St. 34. Maribor, dne 22. avgusta 1912. Tečaj XLV5. Ust ljudstvu v pouk in nabavo, vsak četrtek lil velja s poštnino vred In v Maribora • pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za če tri leta 1 K. Naročnina za Nemčijo B K, za drog« Izvenav»HIa& $*»«!« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katefc S «kovnega društva" dobivajo list bre* posebne naročnine, m Posamezni listi stanejo 10 vin, i—1 Uredništvo: Koroška cesta i ter. 5a >—i Eokopisi se ne vračajo, (—< Upravništvo: KorsEKt cesta štev. 5, vsprejema naročnino, insorate in reklamacije, iiuterate se plačuje od enostopae petltvrsie ¡ca aakraj iS lis» »a dvakrat 25 vin., za triirat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust« Inserafl se sprejemal do «rede zjutraj — N» zaprte reklamacije so poštnine proste« Oanainia Številk« obsega 10 stranic Samo eno krono stane »Slovenski Gospodar« za 4 mesece, to je do novega leta. Kako je na Nemškem? Liberializem je kuga, zato pa se tudi vsi katoliški narodi bojujejo, z večjo ali manjšo spretnostjo proti tej Sboleznji. Tta!Jd mi Slovenci stojimo v bojni črti proti nevarnim liberalnim naukom. Mladino zoi-ramo okoli katoliškornarodne zastave, djai je garjevi liberalci ne okužijo. Ustanavljamo različna izobraževalna društva, da ljudje lažje spoznavajo 1 liberalne goljufije. Razširjamo časnike, da se lahko v sleherni hiši postavimo v bran vsiljivemu liberalizmu. Vendar bi bilo lahkomiselno, ako bi se preveč zanašali na vspehe dosedanjega dela in se (ne hoteli nič več učiti. Kaikor se v armadi od leta do leta spreminjajo in zboljšfujejo vojna sredstva, tako se mora goditi v pofliiČčni armadi, sicer stranka zarjaVi in se posuši. Najboljša špla za napredek v bojnem ustroju so nam izkustva drugih narodov. Zato pa si hočemo ogledati posvetovanja in sklepe , ravnokar minulega velikega shoda nemških katoličanov v Ahenu, kateri je podal sliko o dosedanjem delu dobro I organiziranih nemških katolikov ter jimi zarisal za bodočnost nove cHje, 1. Za najvažnejše delo se je proglasila tudi v Ahenu 'mladinska organizacija. Socialni demokrate, politični sorodniki liberalcev, imajo v Nemčiji v svojih mladinskih društvih 70.000 mladine organizirane. Ta mladina se vzgajaj za resolucijo proti cerkvam in prestolom. Katoličani morajo skrbeti, da. obranijo mladino 'pred nevarnimi vrtinci. Mladfino ( vzgajati za prostost, tam kjer je dovoljena, za vero v Boga in za krepko voljo, \ ki bo tudi vkljub naporom in trudom izpeljala, kar spozna za. dobro. |Ta organizacija potrebuje resnih, 'neumornih delavcev, ki proučujejo in ljubijo mladino. 2. Žena ima v življenju sedanjih dni važjno stališče in visoko nalogo. Žena je rojena za glasilko krščanskega prepričanja in s tem poklicana za sttdelo-vajlko v težkih družabnih bojih. Nravnost ima v njej svojo najboljšo zagovornico, nenravnogt najhujšo sovražnico. KatoliŠtkaj žena, kjer je poklicana «a javno torišče, stoji v 'sprednjih bojnih vrstah in se izkazuje kot pogumna in spretna bojevnika za vero v družbi, či stost v rodbini in ljubezen do bližnjega. Kratkovidne so katoljišlke stranke, ki ne pokličejo ženstva pravočasno < k sodelovanju pri veliki vojski, ki jo vojskujemo z nevero in z vsemi njenimi posledicami. Vsako zanemarjanje f ženske organizacije se bo taa-ščevalo. 3. Časopisje je v bojih vere proti neveri, nravnosti prof. nenravnosti, pravice proti krivici najvažnejše 'orožje. |Na kateri strani je slabo poskrbljeno za časnikarstvo, tam je bitka izgubljena. Nemški katoliki so zopet povdarjali ta-le načela: Katoličani naj katofško 6a(sopisje podpirajo s sodelovanjem, zlasti pa z noticami, ki se tičejo gospodarskega Življenja. Vsaka katoliška rodbina imej kak katoliški časopis in naj zanj agitira. Katoličani naj ne naročaj, pa tudi ne berejo in na kakršenkolf: drugi način ne podpirajo liberalnega časopisja, pa tudi ne brezbarvnega). V vseh društvih in na vseh sihodih se ima povdarjati važnost časopisja in ddlžnost je podpirati. 4. Društva ne sm,ejo obstojati samo na papirju, ne prirejati samo veselice, za resen pouk pa nič storiti, Kaiolišfka stranka mora imejti ljudi, ki v vsalki izobrazbi nadkriljujejo liberalca in sociafldemokrata. Politično Ljuckiko društvo na NemSkem je imelo la(n-sko leto 750.000 članov l'n je izcla.To bllizu en 'milijon tiskovin. Pri dnuštvu je zaposlenih 160 oseb, ki študirajo vsa javna vprašanja, pišejo, agitirajo in vso organizacijo »vodijo. Katoliških rokodelskih dfruštev je bilo 12.000, Id imajo 450 hiš zja prehrano, domovanje in varstvo brezposelnih rokodelcev. Rokodelska društva, so imela samo lansko leto 45.000 resnih shodov in njihove* hranilnice so izkazovalo 8,000.000 mark premoženja. 5. Krščansko zavest se mora kazati vsepovso-di. Liberalcem in socialdemokratom se ne sme nikjer tri niti za trenutek prizanašati njihovo rovanje. Kjer je katol|"ška zavest v resnici živa* tan'jateljem s tem agitacijo za list znatno olajšali. Prosimo torej, da vsakdo, ki je prepričam o ve- liki važnosti časopisja, znova zastavi z delom 2{a razširjenje našega lista. Naprej, vedno naprej! * tSv. oče Pij X. se je z vso odločnostjo zavzel za Indijance v Peru-u v Amerifki,, katere razne evropske kapitalistične družbe na nezaslišan naüin izrabljajo, «trpinčijo in pobijajo. Pij X, je južnoameriškim škofom poslal posebno pastirska 'pjismo, v katerem jih poziva, naj z vsemi močmi nastopijo v o-brafrnbo Indijancev. * Spremembe pri oo. frančiškanih v štajersko-avstiiijski provincijji: p. i Julij Smerček na Dunaj, vikar; p. Pelagij Klemepčič v Gradcu, vikar; p. Sin\on Prinot v Lankovicu, gjvardijan; p. Ivo Kren v Lamkovicu, vikar. Prestavljeni"! !, ato: p. Kri|sogpn Globočnik iz Marijatrošta v Gradec; p. Anton Cuček iz Lankovica > k 'Marijitrošt; p. Tomaž Hanžel iz Lankovica v Gradec in p. Konrajd Klože iz Gradca v LankovSc. Iz sodne službe. Oficijal okrožnega sodišča v Celju Anton Spende je imenovan višijim oiicijalom pri okrajni sodniji v Litiji, Iz učiteljske službe. Na petrazredni Ijudski-šo-li na Crešnjevcu, ! (drugi plačilni razred, slovenski učni jezi k), je razpisano 'učno mesto. Prošnje je vložiti do dne 15* septembra. — Na dvorazrednici v Le-tušu (tretji plačilni razred), je oddati mesto nadučite-lja, na trirazrednici v Pristovi (tretji plačilni "razred) mesto učttelja ali-učiteljice, na trirazrednici v Dollu (tretji plačilni rapred) služba učitelja- Prošnje do 10. septembra. — Na petrazrednici v Studencih pri Mar riboru. (prvi plačilni razred) se odda mesto učitelja. Prošnje do 1. sept. Od južne železniee. Sprejeti so v službo uradniški aspiranti: Martin Križan, Franc Pagon in K. Subic. Prestavljeni so:t Gerglč Josip, pristtav, iz Op-čine v St.. Peter na Krasu; Karol Hanselitsch, po-stajenačelnik, iz Hoč v Beljak; Jeras 1 Ernest, aft-junkt, iz Trbovelj ko!t postajenačelnik v Hoče; Ivan Zorko, provizonični pristav, iz Sevnice v Trbovlje; Rudolf Mejak, aspirant iz Zaloga v Tirbovlje; Leop. Kučera, pristav, iz Donavica) v Celije; Franc Zekar, aspirant, iz Borovnice v Račje; Albert Deutschman, provizorični prislpv, iz PoljČan v Toblach. — Umrl je Ivan Perk, adjunkt v Celju. Poiniloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil več kaznjencev. Med njimi jib je 7 iz mariborske kaznilnice. Med drugimi sta pomiloščena od Glavne posojilnice znami dr. Hudnik in neki Prelesnik, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in je bil V zaporu že celih 30 let. * Vstani, vstanif Na vse mogoče I načine se trudimo, da bi izpopolnili naš list po vsebi|ni in ga razširil/: v največjem številu med ljudstvom. Toda zadnje ne gre tako gladko, kakor bi mi radi. Mnogo našdh somišljenikov ne gane niti z mezincem za novega naročnika. Na Kranjskem, ki ni večje kot naš Slovenski Stajer, dobi listi, ki Šteje že 23.000 naročnikov, v par tednih 5000 novih naročnikov. Zakaj? Ker se Vse roke gibljejo. A pri nas? Tb je že veliko, če pri kalki večji agitaciji spravimo tisoč skupaj. Upamo in prosimo, da bi bilo sedaj drugače. 'Za. 4 mesece 1 K naročnine. * Izmišljene novlee. Niso Še pričeta pogajanja radi delomožnosti Štajerskega deželnega fcbora in že slišijo naši liberalci, kj!- so med vsemi svoje baže gotovo najbolj prifrknjeni, travo rasti. Njihovi listi pišejo, da slišdjo od nemškonarodne stnpmi, da se do-voljta Slovencem dve meščalnski šoli. Čeprav ne dvomimo, da imajo liberalci tudi izdajalske zveze z nemškimi nacionalci, vendar smo prepriSani, (da svoje slovenske bratce zaradi njihove brihtnosti, v kateri vse verjamejo, le farbajo. Vprašali smo naše poslance, koliko je resnice na noviqi, a vsi nam zatrjujejo, da so slične novice lej čisto navajdna Igralna !far-barija. Kakor navadno! * Dvojna mera. L antiko leto je več spodnjeŠta-jerskih živinorejcev vložilo na deželni odbor v Gradcu prošnje za podpore iz zaklada za Živinorejo. Tje prošnje so bile odklonjene, daj, celo kazen so morali nekateri živinorejci plačati, ker prošenj niso kolko-vali. (Te dni pa beremo W poročilu o seji glavnega odbora štajerske kmetijske družbe z dne 9. julija, da se (je dvema nemškima kmetoma na Gornjem Štajerskem dovolila podpora po 200 K iz zaklada za pospeševanje Živinoreje, zatD ker sta morala njuno živino krmiti v hlevu J in jo pista mogla gon/ti na ^paišjnik radi okužene sosedove živine. Ne zavidamo nemškemu kmetu podpore, tampaJk to, je obsojanja vredno, da se glede delitve podpor ozira v prvi vrsti na nemški del Štajerske. * Mladeniči, k Orlom! Naša mladinska organizacija se od leta do leta izpopolnjuje. Njena naj-lepšaj oblika je orlovska organizacija. Zato pa morar mo gledati, da vrste te strogo organizirane čete razširimo po vsem Slovenskem Štajercu. 