229. številka.
Ljubljana, soboto 8. oktobra.
XIV. IHo, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dsm, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projeman /a aVitro-o gar»ke d«/«!«- ta calO leto L6 gl«, M pol l«-i;i 8 g].t ih četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., ti Četrt leti 8 ;jl«l. 80 kr., ia BO me^ee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n.i dom se računa 10 ki. za mesei, 80 kr. ia n-nt ieta. — Za tuje de>.ele toliko \eč. kolikor poitl ir,.i ,/naša. — Za gospođa ueitel je Dft ljudskih lolatl in f.n dijake velja znižana cena in sieer: Za Ljubljano aa četrt leta 2 gld. .r>0 ki., po pošti prejemali za četrr leta S i_old. — Za psnanila se plačuje od četiristopne petit-vrnte 8 kr., če Be oznanilo enkrat tiskn, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljai i v Franc Koltnanovej hiši .gledališka sto'ba". Uprav tiijtvo, na katero naj se blagOVoUJo posiljuti i trofrifoe, reklama« ije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej  tiskarni" v Koluutnovej hiši.
Jezik in država.
Ko bi bili pisali članek o jeziku io poleg njega o državi t srečnej dobi pred nagodbo z Magjari, konfiscira! bi bil vitez Šmerling, stvarnik centralizacije, ne samo list, temveč tudi njegovega urednika.
Preživeli smo te hude Čase: svobodo in jednakopravnost so si zapisali vsi posamezni narodi mogočne Avstrije na svoje zastave in zahtevajo, da se jim da, kar jim gre po božjej in človeškej pravici. Izvršitev jednakopravnost i pa je v rokah tistih, ki vodijo državno krmilo.
Baš zdaj sedi na odločilnem mestu mož, ki si je zapisal sam svoj program, namreč: Jezik in država. Mnogo se je uže pisalo in prepirala o tem programu, da, ko bi bila pala le deseta vrstica na rodovitno zemljo, bil bi uže zdavnaj izvršen. Upirali so se mu vedno z izgovori, da izvršitev tacega programa v splošnem interesu vse države ni j mogoča; kazal se nam je s ponosom le jeden jezik, ki jedin more vezati razne narodnosti v jedno mogočno celoto; in naposled, kar je bilo najhuje, očitalo in posmehovalo se nam je, češ : Predrznost je zahtevati javne pravice, za jezik neomikan in brez literature!
Ne sodimo danes o teh krivicah, niti o naših posebnih zahtevah. Beračili smo dovolj in plačali uže naprej in precej drago pričakovane pravice, saj je znano da: „Niuna cosa costa piu cara di quella, cui comprano le pre-ghiere." Ozrimo se čisto raz nevtralnega stališča na gori navedeni program.
Jezik in država, kdo si more misliti jeden pojem brez druzega. Beseda ali jezik je tista vez, ki spaja v posameznej družini razne ude v blagostanu in harmoniji pod poveljstvom starešine, ki posluša prošnjo in pritožbo vsacega izmej njih in razsoja njegove razmere proti celoti in nasproti. Jednako je v državi, če je osnovana na nacionalne.) podlagi. Kjer govore posamezni udje države jeden in ist jezik, ondu je tudi le jeden občevalni ali državni jezik.
Drugače je v mnogojezičnih državah. Ker se naglasa v državah sploh le jeden občevalni jezik, potem so mnogojezične države uže v principu nepopolne. Ako občuje država s svojimi udi le v jednem jeziku, in daje le temu pravico, potem ignorira vse druge narodnosti, kakor bi ne bile v njenej zvezi. In zopet, če iščejo posamezne narodnosti vsaka svojemu go-voru zaščitja in prava, a država jih ne ume ali poslušati neče, potem se gode nasprotne krivice ali bolje rečeno, blagor državne zveze je le ideal, v resnici mrtva stvar.
Taka država lehko izgubi ne le zaupanje pri posameznih udih, temveč" tudi svojo pravo moč, ker je njena uredba le jednostranska in sem ter tja le za posamezne aktivna. „Država
pa, ki svoje zaupanje izgublja, pada urno rat visočine svoje svetovne oblasti in je podobna lehkomiselnemu človeku, ki životari le od danes do jutri". Te pomenljive besede je govo voril v trancoskej zbornici Thiers, in vsa. Fran coska mu je ploskala in razumela njegovo sodbo.
Jezik je politika, to gaslo je veljalo vsem omikanim državam. Imeniten nemški državnik pravi: „Pogoj političnega življenja je pravica jednakopravnosti, ki vsakemu svoje pušča in ne privoli, da bi se tudi najmanjšemu iz njegove srede godila krivica."
Teh krasnih besedij ne moremo umeti mi drugače, kot, da govore o jednakopravnosti ne samo posameznih ljudij in stanov, temveč ua-rodnostij in njihovega jezika. Saj kdor prati, da skrbi za nas a nas zasmehuje, če govorimo v njegovej hiši svoj jezik, je ali lažnik, ali pa tako nesramen, da najsvetejše dolžnosti gostoljubja z nogami tepta.
Jezik in država, država in jezik sta tako identična pojma in se krivda jednega dotika druzega. ali pa je njihova vez nenaravna, le problematična. Tudi poslednje so tuneli užo od nekdaj državniki in poskušali s silo in po nenaravnem potu izrovati ljudstvu čut ljubezni do materinega jezika in potuj'iti polagoma posamezne narodnosti „jednojezičnej" državi na korist. Znano je, da je prepovedala neka država svojim vojakom, k' so bili poslani iz domovine, prepevati domače pesni in svirati znane melodije, ker je marsikateremu izmej vojakov tožilo se po domu, ko je Čul na tujej zemlji preinile domačo glasove, da je ubežal! Ako ima jezik sto in sto milj od domovine tako nepresežno moč, kakovo mora imeti stoprav ondu, kjer ga govori ves narod, in kakov čut mora izbuditi v posameznem, ako se žali ali prezira materin jezik.
