PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 237 (12.562) Trst, sreda, 8. oktobra 1 TRST Ul. Montecrhi « - pp 559 (4 linije) jv- —i š/2 C3 ■> 71 O Gj -C o w 0 - 2 C § 'CSC- O o 2 - 8* S-i ?_ m TT Z C- h?: z 9 'O o- 5 3> jio 1 - 85723 20 Pogovori bodo potekali v senci »informacijskega mrka« Po dolgih tajnih pt Razorožitev osrednje vprašanje na »minivrhu« v Reykjaviku Zamenjava jetnikov med Italijo in Libijo Gadafi sklical zahodne ambasadorje Craxi opozarja Reagana in Gorbačova na regionalne krize MOSKVA, VVASHINGTON V' glavno mesto Islandije Reykjavik prihaja na stotine časnikarjev z vsega sveta, da bi sledili »minivrhu«, na katerem se bosta v soboto in nedeljo srečala ameriški predsednik Ronald Reagan in generalni tajnik KPSZ Mihail Gorbačov. Kaže, da ne bodo imeli hvaležnega dela, saj bodo pogovori med državnikoma potekali strogo zaupno. Kot je včeraj potrdil glasnik Bele hiše Larry Speakes, sta se obe strani domenili, da bo vse do konca pogovorov trajal »informacijski mrk«. Dopisniki iz Reykjavika so se zaradi te napovedi že pritožili. Stanovska solidarnost narekuje, da jim izrazimo razumevanje. Toda hkrati moramo priznati, da je dogovor o »informacijskem mrku« sam po sebi pozitiven znak, saj kaže, da se Reagan in Gorbačov nameravata vsaj za dva dni odpovedati propagandnim nastopom in se resno lotiti odprtih vprašanj v odnosih med velesilama in sploh na svetovnem političnem prizorišču. Sovjetsko vodstvo vidi v reykjaviškem srečanju predvsem priložnost za bistven preokret v razorožitvenih prizadevanjih. V komentarju, ki ga je včeraj objavila tiskovna agencija Novosti, je rečeno, da je že v sedanjih razmerah mogoče doseči konkretne sporazume, npr. glede jedrskih raket na srednji domet (tako imenovanih »evroizstrelkov«) in glede zamrznitve jedrskih poskusov. Največje skrbi pa dela Kremlju Reaganova Strateška obrambna pobuda (SDI). Tekmovanje z ZDA na tem področju bi zahtevalo od SZ izredne finančne in tehnološke napore in bi izjalovilo reformistična prizadevanja novega sovjetskega vodstva. Da bi odstranil ali vsaj ublažil to nevarnost, je Gorbačov, kot kaže, pripravljen popustiti na marsikaterem drugem pod- ročju, npr. pri evroiztrelkih ali v regionalnih krizah, zlasti v afganistanski. Bela hiša je glede možnih rezultatov reykjaviškega srečanja zelo previdna. Reagan ga je označil kot »začetek nove pogajalne faze« in kot pripravo na »resnični vrh«, do katerega bi moralo predvidoma priti decembra ali januarja, ko bi Gorbačov obiskal Washington. Državni tajnik George Shultz je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da bo ameriški predsednik skušal v islandskem glavnem mestu doseči predvsem načelni dogovor o korenitem zmanjšanju medcelinskih (»strateških«) jedrskih raket, ki je po mnenju ZDA slej ko prej osrednje vprašanje v razorožitvenih prizadevanjih. "Rešitev tega vozla," je dejal Shultz, "je predpogoj za sporazumno prepoved jedrskih poskusov in celo za zamrznitev ali vsaj spremembo SDI, saj bi tako poskusi kot »vesoljski ščit« bistveno zgubili na pomenu, ko bi bil najpomembnejši vir jedrske grožnje odpravljen." Ameriški državni tajnik bo v ponedeljek, se pravi takoj po zaključku vrha, prišel v Bruselj, da bi seznanil evropske zaveznike z rezultati ameriško-sovjetskih pogovorov. Zahodna Evropa je seveda v prvi vrsti zainteresirana za vprašanje evroiztrelkov, ki zdaj tvorijo osrednji steber v njeni obrambi. V dialog Vzhod-Zahod, ki je sicer skoraj izključna domena SZ in ZDA, se skuša tvorno vplesti tudi italijanska vlada. Ministrski predsednik Craxi je v pismih Gorbačovu in Reaganu izrazil zadovoljivo glede razorožitvenih prizadevanj, opozoril pa je tudi na vprašanje regionalnih kriz, ki stalno grozijo mednarodni varnosti in ki jih je treba reševati ob »spoštovanju pravic narodov in posameznikov«. RIM — Nepričakovana zamenjava jetnikov med Italijo in Libijo. Rimska vlada je včeraj ponoči osvobodila tri libijske državljane, ki jih je sodišče obsodilo na stroge zaporne kazni zaradi serije krvavih atentatov proti sodržavljanom, istočasno pa so v Tripolisu tamkajšnje oblasti izgnale iz države štiri italijanske zapornike. Pogajanja za zamenjavo, ki so bila do zadnjega trenutka zavita v strogo tajnost, sta baje v prvi osebi vodila zunanji minister Andreotti in njegov libijski kolega Džalud. Po prvih in precej nepopolnih vesteh, ki prihajajo iz obeh glavnih mest, kaže, da je sporazum o zamenjavi omogočil mednarodni Rdeči križ. Libijska vlada je pomilostila Bruna Castellija, Edoarda Seliciata, Maura Piccina in Massima Caporalija. Prva dva sta bila aretirana v Tripolisu pred šestimi leti pod obtožbo protidržavne-ga rovarjenja ter sta bila po dolgem procesu obsojena na dosmrtno ječo. Piccin in Caporali pa sta bila obsojena zaradi prekupčevanja z mamili in bi morala presedeti v zaporu deset let. Italija je v preteklosti že nekajkrat zahtevala osvoboditev štirih svojih državljanov, posebno Castellija in Seliciata, ki sta imela zdravstvene težave in sta prestajala kazen v zelo strogem zaporu. Rim je istočasno pomilostil in takoj osvobodil tri Libijce, ki so bili vplete- ni v krvave atentate proti Gadafijevim političnim nasprotnikom. Jusef Whida je bil zaradi umora nekega sodržavljana