201. številka. Ljubljana, v torek 2. septembra XXIII. leto, 1890. shaja vsak dan *ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z* eden oieaoc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna ■« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje hc od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vraCajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah fft. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani, 2. septembra. Vsi časopisi ugibljejo, kakšen upliv bode imel shod ruskega in nemškega cesarja. Nekuteri zatrjujejo, da bode vse pri starem ostalo, drugi pa zopet pričakujejo radikalnega prevrata v evropski politiki. Ruske vlade oricijo7.no glasilo „Nord" mnogo piše o tem shi.d . '7ta vso stvar prav diplomatično zavija in zatrjuje, da je shod opravičil nade, ki so se stavile vanj, gotovega pa ta list ničesar ne pove. Peterburški dopisnik „Moskovskih Vjedomo-stij" poiskal je bil jako zaupno osobo nemškega cesarja in se ž njo pogovarjal o tem shodu. Ta zaupnik je rekel, da cesar Viljem jako čisla Rusijo in dobro zna ceniti njeno prijateljstvo. Cesar želi tudi ohraniti dobre odnošaje z drugimi državami. Na opombo dopisnikovo, da je Nemčija bolj naklonjena ruskim nasprotnikom, nego njej muni, kar kaže že njeno postopanje v bolgarskem uprašanji, in da tudi pogovori Bismarckovi s Časnikarji dokazujejo, da v Berolinskih vladnih krogih ne veje baš Rusiji prijazna sapa, odgovoril je zaupnik, da Bis-marek o vladnih krogov mišljenji ni dobro poučen. Zaupnik je potem razložil, da sedanji cesar vsekako hoče ohraniti Alzacijo in Loreno, kakor se vidi iz njegovega helgolandskega govora, in bode že zaradi tega Bkušal ohraniti prijateljstvo z Rusijo. Bismarek je pa o tem sodil drugače. On je nameraval Francozom kar vrniti Alzacijo in Loreno, ko bi imelo priti do vojne z Rusijo in Francijo. Francozi bi potem ne začeli vojne. Zbornica bi za vojno ne dovolila denarja, in vlada bi ne mogla Rusiji pomagati., naj bi poprej bila še tako za gotovo obljubila pomoč. Če bi morda tudi francoski narod še hotel začeti vojno, bi na ta način Nemčija stvar nekoliko zavlekla, in ta čas bi Nemci tako občutno otepli Ruse, da bi Francozi izgubili vse veselje do boja. Da bi Nemci zmagali v prvem boji, če vse čete pošljejo na mejo, o tem so preverjeni ne le Nemci, temveč tudi Rusi, ker Nemčija labko hitreje raobilizuje. Zaupnik je nadalje razkladal dopisniku, da je Nemčija pripravljena podpirati ruske težnje tudi v bolgarskem uprašanji, in da je on tudi preverjen, da se bodeta Rusija in Avstrija tudi o bolgarskem uprašanji lahko sporazumeli. LISTEK. Kavkaski ujetnik. (RuBki spisal gvof Lev Tolstoj, poslovenil P.) (Dalje.) V. Zlezel je Žil in v luknjo, razkopal jo še bolje, da bi tudi Kostilin mogel skozi so splaziti; potem sta sedela in čakala, da je vse potihnilo v vasi. Ko so ljudje v vasi utihnili, izplazil se je Žilin pod steno. „Izlezi še tiu, zašepetal je Kosti-linu. Tudi Kostilin je lezel po luknji; pa je z noeo zadel ob kamen in zaropotal. Gospodar imel je stražnika, pisanega psa. Ta pes bil je jako pazljiv, klicali so ga Uljašiu. Žilin Bi je Že poprej bil s tem privadil psa, da mu je kaj dajal. Zaslišavši Uljašin ropot, — je zalajal in zagnal se, za njim jeli so lajati drugi psi. Žilin je lahno zažvižgal, vrgel košček sira in Uljašin ga je spoznal, jel mahati z repom in nehal lajati. Gospodar je vse slišal, zaklical iz koče: „Hajt, hajt, Uljašin«. Žilin je pa gladil za ušesi Uljašina. IVh je molčal, plazil se mu ob noge, mahal z repom. Ko je dopisnik omenil, da cesar Viljem niti roke ni podal estlandskemu podgubernatorju Vacilev-skemu, ki ga je pozdravil namesto gubernatorja kneza Šakovskega, ki je bil odšel k polaganju kamenov za nove pravoslavne cerkve, je zaupnik hitel zatrjevati, da to nema velicega pomena. Na Dunaj i je tudi grofa Taaffe-a preziral nemški cesar, ali razmer moj Nemčijo in Avstrijo- to ni shujšalo. Ce morda Viljem ne odobrava protinemškega postopanja omenjenega činovnika, se bode to pokazalo le pri razdelitvi redov, kakor se je na Dunaj i, dru-zega upliva pa to ne bode imelo. Moskovski list, ki je priobčil ta pogovor, pa sam ne veruje v nemško odkritosrčnost in bolj nego kedaj priporoča zvezo s Francijo in se obrača do Francije, da bi ne o3taia neutralna v vojni, če se jej tudi da Alzacija in Lorena. S tem bi le sebi škodovala, kajti Nemci, če ostanejo mogočni in zmagajo Rusijo bodo pozneje pri priliki lahko Franco zom omenjeni deželi vzeli. Ta pogovor je vsekako važen, ker nam je pokazal zopet nekoliko bolj nemško politiko če tudi je knez Bismarek kaj rad zatrjeval, da ne misli na vojno z Rusijo in še le sedaj, ko je odstopil, vidi nevarnost od Rusije, je vender resno pošte val eventuelnost, da se Nc;:»čija zamota v vojno z Rusi in že imel napravljen načrt, kaj naj v tem slučaji Nemčija pi-ecej stori. Najbrž Nemci tudi sedaj neso popustili tega načrta, vsaj je sam cesar zagotavljal, da se bode vnanja politika dalje zibala v prejšnjem tiru. Morda so ta načrt baš sedaj nalašč razkrili, da bi Rusijo prisilili, da se približa Nemčiji in da popusti misel na zvezo s Francijo, češ, da imajo sredstvo, s katerim lahko takoj potolažijo Francoze. Toda svojega namena najbrž neso doBegli. Car bo bode še nadalje držal politike, da