W **«""■•________ IMHM. i portun» Mnvjimi U Mi/ .Stoveitfki Narod' v*l|a »• peftlftt m Avftto-Ognko: u Nenfijo: «fc> tefotlmptj «*pr*j . K 36- I ćelo .eto naprej . . . . K 4O- Jetrt leta „ T * . I 9*— I M A"«1110 *n vie đruRt dežele: a* bk*cc » • • . I 3-— I ćelo icto naprej . . . . K 48 — Vprošanjeai glede fnieratov &t naj priloži za odgovor dopUnlca «11 mamin. U*rmjni*tvo (tpoda , dvorflče le^o). bodova ml'oa it I, te'.tfon *t 85. tafrf« vm* 4aa ■v*4*r htiiiM aw4«t|« te »raaatfc«. IiMcratf ■« ratunajo po porabljenen prostoru tu sicer: 1 mm visok, tcr 54 mm Mrok prostor: enkrat po 12 vln, dvakrat po 11 rin., tritcrat po 10 v. PotUno (enak prostor) 3) vin., aart« In zahvate (cnak prostor) 23 vin. Pri veČJih Inscrcilii no dogovoru. Novi aarottiki ni i pol'.jtl* uroei oj trci u -^" 9» attttmtol. ~WQ Na samo pisasne airoiSe Ur« psslatre dtiarjt se ne ■3rei« niUior tiirati „ffaroiaa tUttf«'« telafoi it. SS. .Slovenski Narod" velja w L\uhl\mn% dostavljen na dom at i če se hodi ponj 1 celo icto naprej • . • . K 3*— I četrt leta 9 . , i (; § g-_ pol leta „ ..... 16— I na mesec „ . , # . 9 270 Pasanazna Stevilkivalja 20 vlnarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Orttla'itvo: Satfisft alloi St. S '/ 1. nadstr. levo. telefon ftt 34 Vrhunec krize. Dunaj, 17 februvarja. Poiitična ki iza se bliža svojemu vrhuncu. Vćeraj so Poljaki na slovesen račin napovedaii brezobzire:i boi se-danjemu režimu ter pretrgali vse zveze s oiicijelnimi pred slavitelji avstrijske notranje in zunanje politike. Ze ves dan *o se vršila v parlamentu posvstovanja poljskih poslancev in članov gosposke ahornice, ob 6. zvečer ua se je prićela seja Poljskega kluba, ki je postala prava manifestacija za jedinstvo naroda, pa rudi za jedinstvo poljskega lastopniStva napram dunajski politiki. Seje so se udeležili skoraj vsi poljski poslanci in člani goooske zbornice, med njimi znani poljski državniki Bilinski, grof Goluchowski, dezelni maršal Njezabitovvski, grof Potocki, knez Adam Sapieha. grof Tarncnvski ter tuđi poljski nadškofi in škofi. Po kratkem referatu socijalnodemokratič-nega poslanca Daszvnskega so bile sprejete tri izjave: 1.) Manifest poljskih lastopnikov na poljski narod; 2.) protest, ki so ga izdelali Doljski člani go-sposke zbornice in kateri oč'ta grofu Czerninu in avstrijski politiki vero-lomstvo in 3.) politična izjava, katero podajo poljski poslanci v torek v dr-žavnem zboru. Vse tri izjave so šesta v-Ijene v najostrejšem tonu in njih objava je bila od cenzure prepevedana. Vlada Je do zadnjega upala, da Po!j;ki klub ne bo Sel do skrainnsti. Qrof Czernln je vabil k sebi zastopnike poljske delegacije na razgovor, kako bi se ori komisiji, ki naj natančno ugotovi zapadno ukrajinsko mejo, poskrbe^o za primerno varstvo poljskih interesov. toda vabil je zaman. Poljaki so ob-utili Czerninov predlog le kot novo žalitev. kajti komisija, o kateri govori zunanii ministar, ne more spreminjati glavne meine crte, lemveč more določati le podrobnosti. Odgovor, ki ga je dobil grof Cz«min od Poljakov, je rezek dovolj, Poslanec Da-szynski mu je pisal, da se poljski poslanci ž njim sploh nočejo več razgo-varjati. Po zadnjih dogodkih v Krako-vu, ki so poljsko javnost pretresli v globi no duše, je vsaka možnost prib!ižanja poljake politike k dunajskemu režimu za dogleden čas izključena- S tisto malomarnostjo in lahkomi-selnostjo, ki je znak dunajske politike, caka Seidlerieva vlada, kaj s.e bo sedaj »godilo. Njeni priganjači hodijo okrli z raznimi strašili in vitez Seidler je dosti »aiven, da si od teh strašii obeta kaj ospeha. Zlasti upa, da bo grožnja s 5 14. delovala na Jugoslovane. Čehe in socijaliste. Drugi zopet skušajo opozicijo ugnati v kozji rog s prorokovanjl, da bo, čim pade Seidler, zapihala zopet »ostrejša sapa«. Pripoveduje se, da bo prevzel vlado bivši podpredsed lik go-sposke zbornice in sedanji feldcajgmoj-ster grof Schonburg in da si bo kot notraniega ministra pripeljal s se-boj še enega generala, drja Bardolffa, bivšega predstojnika Franc Ferdinan-dovc vojaške pisarne. Druri zopet na-znanjajo vstajenfe barona Bečka, ki se ja v vojni razvi! v ljutega sovražn1!:a Cehov in Jugoslovanov. Vsa ta strašila in vse te kombinacije ne Dodo opozicije niti za las odmaknile od roti, po kateri mora hoditi in bo hodila. V torek se bo pokazalo, da je većina pos!anske zbornice nespravljiva nasprotnica seda-njega režima. Vitez Seidler šteje svoje glasove. Peči se srne, da čimbolj šteje, tem manj jih je. Razun Nemcev nima niti r-nega Prijatelja. Pomoč so mu sicer obljubili razni politiki, oportunisti, malkontenti in desperadi, toda to ne zaleže dovolj. Resili ga ne bodo niti Ukrajinci, ki sicer še ostentativno povdarjajo, da nišo za Seidlerja, ki pa so na tihem svoje glasove že dali vladi na dispozicijo, niti ona dva židovska gališka poslanca Breiter in Reizes, ki se imenujeta Tadi-kalna, pa sta se zato menda vdinjala vladi. Formalne odločitve padejo v torek. Pred sejo poštanske zbornice se zberejo skoraj vsi državnozbor-aki kiubi k posebnim sejam, 1 tla uRotovijo svoje taktično postopanje. Nato se vrši konfere^ca na.el-nikovstrank, ki določi. kako naj se vizijo nadaline razprave v zborniji. Na i'nevnem redu je, kakor znan<\ generalna debata o ređnem proračun:i. Vlada namerava proračunsko predlogo preklicati in vložiti mesto nje predlogo o proraCunskem provizoriju. Od načcl-nikov strank je od vis no, ali bo prišla ta pred loga takoj na dnevni red ali ne. Po konferenci načelnikov strank se vrši ministrski svet. ki bo sklepal o nadaljnih korakih kabineta. Zdi se nam, da bo temu ministrskemu svetu pre-ostajal le e n korak. M boda e lazmerie z ugasim (Skiep zauprega sestanka v Rušah dne 9. svečana t. I.) Očividno *§čejo ncm§ke politične stranke nove orijentacije na^proti Slovencem. 2e nekaj mjs^cev skuSajo zva-liri s svojih rame.i svojo krivdo na ^re-ganjanih Slovencev za^erkorn svetovne vojske ter povdarjajo, da je kriv vendar tuđi dr. Su^teršiČ in da Nemci ne mo-rejo biti odgovorni za trdo'e in napake i v administraciji itd. Sedaj. ko so izpre-videli, da je ves narod Slovencev, lir-vatov in Srbov neizprosen in se izraza soglasno za ujedinjenje, vfelijo. da jih tuđi štajercijanstvo ne resi več. Z veliko nervoznostjo sklepaio občinski za-stopi nemških msst protiizi.-ive proti združitvi Jugoslovanov. \Veiskirchner pelje odposlanstvo k cesarju. Nemško časopisje trdi dan na dan, da slovensko zastopstvo v državnem zboru deklaracijo porablja le kot taktično sredstvo. »Zelo informirani^ nam šepetajo o na-meri vlade razprav'jati z nami o na-rodnem vprašanju. Vse skupni pač vzroka dovolj. da se ne damo premo-titi in da temeljito rretre^mo položaj in pridemo do tranesra zaključka o raz-meriu z Nemci, ker kot tre-mi ra-junarji moramo vedeti. da naše sosedst/o ne rrore ostati večno neu^eje-no. Da se o tem važnem ^TraŠaniu raz-prsvlja. je skl?cal preds-^nik izvr^eval-nega odbora štajerske Narodne strnr?-ke ćeželni poslanec dr. Kukovec 9. t. m. ?aurni sestanek v Ruše, kl so zapisane za večno v kniigi s!oven">kega muce-ništva. Rszpravljalo se je tam temelji[o o našem stališču proti nemštvu in so-glasno se je storil sklep, ki ga spodaj r^avaiamo in ki ^a slovenskim politikom prav priporočamo v uvaževanje. Toda zakaj naj bi bile tosadevno baš Ruše tako merodajne? Da slavenska javnost to pojmi, ponovimo, kaj so Ruše trpele leta 1914. Dne 29. junija 1914 ni dan sv. Petra in Pavla je priredil mariborski Sokol v to dve uri od Maribora oddaljeno vas, ležečo r^b Dravi na kornški žclez-nici, izlet, da proslavi razvitie zastave. Bi! je jako usrei skromen ses-tanok, ki-kor jih je bilo že na stot:ie na slovenskih tleh. Narod se ie navcfu'Vval, na-stopilo je več ljudskih govornikov, dr. Rosina iz Maribora, dr. Ovi'Tn Serrec iz Celja itd. Ob koncu prirc 4i ve s-» do-spela ne.rrotova poro"i?-\ o ur.r^r j%i prer.tolora^lednika v Sarajevu. Z!"-fca vsenemških srodniestajer^ikh politikov je v svojem znano propalem ča-opisju ustvarila med tem nesrečnim dognj-krm in skromno narodno veselico v Ru-šah vzroeno zvezo. ki je pri trezn:m prevdarku pač nikdo ne more pojmiti m ki je tuđi nišo pojmili ruski narodnjaki. Ljudstvo je bilo tako nahujskano, da je začetkom avgusta ruski župan, nad-učitelj Lasbacher, stopil k maribor-skemu okrajnemu glavarju Weissn s pozivom, naj Ruše ščiti pred nasilnost-mi. V svoje veliko začuđen je Je bil župan od glavarja osorno sprejet kot — veleizdajalec. Dne 13. avgusta je pa bilo od močne vojaške potrulje areti-ranih 17 RuSanov, 10 moških In sedem gospa in gospodičen, vklenjenih v verige, poslanih v tovornem vagona v Maribor in od tam v osebnem vozu, pa v verigah v Gradec v preiskovalni za-por. Na nepojmljiv način |e bila obve-šČena o tem poulična druhal, ki je v Mariboru na Koroškem kolodvora zo- • per veleizdajalee divje razsajala, tako i tla je poveljnik kolodvora le z najve.jini naporom preurečil dejanski napad, ki bi motfel stati žrtve njih življenje. Tuđi v Gradcu je množica vjetnike najsurovej-še orljuvala in pretepla, predno so prišli v zapore, kjer so zdihovali osem ted-nov. Končno so bili brez razprave in urez soJbe izpuSčcni. Tuđi te frtve je pač moral imeti no-tranji minister grof Togfcenburg v m:s-iih, ko je pred nekaj tedni moral v dr-žavntm ztnjru izjaviti, đa se je mnogim Ijndem na Spodnjcm Stajerskem ?.fi:odila ob izbruhu svetovne vojne težka krivica. V koliko ie ta izjava opravi-čena. sledi pač iz dejstva, da je ena iz-med žrtev, liči župana in nadučitelja v Rušah Lasbacherja na posleJicah še dane.^ težko bobna in da sta v zvezi z ruskim sokolskim zletom zp rta Mari-boržana dr. Vladimir Serncc in dr. Fr. Rosinn v zaporu težko obolela. Dru-.c:ega vzroka za preganjanja in obreko-vanja ni. nego gonja vsenemške stranke zoper skromen izraz narodne zaved-nosti ob slovenski meji. Le tega čina kot vzroka preganjanj zavedajo se vsi prizadeti. Kaj druzega merodajni Činite-| iji tuđi sami verjeli nišo, potolažili so se pa zoper vsak ugovor s frazo, ki ie bila tnkrat splošna: hujskači so pa vendar, nič torej ne Škodi, sedaj ie čas! Srečna misel je bila sedaj po dol-gih treh letih sklicati narodne RuŠane na sestanek ter govoriti ž njimi, kaj mislijo o bodočem no!>tlčnem razmeriu Slovencev in Nemcev, zlasti ob narodni meji. Ti naši rojaki so pač gotovo pc»klicani v važnem trenotku izraziti svoje nazore ter po pravici pričakujejo, da se njih sodba upo.