Pri nas, se ve da, tisti zagrizeni ustavo-verci, verni Šmerlingovi sinovi, nočejo vedeti ničesar o programu: jezik in država; le z nemškim oljem mažejo državno mašino, boječ se, da, ako bi bila primešana le kaplja slovanskega, bi zarujavela kolesa in onemogla! Trn v peti jim je vsak, ki se ne klanja njihovim idejam, ki je le v „principu" — žal, da ne tudi v dejanji — drugačnih mislij. Centralizacija je tisto deblo, katerega se oprijemajo, kakor potapljajoči se barknega jambora, in decentralizacija jim je znamenje popolnega oslabljenja njihovega gospostva.
Vender pomagalo jim ne bode naposled nič. Devetnajsti vek je izbudil program : jezik in država, in izvršil ga bode tudi tako gotovo, kakor je izvel načelo o osobnej jednakopravnosti posameznih stanov človeške družbe. Kar sta rodili zavest in prepričanje ne jednega človeka, temveč vseh narodov sveta, se ne da
odpihniti od nasprotnega vetriča; iz skrivne iskre splameni silna gromada, iz katere se prej ali pozneje dvigne Fenis ter na pepelu in razvalinah zgradi davno zaželi eni dom. V teoriji je uže davno pripoznan program o jeziku in državi; nanj počasi in počasi stavljamo gradnjo jednakopravnosti. Počasi gre izpod rok grajenje, ker, kakor pogorelci, beračimo kamenja in lesa. Mogotci, radodarneje odpirajte roke — pomislite: „Justitia regnorum tunda-nientum". L-s.
Politični razgled«
ftotrtaii;«* ilešele«
V Ljubljani 7. oktobra. Vedno se po listih še razpravlja,  ali se snideta  avstrijski   in   ruski   «•;■*•. Pri
tem se ve da novinarji ne morejo si kaj, da bi no delali raznih konbinacij o deljenji orijenta.
Istinito, kdor se ho'-e logike učiti, prebira naj pridno govore avstrijskih ii«'iii«*u<»-naci poiialccv ! Le čujte, zakaj ne more obstati Taaffejevo miniaterstvo. Učeni nemško-nacijonalec stopil je v svojej modrosti pred voliice in dejal: »Miniaterstvo Taaffejevo uže
radi tega ne stoji nad strankami, ker ni j skušal približati se ustavovercem". Potem pa mu obeta gotov pad Ali n»j to modro in učeno V Se ve, da taka trditev je izmišljena za politične otroke, ki nikdar ničesar o politiki slišali nijso in ni pojma nijmajo o tem, kur se godi v državnem zboru. O fcukih bedarijah skoraj škoda govoriti.
V hrvatskem saboru vršilo seje nekaj burnih nastopov, ker neodvisna stranka z vso odločnostjo terja, da se Hrvatskoj vtelovi Ileka. Tudi mnogim neprijetnim prizorom je dalo povod Badnje pritiskanj«' vlade pri volitvah na voliice, ker se je to v saboru omenjalo in sicer iako živo in odkritosrčno. O eksaltiranih napadih Starčcvičijaucev skoraj nij vredno omenjati, kajti prestopali so uže meje dostojnosti.
V 11*11114»  'H ■*>. ■'■» »'«*•
Poluradni „Journal »le St. Petersbourg" oznanja, da se bode Mrhija še v teku tega leta proglasila kraljestvom.
Oricijozni francuski list „Telegraphe" hoče vedeti, da misli predsednik republiki koj ali pa vsaj nekaj časa prej, predno se anide zbornica, poklicati Gambetto k sebi in mu na-ročiti, naj sestavi nov kabinet, pri tem pa da bode popolnem prost v izbiranji svojih kolegov. Po poročilih tega lista bode ministorstvo IVrry-jevo kmalu dulo ostavko, morda Se v teku tega tedna.
Proti kancelarju Kismarku nastavili so njegovi nasprotniki vse orožje, da bi gu politično ubili, ali vsaj njegov vpliv zmanjšali ali uničili; očitali so mu celo, da je socijalni demokrat. Proti takemu obdolženju zagovarja ga „Provinzial Corr." in trdi, da je Bismark povsem zavzet za ljudstvo da ga hoče rešiti pred socijalistično obupljivo politiko in ga zopet pripeljati kot dobre državljane nazaj v naročje državi.
Vsako leto začenja navadno v meseci oktobru angleška politika vzbujati se. V tem času govore se razni govori, ki pojasnjujejo notranjo in vnanjo politiko.   Letos pa se
je dozdaj še malo znamenitega govorilo. Nekolike pomembe je govor, katerega je govoril Northcote, nekdanji voditelj konservativne stranke v spodnjej zbornici. On je priporočal konservativcem Čuječnost. Potem je govoril o notranjej in vnanjej politiki vlade in Časih prav pikro kritiko izrekel o njenih činih. „Povsod, kamer se ozremo", dejal je, „je vse poniževalno za Anglijo. V Irskej nij deželna bila (zemljiščni zakon) naredila miru; v Transvaalu je položaj resen; čolne obravnave s Franc jo ne kažejo nič kaj veselega". Umeje se, da so pač le to misli konservativca, ki ueče na noben način napredovati in v vsakem koraku liberalne vlade hoče videti opasnost za državo.