si Rusija mora obdržati svobodno roko. Taka politika je pa za Rusijo tudi zaradi tega najboljša, Ler tripelalijanca ni posebno trdna, niti tako močna, kakor se misli. Da je zveza mej Nemčijo, Avstrijo in Italijo zares tako močna, kakor bi radi videli nasprotuiki Rusije, bi Bismarcku gotovo ne b>lo nikdar prišlo ua misel, da odstopi Francozom Alzacijo in Loreno. če se pa Rusija ne zaveže na nobeno stran, se bode lahko v polni meri okoristila Posedela sta za oglom. Utihnilo je vse, sliši se samo še, da ovca hrka v hlevu in da doli po kamenčkih voda šumi. Temno je, zvezde Btoje visoko na nebu; nad goro prikazal se je mladi mesec. Po dolinuh leži kakor mleko bela megla. Ustal je Žilin in rekel tovarišu: „No, brate, poj diva!" Odpravila sta se, pa jedva sta se premaknila, že zaslišita, da je zapel mula na strehi: „Ala Besraila! Iljrnhma!", kar je kazalo da pojdejo ljudje v mečet (molilnico). Sela sta zopet, pritajivši se ob steni. Dolgo sta sedela in čakala, da odidejo ljudje dalje. Zopet je vse utihnilo. — Sedaj pa z Bogom! Prekrižala sta se in odšla. Hitela sta čez dvorišče in po rebri doli k rečici, šla čez reko, potem po stezi ob reki. Bila je gosta megla, ki je nizko stala, skozi meglo so se malo videle zvezde. Žilin sklepal je po zvezdah, na katero stran naj gresta. V megl i bilo je hladno in prijetno hoditi, samo čevlji bili so nerodni — veduo so se izvračevali. Žilin sezul je svoje, vrgel jih proč in šel bos. Skakal je s kamena na kamen in gledal zvezde. Kostilin začel je zaostajati. — Počasneje hodi, rekel je; prokleti čevlji vse noge so mi obdrgnili. položaja o razpadu tripelalijance in tako posebno v orijentu utrdila svoje stališče. Mnoga poročila iz Narve nam kažejo, da co-sar nemški ni dosegel svujega namena, kajti nekako nevoljen zapustil je ruska tla. Preveril se je, da v Rusiji Nemčiji ne zaupajo več, dasi je odstopil Bismarek, da spoznavajo tudi ruski državniki, da nasprotje mej Nemčijo in Rusijo ne tiči v osebah, ampak v narodih samih, in da se torej odpraviti ne da, Če odstopi kak minister, naj je bil tudi tako veljaven, kakor Bismarek. Politični razgled. IV o I ra lije rfežele. V Ljubljani, 2. septembra. £>e%elnonborshe volitve. Pri drugi volitvi v Linci voljen je protisemit dr. Beurle, ki je dobil 727 glasov proti liberalcu Reihlu, ki je dobil le 463 glasov. Izid te volitve je precej poparil liberalce. Če bode Beurle podpiral konservativce, imajo sedaj v deželnem zboru dvetretjinsko večino. Deželnozborskega volilnega reda pa še ne morejo premeniti po svoji volji, ker je za tako prenaredbo treba navzočnosti treh četrtin poslancev. Liberalci bi uajbrž ostavili dvorano, ko bi se poskusil deželnozborski volilni red tako premeniti, da bi kmetske občine dobile več mandatov. Znamenito je pri tej volitvi posebno to, da so konservativci glasovali za Beurla, akoravno je znan kot „Preussenseuchler". Slof/e je treba. To spoznavajo tudi mnogi rodoljubi na Češkem. Vodja Čehov v Liberei dr. Šamanek je te dui priobčil v časopisu „Češka Straž" opomin, da naj Be vBi Cehi zjedinijo. Predno se sporazume' Čehi s svojim sovražnikom, sporazumeti morajo se mej seboj. To mora biti glavna podlaga delovanju čeških poslancev. Volilci jih neso odposlali, da zmagajo tega ali onega Staro- ali Mladočeba, ampak, da zmagajo sovražnika. To je pa le mogoče, če popuste mejsebojne prepire in ae pridružijo pred logom in nazorom, s katerimi jedino zmagajo prekanjenega in izvežbanega sovražnika. Staviti morajo stvarne in dobro premišljene predloge. Nemci se tresejo strahu, da bodo vsi Čehi jedini v bodočem zasedanji deželnega zbora. Iz tega se lahko uče Čehi, da ne gre za to, da uveljavijo Staro- ali Mladočehi nazore svoje. Nemci bi le radi, da se Čehi prepirajo mej seboj, da se jim ne bi trebalo — Pa jih še ti sezuj, ložje bodeŠ hodil. — Kostilin šel je bos, — pa bilo je še huje, opraskal si je vse noge po kameuji in vedno zaostajal. Žilin mu je rekel: — Hodi hitreje, če ne si zaman odereš noge, kajti dobite te in ubijejo. Kostilin ni ničesar odgovoril, šel je dalje in bropel. Hodila sta dolgo navzdol. Zaslišala sta na desni strani lajanje psov. Žilin se je ustavil, pogledal okrog. — Ej, rekel je, zmotila sva se — na desno sva jo zavila. Tukaj je tuja vas, videl sem jo z gore; nazaj morava in na levo, navkreber. Tukaj mora biti gozd. Kostilin je pa spregovoril: Počakaj malo, da so oddahnem, noge imam že vse krvave. — Ej, brate, le hitro skakaj. Tako-le! In tekel je Žilin nazaj na levo stran v goro, v gozd. Kostilin je pa vedno zaostajal in vzdihoval. Žilin mu je zažvižgal in hitel dalje. Prišla sta na goro. Tukaj se je začel gozd. Šla sta v gozd in ob vejah strgala poslednjo obleko. V gozdu prišla sta uu ozko pot in hitela dalje. — Stoj! Nekaj je priteptalo s kopiti po potu. plinirana. Vojsko v Rusiji že sedaj lahko mnogo lutnje mobilizujejo, nego so jo prejšnje čase, s časom bode pa to Še hitreje mogoče, ker čete spravljajo vedno bolj k železnicam. Rusija se leto za letom bolj približuje idealu domovinske brambene sile, to je, možnosti, da takoj začne vojno na so-vražaih tleh. Dopisi. Iz Krauja 31. avgusta. [Izv. dopis] Dasi je bila notica, tičoča se dijaške veselice v Kranji, v Vašem cenjenem listu že objavljena, si vender ne morem kaj, da ne bi govoril nekaj