štcva pri odlojitvi. Po več ur trajajočem poroćilu o vseh tekočih političnih vprašanjih in živahni razpravi. ktere sta se udel^žila žiiDcna občin Ruše in Smnlnik. naduči-teli Lasbacher in nekdanii kandidat Narodne stranke za državni zbor Viktor G 1 a s e r. mogei je deželni poslanec dr. Kukovec kot soglasen sklep ugotoviti. da Rušani kljub preganjanjem in še tembolj v s t r a j a j o kot nevpogljivi branitelji slovenskih Ruš ob ogroženi narodni meji. Soglas-na je bila tuđi izjava vseh navzočih, da so radi pretrpeli vse krivice, izprevidijo, da se je slovenski narod vsled pretrolie-nih krivic in preganjanj pro-budil in sklenil neizprosen boj za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov in osvoboditev od tuje n a d -vlade. Zelo npoštevati ie ra trezne nazore, izražene na tem sho'iu o raz-miTju nasproti nemškemu ljudstvu kot t'dkemu. izvzemši zastopnike vsenemške politike. Spiošno se je povdarjalo. da je vsenemška stranka nemško ljudstvo sama najb^Tj o^kodovala in da bode to ljudstvo oljtično zau^nico! Ce mi daste v roke posle državne-Ra pravdni^a, si upam. če ?e kdo v ka-hem listu izrekel Željo, da naj bi tega ali ones:a državnega funkcijonarja prav hudo zobie boleli. zaplembo tega lista utemrljiti. Se mani potrebno bi pa bilo izerubljati besedico o *akozvanem »objektivnom nostopaniu«. Ne čudimo se, da se je ta reakcijska in policijska past svojčas postaviti mogla v tako mode-ren zakon, kot ie naš kazenskopravni pc-stornik; čudimo pa se. da v teku toliko let avstrijski narodi nišo imeli moči pregnati jo iz kazenskega procesa, in čudno se nam tud i vidi. da sodniki sami nišo nikdar ugovarjali. ker se lim je odkazala v objektivnem postopanju naloga, ki ni dostoina in primerna ugledu, Vi naj vsikdar obdaja naše sodnike. Prepričani smo tuđi, da bi pod seda-niim justičnim ministrom, ki je prišel iz Hochenbursrerjeve učilnice. brezuspeš-no zahtevali. da bi se § .505. ne preti-raval in v njega ne zanašale ostrosti. na katere zakonodajalec gotovo ni mislil. Ravnoisto velja o objektivnem postopanju. Tuđi tukaj ne upamo, da bi se pl. Schauer mogel odločiti za milejšo prakso. Ali to ni glavna stvar. Mi se moramo podvreči sodbi c. kr. deželnega sodišča z dne 16. svečana 1918 in če borno v pozneiših letih in na mestih, ker bo to dopuščeno, o njej še spregovorili, borno svojo kri do tedaj morda ukrotili ter se borno takrat tuđi izognili — danes smo preveč razvneti — vsakega napada tako na državnega pravdnika, kakor tud! na naše sodnike. Eno pa jt, kar smemo opravičeno za-htevati: Ce naj že zaplembe treskajo po hrbtiščih. ne smejo to biti samo slovenska hrbtišča! Notorično Ie, kako surovo pišejo nemški lističi v Celju in Mariboru o naših državnih poslancih in grož-nje 3 kamenjem in s palico so na dnev- nem redu. Če se ne motimo. Je kamenje že pelo tako v Celju, kakor v Mariboru, kjer je državni poslanec sam bil deiansko napaden ter moral plačevati znatne račune pri steklarjih. Dosedaj pa še nismo nikdar čuli, da bi radi ta-kih nanadov bila zapleniena celjska »Vachtarica ali pa »Marburger Zei-tung«. Zatorej z vso odločnostjo zahte-vamo, da c. kr. državni pravdnik v Ljubljani sodbo deželnega sodišča z dne 16. svečan 1918 predloži dvorne-mu svetniku Amschlu, da bosta BrenČič in Vrstovšek na Spodnjem Štajerskem uživala vsaj tisto zaščito, kakor jo uži-vata Ornig in Linhart na Kranjskem, Dr. L T. lova vojna proti Rusiji Dun&j. 17. februari a. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-čajo: Današnje nemško urad-no poročilo pravi, da potoka premirje na velikoruski fronti 18. t. m. opoidne. Veriko-ruska fronta, ki je nastala vsled odcepitve Ukrajine, šega od Vzhodneura morja nekako do Pripjata. Na tej fronti stoje sedai samo nemške čete. Dunaj, 16. februarja. Poluradnai »Wiener Allgem. Zeitung« poroča iz Budimpešte: Z ozirom na zadnje do-godke moramo pričakovati za jutri z o* pet vojno stanje med Nem* čijoinRusijo. Boljševik! so v Liv-landiji in na Estonskem pomorili nemško prebivalstvo. Poleg tega je tuđi Finska prosila Nemčijo za pomoč. To je bilo za Nemčijo odločilno, da posije vo iaško ekspedicijo, ki naj brani interese nemškega prebivalstva. Dunaj, 16. februarja. (Koresp. ur.) Vsled sedaj v Rusiji in zlasti v Petro-gradu vladajoče anarhije in nevarnosti ie spoznal zunanji minister za potrebno, začasno odpoklicati pod vodstvom seneralnega konzula von Hemplav Petrogradu se mudečo komisijo. Komisija je danes prekoračila nemške Crte južno od Dvinska ter potuje nazaj na Dunaj. Kakor hitro bodo varstvene razmere v Petrogradu to dopušcale, se bo komisija zopet vrni* la tja. Berolin, 16. februarja. >Echo de Parisc poroča iz Petrograda: Ruski sovjet je določil, da naj šteje ruska arma-da pol milijona duš. Bcrolin, 16. februarja- »Neueste Nachrichten« pišejo: OdloČitev o naših korakih, ki jih borno sedaj storili, je v glavnem stanu že padla. Upa-mo,da se je oziralo pri tem na zasledo-vanje Nemcev onstran naše dosedanje vzhodne fronte In na zahrbtnost Rusov^ Potrebno je, da se takoj nastopi. Berolin, 16. februarja. (Koresp. njf V uradnem sporočilu konstatira cesar-ska vlada, da je petrogradska vlada s svojim nasto.pom premirje faktično odpove-d a 1 a. Smatrati je, da se je ta odpcn ved izvršila dne 10. februarja. NemŠka vlada si mora torej po poteku pogodbenih 7 dni varovati v vsakem oziru prosto roko. Beroiin, 16. februarja. Wolffov urad poroča: V svoji znani izjavi dne 10. februarja je gosp. Trockij za Rusijo sicer proglasil končanje vojnega stanja In demobilizacijo, obenem pa je odklonil podpisati mirovno pogodbo. Branil se je, udeležiti se predlagane plenarne seje, v kateri naj bi se mu sporočili sklepi štirizveze ter je pretrgal poga* janj?. Vsled enostranske ruske izjave se-veda samo ob sebi umevno vojno stanje ni odstranjeno in ni na njegovo mesto stopilo mirovno stanje. Nasprotno je dejstvo, da se je gosp. Trockij branil podpisati mirovno pogodbo, onemogo- • Čilo obnovitev miru. Ravno za obnovi-tev miru pa je bilo premirje z dne 15. decembra 1917 sklenjeno, kakor to na-glaša pogodba o premirju v svojem uvodu. S tem, da se je boljševiška Rusija odpovedala miru, se je odpove-dala tuđi nadaljnemu premirju. To odpoved je smatrati kot odpoved premirja. Berolhi, 16. febmarja. (Koresp. u.) Wolffov urad poroča: NemSka komisija ter komisije zavezniških držav so vče- Sfrra *-__________' _________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. februar]* 1918.___________________________________________________ *0. Stćv. raj tapnstile Petrgrad ter to prišle danes zjutraj na povratku preko nemških črt Risa« 16. februarja. (Koresp. urad.) Clasom sem dospelih poročil je bilo v Dorpadu do 10. februarja are ti ranih 300 Nemcev in mnogo Nemccm prijaznih Estoncev. Vsa živila so bila zaple-njena tako, da preživljanje žena in otrok skoraj ni več mogoče. Na sto in sto areUranih so odpcljali v kasematc Y Kronštatu. Njih življenje je vsako uro v največji nevarnosti. ker hoČejo mak-simalisti are tirane porabiti kot tale proti Nemčiji. Lepaki proglaJajo balti-iko plemstvo moške od 17 let in ženike od 20 let naprej za izven postave. Dunaj, 16. februarja. Neka diplo-matična oseba, ki se je udeležila posa-Janj v Brestu Litovskem, se je izrazila fiapram zastopniku »Mittasszeituns«: Jaz presojam položaj popolnoma optimistično. Na mir z Ukrajino bo sledil najbrže mir z Romunsko, in sicer bodo Romuni sami prosili za mir. Morda so v tej uri pogajanja že v teku. Rusija naj gleda, kako se ji bo godilo brez formalnega miru z nami. Razmere v Rusiji so katastrofalne in mnogokrat |e slišati ćelo z ruske strani željo, d a naj pridemo na pomoć in napravimo red. Nemci bodo najbrže pričeli prodirati z riške fronte. To nas |>rav nič ne rađene. Gre edino le za nemško podvzetje. Ukrajinski mir bo ime! v najkrajsem času dobre posledice. Lahko ga smatramo že đanes kot materijalno zagotovljen. Pri-čakovati je nadaljnega približan ja Wil-sonu in z naše strani se bo v tem oziru storilo vse. Grof Czernin bo morda žs prihodnji teden pred delegacijo govoril o vseh teh odločilrnh VDrash^ift. Berolin. 1G. februaria. (Kor. rrad.l »Germania« izve od neke^a releno^cst-cika. ki se i© vrnil iz Ukrajine, da bolj-fceviki unicuiejo zaloee žita. ki .«e naha-jajo v Tkrajini. Enemu samemu vele« poseetniku so zažvali 6 šun. Tuđi ozi-mino pokončujeio s tem. da polja pre-oriejo. To je jasno znamenje, da bolj^e-▼iki nočejo miru, marvpo da upaio. da #e jim po^reči prjvzročiti svetovno la-Itoto in ž nio evetovDo revolucijo. Berolin. 16. februari a. PooblaSčena sastoDnika estonskih malih nosestnikov okrožij Dorpat Felin in Pern*u ler društva hišnih po?estnikov v Doroatu Sta dospela v Gdansko ter zaprosila za pomoč proti jerrozovladi maksimaliMov in za takoišnje zasedenie dežele s strani nemških čei. Enako 00 žanrovi li tuđi Nemci v Harsali. da nai nemške Čete rasedejo deželo. Iz Hine poročaio, da roparji. ki se izđafaio za studente ali «a pooblaščenee boliierikov pleniio in ropajo. Livland«ki nemški vitezi §0 tuđi zaprosili za pomoč ter tuđi niih tastopnik v svofi brzojavki: Z uniće-njeni mož, žena in otrok se uniči rudi 7001etno nemsko kulturno delo in pe iz-roca dežela brezmejni anarhiji, ki pri-hajaioea z vzhoda pričenja omaievati tso Evtodo Berolin, 17. februaria. Wolffov urad trdi. da namerava Rdeča, parda, v Livlandiji unieiti ve3 nemiki element. Rdeča garda, je zasedla že vse kraje ter Jemlie denar in živila, kler iih dobi. K3or e© protivi, tesra ustrele. Većina nemških posestnikov je izropana in Drepnana. Lakota jrrozi. Stockholm. 16. februarja. Zdi «e. da namerava Rdeča irarđa na Finskem no-moriti vse državljane dol do 12. leta. Vstaši na južnem Finskem gtoie haje pod direktnim poveljem iz Smolnega instituta. Zdi se, da nameravaio vgt&M tae§ćanske krope izetradati. Po m-kod to bili že vsi nad 12 let ctari Finci umorjeni. V Hebinsorsu pričema Rde-ta jrarda sedaj moriti tuđi žene in otroke. Stockholm, 17. februaria. Anarhija Aa Kuskem je popolna. Dobro ob^ečene ljudi slačijo na cestah, đuhovniki in učitelji beračijo. km3tie eroze. da ne bodo obdelali več zemlie. kakor potre-buiejo sami. Mestom crozi lakota. V Petrosrradu ^o baie zasledili častnieko »aroto. ki je hotela vzeti Lienina za tala ter se polastiti oblasti. Našli so pri ćastnikih orozie, bombe in ročne granate. Berolin 16 februarja. »Lokalan-t€ljrer< poroda iz Petroerada. da «e vlada Smolne^a instituta pripravlja ropet pričeti * sovražnostmi na front;. Lienin ee hoće baie s Kaljedinom spo-razumeti. Kriljenko je pozval v ia\*nera oklicu vse bivše generale, da nai vsto-pijo zopet v armado. V Petrosrradu eo •jovori ž zopet o obnovitvi voine. Stockholm, 16. februaria. Poroćila \z Estonske in Llvlandife pravijo, da boljse-Viki med nemškim in Nemcent prijaznim prebivalcem nastopajo s strahovitim nasiljem. Prebivalci bodo zaprosili nemSko vlado za takoj^njo pomoč. Boljševik! v Revalu razširjaio manifest kl grozi z najhujšlm! kazni mi za vsako stremljenje po samostojnost!. Gibanje se razširja tuđi na kmetljsko prebivalstvo ter se je bati za Nemce naj-hujše?a. Zenera, 16. februarja. »Matfn« poroča Iz Petrograda: Pričela se je konfiskacija nosestev bivSe carske hiše. Ljudski komi-sar za ffnance ceni vrednost posestev na \Z milijard rubljev. Basel, 16. februarja. »Times« poro5a1o \z Petrograda: Odredba ljudskih komisar-lev « dne 14. febrrarja ukazuje, da %e mora Vojska do 15. marca demobilizirati. Od tew dne naprej se ustavi vsako plaCevarjc vo-iakom. Dmal. 16. februarja. 