V Irskej so razmere vedno slabejše. »Vstaja se javno pridiguje", pišejo „Times" v dopisu iz Dublina, „krinka, ki jo je do zdaj zakrivala, se je odvrgla in javno se oznanja, da le „Irska za Irce", tla in suverenstvo dežele zamore ljudstvo zadovoljiti. Parnell, kate rega smatra ljudstvo najvišjim vladarjem dežele, priznal je v nedeljo javno, da je to (vstaja) smoter zdanje agitacije. Senton ponavljal je tudi ta program v nagovoru na novo društvo, ki se zove „društvo mladih Ircev". Taki govori, kakor se samo ob sebi umeje, unemajo uže itak razjarjeno ljudstvo. Zdaj ljudstvo uže le bolj vpije: „Proč z angleško vlado v Irskej".
Turčija je baje poslala v Kgipct komi sarja Ali Fuad in Ali Rizani, ki naj bi v spo razumljenji s kedivom preiskavala o težnjah vojske proti nekaterim funkcijonarjem. Anglija pa s tem korakom Turčije nikakor nij zadovoljna in baje se je obrnila do sultana, naj kar najbrže pokliče odposlana komisarja nazaj.
I)0|
»SI.
Iz Trsta 4. oktobra. [Izv. dop.] (Deželni zbor.  Tržaška kupčija. Zmes.) Naš deželni zbor je imel doslej  dve  seji. V drugej seji je poslanec dr. Vidacovich od skrajne levične stranke močno tožil  nad nemarnostjo nase namestnije.   Toliko in toliko postav, rekel je, smo sklenili, a ni jedna nij bila potrjena, toliko in toliko želj smo izrazili, toliko in toliko prošenj izročili, a ni jedne nam nijso uslišali. Res je vselej vladni zastopnik obetal, da bode vlada vse storila, da se sankcijonirajo postave ter se uslišijo nase želje, prošnje in resolucije — a te obljube so bile  le prazne besede.   Nij čuda,  da je  zadnjič uradni list „Osservatore   Triestino"  v  uvodnem članku skušal dokazati, da tržaški deželni zbor nijma nobene važnosti, ker je ob jednem tudi mestno starešinstvo, da se ne more in ne sme meriti z deželnimi zbori drugih kronovin.  Tako sod: tržaško namestništvo o našem deželnem zboru, gotovo pa o njem tako ne misli ministerstvo v Beči, ki dobro ve, da naš zbor ima tiste pravice in dolžnosti kot vsak  deželni zbor v katerej koli velikej deželi.   Zato ne bode naš zbor niti v bodoče deloval v korist deželi z navdušenjem, ki izvira le iz zaupnosti, ampak le s prepričanjem, da stori svojo dolžnost.
Poslušalci, kot sem zadnjič omenil, se nijsmo čudili tem tožbam. Namestništvo je najbrže sprevidelo, kako napačno, kako [nepri merno je ravnalo, da k svečanemu otvorjenju deželnega zbora nij bil prišel niti namestnik, niti namestnika namestnik, ampak le najmlajši namestniški svetovalec; zato je ta pot zopet prišel vlado zastopat dvorni svetovalec Rinal-dini, ki je nasproti Vidacovichovim tožbam zagovarjal vlado ter mej dragim tudi rekel, da vlada nij odgovorna zato, kar nje uradni list v neuradnem oddelku prijavlja. Omenjeni po slanec se je zadovoljil z izraženimi besedami, ki so zavračale neustavno besedovanje uradnega lista, a pristavil je tudi željo, naj bi vlada jednako vestno in neumorno opazovala uradne liste kot opazuje neuradne in neodvisne časnike, ki jih pogostoma po objektivnej
poti zasega celo zaradi reči, zaradi katerih jih sodnije osvobodijo.
Potem je zbor volil zapisnikarje in odbornike v odsek za pogozdovanje Krasa; v zadnjem tem odseku je tudi okolični poslanec g. Nad 1 i šek.