obširneje o tem; kajti stvar je bila istinito tako vrlo aranžirana in izpeljana, da tako lepega večera nismo imeli kmalu v Kranji. Ko se nam dohajale vesti, kako izborno se ima vbo vršiti, smo se — odkritosrčno izpovedano — bali, da gospodje dijaki no bodo kos nalogi, kojo so si postavili. A varali smo se. Veselica izvršila se je še sijajneje, nego so je prej govorilo. Vsa čast Kranjskemu občinstvu, katero se je juko prijazno odzvalo pozivu gospodov dijakov ter ta večer jako sijajno pokazalo, da je Kranj jedno izmej prvih narodnih mest. Goste vsprojemal in pozdravljal je pri blagajni poleg odbora damski komitet obstoječ iz županinje, blagorodne gospe Šavnikove in dražestnih gospic Vik. Prevčeve iu Fr. Peč ni ko ve. Njihovemu blagohotuemu posredovanju gre tudi hvala, da je preostala lepa svota za velikošolce, za kar jim bodi tem potom izražena najtoplejša zahvala. Vojaška godba svirala je ta večer po večem le slovanske Bkladbe, ki so prouzrofevale pri občinstvu glasno odobravanje. V nagovoru je Slovenijau g. Kokal j pozdravil domače in tuje goste ter v jedrnatih besedah razložil namen veBeličin. Tretja to£ka vsporeda bil je Nedvčdov „Popotnik", katerega je izvel mladi zbor pod spretnim vodstvom zborovodje g. Šavnika iun. prav vrlo. Posebno odlikoval se je g. Štefan čič s svojim krasnim tenorjem. Četrta točka obsezajoča koncert za gosli in klavir morala je izpusti, ker ta točka bila je proračunjena le za dvorano, a „Beseda" vršila se je na vrtu. Zadnja točka obnesla se je pa najbolje. Foersterjevo skladbo „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni j", izvajal je zbor s spremljevanjem vojaške godbe tako izborno, da odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Solista (gg. Štefančič, Drukar), kvartet (gg Šte-fančič, Traven, Drukar, Schrautzer), kakor 'tudi zbor so bili popolnoma kos svoji nalogi. Kaj tacega še neumo Čuli v Kranji; zaradi tega bilo bi nam zelo ljubo, če bi bili gospodje pevci ponovili, kar bi bili tudi izvestno storili, da ni skladba predolga. Nadomestil je to prej imenovani kvartet ter zapel par čveterospevov, ki so bili vsi z velikim oduševljenjem vsprejeti. Zatem vršila se jo ua vrtu prosta zabava, ki je trajala pozno v noč, v dvorani zasukal se je pa mladi svet. Gospode dijake počastilo je poleg Kranjske inteligence mnogo tujih odličnih gostov s svojim prihodom. Tako zapazili smo mej njimi vzornega rodoljuba gosp. Iv. Hribarja, slovenskega učenjaka prof. dr. Glaserja iz TrBta in mnogo drugih. — Da se je veselica tako dobro obnesla, ima poleg ne-utrudljivega odbora pod vrlim in VBtrajnim vod- stvom abiturijenta g Prevca največ zaslug zgorej imenonani damski komitet, izborni tenorist gospod Štefančič, slavna čitalnica Kranjska, ki je gospode dijake slehern čas marljivo podpirala in gospodje pevci. Vsem skupaj bodi tem potom izražena najtoplejša zahvala! Iz i iiioml |a 28. avgusta. [Izv. dop.] Gosp. Ivan Lapa j ne, podpredsednik in tajnik Krške posojilnice, predlaga v svojem dopisu z dne 17. avgusta t. 1., da bi društvo „Zveza slovenskih posojil r m"' postala denarna zadruga v zmislu postave od leta 1873. in želi, da bi posojilnice o tem svoje nazore priobčile. Misel je prav dobra in namen je vse hvale vreden, ker „Zveza" kot denarna zadruga bi potem slovenskim posojilnicam bodisi na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem ali Primorskem v potrebah z denarnimi sredstvi na pomoč prihajala, vender pa bi morale posojilnice pristopiti k »zvezi" kot zadružnice in se udeležiti z deleži po 100 gld. in tudi s hranilnimi vsotami. Po ne-merodajnera mnenji odbora podpisane posojilnice bilo bi to vprašauje bolj umestno pred več leti, ko so se pričele posojilnice ustanavljati in je bilo teško dobiti denarne podpore*, vzlasti v začetku; sedaj pa, ko se je ustanovila v L j u b 1 j a n i mestna hranilnica, ki prav rada podpira narodne denarne zavode s hranilnimi ulogami pod jako ugodnimi pogoji in zahteva le 4Va°/o »bresti, morebiti ne bi neobhodno potrebno bilo „zvezo" v denarni zavod spreminjati, pač pa naj bi ostala društvo, ki naj bi izdajalo časopis „Zadruge" iu posojilnicam pomagalo v davčnih zadevah. Ta list naj bi poučeval, kako je ustanavljati posojilnice, kako uradovati, račune sklepati, ter naj bi objavljal račuue vseh slovenskih posojilnic. „Zveza" ravna že sedaj tako. vender je želeti, da bi list dvakrat v meseci izhajal. K temu naj bi pripomogle vse posojilnice s tem, da pristopijo k društvu z letnimi doneski. Ti društveni doneBki naj bi se določili v toliki meri, da bode „zvezi" mogoče zahtevam zadostovati. Odbor posojilnice v Črnomlji. H Krškega, 29. avgusta. [Izv. dop.] Čitati je bilo v predzadnjih „Dolenjskih Novicah", da ni umestno, da posluje tukajšnja okrajna bolniška blagajnica v nemškem jeziku. Pohlevneje bi pač največji optimist ne mogel izraziti svojega mnenja ob imenovanem društvu. In vender je razburila ta opazka duhove dotičnih g. odbornikov iu obirali so dozdevnega dopisovalca „Dolenjskih Novic" in tukajšnje mu kolege in učiteljstvo v obče. Ne bom jih branil gg. učiteljev — njim je takova graja na čast. Dovoljujem si par stvarnih opazk o tukajšnji okrajni bolniški blagajnici. Vsakomur je znano, da so neprostovoljni udje tega društva, oziroma teh društev ljudje preprostega, delavskega