12 VarSave po-ročaio: Glasom stocKholmskih poročil so vesti o voiaSkem usoeha zbora Mnšnicke^t zelo pretirane. Poljske čete riso vjele Kti-IJenka, niti nišo zavzele Mohfleva, Viteb??ka * Jn Smolertska. Zbor Stefe 25.000 mni. Zase-de! Je Rrobruisk ter tam vpleni! livila In municije. Dosedal le zbor nspeSno tavrača! ■apade boljševičkih čet POLOŽAJ NA FINSKEM. Stockbolm. 15. februarja. »Da?ens Nt-heter« poroča iz Vasc: Senator Renwall je izjavil, da je finska vlada izvede I a, da je ivedska vlada oripravfjena posredovati med oberrta strankama na Finskem, ali i>a T^af dosečl premirje. Nato Je odgovorila fiitsVa vlada, da ne more sprejeti posredo-vania, pač pa da fe mogoče dosečl nremirje. Siockholm, lft. februarja. Poročila tad-nffh đni smatralo položai vladnfh čet na JFfcukcm sa ucodea, slasll aa amvtmem Dmr skem, tako dm li poltni prooMt • §v#^ sko zopet pričel. Stockbolm. 15. februaru. (Koresp. nr.) It Vaše poročajo: Finski senat le imenovat bivšega prokuratorja Kihimana za provizo-ričnesa diplomatićneia zastopnika Finske aa Francoskem. Hrabri zbor Bele larde pod kapitanom Sihvo ima šc vedno sasedene svoje p* zJciie zapadno od VVouIfta. Ne!d drugi voditelj poroćnik Knape je prizadejal, disiravno je bil sam ranjen, sovražniku med napadom v blizini Pekkole težke izgube ter se polasti! cnega lopa, GOSPODARSKI ODNOSAJI Z UKRAJINO. Da naj. 15. februar Ja. V Berlina se je pričela gospodarska k< r.ferenca med ra-stopniKi avstro - osrsUe in ncmlke vlade slede gospodarskih ođnošajev 1 Ukrajino zlasti glede izvoza iz te dežele. Postavilo se Je 5 raznih komistj in sicer: 1. za živila in krmo. 2. za industnjalne surov ine, J. ea finančna vprasania, 4. ia transportno vpra-šanje in 5. za vprašanje potovanja in putnih Hstov. Komisije so razpravtjate o razdelitvt blaga, ki naj se izvaža med udeležene države. Razdelitev naj se izvrši oi» deiansSrfh razmerah in resničnih potrebah in ne po načelih, ki bi bila posiedica kakih mirovnih odnošajev. frankhirt gjSI* Ift. februarja. K vo|-nemu stanju, ki se v po^cdeljek *opet pri-čne naprsm Rusiji, pt^e berlinski poročeva-lec »Frankturter Zeitung«: Niti v Berlinu, niti na Dunaju «e noCejr* dati vsled dej-stva, da poSilTa TrockiJ Rdečo gardo proti Ukrajini, da nam na ta nalin iztr?a uspebe miru z Ukrajino, spraviti s konteksta. Prišlo bo do skiipnega nastopa z vlado velike Rade, ćesar pa si ne smemo misliti kot skupno vojno proti boljševički armadi, mar-več kot zagotovitev izmene bla^a na ta način, da za^edemo važne to*ke in da tavra-čamo napade Imamo poročila, iz katerih lahko sklepamo na ta ramen avsiro - of:r-ske vlade. Naoadalm vojna na vzhodni fronti je izklitt^ena. RojTBunsHa v obupnem položaju. Berolin. 15. februarja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Romunska je prišla vsled 5klepa z Ukrajino in vsled izjave Trozkega o končanju vojne^a stanja v obupen položaj. Opetovano je nemška vlada ponudila vsem sovražnikom časten mir. Nastopajoč v lastnem imperijalističnem interesu sta Clemenceau in Lloyd George, zadnji z izrazi nevrednimi državnika, brezobzir-no in ne glade na usodo malih držnv, ki $0 jih z denarjem in silo poslali v vojne, zavrnila mirovne ponudbe. Zopet enkrat se uresničuje beseda: Kdor je angleški kruh, pogine ob njem. Tuđi od-Sovorno5t za nesrećo, kl srozi Rcmun-ski, nosita ta dva ententna državnika, ki se trudita z vsemi sredstvi, da bi preprečila mir narodov. Berolin« 16. februarja- Turinska »Štampa* poroča iz Londona, da namerava romunski krali Ferdinand odsto-piti ter prepustiti orestol svojemu bratu princu Karlu Hohenzollemskem. Bčrofin, 16. februarja. Med štiri-rvež;o ii romtinskimi posredovalci se dosedaj pokajanja §e nišo pričela. Vrše se pa predpcgaianja, ki bodo trajala najbrže še par dni. Rottsrdam, \b. febmarfa. Kakor poro-Ča »Mornint^ost«. so d^bil! entenmi zasto> ■iki v Jassyja naročilo. da nai smatrajo pokajanja Romunske s sovražni!:! sa ne-prijazen akt Odločitev ali nai za-stopnistva entente v «hiča?*j prlčetka n\\-rovnfh pogaianr zasune Jas«v, *e rl padla, dasfravno je Romun^Va podpisala pogodbo proti se^ararnemu miru. Soflia. 15. febrrana. ^Koreso. nfad-> Javno mnenje na BriTar^'em ka'e vedno večji Interes na dc»nđb:h v Rnmunlif Vnrašan'e usođe Dnbrud^e i« v vseh političnih krozih na dnevnim reda in je predmet vseh razsovorov časopisi« ^e živahno bavi ^ tem vnra?*»njem ter na^la^a potrebo zd»-'i?itvc Pobrrd^r z B^T^a^Vn vot reoh-brđnl prrz^] /a bod^?n^st polfffVe bot^a--srarske V'led te^a živahno razbrtrTato tiiđi vse politične krrire fn Javnost vesti o po-ca'anjih z R^tinsko. 5-Iornn ^e n^iča'tuje. da b^ Dobt-ncf*a n»-HadTa Bri^^r^kf. Pnnai 17. feStTi*n>.. V noMf'^ih krocrih fie lovori, d^ V»odo c<»TjfraTne ct-ž^ve predT??rle *]<>Ap*o rodlaeo za mirovna po^p.ipnjl^ z Fomurtiio. r^nfralne države za notrar'o romunsko zadevor 2. Romuncka odstopi Drlgariji Do-brud žo -. munske asniraciie na rpsarf^iio: T«*o-časno pa rarnn?.io n^ Domi«tlifvn«?t Fr>-muniie v vrtra^anu donir^o niovhe in v zadevi izliva Donove. Pretivsem t<\-hteva^o. ci« nosten^ rVon?»vA T>OT»nlrto'^n «vor»oflna rpira port «Vn^Tio za?rito Ro-muniie in referalnih držav: 4. nonr»rhijn r.-ri'eva ▼ Kirpatib gotove korekture ^"fdanje mei**: 5. r»f»T\fra!n^ države rriraknipfo. f'a bo PrtinnnM^ vnr.^.^ln ^oložai. ki cf» ip razvil TsJeđ r>rev7:;*t"fn netr.^^i-j'-'h vrel^ev s f^-i-ni avstro - oerskih in nem$Tnh T>odVtnikoT. Govori pe. da bo^o moH^ že t vr\-ho^nv'h 10 r^rt^h r»ri^f*7*» ofi^nelnn rri-ro^Tin po^aifim'i, k?»*e»^*b p« bo ** r"o-n^rh^io tid^V^il p-n^f Cz^^in. Pocraja- n\%, ć% s© botlo Trsila t For*f?anih. Dogodk! na boiišSh. NAŠE URA DNO POROClt.O. Dnnaf, 16. Tcbrtivarja. 0 granat t .1 do 4 mlnutah. Ubit je bil en otr^k. 3 mo^H 1 fena ln 3 otroci so b'li rarteni, VeC hK le bilo malo po5Vodovan»1i. Pripomba Wolffove??a tirada: Na pristofnem mesta o tem ni ničesar znane^a. Napad na tr^orske ladje. BeroIIn. 16. februarja. (Koresp. nrađ.) Na^i nadmorski čolnl no v Severnem morju potop;1i 6 parnftov t\\ ob arrrleški obali. Iz a"£le$!tej?a f:encra!T»^^a ?t***>a. London, 16. fehruarja. Sir Williarn Po-bertson ie odstoT>:l. /a nic^nve^a raled-ni'-a kot šef generslnega štaba je bil imenovan sir Henry VVilson. fefrta tfcif?en PoIlsRc. Trikrat eo delili Poljsko T 1S. sto-letiu: ministri absolu+ruhi monfrtio^1 co merili zemlio z ravni li na xemlievidih preko £ivih tele« in živih narođov in *i rpirdelili PoTi?=ko, Od takrat ;ie Tnini^o 150 let: poljski narod ie ostal živ in velik. d&. postaipl ie ce^o elnvanski. Pa nemškl in avstri^ki državni1-! se iz te-era zpleda ni^o ničesar n^urili ter rrti-pliio še redno, da lahko Poljsko l'e'ti-r?»io. nadeiaie m*. &\ kon?nc ven^!»r ubneio v Poliakih saTe^t nolj^ke veličine in celol-upnosti. V Brestu TJ*ov-skem fo s?rof]o in erenerali ^e enkrat r^eli ravnao v rolre t**r r>oteflrnili ravno rrto ob r^vi TTie^rzu. ki *e izliva pri Tvancrorodti v Vi^^. ter rekli: >Po sem ne~ai Ukra5ina!c To ie rrta, ki h\ v na-daljlevaniu *«e»ala sem dol ?»red Prs#-mrsi t G^b'eHo. Odtrcrana te » tem od Poljske Holrefcčina, eu^ernn^ in'Tio od Bresfa Ijitovpkepa. in dol «ird'erke rm-hemiie. o^emlie kakih 15.000 km*, zsro-Hov'n^ko nolisko orenr»1ie r me5^T»o k«»-tolip^im in pravoslavnim prebi val-stvom. Ka^or pnnek v ero« Je z,->dpl t^ <1o-erod^k Poljaka, od dr. iGlombtn^kecra. iHnesra #vetn*ka ki ie v^led fpjra or^lo-žil vpe avstriiske čnFti. do erofa Goln-rhov?ke?a, od Vur^nve. k^er >ministri< imenovani od nemških okii-nntoHev, r.a-pun^^io mvoia mesta. do me^nnnv Tovova in Krakova ki krvavo demon^trira-io. Z^ r^led ki nri poknže. knko po tn-ć^ri Polirrki v srre^ n^i služi krakov-Kkn >Nova Reforma«, ki ie đo*le ni^nla hudo eermnnofil«ko. a ^e ^edal rtriob-(\\n pod n^ovom. ki pmo ea nanisaH w^\ mi na čelo tepa članka tak-le uvodnik : Likvidan'ia voine me je za na« «ft-tf*]* 9 tem dn e*a pe HolmŠčin« in d^l Po^'pftia odtr^ala od te'esa nrst^ialoče Po!i«l:e. Ta ud^rec nns ie radel od strani, od katore ie zn^ten del narnli nri-fnkovsil natmo?peiso onoro. KarknM stori Bedai cv^triiski mirn^ter vnnnjih del. n\r ne irrtremeni dei^tva |ri eti ra u^rvnrili z^odovini in preosrrnfii". da je Poljska* si'rt« in sposobna življenin. v interr^u Avistrije. SedrrJi av^triiski mintster vnnnfiK del ni tesra rarnmri. ko je prvi dal avoi podnie na akriio. ki tal-o rlo^ok-* H ne var" o trea te]o r»o-rnjajore ee Po'jpl'e Ve7;ka z^odovin-pki doba se ie n^ Duniiu zft^iikpla In zprT^vila r rritlikav^kih fflavah ^ in nt:^"»h tt»"žrrirtih rri^dneara. p© pi^ii. »nne^nSuc in kiT>f1n!h kcnrne^«rn dn-niiske^a gpie^cburfprstvA. Ne da bi fiklcnal mir % orm\. odortimi^ wa vpe t© oprroTpne irožnosti in nuinoRti, ki tiče ▼ razvo.in vzho^nr - evro^=kih r^w'lf #»e je rrof Cemin T>o«t«.vil na p t a li 6 ? e teh vrač moke. ki «e vfantaxi-j i naivnih Dunaičapor £e ne-ljeio v pekarne obdonav«ke nrestolnlce. Že sedsi «e srovori, đa bo to m^Hon ton *e dr*»ocene tvari-ne kfttere bi **m* AvnfrHa moda pri. delovati radosti, fko bi v niei Tlad?»l erosPodarpVT razum. eVo bi ▼ p^ei bil k^k re^ Tod^ ka< ie i% nilijon fon nkroiin^ke moke t rriireH g »edal Tn^ptkajoriini desetinu miliioni ton iita? Prvo Mi <*niTO se e^ođi; aT! ae Ukraiina obdr7< Vot uro^v'-n^. **-'---»li se vrne t vel;1~o vse rn^o mon«»r-hiio. V ob*»h B]ti<*riih o«Mn^o ra^vo^ne tenđence i^4e: bod?si Ukrniina ali Fu-miH prei »'i glei ee vrne ▼ iste t"m*-osobnosti, ki bo crrpf*o Fu^no vrrle t ▼rtinec ive^ovn« voipe t. 1.. f«*!c«M bo i »nrili •▼Qbodaena isbuda t fticoki *T«t4 te mm omvoboditi odrisnosti od »redni« Evrope. Ce ie • ceste bodoče A vs tri je I širini 1 a carska Rusija, pa se prejj ko at«! na njei pojavi Ukrajina ... Za teh nekoliko sto vagonov žita, pričakova-nih it »kladiš okraUnakib. le prof Cerorn prodal bodoćno«t Avatriie. Za ravnotežio sil v arednii Evropi Je neizoflibna vzpoštara neodvisne in krepke Poljske. A takega ravnotežia potrebuie pred vsem Avstriia. Nai nik-do ne ffovori in nai se nikdo ne vara, kakor da se Avstrija vsdržaie e čim drugim nego edino z ravnovesiem od tunai deluio^ih teženi S a i ž i v U e n • ske n u i p o 8 r j v taki Avstriji, kakorSna ie dane« in kakorš-naboiutri — nilNemore jedo* kazati niti fizika niti — metafizika. Avstrija vendar ni narod, ni tak večno živ subjekt zfrorlovinske^a doeajania, ^rpajoć evoio silo iz teh raziičnih plobokih zvezah rase. kultu« re, EKoiiovine. ]ezika. ki tvorilo narod. Avstrijaie — podržavliena konjunktura, kiie veak čas od-visna od take^a ali drugacne^ja parale-lo^jT^rna deiujoeih fiil. Skrito in eoliuiivo eo na« zadeli v •w* . . . Straćen udarce, morda ne zadnji izmed onih. ki se nam pri prav Hajo. i rt vfnder smo po vrsti peti narod v Kvropi. P8 narodi so trajneiSi n © k o drževe . . . J^e režite nas. ne bosi« nas dorezali! Vaš nož bo prekra-tek! Morete nas trgati, ne boste nas raz-tr^ali . . . Odprlo se ie pred nami ogromno brezno. C«ledimo vanie z od-priimi oćmi. Vse vid;mo in vse razume-mo in se — ne bojimo. Ćuka nas voi-na težka in doleja mora za celih poko-lenj. Ali mi ne omahajeno ... ne opu-etimo nobeneira orožii v obrambo proti temu diviemu nasilfltvu ki ga zada i a Ulja, lahkomiselna in zlobna roka. To govorimo odkrito in brez zaelonkov in mi vemo, kai govorimo. Ne crovTori iz na* niti zavist niti mržnia. Ne boli nas to, da ie nanula. Ukraiina, da se žtevil-ni ia krepki narod sedaj koplje v ble-sku zarje svoje svobode. Mi poznamo to čuvstvo in era umemo eeniti. Nas boli krivda, prizadeta nam . . U v e r i li smo po, da smo za te prikrojc-vače v Brestu bili le reč brez KOflpodaria, reč, e katero se r a z p o 1 a » a. In to nas boli... Naj nam govore, kar hočejo n© borao nikoli verjeli, da bi ukrajinski d e 1 e e: a 11 e odtr-ea n i e Podlesiain Holmštine od Poljske mogli postaviti kot načelni in neizpremen- II ivi oojroj miru. Tako ni moglo biti in tako ni bilo. Sat še Ukrajina ni-ma sploh dolooen'h mei proti Rusiji. Sai še ona sama ne ve, kjie se začne in kje se konca. Ali ie bi'o treba baš Pod-lesja in Holroščine, da bi bI »aokrožila svojo novo državo? Nič ni rrs! Vrgei se je kratkomalo velik del naidražje poljske zemlje r veter. a zdaj nam v svojih reptilijab praviio. da ee bo to se reguliralo . . . Pa to Se ni konec. Mnogo interesantnih reci se še zerodi na tem svetu. Pričakujemo iih mirno, šakaj vemo. na čem stojimo . . .