Političen list za slovenski narod. Po poiti prejem an veljm: Z« celo l«to predplatan lu (ld., u pol let» 8 %ld., ta žetrt leta i (14., mesec 1 (14.10 kr. V administraciji prejeman velja: Z* celo leto 12 (14., u pol leta 6 (14., xa četrt leta 3 (14., xa jeden V Ljubljani na dom poilljan volja 1 (14. 20 kr. ve« na leto. P.aamne Številke po 7 kr. ~~ ii -/ == jede« I 1 ti«, I Naročnino in Otnanila (imerate) v«prejema npravnlltvo in ekipe41eija| v „Katol. Tlakami", Yo4nlkove nllee it. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana piima ne vsprejemajo. Vrednlitvo je v SemenlSklh nlleah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, irviemii nedeljo in prainike, ob pol 6 ari popoldne. V Ljubljani, v četrtek 2. januvarija 1896. Letnik XXIV. Slovani v Aleksandri)!. (hv. dopis.) . Kakor se Vam je že javilo, osnovalo se je tu v Aleksandriji slovansko društvo. Ker tukajšnja slovanska naselbina sestoji večinoma iz Hrvatov in Slovencev, dal mu je izvrševalni odbor ime „slovensko-brvatska sloga". Da bi se pa odvrnila od odbora vsaka sumnja, češ, da ne mara poleg sebe i drugih tu živečih Slovanov, prekrstilo se je društvo v .slovansko slogo". Osnovanje društva objavilo se je tudi v tukajšnjih francoskih in laških dnevnikih. V prvi sednici izvolil se je sledeči odbor: Predsednikom bil je izvoljen enoglasno odvetnik dr. Lujo Zaia. književnik in rodoljub hrvatski: podpredsednikom Ivan Fernus, starosta Slovencev v Egiptu ; blagajnikom in tajnikom trgovee Ivan Ci-bilič, rodom iz Trpanj • a (Dalmacija) gnezda kre-menitih značajev, kakor se je izrazil nek državni poslanec. Imenovani gospod je bil sicer odgojen v Aleksandriji pri francoskih šolskih bratih, a ni se nam odtujil — kar se tolikokrat dogaja — temveč posnemajoč v domoljubju Francoze, naučil se je uprav od njih ljubiti svoj rod. Gospodarski odbor sestoji iz 3 Slovencev, 2 Hrvatov in 2 Srbov. Slovenci: Tvorničar gosp. Albin Volonšek, štajerski Slovenec; Ivan Šeraec, primorski Slovenec in Frančišek Laznik, Slovenec rojen v Aleksandriji. Hrvata: gg. J. Maruš e in Haho Car; Srba : gg. G. Gjuraševie in Nikola Koplan. Trdno se nadejamo, da bo društve rastlo in procvitalo v našo korist in naš pones. Spoznali smo pa tudi, da je treba na resno delo. ker «»mo radihi, da se nam »Ub« godi ter nimamo ugleda, so brez-koristni. Do 4000 Jugoslovanov živi v Egiptu in če se jih le tretjina oklene tega društva, zagotovili smo si svoj narodni obstanek, v kar pomozi Bog I Foregger pred volilci v Celju. Dne 28. decembra m. 1. je poročal državni poslanec dr. Foregger pri „zlatem levu" nemškim liberalnim volilcem o svojem delovanju. Kadarkoli se oglasi dr. Foregger pred svojimi volilci, vemo že vselej naprej, kaj bo govoril, da bo namreč tožil, kako se nemštvo zatira (!) v Avstriji in kako neomejeno y naši državi gospodarijo Slovani. — Tudi to pot se ni izneveril svojemu postopanju. Celjsko vprašanje, to je bil glavni predmet njegovemu modrovanju. Celjsko vprašanje je bilo takega pomena, da je vsled njega odstopilo prejšnje mini-oi^.oi-ro. nam&k* levica jn dobila od Foreggerja svoj delež, ker je premalo odločno trudila se zoper celjsko gimnazijo. Najhuje je Foregger opsoval one konservativne nemške poslance, ki so glasovali za slovensko - nemško celjsko gimnazijo. Samo on, slavni, značajni, pristnonemšsi dr. Foregger je v celjskem vprašanju storil .sfojo dolžnost, seveda so bile njegove moči preslabe, da bi bil ubranil to grozno nevarnost za nemško Celje. — Ta britka skušnja naj zmodri Nemce; 20. julij 1895, ko je bila svota za celjsko gimnazijo dovoljena, naj nam bo spomin, da stojimo na jugu Nemci vedno čujoč na straži. Avstrija se poslovanj, modroval je nadalje Foregger, prvi korak za to je notranji češki uradni jezik, katerega hoče Badeni dovoliti na Češkem. — Tudi z načelom nove vlade: Nobene koncesije, ki bi biia aamu izzivanje drugih, govornik ni zadovoljen, kajti vlada ga lahko razlaga, kakor sama hoče. Glede načrta o volilni preosnovi Foreggerja samo to skrbi, da bi Slovenci na Spodnjem Štajerskem pridobili kak mandat; to bi bilo namreč kri- vično, kajti Nemci tukaj zastopajo posest in inteligenco. Kooečno naznani Foregger svetu, da dokler ostane točka o celjski gimnaziji v proračunu, toliko Časa on ostane v odločni opoziciji proti vladi. Za svojim slavnim voditeljem so se dvignili njegovi zvesti pristoo-nemški prostaki dr. pl. J ab orne g g, ki je skrpal in predlagal nastopno resolucijo: Današnji shod volilcev izraža svojemu poslancu zahvalo za njegovo možato postopanje v celjskem vprašanju in povdarja, da volilci ne marajo za pomoč nemške levice, ker je tako postopala v celjskem vprašanju. Tudi je zadovoljen z izjavo poslanca, s katero napoveduje opozicijo ministerstvu Badeniju, da bo toliko ložje branil narodne in gospodarske koristi svojih volilcev. Drugi se je oglasil dr. Kaulschitsch iz Sevnice. Ta mož je razlagal, da je v celjskem vprašanji! odločeval „pansl&vizem" ; pri tem pa je pomagala nemška levica, ker ni vsaj v tretjem