stanu, torej ljudje, katerim je nemščina tako malo znana, kakor nekaterim vladnim uradnikom narodna zavest — izvzemši seveda uradnike odvetnikov, c. kr. notarjev in C. kr. pošt, katere je tudi doletela dvomljiva čast, da so prišli vzajedno s težakom pod varuško roko države. Tudi mi bode vsakdo verjel, da je mesto blagajnikovo pri društvih take in jeduake vrBte najvažneje mesto in to že radi tega, ker pride baš blagajnik največ v dotiko s člani dotičnega društvu. Ni torej le umestno, temveč neobhodno boriti z vsem češkim narodom. Tudi nekaj Nemcev je bilo proti spravi, pa hitro so se pridružili drugim svojim rojakom, uvidevši, da Čehi ueso za tako spravo, da se skupno bore proti Čehom S tem, da se zavrne sprava, pa češki poslanci rešijo le manjši, negativni del svoje naloge; dolžnost njih je pa, da se lotijo tudi positivnega dela, da stavijo stvarne predloge, kako naj se doseže sprava. S tem izpolnijo bvojo dolžnost do naroda in kralja. Predno se snide deželni zbor, morajo se češki poslanci sporazumeti o tem positivnein delu. Ta izjava ni osamljena. Ko se je odkril v HofinČvesi Hanki spomenik, se je tudi napivalo slogi čeških državnih in deželnih poslancev. MladoboleBlavski .Jizeran" se pa pritožuje, da so avstrijski Slovani tako razcepljeni, kar jim škoduje v trgovskem in političnem oziru. Slovani morajo bo sporazumeti mej seboj, osnovati se mora mej njimi živa in realna, nikakor pa ne sentimentalna vez, da si bodo dosledno in odločno prizade vali, doseči smoter bvoj. Gotovo je v interesu najvišjih krogov, da razumejo slovansko idejo in jo znajo izkoristiti v blaginjo naroda in v slavo naše slavne dinastije. Kdo hode moravski deželni glavar? To vprašauje jako vznemirja nemške liberalce. Radi bi, da bi vzela vlada deželnega glavarja iz njih srede, grof Ta»ffe pa se, kakor kaže, ne misli ozirati na njihove želje, in priporoči najbrž za to visoko in dobro plačano mesto grofa Vettra, ki pripada srednji stranki. Posebno rad bi grof Dubsky bil deželni glavar in ju baje za to mesto že moledoval pri vladi. Vuanje države. Proglašenje nezavisnosti liolgarske. Dunajski list je izvedel iz diplomatičnih krogov, da je bolgarski agent v Carigradu, Vulkovič, izročil sultanu lastuoročno pismo princa Ferdinanda, katero je v zvezi s proglašenjem Bolgarske za nezavisno kraljevino. Mej Carigradom in Solijo doseglo se je baje sporazuinljeuje, da bode Turčija priznala Bolgarske nezavisnost. — Nam se ta vest ne zdi prav verojetna. Turki se ne bodo tako radi odrekli vrhovni oblasti nad Bolgarijo, ko še svoje pravice v Egiptu branijo, kolikor morejo. It t {ska d iplotnac i j a. Veleposlanik Nelidov je že na potu v Cari grad. Gotovo mora hiti kak važen uzrok, da se tako hitro vrača s svojega dopusta. Nekaterniki mislijo, da Rusija hoče od sedaj euergičneje poBe-gati v bolgarsko vprašanje. — Poslanik v Bukureštu, Hitrovo, je pa te dni prišel v Peterburg. O njem se govori, da se ne povrne več na svoje mesto. Kdo bode poztianjski škof1* Poljaki so sklenili, da odpošljejo deputaciji v Berolin k cesarju in v Rim k papežu, prosit, da bi ge imenoval kak Poljak poznanjskim škofom. Žal, da ni upanja, da bi deputaciji kaj opravili. V Be-roliuu še vedno mislijo, da je za Nemčijo nujna potreba, da se ponemči poljski živelj, v Vatikanu se p« iz politiškib ozirov ne marajo Nemčiji zameriti. Vojna pripravljenost v llusiji. „Istoričeskij Vjestnik" priobčil je iz vojaškega peresa razpravo, v kateri se dokazuje, da Rusija že sedaj na zapadni meji lahko v boj postavi 43 pešdivizij po 16 batalijonov, 4 stotnije kazakov in 48 topov, 20 vojnih reservnih divizij po 16 batalijonov, 4 stotnije kazakov in 24 topov, 5 strelskih divizij po 16 batalijonov, 4 stotnije kazakov, 24 topov in 18 kavalerijskih divizij. Ne prištevši vojakov, ki jih ima Rusija že ob miru v trdnjavah, postavila bi na bojišče 1092 batalijonov, 716 eska-dronov, 3040 topov, to je 1,143.000 bajonetov in 107.000 sabel. Vsa ta vojska bi bila dobro disci- Ustavila sta se in poslušala. Priteptalo je kakor konj in ustavilo se. Ganila sta se in zopet jo za-peketalo. Ustavila sta se in tudi ono se je ustavilo. Žilin je stopil bližje, da bolje pogleda. Konj je bil in ni bil, na konji bilo je nekaj čudnega, človeku nepodobnega. Zaprskalo je. „Kaka pošast!" Tiho je zažvižgal Žilin — pa je kar poskočilo s pota in zbežalo po gozdu, kakor vihar je letelo iu lomilo veje. Kostilin pal je strahu. Žilin se je pa zasmejal rekši: — To je jelen. Slišiš li, kako z rogovilami lomi veje? Midva se ga bojiva, on se pa boji naju. Šla Bta dalje. Začelo je žariti se ua vzhodu, do jutra ni bilo več daleč. Ali hodita prav, ali ne, nesta vedela. Žilinu se je zdelo, da so ga pripeljali prav po tej puti iu da jima je hoditi še kacih deset vrst, a zanesljivih znamenj ni bilo, in bi jih po noči tudi ne bila videla. Prišla sta na planjavo. Kostilin se je usel in spregovoril. — Kakor hočeš, ali jaz ne morem dalje in ne morem. Razsrdil se je Žilin, plunil in jel zasmehovati ga. — Tako, pa sam uidem — z Bogom! Kostilin skočil je kvišku in šel. Prehodila sta kako štiri vrste. Megla v gozdu bila je še gostejša, ničesar nesta videla pred seboj, zvezde bo se jedva videle. Nakrat zaBlišita, da njima naproti prihaja konj. S podkvami bije ob kamenje. Legel je Žilin