< Razburlena Potiska. Lvov. 16. februaria. V ponedeljek 18. t. m. se vrši velika demonstracija poljj^kega naroda. V znak protesta bo ta dan počivalo v vseh poliskih krajih vse delo. Vršil ee bo enodnevni protestni štrajk vseh slojev poljskega prebi-valstva. Od 9 ure Tiutraj do 6. zvečer ne bodo vozili ne vlaki. ne bo gorela nobena luč. fzšel ne bo noben list, Dro-daial ne bo noben trerovea zaorta osta-nejo vsa sodišča gleda!išča. vee pisar-ne, vse banke in vse tovarne. Dopoldre se vršilo v cerkvah žalne službe božje. Nato se bo ljudstvo zbir.^lo na posebnih shodih. kier bodo RPreiete revolucije proti oetrti delitvi Poljske. Povsodi g© bodo ta dan ustanovili posebni odbori, sestoieči i« zastopnikov vseh poliskih stirnk. kl bodo vodili nadaljno posto-panje. VarSava. 16 februaHa. Pollski re-pentski svet ie izdal manifest na noli-pki narod. V manifestu pravi: Centralne države eo garanti rile samostoirtost Poliske in so poliski državi obljubile prijateljstvo in pomož Navzlic temu nišo pripustile, da bi bila Poljska za-ptopana pri mirovnih po?a\anjih v Brestn t*itov8kem in bo ktroile mir » Ukraiino m poljsko dezelo. ki ie po većini poljska in kfttoliška. Recrentski •ret protestira proti novi delitvi Poljske ter izjavila, da je ne prinriznava. — Poljsko ministrstvo oMavlja meni-fest. v katerem atemeliuie svoj od«?ton ter kliče narod, da nai se složno zbere okrog resrentskeea sveta. Iivov. 16. februarja. Deželnl mar-Sal crpl'Ski vite« Niez^bito^-ski i« po-•lal Tnrn««trsfeemu nred^ednikti in runa-njjemu pjni«tni brzoHvke. v k^terih no-ndarin <1^ ie poljski narod vsled nasilja, iT»vrženeara na njegovih pravicah. v dno Ćule už^lien in o£or£en. Mirovna potodra. sT"^cniena t Brestu Litov-shem. le '-rivica. ki bo bodovala tuđi iroiMir1 '"i in dinastiji. Protestu đer.el-rt^ira r >sla so se pridružili ooji«*ki Vmi • 'ike^a deželnega odbora in de-žr ne ^vf-p»a sveta. profe?orii uni-v *r» ^ i?.-© t«r vseh noli^kih sred-i niili io~„ lj nkkosolako ućiteljatvo. Te* i prosvetna in gosoodarska đrušbra, vne uredniške korporacije, nastavljenci vseh javnih uradov in privatnih podje-tij. Obenem so sklenili- da se vsi ude-leiijo proteslnc^a štraika 19. t. m. Krakov. 16. februarja. Vsled «ad-njih do^odkov se ie v Krakovu osnovala posebna meščanska stražo, ki bo skuSala ekrbeti za mir in red. Grof Khuen-Hedervary umri. Budimpešta« 16. februarja. (Kor. u.) BivSi ministrski predsednik in hrvatski ban grof Karei Khuen - Hedervary. vitez zlatega runa, je danes ob V*4. zjutraj v svojem 63. letu umri, zadet od srCne kapi. Grof Khucn Hedervary le bil roje« dne 23. maja 1849 v Grafenbcrgu v Gornji Mćiiju kot sin madiarske, prvotno nemškc rodbine Khuenov, ki se ie preselila v 17. stoletju iz Tirolske na Hrvatsko. Mladi Khuen. nečak starega grofa Tisze, je absol-viral prava v Zagrebu ter je kmalu napravi! sijajno karijero. Že leta 1875. je bil \z+ voljen za porlanca v ogrski državni zbor, kier je pripadal Tiszovi stranki. Leta 1882. Je bil veliki župan v rabskem komitatu. V ta čas, zlasti pa v leto 1SS3. pada veliko narodno gibanje na Hrvatskem proti madžarski nadvladi in v Zagrebu je prišlo do hu-dih Izgrcdov, zlasti proti madžarskim napisom na finančnih uradih. Takratn! ban Pe-jačević se je postavil na stran Hrvatov ter Je bil vsled tega cdstavljen in nadome-Ščen z generalom Rambcrgom. Dne t. decembra 1883 pa je bil grof Karei Khuen* Hedervarv "imenovan za bana. Malo so vedeli o mlađem Khuena In smatrali so ga za politično nlčlo. Nastonal je začetkom svojega banovanja prevldno ter si ie zbra! kmalu precejšnje Stevilo imožnih sndelavcev za strahovanje Hrvatske. Zlasti je stavll največje ovirc vsem možem z neodvisnim značajem ln narodno samozavestjo. 2avcdnim Hrvatom so bili zaprti vsj javni tiradi ter le prltlskal tud! na podrejene uradnike, da bi se izneverill svojemu narodu. Khuen se je opiral pri svojem postopanju na dvor in na Kolomana TIszo ter je Imel vedno pred očml. da b! napravil na Hrvatskem red v smislu ma-džarsVe državne ideje. Vcdel si Je pridobiti propadajočo staro takozvano narodno stranko, ki Jo Je pretvoril v stranko mame-lukov. Njemu na^nroti je stala StarCeviĆeva stranka, ki Je dala podlazo stranki prava ter se je opirala na historično pravo in na narodno edinstvo. Ta stranka je pozneje tuđi najboij sfanatizirala narod proti banu. Khuen - riedervary ni znal brzdati svojih pristašev in začel se je na Hrvatskem pravi bratomomi umor. Denuncljanstvo je šio bujno v klasje in politična borba je zavzcla najliujšo obliKo. V tem oriru moramo pustiti Khuen - Hedervaryju zaslugo, da ie • svojo brezobzirno madžarsko politiko pro-budil hrvatsko mladino. Stranka prava Jt takoj pričela z bojem proti Khuen - Heder-varvju in v saboru je priSlo do viharnih prizorov. Že v prvi seji Je bilo zaraditega več poslancev opozicije izključenih iz sei. To je razburjenje le še pooštrilo. Prišlo Je ćelo do nasilnosti. Končno sta obe opozicl-jonalni stranki zapustili zbornico. Volitve leta 1884. so se izvršile pod naJhujSim pritiskom. Kljub vsem težkočam se ie posreči-lo opoziciji spraviti 41 poslancev v hrvatski sabor. Khuen in njesovi pripadnik! so imeli 1c slab tispeh. V saboru pa so začeli z Se veSJIm nasiljem. Opozicija se Je branila, Khuen pa Je poklical nad nio orožnlke r sabor. Ustavolomstvo je sledilo tistavolom-stvu. Pričela se Je na Hrvatskem ona ža-lostna doba. katere se hrvatski narod se danes t grozo spomlnja, dnba Khuenovega režima. Za tri leta 50 se odpravila porotna sodišča za tiskovne pravde, opozicijonalni časopisi so trpeli najhujSa preganjanja. mnogo jih je bilo ustavljenih. Saborski poslovnik se Je preustroji!, nastavljali so se po aradih sami madžaroni» — to je naziva! Khuen upravno reformo, — območje velikih županov se je razšfrilo, mesta so deloma izgubila svojo avtonomijo, volitve leta 1887. so se izvršile pod največiim terorizmom. Volili so bajonetU opozicijonalnim kandidatom se ni dovolilo niti govoriti pred svojinu volilci. Zmagali so madžaroni in Khuen je spravil do veljave svojo posebno volilno pravico. O kaki voliln! svobodl ni bilo govora, rnanj kakor 2 odstotka prebivalstva sta bila upravičena voliti in od teh 2 odst. volilcev Je bilo 50 do 60 odstotkov uradni-kov, veliti so pa smeli tuđi madžarski urad-niki, čeprav so imeli voiilno pravico — na O^rskem. Od takrat silni odpor vseh pravih narodnjakov proti skupnim uradnikom, zlasti proti Železničarjem, temu najvoljnejše-ma oredju madžarizacije. Poleg tega naj-sTirajnejše nasilje in goljufije, volilni imc-niki potvorjeni, podkuoovanje, voliti so smeli ćelo tujci za umrle, opoziciji so se preoovedali shodi. vojaški kordoni so po-nekod preDrečevali tideletbo opozlcijonal-cev pri volitvah. PriSlo je do pravih bojev, vojaštvo je streljalo in v enem takem slučaju je bilo 8 kmetov ubitih, 60 pa ranjenih, onim, ki so ostali pri življenju, pa so naložili krute denarne trlobe. Poleg vsesa nesloga v Starčevićevi stranki sami in napadi na Srbe. kl so se postavili končno na stran vlade. Leta 1892. je dobila stranka prava že samo 8 mandatov. Khuenov režim pa je zlasti mlajše elemente iznova probudi!. Leta 1895. Je prišlo povodom cesarjevesa obiska v Zagrebu do hudih izgredov. Dijaki so zažgali vprlČo vladarja madžarsko zastavo. V ta čas pa pada tuđi prvi poskus zbličanja med Hrvat! in Srbi. Starčević je umri in njesova stranka je razpadla na dve skupini Frankovo in čisto stran'co prava. Zopet ie slavil Khuen zrnato svojega režima. Na Hrvatskem Je bil peložaj v narodnem oziru naravnost ob-npen. Leta 1897. je dobila opozicija pri volitvah od 88 mandatov 25, Khuen pa Je dal 7 vodilnim poslancem taVoj razvel'avitl mandate. Tega sistema ni bMo več mogoče prenašati, madžaronf so storili kar so mogli, da so vznemirili ljudstvo. Jeseni 1*°7. so kmet?e v Slavoniji vstal! ter 2a*re?f 1 M prišl« da krvoprolića, vejattvo J# &X 40* Reif> .SLOVENSKI NAROD*, dne ia. tebniirja 1918, _________________________________________________Stran 3. pomicano, aretaaie se mi* na oslan-ske zbornice se je v soboto razpravljalo ludi o poljskih zadevah. Notranii mini-%ttr dr. Drews ie izjavil: Pruska vlada je nikđar ne bo srcr^rmncla z crnmi Poljak!, ki iavno ali prikrito delujeio za odcepitev od Pruske ali pa za notranjo avtonomijo poljskih pokrajn. Onim Po-ffakom pa, ki mislijo dru^aJc. bo pru-f*n vlada ponudila roko v spravo. Prot! PoJlakom naperjeni zakon! se dajo glede posameznih cJoIojd revidirati (»nach-priifen«). Vendar pa je treoa prtdržnti v: K onto*barn o dopustih »p. v.