obsojen na 26 let zapora, ostala dva pa na 14 let zaporne kazni zaradi sodelovanja v spodletelem atentatu proti skupini libijskih beguncev v Italiji. Osvobojeni Libijci so bili člani posebne organizacije, ki si je zadala za cilj fizično iztrebljanje Gadafijevih nasprotnikov v zahodni Evropi, posebno v Londonu in v Rimu. Vseh sedem protagonistov zamenjave je v trenutku, ko pišemo, že dospelo domov. Iz Tripolisa prihaja medtem vest, da je polkovnik Gadafi takoj po zamenjavi sklical veleposlanike zahodnoevropskih držav ter jim spet izrazil zaskrbljenost zaradi hude napadalne in obrekovalne kampanje, ki jo proti Libiji po vsem svetu vodi Reaganova administracija. Ugledni ameriški tisk je kot znano prav pred kratkim prišel do zaključka, da je del teh ameriških obtožb povsem neutemeljen in torej v marsičem iz trte izvit. V težavah koalicija /''vi v • • rri v • v na Občim v Tržiču NA 8. STRANI Včeraj predstavljen novi repertoar SSG Upravitelji našega gledališča so včeraj pred številnimi časnikarji in ljubitelji predstavili v Časnikarskem krožku novi repertoar SSG, ki je kljub znanim težavam prav pester in kakovosten NA 4. STRANI Kamen spotike slej ko prej razmerje RAI - Berlusconi Se vedno nesoglasja v koaliciji glede radiotelevizijskih služb (Od rimskega dopisnika) RIM Vladna koalicija ni še dosegla sporazuma o izvolitvi predsednika radiotelevizijske ustanove in o vsebini zakona, ki bi urejeval odnose med javno in zasebnimi televizijami. Najresnejši kandidat večine za predsedniško mesto ostaja še dalje socialist Enrico Manca, ki pa ne uživa popolne podpore vseh zaveznikov. Pomisleki nad njegovo izvolitvijo prihajajo predvsem iz republikanskih in iz de-mokristjanskih vrst, ki mu očitajo vpletenost v Gellijevo prostozidarsko ložo. Manca je s svoje strani večkrat izjavil, da ni bil nikoli član lože P2, kar je kasneje potrdilo tudi sodišče. Sam pa je tudi, ob sprejemu Craxijeve ponudbe, pogojeval svojo kandidaturo s soglasjem večine. Glavni kamen spotike pa so v resnici odnosi med RAI in televizijskim magnatom Berlusconijem, ki je lastnik postaj Canale 5, Italia 1 in Reteguattro. Demokristjani so tudi sinoči zahtevali, da mora milanski finančnik, ki je zelo blizu Craxijevi stranki, prodati eno od treh postaj in šele potem bo lahko oddajal »v živo« po vsem državnem ozemlju. To dela danes lahko samo Rai, ki mu zakon priznava monopol na javno radijsko in televizijsko službo. Strokovnjaki vladne koalicije se bodo danes spet srečali z ministrom za pošto in telekomunikacije Antoniom Gavo, ki bi moral v čimkraj-šem času pripraviti zakon za dokončno ureditev kočljivega vprašanja razmerja med javnimi in zasebnimi televizijskimi in radijskimi oddajami, ki čaka na rešitev že preveč let. (st) Težave v bolnišnicah zaradi stavke zdravnikov RIM — Od včeraj stavka v Italiji 120 tisoč zdravnikov in živinozdravnikov. Stavko, ki bo predvidoma trajala do petka, je oklicala zveza avtonomnih sindikatov, ker se še niso začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Stavka zadeva vse zdravnike v bolnišnicah, kjer je včeraj delo zastalo. Zagotovljeni so bili sicer nujni posegi, vendar pa se je po mnenju sindikata ANAAO stavke udeležilo ponekod celo 95 odstotkov zdravnikov. Sindikat pa prav tako poudarja, da so bili nujni posegi povsod zajamčeni in da niso nikjer v Italiji prefekti posegli po vpoklicu, ki ga je v nujnih primerih izrecno dovolil minister za zdravstvo Donat Cattin. Prav zaradi tega je bil Donat Cattin deležen tudi precejšnjih kritik. Tako je socialistični poslanec Francesco Curci dejal, da minister, ki je bil pred kratkim imenovan, očitno ne ve, da so zdravniki vedno urejevali stavke tako, da so bili zajamčeni nujni posegi. Sploh je bilo od strani političnih sil slišati precejšnje razumevanje za zahteve zdravnikov in tudi poziv vladi, naj začne s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe. Sandinisti sestrelili ameriško letalo MANAGUA Zajetje ameriškega vojaka, 35-letnega Lugena Hafenfufa, edinega preživelega potnika na sestre-ijenem ameriškem vojaškem letalu na jugu Nikaragve z raketo zemlja-zrak, v katerem so izgubili življenje trije ameriški vojaki, dokazuje, da CIA daje kontrasom »gospodarske injekcije«, piše Barricada, uradno glasilo Nikaragve. Sandinistični obrambni minister je povedal, da je sestre-jeno letalo prevažalo 50.000 nabojev za avtomatsko puško, granate, na desetine pušk, škornje za džunglo, vse skupaj Pa je bilo namenjeno kontrasom, ki se bojujejo proti legalni sandinistični vladi. Kot je izjavilo obrambno ministrstvo, daj bi letalo poletelo z improviziranega letališča, ki se ga UA poslužujejo za pošiljanje pomoči upornikom. ^entag°n in CIA sta kategorično zavrnila možnost, da bi andinisti zajeli ameriškega vojaka, je sporočila televizijska Postaja CNN v VVashingtonu. k.hPostaja CNN pravi, da imajo ZDA v Salvadorju 55 vojaš-rh svetovalcev, ki se ne smejo približati območjem vojnih I ^eFach' P° nekaterih ameriških postajah TV naj bi bilo etalo last zasebnih ameriških desničarjev, ki podpirajo boj Proti sandinistom. Dva vojaka mrtva v nesreči pri L’Aquili L’AQUILA — Še dva vojaka sta izgubila življenje med služenjem vojaškega roka. Tokrat je šlo za nesrečo, ki se je pripetila