na trebuh in poslušal. — Kakor Be kaže, jezdi nekdo proti nama! Skočila sta s pota, sela v grmovje in čakala. Žilin splazil se je k potu in videl, da jo Tatar jahajoč gnal kravo, in nekaj mrmral. Tatar je odšel dalje. Žilin povrnil se je k Kostilinu. — No, odnesel ga je Bog — ustani, pojdiva. Kostilin jel je ustajati; pa je zopet pal. — Ne morem, za Boga ne morem; nedostaje mi moči j. Mož debel, puhel, se je bil jako upehal; hladna megla v gozdu ga je bila prevzela, noge imel je odrgnene. Žilin ga je jel s silo vzdigovati. Kako je zakričal Kostilin! — Oj, boli ! Žilin je kar Btresel se. — Kaj kričiš? Vedi, da je Tatar blizu in bode slišal. Sam si je pa mislil: Zares je oslabel; kaj naj storim ž njim. Pustiti tovariša ne morem. — No, rekel je, ustani, usedi se mi na pleča, — nesti te hočem, ako že hoditi ne moreš. Oprlal je Kostiliua, prijel ga z rokama pod bedra, počasi šel ž njim po poti dalje. — Samo za Boga ne davi me z rokami za grlo, rekel je Kostilinu. Za rame se me drži. Teško ga je nesel Žilin — tudi njegovi nogi bili sta krvavi in pešal je. Nagnil se je, popravil, privzdignil Kostilina, da bi višje sedel ua njem in tako ga je vlekel dalje. Gotovo je moral Tatar slišati, kako je zakričal Kostilin. Žilin je začul, da gre nekdo za njim, in kriči po svoje. Žilin je skočil v grmovje. Tatar je zgrabil puško, ustrelil, pa ni zadel. Zažvižgal ie po svoje in oddirjal po potu. — No, rekel je Žilin — izgubljena sva, brate! Ta pes takoj zbere Tatare, da se udero za nama. Če v teku ne preideva treh vrst, pa sva izgubljena. „Sam vrag me je s teboj zanesel v ujetništvo, kajti sam bi že bil ušel" mislil si je. Kostilin mu je rekel: — Pojdi sam, zakaj bi pogubil sebe zaradi mene. — Ne, ne pojdem, tovariša pustiti ne morem. potrebno je, da je zmožen blagajnik onega jezika, katerega govori kot jedinega ogromna večina društve-nikov. In baš blagajnik tukajšnje okrajne bolniške blagajnice je mož, kateremu se do sedaj ni vredno zdelo privaditi ne slovenskemu jeziku, dasi ga je porivala kruta osoda od rane mladosti do sive starosti večinoma mej slovenskim narodom, po slovenskih pokrajinah. Če še omenim, da je ta gospod vse prej nego ljubezniv in prijazen iu da občuje z društveuiki, katere je zanesla nesreča v njegovo kavarno — parddn pisarno, kakor mogočni desetnik s plahim novincem, tedaj je pač umevno, da preprosti narod ne more biti preveč vesel te nove državne protekcije. In predstojnik naše okr. bolni ške blagajnice? — Dasi ima že vsled svojega stanu, kot trgovec najmanj uzroka prezirati naš slovenski jezik, mu je vender največje veselje, če more izra-ževati v slabi nemščini svoje neinškutarsko mišljenje. — Domače stvari. — (Iz Celja.) Za osnovalno slavnost »Celjskega Sokola" dne 7. in 8. septembra oglašajo se mnogoštevilno, ne samo sokolska, temveč tudi pevska društva. Ker je po tem pričakovati velikanske udeležbe in je v Celji vender le težavno preskrbeti za vsacega pripravno privatno stanovanje, pro simo, da ne le gospodje z rodbino, temveč tudi posamezni gospodje, ki želijo posebnega stanovanja, to naznanijo odboru v h a j do petka 5. septembra zjutraj, ker drugače odbor glede preskrbitve posebnih, zlasti lepših stanovanj odklanja vsako odgovornost. S tem se odboru tudi olajša delo samo. Odbor „Celjskoga Sokola". — (Iz Celja) se nam piše: Lastnika tvrdke la železnino RakuBch v Celji, Julij in Popi Ra-kusch, znana sta kot največja tevtonska zagrizeuca, če ravno sta slovenskega pokoljenja, doma iz slovenskih Haloz. Če je kje kaj zoper Slovence, gotovo imata jeden ali drugi, navadno pa oba svoje nosove in roke zraven. Onadva sta tudi glavna duševna stebra zloglasnega lističa „Deutsche Wacht", ki psuje in napada kakor stekel pes vse, kar je slovenskega ali slovanskega sploh. Nji j in listič, Celjska „vahta* nasaja se v zadnji številki z 28. avgusta v uvodnem članku posebno na »sovražnike iz Kranjskega", Hrvatskega itd.", ki pa baje hočejo povodom slavnosti „Celjskega Sokola" udreti v nemško Celje. Zanimivo pa je to: Ta Slovanom tako skrajno »ovrnžna tvrdka živi samo od Slovanov. Na nemško kam še menda, kar obstoji, ni prodala uiti lota svoje železnine. Vsa njena glavna trgovina gre v Savinjsko dolino, posebno pa na Kranjsko in Hrvatsko. Kakor je videti, so Slovani na Kranjskem in Hrvatskem tem mogočnim Celjskim gospodom sicer dobri, da jim dajejo zaslužek in kruh, drugače pa so jim hudi sovražniki, kateri se morajo napadati. Čudno je sicer, da ti ošabni Rakuscbi se še toliko ponižajo, da od sovražnih Hrvatov in Kranjcev jemljejo zaslužek in kruh. Svoji k svojim! Naj imajo Rakuschi svoje nemške stranke, če jih v obče imajo kaj; Slovenci pa poprimimo se vender jedenkrat svojih narodnih trgovcev, saj imate Kranjci še gotovo kakih trgovcev z Železnino v Ljubljani. Popravil je zopet Kostilina na rame. Prešel je ž njim blizu jedno vrsto. Gozd še vedno dalje drži iu ni videti izhoda. Megla se je že jela raz-puščati in zvezd ni bilo več videti. Žilin je že bil jako upehan. Prišla sta do studenca, s kamenjem obdanega. Zilin se je ustavil in na tla postavil Kostilina. — Sedaj se pa oddahuiva in napijva. Sir po-jejva. Daleč biti ne more. Ravno je začel piti, ko je zaslišal peketanje kopit. Zopet sta jo obrnila na desno v brdo v grmovje in ulegla &e. Slišala sta