznej. Ako bi pa na ta ali oni način vreme tako uplivalo, da umetna gnojila v prvem letu ne bi pokazala svojega popolnega učinka, tedaj se ni treba bati, da se je izdal denai za gnojila zastonj; uspeh se bo potem pokazal v drugem in v tretjem letu. Ce se pognoji celo zemljišče enakomerno z umettiimi gnojili, tedaj ni lahko določiti, v kateri -meri so gnojila uspevala; zaradi tega se priporoča pustiti .poleg gnojenega zemljišča en mali kos — recimo 100 ms, to je 1 ar — popolnoma negnojen. Na ta način je mogoče v prihodnjem letu gnojeno z negnojenim primerjati in videti razloček. .... ., , - Prastara vremenska prerokovani a. V septembru. (Mali meSnjak). 1. Ako grmi v začetku tega meseca, pomeni to mnogo strni za drugo leto. 2. Ako je lep dan na Matejevo '(21. tm.), bo štiri tedne lepo vreme in drugo leib dosti vina. Ako grmi na Mihaljevo, bode mnogo strn-skega, a malo sadja, in za tem sledijo' močni vetri. A. Ako na Mihaljevo odpade z drevesa mnogo želoda, bode dosti snega pred Božičem. S. Ako pozno v jesen grmi, potem rada nastane draginja. Hmelj. Norimberk, 12. sept. Tendenca mirna, trdna. Gene izboljšane. 300/75. Žatec, 13. septembra. Promet slabejši, ložji. Nakupuje se za malenkost ceneje. Mednarodna konferenca hmeljarskih društev in 4rngih hmeljarskih korporaclj avstr.-ogrskih in nem. fikih se je vršila dne 1. septembra ti. v Zatcu. fimt>-Barsko društvo v Žalcu je zastopal g. Fran Roblek. Ravnatelj g. Božidar Ganbe je poročal o cenitvi svetovne letine hmelja na celem svetu. Po njegovih podatkih znaša,primanjkljaj hmelja za prihodno sezijo še ved®o 350.000 ali 300.000 centov. Potemtakem bodo letos hmeljarji svoj pridelek lahko prodali ln se tudi ceaa me bode mogla zdatrto znižati, to tem manj, ker je že 70% vsega žaieškega hmelja prešlo v drugo roko. Sprejela se je resolucija: »Z ozirom na letos pridelano množino hmelja in z ozirom na dejstvo, da se je letos zavžilo prav veliko piva, priporočajo dne 1. sept. ti. v Zatcu zbrani odposlanci nemških in avstrijskih hmeljarskih društev vsem producentom, da se sedaj po raznih okoliščinah povzročenega znižanja hmeljske cene ne prestrašijo, temveč mirno počakajo in s prodajo hmelja ne silijo, kar bi bilo le kupcem v korist, hmeljarjem pa v ško- » 73, 45, 4. 2, 71. Posestvo obstoječe iz enonadstropne, nove hiše, popolnoma urejene za večjo trgovino, in plodovito zemljišče se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi sanacije razmer pri drugem posestvu takoj proda. Obrniti se je na lastnico 495 3 1 Ano Strenčan, Mozirje. Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zmletja Tomasove moke. pod __-Sjj. znamko ,š t i r i p e r e s n a' znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči 113 15 11 prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn g^J^masovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13. © Mnogo denarja prihrani © . © m lfdnr ei nohani cmVnn _© O © "©- kdor si nabavi siikno _©-in modno blago na- Q© S©© ravnost od tvrdke ©©i Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. © Vzorci se pošiljajo na zahtevo © © brezplačno na ogled. © f Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Josip Košan veleposestnik in župan okolice Šoštanj danes ob 4. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 46. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Blag mu spomin! Družmirje, dne 12. septembra 1911. Marija Košan roj. Tajnik, soproga. — Marica, Ivanka, Slava, Pepica in Ivanček, otroci. 496 i Občinski odbor okolice Šoštanj naznanja potrtih src, da je danes dne 12. t. m. izdihnil svojo blago dušo naš soobčan, dolgoletni za blagor občanom neumorno delavni župan, gospod Josip Košan, veleposestnik v Družmirju. Bodi zlati slovenski duši lahka domača gruda, ki jo je zvesto ljubil. Okolica Šoštanj, dne 12. septembra 1911. 4971 Odbor. Svarilo! Tvrdka A. Tomec, razpošiljevalnica sukna v Humpolcu mi je svojo urejeno veletrgovino pravo-»očno prepustila. Vsakdo se naj torej naravnost 4)brne na tvrdko sedaj Josef Mysik, Humpolec in naj zahteva, da se mn dopošlje zbirka vzorcev najnovejših ženskih in moških suken na ogled. Da se velika zaloga hitreje odproda, so zelo znižane cene. Velika množina suknenih ostankov za moške, deške in ženske obleke. Vzorci na zahtevo poštno - obratno franko. ^^ Solidni zastopniki in agenti se naj javijo. 476 3-3 Adolf Bursik čevljar ¥ Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev. Krasno veleposestvo S minut od prometnega kolodvora, v kraju s krasno razvito lesno trgovino, je naprodaj. 487 2-2 Obsega blizu 100 oralov arondirane zemlje, od tega prilično 65—70 oralov lepega gozda. Oral je vreden 800 do tisoč kron. Dve lepi hiši, ena starejša in ena nova vila z več stanovanji, katerih najemniki plačujejo mesečno 100 K in ima sedajni gospodar sam še 10 sob za sebe. Lepe njive, lepi travniki in polja, dva velika, čisto nova vrta. Dalje sta še dve drugi hiši oz. poslopji za stanovanja za tujce, vsaka vredna 2 do 3 tisoč kron. Na posestvu se lahko redi po 20 do 30 goved, 2 do 4 konje, 20 do 30 svinj itd. Kdor bi se ne hotel pečati s posestvom, ampak bolj i lesno trgovinu, lahko da polja in-travnike v najem. Cena za vse 140.000 kron. Sedajni lastnik bi rad, da bi kupil kak; napredni Slovenec. Veleposestvo je ob jezikovni meji blizu Koroške. Naslov pove: upravništvo »Narodnega Lista« v Celju. Pozor! 50.000 parov čevljev! Zaradi ustavitve plačil večih velikih tovarn sem dobil nalog razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šolnjev (usnje rjavo, ali črno), galoširane, s požrebljenimi podplati, jako elegantne, najnovejša fagona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo K 8'50. Pošilja po povzetju 491 i S. Urhach, razpošiljalnica čevljev, Krakov 266. Zamena dovoljena. Tudi denar nazaj. m 1 I Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381 dobi franko. 