iti"';
ir'a GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA	Številka 36 - Leto XIX - 27. september 1980
*f Ulf ■
'MM - a '
mmmimmm
UZGOVOR Z ALEKSANDROM MIHEVOM
Stabilizacija gospodarstva je danes tejneljno vprašanje, okrog katerega
Zato smo Aleksandru Mihevu

se pletejo niti boljšega gospodarjenja.
predsedniku kolegijskega poslovodnega odbora DO Iskra Elektromehani-ka v Kranju najprej zastavili vprašanje, kako so sprejeti gospodarski ukrepi vplivali na poslovanje Elektromehanike v prvi polovici leta.
»Z rezultati poslovanja smo lahko zadovoljni Naj ponovim nekaj Matkov iz te bilance. Plan proizvod-n|e smo izpolnili z 48 %, tudi letni plan izvoza smo izpolnili in izvozili sk°raj za 33 milijonov dolarjev blaga,
^ za 44 % več kot v enakem lanskem °bdobju. Na področju uvoza smo bdi skromni, saj smo letni plan izpolnili le x 38 %, s čimer smo bili skoraj na hlaki višini kot lani. Bistveno smo Popravili	uvozno—izvozno bilanco
klovne organizacije. To ni samo naša ^luga, temveč tudi že prej sprejetih ukrepov za omejevanje uvoza.
Glede na ukrepe in njihov vpliv na Poslovanje Elektromehanike bi dejal, r3 je najbolj neugodno to, da se sprejemajo sorazmerno pozno. Zato se ^ed letom stalno nekaj spreminja, težko se je prilagajati novim situaci-J^i. Opozoril bom na konkreten Primer, ki se tiče vezave uvoza z tevozom. Poglejte, na začetku leta je bil objavljeni faktor vezave 0,95. To P°meni, da bi za vsak izvoženi dolar 33 konvertibilno področje pridobili Možnost uvoza v višini 95 %. Ta tektor se je letos večkrat spremenil, tedaj je 0,6, kar pomeni 60 % razpola-Sanje z deviznim prilivom. Naši plani f° bdi izdelani na faktor 0,95, ob katerem bi ob naših izvoznih rezultatih lahko brez problemov pokrili svoje tivozne potrebe. Tako pa se težko pri-tegajamo in moramo ob že itak omeje-3em uvozu skrbeti za nemoten potek Proizvodnje celo tam, kjer delamo za •avoz.
Storili bomo vse, kar je v naših teočeh, da zagotovimo preskrbo z Materiali vsaj v tistih osnovnih progra-atih, ki so namenjeni izvozu, in tam, kjer imamo največ zaposlenih, da ne “i prihajalo do večjih izpadov.
Upamo, da bomo uspeh, vendar se bojim, da ne bomo mogh v celoti Spolniti vseh planskih obveznosti.
Če bomo zagotovili primemo Preskrbo z repromaterialom, ni J ^kakršnih ovir, da proizvodnega Pjana ne bi izpolnih. Zaenkrat še •rimamo problemov s plasmajem, tudi 113 področju izvoza nam zadeve dobro tečejo. Tudi na domačem trgu je še Vedno čutiti pomanjkanje po •tekaterih izdelkih kranjske Iskre."
Kakšna je odvisnost Elektromehanike °d uvoznega materiala? Katere te-teeljne organizacije je omejitev uvoza ••ajbolj prizadela?
A leksander Mihev.
,,Letos smo planirati uvoz v višini 52 milijonov dolarjev in izvoz v višini 66 milijonov dolarjev, v tem smislu smo torej aktivni. Če pogledamo strukturo izvoza, ugotovimo, da je konvertibilna komponenta našega izvoza skoraj enaka vrednosti uvoza iz konvertibilnega področja glede na letni plan.
Ocenjujemo, da nam bo zaradi omenjenega znižanega faktorja in nižjih uvoznih pravic zmanjkalo uvoznih pravic iz lastnih prilivov za nekaj mitijonov dolarjev. V poprečju vgrajujemo do 50 % materiala iz uvoza, zato so bolj ali manj prizadete vse temeljne organizacije, najbolj pa program računalništva. Računalništvo je trenutno najbolj odvisno od uvoza, kar je logično, saj je to nov program, ki se šele postavlja na noge."
Ali je devalvacija terjala posebne ukrepe znotraj Elektromehanike?
„Takoj smo izdelali izračune, ki naj bi pokazati, kaj to pomeni za našo delovno organizacijo, Kljub temu, da smo močni izvozniki, devalvacija pomeni za Elektromehanike minus, manjši ostanek dohodka.
Kako poteka izvajanje stabilizacijskih ukrepov?
„Ukrepe sproti izvajamo. Sistematično smo jih urediti v paket in ga obravnavali na razširjenem kolegiju. Ukrepe za izboljšanje gospodarjenja je sprejel delavski svet Elektromehanike na svojem zadnjem zasedanju. Tudi družbenopolitične organizacije so o njih že razpravljale. Tako smo imeti pred dnevi posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK, kjer smo jih seznaniti o vseh aktualnih dogajanjih, nalo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
POGOVOR Z LUDVIKOM KRANJCEM
Zaostreni zunanje-trgovinski pogoji poslovanja v letošnjem drugem polletju ter z njimi ukrepi za izravnavo jugoslovanske devizne bilance so marsikoga vrnili na trdna tla, kdaj pa kdaj tudi pretrda. Ukrepi so znani: SIS EOT je v začetku septembra sprejel izredno restriktiven sklep o dodatnih omejitvah pri razpolaganju z devizami za plačevanje uvoza reprodukcijskih materialov, opreme in širokopotrošnega blaga. O samem sklepu in pa o tem, kako bo vplival na poslovanje v Iskri, smo se pogovaijali z zunanje-trgovinskim svetovalcem v Iskri Commerce Ludvikom Kranjcem.
V našem glasilu smo že obširno pisali o sklepu Slovenske interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, torej o sklepu, ki je povzročil dosti hude krvi in je tudi že vplival na to, da so se v nekaterih tovarnah kdaj pa kdaj ustavljali stroji, kajti številne de-i bil
lovne organizacije niso bile pripravljene na tako zaostrene pogoje zunanjetrgovinskega poslovanja, zlasti ne uvozne. Bi morda na kratko pojasnili sklep SIS EOT?
V septembrski sklep je delovnim organizacijam zmanjšal razpolaganje z devizami od prejšnjih 80 % na 60 %.
htovarjanje pomembne opreme za TOZD Montaža v Idriji, ki jo je pred dnevi ktalo DC-10 pripeljalo iz ZDA.
Ludvik Kranjc.
To pomeni, da od 1. avgusta naprej od vsakega deviznega priliva razpolagamo za prijavljanje novega uvoza le s 60 %. S tem sklepom so zmanjšati tudi stanje deviznih pravic na evidenčnih karticah z dne 31. julija za 40%. Skupščina samoupravne interesne skupnosti je takrat sprejela še nekaj spremljevalnih sklepov, ki pa izhajajo iz tega omenjenega sklepa o razpolaganju z devizami.
Ena izmed novosti pri prijavljanju novega uvoza je realiziran devizni priliv in ne tako kot doslej, ko je zadostovalo že to, da smo nekaj izvozili. Prav na to določilo mnogi pozabljamo.
Res je, pomemben je devizni priliv na devizni račun posamezne organizacije, ne pa tako kot doslej, ko je bil odločilen, fizični izvoz, oziroma vred-
Ini. Marko Bulc s člani delegacije SRS v zboru republik in pokrajin SFRJ na razgovorih s predstavniki Iskre.
DELEGACIJA SR SLOVENIJE V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN SFRJ OBISKALA ISKRO
PRIŠLI SMO POSLUŠAT
„Nismo prišli k vam, da bi vam pridigali, temveč da bi vas poslušali," je dejal na začetku svoje razprave Marko Bulc, vodja delegacije SR Slovenije v zboru republik in porajin SFRJ, ki je skupaj z delegati Dušanom Čehovinom, Marjanom Markovičem Zoranom Žagarjem, Mileno Rakčevič in Lojzetom Skokom obiskal v petek, 19. tm. Iskro na Laborah.
Z delegacijo SR Slovenije v zboru republik in pokrajin SFRJ so se pogovarjali predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, namestnik predsednika Ljuban Artič, član KPO Pavle Gantar, član KPO Žvone C var, Janko Šavli, člana KPO Elektromehanika Erik Vrenko in Vito Osojnik, član KPO Miloš Kobe in v.d. direktorja Iskrine interne banke Fabio Škopac.
Anton Stipanič je na začetku razgovora zelo izčrpno seznanil zvezne delegate s polletnim Iskrinim poslovanjem, ki ga je označil kot zelo zado-vdjivo, vendar pa je opozoril, da nudijo polletni podatki v nekem smislu tudi varljivo podobo, zlasti kar zadeva drugo polletje letošnjega leta,izpolniti, povečali smo zlasti akumulacijo in tudi zadržati osebne dohodke v mejah dogovorjene resolucije. Doslej, po njegovih besedah, ni prišlo še do opasnej-ših motenj v Iskrini proizvodnji zaradi pomanjkanja repromateriala, vendar pa smo že v času, ko že prihaja do
nost izvozne carinske deklaracije. Uvozno prijavo lahko torej predložimo Narodni banki v potrditev šele takrat, ko vknjižijo devizni priliv na naš devizni račun."
Restriktivni sklep je še kako vplival na Iskrino zunanje-trgovinsko poslovanje, zlasti uvozno. Kakšne uvozne možnosti imajo naše tovarne zdaj, po sprejemu tega sklepa?
Za nadaljnji uvoz imamo na razpolago naslednje vire:
—	stanje deviznih sredstev na deviznem računu,
—	nadaljnji (ocenjeni) priliv po izvršenem izvozu,u
—	že potrjene prijave o uvozu blaga, kijih še nismo izkoristiti,
—	združevanje deviz z delovnimi organizacijami zunaj Iskre in
—	morebitne konverzije klirinških deviz v konvertibilne.
Drugih možnosti ni?
Še ena je, in to izredno pomembna. Nekatere Iskrine tovarne imajo že potrjene uvozne prijave, pozneje pa so morda ugotovile, da tistega izdelka ne potrebujejo tako nujno. V tem primeru lahko uvozno prijavo stornirajo ati reklamirajo in prijavijo uvoz bolj pomembnih surovin ali polizdelkov.
Po septemberskem sklepu smo v Iskri na številnih sestankih ugotovili, da naš zunanjetrgovinski položaj, s tem pa tudi skrb za nemoteno proizvodnjo, nikakor ni rožnat. To potrjujejo tudi izvozne in uvozne številke.
Ocenili smo, da lasten devizni priliv ne bo zadostoval za nemoteno reprodukcijo, zlasti glede na realizacijo priliva v avgustu in drugi polovici septembra. Ta priliv precej zaostaja za prvotno oceno do konca leta, na osnovi te ocene pa smo, seveda, delati uvozne načrte. Relativno ugodna je samo postavka potrjenih uvoznih prijav v zadnjih dveh četrtletjih, in še to po obsegu, ne pa po strukturi. To možnost bomo morali izkoristiti v največji možni meri, in, kot sva že omenila, stornirati ali reklamirati uvoz manj pomembnih surovin in polizdelkov ter prijaviti tiste izdelke, ki bodo v danem trenutku najbolj potrebni.
večjih motenj v proizvodnji zaradi pomanjkanja repromaterialov, tako domačih kot uvoženih.
Glede osebnih dohodkov pa je bilo omenjeno, da takšno zadrževanje osebnih dohodkov spričo podražitve življenjskih artiklov zagotovo ne bo ostalo brez vpliva na negodovanje delavcev, zlasti ta trenutek, čeprav je ocena, da je razpoloženje v Iskri, kjer je zaposlenih okoli 29.500 ljudi kljub temu še zadovoljivo. Predstavniki Iskre so tudi menili, da se jim bo do konca leta posrečilo vzdržati osebne dohodke v okviru dogovora, medtem (Nadaljevanje na 2. strani)
f
Miha Marinko 80-letnik
znani slovenski revolucionar in komunist Miha Marinko. Tudi mi se pridružujemo čestitkam ob tako visokem življenjskem jubileju in v počastitev jubilanta bomo v nekaj nadaljevanjih objavili odlomke iz njegove ktgige ..Moji spomini".
V ________________________________J
Med uvoznimi možnostmi ste omenili tudi združevanje deviz z drugimi delovnimi organizacijami in pa konvertiranje kliringa v konvertibilo.
Prva možnost združevanja deviz z drugimi delovnimi organizacijami zunaj Iskre je sorazmerno majhna, to pa predvsem zaradi hudih restriktivnih ukrepov in pa tega, ker deviz skoraj vsem primanjkuje. Medtem pa konverzija klirinških deviz v konvertibilne ne poteka tako hitro in tako gladko. Trenutno si s tem še ne moremo pomagati, nekaj več možnosti za pretvorbo pa bo, verjetno, ob koncu leta.
V pogovoru z zunanjetrgovinskim strokovnjakom v Iskri Commerce Ludvikom Kranjcem je besede nanesla še na delo tako imenovanega kriznega štaba, na nujnost spoštovanja dogovorov o prijavljanju uvoza, na solidarnost med Iskrinimi kolektivi in še na nekatera druga pomembna področja iz naše izvozne in uvozne usmeritve. O tem bomo pisati v prihodnji številki našega tednika.
Lado Drobež
DOBRA PRESKRBA Z MATERIALI - POGOJ ZA USPEŠNO IZPOLNITEV PLANOV
(Nadaljevanje s 1. strani) gah in sprejetih stabilizacijskih ukrepih. “
Kakšen poslovni uspeh pričakujete ob koncu leta?
„Če bi bila preskrba z repromate-rialom vsaj približno v skladu s potrebami, bi lahko pričakovali zelo ugoden uspeh. Glede na motnje, ki se jim ne moremo v celoti izogniti, pričakujem, slabši poslovni uspeh kot bi bil sicer.“
Ali bo za skupno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov potrebno večje prizadevanje družbenopolitičnim organizacij v TOZD in DO?
,,Na to vprašanje lahko odgovorim samo pritrdilno. Prepričan sem, da v situaciji, ki enostavno ni lahka, lahko prav družbenopolitične organizacije veliko prispevajo s tem, da delavce informirajo in animirajo. Vsak član našega kolektiva naj bi se v čim večji meri angažiral :.n vključil v naša stabilizacijska prizadevanja. Brez tega bodo rezultati naših akcij slabši in ne bodo dali dobrih sadov."
Kako poteka izdelava sporazuma o temeljih plana Elektromehanike za prihodnje srednjeročno obdobje?
..Intenzivno delamo na dokončnem usklajevanju sporazuma. Prvi osnutek plana je bil izdelan, vendar bo treba določene zadeve korigirati in jih ponovno vskladiti z nastalo situacijo, ki zahteva še večji poudarek izvozu na eni strani in na drugi strani zahteva od nas, da ponovno pregledamo naše plane in želje na področju investicij. Temeljne organizacije so za prihodnje srednjeročno obdobje planirale investicijska vlaganja v višini prek 6 milijard din, kar najbrž ni realno in jih bo treba znižati, kar bo vplivalo na ostale postavke plana.
Načrtujemo, da bo v septembru srednjeročni plan dokončno izdelan. Držali se bomo roka in ga do konca leta sprejeli na referendumih. O poteku usklajevanja plana bomo določene strukture informirali sprotno."
Pereč problem je premajhna delovna disciplina in vse manjši čut za odgovornost?
„To je res. Iz prakse vemo, da disciplina pade prav v obdobjih, ko so prisotne motnje v zvezi s preskrbo materiala. Zato je ravno v kriznih obdobjih treba nameniti tem problemom večjo pozornost in angažirati odgovorne delavce, vodilno in vodstveno strukturo, da vzdržujejo red in delovno disciplino. To je problem, Id je odvisen tudi od zavesti vsakega posameznika. Mislim, da nam v tej smeri lahko tudi družbenopolitične organizacije pomagajo in po svoje prispevajo, da bi se na tem področju več naredilo."
Vrsto problemov prepočasi rešujemo, med njimi je neustrezen sistem samoupravnega informiranja v temeljnih organizacijah in na nivoju DO. Ali načrtujete kakšne ukrepe za boljšo obveščenost kolektiva?
V Kostanjevici dela pri gradnji nove tovarne lepo napredujejo. Prejšnji teden so na prizidku že pribili „likof‘ — okrašeno smrečico na vrh novega ostrešja. V proizvodnih prostorih pa kar cela vrsta kooperantov novomeškega Tehnika opravlja inštalacijska dela. Urejajo tla, napeljujejo elektriko, zrak, vodo, centralno kurjavo in stisnjen zrak. Tako bo po načrtu za dan ■ republike slovesna otvoritev.
,,Nenehno doživljamo neke pripombe in kritike, da je obveščenost preslaba, ne le v Iskri, to je kar splošen pojav, ki ga zasledujemo tudi v dnevnem tisku in drugod. Veijetno je res, da nismo dovolj naredili na tem področju.
V Elektromehaniki imamo cel sistem, vrsto medijev in načinov obveščanja kolektiva:	od glasila
„Iskra" do informativnih glasil temeljnih organizacij in DO itd. Prek samoupravnih organov skušamo sproti obveščati o vseh pomembnejših dogodkih. Imeli smo in še imamo prakso, da nekajkrat letno skličemo razšiijeni informativni sestanek v dvorani na Laborah, kamor povabimo člane družbenopolitičnih organizacij, vodilne in vodstvene delavce Elektromehanike. Na žalost imam občutek, da so ti sestanki slabo obiskani. Mogoče informacije. ali način, kako jih posredujemo, niso dovolj zanimive za delavce ali pa je razlog v tem, da so sestanki organizirani popoldne.
Dostikrat je tudi precej neupravičene kritike na obveščenost. Vsaj kar se tiče KPO, menim da resnično nudimo informacije v najširšem obsegu vsem, ki jih želijo. Morali bomo proučiti celoten sistem informiranja, ki ga imamo v DO, in ga skušati izboljšati, predvsem s tem, da bi informacije posredovali v ožjih skupinah. Kritično je treba pogledati, ali so delavci res premalo obveščeni, morda se tudi premalo potrudijo, da bi do informacij prišli. Tako pa kritika izzveni kot, da nekaj nočemo povedati ali da prikrivamo določene podatke, kar sploh ni res.
Morda bi v okviru delovnih organizacij povečali informacijsko dejavnost, ko bi le tako lahko zadostili podrobnejšemu informiranju delavcev v DO, da pa bi v okviru SOZD z glasilom Iskra in s kvalitetnejšimi prispevki in pestrejšo vsebino v njem, morda tudi v revialni obliki, še bolj zainteresirali ne samo Iskraše, temveč tudi zunanje dejavnike za prebiranje našega glasila.
PRIŠLI SMO POSLUŠAT
(Nadaljevanje s 1. strani) legacija dobila določene pobude, M ko bo prihodnje leto treba obvezno	treba še storiti in kaj je P°8^ ^
...	J	-	...	xn Tri /"X 'm nam /■\rrar> /-x z-1 a 1 z-x x r	/"vrlftlKIl*	*
računati s porastom realnih osebnih dohodkov.
Ko so predstavniki Iskre delegatom zveznega zbora republik in pokrajin SFRJ pojasnjevali nov srednjeročni petletni plan Iskre za obdobje 1981—85, so povedali, da načrtujejo povečanje izvoza od 500 milijonov na poldrugo milijardo dolarjev v petih letih. Seveda pa bo potrebno za takšen skok izvoza v srednjeročnem obdobju večje vlaganje v lasten razvoj in nove naložbe. Potrebovali pa bi tudi pomoč preko selektivnega kreditiranja proizvodnje za izvoz, ki je ob sedanji suši v bankah le na papirju. Ob koncu pa so predstavniki Iskre menili,
vitno za nemoteno delo v prihodnje111 letu. Posebej je poudaril pomembnosti e: da se Iskra kot celota drži dogovorj6' aSl nega na področju delitve in da bo ^r< treba do konca leta pri tem vzdržati Je Kajti prebijanje teh plafonov bi ponre- ei nilo tudi prebijanje stabilizacijski • f fronte. Izrazil je zadovoljstvo, ^ st .l doslej v Iskri še ni prišlo do večja1 J] motenj v proizvodnji in negodovanj' ^ Glede izvoza pa je Bulc poudaril, dajc izvoz letos prvič strategija nadaljnjo?3 s tn razvoja, vendar pa idejne bitke 23 . izvoz še vedno nismo dobili, ker ve- . J čina Jugoslavije še ne razmišlja o torti ^ s Zato je pohvalil Iskrino izvozno orieti r tacijo,
_	ki ni od danes, temveč jej ^
da bi morali zunanjetrgovinsko dejav- i vkompomrana že vrsto let v Isjtiti ^
n ost pri nas združiti tako, da bi posle okoli 400 izvoznikov in uvoznikov, ki se v Sloveniji sedaj ukvarjajo s tem, povezali v manjše število zunanjetrgovinskih organizacij.
razvoj. Ob koncu razgovora so
gati obljubili, da bodo storili vse, k?1 je v njihovi moči, da bi stabilizacij0 '
tudi
in v d
Marko Bulc se je v imenu delegacije zahvalil za izčrpne podatke in probleme, ki zadevajo Iskro, saj je de-
jugoslovanskem merilu ^ uspešneje izvajali ter si po končan®10 j ’ pogovoru še ogledali tovarno telek0- ( munikacij na Laborah in bili navdu' P šeni nad našo moderno in sodobrti proizvodnjo.	D- I
Predsednik avstrijske repub like dr. Kirchschlaeger si ogleduje Iskradata 80. Naj
Menim, da je treba delavce čim bolj objektivno in izčrpno informirati, informacije je treba selektivno pripraviti, saj ni vseeno koga s čim informiraš. Informacije morajo biti vsem razumljive! Dostikrat grešimo in delavcem posredujemo informacije, ki jih le težko razumejo, to bomo morali izboljšati.
Alojz Boc
Iskra na velesejmu na Dunaju
Iskra je v okviru dogovora z Gospodarsko zbornico SRS predstavljala slovensko industrijo na Mednarodnem dunajskem velesejmu od 6. 09. — 14. 09. 1980. Iskra je razstavljala računalniški program ISKRADATA 1680, design in razne naprave na principu mikroprocesorjev: stikalno ploščo za obdelovalne stroje, elektronske števce
z ~	;	;	n*
Delegacija skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ se je spoznala z dobro poznano razvojno perspektivo Iskre, s tekočimi problemi gospodarjenja, kar bo izredno koristilo delu delegacije. Razprava, kako reševati probleme, upamo, da bo koristila tudi delavcem Iskre. Prepričani smo, da je perspektiva v računalništvu in profesionalni elektroniki, da ima Iskra dobro materialno osnovo in izborne kadre, ki to razvojno možnost Slovenije lahko uresniči.
in merilne letve.
Drugi jugoslovanski del razstave j* prikazoval izdelke strojegradnje, to j( proizvajalce IVO LOLA RIBAB Beograd, PRVOMAJSKA, Zagreb POBEDA, Novi Sad.	,
Obiskovalci sejma so pokazal veliko zanimanje za vse Iskrine izdc*’ ke. Prav tako so se o njih pohval110 izrazili predstavniki tujih delegacij, 1°! so obiskali jugoslovanski razstav111 prostor. Med drugimi se je dalj čaf3 zadržal na njem tudi predsedti3 avstrijske republike dr. Kirchschlaef1 ki je bil posebej navdušen nad lepi10 designom Iskrinih telefonov. Jugoslc vanski veleposlanik Pribičevič in pred' stavniki našega veleposlaništva 03 Dunaju so posebej poudarili, da jc Iskra s svojim nivojem tehnologij6 presenetila avstrijsko javnost.
Vloga in naloge D PO, zlasti sindikatov pri pospeševanju razvojno-raziskovalnega dela in množične inovacijske dejavnosti
UVODNO POROČILO NA POSVETOVANJU O MNOŽIČNI INOVACIJSKI DEJAVNOSTI. LJUBLJANA, 19. MAJA 1980
Vinko Hafner
Tovarišice in tovariši!
Na posvetovanje smo se zbrali z namenom, da vsestransko obravnavamo uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti ter da s svojimi ocenami, stališči in priporočili prispevamo k učinkoviti družbeni akciji. Organizator posvetovanja je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije oziroma njegov odbor za inovacijsko dejavnost v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi republiškimi dejavniki in z nekaterimi organizacijami združenega dela.
V celoti se zavedamo, da je organiziranje takega posvetovanja zelo odgovorno in obenem tudi tvegano dejanje. Saj veste, da je takle ±>or nekaj sto strokovnjakov in družbenih delavcev zelo drag in da ga lahko le poredkoma skličemo. Zato ne smemo zapustiti vtisa, da smo s tem posvetovanjem nekako „odbrenkali" neko pomembno družbeno temo in s tem formalno izpolnili svojo obveznost. Torej ga moramo izkoristiti za temeljito in ustvarjalno obravnavo množične inovacijske dejavnosti ter s svojimi ugotovitvami in priporočili prispevati k uspešnosti družbene akcije na tem področju. Na ta način bomo v celoti upravičili tudi sklic tega posvetovanja.
