240. številka. Ljubljana, ? soboto 17. oktobra 1903. XXXVI. leto. ^ »at© & K, aa *>olL tet*; lii K, *a četrt let* b K 60 h, a edei, mesec S K 30 h. Za Ljubljano « ^frtiianjent SI dom ca vse lete 84 K, za pol leta 12 K, aa Četrt leta 6 K » eden mesec 2 K Kdor hodi »»m pQ«|, *» celo teto 82 K, «» pol !at* 11 K; za Četrt leta B K 80 h, m eden mesec 1 K 90 h. — Za. tuje dežele tolike 19Ć kolikor 1 zna&a poštnina, fc- Na taroCbo brez tetodobne vpo8itjatve nuro&iine ee ne oaira. — Za *«aaflHa piafinJe ee od peteroetojme petitrvrste po 12 h, & se oananilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, m po 9 h, flt It 'trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj so tevolć frankovati. —Bokopkd se ne vračajo. — Vr»A*i*z*» I« *ara*nlatvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — Opravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij oananila t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredn«stvo }e ta v**gove ulice It. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Fos*m#*&# številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalni poslanci največji škodljivci ljudskih koristi. (Govor poslanca Ivana Hribarja v deželnega zbora seji dne 14, t. m.) Dr. Šušteršiču se je posvetilo. (OdgOTor poslanca Ivana Hribarja dr. Suster-Siču v debati dne 14. t. m.) „Slovenčeve" laži. Visoka zbornica! Jaz bodem si dovolil staviti do gospoda deželnega glavarja interpelacijo ; interpelacijo namreč zaradi pisanja lista „Slovenca". V to sem tembolj opravičen, ker so Častiti gospodje tovariši od katoliško-narodne stranke gospoda deželnega glavarja že povpraševali o pi-sanjn graške „Tagespošte" in lista „Deutsche Stimmen". Graška Tages-pošta" in „Deutsche Stimmen" sta gotovo lista, s katerimi častiti gospod deželni glavar nima nobene dotike, glede lista „ Slovenec" pa se to ne more reci, ker ta list izraža misli in zastopa na-Cela, katere izpoveduje katoliško-na-rodna stranka, kateri pripada, kakor je občno znano, tudi naš častiti gospod deželni glavar. Ravno sedaj se je odgovorilo od častitega g. tovariša dr. Šusteršiča na naročeno interpelacijo našega vse časti vrednega tov. gospoda Jakliča in gospod poslanec dr. Susteršič kot načelnik finančnega odseka je dejal, da se o nekem važnem poročilu ni moglo in ne more sklepati zaradi tega, ker je finančni odsek po mojem predlogu sklenil, da se to poročilo odloži za toliko časa, dokler finančni odsek ne dobi v poročanje deželnega proračuna in dokler ne bode omogočeno, da pride deželni proračun tudi v zbornico. (Poslanec dr. SustersiČ: „Tako je bilo sklenjeno!") Potrpite gospod dr. Susteršič, da pridem tudi do tega, a utemeljiti moram nekoliko svojo interpelacijo. Ysaj imate tudi Yi to navado, da svoje interpelacije precej obširno utemeljujete. Tedaj prosim, da tudi Vi mene nekoliko poslušajte. — Častiti gospodje poslanci od katoliško-narodne stranke so mislili, da so Bog ve kak bengaličen o&enj užgali, ko so po vrsti začeli nastoplati in povpraševati enega kolego svoje/ga za drugim, zakaj delovanje v odsfakih ne gre naprej. Gospoda moja, to postopanje je bilo vsekako nekako neumestno, da se T mi ni treba hujše izraziti, ker* nobenemu ni bolje znano, kakor ravno častitim našim tovarišem od katoliško-narodne stranke, zakaj odseki ne delujejo in ne morejo delovati. Če bi oni bili obstruk-cijo opustili, bili bi mi v tej visoki zbornici že davno prišli do rednega delovanja; njim pa bi ne bilo treba tako teatralno nastopati, kakor so danes nastopali gospodje povpraševali. (Poslanec dr. Susteršič: „ Takih izrazov ni treba!u — Poslanec dr. Tavčar: „Vi imate še veliko hujše izraze!" — Poslanec dr. Susteršič: „Pa sem vselej zato k redu poklican !") Torej bo gospod deželni glavar, ako se mu bo to potrebno zdelo, tudi mene k redu poklical. Mislim, da ima zame še bolj tanjka •f ušesa, kakor za tovariša gospoda dr. SusteršiČa (Veselost. — Poslanec dr. Susteršič: „0 ne, ako me [slabo sliši, pa mu gre dr. Tavčar povedat!" — Poslanec dr. Tavčar: „Oho! To pa ni res!") Deželni glavar: (Zvoni.) Prosim gospoda govornika ne motiti. Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: (Nadaljuje.) Torej gospoda moja, jaz si bom dovolil, da mi bode mogoče, svojo interpelacijo potem utemeljiti, in ako mi častiti gospod deželni glavar tega ne bo za-branil, prečitati oni odstavek iz sobotnega „Slovenca", ki mi daje povod do današnje interlacije. Dotični pdstavek se glasi takole (bere): »Zavijanja in laž je bilo in bo orožje vseh ljudskih neprijateljev. »Narod« je v tem ožim neprenehoma pri delu, a vendar ne more zakriti dej-s t v *,d a se je v finančnem odseku deželnega zbora pokazalo, da veČina noče de lati, ker je sklenila, da o ulogah, katere si je razde lila, ne bo poročala. Posebno obsodbe vredno igro je igrala večina v finančnem odseku a predlogom dr. S u s t e r š i č e v i m , naj se da bednemu, po ujmah poškodovanemu prebivalstvu 100.000 K deželne podpore. Tega nočevečina spraviti v poročanje pred zbornico in se kar naprej izgovarja, da ni denarja, dočim je denarja za gledališče in druge protiljudake potrebe vedno dovolj. Liberalni vzdihi, da se ne ve, kako je s proračunom, so pa odveč, ker je proračun tiskan in menda vsaj Orasselli in Tavčar iz deželnega odbora lahko podučita o tem svoje drugove. »Narod« nas je prisilil, da smo se o njegovem poročilu iz finančnega odseka informirali in zvedeli resnico: Dr. Susteršič je v finančnem odseku opozarjal, naj se vendar drugi del njegovega predloga, ki poziva vlado, naj ona pomnoži podporo, obravnava, a večina je sklenila, da tudi o tem ne poroča in »N a r o d« hodečnasprotno najnavad-nejse laži. G. g. naj le pridejo z dotičnim poročilom v zbornico, potem bodo videli, ako bo o tem omogočena razprava. Zavirajo to zadevo le liberalci, ker nočejo o predlogu poročati. Tako je in radi tega se bomo z liberalci še večkrat po menili. Ti ljudje nočejo delati za ljudstvo. Tudi učitelji bodo liberalcem malo hvaležni, ako bodo zvedeli, da je liberalna večina v odseku sklenila, da ne poroča tudi o prošnji učiteljskih društev za povišanje učiteljskih plač!« Torej v tej zadevi sem hotel ča-stitega gospoda deželnega glavarja in-terpelirati. Klerikalna obstrukcija v pravi luči. Kar se tiče posameznosti dejstva samega, je treba pripomniti, da smo mi v tej visoki zbornici jako veliko kon-ciljantnost nasproti predlogom častite katoliško - narodne stranke pokazali s tem, da smo pustili voliti odseke, ko smo pritrdili zlasti izvolitvi peticijskega odseka in dovolili, da so bila odsekom odkazana poročila. To je, gospoda moja, bilo od naše strani nekak dokaz koncilijantnosti, dokaz uljudnosti, po katerem smo smeli imeti vsaj pričakovanje, da se bo dal doseči dober uspeh. (Poslanec dr. Susteršič: „Vsaj smo mi bili tudi uljudni!") Če bi mi, gospoda moja, bili prej vedeli, kako bode katoliško - narodna stranka kasneje postopala, bi gotovo ne bili dovolili, da se je na tak način kršil opravilni red, kajti mi smo s tem, da smo volili odseke, kršili opravilni red in vstvarili nevaren prejudic za prihodnjo8t. Finančni odsek se je tedaj, ko je bil izbran, sešel v posvetovanje in razdelili so se vsi referati. Pri tej priliki moram opomniti, da je list „Slo-venec" že v jedni prejšnjih številk neresnico govoril, ko je rekel, da mi od večine nismo hoteli dati tovarišem od katoliško - narodne stranke referatov, ampak da smo vse referate za-se pridržali. (Poslanec dr. Susteršič: „Vsaj je res to!") Gospod poslanec dr. Susteršič kot predsednik finančnega odseka pravi, da je to res. Zato mu odgovarjam, da je to izvračanje dejstva in neresnično. (Poslanec dr. Susteršič: „To je resnično!") Gospod poslanec dr. Susteršič, prosim, naj me posluša. (Poslanec dr. Susteršič: „Vsaj ste vse referate vzeli!") Gotovo, ker ste nam jih po sili dali, ker ni bilo nobenega protipredloga. Kar se tiče deželnega proračuna, (poslanec dr. Susteršič: „To je klasično!") — dovolite, kakor je klasična Vaša trditev. — Glede deželnega proračuna torej, ko je prišel v razpravo ta referat, ki je najvažnejši, stavil sem jaz predlog, da naj častiti gospod tovariš dekan Arko prevzame ta referat. V finančnem odseku nas je takrat bilo zbranih 10 Članov. Finančni odsek ima 12 članov. Nenavzoča sta bila gospod poslanec grof Barbo, in če se ne motim, tovaiiš gospod dr. Žitnik. Od članov finančnega odseka katoliško - narodne stranke je bil navzoč gospod predsed-nik dr. Susteršič in gospodje poslanci Povše, dr. Krek in dekan Arko. Moj predlog, da bi se referat o deželnem proračunu izročil Častitemu gospodu poslanca dekana Arkotu, se ni vpošteval, temveč se je ugovarjalo. Zato je bilo treba glasovati z listki. In sedaj pa Čujte, gospoda moja, koliko da je resnice na pripovedovanju „Slovenca", da veČina v odseku ni dala manjšini nič referatov. Glasovalo se je z listki in rezultat je bil ta, da sem jaz dobil 8 glasov, tovariš gospod dr. Krek enega — ne vem, kdo mu ga LISTEK. Štiri nove slike Petra Žmitka. I. „Poc". Zašlo je solnce za visoke kro-parske hribove in jelo se je mračiti, — pa to je davno že nad 20 let — ko prikoraka proti trgu Janez Dolar, po domače »Poc«. Saj ste ga gotovo poznali »Poca« z Bleda. No, to je bil tisti »Poc«, ki je sedel časih na bregu ali stopnicah Blejskega otoka b cerkvico v naročji in se smejal in zvonil in pel sebi in drugim v zabavo. Imel je pa še več takih cerkvic, »prošnje« imenovane, katere je sam izdelaval. Največja je bila »škofija«; ta je bila tako visoka, da sem moral na prste stopiti, ako sem hotel v linice pogledati, na to sledila ji je »farna