včeraj okoli 18. ure v bližini L’Aquile. Oklopni transporter vrste Ml 13 s štirimi člani posadke je strmoglavil v prepad; dva vojaka sta zadobila le lažje poškodbe, podporočnik Domenico Mastrodonaldo in vojak Giampaolo Rossi pa sta bila pri priči mrtva. Nesreča se je pripetila na cesti, ki iz kraja Castel del Monte na nadmorski višini 1.300 metrov vodi v dolino. Oklopnik se je po končanih manevrih vračal v dolino in med vožnjo je iz še nepojasnjenih vzrokov zrušil ograjo in strmoglavil 30 metrov globoko. Takoj po nesreči je obrambno ministrstvo izdalo uradno sporočilo, v katerem napoveduje preiskavo. Preiskavo so uvedle tudi sodne oblasti. Obrambni minister Spadolini je naslovil svojcem žrtev sožalno brzojavko. ZDA ne bodo poskušale dvigniti sovjetske jedrske podmornice VVASHINGTON - Dno Atlantskega oceana bo poslednje domovanje sovjetske jedrske podmornice razreda yankee. Njenega miru 5.600 metrov globoko ne bo zmotil nihče. Američani so jasno povedali, da za razliko od sovjetske jedrske podmornice, ki se je potopila leta 1968 med Havaji in Midwayji, ne bodo tokrat poskušali dvigniti razbitin. V trupu že zastarelega tipa sovjetske podmornice ni namreč takih skrivnosti, ki bi opravičevale ogromne izdatke za tako akcijo. Prav tako so nezanimive rakete in jedrske konice, kar zgovorno dokazuje podatek, da v SZ že zamenjujejo te rakete s sodobnejšimi in varnejšimi, saj je bilo prav raketno tekoče gorivo krivo za eksplozijo, požar in kasnejši brodolom podmornice. Obenem so imeli Sovjeti dovolj časa, da so s podmornice odstranili vse, kar bi lahko zanimalo Američane. Američani se obenem prepričljivo trudijo, da bi pomirili svojo in svetovno javnost in trdijo, da ni nevarnosti pred morebitno jedrsko eksplozijo in radioaktivnim sevanjem. Iz svojih dosedanjih izkušenj, leta 1963 so izgubili jedrsko podmornico Tresher in leta 1986 podmornico Scorpion, so ugotovili, da ni prišlo do radioaktivnega onesnaženja. S sovjetsko podmornico ne bi smelo biti bistvenih razlik. Reaktorja sta skoraj gotovo vzdržala pritisk, prav tako ne predstavlja nobene nevarnosti 32 jedrskih konic, ki so bile v šestnajstih raketah. Tudi v najslabšem primeru so radioaktivni elementi tako težki, pritisk pa tako velik, da bi bile posledice neskončno majhne, saj bi se omejile na ozko območje ob razbitinah. Med državami OPEČ za zdaj še ni soglasja ŽENEVA — V okviru 79. ministrske konference OPEČ je bilo včeraj na sporedu zasedanje vseh trinajstih delegacij, ki so skušale zaman poiskati skupni imenovalec za rešitev vprašanj o proizvodnih kvotah in cenah nafte. Tudi sicer je skoraj gotovo, da soglasja ne bo mogoče doseči že zdaj in da bo treba v kratkem sklicati novo konferenco, spričo česar bodo veljavnost avgustovskega sporazuma podaljšali do konca leta. Dotlej naj bi cena nafte poskočila na 18-19 dolarjev za sodček. Zato so včeraj umestili tehnični odbor strokovnjakov, ki naj prouči pogajalne teme in danes poroča ministrom, pa tudi tri ministrske komisije za obravnavo problemov o cenah, proizvodnih kvotah in tehničnih vidikih tržne politike. Francija vedno bolj v križnem ognju groženj in izsiljevanj Teroristične skupine z Bližnjega vzhoda napovedujejo nov val krvavih atentatov PARIZ Od ponedeljka je Francija na lepem spet na muhi »osvobodilnih« ali terorističnih organizacij z Bližnjega vzhoda. Najprej je islamski Džihad objavil video kasete s pozivom francoskih talcev, diplomatov Marcela Cartona in Marcela Fontainea ter novinarja tednika »Evenement du jeudi« Jeana -Paula Kaufmanna, ki jih ima zaprte nekje v Libanonu (ali kar v Bejrutu), potem se je po dolgem molku oglasil »Odbor za podporo arabskim političnim jetnikom« (CSPPA) z napovedjo, da bo sprožil nove atentate. In nazadnje sporoča še armenska ASALA, da je »edini odgovor na terorizem Zahoda sistematična uporaba revolucionarnega nasilja«. ~ Nič manj jasna ni govorica sporočila CSPPA: »Naše zahteve so zelo jasne: zahtevamo osvoboditev naših jetnikov v francoskih ječah.« Komunike potem kritizira premiera Chiraca, ker se noče pogajati (kar je ponovil včeraj po radiu) in francosko varnostno službo, ki po svojih bučnih neuspehih zdaj »prede« kriminalne romane in obtožuje zdaj neko državo, zdaj odgovornega človeka iz te države, ne da bi jih imenovala in izraža priznanje armenski tajni revolucionarni armadi (ASALA). Dejansko odgovorni namigujejo, javna občila pa pišejo kar naravnost o odgovornosti Sirije oziroma šefa njenih obveščevalnih služb generala Hulija ali vsaj njegovega »človeka v Libanonu« generala Kanaana. »Odbor« ostro napada palestinskega voditelja Abu Ijada (Salaha Halafa), enega vodilnih ljudi Arafatovega Fataha, ki mu očita, da je »pooblaščeni poštar zahodnih obveščevalnih služb«. Abu Ijad je namreč v petek prišel v Pariz in se sestal z generalnim direktorjem notranje obveščevalne službe DST. Šalah Halaf (vodja obveščevalnih služb PLO), se je v zadnjih letih menda že večkrat srečal s svojimi zahodnimi vrstniki — zlasti v zvezi z disidentom, nasprotnikom Arafata in njegove »diplomatske« linije v politiki PLO, Abu Nidalom, zagovornikom in izvajalcem trdih akcij, pa tudi v zvezi z akcijami Asala. Sodeč po sporočilu CSPPA se francoska vlada zdaj zares ne pogaja s CSPPA, oziroma