branji glasovala proti točki za celjsko gimnazijo, da bi bila rešila vsaj svojo nemško čast. Potem ko se je še oglasil tudi pristni Nemec Lassnig, so si navzoči čestitali drug drugemu, da so tako krepko branili nemško čast in značaj celjskega mesta. Pametni ljudje pa mislimo, da so celjski Nemoi pokazali tudi na tem shodu, da niso ničesar pozabili in se nič naučili, marveč da so ostali stari nemško-liberalni omejenci, ki so vredni, da jih zastopa v državnem zboru slavni dr. Foregger. Politični pregled. V Ljubljani, 2. januvarija. Moravski deželni »bor se je posvetoval v svoji prvi seji o začasnem proračunu za prvo četrt- LISTEK Kaj povzroči Sever... Ruski spisal Barančevio. — Preložil Jeronim Anonira. I. Bilo je na sveti večer . . . Sinoči je hudo velo z morja in sneg je padal v velikih, mehkih kosmih; toda danes ziutraj je začel pihati Sever in napravil pravo zimo. Proti večeru se je veter okrepil in mraz je pritisnil hujše. Po strehah hiš in na plotovih se je bliščal sneg s srebrnastim sijajem; šipe na oknih so bile pokrite z ledenim cvetjem; debele, prosoine sveče so visele od streh, a na navskrižju ulic so goreli ognji, okoli katerih so se greli vozniki in odpenjali kratke, z ovčiim krznom podstavljeue halje. A Sever, — ta rdečelični, dobrodušni dečko s kapico, potegnjeno na jedno uho — kakor ga slika znana narodna pripovedka — razmajal iu raz-pihal se je, kakor da se roga jeznemu mrmranju zlovoljnih potnikov, kateri hite po ulicah, skrivajoč modrikaste iu rdeče nosove v zleknene ovratnike, V glavnih, razsvetljenih ulicah vede se dečko še nekako dostojno; bogatih ljudij neče napadati, zato jih saino malo poboža po prostih udih njih obraza, — a n* kmju mesta, kjer stanujejo reveži, tam se ue usmili nikogar. Ti1 se razpiha tako rekoč „na vse kriplje". Ko jedenkrat zapiska in zavihra, — o potem se drži krepko! Ako se prikaže izpod strehe kak človek v raztrgani halji in ljuknastih čevljih, — napade in oplete ga dečko tako silno, da ro.ež ne ve ne naprej, ne nazaj. Ako pa naleti dečko na voglu kak šotor z robci, jabolki, slaščicami in drugo drobnjavo, zaveje kakor za šalo dvakrat ali trikrat vajasto svetilnico z lojeno svečo in puhne mimogrede v staro čepečo prodajalko, da se siroti napolnijo oči s solzami. Dogodi se tudi, da se dečko sreča s kakim gospodarjem-trgovcem, kateri gre na sprehod zavit v topel lisičji kožuh, iz katerega mu gieda rdeče lice, a iz napolodprtih ust mu prihaja tiha pesem. Sever se zaleti vanj, objame ga, — toda pojdi, pojdi, kaj hočeš temu ! „Čakaj, čakaj", misli Sever, „hočem te naučiti sinček I" in začne mu vsi priti v usta in obraz sneg, kakor z lopato. Trgovec se vstavi, začne se daviti in pljuvati; kašlja in hiti ne gledajoč pred se, ter se udari z glavo ob plot, da se mu pokažejo iskre pred očmi. A Sever se smeje: žvižga, piska in odhiti po snegu dalje. Tako se sprehaja Sever od kraja do kraja; pre-iskal je že vse dimnike, prapihal vse špranje, pre tresel stare zidove, nagnal še več mraza v hladne kotiče, pretresel mnogo ljudij, a dvojico odrevenelih pi jancev, sladkih prijateljev — nekega krojača in čevljarja — poslal je kar naravnost na oni svet: „Kaj hočeta", jima je rekel, „tu sta ljudem samo v na-potje". — Naposled se je vsega naveličal. „ ... Čudno delam", razmišljal je, — „sirotam kljubujem, a pijance pošiljam na oni svet! To je lahko, toda dej, dej, ponagajaj kakemu bogatašu v njegovi hiši, ako si junak! Poskusi to!" Ni bila lahka ta naloga, a toliko bolj vabljiva. Junaku Severju zdelo se je tudi to mogoče. Zato poleti po mestu, iščoč bogatih hiš in najde v resnici hišo, kakor nalašč zanj. Stala je na samem ob kanalu, v sredi vrta v bližini širokega polja. Ha, tu je prostora, tu se moreš razprostreti po volji! Sever zbere vso svojo moč, zaleti se na gosposko hišo in vrši okolo nje, iščoč, kje bi se dalo najložje prodreti v nje notranjost. A kjerkoli se loti, najde odpor! Krepka hrastova vrata so zaprta, kar se najboljo dajo, dimniki so obzidani, na oknih pa je vsaka, tudi najmanjša spoka dobro zadelana, da bi niti dlake ne pretaknil. Streha je nova, ob krajih kositarna, na slemenu je pritrjena zastavica z železnim petelinom, kamorkoli se zaleti Sever, tja se obrne tudi petelin in zaškrta, kakor bi hotel reči: „De;, dej, da vidimo, koliko moreš!" Sever stika okolu okna in zapazi v hiši luč. Tudi vidi, da je v notranjosti veliko sob ; vse so bogato okrašene, povsod se vidi baržun, svila, po-zlata, povsod visijo od stropov krasne svetilke iz bronsa. A v največji sobi, kjer gori na lestencu ne- I 6 školMtikov in 6 fratrov. Starost» provincije je P Jož*f Serianz, štajerski Slovenec, rojen 5. jul. 1805 Umrlo jih je leta 1894 nenavadno veliko, namreč 17. — Vseh jezuitov po vsem svetu jo letos: 6997 patrov 4846 školastikov in 3718fr.trov, vseh vkup : 14.061 od vlani 294 ve«. Sedanji general družbe je P. Ludovik Martin, rodom Spanjol. Bogoilovci na vseučilišču v Inomostu. Poroča se nam it Inomosta, da je na ondot-nem vseučilišču letos 291 