Uže jedenkratje naš deželni zbor s posebnim sklepom zahteval, naj ministerstvo v Trstu ustanovi pravno akademijo z italijanskim učnim jezikom. Vlada še odgovorila nič nij na ta odlok. A Italijani ne opešajo tako naglo in tako bodo letos uže dvanajstikrat pozvali vlado, naj usliši in izvrši rečeni sklep. Dane« ne mislim na dalje o tem govoriti, ampak le toliko omemm, da se mi zdi trgovinski Trst neprimeren, neugoden za pravno akademijo. Tudi nijmajo Italijani toliko uzroka tožiti, ker jim vlada rada, le prerada izvrši vsako željo, če se le dejanj-pko izpolniti da. Saj jim je na vseučilišči v Insbrucku, zlasti na pravnem fakultetu nastavila več rednih profesorjev, ki italijanskim dijakom italijanski predavajo glavne predmete pravoslavne znanosti. In kako strežejo Italijanom vseučiliščnikom na vseučilišči v Gradci! In dalje pomislite; koliko pa je vseh Italijanov prebivalcev v Avstriji V Precejšnje število skupaj bivajočih v južnih Tirolih (370.000); drugodi (na Primorskem) so razen male peščice Furlanov le po primorskih mestih in nekaterih notranjih gnezdih sem ter tja raztreseni. Nas Slovencev je osemkrat to'iko in vsi bivamo skupno po vkupe se držečih deželah, a nam slavna vlada ne privošči še izvenrednih stolic na graškem vseučilišči! In kako bi psovali naše slovenske pravnike, ko bi zahtevali, da naj jih pri državnih izpitih izprašujejo slovenski 1
V istej seji je poslanec Artelli poudarjal, kako propadata namorska obrt in kupčija v Trstu, ter je nasvetoval, naj bi se deželni zbor s posebnim sklepom obrnil do si. vlade, kako bi se v okom prišlo temu propadu. Deželni zbor naj priporoči vladi, da izvrši vse nasvete, ki jih je v tem smislu zadnjič jej izročil deželni zbor istrski (v seji od 6. septembra) in shod avstrijsko-ogrskih mornarjev na Reki (27. avgustu t. 1.). Res zadnji čas, da se kaj stori za Trst. Reka in Benetke, ogrska in italijanska vlada store vse, da bi se Trstu vzela prekomorska velika kupčija, ter privabila njihovima pristaniščama — Reki in Benetkam. Uže zadnjič sem bil omenil, kako zavezo je sklenilo ogrsko ministerstvo z raznimi železnicami na korist velikej kupčiji na Reci. A to zavezo je zdaj ogrska vlada še raztegnila in popolnila. Pridobila je namreč vse železnice na Ogrskem, da bodo blago prevažale po zelo znižanej ceni do Pešte, ko hitro je to blago namenjeno v Reko. Tako bode Trst zopet veliko izgubil in res se je bati, da se ne bi naši bogati trgovci s svojimi kapitali jeli seliti v Reko. Dunajsko trgovinsko ministerstvo se je sicer pritožilo zoper to novo pogodbo mej ogrsko vlado in ogrskimi železnicami, češ, da nasprotuje obcnej trgovinskej pogodbi in jednakosti obeh držav — OgrBke in Avstrijske. A ogrska vlada se doslej nij zmenila za tak ugovor ter skuša neprestano še po drugej poti Reki privabiti veliko prekomorsko kupčijo. Naše — dunajsko — ministerstvo je hotelo tudi saksonske železnice pridobiti za posebno pogodbo, po katerej bi blago iz Trsta (ali za Trst) hitreje in po nižjej ceni imele prevažati, da bi naš Trst mogel tekmovati s Hamburgom in Bremenom, a saksonske železnice so zavrnile vse ponudbe in zahteve, čemur se nij Čuditi, kajti  one se ravnajo po načelih in besedah
ministra Bismarka, ki nij naš največji nasprotnik le na političnem polji, ampak tudi na gmotnem, narodno-gospodarskem.
Jednako ravna italijanska vlada, da bi povzdignila veliko kupčijo v Benetkah. Tej naravno pot gladijo razne pogodbe z nemškimi in švajcarskimi železnicami, tako, da naš Trst ne more pri velikej kupčiji v dežele ob Bo-denskem jezeru lehko tekmovati z Benetkami, In zadnjič je genijalni inženir Guscetti v Milanu izumel še neki poseben načrt, ki bi imel veliko kupčijo v Benetkah še bolj pospeševati. Po njegovem načrtu, izročenem trgovinskej in obrtnej zbornici v Milanu, naj bi se izkopal velikansk prekop iz Benetk do Magadina na preimenitnej no ve j železnici skozi goro sv. Go-tarda. Bolj plitvi parobrodi bi prevažali ljudi in blago po tem prekopu, ki bi držal iz Benetk po reki Padu, po rokavu v Pavijo, dalje po Cavourjevem prekopu (canal grande), po Ticinu in Velikem jezeru (lago maggiore) do rečene postaje. Res velikansk načrt, ko bi ga Italijani izvršili.
On teden, če se ne motim v četrtek, je iz Malte sem priplula velika ruska oklopnica „vojvoda Edinburški" imenovana. Ta jako lepa vojna ladija je bila 1. 1876 dodelana, ter ima tako močan stroj, da vsako uro preplava 10 morskih milj. Oborožena je z 8 mitraljezami in 10 topovi, katerih 4 so posebno veliki. Nosi 430 mornarjev, po večem prav koreuja-ških ljudij. Poveljnik jej je T. Giers; a s tem se je sem pripeljal tudi stari ruski contre-admiral Kremer, ki je lani vodil rusko ladi-jevje pred Ušinjem. Kaj da ta prihod pomeni, povedo naj oni možakarji, ki uganjajo visoko politiko.
Čudno, zadnjič se je bil v našej okolici okrog Mira mara raztrosil glas, da v Miramare pride stanovat sveti oče papež iz Rima. Ko sem vam hotel po telegrafu naznaniti to novico, nijso hoteli sprejeti telegrama, češ, da je namestnik uže prej prepovedal to, ko bo dopisniki hoteli brzojaviti dunajskim listom. Kako bi po takem telegrafski urad shajal z lastnimi dohodki.
Lepo je, da so Kanalci nad Gorico prejšnjemu namestniku baronu Piuu, zdanjemu trgovinskemu ministru, podelili častno občan-stvo. Mož nij bil nikdar nas načelni sovražnik ter je uže kot okrajni glavar v Gorici marsikaj storil za slovensko okrajno glavarstvo goriško.
Da se naši listi „Independente", „Citta-dino", „Triester Tagblatt" in „Triester Ztg." spoštljivo in z veseljem spominajo narodnega deželnega poslanca kranjskega gosp. Potočnika, ki je z nova sprožil nasvet o želez-ničuej zvezi mej Loko in Trstom, denes na drobnejše ne bodem poročal. Bog daj, da bi dotična resolucija imela kaj uspeha.