Kot gradivo za posvetovanje ste prejeli zbornik referatov, v katerih avtorji obširneje obravnavajo posamezna pereča vprašanja iz te tematike. Pripravljen je tudi predlog sklepov današnjega posvetovanja. Zato se omejujem v svojem poročilu le na nekaj temeljnih ocen in usmeritev, ki so v sedanjem trenutku posebno pomembne za našo aktivnost pri uveljavljanju množične inovacijske dejavnosti.
Najprej želim opozoriti na priprave in sprejemanje srednjeročnih planov družbenoekonomskega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985 v vseh organizacijah združenega dela ter družbenopolitičnih interesnih skupnostih. S temi plani moramo začrtati takšno razvojno usmeritev, ki bo zagotavljala večjo gospodarsko stabilnost ob hkratni koreniti preobrazbi našega gospodarstva na osnovi tako imenovanih kvalitetnih dejavnikov v cilju občutnega povečanja družbene produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja.
Smo v resnično prelomnem obdobju družbenoekonomskega razvoja Slovenije, v mnogočem pa tudi celotne Jugoslavije! Do zdaj smo namreč še lahko dosegali dinamično gospodarsko rast z naglim povečanjem števila zaposlenih oziroma delovnih mest, torej z veliko uporabo živega dela ob njegovi razmeroma nizki „ceni". Zdaj pa smo že dosegli takšno stopnjo družbene in ekonomske razvitosti, ko bi nas nadaljevanje dosedanje razvojne usmeritve kmalu privedlo do zastoja gospodarske rasti. To bi nujno poglobilo sedanja neskladja v strukturi gospodarstva in še bolj oslabilo njegovo reprodukcijsko sposobnost; zmanjšalo bi možnost za normalno rast osebnega in družbenega standarda prebivalstva, zaostrilo bi številna socialna nasprotja in bistveno oviralo tudi razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Da bi se izognili takšnim možnostim, moramo tudi naprej zagotavljati dovolj dinamično gospodarsko rast. To pa bo možno le s korenito preusmeritvijo gospodarstva v kvalitetno in dohodkovno donosnejšo proizvodnjo ob večji udeležbi v mednarodni delitvi dela.
Pogoj za to: posodabljanje tehnologije in organizacije dela, večja uporaba domačega znanja in izboljšanje kvalifikacijske sestave zaposlenih; skratka, smotrnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih fizičnih in umskih zmogljivosti. To pa pomeni tudi širše uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti in vseh drugih oblik ustvarjalne aktivnosti delavcev. Zato prav letos ne smemo zamuditi izjemne priložnosti, da uveljavimo inovacijsko dejavnost tudi kot pomembno sestavino novih srednjeročnih planov. Vsekakor moramo bistveno izboljšati stanje v primerjavi s sedanjim srednjeročnim obdobjem, saj je komaj polovica organizacij združenega dela vključila v svoje razvojne plane tudi inovacijsko dejavnost.
Naslednja pomembna okoliščina, ki se tesno povezuje s tematiko tega posvetovanja — torej z uveljavljanjem množične inovacijske dejavnosti — je letošnje proslavljanje 30-letnice samoupravljanja. To omenjam zaradi tega, ker moramo imeti tudi pri obravnavanju te tematike vedno v mislih dejstvo, da živimo in delujemo v sistemu socialističnega samoupravljanja. To je družbena ureditev, v kateri delavec sam upravlja s pogoji in rezultati svojega dela in je v takšnem družbenoekonomskem položaju, ki ga uveljavlja kot svobodno osebnost in ki v največji meri sprošča in vzpodbuja njegovo delovno ustvarjalnost; torej tudi inovacijsko! Ker pa to očitno ne prihaja do izraza, za to ne moremo kriviti
sistema samoupravljanja. Nasprotno! Prav nerazvitost samoupravi'1*' družbenoekonomskih odnosov in ohranjanje ostankov delavčeve^ mezdnega položaja v mnogih organizacijah združenega dela slabi ustva' jalnost delavcev in njihovo odgovornost za smotrno gospodarjenje / družbenimi proizvajalnimi sredstvi in dohodkom. Potemtakem je kreP'i tev delavčevega samoupravnega položaja eden izmed bistvenih pogoj®1 tudi za uspešno uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti.
To poudarjam zato, ker se našo premajhno učinkovitost na te111 področju včasih tudi zlonamerno izkorišča za kompromitiranje sar"0 upravljanja. Češ, zakaj pa inovacijska dejavnost mnogo bolje uspevav pogojih kapitalističnih produkcijskih odnosov, pa tudi v tako imenov® nem administrativnem socializmu.
Pri tem se uporablja razne težko primerljive podatke in primerjave, ** so za nas navadno zelo neugodni. V resnici uresničujemo v našem združ® nem delu mnogo več izumov, inovacij in racionalizacij, kot jih lahkc evidentiramo na osnovi prijavljenih patentov ali drugače registriranih J11 finančno ovrednotenih inovacijskih dosežkov. Zato se mi zdi ze*6 pomemben tisti med predlaganimi sklepi za posvetovanje, ki zavezal® udeležence družbenega dogovora o inovacijah, naj se dogovore o uvedti takšnega sistema evidentiranja inovacijske dejavnosti, ki bo zares objek tivno prikazal naše dejansko stanje na tem področju.	i
Z vsem tem pa ne mislim izpodbijati nasplošno neugodne ocene ® stanju inovacijske dejavnosti pri nas in o nujnosti, da se lotimo učinkov1'
,,Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalo0 sti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljni organizacije združenega dela, ima pod pogoji, določenimi v samoupraV nem splošnem aktu in skladu z zakonom, pravico do posebnega nadorn® stila v tej temeljni organizaciji."
rep
2ve
9os
sarr
deh
za
'zki
repi
sPn
Org;
Opr
'no'
usn
zac
Pos
sine
dru
tej šega odpravljanja vzrokov, ki jo zdaj zavirajo. Med njimi je vse kak0 najpomembnejši nedoslednost pri uveljavljanju delitve po delu In rez° tatih dela, posebej pa vrednotenje ter nagrajevanje inovacijskih in
ten
ino
dot
do
ozi
PO!
racionalizatorskih dosežkov!	___
Res je, da to ni enostavna naloga. Vendar je očitno, da tudi na te^ 0r področju nagrajevanja prevladuje škodljiva uravnilovka, ki ne izraz® socialne pravičnosti in nasprotovanja neupravičenemu bogatenj®! posameznikov, temveč izvira iz čisto navadne človeške nevoščljivo511! predvsem pa iz slabe obveščenosti delavcev o stvarnem prispevk® posamezne inovacije k povečanju skupnega dohodjca in s tem tu0'i osebnega dohodka vsakega posameznega delavca. V tem je bistveni vzrok za to, če v večini organizacij združenega dela še ni ustvarjeno ugodn0 družbeno vzdušje za uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti k° pomembnega dejavnika tehnološkega in ekonomskega napredka!
Čeprav ne smemo podcenjevati tudi pomembnosti moralnih priznal’! za uspešno uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti, pa je vendar1 jasno, da je pri tem odločilna materialna vzpodbuda! Drugače povedan0 | vsak delavec mora ugotavljati poslovno uspešnost katerekoli inovacij®1 svojem osebnem dohodku, ker bo le pod tem pogojem izpolnjeval lastn ustvarjalnost in podpiral ustvarjalnost drugih delavcev. Takšno stali™ uveljavlja tudi zakon o združenem delu, ki v svojem 130. členu dolo°®
ino
ne
voc
zat
jih
uvt
Pre
inc
in
vsa
liti
io
de
de
°D ZAKLJUČKU 51. ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Iskra ni samo široka potrošnja
kaj
rla- Uveljavitev jugoslovanskih izvozni-eIn kov _ Predvsem izvozna usmeritev )St, Velesejma — Tuji kupci navdušeni nad [je- našimi izdelki — to je nekaj, misli iz bo Poročil dnevnega tiska, radia in televi-ati' ?ie ob zaključku 51. mednarodnega ne- Fenskega zagrebškega velesejma. sk£ :erietno si pisci teh „izvozno opeva-da )°čih misli" niso ogledali naše, Iskrine ijifi lojnice.
irij' Večino tistega, kar smo razstavili a je na tej naj večji jugoslovanski sejemski eg3 Prireditvi, izdeluje Iskra v sodelovanju za s tujimi firmami še zlasti za široko-ve- P°trošne izdelke — mlinčke, televizor->iil [e> štedilnike in še kaj, torej vse tisto, en- ^ar bi si lahko obiskovalec ogledal je 'udi v trgovinah in se mu ne bi bilo -jin treba drenjati po že tako natrpanem ele- ^rebškem sejmišču, kat Kot vse kaže je v Iskri zanimanje ;jjo ^ zagrebški velesejem majhno, razen in v delovni organizaciji Široka potrošim nja, ki se je na velesejmu izredno lepo ■ko- Predstavila, žal pa je verjetno dobil ,du- nepoučeni obiskovalec vtis, (in teh je bn« Velika večina), da pač Iskra izdeluje le
J
mlinčke, televizorje in štedilnike, pa še morda baterije, in to je tudi vse. Torej smo pozabili na celovit prikaz dela Iskrinih delavcev, seveda ob izgovoru, da je za druge Iskrine kolektive mnogo bolj pomembno sodelovanje na specializiranih sejmih, zagrebški pa naj ostane le škofjeloški delovni organizaciji in tistim, ki sodijo pod njenp okrilje.
Že v uvodu smo opozorili na izvozne poudarke zagrebškega velesejma, toda ta usmeritev gotovo ni veljala za Iskro: našo stojnico so si slučajno, in to res slučajno, ogledali le nekateri predstavniki Iskrine zunanjetrgovinske organizacije, kaj šele, da bi imeli na velesejmu stalnega-predstavnika ah pa celo skupino, ki bi sprejemala tuje obiskovalce in tudi kupce, teh pa ni bilo malo. Prav nasprotno, v dneh velesejma so nas po besedah vodje Iskrinega „štanta" Ivice Bojadji-je, . obiskah številni naši tuji poslovni partnerji, na te obiske pa nismo bili pripravljeni in se je celo dogajalo, da smo v polomljeni nemščini ali angleš-

^ajvečje je bilo zanimanje obiskovalcev za izdelke široke potrošnje.
E
i m
m
gije Zanimanje za električno ročno orodje ni demonstracije.
čini skušah opravičevati našo malomarnost. Hude besede, toda tako je žal bilo.
Sodelovanje Iskra: Elkom
V sredo, 17. septembra je bila v Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani III. seja komisije za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma med SOZD Iskra in SOZD Elkom.
Na dnevne redu sta bili dve točki, in sicer konstituiranje novih komisij ter obravnava programske problematike tiri-storske tehnike. Poleg članov komisije so se obravnavanja druga točke dnevnega reda udeležili še iz SOZD Iskra Miloš Kobe, Milan Slokan, Stane Kovačič, Pajtl, Grčič in Mavko iz SOZD Elkom pa so bili navzoči Antončič, Založnik in Čučej.
D.Ž.
Kljub temu pa le naštejmo, kaj smo tokrat razstavilina velesejmu, prireditvi, ki je na enem mestu zbrala razstavljalce iz velikega dela sveta in ki si jo je v dobrem tednu dni ogledalo več deset tisoč obiskovalcev.
Med drugim smo razstavih: izdelke zabavne elektronike, med njimi novi barvni TV Horizont, pa Iskrino ..železno srajco" HiFi radio, novo serijo antenskih ojačevalcev za individualne in manjše skupinske naprave, gospodinjske aparate, med katerimi je veliko zanimanje vzbudil novi sesalec 6006 GS, pa mikrovalovno pečico, ki jo razstavljamo že tri leta (pa ne izdelujemo), pralni stroj za posodo itd. Od neširokopotrošnih izdelkov pa smo predstavili aparat za varjenje, nekaj merilnih naprav, radio zveze. Zmajeve baterije in, morda še najbolj uspešno, električna ročna orodja — v dvorani 8 in v samostojnem prostoru zunaj te dvorane.
Morda je obhkovnost in namembnost Iskrine stojnice edino, kar velja pohvaliti o naši udeležbi na pravkar končanem zagrebškem velesejmu in pa seveda to, da se je delovna organizacija Široka potrošnja lepo predsta-vria-	Lado Drobež
--------------
Bogo Mohor v pokoju
V petek, 19. trn. se je delovne skupnost skupnih služb SOZD Iskre toveriško in sproščeno poslovile od svojega dolgoletnega sodelavce — v zadnjih letih tudi vodje — Boge Mohorja, ki je prvega septembra odšel v pokoj.
Pot Boga Mohorja pelje od kranjskega srednješolca preko mladega skojevca in koroškega partizana do diplomiranega pravnika. Bila je pot tipičnega slovenskega človeka, ki je dorasčal in se kalil v usodnem času našega narodnoosvobodilnega boja.
Skojevsko in partizansko pot je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Najprej je študira! v Sovjetski zvezi in kasneje kot diplomant prava na našis univerzi, ker se je zavedal, da lahko le z znanjem in nenehnim izpopolnjevanjem dobro služi skupnosti in graditvi naše dežele. Tako je prišel tudi na delo v Iskro in ji ostai zvest vsa desetletja svojega službovanja; Iskraš je ostal do nedavne upokojitve.
Poleg svojega strokovnega deta se je uveljavljal zlasti zadnje čase tudi v oblikovanju našega samoupravnega socialističnega sistema ter s svojim znanjem ter izkušnjami veliko prispeva! k takšni samoupravni in uspešni podobi Iskre, kakršno imamo danes. Poleg vsega tega je uspešno vodi! vrsto let kot neprofesionalni glavni urednik naše glasilo, v katerem je vgrajena dosti njegovega dela in prizadevanja, da je naše glasilo danes takšno kot je, tako po profesionalni plati, kot po visoki nakladi nedvomno na prvem mestu med tako imenovanim tovarniškim tiskom.
Ves čas svojega dolgega in neutrudnega dela pa je bi! tih delavec, ki ni nikoli rini! v ospredje, vendar je bil vsesKozi dober tovariš, komunist in demokrat, kar je na intimni poslovilni slovesnosti še posebej poudaril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, ko se mu je zahvalil za dolgoletni trud in napor.
K tej čestitki se pridružujemo tudi mi iz uredništva, saj smo imeli priložnost in veselje z njim delati
Zato, na mnoga leta, dragi Bogo!
V_____________________________________/
tvaf
je/
■ep1 2 * * * * * * * lo'
oj«1
teC rflC' tra v ova
a, k' ute hk‘ hi” zelc
jdt)
jeki
tec
ovi’
ik»r zuH i 'l'|
tem,
-až4
•nM
05<\
vku'
:iA
rok
dna
ko<
tani
ari®
ino:,
H
itno
,šč?
,i*
me-,
ljn»
rav
H*
Da bi pospešili uveljavljanje teh načel, smo že v letu 1976 sprejeli jvpubliški družbeni dogovor o inovacijah, katerega podpisnica je tudi
2 ve za sindikatov Slovenije. V tem dogovoru sta se zveza sindikatov in gospodarska zbornica zavezali, da bosta pripravili predlog posebnega Samoupravnega sporazuma, s katerirn bi temeljne organizacije združenega klela opredelile pogoje za razmah inovacijske dejavnosti, določile načine ?a stimuliranje te dejavnosti in zagotovile medsebojno izmenjavo
'zkušenj in uporabo inovacijskih dosežkov.
Takšnega samoupravnega sporazuma sicer nismo predlagali, pač pa je kapubliški svet zveze sindikatov v sodelovanju z gospodarsko zbornico sprejel v letu 1978 stališča in priporočila sindikatov za razvijanje in 0rganiziranie množične inventivne dejavnosti. V njih je med drugim
opredelil tudi smernice za razporejanje dohodka, doseženega na podlagi
lnOvacij, pa tudi merila za posebna nadomestila avtorjem inovacij. Te usmeritve smo potem uresničevali v okviru aktivnosti osnovnih organi-šacij in občinskih svetov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti, Posebno pa odbora za inovacijsko dejavnost pri republiškem svetu zveze sindikatov. Pri tem so aktivno sodelovali tudi gospodarska zbornica in drugi zainteresirani družbeni dejavniki.
Rezultati teh družbenih prizadevanj se med drugim kažejo tudi v tem, da so organizacije združenega dela večinoma že normativno uredile inovacijsko dejavnost v svojih samoupravnih aktih. Vendar so v glavnem dobro opredelile le splošen pomen inovacijske dejavnosti in svoj odnos do nje, le redke pa so določno razdelale tudi vrednotenje inovacij Oziroma njihovo materialno vzpodbujanje. V zborniku referatov za to Posvetovanje vam je predočen primer urejanja tega področja v sestavljeni organizaciji združenega dela ..ELKOM" v Mariboru.
Žal se tudi v tistih organizacijah, ki so to normativno dobro uredile. Inovacijska dejavnost večinoma ne uveljavlja v zadostnem obsegu ali pa je ne registrirajo oziroma je ne vrednotijo. Za delavce v neposredni proizvodnji in tehnične strokovnjake se še nekako najde primerna merila in se zato njihove inovacijske dosežke tudi ustrezno vrednoti. Pri organizatorjih proizvodnje in drugih strokovnih delavcih pa se to nikakor ne more Uveljaviti. Med vodilnimi poslovodnimi delavci pa bi lahko kar na prste Prešteli vse tiste, ki so bili v zadnjih nekaj letih posebej nagrajeni za svoje inovacijske dosežke, a še tisti redki so bili potem deležni hudih očitkov in natolcevanj. Ali to pomeni, da poslovodni delavec sploh ne more biti novator; če pa že je, ali ne more biti za to posebej nagrajen, ker je vsakovrstna ustvarjalnost njegova redna delovna dolžnost, za katero dobiva tudi ustrezni osebni dohodek?
Res je, da je za delavce v neposredni proizvodnji mnogo lažje razmejiti normalno delovno dolžnost od ustvarjalne, inovacijske dejavnosti, ki
lo je mogoče zelo določno ovrednotiti. Dosti težje je to za organizatorje dela, raziskovalne in druge strokovne delavce, zlasti pa za poslovodne delavce. Vendar to ne pomeni, da njihovih inovacijskih dosežkov sploh ni
mogoče objektivno opredeliti in jih tudi ustrezno ovrednotiti. Če tega ne uresničujemo, potem delamo krivico ne le tem delavcem, temveč škodujemo tudi vsem drugim delavcem in celotni družbi! Prav poslovodni in drugi vodilni strokovni delavci imajo namreč objektivno zelo velik vpliv na vsa dogajanja v organizaciji združenega dela. Zato ustrezno moralno in materialno vzpodbujanje njihove inovacijske dejavnosti lahko bistveno prispeva k proizvodni in poslovni učinkovitosti celotne organizacije. Nujno razmejitev med njihovo redno delovno dolžnostjo in inovacijsko dejavnostjo pa v veliki meri lahko zagotovimo s pravilnim opisom njihovih rednih opravil in nalog. V tem smislu bo lahko koristno služil tudi poseben priročnik za nagrajevanje poslovnih in drugih vodilnih delavcev, ki ga namerava izdati Gospodarska zbornica Slovenije.
Vračam se k temeljni ugotovitvi, da inovacijsko in vsako drugo ustvarjalno dejavnost delavcev lahko uspešno uveljavljamo le z doslednim uresničevanjem načela o delitvi po delu in rezultatih dela, ki vključuje tudi učinkovito materialno vzpodbujanje inovacijske dejavnosti. K temu bo zagotovo pripomogel tudi poseben družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki naj bi ga letos sprejeli republiški svet zveze sindikatov, gospodarska zbornica in republiški izvršni Svet. Osnutek tega dogovora je že pripravljen in republiški Svet zveze sindikatov ga bo že v kratkem obravnaval. Sprejeli pa ga bomo zaradi njegove izredne pomembnosti na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma novembra letos.
Ta družbeni dogovor bo vseboval priporočila organizacijam združenega dela in ustreznim družbenim dejavnikom in njihove obveznosti pri uresničevanju načela delitve po delu v vseh njegovih bistvenih sestavinah, torej tudi pri nagrajevanju inovacij. Zato se moramo že zdaj dogovoriti tudi o našem prispevku k oblikovanju ustreznih določil v družbenem dogovoru. Prav tako pa moramo izkoristiti javno razpravo za preverjanje umestnosti takih določil pri njihovem praktičnem uveljavljanju!
Obenem se moramo temeljito seznaniti tudi o tem, kako vplivajo na uveljavljanje inovacijske dejavnosti letošnji stabilizacijski ukrepi, posebno pa uveljavljanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Vsem nam je jasno, da prav množična inovacijska dejavnost lahko veliko prispeva k stabilizaciji in preobrazbi gospodarstva, nismo pa dovolj seznanjeni o tem, koliko jo posamezni gospodarski ukrepi vzpocbujajo ali omejujejo.
Poleg materialnega vzpodbujanja oziroma nagrajevanja inovacijske in vsake druge ustvarjalnosti delavcev pa so zelo pomembna tudi vsakovrstna moralna priznanja. To še posebno velja v primerih, ko nekega ustvarjalnega dosežka ne moremo tudi materialno ovrednotiti!
Poznamo mnogo vrst moralnih družbenih priznanj, od javne pohvale na sindikalnem sestanku ali zboru delavcev, do različnih javnih priznanj in državnih odlikovanj, pa vse do najvišjega zveznega priznanja za inovacijske dosežke, ki so ga letos prejeli štirje delavci iz Slovenije. Vendar je takšno moralno nagrajevanje še vedno premalo razvito, preozko in premalo načrtno. Tudi to bi morali zelo določno opredeljevati v samo-
upravnih aktih organizacij združenega dela ter strokovnih organizacij in društev. T udi letošnje proslavljanje 30-letnice samoupravljanja moramo povsod povezati s spodbujanjem ustvarjalne dejavnosti delavcev in njihovim moralnim nagrajevanjem.
Na koncu še nekaj o vlogi zavestnih družbenih sil oziroma družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju množične inovacijske dejavnosti!
Tu mislim predvsem na zvezo komunistov kot vodilno politično silo, na socialistično zvezo kot fronto organiziranih socialističnih sil in na zvezo sindikatov kot najširšo politično organizacijo delavskega razreda. Vsaka je na svojstven način odgovorna za razvijanje vsakovrstne ustvarjalnosti delavcev, vendar odvisno od njene družbene vloge, organiziranosti in metod delovanja.
Največ nalog in obveznosti na tem področju pripada vsekakor sindikatom, ki so organizirano prisotni v vsaki organizaciji združenega dela in delovni skupnosti in ki v svoje članstvo vključujejo praktično vse delavce. Pri tem je posebno pomembna vloga osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri delavci odločajo o vseh bistvenih vprašanjih Svojega družbenoekonomskega položaja, torej tudi o uveljavljanju inovacijske dejavnosti.
Naloga sindikatov je predvsem, da z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov spodbujajo delavce kot dobre gospodarje k vsakovrstni ustvarjalni dejavnosti; tudi inovacijski. Sindikati morajo ustvarjati med delavci ugodno družbeno vzdušje za uveljavljanje in ustrezno vrednotenje množične inovacijske deajvnosti, da bi le-ta postala normalna sestavina delovnega procesa in gospodarjenja in da bi bila kot taka opredeljena tudi v samoupravnih aktih in v razvojnih planih organizacij združenega dela.
Posebna naloga sindikatov je izpopolnjevanje sistema vrednotenja oziroma materialnega vzpodbujanja inovacijske dejavnosti. Pri tem se morajo boriti proti ozkosrčnosti in uravnilovskim težnjam ter se zavzemati za vsestransko in objektivno seznanjanje delavcev o koristi inovacij za povečanje produktivnosti dela in dohodka. Sindikati morajo biti pobudniki za vsakovrstna moralna priznanja ustvarjalnim delavcem. Prav tako se morajo sindikati zavzemati za tako kadrovsko politiko, da bodo poslovodna in druga odgovorna mesta v organizacijah združenega dela prevzemali delavci, ki imajo smisel in aktiven odnos do uveljavljanja inovacijske dejavnosti.
Tovarišice in tovariši!
V svojem poročilu sem poskušal opredeliti le nekaj ocen in usmeritev, ki so pomembne za uspešno uveljavljanje množične inovacijske dejavnosti in s tem tudi za naše posvetovanje ! Prepričan sem, da boste vse to v svoji razpravi še kvalitetnejše in podrobnejše obdelali ter sprejeli tudi konkretna stališča in priporočila, ki bodo v resnično pomoč združenemu delu pri uveljavljanju množične inovacijske dejavnosti. S tem pa bomo v celoti opravičili tudi sklic tega posvetovanja!
ISKRA COMMERCE
KONFERENCA POSLOVODIJ ISKRINIH SERVISOV
kjer so ponekod celo načrtovali izgubo, pa bodo skušali doseči kar se da najb oljši rezultat.
Pomanjkanje rezervnih delov je vse hujše
Polletni rezultati poslovanja servisne temeljne organizacije v Iskri Commerce, operativne naloge do konca tega leta ter program servisiranja v prihodnjem letu so bile osrednje teme konference poslovodij Iskrinih servisnih cb ratov, regionalnih servisov in servisnih delavnic iz vse Jugoslavije, kije bila pred dnevi — v četrtek, 18. septembra — v Ljubljani.
O rezultatih poslovanja TOZD Servis smo v našem tedniku že obširno pisali. Rezultati so vzpodbudni, več problemov pa imajo le v tistih servisnih delavnicah, ki izključno servisirajo izdelke široke potrošnje. V teh servisih delajo pretežno z izgubo. Problem je zlasti v tem, da nam posamezne občine v Jugoslaviji nočejo priznati dražjih servisnih storitev, saj menijo, da mora proizvajalec kriti večino stroškov servisiranja, ne pa kupec.