bogoslovcev, in sicer jih je v konvinktu oo. jezuitov 184, zunaj konvikta 64, mej njimi naš rojak č. g. Gregotij Pesjak, ki baje letos dovrši doktorbogoslovne študije. Svetovnih bo-goslovcev iz 66 škofij je 204, in različnih redovnikov 87; domačih 92, inozemskih 199. Mašnikov je mej njimi 31. Američanov bogoslovcev 14. etja prihodnjega leta ter sklenil, da se še nadalje pobira 43 odstotna deželna doklada. Na to je po-blaneo dr. Stranskj v daljšem govoru opisoval sta» lišče strank na Moravskem ter češko vprašanje in izjavil, da mora igrati pri rešitvi tega vprašanja Moravska glavno vlogo. Konečno je navajal govornik razne želje češkega prebivalstva in povdarjal, da je stališče njegove stranke odvisno jedinole od izpolnitve omenjenih želja. Pvtem se je zaključila glavna debata in sledilo nekaj interpelacij. V češkem deželnem zboru je dr. Herold izjavil, da bodo Mladočehi v gospodarskih in kulturnih vprašanjih vzajemno delovali z drugimi stran« kami, a zahtevajo druzega zastopnika vlade. Ces. namestnik grof Thun po njegovi trditvi nima sposobnosti, da bi posredoval med narodom in vlado. Grof Schdnborn izjavlja, da dr. Herold govori le v imenu mladočeške stranke. — Mladočehi so zahtevali, da bi za vsak odsek dobivali po jednega člana več, ko Ntmci in veleposestniki. Nemci so to zahtevo odklonili. Vodstvo nemške stranke v Pragi izjavlja, da se doslej med Nemci in Čehi niso vršile še nobene obravnave glede sprave. Sprememba dunajskega občinskega volilnega reda. Nižjeavstrijski deielni odbor je mej drugim predložil deželnemu zboru tudi predlogo gled6 spremembe volilnega reda za dunajsko mestno občino. V poročilu, katerega je izdelal poslanec dr. Kopp, se omenja najpreje peticija dunajskih zasebnih uradnikov, ki prosijo za uvrstitev v drugi volilni razred ne gled<5 na visočino davka. Dalje se navajajo nekatere nove določbe gled^ volilnega reda z ozirom na dunajske predkraje. Jako zanimiva je tu naslednja določba: „Hišni posestnik v Dunajskem Novemraestu ali v Kremsu ima po novem redu v ti občini volilno pravico tudi tedaj, ako spada n. pr. v Bukovino in živi morda v Parizu. Nasprotno pa v Modlingu vpokojeni dvorni svetnik nima volilne pravice, ako ne pripada v to občino, akoravno plačuje dohodninski davek." Na-protno se pa za dun. mesto namesto dosedanje občinske pravice naglaša le potreba, da volilec res stanuje v mestu. Potemtakem sme voliti vsak, kdor stanuje na Dunaju in je davkoplačevalec, akoravno ne spada pod dunajsko občino. Jeduako, kakor z uradniki, je tudi z učiteljskim osobjem obojega spola. Kaj se namerava s temi spremembami volilnega reda, je jasno, toda dvomljivo je, da bo to kaj koristilo židovskemu liberalizmu. Pogodba » Ogersko. Berolinska „Nord. Allg. Ztg." objavlja v dopisu z Dunaja naslednje: V obeh državnih polovicah se oglašajo proti pogodbi skrajne stranke, ki pozitivno ne delujejo pri zakonodaji, torej pridejo v poštev le kot negativni faktorji. V avstrijski zbornici so antisemitje in Mladočehi, v oger6ki neodvisna stranka. Pogodbeno vprašanje pa se mora presojati le s stališča skupne države in njenega zgodovinskega razvoja. Monarhija se je gospodarsko ojačila in politično povzdignila vsled dualizma (?) Dunaj je središče države, tu so broj lučic, kjer se blišče zavese v tisoč raznobojnih iskrah, — stoji na sredi zeleno, bogato ooloženo božično drevesce. Z vršičkom je uprto v pisan strop, a stebelce je ovito z zelenimi svilenimi trakovi, izza katere gleda čisti, zelen mah. Široke veje pripogib-ljejo se pod težo raznovrstnih okraskov, bonbonov in drugih slaščic, a med vejami so prepletene, dolge, srebma8te niti, kakor pajčevina. „V hiši imajo najbrže otroke 1" pomisli Sever. „A kje so vendar? — Nikjer ne vidim nobenega . . Dečko pogleda v drugo sobo — tudi tu zagleda razkošnost, sijaj, blesk, a nikjer ni otrok, tudi ni nikogar drugega. Dečko se ozre i v tretjo sobo — isto tako, v četrto — prav tako! „Čudno I" misli si „kakor bi bilo vse pomrlo!" Napoti se Sever na dvorišče in začne tam kukati skozi okna. Tu zapBzi družinsko Bobo in družino v njej, katera je v živahnem pogovoru. Sever se oveseli ljudij, pritisne se k oknu in prisluškuje. „Pri naši gospodi je, kakor v trdnjavi!" govori hišina. „Zakaj, Anica?" — vpraša jo strežnik. „Kako dane, Sergij Lukič ? Drugi ljudje slave božič, a naša gospoda sedi v hiši in ne dovoli niti nam poslom, da bi kam šli. Jaz sem prosila vsaj gospo, da me pusti." „Imeli bomo goste, zato nas ne puste", reče kuhar. skupne ministerstva in zastopniki vnanjih držav. Grof Andrassy je rekel svoj čas: „Naša kvota je previsoka, toda blagrovali bodemo dan, ko bodemo mogli višjo plačevati." Dopisnik dalje ugovarja, da bi Avstrijo vladali le Poljaki. Badeni vlada v avstrijskem smislu. Moč državne ideje naj odločuje pri novi pogodbi. Na obeh straneh bode treba nekaj odnehati. Prepričanje o potrebi pogodbe bode konečno premagalo vse težave. V srbski skupščini se je v zadnji seji vsprejel predlog glede trgovinske pogodbe s Crno-goro ter