so pogajanja propadla, če so sploh bila. Drugo pa je, da je med CSPPA in ASALA očitna povezava ali pa je vse skupaj samo več etiket za eno organizacijo ali »manipulanta«, če uporabimo Chiracovo etiketo. Ali obstaja tudi zveza med Džihadom in omenjenima dvema »izveskoma«, čeprav v zvezi s francoskimi talci zmeraj poudarjajo, da ni zveze med njimi in atentati v Parizu? V to je težko verjeti. Zahteve, ki jih organizacije postavljajo francoski vladi, so zmeraj višje. V primeru talcev, sedmerice, ki je zaprta od 160 do čez petsto dni, so zmeraj višje. »Džihad« je najprej zahteval varnost za iraška študenta, domnevna pristaša proiranske organizacije »Al Dava«, izgnana v Bagdad zadnje dni socialistične vlade marca letos. Iračana sta po posredovanju stare vlade dobila potne liste in se pred dnevi vrnila v Pariz. Toda »Džihad« zahteva zdaj več: francoska vlada, »ki lahko doseže vse, saj je zaveznica ZDA«, mora v Kuvajtu — suvereni državi — izsiliti izpustitev 17 aktivistov »Al Dave«, zaprtih zaradi serije atentatov decembra 1983. Zahteva ni nova, predvsem pa ni izpolnjiva, kajti kuvajtska vlada ne popušča. Obnovljena zahteva prihaja v trenutku, ko se Pariz pogaja s Teheranom za normalizacijo odnosov, od katere si poleg drugega — v to »drugo« pa spada tudi terorizem — obeta izpustitev francoskih talcev. Eden od njih, novinar Jean Paul Kaufmann v svojem sporočilu na video kaseti (in najbrž po diktatu svojih ječarjev) pravi, da dobiva Francija s svojimi akcijami vse bolj in bolj »podobo sovražnika Muslimanov«, »velika pomoč, ki jo nudimo Iraku, pa nam nakopava nove sovražnike«. JAKA ŠTULAR Z upravičenimi pritožbami nad ravnanjem Avstrije Koroški Slovenci v Beogradu gradiščanski Hrvati na Dunaju BEOGRAD, DUNAJ Član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik ZIS Branko Mikulič in predsednica Zveze sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič so včeraj sprejeli delegacijo Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev. V pogovorih, ki so jih imeli ob tej priložnosti, je delegacija (sestavljali so jo Feliks Wie-ser, Marjan Šturm, dr. Matevž Grilc in Franc Vedenik) orisala položaj slovenske manjšine ter aktivnosti slovenskih organizacij v Avstriji. Posebej so opozorili na nujnost doslednega uresničevanja obveznosti v zvezi z 7. členom državne pogodbe, ter gostitelje seznanili z bojem za ohranitev slovenske narodnostne identitete ter za preprečevanje asimilacije slovenske skupnosti v Avstriji. V pogovorih so opozorili, da je zaščita narodnostnih pravic slovenske kot tudi drugih narodnostnih manjšin jugoslovanskih narodov v sosednjih državah predmet stalnega zanimanja in skrbi celotne Jugoslavije. Tudi ob tej priložnosti so poudarili pomen narodnostnih manjšin, kot bistvenega dejavnika za krepitev prijateljske politične, gospodarske in kulturne povezanosti med sosednjimi deželami. S tem.v zvezi so še zlasti omenili pomen doslednega spoštovanja pravic slovenske manjšine v Avstriji na področju šolstva in dvojezičnosti. Na letni skupščini Hrvaškega kulturnega društva, ki združuje gradiščanske Hrvate na avstrijskem Gradiščanskem, so pa na Dunaju izrekli nezadovoljstvo, ker pristojne oblasti ne izpolnjujejo obveznosti iz 7. točke državne pogodbe, ki omogoča ohranjevanje kulturne in jezikovne identitete te narodnostne manjšine. Skupščina je sprejela resolucijo, ki jo je podpisal predsednik društva dr. Ivo Muller in ki izraža zaskrbljenost, ker po več kot 30 letih od podpisa državne pogodbe niso dosegli nobenega napredka, kar zadeva položaj manjšine, ker Avstrija ne izpolnjuje svojih obljub in ne podpira gradiščanskih Hrvatov. Število pripadnikov te manjšine se zmanjšuje od popisa do popisa prebivalstva, je poudarjeno v resoluciji. Združenje gradiščanskih Hrvatov je posebej poudarilo zahtevo po spremembi zakona o otroških vrtcih na Gradiščanskem, da bi uvedli dvojezičnost za najmlajše generacije manjšine, pa tudi gradiščanski jezik upoštevali kot dodatni uradni jezik, (dd) Pred predajo poslov Izraelski premier Šimon Peres (desno) v pogovoru z zunanjim ministrom Šamirjem, kateremu bo v petek odstopil vodstvo vlade (Telefoto AP) Visentini nasprotuje premoženjskemu davku »Dokler bom načeloval finančnemu resoru, ne bom predlagal uvedbe premoženjskega davka.« To je kategorično zatrdil finančni minister Bruno Visentini na včerajšnjem zasedanju raziskovalnega centra IRES-CGIL, ki je bilo posvečeno prav temu vprašanju. Kot smo poročali v soboto, 4. oktobra, je center iznesel predlog o postopni uvedbi premoženjskega davka začenši z letom 1987 in njegov ravnatelj Patriarca je pojasnil, da bi to za državno blagajno pomenilo okrog 15.000 milijard lir svežega davčnega priliva. Minister je izjavil, da premoženjskemu davku načelno ne nasprotuje, da pa za to še niso dozoreli politični pogoji in da tega tudi sicer ne dovoljuje zdajšnja »krhkost zakonodajnega in upravnega aparata«. Zakaj pa je slednji krhek? Po Visentinijevem mnenju zato, ker je vodilno tehnično osebje slabo plačano in se zato vse pogosteje zateka k zasebnim industrijskim podjetjem ali pisarnam, kjer je mesečni prejemek za pol milijona lir višji. Temu naj bi botroval okvirni zakon, ki ureja delovne pogodbe javnih uslužbencev in ki da