Druga točka tega pomembnega srečanja vodij Iskrinih servisov je bila namenjena operativnim nalogam do konca leta. Serviserji so si zadali nalogo, da bedo letošnji načrt prodaje rezervnih delov in storitev presegU za 10 odstotkov, vrednost del pa bo okoli 470 milijonov dinarjev. Do konca leta bodo skušah znižati tudi zaloge, in sicer za 1,5 do 2 milijona dinarjev, v širokopotrošnih servisih,
V zvezi s programom servisiranja Iskrinih izdelkov v prihodnjem letu in nalogami glede letnega gospodarskega načrta so zadolžih tehnično službo temeljne organizacije, da mora pripraviti predlog širjenja storitvene dejavnosti, po servisih in po vrstah izdelka.
V nadaljevanju so spregovorili tudi o izdelavi enotne pogodbe o vzdrževanju naprav in sistemov. Novost je zlasti v tem, da bo morala imeti delovna organizacija, lastnica Iskrinih naprav in sistemov, npr. telefonske centrale, v prihodnje sama določen del rezervnih delov, oziroma potrošne-ga materiala. Novost bo tudi v tem, da prevozni stroški ne bodo vračunani v pavšal. Prav ta ukrep bo vplival tudi na to, da nas bodo stranke poklicale res v nujnih primerih, hkrati pa bo onemogočil, da bi nekateri živeli na račun kilometrine. T , ^ .
Lado Drobež
S konference poslovodij Iskrinih servisov.
Nov servis v Zagrebu
In prav temu področju bodo v servisni temeljni organizaciji namenili v prihodnje dosti več pozornosti, pa čeprav so v sedanjem trenutku podražitve še kako nepopularne. Povišanje cen storitev najbolj trdovratno zavračajo v Bosni in Hercegovini in še nekaterih drugih republikah. Samo podatek: v Zenici nam priznavajo le 55 do 80 dinarjev na uro, odvisno pač od vrste izdelka — za servisiranje gospodinjskega aparata nam trdovratno vsiljujejo 55 dinarjev, za popravilo barvnega televizorja pa 80 dinarjev na uro.
Konferenca poslovodij Iskrinih servisov je obširno spregovorila tudi o problemu poslovnih stroškov, med katerimi so prevozni stroški daleč pred drugimi. Od skoraj 300 Iskrinih serviserjev po vsej Jugoslaviji se jih mora voziti v službene namene z lastnimi osebnimi avtomobiti več kot tretjina, saj imamo lastnih, Iskrinih osebnih avtomobilov le šestdeset, kakšnih večjih denarnih možnosti za nakup novih pa ni.
Direktor TOZD Servis Miro Stegnar je v obravnavi polletnega poslovanja njihove temeljne organizacije obširno spregovoril tudi o problemu velikih zalog, pri čemer naletimo na čudno nasprotje — serviserji se pogosto ali pa kar vsak dan borijo s problemom rezervnih delov, po drugi strani pa imajo velikanske zaloge, torej tistih izdelkov in podsestavov, za katere ni večjega zanimanja.
Ko smo že pri rezervnih delih, naj opozorimo tudi na misli, ki so jih v razpravi na konferenci izrekU domala vsi udeleženci — sedanji položaj pri servisiranju TV sprejemnikov je glede na preskrb o z rezervnimi deli povsem nemogoč — Iskrini servisi ne morejo več normalno opravljati svojega dela, saj jim primanjkuje zlasti kaskad, nekaterih tranzistorjev, VN transformatorjev, TV ekranov in še nekaterih elementov in podsestavov.
Beseda je na konferenci nanesla tudi na likvidnost, točneje nelikvidnost Iskrinih servisov. Vzrok za to nelikvidnost so predvsem visoke zaloge in nespoštovanje dogovorjenih plačilnih rokov. Serviserji so že pred časom sklenili, da jim morajo stranke plačevati v gotovini in ne z menicami, kar pa seveda ne velja za plačevanje znotraj Iskre.
„Oboji — mi, serviserji, kot tudi številni zagrebški lastniki Iskrinih izdelkov se bomo oddahnili." Nekako takšni so prvi komentarji ob otvoritvi novega Iskrinega servisa v Zagrebu, ki bo razbremenil dosedanji servis v Primorski ulici. V novih servisnih prostorih v Aleji Viktorja Bubnja v Travnem bomo servisirali zgolj zahtevnejše naprave, torej profesionalno tehniko, v starih prostorih pa širokopotrošne izdelke in električna ročna orodja.
Novi servisni prostori merijo skupno 470 kv. m in so v pritličju menda največje stanovanjske hiše na Balkanu
—	tako imenovane Mamutice. Morda zanimiv podatek: v tem, lahko bi rekli človeškem čebeljnjaku, živi 5.000 prebivalcev, celoten blok pa je samostojna krajevna skupnost.
Iskrin servis je veljal 11 milijonov dinarjev in lahko z gotovostjo zapišemo, da so ti prostori do zdaj nailepši od vseh Iskrinih servisov v Jugoslaviji. Slovesnosti ob otvoritvi — bila je 17. septembra v dneh 51. jesenskega mednarodnega zagrebškega velesejma
—	so se poleg zagrebških serviserjev in vodje zagrebškega servisnega obrata Vladimirja Tarandeka udeležili tudi vodilni predstavniki servisne temeljne
organizacije v Iskri Commerce, predstavniki DSSS Iskre Comerce, od proizvodnih delovnih organizacij pa predstavniki Široke potrošnje, Tovarne avtomatskih telefonskih central, Merilnih naprav, prodajne organizacije Hektromehanike in temeljne organizacije Zastopstva v Iskri Commerce. Med udeleženci slovesnosti nismo videli nobenega iz delovne organizacije Avtomatika, čeprav bodo v novem servisu popravljali, kot smo že rekli izdelke profesionalne tehnike — telefonijo, alarmne naprave, usmernike, ojačevalne naprave, varilno tehniko ter program Zastopstev. V novih prostorih so, kot poudarjajo, vse možnosti, da prevzamejo servisiranje vseh naprav delovne organizacije Avtomatika, ki pač servisiranje in vzdrževanje potrebujejo.
Po otvoritvi smo se zadržali v pogovoru tudi z vodjo zagrebškega servisnega obrata Vladimirjem Taran-dekom in direktorjem TOZD Servis Mirom Stegnarjem. Opozorila sta na hude probleme, s katerimi so se doslej srečevali zagrebški serviserji, zlasti s prostorskim problemov ter pomanjkanjem rezervnih delov, pa tudi nezadostno tehnično dokumentacijo. Hkrati sta opozorila na vsem znano dejstvo, ki pa ga v Iskri premalo upoštevamo, da je pač servis v prvi vrsti odvisen od proizvajalca in da bi moral le-ta marsikaj zagotoviti serviserjem — od tehnične dokumentacije do rezervnih delov in tudi šolanja — servisnih mehanikov.
Sogovornika pa sta nadvse kritično spregovorila tudi o Iskrinem nastopu na področju profesionalne tehnike na zagrebškem območju, torej mestu, ki ima z okoheo dober poldrugi milijon prebivalcev in ki je daleč največje središče hrvatske industrije. Kritika je letela zlasti na račun Iskrine nesposobnosti, da bi uspešneje prodajah izdelke profesionalne tehnike. Glavni vzrok je verjetno v nesposobnosti, da bi organizirati tržno koordinacijo Iskrinega nastopa na jugoslovanskem tržišču in to navkljub temu, da imamo v primerjavi s konkurenco v Jugoslaviji gotovo daleč najmočnejšo mrežo predstavništev. To našo slabost je seveda z veseljem izkoristila prav ta naša konkurenca in nas marsikje izrinila s tržišča. Lep primer za to je prav
Posnetek nam kaže lepo urejeno, pred nedavnim odprto industrijsko prodajalno Iskre Commerce v Nišu.
Pogodbo za novi sistem ISKRADATA C—18 so podpisali glavni direktor DO Avtomatika Stane Preskar, direktor Tovarne računalnikov Dušan Reš in Katarina Puc, vodja priprave trga.
I&rine organizacije se odločajo za domače sisteme
Osmi računalnik za Iskro
Tovarna računalnikov v Kranju in DO Iskra Avtomatika sta v ponedeljek, 22. septembra podpisati pogodbo za dobavo računalnika ISKRADATA C-18. Novi računalnik bo dobavljen do konca letošnjega leta in bo instaliran v novih prostorih DO Avtomatika v Stegnah. V kratkem naj bi še tri Iskrine delovne organizacije kupile take računalniške sisteme. To je pomemben napredek v smeri izgradnje celovitega Iskrinega računalniškega sistema za potrebe naših organizacij. V okviru Iskrinih organizacij deluje tudi že 20 mikroračunalniških sistemov ISKRADATA 1680, od teh trije v DO Iskra Avtomatika.
Iskra Avtomatika in Tovarna računalnikov že dlje uspešno delujeta na področju mikroračunalniških sistemov, Avtomatika proizvaja usmernike in napajalne enote. Dosedanje sodelovanje bodo ob ogatiti s skupnim delom na področju kompletne programske opreme za prenosno tehniko.
Novi računalnik ISKRADATA C—18 bo pomenil za DO Avtoma tik3 kvaliteten premik ter sodobnejšo obdelavo podatkov, je dejal ob podpis pogodbe Jože Godec, vodja delovfl6 skupnosti za skupne zadeve. S tem bo olajšano delo služb, ki se ukvarjajo 1 vsakodnevnimi problemi oskrbe 1 materiali, evidentiranjem zalog ipd-kot tudi delavcev v prodaji.
Nov računalniški sistem jim bo zagotavljal ažurne dnevne informacije, s čimer bo dana možnost ukrepanja in to ne le v operativnem smislu. Učinkoviteje bo tudi spremljanje poslovanja temeljnih organizacij na poslovodnem nivoju. Z novim informacijskin1 sistemom bodo 11 temeljnih organizacij DO Iskra Avtomatika lahko tesneje povezati, kar bo gotovo mnogo pripomoglo k še boljšemu gospodarjenju tega Iskrinega kolektiva.
Alojz Boc
♦4
Zagreb, kjer uspevamo le s prodajo širokopotrošnih izdelkov.
Prepričani smo, da bodo novi prostori za servisiranje izdelkov profesionalne tehnike ugodno vplivati na prihodno prodajo teh izdelkov na
uvaškem in zagrebškem tržišču in, da do postala Iskra v tej naši sosedni republiki znana tudi po čem drugem, le pa samo po mlinčkih, televizorjih rti sesalcih.	Drobež
Z otvoritve novih servisnih prostorov v Zagrebu.
4
Takole v Iskri Commerce, v prodajalni v Škofji Loki ..rasprodajajo" poleg Iskrinih izdelkov tudi slovenski jezik. ..Gorjancev naših jezik potujčvavši, si kriv... “
X___________________________________________________________________/
<=r? ».S1 *	*	a = 5« ^
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Slavnostno zasedanje DS TOZD TEL
V Iskri na Blejski Dobravi so v Petek, 19. septembra na slavnostnem Zasedanju počastili 30-letnico samoupravljanja, 34-letnico Iskre, jubilanti dela pa so ob tej priložnosti prejeli Posebne značke za 10- in 20-letno delo.
šestega septembra pred 30. leti se je sestal prvi delavski svet tudi v Iskri. Takrat ga je sestavljalo 120 predstavnikov delavcev. Pravzaprav pa lahko ugotovimo, da so delavci v Iskri še Pred sprejetjem zakona izvolili svoj Prvi delavski svet že januarja 1950. leta, seveda pa je bilo to le posvetovalno telo. V vseh 30 letih se stalno izpričuje izredna zavest in zavzetost delavcev Iskre na področju samoupravljanja, saj je bilo potrebno v vseh 34. letih, kolikor časa Iskra obstaja, premagovati ovire in težave vse do danes, ko lahko rečemo, da je Iskra simbol na mnogih področjih tehničnega napredka. Tudi Iskra je bila dosledna izročilu NOB ter v 30. letih zgradila družbo, ki na načelih humanizma in svobode gradi odnose med ljudmi. Iskra je tako rasla in se uveljavljala doma in v tujini. Lahko pa ugotovimo, da je Iskra tudi letos kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegla sorazmerno dobre rezultate. Iskraši se v polni meri zavedajo, da so

!i

Mibš Možina - podpredsednik DS: truditi se moramo za dosledno izvajanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov.
sedaj pravzaprav sredi boja za stabilizacijo gospodarstva, sredi prizadevanj za ekonomičnejše delo in boljše gospodarjenje. Iskraši so se tudi zavzeli, da bitko za boljše gospodarjenje, uvajanje novih tehnologij in izdelkov morajo dobiti.
Slavnostno zasedanje delavskega sveta je otvoril njegov podpredsednik Miloš Možina, ki je med drugim dejal: »Današnja slavnostna seja delavskega sveta je posvečena 10-letnici obstoja TOZD — Tovarne telefonskih enot Blejska Dobrava, zato v naši sredini še posebej pozdravljam vse jubilante 10-letnega dela. Letos jih je v naši TOZD kar 148, se pravi tretjina celotnega kolektiva.1*
V nadaljevanju je Miloš Možina govoril o 30-letnici samoupravljanja, o ugledu našega sistema samoupravljanja in neuvrščene politike v svetu, o čuvanju in utrjevanju pridobitev samoupravljanja po začrtani poti tov.
Ivan Fink — član KPO: Včasih ste bili le v pomoč DO, zdaj pa imate jasno koncepcijo razvoja.
Tita. Svoj pozdravni govor pa je zaključil z besedami: „V interesu našega razvoja moramo storiti vse, da se odnosi socialističnega samoupravljanja še nadalje utrjujejo, na to nas opozarja ZK, ki je pomembna opora in gonilna sila našega družbenopofitič-nega sistema. Vse naše samoupravne pravice se morajo odražati pri vsakodnevnem delu v temeljni organizaciji, kakor tudi v krajevni skupnosti11 Nato je prevzel besedo IPO TOZD Anton Končnik, kije v svojem govoru orisal 10-letno razvojno pot kolektiva na Blejski Dobravi ter se v uvodnem delu govora dotaknil začetkov dela mladega kolektiva. Pred desetimi leti je bil to še Obrat telefonskih enot s 150 zaposlenimi. „Obrat se je nezadržno razvijal in 1. 1972 štel že 433 zaposlenih, dokler se ni 1. 1975 konstituiral v TOZD Tovarna telefonskih enot. V naslednjem letu je TOZD stopila v prvo srednjeročno obdobje 1976-1980“, je poudaril tov. Končnik in predstavil tudi glavne cilje iz srednjeročnega plana kot socialno varnost, povečanje strokovne usposobljenosti, razširitev poslovnih prostorov ter nato nadaljeval: ,,V dobrih treh letih smo v celoti iz TOZD ATC prenesti in v proizvodnjo vpeljati kompletni program PABX zasebnih
Anton Končnik - IPO TOZD TEL: V vseh letih je naš mladi kolektiv dozoreval in se krepil. Gradimo Iskro in Iskra bo gradila nas.
Med izvajanjem kulturnega programa na slavnostnem zasedanju delavskega TOZD TEL.
telefonskih central od 10C do M48 in OM60, do konca letošnjega leta pa se bomo z dodatnimi napori pripraviti na prevzem kompletnega programa Crossbar javnih telefonskih central tipa ISKRA 585.“ Tov. Končnik je nato spregovoril o potrebnih akcijah za realizacijo začrtanih nalog, dotaknil pa se je tudi v letu 1979 končane investicije — razširitve poslovnih prostorov, katere vrednost je znašala 40 milj. din, ter potem še dejal: ..Veselimo se lastne kuhinje za pripravo toplega ob roka, ki je zagotovo med najboljšimi v Iskri in občini. Pa vendar nas čakajo v bližnji prihodnosti velike naloge na področju investiranja v sodobno proizvodno, kontrolno in razvojno opremo. Živimo v času velikih tehnoloških sprememb in tudi Iskraši na Blejski Dobravi ne smemo stati ob strani11. Ob koncu govora je Anton Končnik orisal gospodarski razvoj TOZD od L 1976 dalje, spregovoril o uspehih in težavah, poudaril potrebo po povečani produktivnosti, zmanjševanju neopravičene porabe, še
ISKRA
večji disciplini pri delu in zaposlovanju, boju za večji izvoz, oz. manjši uvoz ter poudaril, da bodo te naloge zahtevale dodatne napore ob rednem delu, so pa nujno potrebne, in zaključil: »Realizacija teh ukrepov je pogoj za naš uspešen gospodarski razvoj — razvoj Tovarne telefonskih enot na Blejski Dobravi in celotne Iskre. Gradimo Iskro in Iskra bo gradila nas. Vsem jubilantom ob 10-letnici iskreno čestitam in žetim še veliko osebne sreče ter skupnih delovnih uspehov v prihodnosti.11
Na govorniški oder pa je stopil tudi predstavnik DO Iskre Elektro-mehanike Ivan Fink, član KPO za področje telekomunikacij, ki je med ostalim dejal: „V veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko pozdravim v imenu delovne organizacije. Če pregledamo prehojeno pot, lahko ugotovimo, da so bili narejeni veliki koraki. Bili ste včasih le v pomoč delovni organizaciji, sedaj pa imate jasno koncepcijo razvoja. Smatram, da se boste morati v sedanji situaciji polno angažirati za dosego ciljev, povečati delovno disciplino in storilnost s ciljem, da dosežete tisto, kar od nas družba pričakuje.11
Podpredsednik DS je nato obrazložil podelitev priznanj TOZD in
sicer: za dolgoletno uspešno vodenje, prizadevanja pri gradnji prostorov, uveljavitve strokovnih oblik dela in organiziranje samoupravnih odnosov so podelili priznanje TOZD bivšemu direktorju Maksimilijanu Erzinu ter za dolgoletno obdelovanje na področju organizacije proizvodnje relejev, mehanskih sestavnih delov in elemen-
tov ter skupnega razvoja interfonskega sistema Jožetu Teranu.
Nato je sledil kulturni program, ki so ga izvajali recitatorji temeljne organizacije Vilma Kejžar, Zvonka Vindi-šar in Boris Berginc. Izvedli so recitacije Jutro, Tovarna in 10 let, avtor vseh treh pa je bil Boris Berginc.
A. Jug
Vzdrževanje med dopusti
V času kolektivnih dopustov, ko je bila večina Iskrašev na zasluženem počitku, je vsaj tretjina delavcev TOZD Vzdrževanje delala. Vzdrževanje mora v tem obdobju dati največ od sebe, saj vsi pričakujejo, da bodo opravili vse, kar ni bilo mogoče med redno proizvodnjo. Vinko Dolžan, vodja vzdrževanja strojev in Janez Žbogar, vodja vzdrževalnih delavnic sta povedala, kaj vse je TOZD vzdrževanje v tem obdobju opravilo.
Omeniti velja tudi delo našega vrtnarja, ki je v času dopusta skrbel za cvetje v naših delovnih prostorih, sicer nezahtevno, a nujno opravilo. Pohvaliti je treba tudi prizadevnost ključavničarjev, gradbenikov in zidarjev ter vseh drugih delavcev Vzdrževanja, ki so dela opraviti dobro in v dogovorjenem roku.	ABC
Vsako leto si izdelamo plan potrebnih del, tudi sami opazujemo stanje v temeljnih organizacijah, je dejal V. Dolžan. Letos so opraviti največ selitev v Tovarni ERO, kjer so morali pripraviti prostor za dve novi liniji Globe za izdelavo rotorjev in statorjev. Kljub pomanjkanju prostorov so skupaj s tehnologi uspeli izvedesti načrtovane premestitve. V montaži ERO so očistili naprave za impregniranje Renger in Micafrl, delno so preselili brusilnico in ostale stroje, v zvezi z načrtovano razširitvijo proizvodnje tovarne ERO.
V	tovarni Števcev so obnoviti napravo za elektroforetsko lakiranje. Menjali so oljne kopeli, razna tesnila, očistiti so filtre na napravah, ki delujejo na stisnjen zrak. Obnovljena je tudi naprava za izdelavo tokovnih tuljav števca, katere delovanje je sedaj bolj zanesljivo.
V	obdelovalnici TEA so na vse stiskalnice za izdelavo peres dogradili zaslone za večjo varnost dela in popraviti stiskalnico za krivljenje pločevinastih sestavnih delov. Pripravili so tudi priključek za novi programski stroj za prebijanje pločevine.
V	TOZD TSD so v livarni in v odd; plastičnih delov prečistiti vse hladilne sisteme in odstranili vodni kamen. Pregledali in dopolniti so varnostne naprave, zaščitne zaslone. Obnoviti so tudi avtomate Hilgeland za izdelavo vijakov, ki so biti dotrajani, saj obratujejo več kot 20 let 16 ur dnevno.
Poleg naštetih del so opraviti kopico drobnih tekočih popravil ter pregledali in odpravili pomanjkljivosti na raznih strojih, zlasti na stiskalnicah, s čimer bo delo na teh strojih veliko varnejše.
Janez Žbogar je povedal, da so pri omenjenih prestavitvah, popravilih ter obnovah strojev sodelovali tudi delavci vzdrževalnih delavnic. Vse stroje so priključiti na omrežje stisnjenega zraka, vode. Urediti so odtoke, odse-savanje ipd. Pripravili so prostore in pode za postavitev novih ali prede-lalnih strojev. Sodelovati so tudi elektrikarji, pri priključitvi strojev na električno omrežje.
V	galvaniki so na vseh treh avtomatih obnoviti tekalne proge, transportne vozičke, kontaktne vilice, ležaje. Obnoviti so tudi kadi. V lakirnici tovarne TEA so očistiti naprave za odsesavanje, transportne verige in ostalo.
V	Števcih so popravili tla v montaži in skladišču materiala, montirati so dodatno razsvetljavo v montaži ter pri dveh hitrotekočih stiskalnicah izdelali akustično zaščito, posebno kabino, ki ločuje stroje od delovnega okolja.
V	državni kontroli so pripravili temelj za postavitev nove naprave za kontrolo števcev električne energije.
V	dvorani samoupravljanja so pleskali stene, okna in vrata. Obnavljajo tudi prostore Iskrine Obratne ambulante v Savski loki, kjer bi kazalo obnoviti tudi vso opremo. V teku je obnovitev fasade in strehe kalorične centrale, izvedli jo bodo le delno, zaradi pomanjkanja sredstev.
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (7) PROCES NOVINARSKEGA PISANJA
Pripravila: M. Meglič
Ob izrazu proces novinarskega pisanja se nehote vprašamo, zakaj proces in ne enostavneje samo pisanje. Vsak poklic ima svoje veščine, svoje principe ustvarjanja in svoj proces dela. Drugače se na primer pišejo šolska naloga, pismo, doktorska disertacija kot poročilo, komentar ali reportaža. Prvo je samo pisanje, drugo pa je proces pisanja. Proces torej pomeni časovno trajanje ali določene faze v določenem delu in vsebuje oboje - traja, dokler se faze ne zaključijo, dokler se v rokah urednika ne znajde prebran, prirejen in lektoriran članek.
Osnovne faze novinarskega pisanja pa so naslednje:
—	ideja ali tema (do katere pridemo spontano ali na podlagi sistematičnega dela na določenem področju)
—	zbiranje materiala ali podatkov (viri podatkov so lahko neposredni - primarni ali posredni — sekundarni)
—	obdelava podatkov (pisanje in montaža)
—	redakcija in lektoriranje teksta.
S prvimi tremi fazami se običajno spoprijemajo pisci člankov, z zadnjo pa uredništva. Najbrž je jasno, da je to zelo pomembna faza, saj se ob popolni spremembi teksta lahko izgubi stil avtorja in pridobi stil redaktorja. Najbolje je, da se popravi in priredi samo najnujnejše, ker se tako lahko zadrži individualnost, stil in človek. To pa je tudi tisto, kar daje člankom poseben čar. Novinarska redakcija pa pomeni prilagajanje teksta novinarskim oblikam izražanja, črtanje odvečnih besed in stavkov (ki obremenjujejo), iskanje preciznejših izrazov, izločanje barbarizma in provincializma in skrajševanje dolgih in nerazumljivih misli. Na kratko pomeni to spreminjanje teksta v takšno obliko, ki bo upoštevala osnovne norme novinarskega jezika — torej čist, jasen in zgoščen stil.
Pri redakciji člankov poznamo tri osnovne tehnike:
a)	skrajševanje - redaktor krajša tekst, pri čemer v tekstu nič ne spreminja, razen manjših stilističnih popravkov,
b)	obdelava teksta (to ne pomeni tekst napisati ponovno) - redaktor v glavnem ostane popolnoma v okviru teksta, zamenjuje v glavnem neprimerne besede in takšne, ki netočno izražajo misel. Popravlja tudi vse jezikovne in kompozicijske nepravilnosti ali pomanjkljivosti in črta posamezne odvečne stavke,
c)	predelava - k njej se zateka redaktor v primerih, ko dobi preobširen in nejasen tekst in ga na osnovi novinarskih principov predela iz temeljev. Not podlaga novemu tekstu ostanejo samo ideja in dejstva avtorja.