« železničarjev" Je želez-ni5ki mfnister Jusroslovanskemu klubu od^rovoril, da iim je res svojčas se clo-vrJjevafo dopust v one krnje, od kodcr s* bili iz političnih razlogov odstranjeni. Ie izjemomt, ko pa Je avgustj 1917 bilo za dopuste odprto tuđi za one ustnžbcnce državnih ietesntc. ki so •p. v«. vse za!edje in širše vofno ozem-fJe. je tudf iužna Železnica prlnopila temu starca, samo đa se ji je pri tem vsleđ nesporazamljenja priretilo, da fc trajanje dopustov omejila na polovico v I miru običajne dobe. Vlada ie rdaj po- I rvala generalno ravnateljstvo fužne že-leznicc, da dovoH tndi p. v. nslažbcncem cei dopust fn da opusti, če le mosroča (tunlichst) tuđi piidržek, da Je dovolitev dopusta odvisna fe ođ ravnatelja dotične stroke. Iz te^a pojasnila se vidt samo toliko, da je uprav pri mini že'etnici posebno zagrizeno $rne?do nemških nadjonalcev, ki so == Ju?os!oranska predaTanf^ ▼ i Pcrlzn. Dunajsk? listi naznanjajo, da je ▼ t tariškem učenjaškem društvu đr. Luk> f Vojnovič predavat a apravičenosi «rb- r *kes:a pokreta za ujedinjenjem. Kakor 4 juvlja »Journal des Debats«, Ic izdal Vojnovič pred kratkim franeosko de!o I »Francoska monarhija na Jadranu«. Te c ?iickim. Mušrsicki operira baje s 30.000 mnžrni, v rezer-vah ima istotoliko, a v etapah §e 110.00«) niož ter ie v stikih s Kaledinom, ki or-canizira donsko oblast. — Ka} stori ta nu-ko-poljska armada sedaj, ko so Poljaki pri sklepani u miru v Rrestu Litovskem dozi veli tak poraz? Kam se obrne? S kom se združi? Vsekakor je za-nimivo, da imajo Poljaki na Ru.skem svojo posebno arm»do. = Nikola] Mkoiajevič pred revo-Ittcijskim trtbunalom. S t o c < h o ] m, ?6. februvarja. »Pravda« poroča: Veliki knez Nikotaj Nikolajevič *e bil kot prvi pripadnik carske rodbine poklican pred revolucijsko sMišče. da se za^ovarj^ kot bivSi vrhnvni poveljnik ruske ar-mađe. ~~ RazvelUvJjena ruska posojila. *Matin« poroča iz Petrograda: V sovjeta ljudskih komisarjev se je razglasilo, da Je bilo vslecl preklica ruskih posojil in državnih obligacij crtanih Ai milijard ruWjcv. = Smrtna obsodba proti Bolo Paši. ženeva, 16. feberuvarja. Bolo Paša bo ustreljen v trćnjavj Vincenne«5. = Demrsija berollnskcga bolgar-fkega pos?anifca. Berolinski bolgarski poslanik Rizov ic podal demisijo. Za-trjt!je se. da radi svoje knjige o bolgrar-skih mirovnih ciiiih. ki Je V2budt!a zJa-sti na Duna.tu prec&j razburjenja. = Kriza v franeoskem kabinetu? Zeneva. 15. februvarta. >Pctit Jour-n:»!« poroča, d2 Je franeoski ministrski predsednik Clemencean odklonil odgovoriti na zahtevo socijalistov, da naj vlada sporoči sklepe vojnega sveta v Versaillesu. Mipistrstvo bo zaradi tega stavilo vpraSanle zaupanja. =* Kriza v angfeškem kabinetu. ICflln, 16. februvarja. »K61nische Ztg.« poroča iz Berolina: Vsled rtastopa Lloyd Cicorgca proti polkovniku Repingtonu, ki vzbuja na celem Angleškem veliko pozornost, je stopi! diktator *n£Je$ke svetovne države v boj na živlienje in smrt LIovd Oeorge Je sedaj v silobra-nu. sicer ne bi bil posere! po tako obupnem sredstvu. Repii.^tcn ie imel kot vojas'ki kriJk zelo velik u^ied v \sch an?:IeSkih deželah. c'asirsivno se njegova prorokovanja nišo nikdar itrcs-ntčila !n dasiravno je iU*l\ pri c^pesni nem.^ki ofenzivi poit-ti 1915. pisal naj-gorostasnejSe stvari. Bil je obenem tuđi politično orožje. katero je vlada potre-bovala pri svojih neprestanih vojoških neuspehih, da jih prikriva. To orožje se je sedaj uprlo ter se je postavilo na stran voiaske kaste, ki je do skrajno-sri ogorčena proti LIovd Geor?e». Clartck v »Mominje: Post«, kl le zlomil Repingtonu vrat ter povzročil njegovo aretacijo, je uničevafna obtožba LIovd Ccorgea, kateremu je odkrito pove- ■ dah ća, je nezmožen vladati Anglijo. = LJoyd George ht VViNon. »Dai1y ] News« poročajo \z Novega Jorka: Vse , časopisje spoznjva. da Asqutth rr* Wi|- j son v svojih nazorih soglaSata, da pa vlada z LIovd Oeorgejem nasprot- ] stvo. Ore v sedanjem trenutku zlasti za , enotnost an^!e$ko govorečega sveta, i zlasti v nastopu zz svobodo. »Maas- i bode« smatra napetost ki v!ađa v an- ] Kleških krogih «a posledico mirovne po- j liiike avstrijskega runanjega ministra , grofa Czernina. J =3 Noto unierfifco flosoflfo ItalifL ' !r W->shin?tona: Zakladni tajnik Mac j Atioo je predlagaJ. naj se dovoi Italiji f nadaljni kredit enega milijona do!arjev. tako da ie đosedaj posojenih Italiji ?50 J milijonov dolarjev. Skotma svota ame- J ličkih posojil aUirancem tntSa , 1734,400.000 đolarier. * = Amerikanci na Azor*. Bere- *■ II n, 16. februvarja. (Kor. «.) •Corntner- ■ tlo de Aporto« poroča 2. t. iiw da ao ^ Zedinjene države zaprosile portvcalsko ^ rlado sa dovoftenie, da anejo iskrcati % 1000 mornaričkih vofakov na Azorfli hl J kam ■stanoviti svoje oporiSĆ«. Zedi- " itiene driave. M to iskrcale U artilie- . Oo sa obrajsbo Aiorov. teio M9>h poUgo tudl nekal Ictal ki podmonkih Colnov za Azore in Madeiro. =~ Tujci v »••HikJ vorSkL N o vi Jork, 14. februvaria. (Kor. urad.) De-tctdnevni rok za popis inozemcev iz so-vralnih deisl je potekel. Samo v državi Novi Jork |e bilo registriranih 39.5% oseb. U drugih držav ia meit Se ni snan ispeh. Isti iz p»nm m. MinUtor ** java« 4#U v Trst«. Povodom otvoriivene seje deželnega sveta za obnovitev GoriSke ie prispel v Trst mlni-*ter za javna dcJa, vitez Homann. Svoje bivanje v Trstu le porabil minister v to. da se ie dal poučiti o ćeli vrsti rađev, ki st U-čejo njcKovcga rcsorra. Tako ie v spremit v u namestnika dr. barona Frlct - SUeneja preJvsem posetil državno obrtno iolo. Nato je tekom dopoldneva na namestništvu pre-jet urađnike natnestniStvenesa tehniskesa oddelka in tirada za obnovitev Gorice ter veliko Itevllo /astopnikov tržaikesa gospo-darskega življenja. Med drugim! »e sprejel tuđi na4a pnslanca, drž. posl. dr. Rvbafa in ćr. Slavika. — Gospod minister 5c odpelje danes v gprem^tvu namestnika barona Prtes - Skeneja in sekcijskega načelnika vit. 1 ajde v foriSko. po volni razdejano ozemljc. Zlatu poroko sta obhajala v nedeljo v bezun^tvu xosp. Crnest K I a ▼ ž a r, dežef-nt uradnik iz Gorice, In njefo%a «ospa Marija. Gospod Klavžar Je deloval pri raznih narodnih prireditvah v mestu in na đežel! In ostal čil In sve? ic v visoko starost. 7. d^. LavrfCem Je nastopil ft na 2namenltem taboru na šempaskem polju. Umri Ie v italHansVem vfetnfStvu dne 27. oktobra 1016 Vinko Skrjanc iz Ra-zovlcc ori Trstu, star 42 let. nermoren na-roden delavec v tržaški okolici. Pokopan Je v Vi*ku v FurlaniJI. Dnevne vesti. — OdlikovftnU sa Brest Povodom kon^Mija poirai&ni r Bre«tu Litovskem jo c^ = a.r odlikoval već funkeiionarjev rananjecra u rada med nfimi veleposlanika von Moreva t brilianti k voinemu križu za rivi Ine z&Muflre I. razredi pek-ciiskega na<^?lnika dr. Gratza % velikim križem Leopoldovejra reda c voino de-koraoiio. poslanika barona von Mittner* in barona von Wiennerja z velikim križem Franc Jožefoveea reda i vojno dekoracijo fn lecracii^kefira svetnika Andriana « naslovom izrednega poslanika — Nadporočnik Sarkoti6. sin bo-sATiskesa deželnesa sefa, ie že dru?ič odlikovan. Mlad! moi ie aktiven oficir. Ko je ntefrov polk ix Kotora odhajal v Albaniio. ie laželel po-vetiti «e naiva*-nejSemu. a rudi naiopasneišeimi orož-iu. Pridelili ro *a vf*led te2.a letalske-mu oddelku w Šarajevem, kjer se ie dane« nahaja. — Očftie Msterih otrok in fdini sinovi. Izvrši Ini predpisi k Nflivišjemu noveliu r, dne 11. septembra 1917., do-io^ajo. da ee moraio oČetie vsaj ie* sterih ncpreskrblj^nih utrok in edini sinovi Btaričev. ki so izgubili v vojni že vsej dv a a t n o v a uporablja-ti na takih m^stih. ki ;iiso isnostarliena nenrestani sovražni nevarnosti. Te do-ločbe «e pa doetikrat naparno umevajo. tako da prihajia na urade lrnofco nro-šenj. ki nišo zadosti utemeliene. Tako n. pT. prosi io svoici za nopoln od pust iz voiaške službe, za preme*»titev v zaled. ie ali za trnino unorablianie v etannem orostoru. Posebno pot?oste so prošnie za premestitev ▼ doma*i kraj ali vaaj v niecovo blizino. Dostikrat se pro?i za vo.1«ke, ki sploh nišo nridelieni ▼ fronti. Da »e prepre^iio tak© vloc© in ^e prosilrera ob enen* prihranilo nenotreb-na rarodaranja. ee vei nrizaideti onozar-jalo, ds Najvišje povelje velta »amo za one voiake. ki se nahaiaio na bojni <5 r t i in hidi /«a te le v toitVo.. da ee ne smeio tiDorabljati na mestih. ki *»o 12-postavliena etalnemu «ovražnemu osmju. ne na za one kim t etapnom prostoru uli v zaledio. — Iz ruske** vietniStva t Šibi rili n*el 1e žHerničar - fetovadia 27 dom. dp. Janez F 1 i <» iz Lokve nri Zidanem mo«tn. To poroća ir, Lvova 1 dopisnico dne 7. frbniaria 1318 *nm. — Za «oi|i«ike ^° imenor»uif dr Fr. L o z a r v N'ovem roe^tu. At. Vladimir Travner v Marihom. Takob J e r -raan v Ljubljani in dr. Ciril Pavlin v Građen. — Volilnl se^tanek Matl^ariev. Jn-tri t torek 19 t m. ob 8. zverpr se vrši v klubovi po bi iw>sti*ne >nri Zlatoroeuc rft7?ovor članov >Sloveiwk© Matice € o volitvab v novi odbor. I — Međirin«Va predavan U. T>mfttvo I zdrsvnikov na Kranipkom oriredi poiu-tri^njlem f sredo> v urilniri ?oV ra babice v tiikai^nii dor.elni bolni^ni^i ve- 1 <^er za voia5k*» in za civilne zdravnike. I Gospod zdruvstveni evetnik dr. P 1 e ć - i n i k bo razk*zov«l natolo^ke preparate, sroapod nrimarii dr. S t o i e bo ore- I daval o trebuftni kirurcifl. Zaeetek nre- I , davani ob <>. uri zve£«r. Nato druiabni i s*8tanck. i — VoKttf^tvo 9 ©omoM© ffolobor- 1 T>i9monoi. Prinetilo f»e 1r. df\ ^o pm na- < ?M ^olobi - pismonoši t pletenih koda- < rir-ah. katare eo n«ibrže spustili sovrafc- < niki \% večiih zrakoplovov % rarnostni- ^ mi pripravami na tla. Gotobi % vsrnoat- i nimi r»rir>ravair«i Jn tipkantn*! navodili i za oddaio noročil i^d. ao n»iditeMi odda- * li. Za nildbo in cldalo rolobor - nfnmo- 1 noS in drueih vobunskih nredmetov na t naibliz^o roi»5ko ^1i Hvflno oblant dobe naiditelii in odđaialH po precdarkn t r. in kr. armadnesra viSiera novelistva 1 »U e. In kr. roinega «iiiti«tr«tva na- 1 građo. e — OprostHeT nađatln« tretjiit* sa* r r*orl nodTrSene*m lioinke*eve«i% Maru 1 Ia T>*H?n z^ Ba^fiStm nrod^lo Hi nh^tn^ t mfdefovaftj* Tr«rovska In obrtni9ka enomtea r L^tibHafii •©o«ai1a nm nt%- * ilednje odredbe tr^orin^kera mtafetr- 8 *tva: Zn fi*m od 1. f eb ro ar i a de 1. ■ Bala 191fl se onroSfa vt^d«1in«% trerH* ia boTnb#^«Te«a fn Derilfte** hUvn. M 1 m podvrieno «ar»o*i. p« iz«nseto od od- d lain« of»ve*mo«ti. To T»oob!«*tiT© veli« 8 sa one množine. M Vih snioH ni tri to 1 T#^a oddati. na tndi ia tako blsco. «a tafero |e tr*n>v1n«ko m!ni«trMTo veled 11 »rofcent odobrila *xvzet1e od odfc¥€Euu©H. — Kđor e^oraM poobla^H- I h »d4a|i podvrtetie mnoila© blaga. Je po miniatrski odredbi % dn« SI. av^usta 1016 dolian: 1. poa&meznemu neponred-nemu porabniku ne već prodati kakor kveejemu 20 m blafira ali pol durata peri Ia. 2. Prodajne cene ne nastaviti vi§-J>, kakor bo 9* pred 31. av^ufitom 1916 Lo^e^ale v nadrobni prodaji. 3. Voditi o teh prodajah posebne za piske, v ka-tcsre *e t»ora nadzornikom trcov^inske-ffa miuUirstva vsak čas dovo'iti \-po-irled. 4. Izpolnjevati duločbe. odredba 1 dne 21. septembra 1917 o potrdilih potrebe porabnikov. Zadnja navedena obveznost ve?ja tndi za predelovanie blaga, ki ie obrtnikom dopu&>no za kon-lekcijske namene. Obrtnik! bo po-obla.