so se odobrila dotična določila. Koncem seje se je prebral kraljev ukaz, s katerim se podaljšuje proračun za leto 1895 tudi za leto 1896, dokler ni rešeu novi proračun. Makedonski shod, ki je zboroval v Sredcu celih štirinajst dnij, je izvolil včeraj stalni odbor iz 12 članov in se potem zaključil. Vsi člani imenovanega odbora, ki ima voliti izmed srede predsednika, pripadajo opoziciji. Večina odbornikov je kandi-dovala generala Nikolajeva za predsednika, toda ta je izjavil, da ne vsprejme predsedstva. Nemčija. Pred meseci je po Nemčiji vzbudila mnogo hrupa vest, da je baron Hammerstein, odličen član nemške konservativne stranke in glavni urednik „Kreuzztg.", zapustivši mnogo dolga, nenadoma pobral svoja kopita ter zginil v temni noči. To je bil hud udarec za njegovo stranko, kajti Hammerstein je bil zaupna oseba višjih krogov in v kulturnem boju desna roka BismBrkova. Zasledovali so ga povsod, in cesar Viljem se je baje izrazil : „Dobite Hammersteina, naj stane, karkoli 1" Na sv. večer so ga zasačili v Atenah, koder je občeval v nemškem klubu pod imenom Herbert. Spoznal ga ni nihče, dasi so ga nemški tajni policisti več dni iskali v Atenah. Ker med Grško in Nemčijo ni pogodbe glede izročbe zločincev, proglasili so Hammersteina za anarhista ter ga takoj odvedli s poštnim parni-kom v Brindisi in dalje v Nemčijo, kjer se bode vršila zanimiva preiskava. — Dne 18. t m hnd« p Berolinu spominska slavnost 25-letnice nemške države. Cesar je povabil k banketu člane zveznega sveta in državnega zbora. — Bivanju nemškega kancelarja kneza Hohenlohe na Dunaju pripisujejo veliko važnost. Nemški listi pišejo, da so se merodajne osebe posvetovale o mej narodni politiki, v kolikor se tiče trodržavne zveze. Cerkveni letopis. Družba Jezusova avstro - ogerske provincije je izdala ravnokar svoj imenik za leto 1896 in iz njega posnamemo sledeče : Provinciji na čelu stoji od 9. avgusta 1. 1894 P. Frančišek Ksav.Widmann, Dunajčan, ki ima štiri svetovalce za pomočnike. Vlani je bilo vseh vkup v provinciji 707, in letos jih je 718, ki so razdeljeni po 26 kolegijih in rezidencijah v Avstriji in na Ogerskem, in sicer 316 patrov, med njimi kardinal Andrej Steinhuber, 163 školastikov in 239 fratrov laikov. Slovencev šteje provincija letos: 10 patrov, „Kadar so gosti v hiši, dovolj je, da ste vi doma in Sergij Lukič", odgovori hišina. „Zastonj ste prosili gospo", pravi kuhar „ona je sama pod ključem. Gospoda bi bili morali prositi . . ." „Molčite mi z vašim gospodom! Bojim se ga ko Turka!" „Saj je tudi Turek !" potrdi kuhar. „Drugje dajejo na današnji dan darove, a kaj nam je dal on?" Kuhinjski hlapec se nasloni na kuharja, vzdihne, popraska se za ušesmi in nič ne reče. A vidi se mu, kakor bi hotel reči: „Kaj ti, bratec, ti si še nekaj dobil, a jaz sem prezrt popolnoma". „Kako je pri nas zoprno !* pristavi hišina. „Zakaj bi nam bilo zoprno, Aniea", pretrga jej strežnik govor „Leontej nam bo zaigral na harmoniko, a mi bomo malo zaplesali! „To, pa to !" zamahne hišina nanj z roko „kaj bi rekel gospod, če bi nas slišal. Bog nas obvaruj, vsi bi leteli iz hiše". „Tiho pač lahko plešemo". „Molčite, prosim vas, bojim se celo o tem govoriti, nikar šele plesati". Vsi pogledajo plašno proti vratom. Razgovor utihne. „Čuden gospod tukaj, res čuden 1" misli Sever. „Da bi ga mogel vsaj videti!" (Dalje sMdi.) Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) f) Zadolženo poljedelstvo. Naš kmet se sam ne more braniti sovražnikom, ki z dalje tekmujejo z njegovim žitom, ker ne more sam v toliko izpremeniti politike, da bi tudi naša žita kolikor je mogoče po ceni šla v tuje države. Se močnejši sovražnik, kateremu je naš kmet izročen na milost in nemilost, je pa ves sedanji kapitalistični red, po katerem je zemljišče prav tako pregibljivo in zadolži j ivo, kakor kapital sam. Odtod dolgovi! — Trojne vrste jih lahko štejemo : 1.) Dolgovi iz potrebe, 2.) iz lahkomiselnosti, • 3.) v zboljšanje zemljišča. — Zadnja vrBta je najmanjša. Zalibog ni nikjer natančnih, do dobra izvedenih popisov zemljiških dolgov. A že kar vemo, je grozno. L. 1880. je bilo največ prisilnih dražb v naSi državi, namreč — 13.309 ; 1. 1889 pa 11.985.^ Primeroma največ jih je bilo na Češkem, na Mo-ravi in n* K r « n j a W a m Od I. 1886 do 1889 se je vseh posestev prodalo 42.756. O dolgovih nimamo vzlasti s Tirolskega, Primorskega, Galicije in Bukovine podatkov, ker tam ni vrejenih zemljiških knjig. Vzlasti v deželah, kjer je več Židov, so strahovite razmere. V Pohovci v Galiciji je žid spravil na dražbo posestvo 18 oral. Za 10 gl. je bilo posestvo prodano. Kupil je je žid. V Solo-tvinu je spravil na dražbo žid Herner 30 oral polja zavoljo 60 gld. dolga. — Za 350 gld. je je sam kupil.*) V celi naši državni polovici je bilo od 1. 1868 do 1 1892 — 182.179 dražbenih zemljiških prodaj. Stržilo se je 373,662.987 goldinarjev ; izgubilo pa 287,072.176 dolžnih gld. Na Češkem znaša število v ti dobi prodanih zemljišč 73.855, na Moravi 37.128, na Sleskem 4899. Na Ogerskem se je štelo 1. 