Redakciji člankov smo posvetili malo več pozornosti predvsem zato, da avtorje seznanimo s tem, zakaj je članke potrebno obdelati. V našem uredništvu uporabljamo vse tri tehnike, najbolj pa se izogibamo zadnje. Ob nepazljivi obdelavi teksta lahko pride tudi do pomenskih napak v tekstu, ki lahko celo spremenijo pomen članka ali pomembne misli. Zato je najbolje večje popravke spreminjati v soglasju z avtorjem, vendar je to predvsem praksa manjših uredniš-
tev.
Zdaj pa še nekaj praktičnih nasvetov za pisanje novinarskih (priložnostnih pa tudi drugih) prispevkov:
—	Pisati je treba vedno tako, kot da bralci nič oziroma malo vedo o stvari, ki jo pisec obravnava. Prikazati je treba celotno sliko in upoštevati tudi vprašanja, ki bi jih bralci ob tej temi postavili.
—	Na-podlagi zbranega gradiva se pisec odloči, kaj bo v prispevek vključil in kaj bo izpustil, pri tem pa vendarle prikazal točno, objektivno podobo.
—	Pisec ne sme izpuščati priložnosti, da bi v pisanje vključil imena. Imena je treba navajati večkrat, da niso poročila in vesti preveč brezosebne.
—	Pisec mora misliti na dolžino stavkov in odstavkov. Stavki naj bodo kratki, besede enostavne, preproste. Prav tako naj bodo kratki tudi odstavki. Vse to olajšuje bralcem hitro branje.
—	Preden pisec začne pisati, je prav, da si napravi skromen načrt prispevka, njegove glavne točke.
—	Novinar (in tudi vsak priložnostni pisec) piše takoj, ko zbere podatke; takrat so podatki in okoliščine še sveži. Če čaka predolgo, marsikaj pozabi, zlasti tisto, kar daje prispevku svežost, barvo.
—	Skozi celoten prispevek se mora vleči „rdeča nit". Pisec jo lahko seveda potegne šele tedaj, ko ima zbrano vse gradivo.
—	Ni pisanja brez branja ... Pisec mora veliko brati, zlasti vsebinsko :n jezikovno dobre stvari. To mu pomaga pri izrazoslovju.
—	V prispevku mora biti razvidno, kaj je novinar izvedel, kaj so dejstva, kaj je njegovo osebno mnenje oziroma mnenje drugih (Razvidno mora biti kaj je poročilo in kaj je novinarjev oziroma piščev komentar).
—	Bolj kot pisec razume dogodpek, bolj jasno lahko za bralce piše o njem. Novinar mora vedno vedeti precej več, kot potem zapiše.
—	Zelo pomembno je imeti občutek za različnost. Ni mogoče, da bi vse stavke in novice pisali po istem kopitu.
—	Dolžino prispevka določata pomembnost in pa zanimanje bralcev.
—	Da pride informacija, problem, mnenje ali zahteva novinarja do polne veljave, ji moramo irbrati ustrezno formo, novinarsko obliko, novinarsko zvrst. Ni namreč mogoče, d. bi lahko najrazličnejše vsebine pisal samo v eni oziroma v katerikoli obliki, ča raj bo pisanje učinkovito, temveč mora najti vsaki vsebini najbolj primerno obliko. Katero zvrst novinar (v našem primeru pisec) izbere, je odvisno od vsebine same, od časa, ki je za poročanja na razpolago, od kraja, kjer se je dogodek zgodil, od kraja, kjer ima list največ oziroma precej ali malo bralcev in od sposobnosti novinarja. Točnih receptov, kako pisati posamezne zvrsti, ni. So pa izkušnje ter okvirne zahteve zanje.
Novinar se pred začetkom pisanja odloči, kakšna naj bo sestava, zgradba njegovega prispevka. Tudi o tem odločajo vsebina sama, sposobnost novinarja, prav tako pa tudi zahteve uredništva oziroma običaji, ki veljajo v listu. Zdaj smo z našim nadaljevanjem prišli do najzanimivejše, pa tudi najtežje stopnje v novinarskem pisanju. Dovolj bo, če boste razumeli in se naučili vsaj najosnovnejših prvin posameznih zvrsti, ki vam bodo gotovo v marsičem olajšale pisanje, bralcem pa omogočile, da bodo sestavke brali z večjim zanimanjem in jih razumeli.
Naslednjič: Oblike novinarskega izražanja.
27. september 1980
- ■» -1 ~ « • * « * 1
STRAN 5
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
DO AVTOMATIKA
V čem so uspehi japonske
proizvodnje
Japonske uspehe v proizvodnji zaradi hude konkurence proučuje ves zahodni svet. Mnogi se sprašujejo, zakaj so Japonci tako uspešni.
Vodenje podjetja je na Japonskem drugačno, kot v drugih industrijskih deželah. Tudi razmerja med sodelavci so drugačna. Drugačen je tudi pretok materiala v proizvodnji.
Neka študija avtomobilske industrije in njenih dobaviteljev je dala pojasnila o Japonski vodilni misli, metodah, sredstvih in ukrepih, ki jih pri tem uporabljajo. Ocenjuje se, da so elementi njihovega uspeha eno-^stavni, prepričljivi in vredni posnemanja.
Cilj dolgoročnega planiranja japonskega podjetja je visoka kvaliteta proizvodnje, izvedena z gospodarsko tehniko in fleksibilno organizacijo, ali krajše - visoka kvaliteta izdelkov z visoko kvaliteto planiranja. Spo-strvljanjem ciljev se sicer ne razlikujejo ' od mnogih zahodnih podjetij, razlikujejo pa se pri vodenju podjetja, ker globoko posegajo v njihovo socialno strukturo.
Pred 35 leti je avtomobilski proizvajalec Toyota začel razvijati program krmiljenja pretoka materiala. Ta program se je do danes bistveno razširil in je poznan kot kan-ban sistem. S tem sistemom se krmili in oblikuje proizvodnja, skladiščenje io transport blaga. Sistem koristi skoraj vse tudi pri nas znane poti za izboljšanje uspehov pri dogajanjih v proizvodnji. Poleg tega pa oni uporabljajo še sredstva in akcije, ki so nam nepoznane, da učinke teh ukrepov zelo povečajo v pozitivni smeri.
Ta sredstva in akcije so naravnane na vodilni cilj — planirana harmonija na vseh področjih podjetja. Ta harmonija pomeni skladnost „Soll—Ist" podatkov podjetja.
Harmonija med zaposlenimi ima največjo pomembnost v japonski podjetniški strategiji. Ta se izvaja med drugim tudi s priznanji sodelavcev in predpostavljenih o pomembnosti vsakega sodelavca od njegovega nastopa do zapustitve podjetja npr. s prazničnim pozdravom ob nastopu s strani glavnih managerjev. Vsak sodelavec je udeležen pri delitvi dobička podjetja tako, da dobi 2 do 8 mesečnih plač odvisno od delovnega mesta, časa zaposlitve in letnega poslovnega uspeha podjetja. Zagotavlja se mu doživljenjska zaposlitev s polaganjem posebnega izpita. Predloge izboljšav podpirajo vsi sodelavci, zato so hitro realizirani.
Napetosti med delodajalci in delojemalci se ne povečujejo, temveč se plansko zmanjšujejo. Japonec živi s firmo in za firmo. Uspeh te harmonije med delavci je aktiviranje duhovnih sil vseh sodelavcev na vseh nivojih podjetja za skupne podjetniške cilje.
Harmonija na področju proizvodnje se med drugim dosega s strojnimi grupami določenih kapacitet, integracijo skladišč za surovine, polizdelke in končne izdelke, integracijo delovnih mest, integracijo kontrole kvalitete in posvetovanjem z dobavitelji za ohranitev konkurenčnih sposobnosti. Uspeh tega deleža v proizvodnji je velika fleksibilnost pri zamenjavi izdelkov, zelo kratki so pretočni časi, majhne so zaloge v skladiščih, zagotovljena je kvaliteta proizvodov in urejena odgovornost za izdelke.
Vsklajevanje krmiljenja materialnih tokov se med drugim doseže s krmilnimi karticami (kan—ban kartice). Te osnovne kartice spremljajo blago skozi proizvodnjo do prodaje, spremljajo vhod in izhod blaga iz skladišč, krmilijo notranji in zunanji transport, krmilijo zasedbo strojev, nadomeščajo dobavnice in sprejemnice ter povezujejo velikosti serij. Rezultat krmiljenja z enostavnimi karticami so po potrebnih količinah krmiljenja produkcijska sredstva, transportna sredstva in skladišča v celoti od dobaviteljev do končnih izdelkov.
•Nastal je celotni koncept planiranja s planiranimi uspehi hitre proizvodnje, zagotovljene kvalitete in majhnimi zalogami.
Praktični rezultati take ureditve pri avtomobilski proizvodnji Toyote so sledeči: pregled kvalitete pri vhodni kontroli odpade. Vsi dobavljeni deli se vgrajujejo nepregledani. Zunaj izdelani deli pa se dobavljajo naravnost na montažo na minuto točno. Interni transporti so kratki. Transportne naprave v veliki meri odpadejo. Časi skladiščenja sestavnih delov na montaži so povprečno 4 ure, zato pri montažnih delovnih mestih obstajajo zelo majhna skladišča, iz česar izhajajo majhni stroški skladiščenja. Čas proizvodnje od surovine do gotovega sestavnega dela je pri dobaviteljih
obišič
nizozemskih
študentov
Iskro Elektromehaniko je v ponedeljek, 22. septembra obiskala skupina študentov nizozemske akademije Horst iz Driebergena. Obisk je organiziral republiški zavod za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje.
Gostje so v Iskri želeli navezati stike s predstavniki samoupravnih organov, strokovnjaki za kadrovsko in socialno politiko ter zdravstveno varstvo, s predstavniki sindikalne organizacije in z delavkami.
V času bivanja v Sloveniji so študentje obiskali Iskro in Savo, Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju in Center za proučevanje samoupravljanja pri Zvezi sindikatov Slovenije v Ljubljani.
A B.
nenavadno kratek, zato je podana velika fleksibilnost in tekoči pretok materiala. Tako npr. pri nekaterih delih traja pretok samo 3 do 5 ur, namesto 3 tedne. Mnogi obiskovalci Japonske so mnenja, da to izven Japonske ni uresničljivo.
Gospodarski in kvalitetni uspehi japonske industrije predstavljajo danes v nekaterih branžah Svetovno merilo uspešnosti in s tem vplivajo na druge industrijske države.
Naslednji primer naj prikaže prednosti japonskega pristopa. Visok življenjski standard v ZRN je bil npr. dosežen z delitvijo dela. Ljudje in stroji se specializirajo vedno bolj, da bi dosegli večje učinke in manjše stroške na izdelek.
Količine v mnogih branžah rastejo. Istočasno pa se večajo želje po individualnih izdelkih. Posledica tega je naraščanje palete izdelkov. Pogosto število tipov narašča hitreje, kot narašča celotna količina, zato se krči število kosov iste tipe. V mnogih podjetjih z izrazito tipsko strukturo proizvodnje naraščajo stranske tipe izdelkov na račun osnovnih izvedb. Zato je količinski delež malih serij vedno večji. Vodila Japoncev pri proizvodnji takih serij, ki so v obiskanem podjetju nastopale zelo razvidno, so sestavljanje (združevanje) dela namesto delitve dela, fleksibilnost namesto specializacije, orientacije v koristnost namesto orientacije v učinkovitost, orientacija na potrebe namesto orientacije na skladišča in odgovornost za uspeh namesto delitev odgovornosti.
Te zamisli se dosledno izvajajo v dejanjih in vodijo k delavnicam z minimalnimi skladišči in hitrim reagiranjem na zahteve naročnikov, majhnemu izmetu in visoki kvaliteti izdelkov.
Planiranje tu vsebuje mnogo majhnih korakov. Tudi velike rešitve se pogosto realizirajo z mehaniziranjem dela in odpravo ozkih grl namesto z velikimi investicijami. Določen vpliv na novo ureditev proizvodnje ima , urejanje ■ materialnih tokov. Elementi transporta, skladiščenja in krmiljenja pretoka materiala so vezni členi produkcijskih sredstev in delovnih mest.
Postavljamo tezo, da ta spoznanja lahko koristijo tudidrugiminse sredstva ter ukrepi dajo uresničevati tudi pri nas. Japonski podjetniki to dokazujejo. Njihove firme izven Japonske delajo z ne-Japonci zelo uspešno. Zelo pomembno je pri tem planiranje, ki mora obsegati več področij podjetja od nabave do prodaje, razčlenjeno na aktivnosti za dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno planiranje.
Zapis je povzetek članka iz časnika VDI Nachrichten 1980 št. 24.	g §
Kako se je začelo s tiskanimi vezji
Vsi dobro poznamo tiskana vezja, ki jih danes uporabljamo v elektroniki. Vendar še ni tako dolgo, ko so bile uporabljene klasične vezave z izoliranimi žicami in spajkalnimi ušesci. Tiskana vezja so se začela uporabljati najprej pri masovnih izdelkih, šele postopoma se je izdelava tako izpopolnila in pocenila, da se danes že izplača izdelati vezja za male serije.
Zanimivo bi bilo pogledati, kako so sploh nastala. V prvotni obliki niso bila taka, kot jih poznamo. Vemo_,.da je povezava elementov pri elektronskih vezjih z žicami izredno draga, kar se tembolj občuti, če je izdelek veli-koserijski. Zato so kmalu po vojni začeU razmišljati o drugačnih tehnologijah, ki bi prinesle pocenitve.
V ..Elektrotehniškem vestniku" iz leta 1947 sem zasledil med zanimivostmi naslov: Racionalizacija v produkciji radiosprejemnikov. Poglejmo, kaj pravi:
Radiosprejemniki, kot je znano, se gradijo tako, da se v isti ali drugi tovarni najprej izdelajo sestavni deli, kakor npr. upori, kondenzatorji, elektronke, zvočniki, razni transformatorji, tuljave, razni mehanični deli — kot šasija, oporniki itd. Ti sestavni deli se na tekočem traku postopoma sestavljajo in povezujejo z žico.
Britanska firma „John Sargrove Ltd, Sir. Richards Bridge Laboratories" je sedaj pričela produkcijo enostavnih sprejemnikov po avtomatiziranem načinu na tekočem traku s tako dovršeno mehanizacijo, da se obeta popolni preobrat v fabrikaciji sprejemnikov.
Vodilna ideja je ta, da se večina sestavnih delov izdeluje sproti, med montažnim procesom. V vhodno odprtino naprave se vlagajo posebne plošče iz umetne smole, ki so opremljene s kanali, utori, globelmi, raznimi opnami, luknjami itd., kot jih zahteva shema sprejemnika. To ploščo nato obrizgavajo s kovino in v naslednji delovni stopnji obrusijo, tako da ostane kovinski sloj le v globelih. S tem je končano vse ožičenje bodočih ele-
Seznanitev z osnutkom
Konec preteklega tedna so v prostorih Družbenega doma na Belokranjski 2 potekali sestanki izvršnih organov družbenopohtičnih organizacij vseh treh delovnih skupnosti Avtomatike. Sestanki, skUcani s strani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, so bili namenjeni podrobnejši obrazložitvi predloga nove delitve dela in delovanja omenjenih subjektov delovne organizacije. Predlog je kot smo predhodno že poročali obravnavala tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata Avtomatike in mu dala družbenopohtično podporo.
Kot je uvodoma poudaril Jože Godec, vodja delovne skupnosti za skupne zadeve in poleg Staniše Nikoliča, člana kolegijskega poslovodnega odbora za področje finančnih in računovodskih zadev in Franca Vršnaka, člana kolegijskega poslovodnega odbora za področje investicij tudi razlagatelj predloga, je do odločitve, da se pripravi nova dehtev dela med delovnimi skupnostmi prišlo iz sledečih razlogov:
Pogojevala jo je, široko gledano tako pohtika gospodarske stabilizacije, ki se bo nadaljevala v srednjeročnem obdobju 1981-1985 ter konkretne razmere v delovni organizaciji, ki nakazujejo še nekaj rezerv strokovnih kadrov. S predlagano delitvijo oziroma planiranjem dela omenjenega kadra v delovnih skupnostih bi namreč dosegli še boljše izkoriščanje kapacitet in delovnega časa. In ne nazadnje je to tudi trenutek, da se v Avtomatiki še enkrat temeljito programsko pregledamo, da se z odgovornostjo vsakega posameznika zavedamo, da brez investicij in boljše dehtve dela v obdobju, ki je pred nami, ne bomo mogli dosegati dobrih poslovnih rezultatov. Predpogoj tem ciljem pa je dobra organizacija dela, še posebno ustanovitev in poslovanje posebne finančne službe na ravni delovne organizacije (samoupravni sporazum je trenutno v strokovni razpravi). Z racionalnejšim razporejanjem s finančnimi sredstvi bomo namreč ustvarili tudi pogoj za hitrejše investiranje.
Če se povrnemo k samemu predlogu nove delitve dela, potem naj bi enotna delovna skupnost združevala naslednje sektorje:
—	sektor za organizacijo in AOP,
—	sektor za ekonomiko in planiranje,
—	kadrovsko izobraževalni sektor,
—	pravno splošni sektor,
—	tehnološko investicijski sektor,
—	sektor za kakovost,
—	sektor posebne finančne službe,
—	računovodski sektor.
Kar z drugimi besedami pomeni, da bi bilo možno v glavnem z razporeditvijo obstoječega števila delavcev (eden od glavnih ciljev je, da v srednjeročnem obdobju 81—85 ne zaposlujemo novih delavcev na področju režijskega dela) organizirati izvajanje posameznih dejavnosti, Ri so temeljnega pomena za delovno organizacijo kot celoto in sicer:
mentov. Nato se v naslednjih procesih določena mesta obrizgavajo z grafitom na točno dozirano debelino, s čimer se na sami plošči napravijo upori raznih vrednosti. Njihova upornost se med postopkom kontrolira in regulira z intenzivnostjo obrizganja. Druga metalizirana mesta — tanke opne, postanejo fiksni kondenzatoiji. Nfetalizirani špiralni utori postanejo visokofrekvenčne tuljave itd. Na podoben način napravijo potenciometre, podstavke za elektronke in kontakte za kasneje ročno vstavljene elemente. Pri vseh teh delih uporabljajo maske, ki točno omejujejo mesta obrizganja. Sprejemnik je lahko sestavljen iz ene ali več takih plošč, ki jih potem sklopijo s pomočjo kovinskih stebričev, kateri električno vežejo določene točke na posameznih ploščah. Vanje lahko še vstavijo dele, ki se v tem delovnem procesu ne izdelujejo, to so elektronke, nizkofrekvenčne dušilke in transformatorji, elektroliti in zvočnik. Te vgradnje opravljajo brez uporabe spajkalnika.
Vse posamezne faze delovnega procesa so neprestano avtomatično nadzirane in vsi elementi sproti preizkušeni. Obdelava plošče traja pol ure, tempo fabrikacije z eno taiko napravo je en sprejemnik vsakih 20 sekund.
Sergij Gradnik
—	investicijsko področje,
—	tehnološko področje,
—	kontrola kakovosti,
—	finančno področje,
—	kadrovsko področje,
—	SLO in CZ,
—	ekonomika in planiranje proizvodnje,
—	avtopark.
Na drugi strani pa je bil podan predlog za decentralizacijo določenih dejavnosti, organiziranih v DS 1 in DS
—	operativna tehnologija,
—	tajništvo organov upravljanja,
—	organizacijska dela,
—	operativna priprava z materialno kartoteko.
Obenem je bil podan tudi predlog, da se v okviru TOZD Trženja združi vse delavce na področju nabave. S tem bi bila v sedanjih pogojih dosežena bistvena racionalizacija in učinkovita medsebojna povezava nabava - prodaja — finance.
Okoliščine, ki so povezanost posameznih organizacijskih enot, skupni načini planiranja, pridobivanja prihodka in dohodka, podoben organizacijski značaj in nivo dela, pogoji samoupravljanja, nujnost enotnega vodenja
M«™* 6
itd. torej narekujejo predlog, da se t)I samoupravno organiziramo kot enot-na delovna skupnost Le-ta naj bi po |U predlogu ne imela vodje, pač pa bi to funkcijo opravljal eden izmed članov poslovodnega odbora, kar je v skladu z določih zakona o združenem delu, pa tudi primemo za našo delovno organizacijo, ki ima kolegijski poslovodni odbor.
Po razpravah, v okvira katerih so delavci, člani izvršilnih odborov dobili podrobnejša pojasnila glede organizacijske strukture oziroma dehtve dela v odnosu med posameznimi sektorji, do TOZD in DO kot celote, lahko kot zaključek zapišemo sledeč povzetek,
Izvršilni organi dražbenopolitič- ^ nih organizacij delovnih skupnosti se ^ strinjajo s podanim predlogom nove pa' dehtve dela med delovnimi skupnost- $av mi Avtomatike in mu dajejo draž- f)a] benopohtično podporo. Obenem se	y
zavezujejo, da bodo aktivno sodelovali	^
pri obrazložitvi predloga vsem delav- v cem delovnih skupnosti.	^
Predlog nove dehtve bo obravna- ^ van tudi v vseh temeljnih organizaci-jah Avtomatike, kjer se bodo z refe- jZv rendumom tudi odločah za njegov dokončni sprejem.	§ D. (,
Korak naprej pri uveljavljanju svobodne menjave dela
Poročah smo že, da so delavci, temeljnih organizacij Avtomatike v poletnih mesecih na svojih zborih z osebnim izjavljanjem sprejemah dva pomembna samoupravna sporazuma; samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci TOZD skupnega pomena, TOZD Trženje ter samoupravni sporazum med delavci TOZD in delavci TOZD skupnega pomena — TOZD Razvojni institut.
S sklepom 20. rednega zasedanja delavskega sveta delovne organizacije z dne 5. 9. 1980 pa je bilo ugotovljeno, da so omenjena samoupravna sporazuma v besedilu dokončnega predloga (določenega na zasedanju delavskega sveta 2. 7. 1980) sprejele vse temeljne organizacije Avtomatike.
In kaj pravzaprav normativno urejamo z omenjenima samoupravnima sporazumoma? Kaj v bistvu opredeljujeta? Okvirno rečeno z njima določajo delavci temeljnih organizacij proizvodnega značaja in delavci TOZD skupnega pomena TOZD Trženje in TOZD Razvojni inštitut opravila, ki jih le-ti izvršujeta ter urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti med omenjenimi subjek-
Konkretneje pomeni to:
—	vrsto del ter pogoje ter način izvrševanja,
—	temeljne pogoje o številu in strokovni usposobljenosti delavcev,
—	osnove in merila za pridobivanje prihodka oz. dohodka TOZD skupnega pomena,
—	pravice, ki jih imajo omenjene TOZD glede odločanja o zadevah in uporabi sredstev v zvezi z opravljanjem del in nalog,
—	pooblastila v pravnem prometu in odgovornost TOZD skupnega pomena,
—	način koordiniranja dela med organi upravljanja DO in TOZD skupnega pomena, — ter druge zadeve, ki so pomembne za urejenost medsebojnih razmerij.
V	težišču ta dva samoupravna sporazuma poleg vprašanja odgovornosti in planiranja del urejujeta takoimeno-vano svobodno menjavo dela med izvrševalci storitev, oz. del in nalog ter njihovimi Uporabniki.
Če se v nekaj stavkih zaustavimo najprej pri odgovornosti, potem moramo izhajati iz njene opredelitve v okviru samoupravnega urejanja med subjekti sklepanja sporazumov, torej med TOZD skupnega pomena in TOZD proizvodnega značaja. Ta vrsta odgovornosti je torej obojestranska.
Pri tem ne smemo pozabiti (to velja predvsem za konkretno, vsakodnevno izvrševanje nalog), da so tudi delavci, ki poverjajo posamezna dela in naloge dolžni izpolnjevati do izvajalca svoje obveznosti in da so mu v primera nevestnega ravnanja tudi odgovorni. Temu ustrezno je opredeljen tudi postopek za ugotovitve odgovornosti za nastalo škodo, ki se izvaja v skladu z določih omenjenih sporazumov in določih samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
V	poglavju, ki opredeljuje vrsto del katere opravljata TOZD skupnega pomena ter pogoje ter način njihovega izvrševanja, je v okviru planiranja nalog zanimiv pristop, ki izhaja iz opredehtve po blagovnih skupinah. Vzmemimo za primer TOZD Trženje. Osnutek letnega plana omenjene temeljne organizacije, ki pa je tudi sestavni del plana DO, se pripravi po blagovnih skupinah glede na potrebe posamezne TOZD materialne proizvodnje. Osnutek določi in da v javno obravnavo delavcem omenjenih TOZD izvršilni odbor delavskega sveta delovne organizacije. Po končani javni obravnavi uskladi pripombe in predloge, dokončni predlog plana pa sprejme delavski svet delovne organizacije.
In če omenjene blagovne skupine navežemo v nadaljevanju na poglavje osnove in merila za pridobivanje
(Nadaljevanje na 7. strani)
Na zborih delavcev so v TOZD DO Avtomatika nedavno z osebnim izjavljanjem odločali o sprejemu pomembnih samoupravnih sporazumov.
te
%
V0(
ien;
(3{
Vt
Ze
VZl
1,3
S
'od
IVi
žit
le;
p?
ka
pl;
let
UN
na
m«
na
t
i;
Ai
os
Uk
ra,
St
Sa
so
kt
I
i
, P
ll
h
s
d
r
s
s
(
INDUSTRIJA izdelkov za široko potrošnjo
Klavski svet do široka potrošnja
Napovedanih izgub ni!