^eni, da emejo trettino evoje redanje zcrlotfe podlo«, pridatkov in poroož-neca blaga predelati v ca^u od 1. fe-bruaria do 1. m&ia 1918. Pri t^»m pa se morajo ravnati po odredbali, ki priha-\s\u za. to v nostev jo n^ ra način ra predelanje prepušteno trećino ie izra-ćuniti od one mno7>>e b' •"• i i*» Hia po minietrsKl odredbi z dne S0. oktobra 1917 izvzeta od oddaine obveznosti (50S zalome dne 30. oktobra 1917), ko-likor Fe je tega blaga 1. februarja 5e nabajalo r post>stvi obrtnika: ražen te-^a je v množilo, od katere ie izračunati tretiino. vn^unati ono blaeo, ka-lero je bilo vsled oročeni dovoljeno iz-vzeti od oddaine obveznosti. — Central do meato sa vojno bolničko sdraviliščno oskrba avstrijske'ra Rde^eira križa. To mesto ima namen. ^e iz vojne službe odDiiščenim zdravlienia in podpore potrebnim avstriiskim ofi-cirjeni in enakim narae^'encem. kakor tuđi moštvu armade in mornarice orno-goditi zdraviienje v avstriiskib in nem-ških kopali&t'ih. Prijave in vpražanja Ie nasloviti na centralno mesto. Dunal ., Landjakrongaw£e I.. 4. nadslropie in hicer kolikor mogoče hitro, ker jje malo prostorov na raznolairo. — Stelja in listi« za voja&ke konie. Veled obćutne^a pomanjkania konjske poklaje je topničarska oprembna po-staja, ki ima v svoti oskrbi več ti?oč koni, prisiljena rabiti tuđi razpolozlji-vo gtelio in listje. Rado pa se domaja, da se nekateri posestniki branijo od- dajati steljo, četudi je sami ne potrebu-jeio in j\m kar brez koristi smiiie r>o gozdih. Prinoroea se tedai r splošno blaginio. da očinstvo drage volje od-daja vojažtvu svojo razpoložljivo ete-ljo seveda proti za to določeni odAkod-nini. Ker oa je za grabljenje listia in etelje le malo delavnih roočii. opravi to delo lahko obćinetvo samo, pri čemer iio&jo zlasti revneisi sloji svoj dober zaslužek. Nagrabljene plast i se — 6e le mogoč-e ▼ blizini železniških po^tk] — dti^nejo oziruma aprežaio ia zlože za n&kladanie. — Društvo zasebnih nradnikov in nradnic* na slovenskem ozemliu ie ime; lo v eoboto 16 t. m. prvi redni obćni zbor v Kostilniskih prostorih v Narod-uern domu. Obćnega zbora fee je udele-žilo nad 200 članov in članic. Iz poro-čili odbora Dusiikjaemo. da ie imelo diuštvo koncem leta 1917. 336 članov, med niimi 142 moških in 194 žen«kih. V Ljubljani ie imelo društvo 2S8 sicer na Kranjskem 25. na Primorskem 15, na Stajerskem 7 članov in na Koroškem 1 člana. Denarnim zavodom ie pripadalo 7l mo§kih in 40 ženskih članbv. tr-ffovini. obrti in industriji 46 moŠkih in 92 ženskih, zavarovalnicam 16 možkih in 45 ženskih odvetniškim in notar«kim pisamam 9 moških in 16 ženskih ć!a-nic. Do občnega zbora fe imelo društvo že 384 članov. Dobodkov ie imelo društvo 18.017 K 2« v. izdatkov oa 18.015 K 66 v, tako da je zna šal promet koncem leta 1917 36 032 K 92 v. Lastno oremo-ženje ie znasalo koncem leta 1917. 1428 kron 60 v. Do 15 februarja so inašali preieinki društva 28.171 K 26 v. lzdatki pa 23.153 K 66 v. Lastno Dremoženje ie znasalo 15. februaria 2454 K 10 v. Računski zakliuček in poročilo odbora se je odobril ter «e je dal odbora absoluto-rij. Pri volitvah so bili izvolieni iz 8ku-pin© obrti in trgovine *g. Palme, Pete-jan. Franke. Kunstek, PeČan. Maver in edč. Miohler. Iz ekunine zavarovnlnic gft. Golob. Režek. Trtnik in urde. Wider iz skupine odvetniških in notarakih pi-aam g. Ničemer in gdč. Pavlin. Iz skupine dennmih zavodov ge. Lenček, Je-ločnik. Kenda. Pecar in cdČ. Jelene in ŠusterŠi^. Za predsednika je bil izvo-lien g. Hiter. za podnredsednika ge. Palme in Golob. za talnika g. Pecar in fgdč. Wider. za blacrainika in njecroveira | name^tnika g«j. Jelovnik in Kenda. Ge. I Kolwitz in g^ič. Malič in Traven, ki so istopile iz oobora, se ie izrekla zahvala. Za revizor je *ta bila izvoljena gg. Reicher in Krintofič. za namestnike g. Mesar in gdč. Malič M. — Umri i© t Ljubljani po dolgi bo-lezni g. Avgust M r z 11 k a r, vpokoje-ni orožniški .<*tražmoister in trafikant v Sodni ulici Št. 4. N v m. p.! Si»eg na I>oleni«»kein. Na Doleni-skem je sapadel zadnje dni debel snee. kl pokriva Komlfo ponekodi do pol me- I tra visoko. Promet je iako otežkoren I Iz Zre? pri Koniic*h nam pišejo: V bolnišnici v Gradcu \e umri gospođ Jo«ip P r e 8 k e r. ob<^e znani trsover in roseatnik. Blagi nokoinik je bil zelo oodjeten. vzgleden mož. resnega a mir-nega značaja. Poveriena mu ie bila tuli aprovizaeiia za živila i?a 7elo velik I [>koMS. tf^r )stalira nafte soialjel Revna »lnžkinia je izgubila ▼ pobo-o. dne 15. febniaria t. 1. na poti od obrt-le sole do HilSeiieve ulice denarnico % metkom nad sto kron. PoSteni naiditelj \e pro«1. da odda denarnico proti zako-tUi odskodnini r HilieHevI ulici st 7. [I. nadutronie, de*no. ker bi morala al-*r BlniklTila i^ma ^kodo trneti. IsgvMien le Kil v eoboto no Selen* mrgori iiliH in do Soodnie Siške slat i ičinalnik. Odda na] ae t našem uprar- i ilfttvti i Pr«f8kH Mtok Je bila. v Selenbnr-foti nlicl ftaldena denarnica s neka] < lenarjem. Kdor jo ie irsnibil na! Tpra- i s na Rim«ki eesti it. 7 pritličje, rraU ^ tCT. V. I Dotiftilli ki {• vfocai Ttet fnorda J MHnotoma dežnik v gosti Ini ori Steplcn 1 > 6?fiki. •• oposerja. da ga prinese na * •ti krmi Msai, 4mU SbmI a^>rii©4- ] Izpređ soiffia. Mlada ljubazan pred poroto. Ljubljana, 18. februarja, Danes se ie po večletnem presledku zopet prićelo zasedanie ljubljanske porote. Mlad fant, komaj odrastel soli, 16-letni Franc K i k e 1 j stoji kot prvi ob-toženec pred ljudskimi sodniki. Obto« žen je umora. V ljubo^umni strasti i* uničil življenje mlađega dekleta, ki ga ni maralo in katero je rajše videi mrU vo. nego nedosiopno njegovi ljube^ni. V emrii je upal biti i njo združen, zato si je po izvršenem činu zabodel nož ▼ svoja prsa. Fanika je umrla, Francelj-nu so resili življenje ter ga obtožili n% emrt . . . Tragedija mlade ljubezni, vsakdanja v velikih mestih in vendaut vedno rnova pretresljiva, posebno r. tem slučaja, ker mlada ljubezeu ja bila tuđi nedolžna ljubezen. France Kikelj, rojen dne 3. oktobra 1000 v Ljubljani in tja pristojen, kat, aaiaski ključavničarski vajenec is Ljubljane, nekaznovan je obložen hu-dodelatva zavratnega umora po §§ 1^ 135 a kaz. zak. Gbtožnica pripoveduje: Pri tvrdki Samassa kot kljućavnit&rski vajenoc zaposleni, sele 16 let stari obđolženeo 2ačel je v prvih mesecih leta 1917 obi-skati Perkotovo gostilno na Zabjaku; kjer se je seznanil s lGletno domačo hčerko Franćisko Donaj, ki je sicer čez dan bila zaposlena v Dolenčevi trgovini na Sv. Petra cesti, zvečer pa včasih doma pomagala etreci gostom, pri ^enjur je prišla tuđi v dotiko s ob» dolžencem. Le-ta se je bil kmalo zaljubi) v prijazno dekie, zacel je poeosteja zahajati v Perkotovo gosliino in sku-šal pridobiti dekletovo naklonjenost« Konečno ee je tuđi med obema razvilo nekako Jjubimkanje, vendar pa do in-timnejšeg^a Ijubavuesra razmerja ni pri« »lo. kajti obdolženčeva ljubezen pri de-kletu ni našla pravesa odziva, eemur fcta razun mladosti obeh delov bili oči« vidno v prvi vreti krivi togotnost in skrajna ljubosumnost obdolženca. ka-teri je v vsakem gostu, ki ie z dekletom prijazno govoril videl nevarnega tek« meča. Ta nestrpna obdolženčeva ljubo-sumnodt je bil rudi vzrok. ela j© koneft-no dekle skužalo se resiti nadaljnib nadleg ter napravila Ijubimkanju hiter konec. Ko je narareč dne 27. septembra 1017 zvečer obdolženec zaradi nekegft pooolnoma nedolžnega priffodka Fraiw či^ko Donaj zopet nadlegov&l, mu j# kratkomalo odgovorila da on ni za njo, ier mu je hkratu vrnila prstan in foto« srrafijo, ki jih je bila dobila od njega. Ta prizor pa obdolženca nikakor ni spametoval. Nasprotno. čutil se je %9 zavračanega ljubimca in t svoji niče* murnosti globoko razžaljen mistil ie If na to. kako da bi se masčeval nad de* kletom. Se isti večer ie svojemu prija* telju, kliućavničarskemu pomočniku Ernestu Banovec, kateri je bil £ njinf obiskal Perkotovo gostilno in ee zank mal 2a drugo gostilnićarievo hćerko Srefaniio Donaj. priDOvedal. da mu il Fr&nčiška odpovedala ljubezen, ter \% pristavi 1. da bode sebe in FranČiško umoril. Banovec pa naj umori sebe io Stefanijo, ki ga gotovo tuđi vodi za noa, Banovec teh besedi razburjenega obdol< ženca seveda ni vzel za resne Da pa i# le-ta to. kar je govori!, istinito misli! po po Inom a resno, to ie pokala] nrihođ* nji dan. Kajti že dopolđne ie velik kn* hinjeki nož. ki ga je bil vzel doma, zbrusil v Samassovi tovarni na obt strani. Popoldne ie pa se pred koncem delavnih ur kar čez planke ušel iz to« varne, se podal domov in tam piša! pir* mo, v katerem se poslavlja ČeŠ. da jf sebe in Frančielto umoril, ker mu je po« alednia prisesro prelomila. Potem ie ve< ceri a 1. se nmil in preoblekel, nakar jf proti 8. uri % nožem in pismom ▼ iepq odšel. da. kakor navadno. na Sv. Jakob# mostu caka na svoje?! prijatelja Era* sta Banovec, b katerim se je notera po» dal v Perkotovo gostilno. Tu sicer f Frančiško Donaj ničesar covoril ni« vendar pa je bil vesel. igral ie na tamburici, pel, žvižgal in konedno ćelo plo» sal po sobi. sploh ee tako obnaSal, ka« kor v prejšniih časih, tako, da paĆ ni« komur ni moglo priti na misel, da je to« le predigra tragediji, s katero naroera* va obdolženec končati to večerno žaba* vo. — Ko se je konečno približala polti cijska ura in se ie Franeiška Donaj za* čela posloviti od Člnig^h costov, odšel j# obdolženec v druero, takrat žo prazno gosulniško eobo, skozi katero je deki* običajno zapustila gostilno, če je šla spat. Tuđi to pot šla ie Frančiška Do» naj skozi to sobo. nakar jo je obdolženec, kateri se je bil postavil za vrata* poklical k sebi češ, naj odstrani njego* ve lase. ki jih je bila preje nosila * Bvojem medaljonu. Dekle mu je odgovorilo, da ie to itak že storilo, nakar je obdolženec zahteval, naj mu da »adnil ooljub. Nić hudega sluteča je Frančiška Donaj tej želji ugodila. Ko pa je obdol« ženca, ki je v levi roki držal porečo svaličico in desno roko imel v žepu, poljubila, v tem trenutku je obdolženee tiipoma potegnil mož iz žepa ter ga i vbo močjo zasadil v levo etran dekleto-rih prsi. nato pa zavihtel nož proti »a-memu sebi. Dekle se v prvem hipu nitj savedalo ni, da je smrtno ranjeno. Zatekla se je v drugo sobo h gostom lH sele čez nekaj trenutkov se nezavestna" cgrudila. Iz bližnje voiaske bolnišnic* Doklican zdravnik, jo je za silo obveza! :er poskrbel. da so jo z rešilnim vozom >dpeli3li v deželno bolnišnico. Toda Pranciška Donaj je že med potio izdih^ lila, kajti. kakor se je po s od nem ra»> elesenju ti-upla dognalo, bila je zadcta^ laravnost v srce. kar je vsled notranja-zkrvavitve in otrpnjenja srca v nat« erajsem Ca-cu moralo povzročit! dekle--ovo smrt. Tuđi obdolženec si je bil i ložem prizadjal precej gleboko ubodni-io v osrčju, vendar pa orožia proti ea-nema sebi ni rabi! s tako mocjo in od-o^nostjo, kakor proti žrtvi svoje ma* ►čevalnosti, kajti poskodba ni bila imrtnonevarna ter je obđolženeo t ra»-oeroma kratkem času ozdravel. Ta dejanski stan, ki je dognan r>o »bdolženčevem priznanju njemajo^em e z drugim! podatki eodne oreiskave, eebuie vse zakonite znake hiulodelstva avrarnega umora po SS 134, 1S5 a kaz. alL Obdolženec ee sicer zagovarja * pm, da ie ravnal kakor pod nekim np -onom in da takrat, ko je Frančižk Joaaj sabodet ničesar premislil ni Ma ta ftacovor ie x direktne« na Stran 4.