ne dovoljuje prožnejšega mehanizma plač. Minister pa le ni izključil možnosti poznejše uvedbe premoženjskega davka, češ, saj je to predlagal že Einaudi, čeprav ni pojasnil, kako naj bi vso zadevo izpeljali, (dg) Ustanovili mešano komisijo za sodelovanje SFRJ-Uganda BEOGRAD Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič in državni minister ugandske vlade Erija Katagaja sta se včeraj s sodelavci pogovarjala o možnostih za poglobitev gospodarskega položaja med obema neuvrščenima državama. Obe strani menita, da je največ možnosti na področju proizvodnje, posebej v kmetijstvu, v znanstveno-tehničnem in investicijskem sodelovanju in v klasični blagovni menjavi. Da bi spodbudili razvoj gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Ugando, so se včeraj dogovorili za ustanovitev mešane komisije obeh držav za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, (dd) Podpisan protokol o izmenjavah med Jugoslavijo in LR Albanijo BEOGRAD — S podpisom protokola o blagovni menjavi v letu 1987 so se včeraj končali jugoslovansko-albanski trgovinski pogovori. Dokument predvideva blagovno menjavo v vrednosti 126 milijonov dolarjev, oziroma za 20 odstotkov več, glede na oceno blagovne menjave za letos. Jugoslavija bo v Albanijo izvažala predvsem izdelke črne metalurgije, kovinsko-predelovalne izdelke, blago široke porabe in živila, Albanija pa bo v Jugoslavijo izvažala električno energijo, krom, bitumen in blago široke porabe. Protokol sta podpisala pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metodij Smilevski in namestnik albanskega ministra za zunanjo trgovino Pajtin Ajazi. (dd) Ugodnejše mnenje MDS o Jugoslaviji BEOGRAD — Zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič se je včeraj vrnil v domovino iz Washingtona, kjer se je udeležil letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V izjavi na beograjskem letališču je izrekel mnenje, da so v pogovorih z največjimi predstavniki Mednarodnega denarnega sklada naredili veliko za objektivno oceno jugoslovanskega gospodarskega položaja. Svetovne bančnike so seznanili s pozitivnimi spremembami v gospodarstvu v začetku drugega polletja in z vsemi ukrepi gospodarske politike, ki jih je sprejela vlada, da bi zadržala inflacijo in preveliko potrošnjo. Vse to je prispevalo k zmanjšanju neugodnih vtisov iz poročila Sklada o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji v prvem polletju, je poudaril Rikanovič. (dd) V SZ kampanja za demokracijo še zlasti na delovnih mestih MOSKVA — Zadnje čase se je v sovjetski publicistiki pojavila cela vrsta razprav o širjenju demokracije, zlasti še v delovnih kolektivih. Vče-rajšnjipraznik, dan ustave, pa je tako rekoč ves sovjetski tisk vzel za povod, da bi v uvodnikih in drugih člankih razčlenjeval dosežke sovjetskega demokratizma, hkrati pa ostro polemiziral z zahodnimi »pridigarji demokracije«. Vladni dnevnik »Izvestija« naslavlja svoj uvodnik s pojmom »socialistična demokracija«, partijska »Pravda« pa kot »oblast ljudstva«. Prevladujoča misel dosedanjih razprav o demokratizaciji je bila v tem, da so sovjeti ljudskih poslancev na vseh ravneh pristni predstavniki ljudstva ter da bi bilo potrebno le še povečevati njihovo vlogo, pa bi to bilo »socialistično samoupravljanje ljudstva«, kot temu tu zdaj pravijo. Novi poudarki, ki pa jih najdemo v sestavkih zadnjih dni, postavljajo v prvo vrsto ekonomske vidike demokratizacije in krepitve vloge delovnih ljudi. V tem duhu je pred kratkim v teoretični reviji CK KPSZ »Komunist« napisal veliko razpravo magister ekonomskih ved A. Auzan z naslovom »Socialistično samoupravljanje: politično-ekonomski vidik«. Tudi uvodnik včerajšnje »Pravde« posveča precej pozornosti oblikam demokratizacije znotraj delovnih kolektivov, kot jih že doslej sankcionira- ta sovjetska ustava in zakon o delovnih kolektivih. »Pravda« omenja naslednje naloge, ki bi jih bilo treba izpolnjevati: povečevanje vloge splošnih zborovanj delavcev in uslužbencev, pa tudi svetov delovnih kolektivov. Nujno potrebno je tudi povečati realno učinkovitost takšnih organov samoupravljanja v podjetjih, kot so stalno delujoča proizvodna posvetovanja, družbeni oddelki za kadre, skupine in službe ljudske kontrole ter skupine za nadzor kakovosti.« V uvodniku »Pravde« se dvanajstkrat omenja pojem demokracije oziroma demokratizacije. V to smer naj bi šla tudi krepitev vloge družbenih organizacij, pri čemer omenja uvodničar na prvem mestu Komsomol kot »eno od rezerv za izpolnjevanje socialistične demokracije«. Na drugem mestu so v tem kontekstu sindikati. Pod stalnim nadnaslovom »Naša demokracija« vodi tednik »Literatur-naja Gazeta« javno razpravo o sovjetih. Sprožila jo je reportaža o omejeni vlogi ljudskih voljenih predstavnikov. Pred dnevi pa je v odgovor na prej zastavljene teze doktor pravnih ved V. Vasiljev sprožil vrsto pobud po vzorcu izkušenj iz drugih bratskih držav (očitno je mislil na Madžarsko in Poljsko), čeprav ju ni omenil), kjer so že preizkusili načelo več kandidatov za isto voljeno funkcijo. Tudi sovjetska ustava in zakon o volitvah omogočata to, pravi Vasiljev, le da v praksi vedno postavljajo na izbiro le po enega kandidata. Zakaj? Očitno tudi zato, ker se pod pritiskom zahodne propagande nekako bojijo, da ne bi kdo tega jemal kot povratek k večstrankarstvu. Vsaj tako je mogoče razumeti Vasiljeva, ko zavrača zahodne očitke, češ da je en kandidat značilna pomanjkljivost enopartijskega sistema. »Mar pa enopartijski sistem onemogoča glasovati o več kandidatih?