cerkev«, naposled pa so prišle na vrsto manjše in večje »podružnice«. Vse te cerkvice so bile jako natančno izdelane od vrha do tal, manjkalo ni niti kropilnika poleg glavnega vhoda; zvonove si je »Poc« vse sam v Ljubljani nakupil in po- lagoma jih je nabral 10. Tudi maše-vati in pridigovati je »Poc« znal. kakor kak izučen duhovnik, zato smo otroci radi zahajali v Mlin k »Trojki«, kjer je takrat gostoval — pa tega je tudi že čez 20 lat. Ker se pa »Poc« ni zadovoljil s tem, da bi se veselil svoje iznajdbe le sam, ampak je hotel tudi druge ljudi zabavati, zadel je cerkvico »podružnico« na rame in začel potovati od kraja do kraja. Prehodil je menda vso Slovensko in zašel je tudi v Kropo. Nekega poletnega dne torej, ravno ko je solnce zatonilo in je jel padati večerni mrak na Kropo, primana jo »Poe« s cerkvico »podružnico« na rami. Nastalo je v trgu veliko razburjenje; otroci so se zbirali od vseh strani in tudi odrasli ljudje so prihiteli iz hiš radovedno pozvedovati, kaj se je Vendar prigodilo tam zunaj. »Poc« pa sede na kamen, ki je slučajno ležal tam ob poti, postavi cerkvico poleg sebe in jame tako lepo zvoniti in peti, da je kroparskim otrokom kar poskakovalo srce od radosti in čudenja. Kaj pa da tudi malega Peterčka, ki je takrat še pro- dajal platno po Kropi, ni manjkalo, in ostal mu je ta prizor živo v spominu. Velika kompozicija »Mož s cer-vico«, katero je Peter Žmitek razstavil poleg treh drugih slik v oknu gospoda L. Sohwentnerja, je spomin na tisti dogodek, katerega je videl pred 20 leti kot otrok v Kropi. »Poc« je sicer že davno umrl, prišli pa so drugi »Poči«, ki so mu sledili. Dali so si napraviti podobne cerkvice — iz zgolj sebičnih namenov — in hodili so ter še hodijo po raznih božjih potih, da si z razkazovanjem služijo kruh. Tudi ta »Poc«, ki ga vidimo kot središče Žmitkove slike in »Origi nal-Poca«, je pristen Kropar, kakor so tudi vse druge osebe, ki jih je Žmitek porabil za svojo kompozicijo, Kroparji. Cerkvico, ki jo vidite na sliki, je izdelal umetnik sam. In vprizoril je vnovič vse tisto, kar je videl takrat pred 20 leti. Na ta način mu je bilo mogoče temeljito študirati — po naravi — raznovrstne tipe, zlasti pa opazovati, kako se različno kažejo duševni občutki v izrazu raz-ličnih temperamentov; ravno to pa mu je bil« najvažnejša naloga, ki si jo je stavil pri tem svojem delu. Kompozicija slike je vsled tega popolno neprisiljena in priprosta; značaj posameznih oueb pa psiho-logično izvrstno opazovan. Kar je P. Žmitek s to podobo nameraval, to je tudi dosegel, kajti na celi sliki so vse posameznosti z enako ljubeznijo in zanimanjem preštudirane in tudi jasno in odločno izražene. Tako n. pr. je hotel v tisti suhi ženski na desni strani — zadaj označiti tip dolgojezičnioe, ki bi rada vse bolj vedela, kakor drugi in res dobro jo je pogodil. Razburjeno klepeta in potrjuje svoje besede z gestami; deklica pa, ki stoji poleg nje, udana v nemilo usodo, jo le na pol posluša. Mlinar je izboren tip: z mirnim pogledom, pipico v ustih stoji v ozadju in opazuje ravnodušno »Po-covo« početje. Nervoznejši obnašajo se otroti; zlasti tisti deček, ki sedi očetu na rami, gleda prav poželjivo po cerkvici; ravno tako tisti mali v ospredju, kateremu ni dovelj, da vidi cerkvico od zunaj, ampak sili naprej, da se prepriča, je-li tudi zno- je dal, gotovo pa eden njegovih tovarišev od katoliško-narodne stranke — in gospod dekan Arko moj glas. Torej je očividno, da sta dva Članova katoliško-narodne stranke glasovala za to, da jaz prevzamem referat o deželnem proračunu. (Poslanec dr. Susteršič: „To je res!u) In pOiem je bila posledica za-me ta, da sem b 1 l P ° opravi ln em redu primoran prevzeti referat, dasiravno sera se branil in bi bil ta najvažnejši referat rad prepustil gospodom poslancem od katoliško - narodne stranke, ki pravijo, da bi tako radi delali, pa da jih veČina ne pusti delati. Če gosp. poslanec dr. Susteršič drugače govori (poslanec dr. Susteršič: „Bom že potem povedal, kako je bilo!") potem je to izmišljeno in edino to je resnično, kar sem jaz o izročitvi referatov in iz obravnav o tej izročitvi povedal. Frivolno oviranje deželnozbor-ske večine pri delu za blagor dežele. Dalje se v „Slov." govori in sedaj se je to govorilo tudi tukaj v zbornici, da mi nečemo delati. Gospoda, ako se to reče nam članom večine finančnega odseka, ki smo po veČini že mnogoletni Člani odsekovi in ki smo s svojim dosedanjim delovanjem v odsekih pač Že dokazali, da se ne ustrašimo nobenega dela deželi v korist, potem se nam očita s tem nekaj, kar bi se s pravim izrazom nazvati imelo, kateri izraz pa ne bi bil parlamentaričeu, in ga zaradi tega tudi ne rabim. Gospoda moja, pač nikdo, ki opazuje naše delovanje, nam ne more očitati, da bi ne hoteli delati. Nasprotno: mi smo prišli sem z resno voljo, da bi delali, referate prevzemali in jih reševali, da se vsled obstrukcije katoliško - narodne stranke zavoženo deželno gospodarstvo (poslanec dr. Susteršič: „Obstrukcije katoliško-narodne stranke vsled našega zastopstva v deželi!-) zopet v pravi tir spravi, toda gospoda moja, nam se onemogočuje delovanje. Kako pa naj mi, ki smo prevzeli referate, delujemo v odsekih, ko vidimo, da vsako delovanje v zbornici onemogočuje obstruk- -■-h traj vse v redu. Drugi fantič v ospredju je mirnejši od onih dveh; s kritičnim pogledom, roke v žepu, stoji razcapan in preudarja. Že je umetnik nekaj časa slikal na svoji podobi, seveda na prostem — ko pride slučajno neka ženska mimo, ki je nesla svojemu možu večerjo; radovedna nekoliko postane. Tudi to žensko je Žmitek naslikal; stoji prav na levem robu slike, z loncem v rokah. GUvna oseba »Poc« sedi na skalici, poleg sebe cerkvico. Neka kratkonoga gospodična mu vrže ravno krajcar v klobuk, on pogleda kvišku tiho pojoč, z motnim očesom kakor v sanjah, na pol slušaje glasove zvončkov, ki klenkajo drobno skozi linico. Večerni mrak se vleče čez ta prizor, kakor je bilo tudi tedaj, ko je Žmitek slikal podobo. Pa naj bo dovolj tega suhoparnega opazovanja, naj si vsak sam natančno ogleda to zanimivo sliko in si tolmači po svoje razne geste še ostalih oseb. Kako važnega pomena pa je to delo za slovensko umetnost, to bo jasno tistemu, ki se je zanimal za zgodovino slovenske umetnosti sploh, cija?! Gospoda moja, to bi se reklo, dragi čas, kateri bi lahko veliko ko" ristneje porabili, zametavati, to bi se reklo tratiti dragi čas in prazno slamo mlatiti edino le zaradi muh Častivrednega gospoda tovariša dr. SusteršiČa. (Odobravanje v središču.) Gospoda moja, in tako je tudi prišlo, ker smo splošno se izrekli, da ne poročamo o svojih referatih, dokler ne preneha obstrukcija, da ne moremo, kakor je to Čisto naravno, poročati tudi o onem predlogu, katerega je stavil Ča-stiti gospod poslanec dr. Susteršič s tovariši, da bi se iz deželnih sredstev dovolil znesek 100.000 K za po uj mah poškodovane bedne prebivalce na Kranjskem in da se cesarska vlada pozove, naj iz kredita, ki jej je v podoben namen dovoljen, tudi kaj da deželi Kranjskej. Kdo bi bil rajše, kakor mi o tej stvari poročal! Ta predlog je sicer deliti v dva dela ; prvi del glede podpore 100.000 K iz deželnih sredstev se ne more kar tako meni nič tebi nič rešiti, kajti tukaj je treba prej rešitve deželnega proračuna in pokritja onih 500.000 K primanjkljaja, ki ga izkazujeta proračuna lanskega in letošnjega leta. Potem bo šele mogoče, presoditi, Če in v koliki meri bi se dalo ustreči sicer tudi nam simpatičnemu predlogu Častitega tovariša dr. SusteršiČa. Kar se pa tiče druzega dela predloga, je pa čisto naravno, da bi ta stvar prišla čisto lahko v zbornici na dnevni red in mi bi z veseljem o njej poročali in predlog, kakor smo podpirali nujnost, tudi tukaj radi in merito zagovarjali. Toda sedaj pride pa ono, kar hočem povedati, da nam onemogočuje poročanje. Klerikalci kršitelji oprav 11-nika. > Ako si, častiti gospodje, tovariši pokličete v spomin vse [seje od dne 22. septembra t. 1. do danes, priznali mi bodete, da ste videli t vsakej seji tovariša gospoda dr. S u-steršiČa ali dr. Schweitzerja z opravilnim redom v roki? (Veselost v središču in na desni.) Skoraj nobene seje ni bilo, da bi ne bila ta dva gospoda opravilnika v roke vzela in da ni zlasti častivredni tovariš gospod dr. Susteršič ob roki opravilnika karal in včasih jako burno karal — častitega gospoda deželnega glavarja, (poslanec dr. Susteršič: „Vas sem karal!") da se ne drži opravilnega reda. Ko bi mu od finančnega odseka hoteli predlog gospoda poslanca dr. Šusteršiča v zbornici v razpravo spraviti bi ga pač mogli spraviti le na ta način, da bi kršili opravilnik. Ker je pa pri gospodih poslancih katoliško-narodne stranke v zadnjem času taka ljubezen za opravilnik nastala, vendar ne morete od nas zahtevati, da bi mi — ne oziraje se na to Vašo ljubezen — in mimo opravilnika o kakem predlogu poročali. (Živahna veselost v središču in na desni.) Gospod poslanec dr. Susteršič in tovariši od one (leve) strani visoke zbornice bi najbolje sami dokazali, koliko jim je za nujnost svojih predlogov, ako opuste ohštruk-cijo in pripuste, da finančni odsek pride do delovanja in da tudi v zbornici pride do rednega delovanja. (Klici na desni: „Dobro, dobro!") To bode gotovo najzaslužnejši Čin, katerega morejo storiti, ako hočejo, da njihovi predlogi stopijo v veljavo. Tako pa povpraševati, zakaj se o predlogih še ni poročalo, in obštrukcijo nadaljevati — tukaj vidimo gospoda deželnega uradnika ča-čati, ki ima žalostno nalogo, da mora čitati ono dolgo interpelacijo, s katero se samo čas in dragi denar trati (Poslanec dr. Tavčar: „Tako je!") — to po mojem muenju ni umestno, to je nekaj takega, kar bi zopet mogel z nekim izrazom označiti, ki bi mi morebiti od strani gospoda predsednika provzročil posvarilo. (Poslanec Luck-mann: „Bravo!" Poslanec dr. Susteršič: „Sedaj je debata o nujnem predlogu gospoda poslanca Hribarja glede „Slovenca." Smeh na levi.) Deželni glavar: (zvoni). Ja prosim, gospod poslanec Hribar ima besedo. Klerikalni nujni predlogi — zgolj humbug. Poslanec Hribar: Da, tako je, — Torej gospoda moja, ker že o nujnih predlogih govorim, tedaj mislim, da bi v resnici gospodje poslanci od katoliško-narodne stranke najboljšo uslugo storili samim sebi in pa ljudstvu, katero zastopajo, ako opuste obštrukcijo. Mnogo nujnih predlogov so stavili. Štiri teh nujnih predlogov podpirali smo tudi mi, in sicer zaradi tega, ker so nam deloma predlogi bili simpatični, deloma pa, da gospodom pokažemo svojo naklonjenost, zato smo pa ravno tako, kakor takrat, ko smo dovolili, da so se odseki volili, želi očitanje, koje nam sedaj vedno mečejo v obraz, da smo tudi mi glasovali za nekatere nujne predloge in da je zaradi tega neumestno, Če sedaj glasujemo proti nujnosti vsakega njihovih predlogov. Gospoda moja, mi smo bili prepričani, da bodo gospodje poslanci katoliško - narodne stranke, ako vidijo našo naklonjenost in da se lotimo tistega vprašanja, ki je takorekoč piece de rcsistance izmed njihovih predlogov — torej da se lotimo razprave o volilni reformi — sprevideli, da je med predlogi mnogo takih, katere lahko umaknejo ali pa na kratko rešijo s tem, da jih hitro utemelje ter odnehajo od obštrukcije. Tega pa gospodje niso storili, oni obštruirajo dalje in vsi njihovi nastopi nimajo, kakor smo danes videli, drugega pomena, kakor da bodo upili in kričali po časnikih : Poglejte, mi hočemo delati, ali večina nam to brani, med tem ko sem obširno dokazal, da je ravno nasprotno resnično. (Poslanec dr. Susteršič: „Ja, ja dokazal!) Gospoda poslanca dr. SusteršiČa morebiti ne bom prepričal. Poslanec dr. »Susteršič: „Težko!") Gotovo da ne, akoravno . . . Deželni glavar! Ja prosim gospoda poslanca, da ostane pri stvari! Poslanec Hribar: . . . akoravno gospodje včasih že začenjajo sami sebe desavovati in so n. pr. glede predloga zaradi volilne reforme, od katerega so preje rekli, da niti za ped ne odstopijo, letos Že precej globoko in vedno globokeje doli prišli (Smeh v središču in na desni) — Poslanec Pire: „Bodo že še odjenjali!") in postali precej ponižni (Poslanec dr. Susteršič: Jako dobro, da ste to povedali!1*) Gospod poslanec dr. Susteršič torej sam ve, kako je s temi predlogi, on dobro ve, kaka Škoda se godi volilcem vsled obštrukcije, in če želi, naj se dalje obštruira, bodo največjo Škodo imeli ravno njegovi volilci. (Poslanec dr. Susteršič: „Kako Vas to skrbi!") Mi smo bolj v skrbi, gospod dr. Susteršič, za kmeta, kakor Vi sami, kajti mi smo Vas svarili pred snovanjem konzumnih društev, in Če hi nas bili vi poslušali, bi ne bilo prišlo do takih polomov (^Poslanec dr. Susteršič: „Kaj pa mlekarne v Črnem Vrhu in Škofji Loki?!"; Kaj boste govorili o mlekarnah . . . Deželni glavar: Ja, prosim, naj gospod poslanec ostane pri vprašanju, za katero se gre. Poslanec Hribar: Prosim, če se vmes kliče imam pravico odgovarjati. Ce ste liberalni nasproti gospodom od one (leve) strani, morate liberalni biti tudi proti meni (Poslanec doktor Schweitzer „Vsaj gospod dežleni glavar ni liberalec!" — Poslanec dr. Tavčar: „Vprašaj no že enkrat!" Veselost.) — Ce tudi ni liberalec, pa |vendar lahko postopa liberalno. — (K dr. Tavčarju: Bodem že vprašal, kadar pride čas za to.) Klerikalci profanujejo najsvetejše narodne potrebe. No gospoda moja, koliko pa je važnih stvari tukaj, o katerih bi morali v resnici resno razpravljati? Vi ste poleg kilometer dolge interpelacije zaradi ustanovitve vseučilišča v Ljubljani tudi stavili nujni predlog zaradi vzpre-jema vseuČiliške deputacije pri cesarju. Gospoda moja, ali se Vam res vprašanje glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani zdi tako malenkostno, da ga tako profanujete ? (Živahno odobravanje v središču). Ali ne veste, da se s takimi interpelacijami in takimi nujnimi predlogi, kakor jih Vi stavite, stvari sami samo škoduje? (Poslanec dr. Susteršič: „Ali to ni škandal, da deputacija ni bila sprejeta!") Ali ne veste, da deputacija ne more biti sprejeta, ker je njen mandat že potekel? Prejšnji deželni zbor ni več tukaj in kako more deputacija, ki je bila izvoljena 1. 1898., še imeti mandat? (Poslanec dr. Susteršič: „0 tem bomo govorili, ko pride nujni predlog v razpravo in takrat bom dokazal, da ima ta deputacija Še zmi-raj mandat!") Deželni glavar: Prosim go- y spoda poslanca dr. SusteršiČa, gospod poslanec župan Hribar ima besedo! Poslanec Hribar: (nadaljuje) Jaz pravim torej, da se s takim postopanjem temu tako važnemu vprašanju, kakor je vseučilišče, neizmerno veliko škoduje. Potem Vas opozarjam na še neko drugo, silno važno in nujno vprašanje; ha vprašanje osuševanja ljubljanskega liarja. Obravnave z vlado so sedaj srečijio dkg^ane, deželni zbor bi sedaj lahko skleniti potrebni načrt zakona in prihodnje leao bi se lahko začela osuševalna deli*:. (Posl. dr. Susteršič: „Vsaj smo stavili nujni predlog v tej zadevi!") Nujrti predlog, ki je vložen, je obštrukcijfski predlog (Poslanec dr. Susteršič: „^fikakor ne!") Če temu ni tako, naj gospodje to pokažejo, s tem, da opuste, obštrukcijo, da bo deželnega odborrj. predloga o osuševanju ljubljanskega barja prišla v deželni zbor. No in, A-ospoda moja, obstrukcija se pri nas tira Že na tak način, o katerem ne movem popolnoma molčati. Po Deželni grla var — podpiratelj /obštrukcije. §. 26. našeiga opravilnega reda se sme pri nujnih jpredlogih, le nujnost utemeljevati, (gospod deželni glavar pa pripušča, da. poslanci katoliško-narodne stranke i^norujejo to določbo opravilnega reda in o predlogih takoj tudi in merito razpravljajo. To je gotovo podpiranje opstrukcije in jaz le obžalujem, da mora*n to gospodu deželnemu glavarju očijtati, ker je v predzadnji seji sam rekel, da obsoja vsako obštrukcijo, ker vodi do propada parlamentarizma in sicer [ do absolutizma ali pa do anarhizma. Gospodu dr. SusteršiČa hi se v resDici prepuščalo, da absolutno vlada nad tem malim kranjskim parlamentom, ako bi se veČina udala temu, kar on želi (Klic v središču : „Na milost in nemilost!" — Poslanec dr. Susteršič : „Bi ies ne bilo škoda!") Pa se mu ne bode! Vprašanje. Po vsem tem torej, kar sem tukaj povedal, je razvidno, da list „Slovenec", ki je priznano glasilo katoliško-narodne stranke, dejstva zavija; gotovo je pa tudi, da mora biti infor-movan po kakem članu finančnega odseka (Poslanec dr. Susteršič: nŠe bral nisem sobotnega „Slovenca!" Jaz ga nisem informiral!") Gospod tovariš dr. Susteršič pravi, da ga on ni informoval in da še bral ni| sobotnega „Slovenca". Kot poštenjaku mu moram to verjeti. Vsekakor ga je pa moral informovati kak član finančnega odseka, in jaz vprašam gospoda deželnega glavarja, ali se mu ne zdi potrebno, da nasproti takemu zavijanju in nepoštenemu napadu na narodno-napredno stranko in stranko veleposestnikov, tedaj na veČino v finančnem odseku, stori korak pri uredništvu lista „Slovenec", in ali je voljan, nepristransko pojasniti, da večina v finančnem odseku samo zato ne deluje in o nobenem nujnem predlogu manjšine neče razpravljati , ker izprevideva, da je,obstrukcija na veliko kvar deželi Kranjski in da onemogočuje ta obstrukcija v zbornici vsako poročanje tudi v finančnem odseku? (Burno odobravanje in ploskanje v središču, na desni in na galeriji.. Zavijanja dr. Susteršičeva Poslanec Hribar: Gospoda moja! Jaz se čutim dolžnega Častitemu g. pred- govorniku nekoliko odgovoriti. Potrudi se pa bodem odgovoriti mu v mejah faktičnega popravka. On je sicer ime] besedo tudi samo za taktičen popra vek, ali faktičnega popravka v njego vem govoru ni bilo veliko. Če je o« meni očital, da sem govoril „de omnj. bus rebus et (juibusdam aliis" je on govoril „de omnibus rebus et quibiu. dam aliis et aliis." Glede stvari pa, zaradi katere sen se oglasil k besedi, imam sledeče pri. pomniti. Zavijanje resnice je, in zavijanj, mojih besedi, ako je gospod predgovor uik dejal, da sem jaz govoril o za\ ženem deželnem gospodarstvu v tem smislu, da ga je zavozila sedanja ve-Čina in deželni odbor. Jaz sem izrečn, rekel, da ga je zavozila obstrukcija od Vaše strani, gospod dr. »Susteršič. (Poslanec dr. Susteršič : „Jaz sem pa rt kel, da ste Vi zavozili!" — Poslan.r dr- Schvveitzer: „Večina je zavozila!- — Poslanec dr. Tavčar: „Glavar j, vodja deželnega gospodarstva!") Toj: resnica. Gospod poslanec dr. Susteršič j« imel tudi priliko citati predlogo dežel nega odbora in, Če je pregledal račun ske sklepe prejšnjih let, dokler ni bilo obštrukcije, bo izprevidel, da je prej bilo redno gospodarstvo in da je gospod dr. Susteršič zakrivil s svojo obštrukcijo, da sedaj ni tega redben gospodarstva in da se sedaj ne m govoriti o rednih razmerah. (Poslainc dr. Susteršič: „Volilno reformo nam dajte, pa je vse v redu!") Narodno napredne stranke sta lišče glede volilne reforme. Glede volilne reforme pa gos p : dr. Susteršič dobro ve, da je aail stranka pripravljena kompromisnim j>u tom deloma upoštevati njegove želje. Da bi pa volilno reformo že danes sprejeli tako, kakoršno on hoče, da bi nam on diktoval . . . (Poslanec dr. Susteršič: „Nisem nikdar tega zahteval: da bi mi danes tukaj sklepali pod uti-som njegove obštrukcije, da bi se ve Čina udala absolutističnim alurain g»i poda dr. SusteršiČa, da bi ona takor koč nosila vlečko pri Hermelinskt plašču . . . (Poslanec dr. šušter> „Ga nimam!") njegovega Velita) SusteršiČa; tega gospoda moja, nikak.