Iz IHuJa 1. oktobra. [Izv. dop.] (Seja okraj nega zastopa.) V 27. dan meseca septembra sklicana je bila skupščina okrajnega zastopa ptujskega; po pročitanih zapisnikih oglasil se je za besedo g. Pisk predlagajoč; naj se ne odobruje postopek okrajnega odbora, kateri je pretresel pravila bodoče okrajne hranilnice in pretresana pvedložil veleslavnemu c. kr. namestništvu, nego želel je, da se skupščini izroče na pretres. Znati je, ka v posled-njej sednici bila je vsa ta stvar prepuščena okrajnemu odboru. Piskov predlog zavrgla je večina.
Proti volitvi grofa Wurmbranda iz skupine vlastelinske vložila je narodna stranka prosved pri veleslavnem c. kr. namestništvu in to vr-
nolo je dotično vlogo okrajnemu odboru s tem, da bo v bcdočej skupščinskej sednici izvoli poseben odbor, kateri ima volitvene spise pregledati, izpitati ter o tem poročati v drugej seji. Ali glej čudo golemo! Grof VVurmbrand napisal je pooblastilo glaseče se na ime gosp. prof. Gaupmana, da ta namestu grofa glasuje, ker grof 'VVurmbrand zdaj sedi v deželnem zboru. Izredna prikazen ! Wurmbrandova izvolitev še nij niti uverovljena, pa si ta baloški grof drzne pooblaščati drugega človeka za okiaj-nega zastopnika, misleč, ka se slovenske ovčice s tem zadovolje. Je-li to plemenito? Plemenita kri ima početek pri plemenitih delih. V § 47 zakona o okrajnih zastopih na Štajarskem od dno 14. junija 186G. leta se čita: „Oni v'asteli kateri nemajo v okraji stalnega bivališča, opravičeni so izimno*kot okrajni zastopniki zastopati se dati po pooblaščenci". Dosle še nij znano, ka bi grof VVurmbrand imel kde indi kakor v haloškem Borlu svoje stalno bivališče. Njegova gospa je zdaj, kakor je gosp. Gregorec kot vračnia posvedočil, zbog zdravstvenih ozirov na Koroškem, on sam pa v deželnem zboru v Gradci, a pravo domova-lišče*) je v Borlu. Proti veljavnosti tega pooblastila glasovalo je 19 okrajnih zastopnikov, a nasprotna stranka imela je 18 glasov, Gaup-manov kot nezastopnikov nij se sprejel, in na to pobrisali so jo iz dvorane vsi nemškutarji in Nemec Eckl. Nas je ostalo 19, čezpolovičua večina pa je 21, torej nijsmo mogli dalje zborovati in sklepati; dva našinca sta doma ostala, kar se nikoli več ne sme zgoditi: ali svojo čatno službo redno vršiti, ali pa iste ne sprejeti.
Zapomniti še je treba g. Ecklua besede pri odhodu: „Vi kmetje imate pri plugu ostati". Kaj ne pri plugu ostati ? Vi švabčeki in nem-škutarčki pa bi z nami gospodovali, in mi kot ponižni sluge rabotali in plačevali V Nikdar več, vsled svetega gasla: „jednaka bremena, jednake pravice". Tlaka je preodpravljena. Slovenec!
Kakor pečina trdno Btoj, In topov groma bo ne boj ; Na beg nikdar se no poda, Kdor kri slovensko v žilah 'ma! Izpod .vlo*itv«» 1. oktobra. [Izv. dop.] (Nekoliko   splošnih   opomenj za uvod.) „Tvorec zistemu je podoben arestantu, kateri misli z lampo svoje temnice osvetlja-vati svet božji" — pravi  nek  moder mož. Lehko si torej urazumete, zakaj  moji dopisi zistematični ne bodo. Tudi učenosti v njih ne iščite, t t reč je povsod nekako draga, a pri nas še posebno: mi komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Pisal bora, kar mi bo mogoče prosto, kratko in pogosto, brez globokih in visokih presod o vsem, kar se tiče našega tekočega življenja, kak državnega  tak i slo vesnega, pošteno, kak Slavjan k Slavjanom o Slavjanih brez pretir, po: „beatae plane aures, quae non vocem foris sonantem, sed intus anscultant veritatem docentem."
Preteklo je uže pol leta, kar se je zgodila strašna, krvava katastrofa v Petrogradu, kar so vragi ne samo naroda ruskega, nego celega roda človeškega ubili nam očeta-carja Aleksandra II. Nihilistična propaganda mislila je, če ne oprovrnoti vse Ilusije, saj ustaviti jo
*) Domovališče jo torišče, kder je kaka osoba ustanovila središče Bvojega državnega in društvenega žitka s tem, ka je kan, stalno na nekej točki bivati, po dejanskem početku bivanja i/javila. (Kotteck u. Welcker, Staats-Lexieon). Državljan, kateri na neki določen čas ali na preklic pozove se h kakšnemu uredu, ohranja svoje poprejšnje doraovaUšče. (Jg. dr. Strafella, dr. Breznik in dr. Mihelič bi morali to znati, a ne občinstvu peska metati v oči.
na potu mirnih reform. Pa kolikor moremo zdaj soditi, se je zverska druhal silno zmotila. Rusija je res drognola od strahu, kaj bo ž njo, pa ta prepet nij bil tak dolgovečen, kak velik, ne tak poguben v svojih posledkih, kak strašen v začetku.