« sprašuje sebe in bralce isti Vasiljev ter s citati iz volilnega zakona zavrača takšno ozko razlago. Ker pa v praksi še ni prodrlo spoznanje, da bi bilo le bolje postavljati več kandida- tov za eno volilno funkcijo, se često dogaja, da izvoljeni poslanec (deputat po sovjetsko) slabo ali sploh ne opravlja svoje dolžnosti, pravi Vasiljev. Tudi bi jih morali voliti po kraju zaposlitve oziroma v delovnih kolektivih, ne pa samo po teritorialnem načelu, saj se v kraju prebivanja volivci pogosto dosti slabše ali pa sploh ne poznajo, medtem ko bi se v delovnih kolektivih lažje izluščili najboljši med kandidati, meni avtor članka v »Literaturki«. Ves svojetski tisk je bil včeraj hkrati poln ostrih polemik z zahodnimi teoretiki, ki trdijo, da v Sovjetski zvezi ni prave demokracije. Zlasti polemično pri tem obravnavajo primer ustave ZDA, ki ji bo prihodnje leto prisojenih 200 let in ki jo ameriška propaganda razglaša za model vsega demokratičnega. Za polemiko s takimi tezami so angažirali tako znanstvenike kot tudi novinarje. Tako med drugimi v včerajšnji številki sindikalnega glasila »Trud« piše ameriški dopisnik časni- ka »People's Dayly WorId« Mike Davidov/ (mimogrede: kot navadno, ob takih priložnostih sploh ne omenjajo, da gre za glasilo tamkajšnje KP), da primerjava med ustavama ZSSR in ZDA z resničnostjo v obeh deželah zlasti močno meče v oči dejstvo, da je v Ameriki velikanski razkorak med besedami ter resničnostjo. Kot ponazorilo navaja v sovjetski ustavi zajamčene človekove pravice do dela, do zdravstvenega varstva, do stanovanja in do izobraževanja - vsega tega pa sploh ni v ameriški ustavi. Na zunanjepolitični strani ima včerajšnja »Pravda« rubriko z naslovom »To vam je tista demokracija«. V njej v krajših tekstih beremo to, da ameriške policijske službe z najsodobnejšimi kompjuterji zasledujejo vsak dan 114 milijonov svojih državljanov in tujcev, da je v zaporih okoli 70 pristašev gibanja za mir, da v ZRN preganjajo »radikalne elemente« in da so že okoli 10 tisoč ljudi izgnali iz služb, okoli 3,5 milijona ljudi pa so že preverjali z vidika »lojalnosti«, da je v državah članicah OECD okoli 19 milijonov ljudi brez dela, da Japonci živijo pod mostovi, da je v Rimu okoli dva tisoč brezdomcev, da so ZDA »najbolj reakcionarna sila« zato, ker podpirajo takšne režime, kar dokazuje primer Čila in tako naprej. ANTON RUPNIK Zasedanje Glavnega odbora na Opčinah Zahteven program dela novega vodstva ZSKD TRST — Dogovarjanje je zahtevalo veliko časa, končno pa ima Zveza slovenskih kulturnih društev novo vodstvo. V ponedeljek zvečer je namreč glavni odbor ZSKD, ki se je sestal v openskem Prosvetnem domu, izvolil predsednika in predsedstvo, ki bosta v tej mandatni dobi vodila in usmerjala organizacijo, ki združuje ljubiteljsko kulturno delovanje. Več kot štiri mesece je namreč minilo med občnim zborom v Števerjanu in zasedanjem Glavnega odbora, vendar ta časovna zamuda ni posledica neprizadevanja prejšnjega predsedstva ali poletnega počitniškega vzdušja. Kot je pojasnil dosedanji predsednik Marko Kravos je bilo treba precej časa predvsem, ker so ljudje, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo preobremenjeni z delom in torej je bilo evidentiranje kandidatov za novo vodstvo težavno. Glavni odbor je z razumevanjem sprejel pojasnilo, saj se nihče ni obregnil ob dolgo obdobje medvladja. Predlagana kandidatna lista je bila sprejeta soglasno z edino izjemo predstavnika nabrežinskega društva Igo Gruden, ki se je vzdržal glasovanja. O vzrokih takega stališča pa bo govor na drugem mestu poročila. Novo vodstvo ZSKD je bilo znatno prenovljeno, saj so v predsedstvo stopili novi, mladi kadri. Nov je predsednik zveze, Ace Mermolja, nova je tajnica za Tržaško Nives Košuta, novinci v predsedstvu, čeprav ne na področju dela v ljubiteljski kulturi, so Sonja Lazar, Damjana Ota, Miriam Mikolj, Danjela Birsa, Barbara Gruden, Silvan Pittoli, Igor Petejan, Robert Košuta. Nova je tudi blagajničarka Eliana Bensa, sicer dolgoletna organizacijska tajnica za Goriško. Tako prenovljeno vodstvo, s tolikšnim številom mladih bo nedvomno dalo Zvezi kulturnih društev novega elana, obenem pa je tudi jamstvo za prihodnost, za kontinuiteto dela na področju, ki je za slovensko narodnostno skupnost odločilnega pomena. Vlogo in pomen ZSKD je v svojem nastopnem govoru naglasil tudi novi predsednik Mermolja, ki je nakazal štiri glavne smernice dela, oziroma štiri bistvene probleme, s katerimi se bo moralo vodstvo spoprijeti. Prva od teh smernic dela zadeva odnos Zveze z društvi. Ta odnos ni vselej lahek, vendar vezi je treba poglobiti, probleme razčleniti in preučiti, da bo Zveza res tudi vnaprej zveza društev. Druga smernica dela zadeva prisotnost ZSKD v sedanjem kulturnem dogajanju. Zveza je doslej zapolnila marsikatero vrzel, marsikateri odkrit prostor s svojimi pobudami. In s tem delom mora nadaljevati, da ne bo odkritih prostorov in ker to delo sodi