-r ne moremo storiti, to smo dolžni sveji časti. Dokler ni obstrukcija odstranjenu, ni mogoče razpravljati o volilni reformi. Gospod dr. Su>tcršiČ je našel danc^ v odseku precej naklonjenosti od oafc >trani in seje mogel tudi prepričati, da mi volilne reforme ne bodem«' za> — — (Poslanec dr. šu>tcršič: „Poga jati se nočete!-) po medsebojnem po gajanju — toda obštrukcijo je tr< i opustiti. (Poslanec dr. .Su>tcršič : „Mi ne damo svojega orožja iz rok In le Vam nočemo podati na milost in nemi lost!" — Poslanec dr. Tavčar: ..Mi ~ pa ne bomo uklonili Vam na ljubo, pod Vašim terorizmom! Halje v oniloai. - pc dr Vi ne S* Vi ne Vi iD) vo sti sli raj S« g° ča tič fin m( rd de da izr da u« fei rel ref en na vri nai ma nej jet skl žel pai ni p al žel M da! ne se iz\ pr< gO! v*na neomejeno zau anje. in Če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo plačali Velikaši so sprevideli, da ima opat prav in zadovoljni so bili, ko jim je opat povedal, da že ima natančen in zanesljiv načrt, kako se na tihem odkriža Rovana. Predvsem je opat dovolil zatt škim menihom, da so smeli zopft svobodno hoditi iz samostana. Svojim privržencem med menihi je naročil, naj hodijo med ljudi in naj jih po* mirijo glede dogodkov na pristavi, obenem pa naj jih naščujejo proti Rovanu. Menihi so bili nove svobode silno veseli. Pogrešali so jo težko in njihova nezadovoljnost je bila velika, kajti moliti in delati jih ni veselile. Komaj je opat razglasil svojo odredbo, so se menihi kar vsuli iz samostana. Hodili so po hišah in po krčmah, po pivali cele noči in se časih s kmet flfcimi fanti tudi spoprijemali in pre tepali. Živeli so divje in razuzdano, in četudi se je marsikdo s krvavo sejc besede ravno tako zavijal, moram reči, kakor poprej mojo trditev glede deželnega gospodarstva. Ni namreč res, da li hiii člani večine vedno enega izmed sebe predlagali za referenta in da bi bila vsled tega manjšina razžaljena ter zato odklonila vse druge referate, ker ni mogla dobiti boljšega referata. (Poslanec dr. Susteršič: „Vse referate ste pobrali! Vsak jih je nesel en cent!") Gospoda moja, počakajte, nko bom povedal, kako se je to vršilo. Gospod dr. Susteršič je zbornici napačno poročal, ko je rekel, da ni manjšina samo radi enega neodkaza-ir:ga jej važnega referata hotela sprejeti tudi drugih referatov. V finančnem odseka se ni na zadnje sklepalo s tem, kedo naj poroča o deželnem proračunu. To je bilo prvo skle-lanje. (Poslanec dr. Susteršič: nNe prvo i i bilo to!u) O tem seje najprvo sklepalo, komu se ima dati referat o de-. inem proračunu. Ko so se namreč nekateri drugi manj važni referati od-i, opozoril sam jaz na to, da se prej ne more o teh stvareh poročati, dokler se ne ve, kedo bo za deželni proračun izvoljen kot poročevalec, in sem takrat predlagal, da naj se ta referat izroči gospodu dekanu Arkotu ali pa gospodu dr. Kreku. Če bi bilo torej gospodom kaj za to, bi se bili oglasili in bi bili rekli: „dobro, eden od nas prevzame ta referat," in Če bi bili vsi finančnega odseka Člani katoliško-narodne stranke glasovali za gospoda dekana Arkota za gospoda dr. Kreka, ko so vedeli, da sem ju jaz predlagal in da bodem p remtakem tudi gotovo glasoval za t Inega izmed njih, bi bilo na eni strani pet glasov, na drugi pa tudi pet in bi I — vsaj po navadi iz prejšnjih Ča-■ — gotovo potem gospod dekan Arko dobil referat o deželnem proračunu. (Poslanec Mihael Arko: „Saj Žitnika ni bilo!") Torej je to čisto napačen izgovor, če se reče, zato ker nam niso hoteli dati nobenega važnejšega referata, zato se mi sploh nismo hoteli oglašati za druge referate. (Poslane c dr. Susteršič: „Sami ste vse pobrali!") Sicer je pa potreba povedati še sledeče. Predsednik finančnega odseka je gosp. dr. Susteršič. (Poslanec dr. ŠuŠteršiČ: „Mi ob-struiramo tukaj, Vi pa v odsekih!") Le kričite naprej, gospod dr. Susteršič. Potem ko boste Vi nehali, bom pa jaz naprej govoril. Treha je torej pripominjati, kakor rečeno, da je predsednik finančnega odseka gospod dr. Susteršič, in da je on kot predsednik vselej, ko je prečrtal kakšen referat, vprašal, komu naj se dodeli. Spočetka se je reklo: „Kdor Želi kak referat, naj se oglasi sam." Toda nobeden od gospodov nasprotne stranke se ni oglasil, temveč mi smo morali predlagati, komu naj se referat prideli. Ce torej govori gospod dr. Šušteršič, da smo mi kar pobrali vse referate, je to neresnično. (Poslanec dr. v Susteršič: „Jaz sera vedno vprašal: Ali ima kdo kak predlog? Vi pa ste referate kar pobrali!) To ni res, to je direktna neresnica. (Poslanec dr. Su ŠteršiČ: „Hribar govori tukaj, kakor da bi govoril ex cathedra!u) To vedo tudi drugi člani finančnega odseka, da to ni res, kar trdi gospod dr. Sušter-šiu. (Poslance dr. Susteršič: „Jaz nisem rekel nobene neresnice!") Deželni glavar (zvoni.) Prosim, gospodje, mir. Gospod poslanec Hribar ima besedo. (Poslanec dr. Susteršič: „To je direktna laž!") Poslanec Hribar (nadaljuje.) Gospod dr. Susteršič je poprej govoril sam neresnico, sedaj pa take reči uganja, ko sem jaz povedal nekaj, kar vsi člani finančnega odseka vedo. Omenil bi še sledeče: Gospod dr. Susteršič je vselej, kadar je vzel kak referat v roke, Že večinoma sam predlagal, da naj se odda enemu ali drugemu od nas, ne da bi bil počakal, da bi od nas kdo predlagal, da dobi ta ali kak drug referat; ampak on je rekel: „Prejšnje Čase je imel referat ta in ta, naj ga dobi tudi sedaj." (Poslanec dr. ŠnšterŠič : „Ker je bilo to že principijelno sklenjeno. To ima tisti, ki ima deželni proračun; to ima tisti, ki ima normalnošolski zaklad: po tem principu se je delalo!") Ali kdo je to delal? To se ni sklenilo. Deželni glavar (zvoni). Prosim, gospodje, mir! Gospod poslanec Hribar ima besedo. Prosim ga, da konča to razpravo, kako so se referati delili. Naj konča že enkrat to debato. Dr. Šnsteršičeva skrb za ljud stvo v pravi luči. Poslanec Hribar (nadaljuje). Kon -čal bodem torej in imam samo še dodati, da je pač resnično, kar je naznanil danes gospod dr. Šnšteršič, da po sklepu finančnega odseka predlog glede podpor ujmskira poškodovancem ne pride v razpravo toliko časa, dokler bo njegova stranka obstruovala. In če mi enkrat stopimo na to principijelno stališče, da se ne moremo udati obstrukciji, da ne moremo dopustiti, da bi večina stala pod pritiskom manjšine, tedaj nikakor ne moremo pripustiti, da bi se razpravljali predlogi, če tudi so važni. Zgodilo bi se pod utisom, da nas je nasprotna stranka prisilila, ker se a tem noče nič drugega doseči, kakor da bi se hvalila. — širokoustna je zelo — da nas je premagala. (Poslanec dr. Šušteršič: „Kar se širokoustnosti tiče, nimamo eden drugemu ničesar očitati!") Samo poglejmo, kako se glase poročila o Vaših volilnih shodih. (Poslanec dr. Tavčar: „Dr. Šušteršič ima dve klaftri široka usta!") Priznavam pač, da je ljudska potreba kar se je tukaj sprožilo, namreč, da naj se vlada pozove, tudi deželi kranjski dati kaj od onih petnajst milijonov, katere ima že dovoljene za po ujmah poškodovane prebivalce; toda, ako to priznava tudi gospod dr. Šušteršič, bi moral opustiti obštrukcijo. Njemu pa je suprema lex njegova volnntas. (Poslanec dr. Susteršič: „Saj tudi je!u) ne pa ljudska po-treba. (Poslanec dr. Susteršič: „Vam je pa Vaša voluntas suprema lex!u) On je sicer rekel, ko se je skliceval na današnjo izjavo katoliškonarodne stranke, da bi pripustili pred obstrukcijskimi nujnimi predlogi in pred čitanjem interpelacije, razpravljanje o takih stvareh, ki so v resnici ljudska potreba. Toda kaj znači to, gospoda moja? To ne znaČi nič drugega, kakor diktatorstvo gospoda dr. SušterŠiča nad deželnim zborom kranjskim. In vsa tista izjava, zaradi katere je vprašal gospoda deželnega glavarja, Če jo bode dal na glasovanje, ne poraenja nič drugega; kajti v tej izjavi se pravi, da bode ka-toliškonarodna stranka glasovala za take v odsekih rešene predloge, kateri bodo po njenem prepričanju ljudstvu k o r i s tjn i, to se pravi, glasovali bodemo le za take predloge, ki so našim volilcem v korist, za druge pa ne. Kaj takega nobena veČina ne more dopustiti in zaradi tega mislim, da je najboljše, da se tej nečastni komediji stori enkrat konec. Sicer naj pa kato-liškonarodni tovariši le obstruujejo dalje, a prevzamejo naj tudi vso odgovornost na-se pred ljudstvom, katero bode enkrat gotovo spoznalo, kam vede tako početje. (Poslanec dr. Šušteršič : „Saj Vi obstruirate ljudske potrebe, mi pa obstruiramo veČino, ki nima pravice večina biti! — Poslanec dr. Schvveit-zer: „Gracchi seditionem quaerentes! Gracchi seditionem quaerentes! — Poslanec dr. Majaron: „Vi sami sebe obstruirate!" — Poslanec dr. Šušteršič: „Kaj ste Vi za ena večina!") Najboljej je torej pustiti te gospode pri njihov obstrukciji, kajti na ta način bodo sami sebe ujedli. In potem končam. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču in na desni.) Deželni zbori. Seje dne 16. oktobra. Štajerski deželni zbor. Mestna občina graška je vložila prošnjo, da se ji dovoli nadaljno pobiranje 2 odstotne občinske naklade na najemnino in 5 K od hI vina, od mošta pa 3 K. — Deželni odbor je vložil zakonski načrt glede pobiranja pristojbine za sprejem v domovinsko zvezo in glede spremembe določeb pri dosegi meščanskih pravic v mestu Gradou. Dolgovi mesta Orado a. Leta 1898. se je dovolilo mestni občini graški najeti si posojila 1200 000 gold., in sicer za zgradbo dveh no vih gledališč v znesku 1600 000 K in 80000 K. Občina pa je zgradila le prvo gledališče, a že pri tem prekoračila proračunnjeno izposojeno svoto za 360.000 K. Ker se ni dovolilo mestu ta primanjkljaj pokriti iz lani najetega posojila 14 milijonov, imelo bo le eno novo gledališče, a glede 8000 K, a katerimi naj bi se bilo zgradilo drugo gledališče, pa prosi deželni zbor za dovoljenje, da sa porabijo v prvi vrsti za pokritje prekoračenih 360.000 K, ostanek pa se naj porabi za zgradb3 nove Šole pri kaznilnici v Karlavi. Deželni zbor je to dovolil. — Med nujnimi predlogi je bil tudi tak posl. Vošnjaka glede primernih zvez pri nekaterih spodnještajerskih železnicah. — Pre osnova volilnega reda. Pred sejo je zboroval politični odsek ter se bavil z volilno n f rmo, kakršno predlagajo Slovenci, ,bauernbtindlerj>, in klerikalci. Olsek je sk'enil, povabiti vlado, da po svojem zastopniku izreče v odseku svoje stališče v volilni reformi. Koroški deželni zbor. Posl. Pir ker je predlagal, naj se prodaja žganja v zaprtih steklenicah omeji, odnosno koncesionira. — Za zazidavo Bele se določi 70 000 K, za Globasnioo pa 40000 K, ki se raz-dele na državo, deželo in prizadete občinarje. — Posl. Dobernig se je pritoževal, da je Koroška zanemarjena glede pošt in brzojava ter zahteval, naj dobi Koroška svoje poštno ravnateljstvo. V isti zadevi so še govorili \V i e s e r , knez R o-senberg, Miihlbacher, Kirscline r in deželni predsednik baron H e i n. V češkem deželnem zboru. Nemci nadaljujejo obštrukcijo z glasovanji po imenih. Ko se je včeraj glasovalo drugič, pokazalo se je, da zbornica ni sklepčna, na kar se je seja zaključila. Gališki deželni zbor je začel debato o poročilu naučnoga odseka ter je sprejel resolucije, ki jih je naavetoval imenovani odsek, o pomnožitvi srednjih šol, o uve-denju veronauka kot predrn.pt pri zrelostnih skušnjah in o nastavljenju zdravnikov na srednjih Šolah. Zasedanje deželnih zborov bo trajalo do 6. novembra. Glede usote češkega — pa tudi najbrže kranjskega — deželnega zbora se odloči že prihodnji teden. glavo vračal v samostan, se ven?ar niso Čisto nič premenili. Matere so začele strožje paziti na svoje hčere in možje na svoje žene, ali vzlic temu se je zgodilo marsikako nasil-Btvo, dasi so menihi zopet vtihotapili več žensk v samostan in jih kar tam pridržali. Da tako početje kmetov ni pomirilo, nego še bolj razdražilo, je Umevno. Obenem je pa tudi opat najel dva tuja, v zatiškem okraju neznana vojščaka, ki sta bila samo njemu na razpolaganje in sta dobivala samo od njega povelja. Prebivalci samostana se sa ta dva nemška vojščaka, ki sta prej služila celjskemu grofu, niso dosti menili in nihče se ni brigal, kod da hodita in kaka naročila imata. Navadno sta popoldne zapustila samostan in se vrnila šele pozno ponoči. će je opat mislil, da ga bodo sedaj v borbi proti Rovan□ podpirali *udi tisti menihi, ki so bili sicer nje-fcovi nasprotniki, je bil v zmoti. Pri-Jor Markvard je sam hrepenel, da Postane opat in je novo svobodo, ka taro je opat podelil samostanoem, po r*bil v to, da je začel na svojo roko t*jno vojsko proti opatu. Sedaj je bogel zopet stopiti v zvezo s svojimi kijatelji v Ljubljani, z vicedomom in z grofom Ortenburškim in delati priprave, da odstrani opata. Pri tem je predvsem računal na Rovanovo pomoč. Rovan je bil pravi mož, ki je mogel nastopiti proti opatu, in zato je prijor Markvard kar pre-žal na priliko, da se snide z Rova-nom. A trajalo je dolgo, predno se je ta prilika ponudila. Rovan je namreč moral paziti na svojo varnost, kajti če bi ga bili opatovi velikaši v roke dobili, bi ga bili brez usmiljenja pobili. Nekega večera pa se je prijorju Markvardu vendar posrečilo, da je naletel na Rovana. Markvard se je iz Št. Lamberta peš vračal v Zatičino, ko sta prijezdila Rovan in njegov prijatelj Matija. Matija je že od daleč spoznal prijorja in ker ni bilo daleč naokoli videti človeka, se je ustavil, da bi se s patrom Markvardom malo pošalil. — Halo, preČastiii gospod, je Matija ogovoril Markvarda, po čim so pa zdaj odpustki T Kakor veste, imam zdaj jaz vojsko s samostanom. Će bi se mi kaj primerilo, bi šel gorak v pekel, zato moram dobiti nekaj odpustkov. — Tebi tudi odpustki ne bi nič pomagali, je os orno odgovoril prijor. Ti si že zapadel hudiču« Matijo pa je osorni odgovor pri jorjev razžalil in zato je tuđi osorno odgovoril: — Pojdem pa v Rim po odpustke. Rovan pravi, da se v Rimu za denar vse dobi. V pekel pa ne maram iti. Da veste! In zato ne maram iti, ker je doli preveč zatiških menihov. Jaz teh menihov že na tem svetu ne morem videti, kaj še da bi jih v peklu vso večnost gledal. Markvard sploh ni poslušal, kar je besedičil jezni Matija. Pristopil je bil k Rovanu in ga povabil na zaupen pogovor. Rovan je bil koj pripravljen. Stopil je s konja in šel s prijorjem od ceste v stran, kjer sta se moža vsedla in se zapletla v pogovor. Matija jima je počasi sledil. Na-krat je njegovo ostro oko zapazilo, da se v grmovju, ki je stalo v bližini, nekaj giblje! Ustavil je konja in se obrnil nekoliko na stran, a tako, da je mogel grmovje natančno opazovati, v kolikor je bilo to v mraku sploh mogoče. A vse je bilo mirno. Že je mislil, da se je zmotil, ko je Rovan nakrat bolestno vskliknil, iz grmovja pa sta skočila dva moža in se spustila v beg. V tistem hipu je pa tudi Matija vspodbodel svojega konja in kakor strela švignil za be guncema. Ko sta moža čutila, da jima je Matija za petami, sta se lo čila. Vsak je stekel na drugo stran. Toda Matija ni niti trenotek pomiš-Ijal, kateremu bi sledil. Potegnil je konja na desno — še nekaj skokov in konj je begunca podrl na tla V tem hipu je tudi Matija skočil s sedla in prijel moža. Ne da bi govoril be sedico, je Matija begunca privezal h konju in se vrnil tja, kjer sta sedela Rovan in Markvard. Ko je zjetnikom dospel na mesto, je videl strašen prizor. Rovan je ležal na travi kakor mrtev, iz vrata pa mu je curljala kri. — Zavratno je bil napaden, je prestrašeni prijor povedal Matiji. Pusica ga je zadela v vrat. Zdi se mi, da že umira. Prijor je pokleknil poleg Rovana in začel glasno moliti. Matija pa je prijorja sunil v stran, odrezal kos svoje srajce ter obvezal Rovana. Po tem je brezzavestnega prijatelja vzel na roke. — Peljite konja za menoj, je ukazal prijorju, in če bi se jetnik ganil, ga na mestu ubite. — Kaj pa hočete z Rovanora, je vprašal prijor. — Do prve koče. Tam ga bodo Ženske obvezale in mu dele na rano kaka zelišča. Potem ga peljem na smreško graščino. Madžari in Habsburška dinastija. S prestolonaslednikom nadvojvodo Franom Ferdinandom rad kalni Madžari niso zadovoljni. Najbolj se jim je zameril, ko si je izbiral spremstvo med madžarskimi velikaši povodom svojega potovanja v Peterburg. Nedavno se je je posl. Kossuth izjavil, da pride sigurno do ločitve med Avstrijo in Odrsko, ko bo skupni prestol zasedel nadvoj voda Fran Ferdinand, kateremu je očital, da stOji popolnoma pod armadnim in klerikalnim vplivom. Te dni pa s« je vršila v Budimpešti tiskovna pravda, ki je še bolj osvetila madžarske žalje. Pod naslovom »Ogrska politikaHoh en zol I er nce v« je izdal lani neki G e d e o n brošuro, zaradi česar ga je državno pravdništvo obtožilo raz-žaljenja cesarske rodbine. List »Rovaš« pa je vkljub temu ponatisnil posamezne odstavke iz brošure, vsled česar se je moral urednik zagovarjati pred porotniki. Ti odstavki so se pred sodiščem prečitali ter prišli tako v javnost. Tam se je pisalo n pr. »Ne potrebujemo dualizma, personalne unije pa že celo ne. Mi potrebujemo v vseh zadevah madžarsko dinastijo, ne narodne. Ne želel bi nikoli, da bi na prestolu sv. Štefana sedela narodna di nastija. Zgodovina mi pritrjuje. Mi pač potrebujemo močno in mogočno dinastijo, ki Be je vse boji, na katero vsakdo misli s strahom, ki pa je z vso toploto svojega srca z nami sorodna, in ki nas razume«. — Potem: »Ogri ne poznamo Frana Ferdinanda. Vemo o njem le toliko, da s) ga proglašali nekaj časa za jetičnega, katera vest se je raznašala v zvezi z ono o njegovi poroki; pozneje, in ko se je vsled odločnega nastopa poročil z Zofijo Chotek, mogli smo v resnici od obličja do obličja videti, da temu prestolonasledniku ničesar ne manjka, da je krepak mož neko* liko rahlega držanja, kojega divja, nebrzdana in strastna nrav se more vsakomur upreti. V njem je Ntronov močan, neusmiljen glas; ne trpi ni-kakega ugovora, samo »da«; v njem pa biva tudi Nerjnova otročja odkritosrčnost in prikupna sentimentalna narava, ako se pogleda njegovo lepo oko«. — Porotniki bo obti.že-ntga urednika oprostili. Politične vesti. — Cesar Franc Jožef na Angleškem Londonski lordmajor je dobil včeraj ofioialno napoved, da pride prihodnjo spomlad avstrijski cesar na Angleško obiskat kralja Edvarda. — Gališki minister Pictak je demisijo samo naznanil, a ko se mu je zadeva pojasnila, je demisijsko prošnjo zopet odtegnil — Zoper italijansko vse učilišče v Ino most a so začeli Nemci obsežno agitacijo. Sklicani so protestni shodi meščanov in svodo-miselnih dijakov. Dosedaj se je vpisalo na ondotni univerzi 140 italijanskih dijakov — lani jih je bilo le 100 — nad 60 pa jih še pride z Dunaja in Gradca. — Prizori z Ogrske. Grcf Khuen-Hedervary je odstavil velikega Župana budimpeštanskega komitata, ker je odrekel sodelovanje pri naborih vojaških prostovoljcev. — Sze-gedinski veterani iz leta 1848 so po ložili ob Kosauthovem spomeniku venec z napisom: »z»% tvoje nazore šli bi tudi danes na vojsko«. — Pri tem^švarskem polku se je prijavilo 1341 prostovoljnih vojaških novincev. Potrdili so jih 900 ter toliko tretje-letnikov takoj odpustili. — Srbska 8 k u pščina je sprejela adresni načrt z vsemi glasovi proti dvema. O dogodku 11. junija pravi adresa, da je bila to narodova volja, armada je bila samo izvršite-ljica narodne volje. — Vstaja v Macedoniji. Izjemno sodišče v Monastiru je izmed 650 obtoženih Bolgarov obsodilo že polovico. 