glasove tatarske; ustavili so Be Tatarji na tem mestu, kjer sta jo obrnila s pota. Pogovorili so se, potem pa jeli ščuvati in poganjati pse. Zaslišala sta, da nekaj šumi po grmovji, naravnost proti njima tekel je tuj peB. Ustavil se ie in zalajal. Za psom priplazili so se Tatari — tudi tuji; zgrabili so ju posadili so ju na konja in odveli. Prejezdili so kake tri vrste, potem jih je pa srečal Abdul, gospodar, z dvema Tataroma. Abdul je nekaj ukazal Tataroma, ki sta presadila ujetnika na svoja konja. Odveli so ju zopet v vas. — (Iz Zagreba:) Naš rojak na Zagreb- i škem vseučilišči gosp. Fran Žnideršič dobil je tudi letos v zimskem in letnem semestru od visoke kr zem. vlade 2 nagradi po 25 gld. za seminarske razprave. Prva razprava slove : Defigurae,quae Iv Siok ot>otv appelatur, apud Vergilium Aen. I — VI. uau; a druga slove: Da li je So-foklov Ajant član trilogije? — (Novo poslopje) za deželno sodišče in okrajno mestno del. sodišče namerava pravosodno mini8terstvo zgraditi v Ljubljani. Deželne vlade stavbinski urad in deželno sodišče se že bavita k tem uprašaojem in iščeta primernega prostora. V prvi vrsti se misli k porotnemu poslopju priklopiti še stanovanja za paznike na Žabjaku, nekdanji „TranBportsammelhaus", ki je lastnina erarja, poleg stoječe Sirnikovo posestvo, mestna hiša na sv. Jakoba nabrežji, poslopje, kjer je merosodni urad in sploh vse hiše do nekdanjega Koširjevega sedaj Ziakovskega poslopja. Komisija bila je že na lici mesta in poizvedavala pri dotičnih gospodarjih, koliko zahtevajo za svoja posestva. V drugi vrsti pa se misli na novo kupljeno posestvo stavbinske družbe na Sovnig-Mallnerjevih vrtih pri Tržaški cesti. Prostor ima se v kratkem določiti. — (Kamniška železnica) do prvotno določenega roka, 15. oktobra, ne bode gotova. Preložiti je treba pri Črnučah velik del te proge, vsled tega se bode tlelo zakasnilo za mesec dnij. Nade jati se pa je, da bode vsa proga gotova do sredi novembra in da se bode rečeni mesec izročila prometu. Tir je večinoma že gotov, na drugih krajih pa nedostaje le še kaj malega, ker se bode v omenjenem času že zgotovilo. — (Vlak v Trbiž in n a s v. V iš ar j o) priredi z jako znižano ceno dne 6. septembra gospod J. Pavlin v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob 9. uri 15. minut. Dne 8. septembra pa priredi isti po sobni vlak na LeBce-Bled in Otoče-Brezje. Vožnja tja in nazaj 80 kr. — Več povedo današnji inserati. — (Fran kovanje voz no poštnih po šiljatev in denarnih piBem) b poštu imi znamkami se je včeraj pričelo. Priobčili hodemo v jedni prihodnjih številk dotične določbe — (Kako v blaženi Madjariji upravljajo pošte?) Včerajšnja druga porotna obravnava pač ni spadala pred avstrijsko sodišče, marveč pravo mesto za njo bilo bi v blaženi Madjariji, kjer so tatvine in poueverjenja pri uradih takorekoč ua dnevnem redu. Kar se je zgodilo pri pošti z Reke v Baker, je v Avstriji skoro nemogoče, za kaj tucega že Madjarom prepuščamo izključni patent. Dne 2. januvarja 1888. vozil je pošto s Sušaka pri Reki v Baker 201etni kmetski fant Janez Ogrizek, rodom iz Senožeč. Dan poprej izgubila se je ključavnica za poštni voz, a to ni motilo poštnega urada na Sušaku. Namesto, da bi bil ka-rijolo z dvema ključema zaprl, zavezal jo je z ro-vico iu visečim pečatom, vanjo pa položil trinajst vreč za razne pošte. Ni čuda, da se je revnega postilijoua Janeza Ogrizka poprijela misel, hitro okoristiti se in da je jedno vrečo ukral. Na Sušaku so na poštnem vozu le hlapci vezali zapečateno ro-vico in še le v Bakru so zapazili, da je izginila jedna vreča. V Bakru je imela takrat pošto g. M. D., odpraviteljica pa je bila g. M. M. — Zatoženi Abdul se več ni smejal in niti besede ni spregovoril z Rusoma. Prepeljali so ju v vas, ko se je zdanilo, posadili s konj na cesto. Otroci so se vkupe zbrali, bili ju z biči in žvižgali. Zbrali so se Tatari v krog, in prišel je starec izpod gore. Začeli so se posvetovati. Žilin je slišal, da se pogovarjajo, kaj naj store* ž njima. Nekateri pravijo, da se morata poslati dalje v gore, starec pa govori: „Ubiti se morata". Abdul ugo varja: „Dal sem zanju denar; dobim zanju odkupnino". Starec je pa zatrjeval: »Ničesar ne bodeta plačala, samo nesrečo bodeta nam nakopala. Greh je pasti Ruse. Ubite ju. pa bode vsega konec." Razšli so se. Pristopil je gospodar k Žiliuu in mu rekel: — Če v štirinajstih dneh ne pošljejo za vaju odkupnine, dam vaju do smrti bičati. Če pa poskusiš zopet uiti, te pa ubijem kakor psa. Piši pismo, dobro piši! Prinesli so jima papirja in napisala sta pismi. Nabili so nanje kladi in odveli za mečet. Tam je bila pet vatlov globoka jama in v to jamo so ju Spustili. (Dalje prih.) Ogrizek pripoveduje, da se je na potu s Sušaka v Baker rovi ca oitrgala in da so vreče popadale s poštnega voza. Takrat wi je mislil: Kaj ko bi se j'.dno prisvojil ? Sreča mu je bila mila, izbral si je vrečo, v kateri je bilo 5634 gld., mej vso to vsoto satno jedna hmnilnična knjižica za 1O0 gld., drugo vso v več pismih v tisočakih, stotakih in de-setikih. Denar je pobral, vrgel prazno vrečo proč, istotako tudi hranilnično knjižico, zavitke denarnih pisem pa je uničil. DospevŠi v Baker, zapazili so takoj, da nedostaje jedne vreče, tega pa ne, da je bil pečat le za silo pritisnen in že