v poslanstvo ZSKD. Tretje načeto vprašanje je zadevalo odnos ZSKD do bistvenih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. ZSKD je sicer kulturni organizem, vendar mora po svoji naravi m poslanstvu zavzemati stališča in prispevati tudi k reševanju drugih vprašanj, od ekoloških do gospodarskih in narodnostnih, saj je ravno ZSKD nerazdružljivo povezana s slovensko stvarnostjo in lahko bistveno prispeva k rasti celotne naše skupnosti. Končno je Mermolja navedel kot smernico dela vprašanje identitete, ki mora iskati korenine v zgodovini, v sedanji stvarnosti, v matici, identiteto, ki ima svoj temelj in cilj v skupnem kulturnem prostoru. Kot rečeno je glavni odbor soglasno odobril predlagano kandidatno listo z izjemo predstavnika nabrežinskega društva Igo Gruden. Antek Terčon se ni udeležil glasovanja iz protesta, ker se po njegovi oceni še niso premaknile z mrtve točke stvari v zvezi s kulturnim domom v Nabrežini. Protest ni bil usmerjen proti ZSKD ne proti novemu vodstvu, pač pa proti spletu okoliščin, ki so doslej zavrle delo. Od tega stališča Terčon ni odstopil, četudi so nekateri med prisotnimi naglašali, da so predložitev načrta za kulturni dom upočasnile objektivne težave in komplikacije. Menil je namreč, da bo njegov protest lahko tudi v spodbudo novemu vodstvu ZSKD, da po svojih močeh v še večji meri prispeva k rešitvi perečega vprašanja. Novo predsedstvo Predsednik: Ace Mermolja: podpredsedniki: Jole Namor, Milko Rener, Vojmir Tavčar; tajnika: Nives Košuta, Rudi Pavšič; blagajnik: Eliana Bensa; člani: Marko Kravos, Sergej Verč, Milan Pahor, Niko Sirk, Karel Ukmar, Samo Feriuga, Barbara Gruden, Ignacij Ota, Damjana Ota, Miriam Mikolj, Nadja Kriš-čak, Danjela Birsa, Karel Ferletič, Aleksandra Devetak, Robert Košuta, Igor Prinčič, Igor Petejan, Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič, Beppino Crisetig, Ger-mano Cendou, Aldo Clodig, Živa Gruden, Marina Cernetig, Lucia Trusgnach. Uveljavljanje sadjarstva v Brkinih SEŽANA — Sežansko kmetijstvo ima svojo veliko razvojno priložnost tudi v sadjarstvu. Ta možnost se že odraža tudi v občinskih razvojnih dokumentih, praktično pa se kaže v sedemnajstih hektarih že urejenih sadovnjakov ter v načrtih za ponovno oživitev kmetijske panoge v manj razvitih Brkinih. V tem predelu vodita sadjarske možnosti še postojnska in ilirskobistriška občina, ki sta že naredili začetne korake: prva z ureditvijo sedmih, druga pa šritih hektarov sadovnjakov. Sadjarstvo se je v Brkinih in še posebno v Vremski dolini v preteklosti že dobro uveljavilo. Tako je imelo brkinsko sadje že v prejšnjem stoletju marsikje večjo veljavo kot agrumi, pa tudi v kasnejših obdobjih je ta dejavnost prinašala prebivalcem precejšen sloves in dohodek, tudi s prodajo žganja. Kasneje so sadovnjaki zaradi odseljevanja in staranja prebivalstva hit-ro propadli, hud udarec za to panogo Pa je leta 1980 pomenil tudi žled, ki je nničil 24 tisoč jablan, 20 tisoč dreves sliv, 2.600 hrušk, 1.200 češenj in 1.100 dreves orehov. Pred približno desetimi leti se je pospeševalna služba TOK Vinakras Sežana v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije odločila za ponovno oživljanje sadjarstva v Brkinih. Najprej so zasadili približno 3 hektare sadovnjakov v Barki in Zavrhku, letos Pa pripravljajo nove 3 hektare nasadov na Brezovem Brdu, v Škofijah in Zavrhku. Poskušajo tudi z nasadi leš-Jiikov, končni cilj pa je ureditev vsaj 100 hektarov sadovnjakov v naslednjih letih. Vendar po besedah Vjaneja Vičiča, vodje poljedelstva in sadjarstva v TOK Vinakras, naloga nikakor ni lahka. Četudi je na voljo denar, urejanje sadovnjakov močno podraži razdrobljenost parcel. Druga ovira je neprilagodljivost sadjarjev novim zahtevam. Ljudje se težko odločajo za novosti; kakšno je razpoloženje, zgovorno ilustrirajo izkušnje enega od pospeševalcev. Pridobil je potencialnega sadjarja. Ko ga je iskal v vasi, da bi se dokon- čno dogovorila, so ga sosedje, ki jih je spraševal za pot, prepričevali, da se iskani človek sadjarstva zagotovo ne bo lotil, saj je vendar izučen mesar. To izkušnjo potrjuje tudi podatek, da se za kmetijsko šolo ob delu odločajo predvsem ljudje, ki že imajo poklic in jim je kmetijstvo postranska dejavnost, ne pa tisti, ki bi jih zemlja lahko ali jih mora preživljati. Janez Odar O sodobnem »čudežu« Furlansko pivo točijo celo na Avstrijskem VIDEM — Čudno se sliši, a je vendarle res. Furlansko pivo Moretti so letos pričeli prodajati na Koroškem, v Avstriji. Uspeh prodaje je tak, da bodo že v prihodnjem letu to pivo prodajali tudi v drugih avstrijskih deželah. Pripravljajo pa se tudi na osvojitev zahodnonemškega tržišča, medtem ko so že več let prisotni, sicer z ne velikimi količinami, v nekaterih drugih evropskih državah in tudi v ZDA. Prodreti na avstrijski in nemški trg, kjer je pivo doma in kjer veljajo, kot smo v našem listu pisali pred dnevi, strogi predpisi, ki pravzaprav omejujejo uvoz te pijače, je zares velik uspeh. To je novinarjem, ki so v Videm prišli iz vseh krajev Italije, povedal predsednik družbe komendnik Luigi Menazzi Moretti. Bil je to prvi miting furlanskega piva. Sledi uspehom podjetja, ki je bilo, kot je bilo odkrito povedano na tiskovni konferenci, v precejšnjih