250 so jih že odpeljali v prognanstvo v Milo Azijo. V tem okraju baje tudi pojema vstaja ter se je že 1800 pušk izročilo turškim oblastnijam. — Obnovljena srbska poslaništva. Za poslaništvo na Du naju je določen Vuić, za Ptterburg Pasić in za Carigrad S i m i e Večina v skupščini je za to, da se ostala poslaništva opuste ter se namestijo z bgenturami. — Belgijski kralj je dospel na Dunaj. Do avstrijske meje mu je cesar poslal naproti svoj dvorni separatni vlak. v Dr. Susteršič, vodja katoliško-narodne stranke, ima svojega sina v nemški šoli in vzgaja iz njega nasprotnika slovenskega naroda! Dnevne vesti. V Ljubljani. 17 oktobra. — Zvi&anje učiteljskih plač. Kranjski deželni zbor je leta 1898. preuredil in zvišal prejemke ljudskošolskega ueiteljstva, ali izkazalo se je kmalu, da to zvišanje nc zadostuje. Tega niso kazale samo izjave na učiteljskih zborovanjih in številne peticije, nego tudi dejstva, da absol-ventje in absolventinje ljubljanskega učiteljišča kakor tudi mlajši učitelji kar trumoma uhajajo na Štajersko. Na Kranjskem je nastalo najobČutnejše pomanjkanje učiteljev, tako da se Časih niti za boljša mesta ne oglasi noben kompetent in je mnogo mest izpraznjenih. Z ozirom na ta veliki nedo-statek je dež. predsednik baron Hein v imenu dež. šolskega sveta včeraj predložil dež. zboru načrt za pro-vizorično zvišanje učiteljskih plač. Ta načrt predlaga, naj se zvišajo temeljne plače vseh učiteljev in učiteljic, provizoričnih in definitivnih, za 25,J #, tunkcijske doklade voditeljev na enorazrednicah pa od 60 na 100 K. Deželni šolski svet je ta svoj nasvet podprl z jako zanimivimi in tehtnimi podatki. Slabše kakor na Kranjskem je ljudskošolsko učiteljstvo plačano samo v Bukovini in v Dalmaciji ter deloma na Gališkem in na Tirolskem, povsod drugod so razmere bolje. Če se ozremo na sosedne kro-novine, vidimo, da je maksimum, kar more učitelj doseči glede plače in starostnih doklad: na Goriškem 2100 K, na Koroškem 2200 K, v Istri 2300, na Kranjskem pa le 2080 K. Štajerska ima svoj posebni sistem. Učiteljske plače so urejene po krajevnih razredih. Ti štirje krajevni razredi pa so zopet razdeljeni na tri razrede. Starostna doklada, ki znaša na Kranjskem 80 K, znaša na Štajerskem 200 K. Na Koroškem znašajo plače 1200, 1400 in 1600 K. Koj pri prvem nameščenju dobi učitelj na Koroškem 1200 K, na Kranjskem pa le 1000 K. A na Kranjskem je kar 45" „ vseh učiteljev v IV. plačilnem razredu in ima torej 1000 K plače. Kaj Čuda, Če sili ves učiteljski naraščaj na Štajersko, kjer pride vsak učitelj po vsakih desetih letih v višji plačilni razred svojega krajevnega razreda. Po statusu od 1. januvarja pa ostane na Kranjskem učitelj 8 do 9 let v IV. razredu s plačo 1000 K, 10 let v III. razredu s plačo 1200 K, 6 let v II. razredu s plačo 1400 K in 15 do 16 let vi. razredu s plačo 1600 K. Če se vračuna starostna doklada, se izkaže, kakšen je razloček med prejemki na Kranjskem in na Štajerskem. Pri prvem deiinitivnem nameščenju dobi učitelj na Kranjskem 1000 K, na Štajerskem pa (po krajevnem razredu 1000, ali 1200 ali 1400 K; čez. 10 let ima učitelj na Kranjskem plače 1200 K, starostne doklade pa 160 K, skupaj torej 1360 K, na Štajerskem pa 1600 ali 1800 ali 2000 K; čez 20 let ima učitelj na Kranjskem plače 1400 K, starostne doklade 320 K; skopaj torej 17 20 K, na Štajerskem pa 2200 ali 2400 ali 2600 K; Čez 30 let ima učitelj na Kranjskem plače 1600 K, Jstarostne poklade 480 K, skupaj torej 2080 K, na štajerskem pa 2800 ali 3000 ali 3200 K. Razloček je torej jako znaten. Tudi glede funkcijskih doklad je na Štajerskem dosti bolje, kakor na Kranjskem. Pri nas znaša funkcijska doklada na enorazrednicah 60 K, na dvorazrednicah 100 K, na trirazrednicah 150 K , na štiri- in večrazrednih šolah pa 200 K. Na Štajerskem pa znaša funkcijska doklada na enorazrednicah 150 K in rase s številom razredov do 400 K. S provi-zorienim zvišanjem učiteljskih plač na Kraujskem za 25w/0 odstotkov bi se te razmere precej zenačile. PrištevŠi plači starostno doklado bi učiteljski prejemki znašali: pri prvem [uameščenju (z zrelostnim izpitom) na Kranjskem 1000 K na S t a j e r s k e m 840 K, pri provi-zoričnem nameščenju (s spričevalom učiteljske vsposobljenosti) na Kranjskem 1000 K, na Štajerskem pa (po krajevnem sistemu) 1000 ali 1200 ali 1400 K; pri prvem definitiv nameščenju na Kranjskem 1250 K, na Štajerskem pa 1000, 1200 ali 1400 K; po 10 službenih letih na Kranjskem 1660 K, na Štajerskem 1600, 1800 ali 2000 K; čez 20 let na Kranjskem 2070 kron, na Štajerskem 2220, 2400 ali 2600 kron; čez 30 let na Kranjskem 2480 K, na Šta-jerskem 2800, 3000 ali 3200 K. Ako se izvede to zvišanje, bi bile mlajše moči pri nas na Kranjskem bolje plačane kakor na Štajerskem, tako da bi jih najbrž ne mikalo več na štajersko: starejši učitelji pa bi bili na Kranjskem še vedno slabše plačaui, kakor na Štajerskem. Po dež. Šolskem svetu nasveto-vano zvišanje plač je p aČ minimum tega, kar se mora storiti, če se hoče ohraniti naše ljudsko Šolstvo. In koliko bi to veljalo? Zvišanje funkcijskih doklad na enorazrednicah od 60 na 100 K bi znašalo na leto 6 2 8 0 K, za 25° 6 zvišanje temeljnih plač pa je potrebno okroglo 2 0 0.000 K. Vsa ta nujno potrebna regulacija bi torej stala 206280 K na leto. Ko bi ne bilo v dež. zboru klerikalne obštrukcije, bi se ta načrt že lahko letos rešil in bi lahko učiteljstvo že od novega leta dobivalo zvišane prejemke — tako pa naj se zahvali uči-teljstvo pri dr. Susteršiču, da iz te regulacije ne bo nič. — Učitelj Jaklič. Liguorijanec dr. Krek, bogoslovski profesor, je v deželnem zboru pri interpelaciji na deželnega glavarja zopet lagal, kakor imajo navado Jaklič in drugi klerikalci na svojih shodih. Trdil je, da se je zoper učitelja Jakliča zaradi tega uvedla disciplinarna preiskava, ker je na vol. shodu poročal svojim volilcem, reete Ščuval ljndi na gospodarsko uničenje liberalcev. Znano je, da je Jaklič eden najslabejših učiteljev na Kranjskem in da se peča z vsemi mogočimi rečmi, samo z vzgojo šolskih otrok ne. Znano je tudi, da je bil že večkrat, ako se ne motimo, trikrat zaradi raznih častnih dejanj, zadnjikrat zaradi pačenja občinskih volitev soduijsko obsojen, še predno je bil poslanec. Znano je dalje, da Jaklič kot učitelj ne pozna nikogar nad seboj in da so mu šolski vodja, razni nadzorniki in šolska ob-lastva deveta briga. Videč, da se mu ničesar ne zgodi, lahko vsem lige kaže. Ako bi bil kak napredni učitelj le polovico tega zakrivil, kakor on, bi ga bili že davnej pognali. Tudi uradnik ali učitelj se mora kot poslanec, kadar ne izvršuje svojih poslaniških dolžnosti, podvreči disciplinarnim predpisom in svojo javno službo opravljati tako, kakor drugi njegovi tovariši. Kam pa pridemo, ako bode smel učitelj ali uradnik, ki je slučajno poslanec, sklicevaje se na svojo imuniteto smešiti svoje predstojnike ter jim odrekati službeno pokorščino? Ako se je tedaj res zoper učitelja Jakliča po tolikih pregreških vendar enkrat uvedla disciplinarna preiskava, je morala biti že skrajna sila, ker se še ni nobeden učitelj tako pro-težiral, kakor Jaklič. V tem oziru bi imela pač napredna stranka več vzroka interpelirati, kakor klerikalna. Tudi zoper Jakličeve izgrede, zoper njegovo renitenoo in lenobo v Šoli se mora najti kako zdravilo, sicer ne govorimo o disciplini v šoli. — Škof Bonaventura hoče ie uničiti kmeta. I« gornjegraj skega okraja se nam piše: Znano je, da je škof Bonaventura s svojo nesrečno lesno spekulacijo uničil vso nekdaj toli cvetočo lesno trgovino v Gornji savinski dolini, ne da bi imel sam od tega kakšne koristi. Mi smo takoj, ko smo izvedeli za pogubne, ljudstvu škodljive škofove načrte, povzdignili svoj svareč gHa, da bi škcfa odvrnili od njegovih ničesar dobrega obetajoših načrtov, in mu prorokovali, da se sicer še zna ke-sati, da ni poslušal naših svaril. Kdo bi bil mislil, da se naše besede tako hitro uresničijo! Dis ist dar Fluch der boien Tat, gospod škof. Vi ste koteli iz dobičkaželjnosti rui n i r a t i slovenske lesne trgovce v gornjegradskem okraju, žrt v ujoč j ih laškemu Židu, sedaj ste pa sami ruin,i rani in na robu financijelnega propada! Vidite, to je kazen božja, katero smo Vam ie zdavna napove dovali. I).