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 1». fcbnurja 1918. _________ 40 Stev. rprotjn u eelim obdolženfertm obnašanjem in ravnanjem pred in pri iz vršit vi umora, iz česar jasno sledi, da o kaki nepremišljonosti Fploh ne more biti govora* Uvažavati je namreo, da se je ob-dolženec c polnim preudarkom cei dan priprafil za umor da si je hladnokrvno zbrasil pripravno morilno orodje in da le konećno svoj namen, Frančiško Do-naj umorili na Tsak dvom izključujoč način sam priznal t svojem pismu. \ sa obdolženčeva preudarjenost. dušna su-rovoet in potunnjenost pa izbaja iz na-ravnast rafinirane««, načina iz*renve umora samefira. Najprvo vzbuja obdol-Šenec • svojim veselim obnašanjem v gvoji irtri popolno brezskrbnost in za-hteva koi»ečno zadnji poltub držeč eore-$o svetljčico v roki, tako. da ie Franči-ftka D^nai pač morala pričakcr-ati vse droro nefco kak eovražen čin. In ko mu poslednja ničesar hudeea sluteča da za-teljeni poljub, v trenutku :orei. ko ž njo znenja Enak prijatelje:va zasadi hipoma in easedno svoje morilno orožje v de-kletovo *rcs. Tako ne ravna Čiovo' teri ee puart od kakesa nenftdnega nagona zapelj&ti k nepremi&ljenemu činu, lako ravna človek. kateri je nam<»rava-Jii čin ▼ vseh podrobno«tih izvršitve : dobro in skrbno premislii in pripravi^ ■ TBled česar pač ne more bit: nobenepra ; dvoma, da 1e obdolženec s polnim pre- i udarkom »avihtel nož proti Franciški i Donaj. in eieer % resnim namenom jo \ tiamrtiti. Obtožba je torej osnovana. Raiprava se ie pri jela po x/*10. uri do-poldne. Občinstva mnogo. Sodni dvor: Dvorni svetnik Pajk ter đežclnosodna svetnika Rezaly in RačiČ, državni pravdnik dr. St&cU, zagovornik dr. Obtoiftni K'-idj, vpraJan, izpove. da |# bodll v šoSo do 14. ieta, potem je prisel v vojncra Času na pošto, pobiral pisma, po-tem te ućil pri Samassi. Žaprisežejo se po-jotnlkl, pokličcjo priće in poduče. Sledi či-taajo obtoinicc. Pre4sednik: Ka] ste delali pri Samas-s3. ali ste imeli kaj plače? AH ste materi daj ali kaj denarja? Obtoženec: Nič. lmel | |e po 8 K, hodil v gledaiišče, zahajal oo nedeljan kam ven, bil tamburaš, imel već prijateljev. Predsednik: Kako ste se sezna-nili z rajnko? Obtožencc: Prišel sem tja s ! prijateljem, hodil sem tja rvećer. Vednoir.a j ie pil tara. Seznanii se ie z umorjeno pri , gramofonu, dopadle so se mu njere oči, da f se je xaljubii v njo. Na vprašanje, ali je cb-čeval intimno, odzovorl. da ne. Obtoženec pri povedu je, kaj se je 2godilo oni večer in pove, da mu je nož nabrusil prijatelj ta-novce, to je kuhinjski nož, ki Ka je dobil doma. Za 9. uro s:a se bila zmenila s prijateljem Banovcem, ali ker takrat ni bilo priložnosti, ie izvršil umor nb 10. uri. Govori boli tiha. pripoveduje pa povsem mirno. Prtdsećnik: ZaVaj ste to storili? Obio fente: Jaz sem jo preveč ljubi I. Da je umrla, je izvede! v bolnif-**:!. Državni pravdnik pravi, da je v pre • vi izpo-vedal, da ie sam brusil nož in n ni povedal, da ga je Banovec peduii! r; umor Fa-Bi, to 6O povsera nove trditve. Obtoženec pravi, da govori resnico. Prcisednik poka-fe porotnikora nož. Zagovornik dr. A ž-m a n: Klkel). kako ste se učili v soli. Obto-fenec: Slabo. Zagovornik: Kako je umri VaJ oče? Obtofencc: Obesil se je. Zagovornik: Kaj ste Čitali? Obtoženec: Detektivske romane. Na daljnja vprašanja zagovornlko-▼a pove, da je bila Fanl njegova prva Tju-bezen, Ijubezen imenuje strast, irrela sta se rada s Fani, dal ji je rlat prstan in sliko, ▼ medaljonu ie Imela njerrov *Vravže!j«. Liubezen sta si prisegla pred Pozom in pred pokojnima očetoma. Zgodilo se ie to pred prihajanjem Banovca v gostilno. Ba-aovce mu je praviL kako !e njesa Fani ▼Ukla in da vleče tuđi Kiki ja. 5 Fani stt se 3T>orekIa, če§, da je bila prijama tud! z drufimi. Banovcu Je naredil nož Ruči^ai v tovarni. Pri Vo?pernleu sta se dogovori!-, da Banovec timori Stefi. obtcžerec pa Fani. Obtoženec Je srna*.ral to prvotno za 5ato. Nadalje pripeveduje med drugim, da ie bfl šel po kiihinjski nož xato, da bi se sam nmoril. Pred?ednik: Ali Je res. da ie vas tičil Baiovec kar trdlte? Obtožerrec: P«. Na TTJralanie, zakaj ni o tem nič povedal i ▼ prefskavi. pravi, da Je Banovec •fah"- petee, ki si ni opal ostati mož - beseda, sato te on (obtoženec) milostno ravnal i njim. Priča Štefi Dona}, sestra umorjenc, oblirneje pripoveduje o dogodku. Nenor-malnega ni nič opazila na obtožencu. Zagovornik jo vpraša razne reći, zlasti gleda pisma. Banovec Je rekel: ZakaJ »em jai hodil s tako barabo, sedaj bodo ljud]e mislili, da sem tuđi Jaz ka] kriv. Banovcu ni rekla, da ak > vrže nož proć, da ne bo nobenemu nič povedala, ko je sla t njim po napada skozi mesto. Banovac toluiv? ZasliJlta se Se dve prići, nakar zagovornik Izvaja, da je sumnja, je 11 ni Banovce sokriv. Nato pred'aga prile, ki vedn o tem. kako sta deiala r.oie in opozarja glede Banovca na dejstva. ki Uh je podala preiskava. Stefi Donaj na za-govornikovo vprašanje naknadno izpove, da Je bi! Banovec oni večer pri peči, zraven ona. Banovec In Kikelj sta $i pred zločinom pomignila z očmi, nakar jo je Banovec pritisnil k sebi in hitro gcvoril. Državni pravdnik nlma nič proti pričam, povabi naj se pa tuđi oče Banovec. Banovec, strojni ključavničar pri Samassi, se ne zapriseže ter izpove, da ob-tožen^a delj ća^a pozra in da je Že prej delj časa zahaial v Perkovo c^siilnr da mu je Kikelj pravil o svoji Ijubezni. Olede :.oža pove, da je že en teden prej lmel nož pri sebi in se i inaNai, da je napravljen iz srbske sablje. K'kel] je tuđi enkrat poskusil napravifi ne*, pa se mu je zlomll. Kiklju ni pomagal nabrusiti noža Oni večer je bil v gostilni s Kikljem. ki je Fanči pokllcal stran v drugo sobo Kaj se je tam godilo, ne ve. Kikelj se je vrnil ter povedal, da bo sebe in Far.či z nožem umoril. Po policijski uri sta sla v kavarno. Kikelj je bil sploh gosto-beseden. V četrtek je Ml Banovec v drugi družbi, KfkeH pa je seved pri ćtuk\ mizi. Plesali so, tuđi Fanči Je plesala, naenkrat pa je pritekla v sobo ter se onesvestila. Kaj je izrekla, ko Ie priletcla v sobo, ne ve* več. On je pohttel po re?i!ni voz. KiVeli pravi, da ga je Banovec ačil. ka^io n?j zahode, da mu Je Banovec tndi na^rusil nož Pravi, da sta si pri Vr§perni-ku prfse^J^ na nnf. da bo on umori! £t<»fJ, KlVelj pa Fanči V Jetrtek rvefer se !e Kl-ke'i jo1 al. ker ^u je Fai?i vrtiila la^e In fntorra'ijo KiVeli mu Je reT*el, da bo Fan-i »fental«. on pa naj uTm-i Stefi in sebe in Banovec mu je odr^vo^l: -»Menda 'a.« Prebero ?e rd-avniškl frviđ!. Porof^i-ki ne rshtevajo. da bi s^ anan-ipeia o Ki'*l?u nrebrala. ozirorna rarbfHa slovensko, mar-več ?e irrecno zadovolena vDrs-Ssn'e 5pd-:eTa ^verrlVa z^*r>. Rega!yJa, da se pcro?Tir> Dresere v remS^cni ?ezikn. T^poved sndnih rdravr'Vor ne nHnsila n;če«a^ novela Trvcdenec dr. Preleti nra-v*, ra je D^t^^in^ma e^tnv^, da ?e ]? b^*1*] K'*-e1f •^<*ie<*^i »rsmrttti. t*"fi ra^a faka oseba dobi 5 kg; kilogram stane 30 vinarjev. •*- Krompir za VII. ^trai. Strtnke vn. ^kraja prejmeio krompir v sredo dre 20. t. m. in v četrtek dne 21. t. m. pri Mfihleisnu na Dunajski cesti. Dolo-Čen je tale red: V sredo dne 20. t. m. popoldne od 2. ćo 3. št. 1 do 100, od 3. do 4 $t. 10! do 200. od 4. do 5. St 201 do 300. V ćetrtek dne 21. t. m. dopoldne od S. do 9. St. 301 do 400, od 9. do 10. St. 401 do SOd, od ia do 11. St. 801 do 600, popoldne od 2. do 3. It 601 do 700, od 3. do 4. it 701 do 800, od 4. do 5. St 801 do konca. Vsaka oseb* dobi 5 kg. Kilogram stane 30 vinarjev. + PtaaUM i*ob za otrofce do & teta se bode prodaja! v TOjni prodajal-ni, Gosposka ulica. Velfavne ao Ie lr-kaznice, katere imaio stranke ie v ro- \ kah. Za vsakesa otroka, ki Je iz kazan na izkaznici, se dobi 1 kg pšenične ga zdroba, ki stane 1 K kilogram. Na vrsto pridelo stranke z iikaznicami: It 1 do 300 dne 20, februvarja, it. 300 do 600 dne 21. februvarjt. St. 600 do 900 dne 22. februvaria, št. 900 od 1200 dne 23. februvarja, it 1200 do 1500 dne 23. fe- i bruvarja. St. 1500 dot 1800 dne 36. fc- i bruvarja, St 1800-»kprej dne 27 Ie-b:uvarja. ^ -(- Glas ts AOnatra. Piše|o nam: 7 veseljem smo Ljalftljafnianje brali no- i tiče v časopisih o poUš£m kruhu. Z ne-strpnostjo smo prKakovali nedelje, v nadi, da nam bo mogoče vsaj parkrat vgrizniti v boljSi kruh. A gle* ga *paka! i Novi kruh je za trideset spoznani draž-ji, pri tem pa Ie za eno samo spoznanje, pa Še to ne povsod, boljšt. -f Mesne karte v BudimpeitL Po-ročajo. da uvedejo vsled novega povi-Ska cene za meso mesne karte. Meso se le podražilo za 3 do 4 krone. 4- 2lto \z Ukrajine, V aeii nrehra-nfevalnega sveta dne 14. t. m. je mlni-ster jrm. Mofer na kratko poročal tuđi o posledicah miru i Ukrajino za prehrano. Dejal je: Upati smemo, da se bll-žamo boljšim časom. 1 vajalo bo pa Se dolgo, predno bodemo smeli računati z rednim dovozom ukrajinskega žita. Monarhija in N^in^a bodeta po«ro">.^ll skupno in je i" sklettiena tnzaJevr?, no-prodba. M:nister 3« koncern povdarjai, da priđe Se kruta doba stradanja. Vendar je nrat^. da se bo kma-lu obrnilo na bolje. V nstlanrum raz~ govoru se ie pokazalo, da ro rrm^nju merodainih činiteljev sneno rad mari na dovoz ukraiinskefa Živa v velikem Se le za leto 1919. Prosveta. — KUTlrsU koncert A. Troat. Dva gosta z Dunaja smo imeli priliko pozdraviti včeraj, dne 17. februarja v naSi koncertnl dvorani. Poznan flasbenim krogom tuđi pri nas. Je gospod Trost zapustll ivstrijsko prestolico, kicr si Je bil % svojo igro ustva-ril svojo iastno koncertno publiko, da prinese čudovito in izrazito svojo tehniko tudl v domaće kraje. Izbral st )e snovi. kakrJnlh Je vajen v velikih dunajskth konecrtnih dvo-ranah in ki odgovarjajo najbolj njeiovernn temperamentu Od prv* do zadnie skladbe sj-ri resni, deloma mogočni komadi svetov« ne koncertne literaturi. Mlrnt, resna flasb« z mosočniml čustvl, nikjer preklpcvajoča ▼ strast, nikjer se izgubi iajoCa v Uubko 4graC-ko, to Je bil milje vsega koncertau katerema je odjovarjala todl mirna, samozavestna iTra. Bach - Buseni. Brahms, Suk. Dvofak, Chopin ln Usrt so bili nt programu. Brahmsova sonata v f - molu je stavila do virtuoza gotovo največje zahteve. Alleero s svoiimi mocočnimi sttvkl. šepet tndtnta, prehtjaioč v prikrito melcdDo. sta učinlco-vala najglobeie. Dvofakova tema z varija-cijami, prinaSajoča drug za drugim isto mi-sel, zdai vprašujočo, zdai io nagUguJočo. zdaj opremo razpredeno in ropet 9 potrju-jočfm poudarkom izraženo, odseva đuSo Če-Škega narodi. Ta jih čuJeS, kako se ti raz-govarjajo o stvtri, resni Češki misli, la ču-tli, da ni omahovanja, samo razgovorlrl se Je treba, domenJti. Vse pa ti veže ena sama in ena in ista misei. Zelo učinkovita je bila tndi Oiopinova poloneza, pričenjajoča r ve- »eUm, raxkoinim nunnahom, prehajajoča ▼ mirni, m kljub temu veseli tempo in konću-jo£a s enaMim razko&jem, kakor se je pri-čela. Najsijajnejio točko koncerta pa je tvoril brez dvoma Us/tov klavirski koncert v a - durju. Igrala je ta koncert gospa Clairc Trost - ruedier. spretnija! jo je na drogem klavirju g os pod Irost Mojstrsko uiemanje in