'Med mladeniči mora; veljati klic: Kdor Slovenec, ta Öriel! Letošnji pregled čez orlovske yrste v St. Juriju ob juž. žel. je vrlo doibro izpadel. Toda Orlovska organizacija je še daleŽ proč od svojega viška na Štajerskem. Treba je naprej zi(fati ob tej veličastni' zgradbi. In k temu so pred vsem poklicani 'mladeniči sami. Upamo, da se zbude posebno po zaspanih krajih mladeniči k novemu življenju. Na dan, na plan! * Nezavednost, ka-li! Doživimo slučaje, da naši somišljeniki še ne vedo, da imamo za dijake na srednjih šolah in visokih šolah katoliške organizacije. Zato je čadno, če še vidimo naše ljudi, da vlačijo za seboj liberalne štu- dente in jih vsiljujejo v katoliške hiše in dražbe. Katoliška zavest in odločnost se ne sme kazati samo v besedah, a v življenja pa se pozabi na vsako razliko med našimi in nasprotniki ! * Ljudstva propadajo. tDa ljudstva propadajo, je kriv aflkohol. Neovrgljiv dokaz temu je, da je vsako leto manj ¡fantov, S", bi bili sposobni za vojaški stan. V Galiciji 'je bilo letos nesiposobnih 87.9% radi telesne slabosti, 18% pa radi premale postave, torej skupno 5(5.9% nesposobnih. lOsrednjia stati^ična komisija na Dunaju povdarjaj, da je alkohol kriv temu strašnemu nazadovanju. V Avstriji je bilo leta 1875. od 1000 nabornih mladeničev nesposobnih 39B, leta 1881, že 402 od 1000, leta 1885.. pa 568, Številke kažejo, kam plovemo. Ni čuda! Že otroci pijejo alkoholne pijače, vsled česar telesno in duševlno zaosta-nejo. — Ako bi bilo državi do tega, da bi imela le zdrave in krepke vojake, bi morala omejevati uživanje alkohola. * Katoliška knjižnica. Časopis in knjiga sta znamenje našega časa, ki hrepeni po omiki ta izobrazbi. Katoličani moramo torej vso pozornost obračati na časopis in knjigo. Ravnokar čitamo, kaiko uzorno skrbijo belgijski katoliki zsa svloje knjižnice. V vsaki župniji imajo dobro oskrbljene in urejene knjižnice, v katerih niso samo 'stare, proč vržene knjige, ampak vse najnovejše književne prikajzni^ V mestu Loevvenu imajo tudi osrednjo knjižnico, ki šteje nad 200.000 različnih knjig. V lanskem letu se je izposodilo iz te knjižnice mesečino ' po 27.000 knjig. Karaiinal Mercier je v posebnem pfemu pohvalil to podjetje ter rekel: Ne vem, da bi obstojala kje organizacija, ki bi se dala meriti z Vašim delom. Tudi po Slovenskem se mora na katoliške knjižnice z večjo ljubeznijo gledati kot dosedaj. Nihče ne ve, 'kaj še katoličane v Avstriji čaka. Nasprotnikov, imamo dovolj. Zato pa: Delajmo hitreje kot nasprotniki in boljše kot oni. * Slomšekove razglednice, ki jih je založila S. K iS. Z. v fc skarni sv. Cirila y Mariboru, so se splošno priljubile. Dam za cinevom dohajajo nova naročila. Razglednice, ki nosijo najboljšo SlomŠekovo sliko 'z njegovim lastnoročnim podpisom, se dfaljo dobro uporabiti tudi kot podobe za vsako slovensko hišo. V tiskarni sv. Ci rila se dobe posebni okvirčki za to. Posamezne razglednice stanejo komad 10 vinarjev ; trgovci in društva imajo pri večjih naročilih še znaten popoist. * Mladeničem nabornikom toplo priporočamo knjigo „Krščanski vojak", kojo je spisal vo|ni kurat Rozman in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 80 vinarjev (vezana ti K 20 v). * Lep vzgled. Abstinenca ali treznostno gibanje napreduje tudi med avstrijskim vojaštvom. Častniki onih polkov, kjer je treba največ telesnega napora, so najprej spoznali korist abstinence,: Velfk v-pliv pa je napravil nanje vzgled bivšega načelnika generalnega Štaba Hotzendorfa, 'ki je abstinent .(ne pije opojnih pijač). iTa vzgled je dosegel, da imamo danes že pri nekaterih polkih vedi ko častnikov popolnih abstinentov, kar bo tudi {zelo dobro vplivalo na moštvo. * Marijino Celje. Na Veliko gospojnico je bilo nad 300 Slovencev iz mariborske okolice in iz Slovenskih gorio v Marijinem Celja V sredo 14. avgusta predpoldan je bil slovesen vbod v romarsko cerkev; potem pridiga, v kateri je benediktinec p Blaž Seme, kaplan in slovenski spovednik v Marijinem Celju slovenske romarje pozdravil in jim začetek in razvoj božjega pota v Marijinem Celja razložil. V sredo zvečer so vsi romarji opravili sv. spoved, in na praznik Vnebovzetja Marije Device pristopili k mizi Gospodovi. Na ta praznik so imeli Slovenci sv. mašo v zakladnici in po sv. maši je bila zopet pridiga: Posnemajte Marijo v trdni veri, v goreči molitvi in v sv. čistosti!" Po pridigi je bil slovesen odhod. Dne 15. avgusta je bilo nad 6000 romaijev v Marijinem Celju in vsi so občadovali milo petje in po btžno vedenje slovenskih romarjev. * Ponesrečeni Slovenci v Nemčiji. Kakor se poroča iz Bohuma v Nemčiji, je pri ta(moŠnji velikanski nesreči v rudniku, o kateri smo zadnjič obširno poročali, ponesrečilo tudt 9 Slovencev. Ali je med temi kaj Štajercev, še dozdaj ni znano. * Lesna trgovina v alpskih deželah se , vedno bolj širi in napreduje. V nemških krajih imajo tudii svoja društva, ki zastopajo koristi lesnih trgovcev in obrtnikov na zunaj. Pri nas se seveda v tem oiru stori skrajno malo. Vsak dela na svojo roko in tako nimamo nikake enotne, večje lesne trgovine in tudi naš izvoz ni ravno na vrhuncu čalsa. In ravno izvoz je najraznejši. Naš les se izvaža v Italijo, v Švico in Nemčijo, ker ga tam v obilici primanjkuje. Za našo deželo pride ravno Italija v poštev, ki potrebuje Ogromne količine lesa. Koliko laških trgovcev je prišlo s praznim žepom v naše kraje, na Gorenjsko, Koroško itd. in danes so posestniki žag in večjih podjetij in njih imena bleste n^a poslopjih kot svarilen vzgled, da ne sme IveČ ta&o dalje. Koroški lesni trgovci so imeli pred kratkim v Beljaku svoj občni zbor, kjer so pretresovali splošna trgovsk(a in posebna lesna vprašanja. Velikega' socijalnega pomena je točka,1 ki govori o izvažanju neobdelanega lesa. Ta izvoz naj se sploh odprav^ ves les naj se obdeluje že doma, dai so tako da prilika domačim ljudem priti do poštenega zaslužka. Res, da bo potreba več raznih novih podjetij, a to se bo vse dobro renti ralo, ker bo sto in sto 'ljudi pri tem' lahko dobilo doma potrebnega zaslužka. Tja ukrep je gotovo velikega pomena za naše dompče delavce in dober migljaj tudi slovenskim lesnim trgovcem, da bi se tudi ljudstvo in domač delavec' bi imel na domačih tleh zaslužka). * Bik v samodrču. Smešen otogodek se (je pripetil pred dnevi' na okrajni cesti med! Gradcem in Gleipst&ttenom, kateri bi lahko imel tudi slajbe posledice. Nek krnet'fe je gnal po omenjeni cesti na vrvi mladega bika, kateremu, ker ni bil hud, ni zavezal' 0či, kakor je to drugače v navadi. Kar pa tudi dobrosrčnega bika lahko spravi v jezo, to je samodrč (avtomobil). T(udi ta bikec se je povispiel kvišku, ko je slišal pihanje „Imp-thup" bližajočega ' se > samodrča. Aikoilavpo je kmet v svrho previdnosti dajal znamenja, vendar je samodrč divjal naprej, fše le v bližini bika je hitrost vožnje zmanjšaj,, jda bi v polževi naglici vozil mimo živali, V tem trenutku se je žival splašila, se iztrgala svojemu gospodarju iz rok ter je skočila proti samodrču. Gospodje, ki so sedeli iv samdl irču, so takoj spoznali nevarnost, ki jim preti, in so na drugi strani hitro poskakali na cesto, ne da bi samodfrč ustavili. IV- (tem trenutku je napravil bik velik skok in že je bil na samodrču, ¿i je počasi vozil po cesti dalje. Kmet se je najprvo po strahu zopet pomiril, je dirjal za samOdrčem, za njim so bežali tudi presenečeni potniki. Ker pa bik ne lzna| voditi samodrča, je ta zavozil kmalu v obcestni jarek in t>ik je padel v velikem krogu na bližnjo ( njivo, kper je obstal ne sa/mo dobro ohranjen, ampaJki tudi z zdravo kožo. Žival se je dala po tem dogodku od svojega gospodarja zopet mirno vjeti. SamolfrČ, ki tudi 'ni bil nič poškodovan, so potegnili s r pomočjo par volov iz jarka. Kmetič je gnal bika naprej in je govoril s sam seboj: „Glej, glej — sedaj bi se že celo moj bikec rad s eamodrčem vozil v mesto!" * „Gospodarske Novice" so 'tokrat izostale radi preobilega nujnega dela v tiskarni. Da i naši nai-ročniki ne bodo na izgubi, izide številka 17 .„Gospodarskih Novic" skupno s Štev, 18, * Etharističen shod (Vožnja) Na pota k evh. skodu na Danajn sme vsak udeleženec z železniško legitimacijo vožnjo enkrat prekiniti tje in nazaj grede. Na postaji, kjer kdo vožnjo prekine, mora vojno karto pokazati načelniku postaje, da potrdi prekinjeno vožnjo. * Kdor še ne ve, kako velike vrednosti je za vsakega, ki ima živino, brzoparilni kotel za živinsko krmo, temu pošlje Slov. Straža v Ljubljani podučni popis takih kotlov popolnoma zastonj. Mariborski okraj. m Obmejni Slovenci! Prihodnjo nedeljo dne 25. avgusta popoldne na Slomšekovo slavnost obmejnih Slovencev pri Sv. Križa nad Mariborom! Slavnost bo ob vsakem vremenu. m Maribor. Cesarjev rojstni dan se je si i vil 18. t. m. v Maribora prav izpodbudno in veličastno. Ob šestih zjutraj je svirala veteranska godba po mestnih nlicah budnico in kmalu so zaplapolale zastave raz škofijsko palačo, javna poslopja in zasebne hiše. Ob 10. ari so služili prevzvišeni gospod knezoškof v stolni cerkvi ob obilni asistenci slovemo poeti likalno mašo z zahvalno pesmijo, katere so se udeležili v velikem številu zastopniki vojaštva, cesarskih in drugih uradov, tukajšnja katoliška društva in mnogo pobožnih vernikov. Vojaštvo je imelo iz istega povoda lastno božjo službo v frančiškanski cerkvi in pod milim nebom pri kadetni šoli Ob eni ari so dali prevzvišeni vladika v veliki, okrašeni dvorani svoje palače slavnostni obed, katerega se je udeležilo 54 odličnih gostov, zastopnikov vojaških in civilnih oblastev, raznih uradov, šol in duhovščine. Med obedom bo prevzvišeni pogostitelj v prisrčnem govora povdarjali, da so prav otroci sv katoliške cerkve bih in so vselej zvesti podaniki svojih vladarjev. Govor je močno ganil vse navzoče in pri končnem vsklikn na presvetlega vladarja je vsem iz srca prihajala želja in molitev, kakor jo izraža cesarska himna: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! m Sv Magdalena. Na nedeljskem se-tanku naše Slovenske Straže, ki je bilo z>>pet povoljno obiskano, nam je predaval Fr. Žebot iz Maribora o srcialni demokraciji. Opisal nam je z zgledi to stranko kot nasprotnico vero in narflda ter škodljivko kmečkega in delavskega stanu. Po predavanju smo se še v marsičem pogovorili, kar je važno za naš napredek. Naše vrste so vedno številnejše. Jarenlna. Po odbitku i vseh stroškov ' zadnje Slomšekove slavnosti (nabaiva odra i. dr.) ostane čistega 'dobičkla za Slovensko Stražo 40 K. Slava našim. zavednim Jareninčanom! n» Št. Ilj V Slo», gor Dne 19. avgusta je v graški bolnišnici nmrla Ivanka Gornik, žena kmeta M. Krena na Stari gori. Bila sta še komaj pol leta poročena. Rajna je cele 4 mesece ležala v graški bolnišnici. N. v. m. p. m Št. Ilj T Slov. gor Dijaško-olomšekova slavnost se je izborno obnesla. Obisk je bil zelo velik. Prišli so mnogi odlični gospodje Pri popoldanski slavnosti je bila dvorana nabito polna. Slavnostni govor je imel dr. Ogrizek. Dijaki igralci so izborno igrali. Prosta zabava se je raivila v pravo pošteno slovensko veselje. Posebno moramo pohvaliti dijaški tamburaški zbor, domačo vrle pevce in mladenko, ki so pomagale, da se je slavnost tako veličastno izvršila. Sv. Lenart v Slov. goricah. Dekliški shod pri Sv. Lenartu v Slov. gorica^ se vrši V nedeljo dne 25. t. m. ob SOletnici Slomšekbve smrti. Ob %10. uri služba božja. Pridiguje gospod dr. Hohnjetf. Ob 11. uri zborovanje na prostem; v slučaju slabega vremena v Arnuševi dvorani, ti, Slomšek slovenski mladini, dr. Hohnjec. 