prej odtrgan. Sum letel je na zatoženca, ki je pošto vozil še le tri mesece, a Btorilo se mu ni ničesar, poštarici pa vzeli pošto, jej vse zarubili in jej naložili, da ima plačati vseh ukradenih 5634 gld. Poštarja na Sušaku oprostili so vse odgovornosti. Ogrizek vozil pa je še nekaj časa pošto, pozneje stopil iz službe, tijaknril nekaj mesecev na Reki, potem pa šel v Senožeče domov. Ondu, kakor ua Reki je pridno zapravljal ukradeni denar in kmalu vse razdal, razven tisočakov. Ti pa so mu delali sitnosti, ker si jih ni prav upal menjati. Štiri je imel. Naposled je jednega dal Janezu Šabcu, naj ga v Trstu zme-nju. A tisočak vzbudil je sum proti ubornemu Šabcu, prijeli so njega, pozneje pa tudi Ogrizka, pri katerem so našli v škutljici spravljene še ostale tri tisočake. Ta denar dobilo je ogersko postno vodstvo nazaj, drugo je Ogrizek pognal, razven 812 gld., katere je plačal za zakup nekega travnika in katero ogersko trgovinsko ministerstvo tudi nazaj zahteva. Odstavljena in zarubljena poštarica tudi zahteva odškodovanje za svoje izgube in troške. A ker nič ni, je še cesar pravico izgubil in po tem načelu in v zmislu zakonov razsodilo je sodišče, da ui ogersko ministerstvo in bivša poštarica iščeta svojih novcev civilnim [»ravnim potom. Zatoženega Ogrizka obsodili so na pet let teške ječe poostrene vsak mesec s postom. — („Don Kišo t iz I a Manlie, vitez otožnega lica") nazivljo se knjižica, katero je slovenski mladini prosto priredil F. Nedelj k o, založil Matija Gerber, tiskala „Narodna Tiskarna". Lično tiskana knjižica obseza 80 stranij, stane 20 kr. in bode ugodno berilo za našo mladino. — (Konja iz hleva ukrali.) K včeraj -šnjej notici pod tem naslovom"' nam je dostaviti, da je konja včeraj popoludne nekdo zopet prignal v hlev, ne da bi bil dotičnika kdo videl, da si ga je torej nekdo le brez dovoljenja in veduosti lastnikove za jeden dan izposodil. — (Razpisano) je mesto kaucelista pri okrajnem sodišči v Škofjiloki. Prošnje do 4. oktobra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 1. septembra. Na Frana Josipa železnici pripetila se je zopet nezgoda. Lokalni vlak, ki je popoludne odšel z Dunaja v Tulln, skočil je pri Nussdorfu iz tiru. Pet potovalcev in dva sprevodnika znatno poškodovani, več vagonov zdrobljenih. Linz 1. septembra. Vsled nalivov sta reki In in Dunav silno narasli. Ker še dežuje, bati se je povodnji. Rim 1. septembra. V Faenci hoteli so tamošnju ljudsko banko z dinamitom razstreliti. Poslopje banke zelo poškodovano. Milan 1. septembra. Iz provincije bel-lunske naznanjajo se velike povodnji. Mnogo hiš je voda odnesla, 18 oseb se je ponesrečilo. Dunaj 2. septembra. Mejnarodni poljedelski in gozdarski kongres otvoril se je pod predsedstvom deželnega maršala in ob prisotnosti naučnega iu poljedelskega ministra. Poslednji pozdravil kongres in zagotavljal, da se vlada najživahneje zanima za sklepe kongresa. Zastopane so vlade Južne Avstralije, Danske, Nemčije, Angleške, Italije, Nizozemske in mnoge kmetijske družbe teh držav. Voklabruck 2. septembra. Zaradi neprestanega slabega vremena se je današnji manever odpovedal. Ob 4. uri popoludne zadnji dvorni obed, ob 6. uri odpotuje cesar v Tišin. Belig^rad 2. septemba. Vsled ponovljenih korakov srbske vlade naznanil je Dunajski kabinet kot pogoje za normalno izvažanje prašičev na Ogersko : Osemdnevno opazovanje za izvoz odločenih prašičev; da se izposluje dovoljenje od strani ogerskega ministcrstva; da se srbska meja romunskim prašičem zapre in da more ogerska vlada to nadzorovati. Kazue vesti. * (Davek na samce.) Povedali smo, du se na Dunaji agituje za uvedenje davka na samce. Jednak davek pa so sklpnili uvesti baš sedaj v Ca-racasu, glavnem mestu Venezuele. Novi davek zadeva vhs moške nad 35 leti, ki so še samci, in znaša jeden odstotek pri letnih dohodkih do 25 O00 frankov, dva odstotka pri većih dohodkih. V utemeljevanji te predloge pravi senat: da javna bremena naj se razdele* jednako na vse državljane, da pa rodbinski očetje, razven plačevanja davkov, ska zujejo veliko uslugo domovini s tem, da množe* število prebivalstva in s tem tudi moralični nivo družbe. Temu predlogu bod-- pritrdil ves kruBni spol, kakor tudi posebno očetje, ki so obdarjeni s hčerkami. * (Podzemeljski brzojav.) Začela so Be dela, da se napravi mej Draždanami in Monakovim podzemeljski brzojav. Imel bode to prednost, da ga viharji 06 bodo poškodovali. * (Vojaška blagajnica ukradena.) Kakor se poroča iz Budimpešte, ukrali so v Peter-Csabskem ostrogu vojaško blagajnico osme teške topniške baterije. V nje| je bilo 3500 gld. Vojaka, ki je bil na straži bo zaprli. Blagajnice našli so drugi dan, pa je bila ulomljena in prazna. * (Povodenj v Peter burgu.) Dne 28. avgusta je Neva poplavila več ulic v Peterburgu in velik del okolice. Povodenj trajala je štiri ure in je posebno v kletih napravila mnogo škode. Nekaj čaBa bil je promet ustavljen. * (Rodbinska drama.) Minoli petek j 3 mm. 733'8 mm. 733 4 mm. 14 6" C 20 6° C 142° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. d. jas. obl. d. jas. 000 mm. 0-' z 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736-4 mm. 7365 mm. 73ti'l mm. 12 (S« C 14 0° C 130» C bL jz. si. zah. si. zah. obl. dež. obl. M 60m. dežja. Srednja pod normalom. temperatura 16-5° in 13-2", za 08 • in 3-8 IDijLnaoslsia, borza dne 2. septembra t. 1. (Izvirno tole^rafićno poročilo.) včeraj — danea Papirna renta.....gld. 88*15 — gld. 88 05 Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/o marčna renta .... Akcije narodne banke . . 