Skoro je bilo vidno, da Rusija še nij propala, da je v sinu pokojnega carja našla dostojnega njemu namestnika, a sebi vladarja, novega očeta carja. Beseda Aleksandra III. k narodom velike države nij bila prazna fraza, ampak polna istine, volje in ljubezni, kojej nikdo nij mogel neveriti. Istinitost, v podobuih slučajih conditio sine qua non, iskrenost, pravim, katera je vejala iz carskega manifesta, porodila je iskrenost in zaupanje tudi v podanikih, in vsa Rusija brez ničnih L-jem oddala se je popolnem umu in srcu svojega novega gospodarja.
Narodni duh trpel je poslednja leta mnogo poniževanja in sramote. Bil je klavern, nij si vedel pomagati niti od vnanjih niti od notranjih vragov. Pa vsaka reč ima svojo mero in tudi gorje ruskega naroda dostiglo je svojih krajnih predelov. Vrag je nas mislil ubiti, a nas je le oživel! Res čudni so poti previdnosti božje . . .
Vse se je prepričalo, da tak dalje iti ne more. Nič nij nevarneje kreposti državnej, kak polomere: srčna diktatura je folirala, Režfm „ni ptič ni miš" ustopil je razumi vladi umečej soglasovati svojo namere z zahtevami naroda. Razdal se je s prestola zgodovinsk klik: „Ruski narod je silen samo s svojim carjem!" Narodno Čuvstvo se je prebudilo, pokazalo na svoje ljubimce, a carska milost prizvala jih je, da bi ž njo redili in pravili sodbe velike države. Rusija se je popravila od strašnega udara in vstopila zopet na pot mirnega razvoja, kajti car in narod sta jedina.
—f—.
Domače si vari.
— (Kranjski deželni zbor.) Denes ob 10. uri dopoludne je V. seja deželnega zbora kranjskega. Na dnevnem redu je: 1. Branje zapisnika o IV. seji dne 5. oktobra. 2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora glede zgradbe deželnega muzeja „Rudolfinum" v Ljubljani. (Priloga št. 43.) 4. Poročilo finančnega odseka o pritožbi grofa Lanthierija glede zaračunanja pri posestvu Slapskem. (Priloga št. 42.) 5. Poročilo finančnega odseka o proračunu bolničnega, poro-diškega, najdeniškega in blazničnega zaklada za leto 1882. k prilogi 7, podpriloga C L, II., III. in IV. (Priloga štev. 41.) C. Poročilo finančega odseka o nakupu mestne ledenice v bolnici k prilogi 32. (Priloga št. 38.)
7. Poročilo finančnega odseka o stavbi barake in drvarnice v bolnici in jedne drvarnice v podružnici na Poljanah k prilogi 33. (Pril. št. 39.)
8. Poročilo finančnega odseka o prošnji zdravnika asistenta dr. PreiniČa za definitivno name-ščenje. (Priloga št. 40.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada posilne delavnice za 1. 1880. z dotičnimi odstavki letnega poročila. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolničnega, poro-diškega, najdeniškega in blazničnega zaklada k prilogi 7. podpriloga C. I, II, III, IV 1. 1880 z dotičnimi odstavki letnega poročila. 11. Ustno poroč'lo finančnega odseka o računskem sklepu za 1. 1880 ino proračunu zal. 18H2 gledališkega zaklada k prilogi št. 2. z dotičnimi odstavki letnega poročila. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu za 1. 1880. in o proračunu za 1.
1882. ustanovnih zaklad k prilogi št. .i. in 4. z dotičnimi odstavki letnega poročila, posebno o izvršitvi dotičnih deželno-zbornih sklepov gledo sirot niških zadev k prilogi 31. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah. 14. Ustno poročilo gospodarskega odseka o vladnej predlogi glede obiskovanja c. kr. rudniške šole v Idriji in pravico javnosti imajočih osobinskih šol. (K prilogi št. 19.) 15. Ustna poročila upravnega odseka o nekaterih peticijah.
— (Nagle smrti) je včeraj ob 1. uii popoludne tukaj umrl g. Jan L a p a j n e, umirovljeni c. kr. okrajni sodnik.
— (Dr. M. Napotnik) je imenovan začasnim profesorjem cerkvenega prava v mariborskem bogoslovji.
— (Za živinorejce.) Kranjsko kmetijske družbe odbornik g. Peter Lasnik jena Koroškem nakupil 12 lepih juncev in 12 telie. Mlada ta živina se bode prihodnji ponedeljek v Kranj i licitando prodajala.
— (Mrlič izkopan.) Znorela ženska je pred kratkim po noči na Smledniškem pokopališči izgrebla svojega brata, ki je bil uže dve leti pokopan. Nora je nesla kosti na Šma-rino goro, jih tam izpirala, pa na nje polagala kruh. Žandarmi so blazno žensko ujeli in odveli v blaznico.