2. Marijine družbe in Dekliške zveze. Bosina. 3. f O pomenu dekliških shodov. M. Androjnova. 4. Govori in deklamiaoije mladenk. Ob dveh večernice, po večernicah v ¡Arnuševi dvprani Slomišekoiv?a slavnost, ki jo Ipriredi o priliki občnega zbora podružnica „Slovenske Straže" za šentlenart- ski okraj. Raznovrsten spored. Vstopnina: eedeži pri mizah po 2 K in 1 K; stojišče v dvorani 40 V, stojišče na galeriji 80 vin. Mladenke! Slomšek je ljubil zlasti slovensko mladino. Proslavite torej dne 25, i. m. njegov spomin! Njegovi nauki najj vas vedno vodijo v življenju, in potem bote gotovo dičen cvet slovenske domovine, ponos in dika svojega slovenskega ljudstva, ^ . , m Sv. Lenart v SI. Gor. Dne 17. aug. so imeli učenci naše javne ljudske ter oni šulferajnske šole skupno mašo v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Po sv. daritvi so zapeli kakor je to običajno, učenci javne ljudske šole cesarsko himno v slovenskem jeziku nčenci šulferajnske šole pa so kričali zraven to pesem v nemškem jezika. Ker pa so se na to že v naprej pripravili in vedeli, da bi sami ne mogli prevpiti slovenske šolarje, naročili so si v pomoč še posilinemških frajlic iz Sv. Trojice, katere so se baje p okrepčale najprej pri Simitzu, potem pa sle pomagat kričat. Slovenski stariši! Zmiraj se slišijo priti žbe, kako slabo se obnašajo otroci te ponemčevalnice po poti v šolo in iz šole! Zaničujejo očito svoj slovenski materni jezik! Sedaj se je to zgodilo javno, v cerkvi —pri službi božji! Ali še tndi sedaj ne bodete spregledali vsi oni, kateri pošiljate svoje otroke všulfarajnsso šolo, kaj da bodo ti otroci nekdaj? Ne bo njim sveti njih materni jezik! Ne bo njim sveta vera njihovih starišev! Ne bodete jim sveti pa tudi vi stariši! Bridko se bo maščeval ta greh nekdaj nad vami, a takrat bo prepozno za vas in vaše otroke! Vsi farani pa odločno protestiramo proti takemu onečaščenju naše cerkve! Saj imate vi šentlenarčki „Nemci", ki ste slovenskega pokolje-nja svoj protestantovski tempel. Tam hajlajte in kričite, kolikor se vam poljubi, naša svetišča pa nam pustite pri miru, sicer bomo govorili drugače! m St. Trojica v Sloy. gorieah. Nepričakovano lepo se je obnesei mladeniški tabor, ki se je vršil dne 15. avgusta pri nas. Slavnosti, ki je bila posvečena spominu Slomšekovemu, se je udeležilo gotovo nad 1000 mladine iz celih Slov. goric; zastopano je bilo tudi Mursko in Dravsko polje. Lepi slavoloki in mogočne zastave so pozdravljale prihajajoče mladeniče in stariše. Cerkveno pridigo je imel č. g. Ivan Bosina, kaplan jarjevški. S', mašo pa je daroval č. g. p. Fortunat Mnogo mladeničev je tudi pristopilo k mizi Gospodovi. Mladeniški tabor se je vršil zunaj cerkve krog samostanske lipe. Nad govorniškim odrom je visela okinčana podoba Siomšekova. Zborovanje je otvoril in vodil č. g. Bosina Prisrčno je pozdravil tisočglavni zbor č g. gvar-dijan p. Kasijan Zemljak. Nato so govorili: Žebot iz Maribora, ki je slavil Slomšekovo dolovanje za slovensko ljudstvo, drž. in dež. poslanec Roškar, ki je dajal mladini zlata vredne nauke ter mladeniči Poljanec Ludevit (Sv. Anton), Caf Maks in Bremer Kari (Sv. Jurij v Slov. gor.) Plaveč Alojzij. (Sv. Jurij ob Sč) in Borko Ivan (Sv. Anton), in d. g. kaplan Erhatič. Končne besede je spregovoril č. g. Bosina ter je zaključil tri ure trajajoče zborovanje. Shod se je vršil lepo mirno; navzoči nasprotniki v ozadju so bili tiho. Po shodu so se še vršile večernice, nakar smo se veseli podali domov. Hoče. (Nemški kulturonosci.) Ko so preprejšnjo nedeljo dpe 11. t. m, korakali naši [Orli na Šentjursko slavnost mimo Rotnerjeve gostilne v Hočah, so se slišale najnesramnejše psovke naših posilinemških kulturonosce.v na naše mirno mimo korakajoče Orle. Nikjer drugod niso bili Orli napadeni, satmo1 naši nemškutarskfr hajlovci so čutili potrebo, da pokažejo svojo visoko nemško kulturo! m Slivnica pri Maribora. Nedeljska mladeniška slavnost se je prav krasno obnesla. Na stotine nas je bilo. Pridigoval je deželni poslanec Ozmec, sv. mašo pa daroval kaplan Belšak. Na shodu so govorili: poslanec Ozmec, kaplan Belšak in Baznik, Franjkovič iz Ptuja in Lešnik iz Frama. Popoldanska slavnost se je dobro izpalla. Posebno se je ljudstvo, ki ga je bilo ogromno, veselilo javne telo vadbe Orlov. Telovadilo je 47 Orlov. T»ko izborne telovadbe nismo pričakovali. Potem pa se je vršila velika ljudska veselica na Lesjakevem vrtu, kjer je še navdušeno govoril framski župnik Muršič. Vse se je vršilo v najlepšem redu. m Slovenjebistriški okr*j. V nedeljo dne 25. avg. na veliko „S'omšekovo slavnost", v S'ov. Bistrico! Prire-ditev bo velikinska. Poleg slavnostnega govora ki ga ima g. dr. Jerovšek, deklamacij in petja, se uprizori najnovejša narodna drama „Naša kri" Kdo ne spozna v Jerici takoj Ilirije, za katero se tepeta Francoz in Avstrijec, Ilirija pa se oklene Avstrijca! Igra je pisana prav v narodnem duhu in je torej kakor nalašč pripravna, da vzhodi pravo ljubezen do domovine v srca gledalca. Dobiček slavnosti je namenjen „Slovenski Straži". Torej častilci Slomšekovi pridite mnogoštevilni! m Slot. Bistrica. V občini Spod. Ložnica je voljen za župana vrl katoličan in narodnjak Jožef Vengušt; v občini G. Ložnica kmet in posestnik Ozimič, v občini Šentovec Pavel Šift, vsi odločni pristaši Kmečke zveze. Se še nekoliko držimo, akoravno nas Nemci in štajercijanci povsod napadajo. m Slov. Bistrica. V petek zjntraj je nastal ogenj v takozvanem „Gradišča". Posestniku Skerbišu je zgorela hiša in gosDodarsko poslopje. — S peresom si je zastrupil kri občepriljubljeni c. kr. davčni oskrbnik RndMf Ilovšek, ki je bil pred kratkem prestavljen iz Slov. Bistrice v Ormož. Želimo, da skoraj okreva! m Cigonca pri Slov. Bistrici. Zopet je zmagala pri občinskih »olitvah naša stranka. Liberalni Tkavc in št»jer cijanski Martini sta si podala roke v zvezo, da bi izpodrinila našo stranko, a sta h^ala Boga zletela za plot. Županom je voljen Simon Pernat, posestnik ra Videžn in vrl naš pristaš m Studenci pri Maribora. Naše Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nt-deljo, '<¡5. t. m. društven izlet k S»-. Križu nad Mariborom kjer praznuje ta dan petindvajsetletni«) tamošnjega društva. Odhod zjutraj takoj po 6. uri. Zberemo se na Glavnem trgu. Šli bomo skupaj z mariborskimi „Orli". Društveniki in prijatelji, udeležite se izleta, da bomo preživeli v prijateljskem krogu v svežem gorskem zraku nekaj prijetnih nr. m St. Iljska podružnea c. kr. kmetijske družbe priredi v ne-diljo, dne 25. avgusta t. 1. ob S. uri zjutraj v Ornikovi gostilni v Ja-renini podučni shod. Govoril bo gosp. Zidanšek, učitelj na kmet. šoli v Št. Jurju ob juž žel. o pravem in umnem obdelovanju travnikov, kakor tudi o poljedeljstvu K prav obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje podružnice — odbor. m Hoče. V nedeljo, 1. septembra po rani maši se vrši pri nas v prostorih Rojkove gostilne politično in gospodarsko zborovanje. Na dnevnem re su je v prvi vrsti ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe za Hote in Slivnico Poročal bo poslanec Pišek, ki bo govoril tudi o političnih razmerah. Kmetje, posestniki pridite! m Sv. Peter niže Maribora. Matija Vedernjak je poslal za Slov. Stražo 228 obrabljenih poštnih znamk. m Slivnica pri Mariboru. Ker se v nedeljo, 18. avgusta na Slomšekovi slavnosti zaradi prevelikega navala ljudstva in pomanjkanja časa niso mogle na program stavljene igre razumeti in ena sploh ne igrati, se bosta na vsestransko željo občinstva v nedeljo, 25. avgusta po večernicah obe igri v Lesjakovem vrtu predstavljale. Tudi petje moškega zbora pride ca vrsto. m Slov. izobraževalno društvo pri Sv. Rupertu v Slov. gor. priredi v nedeljo, 1. sept. takoj po večernicah Slomšekovo slavnost s sledečim vsporedom: Govor načelnika in pozdraven govor. Govor o Slom-šeku. Igra „čevljar". Petje in prosta zabava pri g. Solaku. Vabi k o-bilni udeležbi odbor. Ptujski okraj. Ptuj. Prihodnjo neo!e%) dne 2f5, t. m. se vrši pri nas 1 na dvorišču minoritskega g&masitana velik mjladeniški shod za cel okraj. Vrši se £>o večernicah, Mladeniči, pridite polnoštevilno 1 p Ormož. Pretečeno soboto in petek so se vršili tukaj vojaški nabori. K istim je bilo poklicanih 295 fantov, potrjenih pa 117. — Posilinemška druhal in slična družba je ob priliki tukajšnih naborov grdo opsovala naše fante radi tega, ker si upajo pred svetom pokazati da so Slovenci. — To si naj posebej v žep vtaknejo vsi tisti, kateri še zmiraj hodijo po nasprotnih trgovinah in gostilnah. p Ormož. Strašna toča je padala v sredo zvečer 14. t. m. ob pol 7 uri v ormoški okolici, posebno nn Humu in v sosednih vaših ter je polja, vinograde in sadonosnike hudo poškodovala. Toča je imela posebno obliko, kakoršne še tukaj nikdo ni videl. Komadi so bdi do 4 cm dolgi — do 4 dkg. pa so nekateri tehtali. Njih podobe so bile kakor majhna mlinska kolesa, morske zvezde in pajki, razni živalski rogovi, švedske juteine zvezdo, škornji z ostrogi, stolpasta polževe h šice i. t. d. Škoda je velika, poloiaj prebivalstva obupen. Pomoči vsi potrebni. Bog nas varuj zanaprej. Občepriljubljeni g drž. posl. Brenčič si je nastalo škodo takoj na licu mesta « gledal, ter obljubil posredovati pri oblastih da se ogromna škoda takoj ceni, eksekucije ustavijo in prizadetim podeli zdatna podpora p Savci pri Sv. Tomaža ob Ormožu. Dne 7. avgusta v jutro ob pol 1 uri je v navzočnosti vseh svojih šest že odrastlih otrok po 31. mesečni hsdi pljučui bolezni umrla veleposestnica gospa Marija Škerlec (rojena Majcen) stara 69 let, ki je bila čez 30 let naročnica „Slov. Gospodarja;* ob enem skrbna in vzorna gospodinja, blaga dobrotnica ubožcev in prava krščanska ma i, ki je učila red s svojim čednim obnašanjem. Najbolj srečna se je čutila, ako je za-mogla revežem pomagati. Pred 17. leti ji je umrl njen dobri mož. Ni pa bil s tem njen pogum strt za gospodarski napredek. Bog in Djegov blagoslov je bil opora pri njenem gospodarstvu ; otroci pa podpora, kakor je v navadi pridnih vdov. V bolezni je bila devetkrat previden» s sv. zakramenti za umirajoče ter je pred smrtno uro svojim 3 sinom in 3 hčeram vsakemn posebej dala še zadnje lepe nauke, kar je vse navzoče sosede d > solz pretreslo. Vsi, ki smo poznali pridco Marijo Škerlec, po domače „žopanovo mater", ki je bila res priljubljena, smo spremljali v ogromnem številu k večnemu počitka. „Za vso skrb trpljenje milo, Bog jim večno daj plač lo!" p Veličane. Kakor se zadnji „Nar. List" hvali, so * Veltfanah zmagali naprednjaki, „pardon" liberalci. Slišimo pa, da je ta hvala nekoliko prezgodaj! p Središče. Naši l;beralci se grozno jezijo nad č. g. kaplana. Gotovo si) si že jezike zgrizli in obrabili ob samem psovanju ia hajskarju zoper njega. Posebno eden si s svojim hudobnim jezikom veliko prizadeva Povemu mu, da dobro znsmo vsi, kaj se mu je pripetilo za gotovimi kapicami. Ha, ha! Pa takega bi naj mi poslušili? S svojim obrekovanjem si vzameš sam sebi še to malo zaupanje, ki ga še imaš. Tak, ki pride zjntraj iz gostilne in potem gre na cerkveni kor spat, da ga ljudje še v cerkvi spati pustijo vsega pobarvanega, tak bi nam naj govoril zoper č. g. kaplana? Č. g. kaplan je mož, če tudi še mlad, da je malo takih. Visoko ga spoštujemo vsi dobromisleči farani in tudi naša mladina ga ima v čislih L beralno bevskanje nas prav nič ne vznemirja. p Središče. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico je zborovala v nedeljo, dne 11. avg. v šolskem poslopja v Središču V poldrugo urnem poljudnem govora nam je g. predavatelj Jurančč ori-al pota, po katerih mora umen čebelar hoditi, da ima kolikor mogoče majhne stroške in velike dohodke Predavatelju hvala! p Sv. Trolloa v Halozah. V nedeljo, 1. kimovca ima Mladeniška zvez* redno poučno zborovanje. Mladeniči, pridite! Na mnogobrojno in veselo svidenje na angeljsko nedeljo! p Cirkovce. Dne 8. septembra bo pri nas velik dekliški shod dekliških zvez in Marijinih drutb dekanije Dravsko polje. Natančen vspored se še pravočasno naznani. Dekleta skrbite, da bo udeležba velika. p Sv. Trojica v Halozah. Mladeniška zveza naš'ga Bralnega društva priredi v nedelio dne 25. avgusta po večernicah veliko Slomšekovo slavnost na novem društvenem odru na prostem pri vsakem vremenu. Na vsporedu so pevske točke domačega pevskega zbora, slavnostni govor, katerega bo imel visokošolec domačin g. Franc Marinič, potem daljša veseloigra „Kazen za petami" in deklamacije. Prvokrat bo nastopila pri tej Blavnosti kakor pri prosti zabavi tudi domača godba. Pridi tedaj domače ljudstvo v velikem številu, »pomnite se nas sosedna društva, da dostojno proslavimo BOletni spomin velikega Slemšeka. p Sv Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 25. avgusta ima Dekliška zveza svoj mesečni poučni shod z poučnimi govori, de-klamacijo in petjem. Vse mladenke se uljudno vabijo k polnožtevilmi udeležbi. p Hajdin. Na primioiji Zupančičevi se je nabralo za Slov. Stražo 60 K. Zivio! p Ormož Prihodnjo nedeljo, 25. avgusta po rani maši je v vrtnih prostorih Ormoške p sojilnice velik političen shod S. K. Z. Poročat prjdejo državni in deželni poslanci. Možje in fantje, pridite 1 p Ormož Dne 22. septembra priredijo ormoška slovenska društva veliko Slomšekovo slavnost, nakar se vsa cenj. sosedna slovenska društva naj blagovolijo ozirati. p Središče. Krajevni odbor S. K. Z. za Središče in okolico priredi v nedeljo dne 25. avgusta ob 3. uri popoldne v gostilni g. Marče-ca v Obrežu politični shod. Poročat pridejo naši državni in deželni poslanci. Zavedni možje in mladeniči pridite v obilnem štev lu! p Središče. Telovadni odsek „Oiel" in „Dekliška zveza" v Središču priredita v nedeljo, dne 1. septembra po večernicah na vrtu g J Lončariča na Grabah pri Središču Slomšek—Šinkovo slavnost v spomin petdesetletnice smrti Slomšeka in šestdesetletnice mašništva veleč, g. prof. Matij« Šinka. Vspored 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor; govori veleč. g. prof. dr. Ko-?sčič. 3. Tri čudotvorne rožice. Prizor v Šinkovo proslavo 4. „Veseli god". Prizor v Slomšekovo proslavo.5. „Turški križ". Dr. Krekova igra v štirih dejanjih. Med odmori igra znana Koejanova godba. Vstopnina: sedeži SO vin., stojišča 80 vin. Preplačila se hvaležuo sprejemajo. Proslavimo v častnem številu visoka slavljen-ca! K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Ob priliki 401etnice Okrajne posojilnice v Ljutomera so je vrnilo dne 18. t. in. slavnostno zborovanje v telovadnici slovenske šole. Udeležili so se istega poslanca Roškar in Meško, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani Traven, predsednik štajerskega pododbora Zadružne zveze dr. Hohnjec in mnogo dragih številnih odličnih gostov ter članov posojilnice. Ob pol 11. uri otvori načelnik Ludvik Babnik slavnostno zborovanje, pozdravi vse navzoče goste ia člaoe ter podeli besedo slavnosmemu govorniku gospodu nadrevizorju Vlad. Pašenjak iz Maribora. Ravnatelj Traven poziva v krasnem govoru k pogumu. v3trajnosti in složnemu skupnemu delu. Dr. Hohnjec povdirja, da so si ¿adrugarjt izbrali geslo našega presvitlega cesarja z združenimi močmi! Načelnik naidravlia gg. Matiji Žemljico in Ivanu Drobniča, še živečima ustanoviteljema Okrajne posojilnice, ki sta bila pri siavnosti navzoča. Jakob Rajh se spo mkija delovanja zadružnih uradnikov. Načelnik Zveze gasilnih društev v ljutomerskem okraju Josip Rajh st., oriše zasluge posojilnica za razvoj gasilstva v okraju; odbor zveze je v znak priznanja imenoval sedanjega načelnik* Okrajne posojilnice, gospoda Ludvika Babnika, svojim častBim članom. Ginjsn se je z.-hvalil gospod načelnik za izkazano čast. — Postbno lepo pa se je razvila popoldnešna slavnost. 1 Ljutomer. V nedeljo dne 18. t m. se je vsporedno s slavnostnim zborovanjem posojilnice, vršilo slavnostno zborovanje gasilcih društev v ljutomerskem okraju. Po pozdravu načelnika zveze g. Jožefa Rajha star., je govoril g. državni poslanec I. Roškar, kateri je častital gasilnim društvom k njih cspehom. Popoldan se je v Sršenovem logu razvila velika ljudska veselica, katere se je udeležilo več kakor tisoč ljudi. Razpoloženje na^eseličnem prostoru je bilo veselo, k čemur je vel.ko pripomogla reumormo sodelujoia godba ia petje moškega in mešanega zbora pod neutrniljivim vodstvom g. Zacherla; tombola je naklonila mncgirn iepe dobitke. V šotorih so skrbele vrle murske poijanke za jed in pijačo. Nastopili so razni govorniki. Govoril je gosp. dr. Hohnjec in povdarjal, da vrši S. K S. Z. iste naloge, Sakor gasilna društva, da vlada v gasilnih društvih isti duh, kateri preveva celo krščansko izobraževalno organizacijo na Spod. Štajerskem in izraža željo, da naj gasilna društva v istem «uho, kot doslej delujejo, skupno s S S. S Z. Ravnatelj Zadružne zveze g. Traven iz Ljubljane izraža svoje veselje nad vsem, kar je aa Murskem po'ju videl. Navdaja ga zadovoljstvo, ko vidi lepe sadove gospodarske in gasilne organizacije ter želi, da store murski poljanci še en korak in si ustanove murskega Orla. Državni poslanec Ivan Roškar opisuje gospodarske in politične razmere in poziva ijudstvo, da se zbira v taboru S. K. Z. Nadrevizcr gosp. Vladimir Pušenjak povdarja, da je veselični prostor veiikega pomena raditega, ker se je na istem leta 1868 vršil prvi slovenski tabor, nadalje leta 1900 stoletnica rojstva nepozabnega vla-dike Antona Martina Slomšeka in sedaj 40ktnica Okrajne posojilnice v Ljutomeru in dvajsetletnica gasilstva v ljutomerskem okraju. Veselice so se udeležili tudi liberalci in sicer bržčas raditega, da bi jih ljudstvo videlo in j>h še obiskovalo, ker tudi „klerikalni" groši dobro diše raznim liberalnim veljakom. Razpoloženje na veselici je ostalo neskaljeno. Veselica je traj&la pozno v noč in bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. 1 Radgona. 81ov. kat. izobraževalno društvo v Radgoni vabi na glomšekovo slavnost, ki jo priredi 25. t. m. na vrtu g. Fr. Nedoka v Žetincih s sledečim vsporedom: 1. Slomšek, prvi knezoskof lavantinski. abit. J. Tronjko. 2 Slomšek, učitelj slovenskega naroda, stud. phil. Gombotz. 3. Slomšeku Pesem, deklamira gdč. Lojriki Fašalek. 4. Dr. Krek, „Tri sestre", igra v treh dejanjih. Po prosti zabavi šal j va pošta, petje itd. Začetek ob 3. uri pop. Za slučaj slabega vremena se preloži slavnust za osem dni. C5 1 _ •___ V| • K 9 Slovenjgraski okraj. s Slovenjgradec. V Slovenjgradcu se je rojstni 'dan našega presvetlega cesarja 1 letos obhajal z izvanredno velikim siijajem. Omogočil 'je to deželno-brambovski polk štev* 3 iz Gradca/, ki je korakal k stvojim vaj^m skozi Slovenjgradec in je tu obstal Čez nedeljo. V soboto zvečer je priredil s svojo i godbo krasno serenado po mestu! in posebej preldi mestnim župniščem, kjer je stanoval polkoCvpik Flach, pred okrajnim glavarstvom in 'županovim stanovanjem. V nedeljo je imel polk sv. mašo pod milim nebom, na Friedlovem travniku, katero je služil vlČ. mestni župnik Cižek in kjatera je privabila mnogo radovednega ljudstva na vse zgodaj v mesto itudi iz okolice. Ob 9. uri je bila sv. maša, katero je opravil Ob asistenci dveh župnikov profesor iz Gorice, sedaj leto-viš9ar v Slovenjgradcu. Udeležili so se tafiste c. kr. uradi z gospodom okraljnim gla|varjem na Čelu, in mnogo vernega ljudstva. — VojaSjtvo je v pondeljek odkorakalo čez Podgorje proti Šoštanju. s Slosenjgrsdec. Hranilnica in poso iln ca v Slovenj gradcu je iroe^ minulo nedeljo v Nsrodnem doma redni občni zbor za tekoče lito. Predložila je svojim članom bilanco za 1. 