89 50 — . 89 5ft 105 55 — J 105 55 101-50 — „ 10110 96i*~ — n J»69— 8 86 — , 8 82 .V33 — , ;>32 f4-57Vi — . 5437'/i 960 gld. 131 gld. — kr. 100 . 177 „ 50 . Kreditne akcije.....„ 308 25 — „ 308 — London........„ 11135 — n 111-05 Srebro........„ —.— -- . _•— Napol......... C. kr. čoki nI ...... Nemško marko..... 4°/0 državno srečko iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 8gerska zlata renta 40/o....... 101 „ — „ merska papirna renta 5°/4 ...... 99 , 20 , Dunava reg. arećko 5°/0 . . . 1(10 gld. 121 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4Va"/o z'ati '-a8f- li^ti . . 112 „ 75 „ Kreditno sivčko......100 gld. 137 , 75 „ Badotfove srečko..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 165 , 50 „ Tramway-drait v«lj. 170 gld. a. v. . . . 219 „ 50 „ Na Starem trgu h. št. 34 v Ljubljani je na prodaj sledeče: (658—2) 2 stari stavni uri (Stockuhr), jedna z godbo; 2 knjigi starega Valvazorja; 10 starih lepih majolik; 20 zemljevidov, starih po 200 let, I pisalna miza (Sekretar); I stara knjiga, popis turške vojske. SI Vlak v Trbiž in na sv. Višarje y- 1 ■ z; zxiiž;sun.o ceno ^BB? odide iz Ljubljano ju/ni kolodvor ur roboto dre 6. septembra 1890. šE Vožnje oene znižane bo tako, kot prej še nikoli. ~3M OčHiocL iz Ljubljane ;n - k »1. ob dri. kol. „ \ i/.murj«*» . . , „ ]Hodvod . . . . „ Škofjeloke . . . , Kranju . . , ftv. JoHtnj 1'tMliiurltt . . „ .....n Kutlovljice . . . „ I.<•■»<■....., 9 uri 15 min. dopol. 9 9 9 9 10 10 10 10 10 11 20 30 42 56 13 18 3H 39 53 03 Cena za vožnjo tja In nazaj in za odpravo Is LJubljane. ,. Vlžiuurjev „ Itledvo petka 5. Nepteiubru do 7, ure zvečer, zunaj Ljubljano pa do 1. Nopleiubru zvečer po zgoraj o/.načenih cenah v pisarni za potovanje g. .lo.sipu l*avlin-u, v Ljubljani, Marijin trg št. I., kjer se tudi na vsa vprašanja odgovarja in dado potrebna pojasnila. Da se morejo potrebne priprave pravočasno in točno vršiti, naj si udeleženci vožnje kitrte prej ko prej preskrbe. — Na dan odhoda dohajaj očim se v»pre« jeni nikakor ne moro zagotoviti. Prihodnji in zaduji jednaki letošnji vlak priredil se bode dne 4. oktobra t. 1. Ker je vožnja eeua nenavadno uizkn, kakor prej šo nikdar ni bila, vabi v prav mnogobrojno udeležbo in se iste nadeja odbor asa potovanje. ~^7*ož:».ji lističi dobivajo se za LJubljano tudi v trafikah: pri g. luni v Spitalskih ulicah, pri g. Podreknrji na sv. Jakoba trgu in pri g. Strnudu na do-(671 — 1) lenjski mitnici. DR J KOPRIWA («64-3) mestni fizik: ordiimje od 2.— 3. ure popoludne v svojem stanovanji Resljeva oesta št. 1, II. nadstr. LE8CE-BLED - OTOCE-BREZJE ss ciolceij znižano ceno odide iz LJUBLJANE povodom Marijinega praznika v ponedeljek Ane septembra t. 1. Odhod iz Ljubljano juž. kol. ob O'ltt zjutraj, dohod v Lesce ob H-:to zjutraj Odhod iz Lesec ob S. uri zvečer, dohod v Ljubljano ob n*4S zvočor. Vozna cona za tje in nazaj z odpravo vred za III. razred gj^* SO ur/ Slovesna av. maša v oerkvi na otoku darovala »e bode ob 10. uri dop. Da se morejo vršiti potrebno pripravo pravočasno, prosi ao uljudno, da bi udeleženci blagovolili prej ko mogoče preskrbeti se z voznimi listki. Isti so dobivajo pri podpisanem skrajni čas do nedelje zvečer. Na dan odhoda novo dohajajočim so vsprejam ne moro zajamčiti. — V mnogobrojno vdeložbo uljudno vabi JOS. PAULIN, pisarna za potovanje v Ljubljani, Marijin trg št. I. Vožnl listki dobe so tudi v Ljubljani pri g. FAN1 v Spitalskih ulicah, g. POD-REKAR-ju na sv. Jakoba trgu in tudi v hotelih. (672—1) L. Luser-jev obliž za turiste. Ciiotovo iu blt.ro uplj vsjooe sredstvo proti r urjiiii očcmoiii, > žul|eui na pod- >^x\^ plutih, petah in S^.&r *\- . drugim trdim Pm'i:ll,11»1 pruskom yfSk/V 4 S piflV*111, io ":l ^> Meidling-Dunaj. V*^jt. Pristen samo, 2e imata navod in obliž Varstveno znamko in podpis, >y" *i j° tn zraven; torej naj se paai in zavrne vse manj vredne ponaredbe. m Iko glavni razposiljnlniri; L, Schwenk-a lekarna Pristnega imajo v I.jub-Ifmii J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grečel; v Itudolf oveni B. pl. Sladovie, F.Halka; v liii umi kn J. Močnik ; v C'elovei A. Egger, W. Tliunnwald, J. Birnba-cher; v llrezali A. Aich-iiif^er*, v Trgu na Ko-roškeuj) C Mennerj v Iteljnku P, Scholz, Dr. K. Kuiupl': v Oorioi G. B. Pontoni; v VVolfs-lierga A. Iluth; v Kranj i K. Šavnik; v Kad-Koui C. E Andrien; v Idrlfi Josip Warto; v Itudovliici A. Koblok; > Celji J. Kupferschinid. FRAN CHRISTOPH-ov (201-lb) S svetli lali za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnosti] in jednostavnega rabljeni a ae posebno priporoča, kdor hočo sam lakirati tla. — Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah. FRAN CHBISTOPH, izumitelj in jedini izdčlovntelj pristuega svetlega laka za tla, PRAUA & BE KOLIN, h ^->. *-r%. /2». /ctk /m± đfc. ssji iiti um *wi am Dobiva se v LJubljani pri I IVANU LUCKMANN-U. b wi> tfti*^ ŠK.i «it» tBb.tiZS* £T:»£iUii Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti u Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne*,