— (Učiteljske   spremembe na Kranjskem.) Definitivno nameščeni so gg.: Mihael  Kuster,   nadučitelj   v  Kranji; Anton Majar iz Kranjske gore v Leskovci pri Krškem ; Leopold Žorž v Idriji; Matija Japelj, iz Šenčurja pri Kranji v Podkraji  na  Vipavskem; Gottfried Erker,   od  Stare cerkve  v Mozlji (Kočevsko); Karol Strel je II. učitelj v Šmarti-nem  pri Litiji;  Jurij Krener,  IV. učitelj v Škofjej Loki; Jan. Čuk v Šent-Janži; Andrej Šest, II. učitelj v Račjem pri Zidanem mostu. Gdč. Roza Junis, III. učiteljica na Duplici pri Zagorji: Ana Šetina, učiteljica pri sv. Križi, v Šmartno pri Litiji, na II. mesto; Neža Lev-stek, stalno v Senožečah, in Marija Marolt na Raki. Na IV. učiteljsko službo v Postoj in i pride gdč. Pavla pl. Renzeuberg, dosihmal v Vipavi; gdč. Andolšek na III. učiteljsko službo v Račjo pri Zidanem  mostu,  a Marija AVessner na IV. učiteljsko mesto v Krškem.  V Nevlje pri Kamniku odhaja učiteljica J. Kronabethvogel, in v Dolskem ostane Julijaua Gula,  obe začasno.  Gospod Avgust Kleč, začasni učitelj v Starem trgu pri Loži odhaja na Rakek. Gdč. Amalija Spoljarič, dozdaj v Planini, je dobila službo na c. kr. mornarskej   ljudskej  šoli v Pulji. — Gdč. Avgusta Župan,  učiteljica na Duplici pri Zagorji,  dobi službo na Krškem; g. Jan Topolovšek, učitelj isto tam, začasno v Žalno. Gdč. Ana Demel, pomožna učiteljica v Kočevji, dobi službo v Starem logu. G. Kaspar Brake, učitelj v Voklem pri Kranji,   stopil je v Waldherrjev zavod. Začasne službe so dobili izprašani  učiteljski  kandidat je gg.: Jan An-žiček v Nadanjem selu,  Krker ml. v Gotnici, Alojzij Euntek v Šmartiuem pri Litiji, Feliks Majar v Orehek, Josip Poznik v Polomu, Jan \Vittreich pri Starej cerkvi v Kočevji, J. Buril v Zgornjem Tulnnji pri Kamniku.
Razne vesti.
* (Avstrijska deželna banka.) Upravni svet avstrijske dežtslske banke je sklenil, da se ima od 1. oktobra t 1. na dozdaj i/dane začasne bankine liste počenši od 1. številke notri do 200 000 plača na odbitek odraj-t iti in sicer na račun dozdanjega poslovskega dobička tako, da jeden bankin list plača 4 gl. IG kr. av. v. v zlatu ali 10 frankov 40 centi-nov na delnico. Ta znesek se proti pokuzanemu
< Za jesensko in
Št. 8S03.
in z bankinim kolkom previdenemu začasnemu bankinemu listu, kateremu se pridene še poseben spričevalen listič, izplačuje na Dunaj i pri družbinej blagajnici, v Parizu pri blagajnici družbe Societe de Y Union Generale, v Lyonu, Marsiliji, v Saint-Etienu in v Rimu pri pomožnih blagajnieah družbe Societe de 1' Union Generale.
* (Krištofa  Kolumba)  bode baje papež Leon XIII. prograsil za svetnika.
* (Brzojavne poslanice z denar-j eno.) Pred malo časom je prišla v Trst brzojavna poslanica na neko popolnem neznano žensko. Ker se ni mogla dostaviti, odprl jo je kontrolor ter prvotnej postaji poročil, da se ne more izročiti. Potem pa je prišla napisnica ▼ brzojavni urad po poslanico. Ko pa se jej je izročila in je žena videla, daje bila odprta, grozno se je začela hudovati in trditi, da je bil denar v njej, in da ga jej je kontrolor ukradel. — Nekaj jednacega se je leta 1851 zgodilo v Ljubljani. Prinesla je namreč stara žena na pošto pismo brez napisa, in ko jo je uradnik vprašal, kam in komu je namenjeno pismo, nij hotela povedati, ampak očitala mu je, da je taka radovednost pregrešna.
*(Tri osobe so se zadušile) v Ča-slavu 1. t. m. To pa se je zgodilo tako le: Tamošnji 41 letni posestnik V. Vrani je imel na dvorišči okolo štiri sežnje globok vodnjak, ki pa je bil radi pomanjkanja vode uže pet let zazidan. Da bi pa vender zopet naredili vodnjak, sta posestnik in njega hlapec odstranila zid in postavila lestvo v vodnjak, po katerej je potem šel doli hlapec. Komaj pa je storil korak, pa je padel v vodnjak. Da bi rešil hlapca, hotel je posestnik iti v vodnjak, a tudi njega je doletela jednaka osoda. Zdaj je prihitela k vodnjaku posestnikova žena in v obupnosti hotela stopati po lestvi v vod-, njak, in zgodilo se jej je, kakor onima dvema. Jesenska oblačila Vse je zadušil slabi zrak, ki je iz vodnjaka Navlečnike . . puhtel. i Zimsko suknje .
* (Salomonovo svetišče) je ukazal j Menčikov-suknje. sultan, kakor pripovedujejo listi iz Jeruzalema, j S??1^6 Jllkovice restavrirati in prostor pred njim ogn&žiti peska i 2? *    Za ' in plevela.   Na tem prostoru stoji tudi Omer- j *~ ,a*e jeva mošeja,  ki  ima  letnih 150.000 gkl. do hodkov.   Ta svota se je do zdaj pošiljala v j Carigrad, zdaj pa se bode vporabila v popravo Salomonovega svetišča.
* (Pruska država) šteje po slednjej štetvi dne 1. decembra 18S0 17,645.4t>2 pre bivalcev evangelskega, 9,205.136 katoliškega veroizpovedanja, 303.790 Židov, 42.517 druzih veroizpovedanj in 22.006" prebivalcev nij naznanilo svojega veroizpovedanja.
saisono
zimsko ►
dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to- in inosunske robe r.n obleko,
katero naj topleje priporočamo p. n. občinstvu, obetajo«' največjo postrežbo in najbolj modno facono. (535—7)
Preflstojništvo „uniji Irojačev".