1911. in gospod nadrevizor V. Pušenjak jo je točko za toeko z jasnimi besedami zborovaicem razložil, čisti dobiček je bil 424 K 58 h, odp s od inventarja 1184 K 2o h. Članov ima posojilnica 270. Lahko gleda vtselo v bodočnost, ako bode delovala dalje, kakor v minulem letu. Pri tolikem številu članov je za hranilne vlage tako varno, da ne more biti varnejše v taki okrajni hranilnici. Vkge obrestuje s 4 in pol odstotka. s Podgorje pri Slovenjgradcu Dne 1. sept. se vrši po ranrm sv. opravilu v cerkveni hiši shod S. K. Z. Poročal bode posl. dr. Verstovsek. s Skale. Dne 8 sept. se vrši po ranem opravilu v bralni s bi shod S. K. Z. Poroča posl. dr. Verstovšek. s Zavodne Dne 8. sept poroča posl. dr. Vestovšek o državnem zboru na shodu S. K. Z. po pozaem opravilu v bralni sobi. s Sv. Križ pri Beli» vodah. Petdesetletnica posvetitve križke romarske cerkve se bo vršila na angelsko nedeljo, t. j. 1. sept. s temle vsporodom: Prejšnji zvečer pridiga, nato rimska procesja s svečami in litanije. Na angeljsko ned>ljo zjutraj od 5. ure naprej bv maše in ob-hajanj'-. Ob sedmih slavnostna pridiga (prof. dr. Medved), slovesna sv. maša za dobrotnike križke cerkve in procesija s presv. Rešnj. Telesom. Ob 10. bo drugo sv. opravilo. Kakor kaže, bo udeležba velikanska, ker se vsak še posebno i-anima za priljubljenega slavnostnega govornika, ki bo v vjeseseni besedi proslavljal posvetitelja cerkve, škofa Slomšeka. Železniška postaja za sv. Križ je Šoštanj s Slomšekova slavnost na Homcu pri Siov. Gradcu Kakor je bilo že naznanjenj, se bo vršila na prijaznem Homcu za vso Mislinsko dolino velika ljudska slavuost petdesetletnice smrti preslavnega bu ditelja slovenskega naroda A. M. slomšeka. V to svrho bo obojna služba božja v cerkvi Matere božje na Homcu, prta ob 7., druga slovesna ob 10. slavnostni pridigar bo nekdanji šmarški kaplan veleč g. prof. I»an Vreže iz Maribora. Ob dveh popoldne- bodo večernice isto-tam in po večernicah bo izven cerkve ljudsko slavje. Glava govornik bo drž. in dež. poslanec dr. Earl Verstovšek. Govori ne bodo političnega, ampak nar. dnega značaja, za to se povabljajo na Slomšekovo slavnost vsi Slovenci Mislinjske doline pa tadi od drugod, brez razlike političnega mišljenja. Pevski zbor bo popeval v cerkvi kakor tudi zn-naj najlepše ljudske slov. pesmi. Primerne deklaracije in pozdravi ne bodo izostali. Za telesno ekrepčanje bi tudi preskrbljeno. Tako pa pridite Slovenci v obilnem številu na prijazni Home, da vs. skapno kot en mož počastimo velikega Slomšeka da skupno v spomin pokličemo neprecenljive dobrote, ki jih je naš vladika SI mšek storil nam Slovencem. 25. avgusta naj je med drugimi tudi za Mislinjsko dolino skupen Slomšekov prazniki Pripravljalni odbor. s Šoštanj. Kdo pride v nedelj j dne 25 avgusta v Šoštanj ? Jugoslovanska strokovna zveza vabi vse somišljenike na ve elico s sledečim vsporedom: Pelje, m to se vrši predstava „Tri sestre" v t'eh dejanjih. Med spore dim poje lepe narodne s'o*erske pesmi n-eštn pevski zbor. Po predstavi se vrši l:ndska veselica na vrtu g. Rojšttrj« s petjem mešanega zbora in šaljivo pošto ter prosto zabav./. Ker je čisti dobiček namenjen naravnost Jugoslovanski strokovni zve «i, zato se vabijo vsa sosedna društva od blizu in daleč, da se v obilnem številu udeležijo nsše nove in prve prireditve. Opozarjairo tnd', da je jako ugodna zvza z vlaki za odhod in prihod zvečer. Začstek tečao ob 3. uri popoldne v hoteln „Avstrtja" v gledališki dvorani. Kdor hoč« videti res enkrat nekaj lepega in poštenega iz igre kmečkega življenja naj le pride, ne bo mu žal I Konjiški okraj. k St. Kuuigund* 5Sa P©h Pretekli teden je na tu-kajšnem šolskem vitu nekdo prereza! najlepše vrtnice in s tem napravil približno 40 kron škoie Da je to nezaslišana hudobija, se že vidi na prvi pogleJ, ka,t; dotični propadli človek ni to storil iz kakšne dubičkarije, kakor tisti, ki je lansko leto vlomil v tnkajšno župno cerkev in v prodajal-nico, ampak iz gole hudobije. Ljudstvo je zaradi tega čina zelo razjarjeno. Zadeva se je orožnišrvu nazofcnda in upamo, da zločinec m< bode ušel rokam pra-ice. k Cadram. Društvo „Sloga" ina 2\ avgusta po večernicah v šoli Slomšekovo slavnost. k Zreče. Gdč. Obrevnik Julija, stalno bi »«.]•• ča v Budimpešti, je prišla v svo| rojstni kraj na počitnice in z» Slov. Stražo prinesla dvekronski denir ogrs»ega ko-^a. Hvilal k Sv. Kuniguuda na Pohorju. V nedeljo, 25. avgusta bo imel g. drž. in dež poslanec Pišak dva sh:di in sicer: po iaoi inuši na Ke-beljnu v hiši g. Fakuc», popoldne po večernic«h pa pri Sv. Kunigundi Na teh thod-h bo g. Pišek razpravljal - ižne stvuri -orej ste gospodarji in delavci vabljeni, da se shod >v na obeh krajih obilrr- udeležite. Pri Sv. Kunigundi se bo tudi o tako potrebnih cestah razpravljalo. 1 • f • -a a Celjski okraj. c Celje. Kakor povsod, Se je tudi v Celju ce-* sarjev rojstni dan slovesno obhajal, 'Na predvečer rojstnega dne je priredilo (tomobranSko vojaštvo mi-rozov z bakljado,. Iz javnih poslopij so vihrale cesarske zastave. 'Na cesarjev rojstni dan zjutraj je bila v farni cerkvi pontilikalna sivu maša, katero je daroval celjski opat, g. Ogr,adi. Vojaštvo pa je imelo na slavnostnem travniku sv, mašo, katero je služil kaplan g. Jakob Kosi, Pri sv,, maši je igrala vojaška godba, h- Vodovod so pričeli graditi na Bregu pri Celju. Vofe bo napeljana iz celjskega- mestnega vodovoda. <— (Herzmannovo hišo na Bregu pri Celju, dozdaj nemško posest, je kupil Slovenec Ignac Šimenc, krtačarr v Celju. — Umrl je na Bregu pri Celju zasebnik Luka Lebič, star 95 let. — Obsojen je bil zaradi konlcurza pri celjcikem okrožnem sodišču blfvši trgovec v Laškem trgu Viljem Grossnig na tri dni strogega zapora. — Na Zgornji Hudinji v celjski okolici se ije pečal gostač Franc Hrovat z mazaŠ-kim Zdravljenjem. Prodajal je tistim, ki so iskali pri njem pomoči, za drag denBjr ničfvredna zdravila. Za obisk bolnika pa je računil 8 do 10 K. Obiskoval je samo take, za katere je vedeli, da bodo plačali. Te dni ga je izdal nek njegov zdravljenec, kateri je mo-nal iskati zdravniško pomoč. Uvedli so proti mazaš-kemu zdravniku sodnijsko preiskavo. V- Na svojem pohodu skozi Celje je prenočeval velik del vojaštva boaansko-hercegovinskega polka v Levcu pri Celju po raznih podih. /■Korporal Ponjevjič Murat je hotel proti 12. uri po noči zapustiti pod, ha f katerem je prenočeval. Ko je lezel v temi na tla, je tako nesrečno p,adel na ročico nekega spodaj stoječega voza, da si je polomil več reber. ¡Spraviti so ga morali v celjsko vojaško boilnišnico, f— Pred kratkim se je potepal v Gabenju pri Celju nek delavskemu sjtanu pri- padajoč mož, kateri je najedel svoje ime Vid Gra-čner. PriSel je v trgovino Franca VenguŠta in hotel tam menjati petkronski tolar. (Vengušt pa je denar takoj spoznal za ponarejen in se branil jzplačastl. Nato se je neznanec podal k branjevki Marjeti Hoč-nik ter tam denar zmenjal. Najbrže je mož član kake družbe ponarejalcev denarja). ¡Pobegnil je, še predno se je orožništvu posrečilo, ga ujeti. c Na Dobrni pri Celju je ob priliki zadnje nevihte hudo potolkla toča. Po večerih je vlajdal ob priliki (deževja tudi precejšen mraz. c Hmelj. V zadnjem tednu se je poiožaj na žatečkem hrapijskem trga spremenil. Ker je zalogi Ltnsseg* hmelja zelo mala so pivovarnarji zelo povpraševali p > hmelju. &adi tega so cene češkemu hmelju poskočile. Plačevalo se je zanj 150 do 180 K za 50 kg Lloskega hmelja je splošno zelo malo v zalog'. Tadi za i .venčeškifn hmeljem se je močijo povpraševalo, ker ga je zelo m^lo na razpolago Plačevalo se je za 50 kg. tujega hmelja 120 do 150 K in je torej bele i ti napredek cea. — Ob r »Dje hmelja se j i spioš:io priielo. Dsžsvno vr irne prejšnjega tedna je obiranje hmelja zelo zadrževalo. Kakovost letošnjega hmelja je izvrstna. Gleda cen nove nu hmelja se še sedaj na more kaj stalnega poročati, ker se prodaja hmelja razvije najb;lj še le po izvršenem obiranju. Za ogrski in štajerski zgodnji hmelj se je za nekaj malih množin plačevalo na žatečkem trga 150 do 160 K za 50 kg. c St. jarij ob juž. žel. Umrl je naš vrl pristaš J. Pančič pri Sv. Primožu 15. avg. Dan poprej je še mlatil. Po noči ma je postalo slabo, zjutraj bil je že mrlič. Teden poprej je napravil božjo pot k Mariji Pomagaj. Umrla je tudi Katarina Kranjc, prva iz Dekl. Marijine dtulbe, odkar obstoji. c Žihc. Dne 18. avgusta soro se zopet zbrali v pro štorih g. Ntdorferja v Vrbju na politično zborovanje, katero nam je priredila S. K Z. Poleg domačinov so prišli pod gostoljubni krov našega vrlega pristaša Nidorferja tudi gostje iz Gr.ž, Sv Petra, Peirovč itd. Zborovanje je otvoril provizer Sebreiner. Za predsednika je bil izbran g. Zupane. Za besedo je povsel državni in deželni poslanec ar. Korošec ter opisal politiko slovenskih poslancev v državnem in deželnem zbora Potem je deželni poslanec Terglav opozoril aborovalce na liberalne lali glede dohodninskega davka in razložil, kako je treba v teia ozira postopati. Predsednik Zupane se v imenu zborovalcev iahvali poslancema ter pozove navzoče, da presvitlemu cesarju izrazijo prigodom rojstnega dne svojo udanost s krepkimi „živijoa-kiici, kar se je tudi zgodilo. c Ljabnti. Po drugem sv. opravila se je vršil dne 18. t. m. v gOHtilni pri Korošca jaSto dobro obiskan shod Predsednikom je bil izvoljen vrl domači župan g. Ermenc, ki je pozdravil navz. če, da kličejo ob prdiki rojstvenega dne presvidega cesarja trikratni živijo, in prisrčno pozdravil g. poslanca dr. Vrstovšeka, katerega morajo prištevati vsi Gornjesavinjčani za svojega domačina. Poslanec dr. Verstovšek je nato poročal o delovanju v državnem zboru in opisal z živo besedo delovanje ljudske zbornice, zlasti poslancev S K. Z Njegovo poročilo so vzeli navzoči k navdušenjem naznanje in mu izrazili popolno zaupanje kakor vsem pofelancem S. K. Z. Po dveurnem shodu je zaključil g. župan zborovanje. e Solčava. Letos si je navzela divna Solčava za Veliko Gospojnico še slovesnejše lice, kakor druga leta. Imeli smo v bV ji sredini priljubljenega mladinskega organizatorja, vlč. g. dr. Hohnjeca, ki je ob sklepu dobro uspele tri-dnevnice v čast evha ističaemu Boga, pri kateri so skoro vsi župljani prejeli svet« zakramente, govoril mladeničem v prepričevalni, vzneseni be-sedi o reSeenju Matere Božje kot najboljšem pripomočka, da si mladina ohrani krščanske čednosti in o pomenu Marijin h družb, potem pa izvršil slovesni sprejem 18 mladeničev v Marijino družbo. Bil je lep in pomenljiv dan za solčavsko talsdiuo. c Solčava Shod S K. Z. na Veliko Gospojnico se je vršil ob ob lni udeležbi volilcev v najlepšem reda. G. drž. in dež. poslanec g dr. K. Verstovš-k je poročal o novih postavah, ki zadevajo posebno kmeta potem o storjenih korakih glede tako potrebne ceste iz Solčave na Koroško in o izboljšanja naših planinskih pašnikov. Zbrani volilci so pazljivo sledili izvajanjem g. poslanca, posebno se z ogorčenjem pritoževali čez krivično odmerjeni« osebno dohodninskega davka. Na shodu so se stavile tudi