Delegati DS DO so na redni seji v Škofji Loki, 19. septembra, zaključili obravnave o polletnem podovamu s sprejemom poročila o 6-meseč-nih rezultatih gospodarjenja TOZD Široke potrošnje. V ugodni oceni poslovanja so zajdi vse bistvene postavke in na tej osnovi menili, da bi morali enake napore vložiti tudi v poslovanje do konca letošnjega leta — rezultati naj bi sc ne razlikovali od dosedanjih. Na sestanku so delegati obravnavali tudi poročio o izvozno-uvoznem položaju DO, potrditi so rebalans gospodarskega plana DO za letošnje leto, sprejeli informacijo o I gospodarskem položaju v TOZD Montaža Idrija in slednjič potrditi statut Interne banke Iskre.
Ob oceni poslovanja delovne in v^ameznih temeljnih organizacij, so . *egati najprej nadvse ugodno ocenili ®baiije izvoza in akumulacije, seveda |a tudi proizvodnje, kljub velikim te-pri oskrbi z repromateriali. /aPovedi o temeljnih orgaizacijah, ki ”ai bi polletje zaključile z izgubo, se l™0 uresničile, vendar pa je že zdaj Iglo, da postaja položaj iz dneva v
težji Rezerve, ki so jih posa-
®^zne TOZD še imele, usihajo, kriz ?n nabavi materiala za nemoteno pro-'žvodnjo je vse več. Dobri polletni re-tiutati torej še zdaleč ne obetajo ena-keEa zaključka leta!
Vsi členi poročila, ki govori o letujem polletnem poslovanju, so %>dni. Dosežena vrednost proiz-0(bije je za 10% višja od lanske v j^akem obdobju, največjo rast j:8,4 %) so zabeležili v Antenah na Vrhniki, sledijo pa Elektromotoiji, Bezniki, Pržan in Montaža.
Letni plan je bil dosežen s 45,6 % za vrednost, nižjo od planirane, P® $0 stalne težave z oskrbo repro-l^titeriala. Prodaja je za 13,7 % višja P® lanske v enakem obdobju, TOZD !7°daja pa je realizirala 41,2 % zadol-Z*tve gospodarskega plana. Izvoz je bil reahziran s 46,5 % letnega načrta, v Primerjavi z lanskim letom pa je višji ^ za 28,3%. Najb olje so izvozni r®n realizirali na Pižanu (kar 66,7 % [etnega plana) in v Montaži (55,5 %). rivoz je bfl 17 % večji kot lani, glede 111 hitrejšo rast izvoza od uvoza je raz-'tietje pokrivanja uvoza z izvozom narastlona88%. Tudi zaposlovanje je * prvem poletju potekalo ugodno, kast je umirjena, saj se je ustalila na V %. Prekoračitev je k v TOZD Antene na Vrhniki, pa tudi tam jo 08tali rezultati opravičujejo.
V prvih šestih letošnjih mesecih je “0 realizirala 44,6% letnega plana hotnega prihodka in 47,2% plani-vrednosti čistega * dohodka, ^truktura le-tega se je nekoliko izbolj-^ v korist sredstev akumulacije, ki ti1 kar 56 % večja od akumulacije ena-^ga lanskega obdobja. Hkrati je to
48 % letnega plana. Zaostajanje za planom je razvidno tudi na področju realiziranih OD, ki so v prvem polletju 5 % nižji Posamezne TOZD so se načrtovanim vrednostim bolj ali manj priMižale, močneje so prekoračili plan le v Antenah, kjer pa dobri poslovni rezultati porast opravičujejo.
IZVOZ - UVOZ
Po mnenju pomočnika glavnega direktoija DO Antona Pečnikaija, je uvozno-izvozni položaj DO na moč kritičen. Usoda proizvodnje je neločljivo povezana z izvoznimi uspehi, zato mora vsak proizvajalec računati zgolj na lastne dosežke. Nakupovanje deviz ni več možno, usihajo pa tudi zaloge repromateriala, ki so jih posamezne TOZD v prvem polletju še imele. Ugoden razplet krize bo torej možen na en sam način — hitra preusmeritev prodaje na konvertibilno tržišče. Položaj je tako resen, da tudi izvozne cene niso več pomembne — važne so k še uvozne pravice. V nasprotnem primeru je moč pričakovati zastoje zaradi pomanjkanja uvoznega repromateriala.
Po sedanjih obetih tudi v prihodnjem letu ne bo drugače, zato je treba nemudoma poiskati vse možne poti na tuje tržišče. Zanimivo je pri tem mnenje glavnega direktoija DO Simona Primožiča, ki je glede izvoznih možnosti optimistično razpoložen — po njegovem mnenju, podkrepljenem s pregledan dejanskega stanja posameznih TOZD, je že v prihodnjem ktu z nekaj napori možno zadovoljiti vse domače potrebe po uvozu. Seveda pod enim pogojem — da ne bo potrebno „uvažati“ tudi domačih repro-ma te rialov...
Zahtevam po vse večjem izvozu, je potrebno dodati na rob še eno ugotovitev — DO, ki je bila še nekaj let nazaj skromen izvoznik in izdaten porabnik deviz, se naglo spreminja. Vseeno pa v nekaterih TOZD še vedno niso začutiti zadostne potrebe po izvozu... Po pretehtanju vseh argu-

DO AVTOMATIKA
Korak naprej pri uveljavljanju svobodne menjave dela
(Nadaljevanje s 6. strani)
Prihodka oz. dohodka TOZD skupne-8a pomena, potem se odstotek ude-ježbe omenjene TOZDv skupnem prihodku planira za vsako blagovno skupino posebej po tako imenovani dohodkovni ceni Le-te pa se kalkutira la podlagi elementov, določenih v Samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Ati širše opredeljeno; delavci TOZD skupnega Pomena pridobivajo dohodek iz celot-nega prihodka, ki ga TOZD ustvari z
udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev in s prodajo svojih storitev.
In za konec še zanimivost. V pp-glavju o prehodnih in končnih določbah lahko preberemo tudi naslednje; o uresničevanju tega sporazuma se obvešča vse zaposlene delavce delovne oganizacije prek glasila in sicer s tem, da se v zgoščeni obliki objavljajo rezultati o standardih in normativih o višini deležev iz skupnega prihodka, rezultatih analiz, primerjav in drugo.
Š. D.
Med sestankom KOS DO Široka potrošnja.
Sindikat ocenil poslovanje
mentov in skladno z mnenjem sindikata je DS slednjič poudaril tudi pomen povečane solidarnosti med TOZD v Široki potrošnji. Temeljne organizacije, ki imajo največje izvozne možnosti, bodo morale zagotoviti — vsaj začasno — uvozne pravice tudi ostalim, ki jih nimajo.
REBALANS PLANA ZA LETO 1980
Zaradi spremembe v proizvodnji TOZD Sprejemniki iz Sežane, je bilo potrebno izdelati rebalans gospodarskega plana za letošnje leto. Spremembe za celotno DO sicer niso bistvene, vseeno pa za približno 80 milijonov dinarjev manjša proizvodnja v Sežani zahteva nekaj sprememb. Podrobneje o tem bomo spregovorili v posebnem poročilu. Vzrok spremembam je opustitev proizvodnje ploščic za poljsko firmo Unitra, v Sežani pa so močno omejili tudi proizvodnjo kasetarja MK.
V nadaljevanju zasedanja so delegati Delavskega sveta poslušali informacijo sanacijske komisije o možnosti razrešitve problematike naročil v TOZD Montaža, Idrija in potrdili statut Interne banke Iskre. Ob koncu so delegati na zahtevo TOZD Elektromotorji, Železniki pooblastil glavnega direktorja DO Simona Primožiča za podpis pogodbe za najetje kredita za obratna sredstva pri Iskrini interni banki.	Stane Fleischman
V soboto, 20. septembra, je na ljubljansko letališče Brnik prispela pošiljka opreme za proizvodnjo kom-presorskih elektromotorjev. Tovor je namenjen idrijski TOZD Montaža, iz New Yorka pa ga je pripeljalo letalo DC — 10 družbe JAT. Oprema, ko bo prispela v idrijsko tovarno, bo omogočila „kompletiranje“ strojnega parka in s tem povečano proizvodnjo kom-presorskih elektromotorjev. Pred časom smo že poročali, da so prostori domala nared, prispela oprema pa bo v prvi fazi namenjana proizvodnji motorjev za švedsko firmo Danfoss in kasneje za Tovarno kompresorjev v
Po problemski konferenci, ki jo je preteklega meseca v Idriji organiziral KS ZSMS Široke potrošnje, se je v Idriji zopet pričela prebujati aktivna mladina. Ni torej naključje, da so v petek, 19. septembra sklicali volilno — programsko konferenco OO ZSMS temeljne organizacije, izvoliti novo vodstvo, ocenili dosedanje delo in na osnovi izkušenj iz preteklega obdobja glasovati za nov akcijski program.
Na programsko-volilni konferenci, ki je bila v TOZD jeseni leta 1978, so izvolili 15 najaktivnejših mladih in tako formirali predsedstvo 00. Hkrati so sprejeli na 10. kongresu ZSMS temelječ program dela, kmalu pa so se pričeli pojavljati problemi. Namesto široke aktivnosti mladih, ki jih je v tej TOZD precej — okrog 100 — se je krog aktivnih vedno bolj krčil, svoje pa je pripomoglo tudi dejstvo, da se je v letu dni izmenjala kar tretjina predsedstva. Vseeno aktivnost ni popolno-
Clani Koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje so na sestanku v Škofji Loki, 15. septembra obravnavali široko področje aktualnih vprašanj. Kljub ne najboljši udeležbi, saj na sestanek niso prišli predstavniki kar treh TOZD — iz Idrije, Reteč in Vrhnike — se je razvila plodna diskusija.
Črnomlju. Druga faza začetih investicij — in hkrati zadnja - bo obsegala postavitev tunelske peči za žaljenje lamel za elektromotorje in livarno aluminija.
Letalo DC-10, ki je opremo pripeljalo, je pravi velikan med letečimi vrstniki. Poleg 20 ton koristnega tovora lahko prepelje še 282 potnikov, leti s potovalno hitrostjo 870 km/h, polno pa tehta kar 259 ton. Zanimive so tudi dimenzije letala — dolžina 55,29 m, razpon kril 50,42 m, površina kril 364 kv. m, visok pa je kot 5-nadstropna stavba -17,68 m!
SF
ma zamrla, prisotni so biti v različnih forumih, v KS ZSMS na ravni DO, sodelovali so v OK ZSMS Idrija, vključiti so se v krajevni svet, skupno z OO ZSMS Slovenija-les in OO ZSMS Spodnja Idrija.
Mladi sami so na sedanji programski konferenci ugotovili, da se je aktivnost OO ZSMS zreducirala zgolj na športna udejstvovanja na ravni krajevnega sveta, nekaj je bilo aktivnosti v zvezi s spoznavnimi srečanji mladih Široke potrošnje. Vse to pa je seveda ob dejstvu da je vsak mladinec OO v Montaži elektromotorjev hkrati delavec v združenem delu, z vsemi pravicami, dolžnostmi in problemi.
Razprava na letošnji volilni konferenci, ki je bila, mimogrede, glede na število mladih v TOZD kaj slabo obiskana, saj je prisostvovalo le 23 mladih, pa je pokazala še nekaj. V prvi vrsti je bila to odločenost, da člani ZSMS res pričnejo z drugačnim delom, velik pomen pa so pripisali začetnemu sestanku tudi ostali člani
Dnevni red je obsegal obravnavo poročila o poslovanju DO in SOZD v 1. polletju letošnjega leta, problematiko oskrbe z repromateriali, člani KOS so sklenili razpravo o samoupravnih sporazumih o osnovah srednjeročnega plana DO, o medsebojnih odnosih med TOZD Prodaja in proizvodnimi TOZD, sprejeli pa so tudi informacijo o poteku obravnavanja samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka. V nadaljevanju so se člani KOS dotaknili še priprav na problemsko konferenco sindikata o dohodkovnih odnosih v SOZD Iskra in obravnavali možnosti vsklajevanja politike nagrajevanja in izplačil iz sklada skupne porabe.
Ob obravnavanju poročila o poslovanju DO so člani KOS zlasti pozdravili uspešno realizacijo izvoza, ki je bil do konca junija realiziran s 46 % letnega plana. Menili so, da je to med drugim tudi zasluga sindikata in ostalih DPO, ki so stalno bedele nad poslovnimi usmeritvami TOZD. Ob ocenjevanju poslovanja so sindikalisti ugodno oceniti tudi rast zaposlovanja, ki se je pričela umirjati tako na ravni DO kot v celotni SOZD, pregledati pa so tudi rasti OD po posameznih TOZD. Zaključek obravnave rezultatov prvega letošnjega polletja je strnjen v pozitivno oceno. Prav na osnovi dosedanjih, zadovoljivih rezultatov, so člani tega sindikalnega organa zavzeti stališče, da je tudi v bodoče potrebno vse sile vpreči v kar največji izvoz, obenem pa so poudariti vse večji pomen razbijanja ozkih tovarniških interesov.
Enotna ocena je bila, da se pre-cb razba v res enovito DO že pričenja, da pa je proces prav na področju odpravljanja ..vrtičkarstva11 še vedno mnogo prepočasen — to pa se seveda odraža tudi v pripravljenosti do izvoza, kljub mogoče ne vedno najugodnejšim cenam. Ob ocenah, da letošnje drugo polletje vegetno ne bo moč zaključiti tako ugodno kot prvih šest mesecev, je stališče sindikata jasno — v prvi vrsti je treba preprečiti vsakršne zastoje v proizvodnji, noben tekoči trak ali stroj se ne sme ustaviti. Ta odločitev se seveda ozko povezuje s točko dnevnega reda, namenjeno prav obravnavanju problematike oskrbe z repromateriali.
V	zvezi s pripravami na problemsko konferenco SOZD Iskra o dohodkovnih odnosih, so sindikalisti na sestanku sprejeli pobudo, da strokovne službe DO izdelajo izčrpno analizo nerešene problematike delitve proizvodnih programov med TOZD v Široki potrošnji, obširneje pa so spregovorili tudi o sedanji praksi poslovanja večine TOZD — ati kar vseh — za katere so dohodkovni odnosi še vedno le dosežek govorne umetnosti ali v najboljšem primeru lepa, vendar zelo oddaljena možnost. Takšna stališča so člani sindikata ostro obsodili in se zavzeli za načrtnejši pristop k vsem možnim dohodkovnim povezavam vsaj znotraj DO Široka potrošnja.
Zaključek sestanka KOS DO je bila razprava o izplačilih iz sklada skupne porabe. Na osnovi poročanja članov KOS, ki so pokazala, da vsaka TOZD uporablja svoja merila; so sprejeli sklep, oz., podprli stališče sindikata SOZD Iskra o enotni kilometrini. Po obravnavah v posameznih TOZD naj bi tudi v Široki potrošnji kilometrino izplačevali enotno — od najmanj 5 do največ 5,80 dinarjev za prevoženi kilometer, odvisno od števila potnikov, ali tovora v avtomobilu.
V	zaključku sestanka so člani
KOS poslušali še informacijo o sodelovanju med SOZD Iskra in KK Iskra — Olimpija.	Stane Fleischman
(Nadaljevanje na 8. strani)
V petek, 19. septembra, so okrog Montaže elektromotorjev v Idriji položili asfaltno prevleko, „oblekli“ pa so tudi cesto, ki vodi na tovarniško dvorišče. Asfaltna prevleka je bila nujno potrebna, saj so bile luknje v makadamu, pa seveda obilica prahu, prav neprivlačna dobrodošlica. Asfalt na tovarniškem dvorišču in dovoznici sodijo v investicijo, ki bo Montažo med drugim preobrazila v moderno tovarno elektromotorjev za hladilniške kompresorje.
TOZD MONTAŽA, IDRIJA
Prispela je oprema iz ZDA
TOZD MONTAŽA, IDRIJA
Začetek mladinskega dela
DO ELEMENTI
Posvet sekretarjev 00 ZK v IEZE.
Sekretarji ZK so se posvetovali
Sekretarji osnovnih organizacij ZK v Industriji elementov so se srečali na posvetu v sredo, 17. 9. 1980. Obravnavali so predvsem pripravo planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje. Dogovorili so se za enotno pohtiko doslednejšega izvajanja dogovorjenega. Saj je predvsem zdaj v zaostrenih pogojih gospodarjenja važno, da vsakdo in vsi skupaj opravijo vse sprejete naloge.
Rekli so, da bodo v primerih kršitve dogovorov poiskali krivce in
jih poklicali na politično odgovornost. To še zlasti velja za prihodnje srednjeročno obdobje, ki bo zahtevalo vse sile za doseganje zastavljenih ciljev. Tudi planirdi bodo enotno, saj so TOZD tudi proizvodno povezane, vsekakor pa bodo uskladili politiko investicij in poslovanja sploh.
Važno je tudi, da so komunisti zavzeli stališče do doslednega izvajanja proizvodnih programov, zlasti to velja za TOZD, ki so dohodkovno povezane.	py
TOZD NAPRAVE IN ORODJA
C
VSE VEČ NAJZAHTEVNEJŠEGA DELA
)
V delovni organizaciji Industrije možno uporabiti v aparaturah za pro-elementov si že nekaj let prizadevajo	fesionalno rabo in po teh kompo-
za najvišjo kakovost elementov za nentah je največ povpraševanja na elektroniko. Te elemente je namreč domačem in tujih trgih. Zato ima tudi
Stroji, izdelam v Orodjarni za TOZD Keramika.
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Začetek mladinskega dela
(Nadaljevanje s 7. strani)
TOZD. Ni torej presenetljivo, da je na sestanku prisostvoval sekretar OO ZK, predsednik 10 00 ZS, direktor in sekretar TOZD, v razpravo pa se je seveda vključil tudi predsednik OK ZSMS Idrija.
Sprejeti akcijski program za letošnje in prihodnje leto je vzpodbuden. Že v prvi točki obeta odločnost mladih, da se drugače spopadejo z življenjem v TOZD - pripravljajo reorganizacijo 00 ZSMS. Hkrati so tudi sklenili, da se ne bodo več izogibali vsemu, kar je za TOZD najbolj pomembno. Odločili so se, da bodo redno spremljali uspešnost gospodarjenja in izvajanje ustalitvenih ukrepov, da se bodo angažirali pri uveljavljanju
načel delitve po delu in rezultatih dela, da bodo več pozornosti namenili kritičnemu spremljanju uveljavljanja delegatskih odnosov in da se bodo po svojih močeh priključili sistemu SL in DS. Seveda pa pri tem niso pozabili na izključno mladinska področja — zanima jih prav vse. Prostovoljna dela, izobraževanje, stanovanjska problematika, ocenili bodo vključevanje mladih komunistov v delo 00, itd.
Sestanek so mladi zaključili z volitvami V predsedstvo so izvolili: Ireno Hvala, Meto Gostiša, Mirico Erjavec, Cveta Mlakarja, Vinka Petriča, Vido Velikanje, Vesno Rejc in Doro Erjavec. Nova predsednica 00 ZSMS je Nadja Sedej, sekretar pa Miro Jurjav-čič.
Stane Fleischman
Mladi v TOZD Montaža v Idriji so mzpravljali.
Orodjarna v IEZE vse bolj zahtevno nalogo: narediti najpreciznejša orodja in naprave, ki morajo biti visokopro-duktivna, zato pa izdelana z najsodobnejšimi prijemi in iz kvalitetnih materialov.
Nekoč je bilo v orodjarnah zaposlenih približno polovico ročnih, polovica pa strojnih orodjarjev. Mnogo dela je bilo ročnega, ker pač ni bilo priprav in strojev za nekatere vrste obdelave. Zelo visoke zahteve po preciznosti in vse večje potrebe po vse številnejših orodjih pa so zahtevale vse več strojev, ki so hitrejši in natančnejši od še tako natančne ročne obdelave.
V tej smeri so šli tudi v Orodjarni IEZE, ki je samostojna TOZD skupnega pomena. Razmerje med ročnimi in strojnimi orodjarji se je že davno spremenilo v prid strojnih. To zahteva že višja storilnost in pa vse zahtevnejši materiali iz katerih izdelujejo orodja. Vse bolj posegajo po najtrdnejših in najkvalitetnejših materialih, tako po kaljenih kovinah in karbidnih trdinah. Te pa je mogoče obdelovati v glavnem le s stroji. Obdelava je sicer zahtevnejša in dražja, so pa ta orodja preciznej-ša in predvsem daleč bolj zdržljiva in trajnejša.
Tako obdelujejo trde materiale z najsodobnejšimi stroji in napravami, na koordinatnih obdelovalnih strojih, z elektro erozijo in z diamantnimi brusilnimi ploščami. Taka zahtevna orodja izdelujejo za Ferite, Magnete in Keramiko. Zlasti so zahtevna orodja za suho stiskanje.
Le s takimi orodji je mogoče izdelovati izdelke najvišjega kakovostnega razreda za profesionalno rabo. Poleg tega pa so ta orodja zdržljivejša in opravljajo svojo nalogo nekaj življenjskih dob orodij iz „klasičnih“ materialov.
Žal pa so zaostreni pogoji gospodarjenja prizadeli tudi Orodjarno. Ker je manj investicij po posameznih TOZD, tudi Orodjarna kot TOZD skupnega pomena dobiva manj strojev. Zlasti je težje za stroje iz uvoza s konvertibilnega področja, te pa je nujno kupovati zaradi vse večjih tehnoloških zahtev.
Direktor Orodjarne Janez Blaž meni, da bo prineslo usmerjeno izobraževanje mnogo pozitivnega tudi za kovinarske poklice. Logično usmerjanje po potrebah tovarn bo gotovo dalo številnejše in kvaUtetnejše kovinarje kot dosedaj. Neredko se je namreč dogajalo, da so se vpisovali v poklicne šole kandidati, ki so jih odklonili po drugih srednjih šolah. Tako je bilo cela vrsta kovinarjev, ki so se za poklic odločili bolj po sili razmer, pa še malo jih je bilo. Zdaj bo izb or verjetno večji in možnosti Specializacije boljše.
Še eno zanimivo idejo ima Janez Blaž. V konstrukciji Orodjarne, ki dela za vse TOZD bi bilo treba zaposliti za vsako od 12 TOZD IEZE najmanj po enega konstrukterja, ki bi se specializiral za tehnologijo in orodja ter naprave v posamezni TOZD. Zdaj imajo konstrukterje po posameznih tovarnah, ki pa so osamljeni v svojih strokvonih prizadevanjih za' svoje ozko področje. V skupni konstrukciji pa bi ti posamezni Specialisti lahko izmenjavali izkušnje, skratka, delo bi postalo timsko in izmenjava znanja bi bila gotovo vsem v prid.
Ždaj se dogaja, da isti tehnični problemirešujejo posamezno, ne da bi vedeli eden za drugega. Tako se zgodi, da kdo konstruira oziroma rešuje tehnični problem, ki ga je že davno uspešno rešil kdo drug. Tako bi z združenimi močmi naredili več, pa še posamezne tehnologije po TOZD bi bolje poznati. Bo dobra in stabilizacijska ideja prodrla, ati bodo v Orodjarni naročali orodja in priprave le na tržnem principu?	F. Kotar
X.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI je bilo geslo civilne zaščite na vaji v sredo, 10. 9. 1980. Kurirji so skoraj v rekordnem času obvestili člane civilne zaščite in ti so se polnoštevilno zbrali na mestu vpoklica. Vsekakor dobra pripravljenost in osveščenost za samozaščito. Vaja je bila v DSSS IEZE v Stegnah.
TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDI
Inovacije so potreba in proizvodna nujnost
V šetjernejski Iskri so biti vedno vitalni in iznadljivl Tako so tudi v oddelku hibridov pred nedavnim osvojiti proizvodnjo novih klasičnih hibridnih vezij z nazivom ETN. Za njih seveda ni to nekaj čisto novega, saj proizvajajo že široko paleto hibridov, vendar vsaka nova proizvodnja zahteva tudi svojstvene tehnične rešitve.
Ker bodo hibridna vezja ETN proizvajati v velikih serijah, je gotovo važna avtomatizacija in to v čimvečji meri, saj le ta zagotavlja visoko produktivnost in višjo kvaliteto. Novo hibridno vezje je namenjeno kranjski Elektromehaniki za vgradnjo v telefonske centrale. Vezje naredijo tako, da na Standardno ploščico vstavijo vse potrebne elemente, ki pa jih je seveda treba zaspajkati. To bi bilo ročno zamudno, precizno in zahtevno delo. Kako stvar poenostaviti?
Naloge sta se lotila konstrukter Stane Sluga, elektrotehnik in njegov kolega Marjan Črtatič. Skonstruirala in izdelala sta pravi pravcati avtomat „FLOW-SOOLDER.“ Avtomatično ta naprava zaspajka celotno hibridno vezje, hitro, solidno in predvsem zelo kvalitetno. Naprava je enostavna in rokovanje lahko ter nekompticirano. V avtomat se v posebno letev vstavi ploščica z že vstavljenimi elementi in vezje potuje skozi avtomat, kjer se
Konstruktor Stane Sluga.
dokončno zaspajka. To je vse in vezje je pripravljeno za meritve.