1870 zemljiških posestnikov skupaj 1,631.071 ; I 1880 se jih je pa naštelo le 1,133.086; torej je utonilo v kapitalistični povodnji v desetih letih 497.985 kmetov. V 30 letih se je zemljiški dolg tam več nego podese-toril. Koliko ogromno svoto požre torej kapital! P o pravici smemo trditi, da gre dobra polovica poljedelskih dohodkov za obresti. Kmetje so postali dninarji svojih upnikov. Naš kmet se trudi in poti; njegovega truda sad pa uživa lastnik hipoteke ali zastavnega lista, živeč koder si že bodi. Hipotečne banke csredotočujejo zlo, a ga ne odstranjajo. Sedaj se vsa) po naših Blovenskih deželah že še prerivamo. Posojilnice, vzlasti nove Raiffeisenove, združujejo domač kmečki kapital istemu kmetu v pomoč. Plačujejo se sicer tudi temu kapitalu obresti, ki so pač prevelike, toda nujne po sedanjih razmerah, a denar vsaj ostaja doma. Ce se pa ustanovi hipotečna banka, se bo potreboval tuji kapital in naš kmetič-dolžnik bo plačeval svoje dolgove dunajskim, bero-linskim, londonskim, pariškim kapitalistom, katerih on ne pozna in oni ne njega. Velikanske svote denarja bi romale na tuje. Ideja hipotečnih bank je čisto kapitalistična in po naši sodbi našemu poljedelstvu grozno škodljiva. Samo v tem slučaju bi se mogli sprijazniti z mislijo deželne hipotečne banke, če bi se denar va-njo ") Poročevalec je imel priložnost na Dunaju občevati z ruskim kmetičem. ki je v pozni jeseni prišel peš, hoteč prositi cesarja pomoči. Za nek»j malega ga je žid spravil na boben in ga odgnal z družino vred od rodne hiše. Mnogo obupnosti in revščine smo ie videli, a hujše revščine in zapuščenosti ni po naši sodbi, nego je gališkega in njemu podobno stiskanega malega ogerskega kmeta. Zato bi pa imeli Poljaki doma dovolj dela in ne bilo bi jim treba kazimirovati v veliki palitiki. ▼sprejemal samo od naiih domačih kmečkih posojilnic. To je pa sedaj še nemogoče. Nafie načelo je in ostane* Pomagajmo kmetu, da združi 8T0je denarne in delavske mofci v vzajemno rešitev, y skopni blagor svojega stanu. Stari fevdalizem je padel in na njegovih razvalinah je vzrastel krutejfii — denarni, kapitalistični fevdalizem. Po pravici pravimo: krutejši! Krščanstvo je blažilo razmerje mej gospodarjem in podložniki, ki niso po pravu bili nikjer osebno vsu-ž«ni. .Wir haben an derScbrift, dass niemand soll eigen sin; die Lude siod Gottes und der Zins* des Kaysers", pravi deielno švabsko pravo, izražajoč v tem krščausko mčelo. Da so plemiči z»lo mnogokrat skušali ljudi proti pravici izsesavati, je res, toda res je p» tudi, da so se jim cerkev, vladar in ljudje sam« ustavljali, in sicer vspešuejše in pogum-nejše. nego se dandanes kmetje ustavljajo svojim ntoprotnikom. Zgodovina nam priča, da so si občine in posamniki pridobivali vedno več pravic; vedno krepkejši, veduo slobodnejši so bili. Ta napredek priča njihovo moč, kakor razodevanje naših dnij dokazuje njihovo — slabost. Jeduo stvar moramo posebej omenjati: Preje je imela vsaka srenja nekaj skupnega posestva — pašnike iu gojzde, pa tudi njive, ki so jih smeli posamni občanje rabiti. Dninarji, rokodelci, reveži so dobivali po ceni skupne njive v najem in dovoljevalo se jim je, da so smeli dati kako živinče v skupno pašo. Reveži so dobivali s srenjskega sveta zastonj kurivo. Mnogim dninarjem, ki so že dlje časa delali v srenji, je dala srenja zastonj prostor in les za hišo. Porodnice so dobivale vedno kak dar od srenje. Srenjsko premoženje je bilo nedotakljivo. Vsako leto se je v slavnostnem sprevodu obšlo, jeli so mejniki v redu. Na mejah so postavili oltarje in duhovni pastir ie blagoslovil polje. Prepire mej občani je razsojalo srenjsko sodišče. Srenja je bila v lepi vzajemnosti natorna nadzornica in braniteljica VBflh poaouiuikov. In sedaj ? Se tista drobtina skupnosti, ki jo imamo, bo šla kmalu rakom žvižgat. Občinska avtonomija je razdrta, vzajemnost pokopana. Župani so z odbori vred ponižani do birokratičnih po-dajačev. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 2. januvarija. (Najvišje odlikovanje.) Cesar je podelil prednici tukajšujega uršulinskega konventa, g. M. Antoniji Murgel, zlati zaslužni križ s krono. Zaslužni bivši gospej prednici in vzorni redovnici iskreno častitamo na tem zasluženem odlikovanju. (Osobne vesti.) Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, Franc Jerala, je imenovan sodnijskim avskultantom na Kranjskem. — Oficijal pri južni železuici g. I>»" OreieU je imenovan višjim rfic.ijalom. (Božične igre v Marijanišču.) Pač še nobeno leto ni kazalo občinstvo toliko zanimanja 2a narodne božične igre v Marijanišču, še nikdar ni bilo ž njimi tako zadovoljno, kakor je letos. Pač mislim, da zato, ker so prirejene po Gospodovem nauku : Dajte cesarju, kar je cesarjevega, iu Bogu, kar je božjega. Glavni del namreč mej drugimi je lepa, pa tudi vsestransko vspodbudna in patrijotična spevoigra: „Živela Avstrija!" Dečki, zastopniki raznih avstrijskih kronovin, prihajajo na oder pred cesarjev kip, postavljen na soho s cesarskim orlom, opisujejo navdušeno vrline svojih deželd in narodov, ter ee zvesto in udano poklanjajo cesarju. Petje pa, ki je ne samo lepo, ampak tudi karakteristično, oglaša se za vsakim deklamatorjem tako izbrano in mnogovrstno, da se kar nič ne naveličaš poslušati. Veličasten in ganljiv prizor se ti ponudi ob sklepu, ko nagnejo vsi igralci svoje prapore pred cesarjevim kipom in mej nje zašije Čarobna umetna svetloba. Umevno je, da občinstvo najbolj pozdravlja moškega Kranjca, ki bcče povedati, da „mi smo mi", a najbolj je ganjeno, ko nastopi Še .bela Ljubljana", tožeč zaradi „strtega obraza". Kdo bi zameril, da tudi Ceh, Poljak, Oger in Dunajčan jako mogočno hvalijo svoj dom I Četudi je vsa uravnava preprosta, vender treba reči, da je ta igra pomenljivejša in tehtuejša kakor cela kopa navadnih gledaliških iger. Vidi se jej namen, izreči zahvalo cesarju, Dunaju in celi Avstriji za podporo, katero je prejela Ljubljana in ž njo tudi sirotišnica v minulem letu. O živih božičnih slikah, katerih se kažejo tri po prc-gramu, gre le jeden glas, da so neizrekljivo lepe. Vidi se, da delujejo ob teh slikah jako spretne roke in d& jih prireja prav umetniški ukus. To so glavne stvari, katere moramo omenjati in povdarjati o letošnjem predstavljanju. Koliko truda je pač imel učitelj petja, da je male dečke (8—13 let stare) tako izuril! Pa je trud tudi obrodil prelep sad, zakaj petje je gladko, čisto in točno. Igranje na klavirju (č. g. Perjančič, igra iz dobrote), semterje z gosli in klarinetom je, kakor majhen orkester in napolnjuje veliko dvorano. Tudi deklamatorji govori zavedno in s čutom ; sploh: tu se je storilo, kar se le storiti da s tako mladimi močmi, in pokazalo se je, da se s trudom da res veliko doseči. Prva predstava, ki je bila prirejena dne 28. grudna za hišne dobrotnike, podpornike in razne dostojanstvenike, igrala se je v slovenskem in nemškem jeziku pred obilnim in čislanim občinstvom. Sam deželni predsednik jo je počastil; ž njim vred več deželnih p»-slancev in drugih duhovskih in posvetuih gospodov. Druge predstave (samo slovenske) privabljajo vselej obilno občinstva, kakor smo se sami prepričali. Sedaj ste določeni še dve predstavi: jedna * nedeljo, doe 5. t. m., druga v ponedeljek, 6. t. m. na dan sv. Treh kraljev, obakrat ob 5 url zvečer. Ustopnice se dobivajo vedno v Marijanišču. Obakrat bo sodelovala tudi vojaška godba, da ne bo moglo niti razvajeno uho česa pogrešati. Auditor. (Občinske volitve.) Iz Medvod: 1. jan. Včeraj, zadnji dan leta, ali kakor mi kmetje pravimo, starega leta dan je bila volitev župana. Izvoljen je bil Franc Svoljšak-Smovc iz Svetja, ki je tudi dosedaj že 8 leta županova!, v občno zadovoljnost nam kmetom; svetovalci so: Andrej 2erovnik iz Vaš, Andrej floajnar 17. Preske. Franc Drešar iz Svetja iu Janez Stare iz Spodnje Senice; vsi katoliško narodne stranke. (Volitev župana ) Pri občinski volitvi za občino Dragomel, ki se je vršila 5. m. m., je bil izvoljen za župana Franc Zajec, posestnik v Dragomelu, in sicer že desetič^ za svetovalca sta pa posestnika Franc Grčar in Anton Burica. (Iz Trebnjega) 31. dec.: V 99. letu svoje starosti je umila starega leta dan v Trebnjem Marija roj. Guttman v Ljubljani, v Krakovem dne 5. avgusta 1797 omožena Marocutti, po domače: stara Par&dovka". N. v m. p. (Iz Vodic) 1. januvarija se nam poroča, da je zastopnik „vzajemno zavarovalne družbe v Gradcu", g. Fischer iz Kamnika, razdelil med 94 strank zavarovanih pri imenovani slavni zavarovalni družbi, zdatno svntn 660 gld. kot podporo po potresu poškodovanim. Jo bodo li tudi druga zavarovalnice hotele v tem posnemati? In bodo li to storile tudi tiste, ki še pri požaru to utrgujejo, kar bi morale dati? Ker se je „vzajemno zavarovalna družba v Gradcu" že dosedaj skazala prav zanesljivo in natančno v izplačevanju zavarovalnih svot pri preža-lostnih slučajih ognja, in ker je pri nesreči potresa na prošnjo zavarovanih radodarno prihitela na pomoč, zato je ta zavarovalnica priporočila vredna. Za to njeno človekoljubno ravnanje in za zdatno podporo se ji Vodičani na tem mestu srčno zahvaljujejo. (V vodiški fari) je bilo pretečeno leto 1895 rojenih 74 otrok, poročenih 5 parov, umrlo 68 oseb. (Apologetični govori.) Citatelji „Slovenca" se še spominjajo apologetičnih govorov, ki je je lanski post govoril č. g. P. Hugolin S a 11 n e r krščanskim možem v Ljubljani. Na željo odličnih gospodov, je govornik sklenil po dolgem obotavljanji, da jih dii natisniti. Tiskala je je „Kat. Tiskarna", založil frančiškanski samostan v Ljubljani. Dobivajo se v imenovanem samostanu, komad po 50 kr., s pošto 3 kr. več. Kakor so zanimali govori sami, upamo, da bo vstrezala knjižica govorov, dasi mrtva črka, zlasti v sedanji dobi verske malobrižnosti; kajti govori so, dasi obravnavajo deloma prav težne tvarine, jako popularni in zaslužijo, da se poneso v vse sloje, zlasti mej delavski stan. Marsikdo bo našel pojasnila v najvažnejših verskih vprašanjih in taeega pojasnila je