*, da, božji mlini meljejo sicer počasi, a tem gotoveje! Ali Vam še ni zadosti, da ste bili glede lesne trgovine tako hudo tepeni ? Lesne trgovce s'e hoteli uničiti, sedaj pa hočete še kmeta! Ali res nimate nič razsodnosti, da Vas Dioenta zlorablja kakor hoče. Dicenta si je izmislil novo lumparijo. Prihodnje leto hoče vzeti vsem kmetom pla ninske pašnike, katere so že sto let in več imeli v najemu, pod pretvezo, da se škof sam loti živinoreje v največjem stilu! Škofove blagajne so popolnoma suhe, les provzroča samo iz gubo, a denar vendar le mora biti! Dicenta je zopet »pogruntal« novo pametno misel — živinoreje se je treba prijeti, seveda ne morda racijonelno, ampak na ta način, da se preje uničijo kmetje živinorejci celega okraja Kdor pozna razmere v gornjogradskom okraju, ve, da je živinoreja tamkaj brez planinskih pašnikov nemogoča. Škcf je okupiral vse planinske pašnike, brnet jih nima nič! Ako jih škof sedaj kmetu odvzame, je kmetova Živinorej a uničena na mah. Toda škof ne bo imel od tega niti vinarja dobička, to mu damo črno na belem! Smel bo pač vtakniti v novo podjetje nekaj tisočakov, toia garantiramo mu, da se mu bode sicer prav tako obneslo, kakor njegova trgovina z lesom in žaga! Skof tiči popolnoma v zankah laškega svojega valpta in ni pristopen nobenim pametnim svarilom. Škof bo mirne duše zadal kmetu gornjegradskemu tudi ta udarec. Dobro. Bode kmet saj spoznal, kak šen Iprijatelj njegov je ta hvalisani Škof Bonaventura! — »Zdravniška" preiskava v faroviu. IzDolenje vasi pri Ribnici se nam piše: Naš »kunštni« župnik, znani Ig. Sale h ar, ki se precej »razume« na medicino in ima tudi »purfeloe« v zalogi, je »pogrun-tal« čisto nov šport. Njegovo bistro medicinsko oko je opazilo, da pri nekem dekletu iz »Marijine družbe« ni več vse tako, kakor bi moralo biti. Zdelo so mu je, da se punica redi tako, da ji bo kmalu »birtah« pre kratek. (Specijalist, ta fajmošter, kali!?) Ko je bilo to dekle prejšnji teden v župniŠČu, je poklical gospod župnik babico V. in ji naročil, naj punico »zdravniško« preišče, da se prepriči, je -1 i njegov sum opravičen ali ne. Odkazal je njima posebno sobo. (Menda ima ord nacijsko sobo!) Ko je dekle opazilo, v kakem polo Žaju je, je vprašala bab co, čemu jo hoče preiskati. Za odgovor je dobila, da bo tako veleli »gospod« Nato se je pričelo delo. Babica je dekle položila — kakor je sama povedala — na zofo in jo tam mečkala na razne načine. Natančneje ne bodemo opi flovali, ker se ne spodobi, pa tudi nismo tako bnhtni ginajkologi kakor župnik Salehar. Naposled je babica konstatirala, da ima njena pacijen tinja — gobe. S tem ao bili »gospod« potolaieni. Tega pa menda župnik vendar ne razumejo, kako se gobovi očiŠČujejo, ker so dekletu baje obljubili, da jo bodo poslali v bolniš nico. Dne 14 t. m. je bila babica poklicana k županstvu. Župan je naredil zapisnik. Priznala je vse. Lahko si mislite, kako se je začudila, ko je v občinski pisarni izvedela, da taki »špasio niso dovoljeni. Nam se pa Čudno zdi, zakaj niso bolnice »gospod« sami preiskali. E, naš »gospod« so ie »kerlo«. Zdaj pa Še resolucija! Gospodje poslanci katoliško-narodne stranke se prosijo, da nujno izposlu-jejo od dež. zbora ginajkologiČni zavod za Dolenjo vas, da se »gospodo ne bodo ubijali s takimi stvarmi. No, gospod dr. Šušteršič, zopet en nujni predlog! Slavno uredništvo »Slovenca« se prosi, da ta članek ponatisne in slavno »popravkarsko društvo« naj pošlje nemudoma en iztis »Narodao Šaleharju! — Pomanjkanje moških učnih moči na Kranjskem. V postojinskem okrajnem glavarstvu morale so ae na Šestih enorazrednicah namestiti učiteljioe, ker ni bilo moŠ kih prosilcev. Na trirazrednioi v Kosam pa so nameščene tri učiteljioe. Torej trorazrednica brez moške učne moč*. Ljudstvo ni zadovoljno, da se na šolah nameščajo same učiteljice. Šolskih oblastev ne zadene nikaka krivda; krivi so edino klerikalni deželni poslanci, kateri s svojo brezmi-selno in brezvestno obs&rukcijo za virajo povišanje učiteljskih plač. Do kler pa bodo učitelji tako slabo pla čani, kakor so sedaj, ni pričakovati naraščaja moških učnih moči. Vsak delaveo je vreden svojega plačila, tako tudi učitelj. Toda klerikalci so preveč brezvestni, da bi se ravnali po tem — oni nimajo vesti. Klerikalne deželne poslance silno jezi, da so nekatere občine vložile peticije na deželni zbor za povišanje plač ljudskim učiteljem, ker te peticije dokazujejo, da ljudstvo samo želi, da se učiteljem povišajo plače. — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja narodno občinstvo, da naj po dokončanih dijaških opo-čitinah zopet začenja svoje vneto družbino delovanje. Na počitnicah so delali Vaši otroci — sedaj je pa vrsta na Va«, stariši V naš, te dni na Jesenicah odprti vrtre vrejo otroci, da jih je skoraj za 2 razreda preveč. Delujte in pošiljajte nam to rej dohodkov: v Vaših rokah sta 2 razreda na Jesenicah, mesto enega. Hudo je zavračati otroke, ki žele do nas. In Jesenice, domorodci, to bi bila menda važna postojanka za nas — Prosimo neumornega delovanja pa tudi zato, ker — če nas ne varajo vsa znamenja — tudi letes za stonj potrkamo na vrata deželnega zboia za oni zgodovinski nam tisočak. — Družbi sv. Cirila in Metoda sta izročila gg. brata Perdana zopet 1000 kron od vžigalic Mi ne moremo prehvaliti narodne vneme te si. tvrdke. Iz zgodovine družbe sv. C rila in Metoda se ne izbriše ime Perdan nikoli. Upamo, da tudi nikdar iz srca slovenskega rodu. — če pripomnimo, da koncem tega leta prejmemo menda zopetnih 1000 kron od tod, povedali smo vse. Kaj Vam je v očigled temu storiti, Slovenci, to veste! — Učiteljske vesti. Absol virana učiteljska kandidatinja, gdč. Marija Bučarjeva, je imenovana za provizorično učiteljico iu voditeljico v Nemški Loki v kočevskem okraju. — Repertoir slovenskega gledališča. Danea ae igra drugič velezabavna Fastrova burleska s petjem in plesom »Lepa Lida«, ki je vzbujala pri premijeri toliko ameha in zabave. V torek se poje prvič v sezoni Parmova priljubljena opereta »Amaconke«, ki jih je na novo vprizoril g. režiser Lier. — Drama študira sedaj Zelenskega »Pravljico o Krišpinu«, izvirno narodno igro »L e g i o n ar j e«, opera pa Puooinijevo »Boheme«. — Na adreso vsem gg. trgovcem ljubljanskim in okoliškim« Slovensko trgovsko dru Itvo »Merkur« je razposlalo svojećaano vsem gg. trgovcem mesta Ljubljane in nje okolice neko okrožnico, kateri je bilo pridejano pismo ljubljanskega gremija in posebna tiskovina kot izjava dotičnega trgovca, ki je bila le za izpolniti in podpisati. Ker nam * ■ do sedaj niso došle vse izjave nazaj, proaimo opetovano, da nam gospodje trgovci one izjave nemudoma vrniti blagovolijo. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" nasanja svojim članom, da bo otvorilo v sredo dne 21. t. m. stenografi5ni tečaj. Po učeval bo g. ž'g* Vodušek vsako sredo od 1 %9 — 10 ure zvečer. — Dalje bo otvorilo društvo v četrtek dne 5 novembra tečaj za knjigovodstvo. Poučeval bo g. J. Vole, rač. cficijal mestnega magistrata. Peuk vršil so bo vsak četrtek. Pevske vaje vršile se bodo odslej vsaki torek )n petek Vsako soboto počenši z 7 novembrom se bodo prirejale plesne vaje v mali čitalnični dvorani. Za gospode pričetnike pa se bodo vršile plesne vaje vsako nedeljo po, poldne od 2. — 4. ure v društvenih prostorih; pričetek teh vaj bo jutri v nedeljo. Razun plesa vršile se bodo rse druge prireditve v društvenih prostorih. G)spode člane opozarjamo Da te prireditve ter jih prosimo, če se za razne prireditve še niso ogla s li, da to čimprej store. — Iz odbora ,,Splošnega slov. ženskega društva" se nam naznanja, da je znameniti uČe njak, ruski vseučilUčni profesor dvorni svetnik g. dr. Sere l cb'jub l ia letos zopet dvoje predavanj. Po idravljamo z velikim veseljem, da bodemo zopet imeli prijetno priliko, poslušati odličnega znanstvenika v tako izbrani in gladki slovenščini govoriti, kakor smo se že lani uverili. — Žensko telovadno dru-stvo v Ljubljani naznanja, da bo od sedaj naprej telovadba članic vsako sredo in soboto od pol 7. do 8. ure zvečer. 3 tem je odbor ugodil splošni želji, da se omogoči telovadba tudi onim gospodičnam, ki so Čez dan zadržane v svojih službah. Vabijo se tedaj vse gospe in gospo dične, ki imajo veselje do telovadb*, da se oglasijo v omenjenem času v telovadnici »Narodnega doma«. Telovadba gojenk ostane, kakor je bilo že naznanjeno, o sredah in so botah ob 5. uri popoludne. —. Društvo tiskarjev na Kranjskem priredi povodom sestanka tiskarjev jutri zvečer ob 6 uri v bivšem »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu zabaven večer, pri katerem sodelujejo razun društ vene godbe iz prijaznosti tudi gdč. V. Hočevarjev a, gg. H B e n i š e k, F. Kranjc in slavno pevsko društvo • Ljubljana«. Prijatelji tisktrjer 1obro došli! — Odbor društva »Gospodinjska sola' uljudno naznanja, ia še nekaj učenk sprejme v društveno šolo. Vpisuje se vsak d to od 5 —6. ure. (Rimska cesta št. 9 pritličje na levo ) — Odbor pevskega društva ,Slavec( opozarja tem potom $e enkrat vse svoje člane— podporne in pevce — da ae jutri, 18. okt bra, stvori v društvenih prostorih v »S* rodnem domu» plesna šola. Začetek ob 3 uri popoludne. Po za ključeni plesni vaji je julri zvečer pevski zabavni večer v restav-lacij »pri Zajcu« na Rimski cesti št. 24 — ter vabi vse gospice plesne šale, podporne člane in pevca kakor tudi njih rodbine na ta zabavni večer. Začetek ob 8 uri zvečer. — Plesno šolo priredi Slovensko kolesarsko društvo »Ilirija« v zimski sezoni ter vabi tem potom vse člane in prijatelje društva, kateri se žele iste udeležiti, naj se prijavijo do srede, t. j 21. t. ni pri g. E. Speilu, Turjaški trg štev. 1. Skupni sestanek udeležencev bode pa v petek, 23. t. m. ob pol 9 uri zvečer v Puntigamski pivnic, Tur jaški trg št 1. — Od bor. — Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev Frana Z d o 1 š e k a načelnikom okr. zastopa na Vranskem in Mihe Jezovšeka njego vim namestnikom. — Kletarski tečaj za gostilničarje in druge interesente v Ljubljani. Da se morejo tudi ljubljanski in izvenljubljanski goi tilničarji in dragi interesenti kolikor toliko poučiti o umnem kletarstvu, pri redi deželni potovalni učitelj za viust\ Fr. Uonibač dne 27., 28. in 2l.». fe*f eventualno še 30. t. m. 3—4 duevm kletar.