Razglas.
(555-3)
Srenjski zbor mesta Ljubljane je v svoje j seji dne 3. junija t. 1 dozdanji davek od psov letnih 2 gld. od 1. januvarja 1882 naprej na 4 gld. na leto zvikšal.
To se v splošno vednost razglasi s pri-stavkom, da se bode zvikšani davek od 1. januvarja 1882 naprej od vsacega psa v okrožji ljubljanskega mesta, izvzemši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni, pobiral, da se bodo pa lastniki psov, ki bi skušali se plačilu davka odtegniti, ki bi pse zakrivali ali pa ponarejene in neveljavne marke rabili, za vsak slučaj posebej s plačilom letnega davka in ?e posebej v denarji z 2 gld. za vsacega psa kaznovali.
mestni magistrat v Ljubljani,
dne 26. septembra 1881.
Župan: Laschan.
Za
j
in
od gld. 14 do 35
J!	n	12 „	28
rt	»	14 „	45
n	n	14 „	28
n	n	8 „	15
n	n	5 ,	15
»	n	5 ,	12
	n	28 „	32
		(550-	-6)
Salonsko obleko ....
prodajo
EMERIK OlfUJLA,
v Ljubljani, Gledališka ulica št. 5.
EiiMtiiivu o|»i-i»viii«.i \ u. G. Alb. S. v Kopru. Pošljite g. dr. J. Starctu, c. kr. finančne prokurature adjimktu.
Dunajska borza 7. oktobra
(Izvirno telografično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   7(i gld. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77    „ 45 ,
Zlata renta.........94    „ 45 „
1860 drž. posojilo   ...... 131    , 50 „
Akcijo narodno banke.....                   830 „
Kreditne akcije.......                             368    „ — „
LoihIub ..........118    „ 30
Srebro..........                                               „ — „
Napol...........5    „ 36«/, ,
C. kr. cekini........5    „ b*4 „
Državno tmiiko.......                            57   - 85 -
V najem se da
na VrluiiUi It. hI. 11» zaradi preselitve gontilnu in pr««la)aluiea x nieNaniiu blagom. Poleg tega ao še tr. sobe za stanovanje. Prodajalnica se lehko prevzame % blagom ali brez blaga. Natančnejša pojasnila se zved6 v istej hiši (564—2)
Vsako množino
(570 2)
J C
(»a dom prinesenih) kupi slaučlear, y Ljubljani, v „SKve»di".
NAJBOLJŠI
LE HOUBLON
FRANZOSKI IZDELEK.
II SVARI SE I!
PRED PONA REJE V AN JEM.
__«><»__.—
Ta papir je pravi samo tedaj, oko ima vsak
list znamenje D-J HOUBLON in vsak karton spodaj stojočo varstveno znamenje in signaturo.
CAWLEY d HENRY, jedini fibrikintji PARIŠ.
Tirolski zeljerezec
je zopet prišel sem in stanuje: Kožne nllee M. IS Gostilna „pri mestu Monakovcm"): priporoča se ča-stitemu p. n. občinstvu omenjajoč, da je na izrecno željo tudi pripravljen, zelje bolj debelo rezati. On ostane celo sezono tukaj. (571—2)
Si 12.898.
Razglas*
(556—3)
V smislu tukajšnjih mestnih pravil se
a) račun mestne blagajnice za leto 1880 in
b) računi sedem zakladov, ki jih mesto oskrbuje za leto 1881
1. do 15. oktobra v magistratnej ekspeditnej  pisarni razpo-lože, da jih vsak meščan  lehko pregleda in svoje opazke po zapisniku odda.
Mestni magistrat v Ljiljani,
dnć 27. septembra 1881.
Župan: Laschan.
Marij inceljske {kapljice za želodec,
• nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo,    napihne njo , kislo podiranje, ščipanje, katar v že-jj lodoi, zgago, da se m ne nareja pesek in g pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira ho-lečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z Jedjo    ali pijačo, drve,   oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. j,.
<;i:i\ lisi   5/5JI io«£il :]
Lekar C Ilra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kuko se rabi, stane
Pra-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Josip K v o hod a, na 1'resiriiovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. liizzoli; lekarna J o s. Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h. G u g 1 i e 1 m o. Celje: lekar J. K u p f e r-scbmied-, Kranj: lekar Drag. Šav ni k; K\mnik: lekar Josip Močnik.
1W Svaritev! Ker so v zadnjem času
naš izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Maria-zeller Magentropten — Brady & Dostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varMtveuo znn-■neiije in zavoj mora biti zapečaten z našim \ Umi * eni m znamenj eni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—6)
Tulci
7. oktobra:
Pri Slonu: Lesar iz Ribnice. — Maletz, Birk, Sehilerverein z Dunaja. — Maler iz Sancenberga. — Sarpa iz Benetk. — Frle-denheim z Dunaja. — Han-del iz Bihaća.
Pri M*lloi« Weber, dr. Krlikl z Dunaja. — Dutsberg iz Niirnberga.
V najem se da popolnem opravljena
kavarna z restavracijo
v sredi trga Postojna od 1. decembra 1881 počenši, kakor najemnik želi, na tri ali pet let. Zraven kavarniških prostorov dobi najemnik v porabo dve sobi za stanovanje, drvarnico in magacin pod streho. — Natančneje se zve pri gospodu
(557—5) v Ljubljani. _
Izdatelj in odgovorni ureduk Makso Armii.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne u.
5531