brezbibno skladanje v najtežav-nejiih partijah. ki jih ima Lisztova skiadba nciteto, pri tem globoko umevanje in nian-Birani« skupne igre, nikjer krčeviiega okle-parja na takt, ki ga provzroča dostikrat lo-čena igra, ie pokazala oba virtuoza v pol-nera njih znanju in v vživetju v skladbo samo. Občinstvo se je gosp. in ge. Trostovi ta umetniški užitek lahvaljevalo z zasluženim aplavzom ter je bil gosp. Trostu izro-čen velik lovorjev venec s slovensko tro-oojnico, gospe Trost - Pledlerjevi pa kra-sen iopek. — Glasbeni večer Marija Kogoja na Dttnaju. Z Dunaja nam pišejo: V zadnjem času smo čuli zaporedoma dva Jugoslovan-ska umetnika, Trosta in Đalokovića, ki sta oba Imela velik uspeh. Veseli nas, da spozna tuđi zunanji svet na5e unietnike, ker smemo prlčakovati, da bodo ti potem se-znanjali svet z naSo umetnostjo. Upamo, da se bo v bodoče vsak nai virtuoz ob svojem nastopu spomnil svoje naloge io pokazal svotu, da je tudl naša glasba lepa in vredna, da jo človek čisla. Raditega nas je posebno prijetno presenetila vest, da priredi mlad komponist Mari] K o g o j na Dunalu glasbeni večer, kler se bo čula le domača glasba. Marij Kogoj spada med najmlajše moderne slovenske umetnike in njegova Žc priobčena dela n. pr. Istrsk! motiv, so vzbu-dila povsod mnogo zanimanja. Glasbeni večer se vrSi dne 24. februarja v »Cešken domu«, U Fleischmarkt-Drachengasse (H-tel Post) ob 7. zvečer s sledečim sporedom: Žiga PolaSek: Da sem jaz ptičica. Dr. BenJ. I^avcc: Ob studencu, Cc na poljane slana pade. Stanko Premrl: Zapel bi pesem ža-lostno — Fran Oerbić- Nihče ne v^. An+on Lajovic: TsfKal sem svojih mladih dni. Anton Lajovic: Ah. tako mi je prešla mladost. RI-sto Savin: Sarabanda. Vasilij Mirk: Olas-b?n! utrinki IV. Anton Lajovic: Sanjarija. Marij Kojjoj: Sarabanda. Dr. Renj. Ipavec: Podoknica. Dr. Gojmir Krek: Bagatela. rTmfl V.'imiČ: Morje. O mraku, Colnar. Slanica, Uspavanka, P^ ne pojdem prek poljan. Ma-r'i Ynzo\: Tstrski motiv. Dr. Oojmir Krek: PrrMja, Misli, Predsmrtnica IV. Suzne stvari. * Mani vi na za franeoske vojake. Doslej so dobivali franeoski voiaki po liter vina na dan. Odslei pa iim bedo dtjali šarao pol litra. * Princip amputiran. Češki listi po-ročajo, da bo ▼ jetnišnici ▼ Terezinu, kier io laprt earaievski atentator Princip, morali amputirati Principu roko. Ler mu ie crnila kost. * 900.000 hektarjev zemlje v Roran-niji več obdelane. Iz Bukarešte poroča-io, da ▼ območju vojaSke uprave je bilo preteklo ieeen za 300.000 hektarjev vec obdelanih kakor v normalnih letih. * »Bohm«t taljenje časti. Budimpeštanski kazenski sodni dvor je v nekem slučaja r&zsodlt, da je izraz »B8hm« v sedanjih raz-merah smatrati ra žaljenje Časti in je obso-dilo toženca nt globo 600 kron, oziroma 60 dni zapora. * Oberdankov spomentk uniČen. V ne-deljo so odkrlli v Rimu spomenik itenta-torju Viljemu Oberdanku, kakor smo že po-ročaii. Neki delavec pa Je, kakor poročajo italijanski listi, ra2bil Oberdankov spomenik s kladvom tako, da so ga morali odstraniti. * Da so zakurjene šolske sobe. V neki vasl nt Nižjcm Avstrijskem mora vsak otrok prinestl s seboj v Solo eno poleno. V Kali pri OberhoIJabrunu pa je šolsko vodstvo odredilo nabiranje drv za solo. Kmetje so se rade volje odrvali in nabranih Je drv za daljšo potrebo. * NenSkI dl Jaki prisiljeni k poljskemn delu. V Nemčiji pošiljajo veliko število di-jakov v vaši na pomoč kmetovalcem. Dose-daj Je bila ta služba prostovoljna, odslej pa Jo hočejo izpremcnlti v prisilno. Vsakepa 16 letnega dijaka bo presledal vojaški idravnik in ako je zdrav in močan. bo mo- rat iti delat na kmetijo. Pedagoški krosl so ogorčeni zbog tega ln dijaki so burno demonstrirali pri govoru svetnika Meverja v Bcrolinu o patrijotični doiinosti poljske ga dela. m Racija na bla|?o ▼ Budimoe^tL Of^reki minlster za prehrano ie odredi 1 po vojaško, da vdre i^OO redarjev v ekladišča v Budimpešti in popiše blago v njih. Racija je traiala nepretrgoma dva dneva in našli eo raznega blaga ea 300 vagonov, vrednosti 8 miliionov kron. V nekem skladišču so našli 80 vreč čiste zrnate kave, v drugem pet Milikih žabo je v makelonskega tobaka. ♦ Rablnska svatba. V Marmaroški Si-hoti se je vršila svatba hčeri tamkaJŠnjeea rabina s sinom pcljskega ra'jina. Celih 8 dni Je trajala svatba. Što Židov se Je gostilo na tej svatbi. Kako so bili z vsem založeni, se vidi iz tega, da je eden žid poslal na svatbo 200 Kosi, 8 volov, vagon moke in vagon vina. Jeli so, pili, plesali in se veselili. V ce-lem mestu ni bilo nobenega izvoSčeka na razpolago, vsi so bili najeti za svate. 2e"ez-niških vozov manjka, ali za svate na rabin-skem ženitovanju so bili rezervirani vagoni. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: Avgust Kraigber iz Dol. Logatca, 42 K 60 vin^ nabrano na puštao nedeljo pri Kuncu istotam; Ivanka Slave, Dol. Logatec, 4 K; Janko Ocvirk iz AjdovSCine, 20 K, zbrano v družbi sedmih z vzklikom »Bog živi češko - Ju-goslovansko vzajemnost«; Klara TavČar 30 kron, zbirka vesele družbe v gostilni Kotnik na Prevojah na pustno nedeljo; »Slovenke« v Admontu nabrale na pustno nedeljo v ož-jem krogu, 15 K 20 vin.; Avgust Kraigher iz Dol. Logatca. 48 K 39 vin^ nabral na pustni torek v gostilni Kune, Istotam; Miči Jarno-vič Iz Dramelj, 66 K, nabrala v veseli družb! v gostilni JarnoviČ ob priliki obiska celjskih lovcev; Peter Lisjak in France Ogrizek na N. V. torpedovki 10 v Pulju, 10 K (vsak po 5 K); Herma Dietz, uč.-a iz Leskovca pri KrSkem, 30 K, nabrall v veseli družbi Krča-nov t gdč. Vlasto Stoviček; Simon Rižnar, orožniški stražmojster v Sagojcih pri Mož-gancih, 20 K, ustrezajoč zadnji želji svojega pri Sv. Marjeti blizu Ptuja umrlega očeta, posestnika Rižnarja; topničarji 3. poliske stornije iz Pulja, 43 K 02 vin.; »Pust - Šala 6 Ko., 6 K: torkova kegljaška družba v go-stilni Kavčič na Privozu, nabrala na pustni torek ob nastopu komika L—re, 13 K in kćč. Josiplna BuČar v Zagrebu. 50 K. v počašče-nje spomina pok. gosp. Fellksa Suka. SkupaJ 398 K 21 vin. Za dr. Krekov spomenik: Iv. Berščak iz Avbra pri Tomaju, 12 K, nabrano dne 10. februarja letos v veseli družbi v Dobravljah: Rudolf Sigi, tehnik, z bojišča, 10 K; Franjo S. Benkovič iz Blagovice pri Lukovci, 50 K, zbirka 5 Pergarjev po 5 K ln Benkovič 25 K; vesela drufba v gostilni »Pleterski« v Celju, 12 K; Ivan Okorn, župan na Visokem pri Kraniu. 36 K 60 vin., zbrano v veseli družbi v županovi gostilni na Visokem na pustno nedeljo; Otmar Križnik, iz Zagorja ob Savi, 72 K 90 vln.f zbralo pri rudniku zaposleno ključavniSko in strojno osobje v Toplicah; četovodja 87. peSpo'ika Franc Remžgar, % bojišča, 10 kron; nađporoCnfk 26. strelskega polka Tam§ek, z bojišCa, 10 K; dr. Fran Ša-bec % Vrhnikc, 50 K; deset. 27. SrnovoJ. p. V. Bavdek, z bojiSča, 47 K 82 vin.: vesela družba zbrala ob priliki praznovanja odhod-nlce postajenaCelnika gosp. Franca Me?u-Sarja v Šmarju na Dolenjskem, 60 K: Pezi Jezemik, Iz Št. Lenarta v Slov. goricah. 7 K (.Tezernlk 3 K, Kočevar 2 KT Knnič 2 K) in Neimenovani, tu, 3 K. Skupa] 381 K 32 vin. Za oslenele slovenske vojake v Odl-Ilenbeiemu v Gradcu: Praoorščak Peter Ro-mavh ml., v Beljalcu, 10 K. Za RdeČI križ: Zveza fugoslovanskih železničarjev, podružnica v Divači, 60 kron, nabrano na družinskem večera. Srčna hvala! Izdaja teli ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna In tisk »Narodne tiskame«. Tužnim srcem naznanjamo v?em sorođnTcom fn mancem prctresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepoxabni in dobri cče, ozirorr* stric, gospod Aosusl Hrzlikur l kr. stražm. v pok., traf kant rCeraJ ob 6 uri zjutraj, previđen s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspsl. Pogreb predragrega ranikec^ $£ bo vrši! v torek dne 19. t m. ob 2. uri popoldan iz biše žalosti Sodna ul. it. 4M na pokopal:§če k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinegra oznanjenja. Ljubljana, 18. svečana 1918. Ana Mrzlikar, Gustav, Milica, Rudolf, taka, soproga . otrod. 779 mr Sprcteni povi em zanetljhr ~+m ^j A za tovorni avto sprejme ^& ^^^ ^C ^^ aa se takoj v tovarniškem ^^ ^^^^^r^^H^r PodJetJu na SP- ^tajer-|k^B ^^^V I ^^S ■ skem; mora biti tuđi veič ^^^ ^^^ ™ ^^^ ™ popravil. Stanovanje in lirtno in dnevno znesek 2 40 K. Pon<:dbe z referencami, prepisi spričeval, plačilnimi zahtevki pod „Zementfabrik 82«" na anonc eksp. K!«ftr*!c!*, Ora^#C» Sackstr. T> Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja, kl so nam do5!i povodom prebridke izgube naše srčnoljubljene soproge oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe Jožefe Rebec ter za obilo udeležbo pri pogreba izrekajo svojo glo- bokočuiečo, srčno zahvalo 78i Žatuiotl ostali. w Lekarna v Seiani iSie PRAKTIKANTINJO ^^^ v prvem ali drii»iw l«tu. —m— Dva vrtnarja tpo§obnm u vm rrtnmnkm deU s« aprej- meti proti dobri plflfi K 1S0 — do 200 — metečno ia dfiglntko joklado ifi goito itanortnjc pri kvaslaM MHtas rlfaki 4niMMMMriwkltr«Mhi.78O kila z pspt. pik#m ta mšašm vHaai v St. Vidu nad Ljubljane ob drlavnl cesti. Ufodnm prilika ta trgovce in obitnike, ker je blizu kolodvora In far ne cerkre Po~ drebna pojasnila da|« % Wwmm WB> atafiaK vulgo Stepi Jmmi, fotiHal- 3abol£nil{ ve?Jo »»ofifto. flst, oKttea poftttj* nt debelo proti vposlitvi lodov po nijnlž- Jih cco«b po povzctin. Mm ItHiir, Wetcebdod. postaja Gradec 514 Med 5 kupim vtako irooUno. Ponadbc i m- vtdbo ctat ki tele, evest viorec na trgorlao 767 JA KWX d mnlkarsko obrt. Po-nudbe na Mifeael Strgarfa, dimni-karskrpa mojstra, Gorenja TribuSa ooSta, S'ap ob Idriji. 715 Vriiil^istVs vajena trgovine z mesa-f lUUdlatKđ nim blagom, lahko tuđi kot samostoina, teli svojo sliibo preme-q||i. Ceniene r>onudbe na naslov: .Pro-'dajatka 132* Boh. Bistrica, *>t*]. 707 Prodam zeleniko (našpan) 30 cm visoko po 3 K mttrr. llata Ko-wtr*?9c (pre'e VeroTŠek), Rožna dolina 136, p. Vič pri Ljubi ani. 752 fijtetMiSli?«!* z ve^letno plsarniSko pisarnlšKe^a dela na dom. Ponudbe pad „delo na don 770" na upravnlštvo .Slo-venakega Naroda*. 770 Smrekom a!i hrastovo lubje I m kvnf do Tlaokt cenl. Ponuda pod „Sohor Pr«lsT00** na upravo »Slov. Naroda.«. 7M) Hfmmn }Z b°]fi* hi5c» poštenih sta-ULCHL4 li^ev, kateri ima veselje do trgovine, je zdrav in krepak, sprolMt takol in pod ugodnimi pojo;i frgoT-I ajka flraa« L Knalaa« IraBf (8o-r«n|ako). 714 0110 ajlT in h pfkrajtaskc •e dobe v veliki iibiri v I Jarmi hilBanl" JFrcJemoTa iL 7. '^^l^sajk^^ n donjem dobi takoj niOMHrfSl* službo pri strojilni to-vjirni Šansa k Co^ Ljubljana, Metelkova ulica št 4. 725 Prostor pri- JUfavilif a praven za OViđFllItU ali akladtača se odda s 1. mar- c«m. Poizve se Bfeiint trg 9> 759 proda se hiša z vrtom ▼ Mnbljami. Naslov pove upravniitvo »Slovenskega Naroda«. 713 Bekg»pic novo ali staro oralo ali vzame na posodo croti odškodninL Naslov pove upravniStvo »Slovenske-ga Naroda«. 734 3T Čevljanki pomoćnik 1 alf 2 se takoj sprejme na novo delo Za hrano je preskrbljeno. Pri Jo«