Avtomat je tako popolnoma dO' mača konstrukcija in tudi narediti s0 jo doma sami. Tehnična rešitev pa jč tehnološki odgovor proizvodni potreblj Tega bi moralo biti v naših tovarnah več, češče in samo tako bi z majhnin11 stroški z lastnimi močmi visoko dvigniti kakovost in produktivnost.
FlowSoolder, konstruiran in narejen doma.
TOZD ELEKTROUTI MOKRONOG
O novi tovarni elektrolitov so rekli...
Ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov TOZD Elektroliti v Mokronogu nas je zanimalo, kakšne vtise so dobiti: generalni direktor zastopstva firme dobavitelja SUMITOMO, delavka na stroju in direktor lEZEjevega področja investicij. Odgovori so zanimivi, ker so realni in kritični.
SEICHI KAMIVA, generalni zastopnik japonske firme SUMITOMO iz Beograda: Imam vtis, da je delo v tovarni zelo lepo steklo, kljub temu, da naša v celoti avtomatizirana tehnološka oprema zahteva najsodobnejše prijeme organizacije in mnogo znanja. Naša oprema je za proizvodnjo elektronskih elementov prav v vrhu sodobnih tehničnih možnosti na svetu. Zato je rokovanje z njo zahtevno, čeprav za proizvodnjo enostavno.
Zato je prav, da se delavci Iskre v Mokronogu že sedaj pripravijo na nujne probleme, ki se bodo s časotf pokazati pri vzdrževanju in uporab1 naše tehnologije. Napake se bodo p0] kazale, kot se povsod. Predvsem b*| rad rekel, da je potrebno v proizvodni1 uporabljati visokokvalitetne orig1; nalne polizdelke, ki pa so za vas pr* nas na Japonskem kar predaleč. Sicef pa evropski proizvajalci teh materialov vse bolj dosegajo našo kvalitetno raven in tudi pri vas v Jugoslavijiste vse bolj kos zahtevam po taki kako-v os ti. Zato bo treba previdno in strO" kovno ravnati pri uvajanju domačin materialov.
Japonska ima hiter tempo razvoja v elektroniki in pri tehnologiji za to elektroniko. Prav je, da vsi vemo, da v nekaj letih sodobna oprema zastari in zato ne kaže ne vam ne nam sedeti na lovorikah. Delo in novo strokovn° snovanje je pogoj, če hočeš uspeti v industriji elektronike pri sedanj®01 j tempu razvoja in ostri konkurenci.
DRAGO ŠKRBINC, direktor programsko — tehničnega področja D® IEZE: Seveda primerjave med staro i° novo tehnologijo, kakor tudi med starimi in novimi prostori sploh n1,, Višina proizvodnih zmogljivosti 01 tudi delovni pogoji so komaj primeri]1'1 vi.
Značilnost te investicije je visok0' produktivna avtomatična strojna, oprema. Res da je investicijo ,,izsilila velika potreba po prostoru, vendar smo dati ves poudarek bistvenemu ! sodobni strojni opremi, ki predstavlja nad 70 % vrednosti nove tovarn®-Tako nismo postavljati zidov zaradi
(Nadaljevanje na 9. strani)
INDUSTRIJA ELEMENTOV
0 novi tovarni elektrolitov so rekli...
zidov, ampak smo pripravili funkcionalen prostor za do 7-krat večje prehodne zmogljivosti
Seveda pa ob tem nismo zanemarili človeka, kateremu so prostori
(Nadaljevanje z 8. strani)
namenjeni. Poleg najsodobnejše opreme, ki je na svetu dosegljiva, smo pripravili dobre pogoje dela, ki bodo zagotovili dobro počutje zaposlenih in s tem visoko storilnost, ki jo pričakujemo.
MARINKA MIKLIČ, delavka na avtomatskih strojih: Zares je veselje delati na novih strojih. Že šest let delam elektrolite. Prej smo vsako fazo posebej delale na traku napol ročno z nekaj delovnim pripravami. Zdaj pa gre dodajanje, odvzemanje in proizvodnja avtomatično. Praktično le kontroliram stroj in vse morebitne napake pokaže kontrolni mehanizem.
Glejte, tole delo, ki ga zdaj opravi stroj mimogrede je po starem postopku delal trak delavk. Hiteti je bilo treba, pa še ne vem, če je bilo moč narediti tako natančno, kot zdaj opravi avtomatika. Tudi delovni pogoji so čisto drugačni. Manj ropota je, čist zrak in tudi dnevne svetlobe je več. Vse je urejeno sistematično, tako dovoz materiala kot odvoz izdelkov, prej je bilo ob tem precej več komplikacij.
tozd potenciometri in hibridi Šentjernej
Letovali so v Umagu
ev
na
on1
abi
po-l
bl.|
Inj'
igi;
Pn
cer
lov
tn<>
ste
kf
ro-
čih
oja to a v ifl na -no iv en1,
ro-
X>
iin
ta-
ni'
in
Iji-1
!"|
iar
iuM
rlja
ne-
jdi
Po monotonem delu v tovarni in Po hitrem življenju se vsakomur prileže pošten oddih v čisto drugačnem okolju, kot je vsakdanje. Tega se držijo tudi v šentjemejskih Potenciometrih in hibridih. Sindikat je že pred leti nabavil prikolice in omogočil Precej delavcem poceni in zato dostopno letovanje na morju. Letos so imeli prikolice v Umagu.
Predsednik odbora za družbeni Standard, šport in rekreacijo, Marjan Riosa pravi, da so prikolice postavili v Istro predvsem zato, ker je blizu. Po lanski razdehtvi šentjemejske Iskre so ..upravljanje" nad 5 prikolicami v Potenciometrih in v Uporih, pustili skupaj. Eno pa so dali po pripadajočih deležih novi TOZD v Kostanjevici.
Sicer še vedno ni kdove kako veliko 5 prikolic za okrog 900 zaposlenih. Res, da so stalno zasedene od sredine junija pa do konca avgusta, ko se začne šola. Letos se je zvrstilo na morju nekaj nad 200 ljudi. To je sicer videti precej, vendar moramo računati, da to predstavlja le 42 družin.
Prikolico namreč „posodijo“ za 10 dni sodelavcu, ki jo porabi s svojo družino. Cena je bUa zares dostopna. Vsak „najemnik“ je prispeval 900 din za 7-dnevno uporabo prikolice. Ostalo je pokril sindikat. Nameravajo kupiti $e dve prikohci, morda že za prihod-
njo sezono in jih postaviti v Dalmacijo. Tako bodo zadovoljiti tudi želje tistih, ki bi radi na srednji Jadran, kjer je vreme stabilnejše.
Zanimivo je, da v TOZD Potenciometri in hibridi ugotavljajo, da iz njihove tovarne letuje izven domačega kraja le nekaj nad polovico ljudi. To je bolj razumljivo, če vemo, da je ostala polovica polkmetov, ki imajo prav med kolektivnimi dopusti precej dela in obveznosti doma, nekateri pa ne čutijo potrebe po spremembi in jim zadostuje kar „aktivna rekreacija" doma. Seveda tudi ne manjka graditeljev hiš, tistih, ki popravljajo domove, ati postorijo tisto, kar so odrivati vse leto. Sicer pa je Šentjernej idealen kraj za letovanje doma. Bližnji Gorjanci vabijo, blizu je topla Krka pa Šmarješke, Dolenjske ter Čatežke toplice.
Torej pod dopuste in počitnice so v Šentjerneju potegniti črto. Imajo pa lepe načrte za rekreativno dejavnost tudi v pozni jeseni in pozimi. Za 4 ure tedensko bodo dobili na razpolago šolska igrišča in telovadnico, kjer bodo igrali rokomet, nogomet, košarko in se ukvarjali z orodno telovadbo. To bo že tudi del priprav za zimske igre IEZE in SOZD Iskra. Torej, Iskraši, pripravimo se na ostro konkurenco iz Šentjerneja.
KF
Sodelovanje TOZD v večjih projektih
V tem članku bomo poskušati osvetliti v DO Elektrozveze dokaj pereč problem, ki naj bi ga v novi organiziranosti čim prej odpraviti. Koraki za njegovo reševanje so že narejeni, vendar bodo rezultati v tej smeri lahko vidni šele čez čas. Torej za kaj gre?
Problematika je dokaj specifična za maloserijsko in visokoprofesional-no proizvodnjo. Razvoj in izdelava posameznih visokoprofesionalnih naprav ter težave, kijih povzročajo ne dovolj natančno razdeljene obveznosti in nezadovoljivo ovrednoteno delo za posamezne udeležene TOZD ter nedodelani medsebojni odnosi, ki bi v primeru spremembe posameznega dela naloge preprečiti, da bi vso dodatno breme padlo samo na posamezno TOZD.
O omenjeni problematiki smo se pogovoriti v TOZD AIN. Naša sogovornika sta bila: Silvester Starič, vodja RR skupine in Leopold Šole, vodja RR skupine. Iz svojih izkušenj sta nam povedala naslednje:
TOZD AIN sodeluje z ostalimi TOZD v DO na precejšnjem številu skupnih nalog, tj. povsod, kjer so potrebne antene in pri večini navigacijskih naprav. Enkrat nastopamo kot nosilci, drugič kot sodelavci. Temu ustrezne so strokovne in ekonomske zadolžitve in pa tudi izkušnje, ki smo si jih ob tem nabrati. Slednje nas tudi postavljajo pred dejstva, ki jih moramo upoštevati. Ena od najpomembnejših je pri tem vsekakor problematika projektnega dela ati natančneje težave, ki nastopajo zaradi nedorečenih medsebojnih odnosov med TOZD - nosilcem projekta in TOZD - soudeležencem v projektu. Poglejmo si to problematiko pob liže!
Navadno je bila določena TOZD — nosilec projekta, ati naloge — tj. tista, ki je imela največji delež udeležbe, ni pa bilo dovolj natančno določeno sodelovanje z ostalimi TOZD, oz. dolžnosti ostalih TOZD niso bile dovolj definirane. To slednje pa je seveda povzročalo zastoje.
Nadalje ima izredno negativne posledice tudi nesinhronizirano sprejemanje nalog, kar povzroča neusklajenost programa v DO in med posameznimi TOZD ter preobremenjenost nekaterih njihovih zmogljivosti v določenih časovnih obdobjih in seveda s tem nepravočasno izpolnjevanje obveznosti.	z
Dogaja se tudi, da v teh primerih dajejo temeljne organizacije prednost programom, ki so v tistem trenutku zanje najbolj zanimive in zanemarjajo
ISKRA - IEZE TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov
Ljubljana, Tržaška 2
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog
1.	DELA V PROIZVODNJI TRAČNIH JEDER
(več delavcev) za proizvodnjo tračnih jeder
Od kandidatov pričakujemo končano osemletko in nekaj prakse pri kovinarskem delu.
2.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA Od kandidatov pričakujemo končano osemletko, zaželjene so izkušnje pri delih v skladišču.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru.
Vloge sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TOZD SEM, kadrovska služba Ljubljana, Tržaška 2.
DO ELEKTROZVEZE
naloge, ki so za DO večjega pomena. Tu bo nujna večja prisotnost solidarnosti, saj lahko povzroči neizpolnjevanje določenih nalog, ki so za neko TOZD stranskega pomena, nosilcu naloge oz. DO veliko materialnih in moralnih težav. Lahko se namreč zgodi, da nosilec obtiči na sredi zanj izredno pomembnega projekta, ker mu manjka v tistem trenutku ključni izdelavni del sodelujoče TOZD.
To se ne bi smelo dogajati zlasti ker bi že pri sprejemanju naloge morati vse natačno predvideti. Težav ne bi smelo biti, tudi če je pogodba sklenjena tako, da mora določena TOZD opraviti zanj manj zanimivo delo ravno v času, ko ima možnost delati z dobičkom neko drugo delo. V takih primerih se navadno rojevajo težave, ki jim sledi izpad, ali zamude pri izvajanju za TOZD manj zanimivih obveznosti — s tem pa seveda zastoj celotnega projekta in velike težave nosilcu tega projekta.
Iz vsega tega sledi in to je tudi praksa pokazala, da je sprejemanje projektov (določanje obsega dela)
nesprejemljivo brez prisotnosti razvijalcev iz vseh prizadetih TOZD. Uspešnost izvajanja projekta je odvisna tudi od tega, kako natačno je na samem začetku le-ta obdelana in razčlenjena ter od sprememb, ki ga doletijo v času razvoja. Te ..operacije" na posameznih projektih so večkrat prav tako obremenjujoče za posamezno TOZD saj lahko sprememba, ki je v primerjavi s celotnim projektom sicer majhna, prizadene (doleti) samo posamezno TOZD, za katero pa to že pomeni podvojene obveznosti, ki jih le-ta z velikimi težavami in z zamudo izpolnjuje.
Vsi ti problemi so pri nas biti in so še vedno prisotni. Vendar pa je nova organiziranost naredila v tem pogledu precejšen korak naprej, dosti pa še pričakujemo od vsklajenega nastopa KPO in področnega kolegija za RR dejavnost DO. Omeniti pa še moramo, da so naloge, ki jih naša DO prevzema navadno večletne in se bodo pozitivni rezultati pokazali šele čez čas.
B. C.

Lepo je rut Istrski obali.
TOZD USMERJENE ZVEZE
Čaka nas še veliko odgovornega dela
V TOZD UZ je OO ZK kritično obravnavala dosedanje poslovne rezultate njihove temeljne organizacije kakor tudi DO kot celote. O ugotovitvah, sklepih in načrtih ter še posebej o nalogah, ki so jih sprejeti govori sekretar 00 ZK Dušan ' Hren:
,,Na sestanku 00 ZK smo kritično obravnavati delo v naši TOZD in DO. Največ govora je bilo o naši proizvodnji, razvojnih nalogah in organiziranosti naše DO.
Ugotoviti smo, da je proizvodnja za namenskega kupca v naši temeljni organizaciji potekala po planu in, da je do konca leta možno realizirati plan proizvodnje, vendar obstajajo še problemi z uvoznim materialom, ki ga bomo v kratkem rešiti.
Pri realizaciji razvojnih nalog nas spremljajo težave z uvoznim materialom ter s pomanjkanjem določenega profila kadra. To poskušamo nadomestiti z izkoriščanjem notranjih rezerv. Ugotovimo lahko, da razen ene, potekajo vse naloge zadovoljivo. Zastoj v omenjeni nalogi je posledica nezadovoljive kadrovske zasedbe, kot tudi odnosa nekaterih posameznikov do te naloge.
Nadalje smo še ugotovili, da moramo več pozornosti posvetiti nagrajevanju po delu ter stimulaciji razvoja, kar je tudi pogoj za uspešno zaključevanje nalog in dvigovanju produktivnosti dela. Temu vprašanju bo morala celotna naša DO posvetiti več pozornosti, saj doslej še ni zadovoljivo rešeno.
Za uspešno poslovanje in realizacijo vseh sprejetih nalog v naši TOZD in DO bomo morati še veliko narediti, ker v sedanjem delu in poslovanju obstaja precej nerešenih vprašanj. Veliko truda bomo še morali vložiti, če bomo hoteti doseči, da bo nova organiziranost dejansko zaživela tako kot si želimo in, da se ne bodo TOZD zapirale v svoje okvire ter se obnašale kot, da bi bile vsaka zase DO.
Po enem letu moramo še vedno ugotoviti, da medtozdovski odnosi še
niso urejeni. Nimamo sprejete SS med TOZD finalisti in TOZD skupnega pomena, kar je pogoj za pravilno in uspešno poslovanje. To nekateri izkoriščajo, saj potujejo računi za usluge med TOZD z velikimi razlikami v ceni tako, da imamo občutek, kot da hočejo nekateri prikriti svoje nedelo z visokimi cenami.
Nadalje smo lahko na sestanku ugotoviti, da kljub danim pogojem za lociranje posameznih TOZD na eni lokaciji to še vedno ni bilo izvedeno pa čeprav vemo, da nam razdrobljenost po različnih lokacijah jemlje veliko časa, denarja in zmanjšuje produktivnost Določene delovne enote kot so merilnica, montaža, konstrukcija, nimajo urejenih prostorov, kar otežuje delovne procese in ustvarja malodušje. Za reševanje teh problemov se moramo zavzeti vsi kot celota ter vzpostaviti boljše odnose med TOZD in solidarno pomagati drug drugemu, saj se moramo zavedati, da posameznik ne pomeni veliko.
Moramo zaostriti odgovornost do dela na vseh ravneh in dosledno izpolnjevati samoupravne dogovore, se še več dogovarjati na vseh ravneh in samoupravno reševati probleme. Doslej je bila namreč samoupravna disciplina navadno premalo prisotna.
Moramo biti tudi bolj ažurni pri pripravljanju samoupravnih aktov. Le-ti so bili dani v razpravo prekratek čas, kar je povzročilo nezadovoljstvo. Dosledno in konkretno moramo izvajati stabilizacijske in sanacijske ukrepe.
Nenehno moramo preverjati, če so na vodilnih mestih ljudje, ki so kos sedanjemu položaju. Ati so pravi ljudje na pravih mestih? V tej zaostreni situaciji, zahtevamo konkretno reševanje nalog in večjo odločnost pri tem. Če ne bo tako, se bomo morati dogovoriti za kadrovske zamenjave. Omahovanja in neodločnosti * 1 2 več ne moremo dopuščati, tisti ki tega ne bodo zdržali pa naj prepustijo mesto drugim. Komunisti se bomo odločno zavzemali, da v tem smislu ne bo popuščanja."
B. Č.
J
DELOVNI POSVET SEKRETARJEV OO Z K TOZD IEZE v Stegnah in Žarnic ter Zmaja s člani občinskega komiteja Šiške je bi! v četrtek, 11. 9. 1980. Na posvetu so govorili o sedanjem gospodarskem položaju, planskih dokumentih, izobraževanju in informiranju. Izmenjali so izkušnje in sprejeli več sklepov za bodoče delo. Največ so se pomudili ob razpravi o tvornem sodelovanju komunistov v vseh dejavnostih TOZD in delovnih organizacij.
DO AVTOELEKTRIKA.
Sindikat o družbenih dogovorih
V četrtek, je potekala v novogoriški Iskri — Avtoelektriki 2. seja konference osnovnih organizacij sindikata. Delegatom iz 11 00 sindikata je predsedoval predsednik konference Drago Novak, na seji pa sta bila navzoča tudi predsednik in sekretar občinskega sindikata kovinarjev Nova Gorica.
Dnevni red je obsegal le eno točko, in sicer razpravo na družbena dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in debtev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Na oba družbena dogovora so podali delegati številne pripombe predvsem pri poglavjih, ki obravnavajo udeležbo delavca v sredstvih za osebne dohodke. Dlje časa so se zadržali pri tistih členih, ki določajo deUtev oseb-
nih dohodkov na osnovi minulega dela in nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela. Na področju porabe sredstev skupne porabe pa je nastala vsesplošna razprava predvsem okrog izplačevanj nagrad ob upokojitvah, izplačevanj jubilejnih nagrad, delegati pa so se predvsem zavzeli za zagotavljanje potreb družbene prehrane.
Pri razpravljanju o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki nastajajo pri opravljanju določenih del in nalog so se dele-zati zaustavili pri vseh poglavjih o povračilu stroškov za dela in naloge in nanje podati tehtne pripombe.
Vse pripombe, podane na 2. konferenci 00 ZS Iskre — Avtoelektrike bodo posredovane občinskemu svetu zveze sindikatov Nova Gorica, le-ta pa jih bo skupno s pripombami ostatih DO Goriške posredoval republiškim sindikatom.
M. R.
Peter Mivšek novi glavni direktor Iskre Avtoelektrike
TOVARNA VELIKIH ZAGANJALNIKOV
Mlada predsednica pred mikrofonom
Karmen Petrovčič.
Najštevilčnejša TOZD novogoriške Avtoelektrike, tovarna velikih zaganjalnikov je dobila pred nekaj dnevi novo predsednico osnovne organizacije ZSMS. Mladi v tej TOZD, teh je okrog 400, vseh zaposlenih pa 671, so iz svojih vrst predlagati za opravljanje te funkcije Karmen Petrovčič, zaposleno na liniji stikal. To vsekakor ni le gola izvolitev, češ „nekdo pač mora biti", to imenovanje je odraz njenega dela, mladinske aktivnosti, njene zagnanosti, da bi bila tudi ta mlada politična organizacija, najštevilčnejša v Avtoelektriki, enakopravna po delovanju ostalim DPO na nivoju TOZD in DO.
Karmen, drobno, vedno nasmejano dekle, pripravljeno v vsakem trenutku slehernemu priskočiti na pomoč, se je zaposlila v Avtoelektriki aprila 1975. leta. Takoj ob vstopu v novo delovno sredino, v novo okolje se je vključila v delovanje mladinske organizacije. Čestokrat je s svojimi tehtnimi premisleki pripomogla k razrešitvi marsikakšnega spornega vprašanja, mnogi med nami pa jo poznamo tudi kot recitatorko z odrskih nastopov, organiziranih ob raznih proslavah v čast naših praznikov.
Zanimalo me je, prepričan pa sem, da ne le mene, kako se je Karmen ..spoprijela" š predsedniško funkcijo, zato sem ji postavil najprej vprašanje, kako je prišlo do izvolitve.
V začetku tega meseca je dosedanjemu predsedstvu naše 00 in seveda predsedniku ter sekretarju potekel mandat. Pripravili smo votilno-pro-gramsko konferenco, kjer smo izvolili novo predsedstvo, mene pa so imenovali za predsednico. Seveda me je to zelo presenetilo, saj ni niti malo enostavno stati na čelu 400-članske mladinske organizacije, vendar sem prepričana, da bo šlo, da bom skupaj s predsedstvom kos vsem nalogam, ki stojijo v naslednjem mandatnem obdobju pred nami
In kakšne so te najvažnejše naloge?
Vsekakor bom poizkušala nadaljevati plodno in uspešno delo prejšnjega predsednika, na vsak način pa bom poizkušala zainteresirati kar .največje število mladih v naši TOZD k aktivnemu delu. Sedaj imam namreč najlepšo priložnost, da speljem .v živo delo vse tisto, kar mi je nudila poli-
tična šola v Dolenjskih toplicah. Tam sem bila letos od februarja do aprila in pridobila veliko teoretičnega znanja. Obiskati smo mnogo delovnih organizacij, kjer smo se seznanili z delovanjem 00 ZSMS, zato mi res ne bo težko, spraviti „v življenje" to, kar sem na Dolenjskem pridobila.
Smatraš, da ste mladi dovolj prisotni pri vseh dogajanjih na nivoju temeljne organizacije?
V glavnem smo, vendar Se čestokrat vidi neka nepripravljenost sodelovanja mladih prav pri tistih problemih, ki so bistvenega pomena za nas vse, ne le za mlade. Sicer se vključimo v dogajanja, vendar nas je takih le peščica, tu opažam množično nesodelovanje. Zato tudi ni težko uganiti, zakaj na prvo mesto prizadevanje za pritegnitev kar največ mladih k delu naše organizacije.
Ta trditev velja tudi za delo mladih na nivoju delovne organizacije, kjer nas je tudi le nekaj, ki se stalno srečujemo, ko smo na tekočem o dogajanjih v temeljnih in delovni organizaciji. Zadovoljna bom, če bi se ta moja trditev razblinila v kar najkraj-
Delegati delavskega sveta novogoriške Iskre Avtoelektrike so imeti v ponedeljek, 22. septembra svoje redno zasedanje. Obravnavati in sklepali so o poslovanju v obdobju januar—junij 1980, sklepati so tudi o pristopu k samouprav/iemu sporazumu o združevanju v poslovno skupnost „Lijak“ ter obravnavali in sklepali o sprejemu statuta interne banke Iskra.
Dnevni red zasedanja je vseboval tudi točko: imenovanje individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja delovne organizacije. Dosedanji glavni direktor Jože Eržen odhaja s 1. oktobrom na novo delovno dolžnost izven delovne organizacije.
Po izvedenem javnem razpisu in, na predlog razpisne komisije je delavski svet imenoval za novega glavnega direktorja delovne organizacije Iskre Avtoelektrike Petra Mivška, dipl ing. dosedanjega direktorja TOZD Tovarne generatorjev in elektronike.
M. R.
šem času, saj bo to za nas predsednike iz vseh osnovnih organizacij najlepše darilo za vložen trud in delo v najmlajši politični organizaciji.
M. R.
5. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SEVERNE PRIMORSKf
Odlične uvrstitve Iskrašev iz Avtoelektrike
S slavnostno razglasitvijo najboljših, se je v soboto, 20. septembra končalo dvodnevno 5. delovno tekmovanje kovinarjev Severnoprimorske regije. Tekmovanja se je udeležilo okrog 130 kovinarjev — orodjarjev, rezkalcev, brusilcev, strugarjev, varilcev, livarjev, strojnih kovačev in avtomehanikov domala iz vseh tovarn novogoriške, idrijske, ajdovske in tolminske občine. Izven konkurence je nastopilo tudi 10 tekmovalcev iz italijanskega Tržiča (Monfalcone) ki so se seveda priključili našim tekmovalcem le v praktičnem delu.