krvavo treba dandanes, ko so načela tako zmedena, da ljudje ne vedó, komu bi verovali, ali duhovnikom, ki v imenu božjem oznanjajo resnico, ali hujskačem in pohujšljivcem, ki v imenu satanovem trosijo laži mej svet in ljudem trgajo vero iz srca. Zatorej prav toplo priporočamo knjižico: „Apologe-tični govori", ki ima potrdilo redovnega predstoj- ništva in preč. knezoškofijstva. * * * (Nemški viteški red.) V Rohrbachu umrl je dne 30. m. m. nagloma dež. komtur v p. Theodor Baron Risenfels. Pokojnik je bil tajni svetnik Nj. Veličanstva, c. in kr. komornik, ud gospodske zbornice, major itd. R. I. P. V jednoletni novicijat istega reda stopi 15. januvarija 1896 Karol grof Coudenhove c. in kr. komornik in nadporočuik 88. pešpolka. * * (Duhovniške spremembe v lavantinskl škofiji.) Umrl je 15. decembra gospod Franc Pintar, župnik v St. Jerneju na Štajerskem. Župnija je razpisana do 27. januvarija. Zičasno oskrbljuje imenovano župnijo gospod Anton Lednik, župnik pri Sv. Duhu v Ločah. * * * (Iz Celovca,) dne 81. decembra. V soboto dne 28. decembra so imeli tukajšnji nemški narodovci velik she d, pri katerem se je zopet pokazalo, da so prejšnji na Koroškem vsemogočni liberalci že povsem prestopili v nacijonalni tabor. Govorila sta velika Nemca Hoffmann pi. Wellenhof iz Gradca in naš stari znanec Dobernik. Prvi je govoril o političnem položaju, drugi o dunajskih razmerah. Spominjali so sa kajpak tudi Slovencev in „klerikalcev". — Danes zvečer se je vršila v stolnici običajna sklepna po-božnost, pri kateri je propovedeval mil. kuezoškof. Od 1. do 6. januvarija je po raznih cerkvah izpostavljeno Najsvetejše. — Dne 80. decembra igrali so trije otroci šolskega sluge ljudske šole sami v sobi. Prišli so preblizu ognju in mali deklici se je vnela obleka. Na srečo je prišel pred sobo, ki je bila zaklenjena, delavec F. Robač, kateri je zapazil ogenj in šiloma odprl vrata. Nesel je dve goreči deklici na prosto in udušil cgenj s snegom. Pri tem se je sam precej opekel. * * * (Osebna vest) Finančni minister je imenoval oficijala pri carinskem uradu v Trstu, Lavrencija Ronnert in Ivana Winter preglednikoma pri glavnem carinskem uradu. * * * (Iz Bosanske Dnblce) 29. decembra. Od 25. do 28. t. m. smo tu imeli veliko povodenj. Sava je zalila vse široko polje okoli Dubice, razruvala cette, dvignila mostove ter zaprla ves promet za dva dni na cesti Dubica-Gradiška. Ze 15 let pri nas ni bilo toliko vode. Ljudje, gazeči mrzlo vodo, so se zeló prehladili, tako da se je bati nevarnih bolezni. — Letina je zeló slaba zavoljo neprestanih povodenj in mokrine. Oiimino so še le koncem novembra in začetkom decembra sejali, zdaj jo je voda poplavila, tako tU'ii v prihodnje skoraj ni upati boljših pridelkov. — A vkljub občnemu pomanjkanju se ravno letos desetina jako neusmiljeno izterjuje. Kdor je ne da, mu vse prodadó, kar najdejo v hiši, opravo, orodje, celo hišna vrata, ako so le količkaj vredna. Veliko ljudij je brez žita, brez živinčeta. Kupčije ni nikake, ker je meja za prešiče zaprta. Ubožcem žuga zopet velika revščina. — Božične praznike smo vkljub slabemu vremenu lepo obhajali, ker Smo letos prvikrat imeli polnočnico, odkar imamo svojo cerkev. Društva,. (Glasbene Matice m o š k i z b o r) ima v petek zvečer ob običajni uri skupno skušnjo za tenor in bas v svojem navadnem vadišči v Cojzovi hiši. Telegrami. Vrhnika, 2. januvarija. Danes je bil g. Gabrijel Jelovšek, bivši župan, deželni poslanec, tretjič jednoglasno izvoljen za župana. DnnaJ, 1. januvarija. Cesar, veliki vojvoda Ferdinand Toskanski, nadvojvoda Franc Salvator, ministra Kriegharamer in Ledebur Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Stefansplatr Nr. 11, Parterre in več drugih dostojanstvenikov so se odpeljali ob 2. uri 30 min. na dvorni lov v Miirzsteg. Bavarski princ Leopold dospe zvečer iz Monakovega in takoj odide v Miirzsteg. Dunaj, 1. januvarija. Cesar je podelil avstro-ogerskemu poslaniku v Carigradu, baronu Calice, veliki križ sv. Štefana. To odlikovanje je v zvezi z vspešnira delovanjem poslanikovira povodom zadnjih dogodkov v Turčiji. Miirzsteg, 2. januvarija. Cesar je dospel sem včeraj zvečer v spremstvu nadvojvode Franca Salvatorja, velikega vojvode Toskanskega in ostalih gostov. Budimpešta, 2. januvarija. Pri včerajšnji klubovi seji liberalne stranke je imel ministerski predsednik baron Banffy daljši govor, v katerem je omenjal cerkveno-poli-tičnih zakonov, pogodbe z Avstrijo ter tisočletnega obstoja Ogerske, in pri ti priliki na vso moč hvalil vspešno delovanje liberalne stranke. Kolonija, l.jan. „Koln. Zeitg," se iz Erzeruma poroča, da je policija po vladnem povelju prijela armenskega škofa in ga odvedla v Carigrad, ker je baje vodja ondot-nega gibanja. Vlada ga namerava premestiti v Jeruzalem. Carigrad, 1. januvarija. O vspehu poslanstva maraškega governerja v Zeitunu, ki posreduje mej Armenci, dosedaj ni ničesar znanega. Vlada še ni odgovorila na ponudbo evropskih poslanikov in trdi se, da bode odklonila njihove zahteve. Tu]ei. 28. decembra. Pri Uoydu: Drobnie iz Sodražice. — Amolin iz Trsta. — Skalar iz St. Vida. Pri avstrijskem caru: Gruden z Jesenic. 