težavah v začetku sedemdesetih let. Tovarna je bila ustanovljena leta 1859, ko je bila Furlanija še habsburška posest. Luigi Moretti, takrat že dvajset let prodajalec piva, ki je prihajalo iz avstrijskih dežel, se je postavil na lastne noge. Podjetje je uspevalo in se širilo. Svoj izdelek so prodajali v Vidmu in širom po Furlaniji. Kasneje se je njihovo prodajno področje razširilo, predvsem na italijanska ozemlja. Po drugi svetovni vojni, ko je vse kazalo, da bo pivo šlo bolj kot kdajkoli prej, so odprli polnilnico v Južni Italiji. Tja so pivo, proizvedeno v videmski tovarni, prevažali s cisterna-mnTo polnilnico so opustili zaradi že omenjenih težav v sedemdesetih letih. V zadnjih letih pa beležijo uspeh za uspehom. Pivo proizvajajo še vedno v videmski tovarni. S cisternami ga prevažajo v novo tovarno v San Giorgio di Nogaro. V tamkajšnji industrijski coni so zgradili veliko halo. Tu je sedaj le polnilnica. V nekaj letih bodo tu zgradili še druge tovarniške naprave. V Vidmu pa nameravajo ohraniti sedanjo pivnico in urediti majhen muzej. Doslej v Vidmu zaposlene delavce prevažajo v San Giorgio di Nogaro z avtobusi. Novo delovno silo pa črpajo na mestu samem. Povečali so število zaposlenih, ki jih je že dvesto. Skrbijo tudi za varnost okolja in v to vlagajo veliko denarja. To je tudi potrebno zaradi bližine oaze sredi lagune, ki je zaščitena. V nove naprave so doslej vložili 23 milijard lir. Deželna finančna družba Friulia je pri tem sodelovala tudi kot član družbe s trinajstimi odstotki. V naslednjih letih bodo vložili še precej drugega denarja. S produkcijo gre nad vsa pričakovanja. V letošnjem letu bodo proizvedli 380.000 hektolitrov, v prihodnjem letu pa že 420.000. Do leta 1990 naj bi kapacitete narasle na 600.000 hektolitrov. Njihova značilnost je v tem, da so ena izmed treh samostojnih italijanskih tovarn piva. Imamo sicer le tri odstotke italijanskega tržišča, je novinarjem izjavil predsednik Menazzi Moretti, vendarle smo ponosni na to, da smo, kljub težavam in lepim ponudbam, ohranili samostojnost. Vsa druga italijanska podjetja so namreč v zadnjih petnajstih letih prišla v sklop nemških, francoskih, nizozemskih ali švedskih koncernov, pa čeprav so v večini primerov ohranila prejšnje domače naslove. Na italijanskem in tudi tujih tržiščih so zasloveli z njihovim visokokvalitet-nim izdelkom, pivom sans sousi. V zadnjem času imajo veliko uspeha z rdečim pivom. S tem mislijo prodreti na nemški trg. Njihova uspešnica pa so točena piva. S strojčki zalagajo trg in so danes v Italiji v tem vodilni. Že dober odstotek prodanega piva je točenega, kar pomeni da si klientela to želi. Steklenice z brkatim starčkom na etiketi smo doslej videli predvsem v Furlaniji in tudi v sosednih krajih, torej tudi naših zamejskih. Videli smo jih tudi v severnih italijanskih pokrajinah. Odslej jih bo moč dobiti tudi v drugih evropskih deželah. Tudi na tem področju uspevajo furlanska iznajdljivost, industrija in izvoz. Vse to v okviru širše zasnovane akcije za valorizacijo furlanskih izdelkov. Ob vsem tem pa se lahko zamislimo. Pred desetletji smo v naših krajih imeli vrsto manjših tovarn piva. Ohranile so se tri: Moretti in Dormisch v Vidmu ter Dreher v Trstu. Od treh je samostojna ostala le furlanska Moretti, medtem ko so kapacitete drugih dveh prevzela večja podjetja, tržaško tovarno so celo zaprli. Vse to v času ko se je, zlasti po zaslugi televizijskega schowmana Renza Arboreja, prodaja piva v Italiji podvojila v pičlih sedmih letih. MARKO WALTRITSCH V Piranu so predstavili revijo II Territorio PIRAN — V piranski galeriji Tartini so v ponedeljek predstavili številko revije II Territorio, ki je posvečena Slovencem v Italiji in seveda problemom, s katerimi se srečujemo. Ob predstavitvi revije so odprli tudi razstavo fotografov, ki so svoje fotografije prispevali v revijo. O Territoriu so, po pozdravu predsednice krajevne skupščine Tatjane Kosovel, spregovorili Spadaro, Rizzi, Tavčar in Musizza. Vsekakor je bilo srečanje v Piranu pomembno, saj je ponovno dokazalo, da lahko skupne pobude, ki nastajajo v znamenju sožitja, rodijo resnično dobre rezultate. Prisotni so se tudi zanimali za razstavljene fotografije, ki so od zgodovinske "kronike" Maria Magajne do umetniških izdelkov različnih avtorjev, pomenile nekakšen pregled fotografije in fotografov, ki delujejo v naši deželi. Philipp Vandenbergi Hetera »Omahljivo ljudstvo z ravnin Boecije,« je povedal Mardonij in na vprašanje velikega kralja razložil, da so poslali zemljo in vodo, da pa so jih drugi Heleni prisilili k boju proti Perzijcem in da so se potem pri Termopilah Predali. »Vžgite jim znamenje,« je vzkliknil Kserks in skočil s Prestola. In izza tribune so stopili plešasti sužnji, katerih ornnopolta telesa so bila prepasana s širokimi usnjenimi rakovi. Nosili so dolge klešče, na katerih koncu so žareli za dlan veliki sokoli. Leonitiades se je pogumno postavil ot prvi, da bi dobil vžgano znamenje na prsi: kratko sika-nlo in smrdljivi dim se je razširil. Grk je stisnil zobe, da je njegov obraz postal podoben spaki; potem se je na njego-Vlh prsih pokazal žareči sokol, znak perzijskega vladarja. Dafne je zaprla oči, da ji ne bi bilo treba gledati, kako s° vs