PREIZKUS TEORETIČNEGA ZNANJA
Sejna dvorana družbenopolitičnih
organizacij v Novi Gorici je bila skorajda premajhna, saj so se v njej zbrati v petek popoldne vsi tekmovalci iz novogoriške občine, da se najprej ,.spoprimejo" s teoretičnim delom tekmovanja, ki je obsegalo samoupravljanje,, varstvo pri delu in strokovna vprašanja. Tekmovalci iz idrijske in tolminske občine pa so ta preizkus znanja opravili v hotelu Soča v Mostu na Soči
Odgovori na zahtevna vprašanja so biti zelo dobri, kar priča, da tekmovalci poznajo naš samoupravni sistem, in da obvladajo predpise iz varstva pri delu. Dosežene točke teoretičnega dela so vplivale na skupen seštevek točk praktičnega dela.
Pred pričetkom še pojasnila o poteku tekmovanja.
Najboljši iz Avtoelektrike: Zvonko Furlani, Jožef Čemic in Viktor Trobec.
Novost letošnjega tekmovanja je bilo povečanje števila poklicev. Tako so letos prvič tekmovati avtomehaniki za Otto in Diesel motorje in strojni kovači
PRAKTIČNI PREIZKUS ZNANJA
V soboto, zgodaj zjutraj so tekmovalci vseh poklicev zasedli svoja tekmovalna mesta in sicer: orodjarji, rezkalci in brusilci v ISKRI-Avtoelek-triki, ostale panoge pa so potekale v
panog, ki predstavljajo osnovo dela večine organizacij združenega dela v severnoprimorski regiji. „Ko smo vas danes opazovali pri delu, smo občudovali vašo spretnost pri upravljanju strojev, pri rokovanju z orodjem, pri oblikovanju jekla, občudovali smo vašo natančnost pri delu, hitrost pri posameznih delovnih operacijah, videli smo, kako pod vašimi rokami iz polizdelkov nastajajo gotovi izdelki narisani na načrtih. Prav zaradi tega
Pri reševanju teoretičnih vprašanj.
Vozilih Gorica, Cimosu Šempeter, Go-stolu Nova Gorica, v tovarni poljedelskega orodja v Batujah in v šolskem centru „Branko Brelih" Nova Gorica. Povsod, kjer so biti razporejeni tekmovalci smo opazili, da so dobro pripravljeni, da tekmujejo z vso resnostjo. S tem so dokazali, da so taka tekmovanja resničen dejavnik velikega pomena v naših prizadevanjih za vse bolj kakovostni razvoj proizvodnje, pove Čanje delovne storilnosti in vsesplošnega uresničevanja stabilizacijske politike in doseganja čimboljših uspehov
zaslužite vsi iskrene čestitke! Taka tekmovanja predstavljajo za vsakega posameznika novo doživetje, nova spoznanja, prenašanje izkušenj, spoznavanje z novimi dosežki tehnologije, vse to je poglabljanje odnosov med delovnimi ljudmi
Vsak od vas bo že jutri nadaljeval z delom v svoji TOZD, na svojem delovnem mestu, obogaten z novimi spoznanji, poznanstvi in prijateljstvi. Nadaljevati boste z ustvarjalnimi napori izpopolnjevanja proizvodnega procesa in osvajanja moderne tehnike in teh-
Med tekmovanjem v orodjarni.
v organizaciji procesa proizvodnje in dela v celoti.
Tekmovalne naloge so bile težke, odločale so minute, stotinke milimetrov, mirna roka, preciznost. Kombija, ki je ocenjevala dela je imela težko delo, potrebno je‘ bilo ugotoviti vse predpbane mere, ki so bile označene na risbi izdelka. Tekmovalci niso razočarati, povečini so bile mere na izdelkih prav take, kot na risbi, seveda pa so nekateri le ,.izstopati" in dosegli najboljše uvrstitve.
Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Sabotin v Solkanu. Zbrane tekmovalce, sproščenejše kot v jutranjih urah, je pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta Jure Mlinar. V kratkem nagovoru je dejal, da so kovinarji mojstri svojega poklica pri opravljanju zahtevnih operacij iz
nologije najvažnejših elementov naraščanja produktivnosti in dohodka. Še naprej se boste izpopolnjevati na strokovnem področju za čim boljše opravljanje vaših delovnih nalog, prav tako boste angažirani tudi na samoupravnem področju in na ostalih področjih našega dela in življenja.
Z rezultati svojega dela boste odločilno pripomogli pri premagovanju gospodarskih težav, ki smo jim priča. Rezultati, ki smo jih dosegli pri stabilizaciji gospodarstva niso majhni. Največ smo dosegli tam, kjer je vpliv delavcev na odločanje največji. To pomeni, da je med delavci stabilizacija spoznana kot pravilna usmeritev, našega nadaljnjega razvoja. S takim delom in znanjem, kot ste ga pokazati na
(Nadaljevanje na 11. strani)
(—
Miha Marinko: MOJI SPOMINI
Moja mama
_____________________________________________y
V zgornjem koncu trboveljske doline je ostalo le še nekaj starih bajt, ki so povezane z mojimi najzgodnejšimi spomini. Tu je tudi stara kašča, ki se je ohranila pod spomeniškim varstvom Zgodovinskega muzeja v Trbovljah. V njej sem imel zasilno prebivališče v letih svoje konfinacije Pred zadnjo vojno. To je zelo star kmečki hram, ki ima nad vrati vrezano letnico 1836 in je edini ostanek nekdanje kajžarije Prislanovih ali Kovačevih. Stara koča s kovačijo vred je zgorela že davno tega, saj nova hišica, ki je bila zgrajena na pogorišču, že tudi kaže znake visoke starosti. Kovačije pa niso obnovili — najbrž zato ne, ker se je stari Prislan zapil. Spominjam se ga, kako je pijan zelo sočno preklinjal. Otroci smo se ga bali in pred njim bežali. Tudi brez kovačnice se je domačije obdržalo ime -Pri Kovačevih". Nadaljeval se je tudi dedni kovaški poklic. Prislanov sin -Mihče" je bil kovač v rudniških delavnicah (padel je v partizanih), njegov vnuk je prav tako kovač v Strojni tovarni, ki se je po vojni razvila iz starih remontnih delavnic.
Po dobrih šestdesetih letih, ki me ločijo od najzgodnejših otroških spominov, se je v vsej dolini in tudi v temGaberskem kotu mnogo spremenilo. V Trbovljah je ostal urbanistično najbolj nedotaknjen stari *l trga okrog cerkve. Ohranjena je starinska hiša s kamnitimi svodi, s Podstrešnimi lesenimi koridorji in skodlasto streho pod Klekom, stara ljudska šola, v kateri sem napravil prva dva razreda, nekaj obrtniških hiš, Kukenberkova in Španova gostilna na zahodni strani glavne (tedaj edine) ceste. Še vedno stoje Kramarjeva in Malijeva trgovina, Paražuhova kmetija in gostilna, župnišče ob cerkvi, gostilna na vrhu klanca stare ceste, stara, pol kamnita - pol lesena hiša ob potoku in stara občina — to je vse, kar je ostalo iz moje otroške dobe. Staro hišo ob potoku so svojčas imenovali Kobiljškovo hišo. Mati mi je pripovedovala, da je bila nekdaj last mojega starega očeta. Tudi moje matere se je držalo ime -Kobiljškova" Franca.
Od stare občine proti Gaberskempa je bil prazen svet, njive in travniki na obronkih. Ob cesti, na vrhu klanca je bila že tistikrat gostilna ..Kurnik", ki prenovljena stoji še danes. Dober streljaj dalje še stoji hiša z značilnim križem na pročelju. V njej sva z materjo stanovala od mojega šestega do devetega leta. Malo dalje ob potoku sta še dve kmetiji — Borinova in Burnikova z mlinom, ki pa sta danes zapuščeni in razpadata. Tu in po gozdnatih obronkih na obeh straneh doline sem preživljal zgodnja otroška leta. Takrat je bila to še redko naseljena, lepa, prijetna kotlina, stisnjena med pobočji Mrzlice in Svete planine (danes Partizanski vrh). Družil sem se s Prislanovimi otroki in sovrstniki s sosednjih dveh kmetij, ki so pasli živino. Nisem bil osamljen, čeprav sem bil nezakonski sin, edinec bivše kmečke dekle.
Moja prava rojstna vas je visoko zgoraj nad Gaberskim na pobočju Svete planine, tam mi je tekla zibelka — koš na njivi. Mati, bila je dekla, me je nosila v košu s seboj na poljska dela. Vasico, Rovte se ji je reklo, sestavljata le dve močni kmetiji, katerih hiši, hlevi, gospodarska poslopja
so stisnjeni okrog močnega vodnjaka. Preživljal sem šolske počitnice pri Janovih, na eni od teh domačij, pa se spominjam, da med sosedi ni bilo kaj prida stikov. Ne spominjam se, da bi kdaj drug drugemu pomagali pri kmečkih delih. Tudi obiskovali se niso med seboj, ij otroci iz obeh hiš smo se na polju in paši, pod kozolci in gospodarskimi poslopji skupaj igrali. Ne spominjam pa se, da bi otroci ene hiše kdaj prestopili prag druge.	«
To podrobnost opisujem zato, ker se mi je šele po dvajsetih letih poblisnilo, da sem bil pravzaprav jaz vzrok za hladne odnose med sosedi. To vasico in razmere med sosedi poznam iz časa, ko se je moja mama že poročila z Amerikancem in sem bil star že 9 let. Takrat smo se preselili v Zagorje. Očim je delal v rudniku, mene pa so za šolske počitnice vsako leto pošiljali k Janovim, k mojima botroma v Rovte.
Sosedni domačiji se je po domače reklo „pri Starčevih". Gospodarja se spominjam po živo rdečih vekah — mislim, da je imel trahom. Nekoč me je čez ograjo šaljivo ogovoril: „Miha Marinko, pokaži, kje maš rinko". šele dosti kasneje sem v Franciji, bil sem star osemindvajset ali devetindvajset let, od nekih materinih sorodnikov zvedel, kdo naj bi bil moj pravi oče.
Naše prebivališče je bila mala čumnata v stari Prislanovi kovačiji. V njo se je prišlo samo skozi kovačnico in imela je eno samo majhno okence. Bilo mi je šest let, ko smo to čumnato zapustili in se preselili v bližnjo hišo ob cesti, ki ima še danes na pročelju križanega Kristusa.
Mati je zaslužila s tem, da je zbirala mleko, ki so ji ga prinašale kmetice iz Gaberskega in Knezdola. Vozila ga je v ročnem vozičku na dveh kolesih v trboveljsko rudarsko središče in ga tam raznašala strankam po stanovanjskih kolonijah, popoldan pa je hodila na dnino k okoliškim kmetom. Za mene pa je skrbela stara mama. Čeprav je umrla, ko mi je bilo šele šest let, mi je njena slika ostala živo pred očmi. Bila je starka izredno zgubanega obraza, sključena, grbasta, z udrtino na čelu, veliko za otroško peščico: imela je pohabljeno ramo in presekano dlan, na kateri so ji trije hromi prsti štrleli stran in jo ovirali pri delu s preostalima prstoma.
Moja mama mi je kasneje pojasnila, od kod tako huda pohabljenost. Moj stari oče je imel krojaško obrt z več pomočniki in vajenci. Takrat so šivali samo na roko. Prebivali so v že omenjeni Kobiljškovi hiši. Toda njegova obrt je začela propadati, ko se je pojavil šivalni stroj, singerica. Ker mož ni vzdržal konkurence, se je vdal pijači in pričeli so se prepiri v hiši. Ob neki taki priložnosti je naročil svojemu zadnjemu vajencu, naj ubije njegovo ženo. Za to mu je obljubil nagrado. Fant se je denarja res polakomnil in šel nad staro mamo s sekiro, da jo ubije. V naročju je imela otroka, ki ga je skušala obraniti' pred pijanim vajencem. Vajenec ji je ob udarcih po glavi in rami > presekal tudi dlan. Zadeva se je končala tako, da sta bila stari oče in vajenec obsojena na dolgoletno ječo, v kateri je stari oče tudi umrl.
Mama mi je pripovedovala, da je tudi eden njenih dveh bratov nesrečno končal v hrastniški kemični tovarni. Padel je v kotel z lužino in v njej tako zoglenel, da ni ostalo za njim niti sledi. Drugega sorodstva po materinem pripovedovanju nisem imel.
Spominjam se še — stara mama je bila še živa — kako je morala moja mama za tri dni v zapor. Ko je odhajala, oprtana s cekarjem hrane za tri dni, sem pretresljivo jokal, da me je stara mama le s težavo pomirila.
Obsojena je bila zato, ker je inšpektor pri pregledu mleka ugotovil v eni kangli premajhen odstotek maščobe. Potem je sama kupila napravo, s katero je preverjala kvaliteto prevzetega mleka. Spominjam se, da je poslej pri odjemalkah uživala poseben ugled zaradi čistoče in kvalitete mleka. Pred hišo s križem na pročelju so se vsako popoldne svetile oprane kositrne kangle. Čeprav je bila močna ženska, vendarle ni mogla tovoriti več kot 80 do 100 litrov mleka v vozičku. Za velikonočne in druge praznike se je vračala otovorjena s prazničnimi poticami in drugimi dobrotami, ki jih je dobivala od svojih odjemalk. V skromnih razmerah, v katerih sva z mamo živela, je to mnogo pomenilo, zato se tega še dobro spominjam.
Na mamo imam zelo lepe spomine. Ko sem bil star štirinajst let, mi je umrla. Najlepše nama je bilo, ko sva bila še sama, ko še ni vzela Ameri-kanca Svetca. Na svoj način je protestirala proti tedanjim družbenim predsodkom, ki so spremljali nezakonskega otroka brez očeta. Iz odpora proti taki klerikalni morali je skrbela, da sem bil vedno lepo oblečen.
Ko me je prvič spremljala v šolo, se spominjam, da sem bil oblečen v mornarsko modro oblekico z značilnim ovratnikom čez pleča, s sidrom in samoveznico ter obut v svetlo rjave čeveljčke. Vedno je skrbela, da sem šel vsako jutro v šolo snažen. Imela sva skupno pot, jaz sem šel v šolo, ona pa je rinila voziček z mlekom v rudarske kolonije. Imel sem bujne svetle lase, ki so vlekli kar malo na rdeče. Močila mi jih je s sladkorno vodo, da mi je lahko oblikovala kodrčke. Spominjam se, da sem bil najlepše oblečen otrok v šoli. Vsa ta njena skrb je kazala, da je na ta način hotela dokazati svetu, da pankrt ni nič slabši od drugih otrok. Vzgojila me je v pridnega otroka, ki se je marljivo učil. Zelo je bila vesela, ko sem prvi dve leti nosil domov najboljša spričevala. Skrbela je, da nisem v ničemer pogrešal očeta. Med vrstniki nisem nikdar slišal očitka, da sem pankrt. Imel sem občutek, da je name zelo ponosna. Jaz sem bil nanjo na moč. Res sva se imela rada.
Tudi sama se je skrbno negovala. Imela je košate lase z debelimi kitami — pletenicami, ki si jih je ovijala v svitek okoli glave. Razen pri napornem delu na polju, je nisem nikoli videl skuštrane. Bila je srednje močne, delovne kmečke postave. Za praznike je nosila tedaj običajne kočemajke, komplicirano krojene in ozke v pasu, z mnogimi špriklami, ki so poudarjale prsi. Kočemajke so bile visoko zaprte, imele so nabrane rokave, ki so segali do zapestja in se tam končali s posebnimi visečimi okrasnimi naborki. Kočemajka se je pod pasom končala s prav takimi naborki okoli ledij.
Ker sva stanovala v enem prostoru s štedilnikom, mizo, omaro in široko posteljo, ni mogla skrivati pred menoj svojega oblačenja, ko si je nadevala nekoliko spodnjih kril. To je bilo zlasti zapleteno ob nedeljah in praznikih. Zdi se mi, da je bilo oblačenje ženske, ki je na sebe kaj dala, dokaj dražje od današnjega, ne samo zaradi količine platna in sukna, marveč tudi zaradi zapletene šiviljske izdelave. Mama je bila vesela ženska, ki je v družbi rada pela in plesala. To je bilo običajno ob nedeljah po maši in popoldan. Po slikah, ki sem jih hranil do tridesetih let, mama ni bila posebno lepa. Bila pa je prikupna. Spominjam se, da so Kobiljškovo Franco, tako so jo klicali, imeli radi v vsaki družbi, na dninah pri kmetih ali v gostilniški družbi. Zdi se mi, da je bila takrat vesela in srečna. Kasneje v zakonu je pogostokrat skrivaj objokavala in žalovala za temi časi svobodnega življenja. Ko me je rodila, je bila stara štiriindvajset let. Umrla je štirinajst let kasneje, že v začetku prve svetovne vojne.



DO AVTOELEKTRIKA ,

Odlične uvrstitve Iskrašev iz Avtoelektrike
(Nadaljevanje z 10. strani) tekmovanju, boste veliko prispevali pri doseganju ciljev stabilizacije", je med drugim dejal predsednik novogoriškega sindikata.
IN UVRSTITVE NAŠIH?
Vsi tekmovalci so nato dobili posebna pismena priznanja za sodelovanje, najboljši trije iz posameznih panog pa diplome in praktična darila. Tekmovalci iz naše Avtoelektrike so se uvrstili presenetljivo dobro. Dosegli so kar tri prva mesta, sicer pa poglejmo uvrstitve.
Najbolje so se uvrstili ORODJARJI, saj so bili: prvi ZVONKO FURLANI, drugi FRANJO TROHA, tretji Damjan terpin, četrti marko ŠKRINJAR, šesti SEVERIN DOPLIHAR, (vsi iz TOZD Tovarna delovnih sredstev), sedmi ZDENKO LIČER (TOZD Tovarna odlitkov Komen), 9.
Marjan penko (des), 12. just
GODNIK (ODL), 16. BRANKO FURLAN (DES).
LIVARJI: Prvi VIKTOR TROBEC,
tretji VOJKO FAKIN, peti MARJAN TAVČAR (vsi ODL Komen). STRUGARJI: Prvi JOŽEF ČERNIČ, 12. JORDAN MILJAVEC (oba DES), 14. JOŽE BUDAL (ODL). REZKALCI: 2. mesto JOŽE KORŠIČ (DBS), 3. SREČKO PIPAN (ODL), 5. SILVIJ SIMClC, 8. LUCIJAN KOGLOT (oba DES).
BRUSILCI: 2. mesto DUŠAN MOZETIČ, 4. JURU PELIKAN, 6. BORIS BIRSA (vsi DES).
Kot smo videli iz rezultatov, ima novogoriška Avtoelektrika res dober strokovni kader, dobre strokovnjake, njihova vestnost in prizadevanje pa sta opazna tudi na delovnem mestu, pri opravljanju vsakodnevnih del in nalog. Številnim čestitkam, ki so ob razglasitvi deževale vsevprek, se pridružujemo tudi mi in zaključujemo ta zapis s 5. tekmovanja primorskih kovinarjev z željo, da bi dosegli tekmovalci dobre rezultate tudi na republiškem tekmovanju, ki bo čez nekaj dni v Ljubljani.
Srečno fantje!
Marko Rakušček
Te dni smo dobili v uredništvu no-govoriške Avtoelektrike zanimive statistične podatke, ki nam jih je poslala potujoča knjižnica „France Bevk" iz Nove Gorice. Ta knjižnica namreč obišče delavce, zaposlene v temeljnih organizacijah in skupnih službah Avtoelektrike s sedežem v Novi Gorici dvakrat mesečno, zanimanje zanjo pa je zelo veliko, temu primeren pa je tudi obisk knjižnice. In prav ti podatki, ki smo jih dobili govorijo o tem. Vendar moramo tudi povedati, da bi bil obisk še boljši, vendar je bil njihov bibliobus v prvih mesecih letošnjega leta v okvari, to pa je dokaj zmanjšalo število bralcev njihovih knjig.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bibliobus potujoče knjižnice zavil na dvorišče Avtoelektrike sedemkrat. V tem času so si delavke in delavci sposodili 429 knjig, in sicer januarja 78, aprila 151, maja 101 in junija 99 knjig. To so lepe številke, še posebno zato ker ..prednjačijo" bralci iz neposredne proizvodnje, saj jih je kar 293. Sledijo bralci iz skupnih
SESTANEK SEKRETARJEV DO SOZD ISKRA
V četrtek, 18. 9., je bil sestanek sekretarjev DO SOZD Iskra, m katerem so razpravljali o informaciji poteka javne obravnave o osnutku pravilnika o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD Iskra, dalje o predlogu za spremembo pravilnika o delovanju notranje arbitraže SOZD Iskra ter poslušali informacijo o poteku javne obravnave o osnutkih samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razpolaganje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo SOZD Iskra.
literatura jim je najbolj pri srcu. Tudi
Obisk potujoče knjižnice
služb, ki jih je 81 ter tehnični poklici - teh je 44.
Zanimivo je tudi, kaj bralce iz Avtoelektrike najbolj zanima, kakšna
te podatke imamo, iz njih pa je razvidno, da je največje zanimanje za tuje leposlovje. Knjig s to tematiko so prijazne uslužbenke potujoče knjižnice posodile 691, sledijo knjige s tematiko periodike 228, slovensko leposlovje 99 knjig, uporabne vede 62 knjig, biografije 51 knjig, umetnost 25 knjig, družbene vede 24 sposojenih knjig, zgodovina 18 knjig, medicina prav tako 18 knjig, filozofija 11 knjig, tehnika 8 knjig itd. Skupno število sposojenih knjig pa je točno 1260.
Do konca leta pričakujemo še večje zanimanje, saj nas bo biliobus redno obiskoval dvakrat mesečno, pa tudi mrzli jesenski, še bolj pa zimski večeri so za branje kot nalašč.
V omenjeni potujoči knjižnici »France Bevk"	so nam pove-
dale uslužbenke, da smo v Avtoelek-triki najbolj »pridni" bralci v primerjavi z ostaUmi ljubitelji knjig v drugih delovnih organizacijah na Goriškem. Ta ugotovitev je za nas dokaj pohvalna, zato bomo še bolj popularizirali obisk potujoče knjižnice in stremeli za tem, da bi prav vsi zaposleni vsaj enkrat posegli po knjigi z živo pisano slovensko besedo.
Marko Rakušček
Še o kadrovsko-
informacijskem
sistemu
Potreba po kadrovsko informacijskem sistemu se je v SOZD Iskra pokazala že pred več kot osmimi leti. Takrat so skupaj s CAOP obravnavali to problematiko, vendar dlje od dogovarjanja tedaj niso prišli. Ko se je kasneje začelo širše razpravljati o takšnem sistemu za potrebe poslovanja, je CAOP začel intenzivneje sestavljati osnove kadrovsko-informa-cijskega podsistema.
Pristop k temu delu je zelo originalen m izvira iz ciljev kadrovske funkcije. Podsistem poskuša ugotoviti, kateri podatki so potrebni, če hočemo doseči zaželeni cilj. Teoretična osnova je baza podatkov, nakar sledi analiza stanja v kadrovski službi. Vendar je tudi ta služba kadrovsko šibka, saj v njej deluje le nekaj diplomirancev z ustrezno izobrazbo, največ pa je evidentičaijev. Premalo je strokovnjakov, ki bi v tej službi lahko sprotno - tako kot zahteva literatura — obvladovali problematiko. Slabost je tudi v tem, da ponekod izvajamo kadrovsko funkcijo na ravni delovne organizacije, medtem ko SOZD v tem
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ-TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE
objavlja
prosta dela in naloge:
VODJE GALVANIKE IN LAKIRNICE
Pogoji:
Kandidati morajo imeti:
—	srednjo strokovno izobrazbo kemične smeri
—	5 let delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili o
strokovnosti morajo kandidati poslati najkasneje v 15. dneh po objavi ISKRI — Tovarni merilnih instrumentov O toče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije dobite v splošno kadrovskem oddelku.
sistemu nima pravih povezav. Zato kljub temu, di na tem sistemu ponekod ljudje delajo dobro, ni ustreznega pretoka informacij.
Sistema, ki ga postavljamo, ne bomo mogli uspešno aplicirati vse, dokler ne bomo imeli ljudi, ki bi te informacije znali tudi uporabiti. Problematiko bo torej treba reševati postopno. Eden glavnih dejavnikov pri tem je seveda izobraževanje delavcev, ki delajo na kadrovskem področju; le-ti namreč morajo vedeti, kaj vse sodi v obseg njihovega dela. To pa pomeni, da morajo obvladati kadrovsko metodologijo, predvsem pa seveda tiste metode, ki v SOZD Iskra že so razvite in jih je potrebno razširiti.
Dalje — kadrovsko dejavnost je treba organizirati v ustrezno službo. Zato bo v naslednjih letih naša delovna organizacija ZORIN predlagala, naj bi združili sredstva za iz vr j a nje naloge, ki naj bi opredelila funkcije in področje kadrovske dejavnosti; opredeliti bi morala tudi, na kakšnih ravneh naj se posamezne naloge te službe izvajajo, prevzela organizacijo standardov, izobraževanja, izdelala po tej nalogi tudi informacijski sistem za potrebe SOZD in seveda zajela vse tekoče probleme na tem področju.