29. decembra. Pri Slonu: Majdi« iz Mengša. — Vošnjak iz Celja. - -Barle iz Pulja. — Zock iz Metl'ke. — Schwarz iz Novega Mesta. Pri Maliču: Dr. Treo iz Postojine. — Trošt iz Razdrtega. — Rustja iz Košane. — Druškovič iz Idrije. — Pammer iz Knittelfeld-a. — Szydlowski iz Brezna. Pri TAoydu: Majcen iz Celovca. — Držič iz Kranja. Pri avstrijskem caru: Pire iz Kastve — Gärtner iz DraZgoš. — Petkovšek iz Velesovega. — Rime iz Kočevja. — Krizum iz Zagorja. — Perko iz Žira. - Wimsberger iz Poreča. Tržne cene v Ljubljani dnó 31. dectmbra. Pšenica, m. st. Reí, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ , Krompir, Leía, Grah, Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ hktl. gl-lkr. gl. kr.j 8 — Špeh povojen, kgr. . — 64! 7 50 Surovo maslo, „ . — 85 6 50 Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . — 3,j t 6 8u — 10 7 6 50 50 Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . _» 641 62 5 5( Svinjsko „ „ . — 60 2 80 Koštrunovo „ „ . — 36 12 _ Pišfianec .... — 5( 12 — Golob..... — lh 12 _ Seno, 100 kgr. . . 2 60 — 90 Slama, 100 „ . . 2 50 — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 50 • — 60 „ mehka, 4 „ „ 5 20 Meteorologično porodilo. 9 o ča» opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatora po Celziju Vetrovi Nebo 5Sa á*» > »1 9. |zvečer 730-9 -i-1-9 ■1. svzh. skoro obleT 00 1 7. zjutraj 2. popol. 732-9 7368 -20 +2-3 ■I. svzh. p. m. jvzb. jasno i 9. zvečer /415 -18 ar. jvzh oblačno 00 2 7. zjutraj 2. popol. 744-7 744-4 -4-3 -2-2 sr. jvzh. I oblačno n 1 jasno ozir. za 2 7°, 2 2" nad normalom. Naprodaj je hiša. Ste v. 25 v Sneberjih pri Hrast j i blizo lijubljmic, pripravna za trgovino ali krčmo. 774 3~2 Več pozvč se pri lastnici ravnotam. primerno izobražen, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 778 3-2 JF. Hornau it v Radovljici. Slovo. Ker je bilo podpisanemu nemogoie od vseh blag. ter čast. gospodov prijatelje» osebno ^ posloviti pri odhodu u Gorice v Oelje, kličem tem potom vsem presrčni • Z Bogom! V Celji, dne 2. januvarija 1896. 1 i-1 Iv. Gtosar. m m Lekarna Trnkóozy, Dun&j, v. Doktorja pl. Trnk6ezy.ja zeliščni sirop imenovan tudi sol za prsi, iča i zoper kašelj prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 66 kr., 12 stekl. 5 gl. Dobiva se v 734 5 lekarni Trnkom-je vi poleg mestne hiše v LJubljani Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnkóozy v Gradou. i C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognju v Gradcu. Št. 22.779. Razglas. ü Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti Ognju v Gradcu si usoja naznanjati p. n. društvenikom, da se vplačevanje društvenine za 1.1896 začenja h 1. januvarljcm 1896 ter se vsprejema vsaki ?as pri ravnateljski blagajnici v lastni hiši št. 18/20 Herrengasse v Gradcu, kakor tudi pri zastopstvih v Celovcu in v Ljubljani* in pri okrajnih komirarjih. K temu se pnpumin|a, da vsi oni p. n. društveniki oddelka za poslopja, ki so v prvih devetih mesecih leta 1894 že bili zavarovaui prt znvodu in ostanejo tudi še v letu 1896 njega društveniki, glasom sklepa shoda društva z dne 6. maja 1895, dobivajo iz gospodirstvenega presežka oddelka za poslopja, povračilo, in sicer deset odstotkov društvenine, vplačane za leto 1894, za kateri znesek se zmanjša tisti znesek, ki ga morajo vplačati za leto 1806. V Gradcu, dn6 20. decembra 1895. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju v («rudni. 1 I m m ü m * Pisarna zastopništva v Ljubljani ne nahaja v lastni hiši zavoda na Marije Terezije cesti 2, v pritličji, neposredno pri vhodiiču. (Ponatisi se ne plačujejo.) 773 1—1 Ü P m a 5> ii ii aa j i» Is a. "fo o i* ä a» üü- Dn6 2. januvarija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4 98 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 216 , „ južne železnice 3% , 165 „ n južne železnice 5% . 131 „ „ dolenjskih železnic 4% 99 ki. 50 85 20 65 20 50 Kreditne srefike, 100 gld........ 4% srefike dunav. p;-.robr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudefieija križa srefike, 10 gld. Rudolfove srefike, 10 gld....... Salmove srefike, 40 gld........ St. Gen6is srefike, 40 gld....... VValdsteinove srefike, 20 gld...... Ljubljanske srefike......... Akcije auglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ - gld. 133 „ - kr. 23 68 68 53 161 3345 468 97 62 77 163 U8 25 5» 25 50 37 Nakup in prodaja TfcSS vsakovrstnih državnih papirjev, credk, denarjov itd. Kavarovanje za ¿gubo pri žrebanjih, pri izzrebsnju najmanjšega dobitk. K n 1 a n t n a izvršitev naročil na borsi. Menjarnična delniška družba K K C Woiluili it. 10 Dunaj, Usriahiltarstrasss 74 8. r&ST Pojasnila SfcM, v vse» gospodarskih in finančnih itvarsS, uotain o kursnih \rednostih vseh jp»kul«oij*kih vrednottait jiapirjav in V83tni «véti za dosego kolikor je inogofie viso>«i» »brestovanja pri popolni varnosti naloženih kUtbIc.