pomembne resolucije c Luče. Tukaj feoi> igrali rečički šolsrji v nedeljo 25. t. m. ob 1 uri popoldne d^e igri „Saegulčica" in „Lažnjiva Nad«'; tudi dekla-macije ir oeije je na vsporedu. c Št. jur ob juž. žel. Podružnica Slov. Straže priredi v nedtljo, dne 1. sept. Slomšekovo slavnost. Ob 10. opravilo pri sv. Rozaliji. Po večernicah ob 2. uri odhod h g. J. Simoočičo na Proseniškm. Tam občni vbor S. 8, petje, tamburanje, govori, deklam&cije iu igra: rPravica se je ikizala". Sodelujejo dijaki Vstopnina 30 vin. c Mladeniči m dekleta i?, spodnje in gornje Savinjske doline. Udeležimo se shoda dne 1. septembra na Creti pri Vranskem v ogromnem številu. Noben dobro-tiiislač mladenič in nobeno zavedno d->k!e naj ne ostane domu P. kažimo torej s tem, da tadi mi slavimo škof» Slomšeka. Na shodu govori g dr. Korošec ter mladeniči in dekleta iz naših zvez. c Lotkova vas. Prosto1 oljna požarna brsmba priredi dne 8. sept. veliko vrtno veselico. v<;iored se objavimo. c Galicija. Kakor povsod v zavednih kraiih slavijo 50ietnico narodnega buditolja S-omšeka, tako bo tudi naše izobraževalno društvo priredilo Slomšekovo slavuost, 15. «bptembra na Perno-em, na kar opo?arjanao vsa sosedna društva, da ne prirejajo ta dan kaj podobnega. Odbor. c Polzela. Vsem :)rij»teljem „Gore Oljke" naznanjamo, da bo zahvalna nedelja za vse dobrotnike ccrkve in velikega zvona ee obhajala v nedeljo dne 25. avgusta ob 10. uri. Brežiški okraj. b Rajhenbnrg. V zadnjem dopisu iz Rajhenburga se nahaja mali tiskovni pogrt šek. Namesto : Častitam dopisnika, da se je tako pošteno, a nerodno zaviel za čast ugledne Lenartove hiee, mora stati, da se je tako pošteno nerodno, tj kolikor mogoče nerodno in reokretno. . . zavzel... Ad. Za čast in ogled svoje hiše se zavzemati, je vsakega sveta dolžnost... pa v lastno skledo pljuvati ter čast svojega doma grdit', to moseč»j prirejen«. Zlasti vabimo sosedne rodoljube i2 Bizeljikega, Kap-l, Brežic, Sromeij etc. Glohüko pr¡ Brežicah. lía gostiji g. Franc Podvinski v Globokem pri Brežicah se je nabralo >(o?odom zlate poroke omenjenega, dvajsetletnic uašništva negoveg* sins, preč. g. Antona Podvinski, župnika v RsMnšniku in krščenja. qjegovrgt vnuka Ivančks med veselimi gosti te trojediee slavnos.'i 50 kron. Hvala I b Z&bukovje. V nedeljo, dne 25. t. m. priredi naš dež. poslanec g. dr. Fr Jankovič tukaj v Zabukovju po poznem sv. opravilu okoli 11. ure predpoldnem javen shod Gospodarji iz domače in sosednih občin prid.te v obilnem številu. Govori tudi dr. Brnkovič. Najnovejše. Evharistični shod na Dunaju. Pisarna lavan-tinskega škofijskega odbora ima pristopnice vseh "tistih, ki so posdali denar, že izgotoVfljene. Razpošil-jatev pa se bo mogla še ie tedaj pričeti, kb pride iz Dunaja poročilo, kje bodo udeleženci dobl'ji skupna stanovanja. Tb. hočemo zapisati na vsako pristopnico, da. si posamezniki lažje pomagajjo, ako se kateri za^de. Kdor vzame karto po 2 Kj, ki velja za ftne 14. in 15. septembra, mora še pridjati 1.70 K zpu znake in legitimacijo. Vsem, ki so poslali samo K ali 10.35 K, svetujemo, da za vsakega uda še dopošljejo 35 vin. Mnogi namreč želijo iti v Marijino Celje in rabijo legitimacijo 'za znižano vožnjo, mnogi se bodo morcia še le na Dunaju odločili. Tiamkaj pa ne bode mogoče dobiti več legitimacije. Vozili se bomo na jDtv naj na vsak način dne 11. septembra zjutraj s skupnim vlafkom, tako da pridemo tje okoli opoldne, ali vsaj do dveh popoldne. Kakor smo do sedaj izvedeli, bo najcenejša Vožnja z legitimacijama, ki znižajo vozne cene v III. razredu za 50%, v II. raz'redu pa. za 30%, Iz Maribora i na Dunaj in nazaj stane vozna karta. III. razreda 11 K 50 Vin. Iz Dunaja v Mar. Celje in nazaj na Dunaj stane vožnja z legitimacijo 6 K 80 vin. Iz Dunaja nazaj v svojo domovjno se ne bomo peljali v skupnem vlaku, ampak vsak si izvoli tistf. vlak, ki zanj najbolj so®. Ko boste prejeli legitimacije, jCh ,takoj podpišite z istim imenom, na katero se glasi pristopnica. Že sedaj opozarjamo vse, ki bodo šli na shod, naj na Dunaju ne kupujejo kakega blaigai, ker so v veliki nevarnosti, da'jih bodo.židovi hoteli izkoriščievati. Tudi raznih tatov se ne bo tam manjkalo. Zato si naj vsak svoa denar prav dobro shrani^da se ne bo prepozno kesal. Ljutomer. Na aingeljsko nedeljo, dne 1. sept., je v Ljutomeru za našo župnijo in celo Mursko polje velik dekliški shod v proslavo SlomŠekove 501et-nice, Ob VAO. uri predpoldne je pridiga in sv. maša. Po cerkvenem opravilu je takbj dekliško zborovanje. Pridigo in govor ima zastopnik S. K. S. Z. iz Maribora. Popoldne po večernicah se lv KukovČevj dvorani proizvaja gledališka igra: b.¡Svojeglavna Min-ka", deklamacije, (petje itd. Sv. Jurij ob Sčavnici. Tukajšnje bralno društvo se pripravlja na veselico z gledališkimi igra|mi in drugimi raznovrstnimi zabavami na nedeljo dne 1. septembra t. 1. Volilu miadamšlri tabor za Posavje se vrši v nedeljo, dne 1. septembra na Vidmu. Cerkveno opravilo se začne ob pol 11., po dohodu vlaka iz Zidanega mosta. Takoj po cerkvenem opravilu zborovanje na prostem pred župniščem. Posavski mladeniči, uieležite se tega zborovanja v obilnem številu, da tudi vi proslavite 501etnico S omšekore smrti! Vrsnsfco. v nedeljo dne 1. septembra je na Creti velik mladinski shod. Govori poslanec dr Korošec. Mladina pridi! Petrovče. Petrovški Orel in Dekliška zvena imata se-H^anek dne 25. avgusta po večernicah. Na vsporedu: petje, govori ¡n predavanje. N«p&d na gkof*. Ko je dne 18. avgusta predpoldan šel ducajski pomožni škoi dr. Pfluger v spremstvu sluge v cerkev sv. Štefan«, da slaži tamkaj sveto mašo povodom cesarjevega rojstnega dce, ga ja po bliskoma z nožem napadel nest Herman Prinz, ki je pred kratkim zapustil norišnico. Nož mu je porinil globoko v pleča. Del noža je ostal v rani. Rana je sicer težka, toda smrtnonevarua ni. Napa dalca so takoj prijeli iu izročili policiji. Baje je nameraval napasti dunajskega kardinala dr. Nagla. Dr. Pegan, kranjski deželni odbornik, ki je predava l spomladi na shodu županov v Mariboru, se ja v nedeljo 18. t. m. ponesrečil. Vozil se je s samodrčem iz hrvaškega Primorja v Ljubljano. Pri nekem klancu blizu Cerkvenice je pridirjal eez cesto neki triletni otrok. Dr. Pegsn, ki je sam vodil samodrč se je hotel otroku na mah izogniti, sicer bi ga smrtno povozil Pr tem pa je z:-,del samodrč ob brzojavni drog, dr. Pegan pa je odletel več metrov daleč e aamodrča. Giava dr. Peganova je bila skoro v?a v krvi, iz nosa in ušes je dr Pegam lila kri. Dr. Pegan ima na glavi, nosu, gornji ustnici in obrani več ran ter si je močno pretresel možgane. Pofekodovaaa je tudi leva noga Samod; č je še nato z vodjam Južno drtal naprej in se zadel o t» nek zid. tu je tudi Južna odle el in samedrča. p» ni dobil težkih poškodb. Samodrč jo razbilo na dvoje. Slučaj je hotel, da je dr. Pegan dal svojemu sinčku Viadkotu nekej Časa pred nesrečo izstopiti iz sasrodrča. Dr. Pegsn je moral ostati na jugu. Vodja (šofer) aamodrča pa je takoj po i esreči ves preplašen sveto zatrjeval: „Nikdar več na avtomobil in če bi bil avtomobil zlat!" Prijet cerkveni rspar. Dae 2 L avgusta ob 12 opoldne jo zasačil cerkovnik Ferdinand Bračko roparja pri nabiralniku poieg Marijinega oltarja v cerkvi Sv. Lovrenca nad Mariborom. Poklical je pomoč, in 5 mož je hipoma roparja obkolilo in gnalo v zapor na občino v trgs. Telefoniralo e je po orožnika, ki je prišel še tisto uro, preiskal roparjr., najdel pri njem denar in rav;ne skrivnostne nože Ropar je čez 40 let star, govori nemški, in je brez dokumentov. EKati umoriJa s«eje štiri otroke Na Rečici pri Bledu na Gorenjskem je v nedeljo 18. avg mati Neža Pretnar prerezala vrafove STOjim 4 otrokom, siarim od 1 do 6 let. Ko je prišel njen mož Janez h cerkve, kjer je bil pr službi božji, je nai-el vso sobo okrvavljeno, trupla umorjenih otrok pa so ležala na posteljah, vratovi vseh otrok pa so bili prerezani. Nesrečna žena je stori a ta čin v hipni blaznosti, potem ps je zbežala v gore. Moža je grozni dogodek- budo pretresel. Orožništro ji šlo iskat nesrečno ženo. Žena je bila stara 32 let. vedno vzorna, skrbna mati, marljiva in delavca gospodinja ter je otročiče izredno lepo in dobro vzgojila. Zadnje mesece pa so se kazali pri njej znaki slaboumnosti. Ustnica uredništva. Ptuj : Še ste pač daleč nazsy, da poslušate nemSJcutarje. Ali tas ni sram? — Žalec: Kolikor nam znano, ima vaš trg največ doklad v celem celjskem 3odcem okraju; če se sila ne motimo, okoli 120 odstotkov. Za razloga boste sami najbolj vedfli. — Sv. Lenart: Mož je dal podpise ponarejati in mi hian mo dokaza. Je znam kot hžojivec in surovež. Kadar bo mera polna. — Zavrč: Saj so tudi vspehf taki I Korajža velja. — Pragersko Dramlje, Majš;>erg, Gradec : Prihodnii«';. — Ljubao: Preossbr.o. —■ Sv. Križ: Dobili že od druge stran". Šoštanj. Vitanje, No»»cerkev, Hardek, Sv. Urban, Sv. Štefan, Sv. Pettr na Medvedo?em selu: Prepczuo I Kar ni zastarelo, pride prihodnjič. Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. Neugasse št. 8. S22 Lepa hiša. sadni in zeleojadni vrt, */4 orala zemlje sa s pridelki vred proda v Spod. Hajdinu št. 10i pri Ptuju. Prodajalka se nahaja 1. in 2. septembra pri hiši. P09 Učenec, z dobrimi spričevali iz poštene hišo se takoj sprejme pri g. Jerneju Bračko, krojaču v Krče-vini št. 151 pri Mariboru 908 ■ L rrgoviaa t žehiiitint v- YS j d *» ••<•<« pripiroč* najboljše osel-e kose fn srpe praio štaj. ž. leso po najnižji ceni in solidni postrežbi. 60 -------- Štefan Rauta I Eno uro oo Mariburd, čt.n wt od j>el, z postaje. I' minut od cerkva, je na proda; lepo pcssstvo z zidanimi poslopji meri 38 oral" v enfm ko^u. večinoma prvovrstnih travnikov m tavnišhi in zoboteimični atelier piorti, BepiGiitshofgasse štev. IS v hiši gosp. dr. fi. Pipuša. n M Ä M B «a» sst» » a» Loterijske številke: Doe 17. avgusta 1912. Gradec . 88 62 69 90 82 Dunaj . 15 19 87 83 2 Trgovski ušensc z dobrim šoissim spričevalom se sprejme v trgovino z me-ša im blagoai Alojzij Pinti-r v Slov. Bisiriei. Učene« mor*» takaj trgovsko šoio obiskovati kar je velikega pomena. Posestvo lepo, ležeče v Tinjski fari, ene uro iz meeta Slov. Bi*tric3 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko poskpje, vse v dobrem stuna se za samo T 600 K proda. Plača se 2000 fron, drugo ostane Inhfeo vknjižeao. Vse catančieje pri Franc Peteiioc a, Roteuhof Gornja Poljskav-». Učenca iz dobre, poštene hiše se sprejme v tvgovini z mešanim blagom. M Sbil „pri škofa" v Mokronogu ns Dolenjskem. 