Predvsem pa je potrebno tej nalogi odkriti skupen interes za rešitev problemov, ki bi jih lahko reševah skupno, vse to pa naj bi uredil samoupravni sporazum o kadrovski politiki, ki naj ne bi izhajal iz abstraktnega stanja in teorij, ampak predvsem iz prakse, potreb in naše samoupravne organiziranosti.	Mak
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zom,
odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik:	Janko
Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Starte Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelektrika), Borb Čerin (DO Elektro-zveze) - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. - Tisk: - Casopbno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNI K, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE SMO PREJELI
SOZD Elkom se širi
V torek, 23. t.m. je SOZD Elkom iz Maribora sklicala tiskovno konferenco z namenom obvestiti širšo javnost, da so se pred kratkim delavci delovnih organizacij EMI iz Poljčan in Elektromedicina iz Ljubljane po uspešnem referendumu vključili v sestavljeno organizacijo združenega dela Elkom, s katero tesno in samoupravno sodeluje tudi naša SOZD Iskra.
Ko je predsednik KPO SOZD Elkom Marjan Bezjak pozdravil inte-gracijo obeh novih delovnih organizacij, ki naj bi se dokončno 4. oktobra vključile v SOZD Elkom, je ob tej priložnosti zlasti poudaril pomembnost te nove integracije, ki pomeni v obdobju gospodarske stabihzacije zagotovo pomemben korak na področju elektrokovinske industrije Slovenije v celoti. Dejstvo je, da so integracijski procesi pri nas zadnje čase zamrli, kar vsekakor ni dobro, čeprav prihajamo čedalje bolj jasno do spoznanja, da brez povezovanja med TOZD in DO v SOZD in tudi med SOZD danes ni moč pri nas napredovati, zlasti ne v tehnološkem, inovacijskem in tudi tržnem smislu.
Za Elektromedicino je Marjan Bezjak dejal, da ima program te delovne organizacije vso perspektivo in je zanimiv za naslednje srednjeročno obdobje, saj smo v Jugoslaviji glede moderne, sodobne medicinske opreme in naprav dokaj revni, o čemer nam najbolj priča že podatek, da smo samo lani uvozili tovrstne opreme za več kot milijardo dolarjev. Tako z Elektromedicino prihaja v Elkom jedro, ki je nosilec elektromedicinskih naprav. Za EMI iz Poljčan pa je Bezjak dejal, da pomeni kot delovna organizacija tako na domačem kot tujem tržišču priznano proizvodno organizacijo z dokaj dobro vpeljanimi programi na področju dekorativne razsvetljave. Že doslej so dobro razvijali svetlobno
llllll[lllllllllllllllllllllllillfllllllllllllllllll!llllllllllll!lllll!llllllllllllllll
tehniko in tudi uspešno vpeljali elek-tromontažno skupino. Vrh vsega pa ima EMI sedež na območju, ki ga štejemo za manj razvito in ima torej še na voljo delovno silo. Z vstopom v SOZD Elkom bo EMI pridobil možnosti, da še razširi svojo proizvodnjo, ki naj bi se tako povečevala zunaj Maribora, kjer so kadrovski resursi tako rekoč že izčrpani.
V nadaljevanju je predsednik KPO spregovoril še o drugih aktivnostih, ki čakajo SOZD Elkom v letošnjem letu. i Glede srednjeročnega plana je dejal, da je aktivnost okrog njega potekala povsod - od TOZD, prek DO do SOZD in so z njo začeli že sredi lanskega leta. Takrat so bili seveda pogledi na plan zelo optimistični, zdaj pa morajo korigirati optimistične stopnje rasti, kajti plan nikakor ni in ne more biti samo zbir želja. Kljub temu bodo v srednjeročnem planu izpolnili tiste programe, za katere menijo, da so jedro njihovega razvoja, zlasti pa mislijo posvetiti največ naporov in moči programu profesionalne elektronike, ki naj bi „elektrizirala“ predvsem našo strojegradnjo nasploh.
Po njegovih besedah bo treba spremeniti in dopolniti tudi njihov samoupravni sporazum o združitvi v SOZD, ki so ga sprejeli pred šestimi leti in je zato v nekaterih členih zastarel Zelo pomembna pa je tudi sklenitev sporazuma o enotni kadrovski politiki
Ob koncu pa je Bezjak dejal, da bodo morali še dobiti mnenja delavcev o ustanavljavnju delovnih organizacij skupnega pomena kot so to interna banka, center za avtomatsko obdelavo podatkov, razvojno raziskovalni inštitut in DO za blagovni promet. Seveda vsega tega ne bodo uresničili do konca tega leta, vendar pa morajo te zamisli in ideje najti svoje mesto in uresničitev v teku novega srednjeročnega programa in plana SOZD Elkom.
D. Ž.
llllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll|l!Hj|||||l!llll^|||||||||||||||
PLANINSKI IZLET NA KRN
V ISKRI — Sprejemniki Sežana smo 30. 8. organizirali enodnevni planinski izlet na Krn. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj se nas je zbral j kar za dva avtobusa.
Napočil je težko pričakovani dan. Ura je bila štiri zjutraj. Vreme je kazalo najboljše, počutje pa temu primerno. Avtobusa sta odpeljala skozi kraške vasi, kjer so se nam pridružili še ostali udeleženci, proti goriški in naprej po Soški dolini. Smeh in pesem sta preglasila rcpot motorjev in kot bi mignil, smo bili pod slapom Boke. kjer sno se za pol ure ustavili. Kljub jutranjemu nekoliko meglenemu vremenu smo uživali ob pogledu na slap in strugo Boke. Večina se je povzpela še višje po strugi, od koder je bil pogled na slap še bolj veličasten. Škoda je bila, ker je bilo razmeroma zelo malo vode in je bila struga ob cesti že čisto suha.
Pot smo nato nadaljevali skozi Bovec, kjer smo opravili še zadnje nakupe, v dolino Lepene, vse obsijane s sončnimi žarki. Tu se razprostira prelepa gorska dolina, kjer
stoji nekaj hiš in prelep planinski dom. Vožnje je bilo konec. Ob pogledu na vršace, ki se dvigajo nad dolino, se je marsikateremu od nas pojavil dvom o svojih sposobnostih; posebno še tistim, ki so se prvič podali na tako pot, čeprav volje do planinarjenja ni manjkalo.
Ker je bila ura že osem in trideset minut, smo si takoj naprtili nahrbtnike in pisana karavana je krenila na pot. Pot nas je vodila strmo navzgor skozi gozd do sedla, kjer je postaja tovorne žičnice, ki vozi iz Lepene. Speljana je bila zaradi gradnje planinskega doma ob Krnskem jezeru. Ob gradbišču je bi'o zelo živahno, saj je tu delalo veliko število planincev. Dom namreč gradi Planinsko društvo Nova Gorica. Vsi planinci iz primorskih društev, pa so se obvezali, da bodo opravili določeno število prostovoljnih ur.
Enourni počitek smo imeli ob Krnskem jezeru. Ob našem prihodu je bilo tu že veliko število ljubiteljev gora, ki so počivali in uživali v lepotah, tega dela gorskega sveta. Vzdušje je bilo nepopisno. Pogled
nam je stalno silil na vrh Krna, ki se mogočno dviguje nad jezerom in že smo se videli na vrhu s čudovitim razgledom pred seboj. Medtem časom se je pooblačilo in po bližnjih vrhovih so se pričele poditi megle.
Opoldne smo si zopet naprtili nahrbtnike, ki so bili občutno lažji zaradi obilne malice, ki smo si jo privoščili ob počitku. Nekateri so se vrnili po isti poti proti Lepeni, kjer sta nanje čakala avtobusa, velika večina pa nas je mahnila ob bregu jezera proti strmem pobočju Krna. Kmalu smo „zagrizli" v kolena in pisana druščina se je počasi vzpenjala navkreber. Prišli smo do prvih snežnih zaplat, katerih so bili najbolj veseli najmlajši udeleženci izleta. Najrajši bi ostali kar na beli opojnosti, čeprav o ,,belini" skoraj ni bilo sledu.
Toda pot pred nami je bila še dolga in smo morali nadaljevati. Kmalu smo prispeli do širne travnate planjave. Tu smo nekoliko pospešili korak, kajti megla na vrhu je postajala vse gostejša. Nekoliko višje nas je pogoltnila in pričelo je deževati. Zaradi vodnega hlajenja si nismo belili glave. Tik pod vrhom je pričelo še močno pihati, kar nam je dalo upanje, da bo razkadilo meglo, toda iz vsega tega ni bilo nič. Gomiščkovo zavetišče na Krnu smo zagledali šele takrat, ko smo bili že čisto zraven. Tu smo si iskali zavetje kot smo vedeli in znali, saj je bila koča za vse planince premajhna. Toda kljub temu smeha, petja in dobre volje ni manjkalo. Oči so vsem sijale od sreče, posebno še tistim, ki so se prvič povzpeli na tako višino, saj je Krn visok 2.245 m.
Ob šestnajsti uri smo se pričeli spuščati proti Vršnemu. Megla nas je spremljala še daleč v dolino. Po debelih treh urah hoda, smo prispeli v Vrsno, kjer smo si ogledali še rojstno hišo Simona Gregorčiča. Tu je bila naša pešpot končana. Avtobusa sta bila že pripravljena za odhod in mehki sedeži so se nam kar prilegli.
Izlet je v celoti uspel, saj smo se ob povratku dogovorili, da bo podobnih izletov v bodoče še veliko.	Boris Gec
TRADICIONALNO ŠPORTNO PRIJATELJSKO SREČANJE MED AGISOM PTUJ IN ISKRO MEHANIZMI LIPNICA
Večletno sodelovanje na področju proizvodnje tahografov je privedlo do sklepa obeh sindikalnih organizacij, da se enkrat v letu srečamo tudi na športnem področju. Tokrat je bila organizacija srečanja zaupana naši OOS, in to v soboto, 13. 9. 1980.
Uradni sprejem gostov iz Ptuja je bil že v Kranju. Gostje so se nato napotili prek škofje Loke po čudoviti Selški dolini v legendarne Dražgoše. Po ogledu spomenika v Dražgošah so prek Jamnika in Krope prispeli v Lipnico, kjer so se odvijale športne igre.
Tekmovali so v desetih disciplinah: protipožarni službi, prvi pomoči, pikadu, streljanju z zračno puško — moški, streljanje z z račko puško — ženske, nogometu, kegljanju — moški, kegljanju — ženske, vleki vrvi — ženske, vleki vrvi — moški.
Tekmovanja so bila točno ob napovedanem času, odvijala so se na zadovoljivi ravni in kar je najvažnejše, bila so borbena. Moram povedati, da je bil dan poseben poudarek prvima disciplinama, to je protipožarni službi in prvi pomoči, zato je bila borbenost še toliko večja. V skupnem seštevku so zmagali gostje z rezultatom 5:4.
Menim, da vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri tem srečanju, posebno pa organizatorji, zaslužijo vse priznanje. Janez Debeljak
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Sodelovanje likovnikov Iskre in Dolika
Z
ISKRAŠI - PEVCI AMATERJI - POZOR!
"N
Že petič zapored se je mladinska organizacija TOZD TEA lotila organizacije tradicionalnega festivala pevcev amaterjev, ki bo predvidoma konec oktobra v delavski restavraciji na Laborah.
Vsi, ki se amatersko ukvarjate s petjem ali pa ste neokrit talent in bi želeli sodelovati na tej prireditvi, se prijavite najkasneje do 30. septembra 1980 pri Marku Murku na tel.: (064) 22-221 int. 2545, ali Sonji Kržišnik tel.: 2868.
Zaželene so slovenske pesmi ali pesmi v jeziku jugoslovanskega naroda ali narodnosti, od koder izvajalec izhaja.
Prireditev je postala med Iskraši že zelo priljubljena in je iz leta v leto bolje obiskana. Prireditev sama je sestavljena iz dveh delov: v prvem nastopajo pevci — amaterji, v drugem, zabavnem delu pa gostje!
Vesna Jankovič
KRMA - DEBELA PEČ - LIPANCA
Planinska sekcija Iskra Elektromehanika Kranj vabi prijatelje planin na prijeten sobotni izlet iz doline Krme na Debelo peč in čez planino Lipanca na Pokljuko, in sicer 4. oktobra. Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina bo ob 6. uri, peljal Pa bo do Kovinarske koče na Zasipski planini. Od tu se bomo po Kovinarski poti povzpeli na Debelo peč, se spustili do Blejske koče na Lipanci in se po počitku sprehodili do Kranjske doline, kjer nas bo pobral avtobus. Vzpona na vrh Debele peči (2015 m) bo dobre tri ure, približno toliko pa bo še lahke hoje. Cena prevoza je 20 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajkova iz ERO, tel.: 28-22 in poverjeniki sekcije do srede, 1. oktobra. Upoštevali bomo le prijave z vplačilom, ker bodo prosta mesta na razpolago matičnemu društvu.
Pred leti začeto sodelovanje v obliki izmenjave razstav med likovniki DOLIKA z Jesenic in Iskre se letos nadaljuje. Razstava likovnikov društva DOLIK bo od 19. 9. do 3. 10. 1980 v avti TELEKOMUNIKACU na Laborah v Kranju. Na razstavi je 33 del, ki jih razstavljajo naslednji avtorii: ARH Rudolf, BERCE Franc, ČUŠIN Marica, DOLINŠEK Franc, HAFNER Nika, KOROŠEC Janko, KOTNIK Zdravko, KOZAMERNIK Janez, KREUTZER France, LUŽNIK Pavel, MARKEŠ Tine, TOMAZIN Tone, VELIKANJE Cveto, ZUPAN Cvetko in ZIDANEK Marjan.
Razstavljena dela so v glavnem olja in akvareli. Ponazarjajo predvsem krajinske motive naših prelepih gorenjskih predelov. Obiskovalci bodo imeli priložnost občudovati skladno ubranost barv in likovno vredne izbrane detajle krajinskih motivov, kot so jih videti in občutili ustvarjalci enega od naših najstarejših in najaktivnejših društev.	Jože Volarič
ZAHVALI
Ob boleči izgubi moje drage mame
TEREZIJE POTOČAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem AVTOMATI KE-TOZD RAZVOJNI INŠTITUT AE za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti/
hčerka Vera Zajec z družino
Ob izgubi dragega očeta
FRANCA POGAČNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Instrumenti - ročne izvedbe za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Marija Eberl.
( '\
ČASOPISNE NOVICE
Beograjska Borba je objavila poročilo o zadnjem zasedanju predsedništva pokrajinske konference socialistične zveze Vojvodine. Na zasedanju so razpravljali med drugim tudi o vzrokih za pomanjkanje nekaterih izdelkov splošne rabe.
Pisec članka Ž. Serenčeš nato nadaljuje: ..Podobnih nesprejemljivih primerov je tudi pri nekaterih drugih izdelkih. Npr. problem pomanjkanja dvotarifnih števcev, ki ustvarja včasih precej veliko skrb pri gradnji stanovanj in drugih objektov v Vojvodini. Kriva je predvsem ..Elektrovojvodina", ki ne sprejema drugih števcev, ki so na tržišču, razen kranjskih iz Iskre, katerih pa seveda ni dovolj."
..Nevsakdanja dobra poteza Jugobanke, da izboljša položaj gospodarstva", je naslov velikega članka v beograjski Borbi, v katerem je predsednik Jugobanke Branko Čolanovič prikazal nov način poslovanja banke z gospodarstvom. Predlog j zajema namero, da bi združena banka kupovala od gospodarstva in drugih institucij višek prostega denarja in za to plačevala obresti.
Ob koncu lanskega leta je bilo na žiro računih jugoslovanskega gospodarstva vpisanih 159 milijard dinarjev in na računih negospodarstva 67 milijard dinarjev. Skoraj polovico tega denarja bi lahko lastniki pcsorfli bankam. Gre torej za veliko denarno maso, ki ni najradonalneje porazdeljena. V Jugobanki so zato sklenili, da lastnikom denarnih viškov prodajo certifikate v vrednosti 5 milijard dinarjev, pravzaprav tistim, ki bodo odstopili za 3 ali 6 mesecev prosta denarna sredstva.
Poleg tega se pogovarjajo z velikimi domačimi proizvajalci, med drugim tudi z Iskro, da bi oni ..emitirali" svoje vrednostne papirje, katere bi drugi lastniki družbenega denarja odkupovali z ustreznimi obrestmi. To bi na vsak način pomagalo, da se zmanjša sedaj zelo akutno pomanjkanje denarja v bančništvu in v domačem gospodarstvu.
Beograjski Rad se je lotil problema otroškega tiska. V članku navaja, da je v Jugoslaviji 50 časopisov za otroke, vendar se uredništva otepajo izgub kot vedo in i znajo, zato vsebina ni vedno na dovolj visoki ravni. Težkega položaja otroškega tiska ne pozna edino le Slovenija, kajti že tri aB štiri leta interesne skupnosti, PTT organizacije in tiskarne - založniki - skupno rešujejo obstoj otroškega tiska. Prav zaradi dejstva, da tamkajšnje redakcije nimajo skrbi za svoj obstoj, se bolj posvečajo vsebini in nakladi. Edino SIS zdravstva še ne čuti zanimanja za vsebino tiska. Večina organizacij se ni tako zavzela za subvencioniranje listov, marveč za prosto menjavo dela. Šole pa namesto da bi vrnile neprodane revije, dobivajo po 20.000 brezplačnih primerkov. V taki atmosferi ni nič čudnega, da Iskra iz Kranja že tri leta sodeluje z otroškimi časopisi na edino pravilen način, časopisi pa stalno objavljajo njene naj novejše vesti o dosežkih iz elektronike.
Časopis Študentski zbor iz Skopja je objavil velik članek o Iskri. oz. o štipendiranju naših študentov v delovni organizaciji Elektromehanika. V članku — prevod iz ljubljanske Mladine — zelo ugodno ocenjuje štipendiranje pri nas, še posebej pa ga osvetljujejo štipendisti Andrej Križnar, Janez Šmid, Marija Kurent, Marjan Babič in Ivan Verdenik.
O novi tovarni v Mokronogu so pisali: Privredni pregled z naslovom „Od temelja do ključa v letu dni — odprta nova tovarna v Mokronogu", ljubljanski Dnevnik z naslovom ..Sodobna elektronika iz Mokronoga — iz starih grajskih hlevov v objekt z najsodobnejšo tehnologijo — z istim številom zaposlenih petkrat večja proizvodnja" in Delavska enotnost z naslovom „Le tretjina sredstev za stavbo — nov Iskrin uspeh".
Avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschbeger je obiskal jugoslovanski paviljon na mednarodnem jesenskem sejmu na Dunaju. Ogledoval si je razstavljeno jugoslovansko blago in se še posebej zanimal za izdelke (kranjske) Iskre, ki prvič razstavlja na tem sejmu. Iskra je med drugim razstavila tako imenovani tekstprocesor „1 skladata 80", ki omogoča vsestransko avtomatizacijo pisarniškega dela. Dr. Kirchschlae-ger je zelo ugodno ocenil razstavljene jugoslovanske izdelke, o Iskrinih telefonih pa je dejal, da so najlepše oblikovani telefoni, kar jih je doslej videl — ljubljansko Delo. !
Privredni pregled je objavil kratek članek ljubljanskega dopisnika Lj. Krasojeviča o Iskrini avtoelektriki. Mimo generalnih podatkov o zaposlenih je objavil letošnje načrte glede proizvodnje in posebej izvoza. Tako je Iskra — Avtoelektrika povečala v prvem polletju fakturirano realizacijo za 37 %, samo na domačem tržišču pa je povečala prodajo svojih izdelkov za 31 %. Delovna organizacija je uresničila v prvem polletju letni načrt izvoza s 54,2%, kar je po vrednosti 45% več kot v istem lanskem rbdobju.
Isti časopis je objavil tudi dva članka — oba je napisal ljubljanski dopisnik Privrednega pregleda. Prvi ima naslov „Dodatni izvoz Iskre — 10 milijonov dolarjev", v katerem objavlja nove stabilizacijske ukrepe v Iskri z dodatnimi obveznostmi, zlasti glede povečanega izvoza. Drugi članek pa obravnava že sedemmesečno poslovanje naše SOZD. s podnaslovom „Vrednost proizvodnje nad 6,93 milijard dinarjev in izvoza približno 75 milijonov dohtarjev". Ob koncu ugotavlja pisec članka Lj. Krasojevič, da je tako izrazito dinamični porast proizvodnje dosegla Iskra z 29.500 delavci, oz. ssamo2% večjo zaposlenostjo v primerjavi z tonskim letom.
Dolenjski list je objavil na vidnem mestu nekrolog za pokojnim glavnim direktorjem naše delovne organizacije, v Semiču Jožetom Koče-zarjem, v katerem so nanizane njegove številne zasluge za razvoj naše tovarne pa tudi občine Črnomelj.
Pisec je napisal ob koncu naslednje:
„Nepregledna množica Iskrašev, Semičanov, Belokranjcev ga je zato spremila na njegovi zadnji, mnogo prezgodnji poti. Bolečina v njihovih srcih je bita globoka, žgoča. Vsi so se zavedali, da so izgubili tovariša in človeka, ki je dal veliko več, kot je mogel dobiti povrnjeno. To priča njegovo delo in vizije, ki jih bo brez njega veliko težje uresničiti."
V istem časopisu je objavljen tudi poseben članek o mokronoški Iskri, o njenem razvoju in sedanji proizvodnji glede na odprtje nove tovarne. Članek ima podnaslov „Od nekdanjih 6 milijonov dinarjev so delavci mokronoške Iskre povečali prihodek na 161 milijonov — do leta 1983 bodo povečali izvoz na 2 milijona dolarjev."
Skupni načrt El Niš, Iskre in RIZ, to je nova tovarna slikovnih cevi za televizorje v barvah, bodo pričeli uresničevati 14. oktobra letos. Poskusna proizvodnja bo stekla 1982. leta, takrat bodo izdelali 350.000 slikovnih cevi, kasneje pa 600.000 do 1,000.000. Vest v obliki telegrama v beograjski Ekonomski politiki.
,	Zbral in uredil Marjan Kralj ,
Prebrali smo za vas
Ob sedemdesetletnici rojstva narodnega heroja Toneta Tomšiča je založba Borec ponovno z drugo izdajo monografije „Tone Tomšič" izpod peresa pokojne Alenke Nedogove naj lepše počasti la spomin na moža, ki je vse svoje mlade sile in sposobnosti posvetil osvoboditvi slovenskega človeka in v boju zanj tudi padel, obsojen na smrt, pod okupatorskimi streli v gramozni jami 21. maja 1942. leta v Ljubljani.
Pokojna Alenka Nedogova je že s prvo izdajo svoje monografije o Tonetu Tomšiču, ki je prav tako izšla pri založbi Borec pred enajstimi leti, dokazala, da je znala vztrajno minuciozno in predano zbirati gradivo za življenjepis moža, ki je v njeni interpretaciji zadobil na eni strani strogo znanstveno historično podobo, na drugi pa je iz dokumentov, pričevanj in obravnavanega časa njegovega življenja vstal že takrat pred nas lik moža, ki je v komaj dvaintrideset let dolgem življenju opravil gigantsko delo organizatorja, navdihoval ca in voditelja Komunistične partije Slovenije v najtežjih dneh šestojanuarske diktature ter kasnejšega organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja pri nas, ko mu je tragična usoda jetnika in obsojenca na smrt s fašističnimi kroglami pretrgala sicer nit življenja, ni pa uničila njegovega dela, njegovih idej in njegove vere v svobodo in lepšo prihodnost slovenskega človeka.
In tako se pred nami nazorno in dokumentarno jasno, kljub pomanjkljivosti dokumentov, odvija življenje Toneta Tomšiča od njegovega rojstva v Trstu pa prek njegovega šolanja v Ljubljani in drugih zaporov tako v Ljubljani kot v Sremski Mitroviči, ko je za svoje prepričanje insvojokomunistično pripadnost delil usodo številnih naših predvojnih revolucionarjev. Vso to njegovo trnovo pot revolucionarja poleg suhih dokumentov človeško in nazorno osvetljujejo tudi izjave in pričevanje njegovih sodobnikov in soborcev, višek pa knjiga o njem zagotovo doseže v času njegove aretacije med vojno v Ljubljani, ob njegovem procesu, ko ga je okupator obsodil na smrt in sodbo tudi izvršil ter ob njegovih poslednjih dneh, ko ni niti za hip omahoval in s polno zavestjo odgovornosti in vere v prihodnost stopil pred fašistične puške. Njegovo kratko življenje je bilo kljub temu bogato, polno dejavnosti, predanosti, organizacijskih sposobnosti in tudi nenehnega študija, ko je pozabljal nase in na svojo osebno srečo ter ves gorel v revolucionarnem duhu ter kot tak tudi zgorel v najhujših trenutkih naše revolucije. Hkrati pa vstaja pred našimi očmi tudi njegova, čisto človeška podoba, polna tovarištva, razumevanja, skromnosti, a tudi odločnosti in organizacijskih sposobnosti, brez katerih bi naše narodnoosvobodilno gibanje zagotovo ne imelo toliko uspehov in tudi končne zmage, če bi ne bili med njegovimi graditelji m voditelji ljudje takšnega kova kot je bil Tone Tomšič.
Druga izdaja je natanko takšna, kot jo je bita napisala pokojna avtorica Alenka Nedogova, vendar se od prve izdaje loči le v tem, da je spremno besedo k drugi izdaji napisal dr. Miroslav Stiplovšek ter podal nekaj novih opomb in pojasnil k besedilu Alenke Nedogove ter dopolnil že prej objavljene fotokopije dokumentov še z nekaterimi novimi, v zadnjem desetletju odkritimi dokumenti o življenju in delu Toneta Tomšiča.
D. Ž.