50-8 Zgotovljene postelje lz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4'50, K 5"90 K 5'70; podpornica iz močnega rižastega g ao SO cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. v Dešenici, Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. mmm OSMI S BM šli: Najbolj 361 -8 mlatilnice, slamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za pieo, navadne in na par, kakor tudi ganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železnino .MERKUR", Peter Majdič, Celje. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! n cigaretni papir pristen edino le s to sliko. 366 12-10 CROATIA zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena 1884 41 12-9 [TJlegon itev. 25-94 | Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ln Preradovlčeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad. Osjek, Reka, Sarajevo. 88 88 Ta zadrnga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljeuja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požarn: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavamvanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklen i šip. 88 88 Zadružno imetje v vseh delih znaša............ K 2,319.068*21 Od tega temeljna glavnica............. . M 800.000*- Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1.221.748*41 Izplačane škode.................... 4.323*268*44 ===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo ^^ ugodnimi pogoji. ===== Natančneje imformacije d ' d l iviio zastopstvo „Croatiae" t Ljubljani (r Sinet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Larato:* *tey. 1, II. nadstropje. moško ln volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. Superfosfal mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za je« sensko setev potrebno neobhodno. Dalje amonij akore, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet zadrugah in društvih. 16 14-35 Bureaui Praga, Prikopi 17. Slovenci niso vedno složni, vendar ae. priznava, da je 344 93-20 cigaretni papir najboljše vrste. Veletrgovina s papirjem Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih avezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade, fla debelo. jfa drobno. ar Goričar & Leskovšek Celje, 6ra$ka eesta št. 7. 33 5(^-35 34 50-35 Zvezna trgovina (6oričar & Leskovlek), Celje, Rotovška ulica it. 2. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 43. Ogrske, poštne hranilnice račun št 26.283. Lastni dom Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 Uradu je se vsak dan razun nedelj in praz« nikov od 8.—12. ure ee® dopoldne. ® 25 51-37 sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in ji k obrestuje po registrovana kreditna in stavbena zadrusra z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju isrii? pet od sto Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar* ne da bi SS obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pcaaajkasja' ča?a neprečitane v im«. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju modeme tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene, stranke. — .......■■ ===== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ' ' > ===== ratmm> agaGggBggitgfra- g ggsteggEBgg arssaa gg g gffarart s »» g g g g « b g m s Kfeggggggsgaareg »sesa saESB«aaaB^aBfsaaBgsEa883B8E8K fiiiliililiil Južnoštajerska hranilnica u Celju 1 u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli zuatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. f Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam iu v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov iu jih ■■ obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v 3ttZft0Štai£f$k0 hf&tttlfttCA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne tiiBimiiiiv ajj varovance jn zahtevajte pri sodiščih, h*:itit1tu>A da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]ttZliy>ia]u?tyQ RraulinilO. 204 —24 MM ; - > i . .» 1 m La stuik in izdajatelj: Narodna založba, v Celju. Odgovorni arednik Vekoslav tipiudler. Tisk Zvezna tiskarne v '?el.u. Priloga »Narodnemu Listu11 št. 41 Kdop hoče dobpo poučno ctivo, najsi naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo;čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje. Martin KolseK, ccVIjarsKi mojst -Celje, Rittg (\? :ov'i posojilnicni hiši) priporoča sVoJo zalogo iti delavnico za najrazličnejšo obutaio po zmernih cenah. 39 50-34 Slikar i. plesljar r^prevzame vsa v svojo stroko spada-i joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. ^Sprejmem takoj več po Dikfor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- Darujte za Har.sMad! „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalcična ovojka. (BJš j" Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-19 mt)m puškar* v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sauiokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-Sevalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj I ei 52 29 eo tr. 99999999999999999999999.9999999999999999 & stavbeni in umetni ključavničar, 3 vodovodni instalater Originalni švedski motorji z vporabo % surovega olja B a 1 d e r (stoječ) R o b u r (ležeč) 418 10-6 najpopolnejša in najboljša konstrukcija, novo patentirana na celem svetu. — Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja. ki dela brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpripro-stejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi. Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč Nobene nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električne luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP. Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis. Obisk inženirja in proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze. ) Edina prodaja pri: Szabo in Wittmann, specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in surovega olja. Lav Gradec, Annenstrasse 30. @ Darujte za ,Nar. sklad!' nu Nagrobne vence v razni!) velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 267 -7 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje SIIS nj