920 14 hrastov za vsako porilo v ormoškim okraju se po reni in u-godnimi pogoji proda. Nasiov se »zve v upravništvu „Slov. Gospo-dana". 923 Zaradi družinskih razmer se iz proste rok« proda najlepša kmetija. Cilo posestvo meri 41 oralov zemlje in sicer (najlepših njiv, travnikov in izvanredno lepih gosdov. Poslopja .-o zidana in deloma z opeko Kiita. K posestvu š-; spada en lep vino-(■rud na n. vo zasajen. Goveje ži-ine se lshko redi 12 glav in 3—4 Vonje in oisoli 25 svinj. Posestvo leži v ormožki okolici. Natančneje m iz7e pri ogledovanju posestva, i islov prodaja/ca pa v Upra?ništv& „91. Gosp." 881 Dva ali trije dijaki se sprejmejo Lit stanovanje pri pošteni družini, Maribor, Reisorjeva nI. 6. 831 Prsve klobase velike, par po 40 vin. razp.-šilja od 5 kg naprej po povzetju Kari Novak, Sp. Šiška pri Ljubljani. 906 UčeiiftC ia oodarsko obrt se takoj sprejme pri Francu Sulcer, sodar-i-kem mojstru v Mariboru, Kaiern-g&sss 7. 884 Sode, ž< rabljene za vino, prav moče«, razne velikosti od 6 do 17 polovnjakov držeč? proda M. Vo-lavšek, veleposestnik Gor.Sv. Kun-gota pri Mariboru. Cena po dogovoru. 888 i(a prodaj je v mestni občini Slov. Bistrica posestvo z gostilno, (tudi žganjetoč), obsega lepa njive, travnike, lep ssdonosnib z vinsko trto lep veli« vrt za zelenjavo. Lepa novozidana hiša s 3 sobami, dve kleti, živinski hlev obokan, za 10 glav živine. Zidani svinjski hlevi. Posestvo leži 10 miout od šole in cerkve, ob državni cesti, kamur kaj radi zahajajo iz mesta gostje. Proda se z vsem, z žbino in orodjem ah tudi brez tega. Cena in kje, se izve pri Franca Zupančič v blov, Bistrici. ~ 897 Lepa hiša z vrtom se radi cdpo-iovauja s trgovko in vinsko točilnico vrad proda Maribor, Nova sas 21. 900 Dva priena, poštens fant» sprejme v trgovino kot učenca Aut. Valen-čak v Veienju. 902 Mizarske trešico (treske) odda A. Viher, misaroki mojster Heugssse št. 4, Maribor. 903 Sprejme se mlad fant. ds 16 let star sot hlapec k enemu k niu; aif.o ima veselje, se tudi porabi v trgovini. Ponudbe na J. Traun, Ptujska gora. >-69 Slikarskega učenca, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme Frasc Ko-lar, slik. mojster, Krče vin* pri Mariboru, b70 Učenca, kateri ima veselje do črev-' ljarske obrti sprejme Ant. Trošt, Stolna clica, Minb„r. 867 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr, Schmida znamenito olje za slug* odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenic» stane K 4"— z navodilom o uporabi, dobiva so samo v lekarni Aootheke „zur goldenen Sunne" Grad«o, Jaliamuniiilatz 24. 168 Kupci p izcr I Vsled družinskih razmer je v večjem prijaznem trgu na Spod. Štajerskem na prodaj lepa zidana hiša a zidani n gospodarskim poslopjem in 4 ;n pol o-ralov same rn?ne zemlje. Na travniku rase sladka krma in ;>o lahko redi 3 govedi in mnogo svinj. Ker je v trgu mnego gospode in vojaštva se lahko mleko in vsak pri • delek doma drago prod». Hiša z posestvom je pripravna sa vsakega posestnika, cbrinika, trgovca kakor penzijonista. Od železniške postaje pol ure oddaljeni. Cena 11.000 kron, 1400 kron lahko ostane ležat. Naslov se izve v npr*vnigt- u Slo». Gospodarja pod štev. „13000". 872 PETELINE čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tenske" pasme, meseca aprila val-jene. C-ne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kune« dva do itiri meneče eiare. Cena zs par, za vsak mesec starosti l K £0 v. Zatojnina se računa po lastni ceui. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak. trtuar in posest, p Juršinci pii Ptuiu 801 No?a in že rsbljeca fc»lesa (bicike^ine) in šivalne stroje v različnih cenah, kukor tudi popravila sij izvršujejo točno in po nizki ceni. Bicikelji in šivalni stroji proti malemu delnemu odplačevanju pri Jcs. «iiitner, mehanik, Maribor, Korošta ulica 17. 833 Za dijake. Lepo solačno stanovanje. meblovano (prvo r.adstrepje) 1 ali 2 sobi in kuhinja. Koroška cesta 76 Maribor. 890 Išoem dobro idočo pekarijo v mestu ali na deželi v najem ali kupiti takoj ali do 15. septembra. Poštn:-ležeče št 8? 0. Konjice. 890 Novozidana vila v S udencih „Werk-stattenstrasse 32" pri Mariboru se proda. 886 Lepa bmečko posestva pri Sv. Kungoti na Pesnici, ;e v uprav. 760 Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med tkrnino 'n dvema oh'irsfc'n.» ixstauia pri D. M. v Urez u pri Mariboru, zre- en e»rkv«i in šole. sfst. iro iz 2 pvr-cel k iv, kr^g 12.960 □ metri» c-like Vproia se v upvmvtiiitva. .-t- 4 za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzopanlnike. ! Patentirana iznajdba! Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. /flcfl-posnemalnik ^ ! Najostreje pos W • 20 let nepoško i cnnnnn ::u ____u: l t model 1911 ! 20 let nepoškodova 1,600.000jih je v rabi posnemanje odlikovanj i.t.d. Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3. V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. ŠoštarfI: Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. m špeces*5joi m -£l deželnimi prideEki Anton Kolenc CsH? Graška ulica št. 22. 5«® debelo! m BroIroS Pr^r/OTJ iQir7frAvnrda se mora blago kupovati rid^lijeizguvurpri iujdhi ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo s vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustrefti zahtevam cen j, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, 6e tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisik. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Knpujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd,, sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne ??reče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo irancosko lucerno, doma-lio deteljo, travo, ter čebuijoet, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naroČila se izvršujejo z obratno poŠto Koroška ceste 53 I$^&rife©F Heugasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš., pohištvo za stanovanja), Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba Ne pozabite Volno, s akno (štofe), cagge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manuiakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini w E« Sepec9 Maribor. Grajski trg. lose» Burgplatz. Križevska opekarna v Križevoih pri Ljutomera daje p. n. občinstva na znanje, da ima v zalogi in prodaje od sedaj naprej vsakovrstne eci navadne nakor tudi visoke za kurjavo stanovanj, nadalje štedilnike (Sparrherd) in druge lončarske potrebščine. 824 Zahvala. Odškodnino za pogorela hišna in gospodarska poslopja izplačala mi je zavarovalnica „Franco Hongroise" v Gradca s poinim zavarovanim zneskom brez odbitka, zakar tej zavarovalnici izrekam najino zahvalo. Nova vas pri Št. Jurju ob juž. žel., 20. julija 1912. Jos Grafrir, 1 r. Martin Kamer, 1. r. Jo>. Drofenig, 1. r. 919 Ana Kamer, 1. r. Služba občinskega sluge in redarja se odda s 15. septembrom 1912 Letna plača 720 K, prosto stanovanje, kurjava in obleka. Prosilec ne sme biti pod 25 in ne črez 40 let star, mora biti avstrijski državljan, ne-omadeževan ter slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožon Prednost imajo upokojeni orožniki in do-služeni vojaki. Koleka proste prošnje se imajo do 5. sept. 1.1. pri občinskem uradu Okolice celjske vložiti, oziroma se osebno predstaviti. 911 Župan: Anton Fazarinc. ¡sNi!^^!»«^ dfti ^n £ \\ Cementno strešno opeko zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakenstein Cena za 1000 komdov (rudeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje Franc Klančnik, 879 organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki. ************* Svoji k svojem S Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene! postrežba točna! n\ali dobiček! Pobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj nOTi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvainih p:?fm sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Serravaliovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepiino sredstvo z» slabotne, malo-krvce in rekonvalsceote. Povzroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. I.boren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. j? S S «ivV $ L Serrait ailojC. kr. dvorni dobavitelj g Trîeste-B^rossSa. 3&Ï Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra â K 2'60 in 445 po 1 liter â K 4 80. Knežji nadškofijski konvikt pod vodstvom očetov dr«ž&e Jezusove v Gorici. Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči. Milo, južno podnebje. Velikanska, nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in ko-pelimi. Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov. Za sedaj bodo gojenci obiskovali c, kr, veliko gimnazijo v Gorici; vendar pa je upati, da začne kmalu interna gimnazija z javpo pravico. Poštena, stanu primerna vzgoja. Prospekti in natančnejša pojasnila se dobe pri ravnateljstvu knežjega in. nadškofijskega konvikta v Gorici. Varujte se ponaredfo, ki ni»o ,Fl3rî@n* in zdravju ne koristijo! P«vodom bridke smrti in pogreba naše nam nepozabljene, drage sestre, oziroma hčere in nečakinje gospodične Maričke Markoiek, se iskreno zahvaljujemo vsem tistim sorodnikom, dragim sosedom, prjateljern in znancem, ki so drago nam Maričko v času njene hude bolezni večkrat obiskali, njo in nas tolažili in v tako obilnem številu jo spremili k večnemu poč tku. Zahvaljujemo se vsem sožalovolcem za itraženo sočutje Posebno se še zahvsljnjemo veleč. g. župniku in kaplanu, t»r č. g. F;. Lukmanu novomašniku iz Vranskega za spremstvo in vsem onim, ki so od blizu in da leč prihiteli iikazat rajni zadnjo čast. Zahvaljujemo se posebno še č. g. kaplanu za ganljivi govor pri odprtem grobu, ter tndi g. organistn in pevkam, ki so ji zapele ganljive Eagrobnice. Zahvaljujemo se Marijini dekliški družbi, ki je rajno polnoštevilno spremila na njeni zadnji poti Zabvaljnjfemo se darovalcem venet v in vsem udeležencem pogreba. Bog plačaj stotero vsem! Nas pa tolaži le eno: „Saj vidmo se nad zvezdami". Št. Jnr ob Taboru, dne 12. avgusta 1912. 904 Žalujoča rodbina Markovšek. Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana. Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav! Zahvala. Tnžaega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem Iostno vest, da so naša iskreno ljubljena mati Marija Škerlec roj. Majcen, p. d. Županja, relepesestnica t S avtih pri Sv. Tomaža bliža Ormoža, po 31 mesečni hudi bolezni v jntro ob pol 1 uri dne 7. avgusta 1912 prevideni s sv. zakramenti za umirajoče v starost* 69. let mirno v Gospodu zaspali. Pogreb je bil dne 9. avgosta 1912 predpoldne. — Za vso izkazano srčno sočutje, kakor tudi za obilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem, ki so se udeležili pogreba najiskrenejšo zahvalo in tisočeri „Bog plati". Zahvaljujemo se še posebej prav prijazno prečastiti duhovščini, spoštovanemu učiteljstvu, gospodu organistu kot vodju petja, vsem peveem in pevkam, kakor tudi tistim, ki so nam izrazili osebno ali pismeno svoje sožalje! Savci pri Sv. Tomažu, na dan Marijinega Vnebovzetja 1912. 910 Žalujoči ostali. Zahvala. Ob prcbridki izgubi naše iskreno ljubljene in nepozabljene soproge, mamice, sestre, svakinje in tete, gospe Marije A. Guček, došlo nam je od vseh strani toliko izrazov sožalja, da se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Dovoljujemo si tem potom vsem prijateljem in znancem se za izražena sožalja lajsrčneje zahvaliti, osobito pa preč. g. dekanu Marko Toma-žiču za sprevod in ganljivi nagrobni govor, č. g. žopniku iz Podsrede in domačemu č. g. kaplanu, nadalje c. kr. uradnikom, domačemu gasilnemu društvu za darovani venec in kcrporativno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi vsem prebivalcem trga Kozje, okolice in sosednih občin ter vsem darovalcem krasnih vencev! 916 Žalujoča rodbina Guček. Spodnještajerska, ljudska posojilnica v Mariboru rejlsfrsvam zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/»*/. proti tri mesečni odpovedi po 4a/«°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plaia posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo Bploh po 5'/4°/o> na vknjižbo in poroštvo po 5»/47. in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne upe so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejema.o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. KH960 KH EK „Titania" 386 KH KS SK HS Vsako kurivo porabljivo. 70 odsl kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridene zato posebna priprava. Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za pariinike na Avstro-Ogrekem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. — Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte Genike. t» narejeni iz kovanega železa in kovlna8te pločevine, torej nepokverljivi. Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse druge poljedeljske stroje iu orodje najboljšega izdelka in Daj boljše kakovosti; vozne plahte in vse druge predmete železniške stroke pri veletrgovini z železnino 473 „Merkur" P. Cm, Pridobivajte nove naročnike! ■■ Nahrbtniki ■■ GS i______________i ms najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje p|a> ninske dopisnice : Savinjskih alp, papirnate čaše in iz aluminija, se - - dobivajo pri tvrdki - - V t Î X t Za vrtne veselice: lampijone, konfeti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -f Zaloga raznega papirja. - - - r IL Goričaf & Leskovšek Celje, Graška cesta 7. Zvezna trgovina_[ Goriôar & Leskovšek Celje, Rotovska ulica št 2. Zagorsko belo apno, portland- in roman-cernent, traverze, vezno telezje, železje za okove vozov, Štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrat, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi vse vrste železja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. 479 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx O B J AVA. Z mojo Slavnemu občinstva uljudno naznanjamo, da od dne 15. avgusta sprejemam vsaki dan naročila ker sem oddal v najem svoj atelir gospodu Adolfu Skušek. fotografu v Mariboru, koji otvori v mojih prostorih podružnico. Priporočava se spoštovanjem Franc Kurnik, Adolf Skušek, 578 Sv. Trojica v Slov. goricah. umetno moštovo esenco si lahko vsakdo z malimi stroSki pripravi sod izvrstae, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 lit. 4 krone. Dobi se samo 529 v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Dr ¡naročamo svojim edino Slovensko tovarniško podjetje na Spodnjem Štajerskem: I riUWfW*qillW ■ _0 « A 1 •_ | ^v« • a _ ki vari marčno, i: ~ pivovarni Žalec in Laski trg somisueniKom. termalno in granatno pivo. 7s1 Slovenci podpiraimo svoje domače podjetje. Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. priporoča svoje izkušene in trpežne £j£ir§@$fe ŠZd@lk£, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod S najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strelnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljati v se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Zaloge: H. Andraschitz. Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse, 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. ||!2m v Rušah na prodaj v rllaa v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobo spodaj in 1 pod strežno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov Badonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravno je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečno. Cena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah. Učenec, s hrano in vso oskrbo se tskoj sprejme pri M. Igeiju, urar.u v Mtriboru, Gosposka ul. 13. 747 QOeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee^ / Od visoke c. kr. namestnije koneesijonirana komercijelna prometna posredovalnica ,Rapid6 Posredovanje za nakup in prodajo posestev, zemljišč, hiš, vil, obrtnih in industrijskih podjetij, posredovanje za kredit, ter za menjavo posestev. Brzojavni naslov: Maribor, Tegetthoffova cesta 11. Naslov: sss Prometna posredovalnica „Rapid" ? ? o „Rapid" Maribor. Imetnik: Oblastveno priznan in Zaprisežen civilni geometer Telefon int. štev. 170a. GVIDON GRUBIC. Maribor ob Dravi. 9 9 eeeeeeeeeeeee«MKM>eeeeeeeeeeeeeeeeeee^ Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hisa ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno iivrSujelo. Prodajalnica tiskarne sv. Cirila priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marije, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmamice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katoL mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 41l 0 o Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie. is celega Sv. poslednje olje in Napoleon. General Mont- liolon piše o Napoleonovih zadnjih urah tudi to-le: Napoleon je prejel sv. poslednje olje, nato mi je pa rekel: Zdaj sem pa popolnoma srečen, ko sem izpolnil svoje verske dolžnosti. Želim Vam, general, isto srečo, kadar boste na smrtni postelji. Bil sem potreben, kajti jaz sem Italijan, sip Korzike. Moč Človeka omami, bil sem pa vendar zmerom veren; glas zvona me je razveselil, pogled duhovnika me je ganil. Mislil sem vse prikriti, pa to bi bila slabost. Jaz hočem izkazati čast Bogu . . , General, zapovejte, da bodo zarme molili. . . Dog mi sicer ne bo več podelil zdravja, vendar ga hočem še prositi." Ce se človek premaga . . . Nedavno se je peljal duhovnik iz Milana v Rim, Ko se je ustavil vlak v Florenci, odpre izprevodnik železniški voz, da bi vstopil neznan tujec, ter reče: „Tukaj je samo en potnik, prostora dovolj," Novodošli gospod pogleda v voz iz se zgrozi: „Fuj, ne! S i..... m se ne vozim; dajte mi drag prostor!" Duhovniku je zavrela kri, hotel ga je po zaslugi zavrniti, ali premagal se je in nasmehnil, češ, tako komodno se že izlepa nisem vozil kot danes,. Na celi poti samostojni voz. „Antikleri-kalni" gromovnik je izginil z nevšečpim obrazom. Ko je pridrdral vlak na rimsko postajo, izstopi duhovnik: tu se mu približa oni tujec iz Florence, da bi mu pomagal, ter pravi: „Oprostite, bil sem zelo neuljuden do Vas. Ako bi me bili Vi posnemali, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo; v svoji nagli jezi bi se bil preveč spozabil . . . Vaše mirno obnašanje, Vaša potrpežljivost in polilevnost me je pa premagala. Odpustite mi ...! Mene ^aka zunaj voz, ali Vas smem peljati do Vašega hotela?" Moč krščanskega življenja. Novi škof iz Tole-do, O., Rt. Rev. Schrembsl je povedal v Tifflinu, O., pri birmi ta-le dogodek iz lastne izkušnje: „Ko sem bil župnik v Manistique, prišel je k meni minister, ki me je prosil pouka v kat. veri, češ, da lioče postati katolik. Sevecla sem mu z veseljem ustregel. Vendar me je gnala radovednost, kaj je tega moža pripeljalo do tako odločnega koraka, pustiti svojo vero in vstopiti v katoliško cerkev. Nekega dne sem ga vprašal po tem. — „Ako hočem povedati naravnost", pravi minister, „bila je to neka irska služkinja, katero sem imel v hiši. Videl sem to dekletce, kako lepo in čisto je živela, kako vestna je bila v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti, kako je v nedeljo zgodaj v-stala, da je opravila vse delo preje, da je mogla ob 8. uri k sv,. maši. Občudoval sem jo in strogo pazil na. vse njeno življenje. Kolikor bolj sem jo opazoval, tem bolj sem občudoval vse njeno življenje in toliko bolj spoštoval, In vprašal sem se, kaj nagiba to dekletce, da tako lepo živi? In posledica tega — da sem tudi jaz katolik," — — „Tako nisem bil jaz", pravi škof, „ki je tega ministra izpreobrnil, temveč to je bilo pri-prosto dekle, to je bil krasen vzgled njenega življenja po veri." To je prava Američanka! Nek ameriški ženski list ie razpisal nagrado za najboljše spise gospodinj, kako so preživele počitnice. Opravičeno se je med drugimi priznala nagrada naslednjemu pismu, ki ga je poslala neka gospa iz Wyominga: „Jaz sem žena živinorejca in kmečka hči in vem, kaj se pravi od ranega jutra do poznega večera delati. Vedela sem tudi, da bi se na dopustu do smrti dolgočasila brez dela, Zato sem predlagala svojemu možu, da se čez po-^ čitnice vdinjam pri njem kot navaden delavec, saj mu S tako nikdar ni dovoli „rok". Nato sem najela za gospodinjska dela posebno oskrbnico in ji naročila, da me za nobeno stvar ne sme vprašati, ker hočem preživeti počitnice prosta vseh gospodinjskih stvari. Drugo jutro sem si na vse zgodaj oblekla plave delavske lila-če in enak jopič, pokrila glavo s Širokokrajnikom in šla kosit. Zvečer sem morala še opraviti konje in se nato prav trudna vlegla k počitkui. Naslednje jutro sem svoje ude komaj še čutila, vendar sem ostala pri delu; kosila sem ravno tako kakor vsak d