-ki tečaj v Ljubljani po na slednjem načrtu: Na kaj je gledati pri nakupovanju grozdja in mošta ali vina Kaj se bolj izplača f Kaj je vzrok, da se ponekod pridelujejo jako kisla, bolj šibka iu iualobarvaua vina V Kemična sestava mošta in vina ter pretvarjanj f raznih sestavin. Kaj prouzroči iu p#i peši pretvarjanje in razkrajanje teb, osobito sladkorja, ki se v grozdju ua- gsjr» Daljo v prilogi. haja? Naprava belega in črnega vina po starem in novem ali francoskem načinu. Naprava belega vina iz Črnega grozdja. Naprava dezertnega vina. Ki-penje ali vrenje mošta ter sprememba pri kipenju. Pogoji za kipenje. Fizijo-logija raznih koristnih in škodljivih gliv in bakterij. Uporaba umetno gojenih kvasnih gliv ter alkohola za zboljšanje pokvarjenega ali šibkega vina. Uporaba raznih sredstev in priprav za ohranjenje zdravega vina. Pretakanje in umetno Čiščenje vina z raznimi čistili, priprava in raba teh, osobito filtrov. Zboljšanje mošta in vina po Chaptalovem, Pasteurovem, Scheelovem i. dr. načinu ter z odkisanjem. Pripravljanje iu ravnanje z vinom, namenjenim za steklenice; etiketiranje in hranjenje teh. Nastop in zabranitev raznih vinskih bolezni in napak. Zdravljenje pokvarjenih vin. Strokovna presoja raznih vin "po okusu iu po njihovi sestavi. Pravilno mešanje vin. Pripravljanje, popravljanje in hranjenje vinske posode. Kemično določevanje sladkorja, kisline in alkohola v vinu iu moštu z raznimi pripravami. — Ako se zglasi večje število udeležencev, bi se vršil poduk za Ljubljančane dogovorno lahko v takem Času, ko se od svojega posla lahko odstranijo, za izvenljubljanske pa v takem času, da se popoldne ob gotovih urah lahko odpeljejo, naslednjega dne pa zjutraj zopet vruejo; torej od 8. ali 9.—12. ure dopoldne. Dan in ura se še pravočasno naznani. Poduk bo brezplačen ter se bo vršil v preskušalni kleti pod kavarno „Europa" na Dunajski cesti. Interesenti naj se blagovole zglasiti najkasneje do 26. t. m. v pisarni Fr. Gombača pri dežel, odboru v traktu na Vegove ulice v pritličju in sicer od 8.—12. ure dopoldne ter od 3. —6. ure popoldne. Za pismene zglasitve zadošča naslov: Fr. Gombač v Ljubljani. — Bodočnost ži v inozdrav-ništva. Kakor znano so lansko leto slušatelji živinozdravniške, visoke šole na Dunaju štrajkali radi neznosnih razmer na njihovem zavodu. Zahtevali so predvsem maturo tudi za vojaštvo in odpravo takozvanih kuršmidov, ki lahko postanejo voj. živinozdravniki. sedaj je rektor naznanil slušateljem načrt za preosnovo vojaškega živino-zdravništva, katerega treba predložiti delegacijam v odobrenje. Ima se pa drugo leto zasnovati na Dunaju akademija za voj. živinozdravnike, v katero se bodo sprejemali le srednješolski abiturijenti. Ker je bilo vojaškim živino-zdravnikom dosedaj mogoče doseči le k večjem stotniško mesto, se hoče uvesti za akademike tudi štabna mesta. Tako bi bile deloma odpravljene krivice, ki se sedaj še delajo akademikom na živinozdravniški visoki šoli. Slušatelji se pripravljajo zopet za večjo akcijo z ozirom na to, da se v kratkem ugodi tudi drugi njihovi zahtevi in omogoči doseči doktorat medieinae veterinae, katerega že celo na Španskem lahko dobe. — Zdravilišče Sangrad pri Kranju je na prodaj, kakor je razvidno iz današnjega inserata lato ustreza najmodernejšim zaht«vam in je bilo do sedaj v slovenskih rokah, Ker je takih zdravilišč na Slo venskem le malo, zato bi bilo pač škoda, ako bi isto prešlo vsled slovenske malomarnosti in brezbrižnosti v tuje roke. O požuruje torej na pretečo nevarnost smo trdno pre pričani, da se bo našlo požrtvovalnih in za stvar vnetih Slovencev, ki bodo preprečili, da ne pade to do sedaj v slovenskih rokak se nahajajoče zdra-višče v tujo last — Anton Moritschj bivši državni poslanec gom jekorosSih mest in trstov, tovarnar in veleposestnik je umri v Be!jaku 78 let star. — V Bohinjskem predoru so morali 14 t. tu. ustaviti delo, ker so pri vrraiiju pričli do dveh studencev, katera dajeta vsaka sekundo 30 litrov vode, da je ves predor bil na mah pod vedo. Tunel je sedaj 3 kilometre dolg 15. t. m. je prišla z Dunaja posebna komisija, ki je iz delala natančen načrt za dela glede odtoka vode iz predora. Šele, ko bodo ta dela končana, v kar bo potreba najmanj tri meseca časa, bo se moglo nadaljevati z vrtanjem predora. — Slepar. V Mariboru prijeti slepar Edmund Sietzer — pravzaprav »Litzer« je oškodoval pod imenom inžener Ludwig Zaderanda tudi tukajšnjega trgovca Jerneja Bahovca s tem, da je za tvrdko Rediich & Ber ger naročil raznega blaga, katerega pa tvrdka ni sprejela. Med temi stvarmi nahaja se tudi stroj za po-množevanje spisov »Schapirograph« za spise v obliki navadne pole, ka terega odda sedaj dotični trgovec po znižani ceni. — Nesreča pri predornih delih. Pri Tolminu sta 13. t. m. ponesrečila delavca Fran Dachs in Fran Malazzo iz BreŠije. Pri izvažanju kamenja iz tunela so se vagoni odtrgali od stroja in zdrčali navzdol. Omenjena delavca se nista mogla pravočasno iz- ogniti, vozovi so jih dohiteli in povozili. Obadva sta hudo poškodovana, da so jih morali prenesti v bolnišnico. — Nasilnež pri sodišču. Neki Rud. J u r i z z a , ki je bil ie kaznovan zaradi tatvin in umora, je bil dne 15. t. m. pri tržaškem dež. sodišču zopet obsojen zaradi tatvine na 2 leti ječe. Ko ie zaslišal razsodbo, zgrabil je razpelo in svečnik ter oboje zalučal v sodnike. Državni pravdnik je bil zadet. Jurizza je dobil še eno leto za svoje nasilje. — Najmanjši človek. V neki prazni trgovini v Piazzi piecoli v Trstu sta dva premetena »podjetnika« že celi teden kazala za 20 kr. vstopnine »najmanjšega človeka na svetu«. Veliki lepaki po voglih so naznanjali to čudo in radovedneži so kar drli gledat. Samo v nedeljo sta sku pila nad 200 gld. Ljudem se je kazal nekak moški nestvor, o katerem sta »podjetnika« trdila, da je 22 let star ter govori angleško, špansko in por lugiško. V ponedeljek je prišlo nekaj gospodov, ki so si tega nenavadnega moža od blizu ogledali ter spoznali, da )e to — obrita opica. Brž so šli povedat policiji, a ko je ta prišla, bil je lokal zaklenjen in sleparja sta zginila z onico vred. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Franc Koprivnik in Miha Grasek, posestnika sina v Domžalah, sta v družbi več domaČih fantov zvečer 21. suŠca t. 1. v gostilni Janeza Kavčiča pri veselici, katero so priredili Tirolci iz Domžal, sitnarila s tem, da nista hotela plačati vstopnine, ter da sta z drugimi fanti vred med petjem in godbo vmes pela in s kozarci razbijala. V veži je prišlo do pretepa, pri katerem je Grašek Jožefa Berglerja z nožem vrezal v notranjo stran plečeta, P. Loibneggerja pa v desni prstanec. Franc Koprivnik pa je še skozi zaprta steklena vrata v vežo zagnal l1 2 kg. težak kamen med stoječe ljudi in zadel Petra Loibneggerja. Obsojena sta bila vsak na 10 mesecev težke ječe. 2) Tone Avbelj, kočarja sin, v Znojilah doma, je na Dolenčevem travniku na ljubljanskem barju 30. rožnika t. L, kjer je kosil mrvo, v prepiru zaradi svalčic s povezano koso udaril sokosca Jakoba Pogačarja in ga na levi peti težko poškodoval; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 3) Marijana Božič, posestnika žena v Hrašah, in njena dva sina, 12 letni Jožef in lOletni France so s palicami pretepli nekoliko vinjenega Miho Kozjek, ker je zapodil fanta Jožefa, razjarjen da mu ni dal miru ko je na travi ležal ter nagajal in ga zmerjal; to pa zaradi tega, ker so si Božičevi in Kozjekovi že dalj Časa v nasprotji. Sodišče je obsodilo Marijano Božič na 5 tednov ječe, fanta Jožefa na 12 dni, Franceta pa na 5 dni posebnega zapora. 4) Janez Miklavčič, posestnika sin v Sra-koljah je dne 11. velikega travna proti Janezu Zupanič z nožem v roki kričal, da mu mora sedaj vrniti, ker je bil radi njega 8 mesecev zaprt. Ko se je Janez Zupan podal v Kranj, da bi to pre-tenje orožnikom naznanil, mu je rekel: „fant, ti me ne boš šel nikamor mel-dat, če me pa greš, potem boš šele videl", pri tem ga je z roko po Čelu tolkel. Se tisti dan ga je v Kmetovi gostilni v Kokrici znova s stolom na padel in bi ga bil gotovo težko poškodoval, da ni France Mrak mahljej prestregel in Miklavčiču stol odvzel. Zvečer 26. velik, travna je na cesti pri Bo-bovku proti Janezu Zupanu in Boštjanu Galetu lučal kamenje, vendar ni k sreči nobenega zadel. Obdolženec vse taji in se zagovarja s popolno pijanostjo; sodišče ga je na 6 mesecev ječe obsodilo. — Plesni učitelj gosp. Julij Morterra dospe v Ljubljano dne 18 oktobra t. I. — Prijatelj likerja. V noči od 15. na 16. t. m se je utihotapil dosedaj neznan tat v klet Marije Glinškove *na Radeckega cesti in ukradel iz zaklenjene omare 20 ste klenic likerja, vrednega 120 K. Sum ljiv tatvine je neki delavec, ki je po-dnevu v bleti pretakal vino. — Z odra padel. Zidar Ant. Donarto, 18 let star, iz Polja, občina Št. Peter, je včeraj dopoludne pri zgradbi nove cerkve v Trnju pri Št. Petru padel s stavbnega odra znotraj cerkve na tla in se tako pobil, da bo ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Pobegnil je 15. t. m. prisi-ljenec Ivan Oelinger, 62 let star, pristojen v Schaerding na Zgornjem Avstrijskem. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 26 izseljencev. — Izgubljene reči. Na poti od Šolskega drevoreda do Vodniko vega trga je bila danes dopoludne izgubljena črna, usnjata denarnica z manjšo svoto denarja. — Učiteljska služba je razpisana v Senožečah do 14. listopada tega leta. — Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Proste službe: 1 konto-riat stenograf, 2 pomoćnika mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke, 5 prodajalk, 2 vajenca. Službe iščejo: 4 kontoristi oziroma kontoristinje, 5 pomočniki manufakturne stroke, 9 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špeoerijske stroke, S želez, ali špecerijske stroke, 1 blagajni čarka, 1 vajeneo. — Hrvatske vesti. Star čevićev spomin so proslavili tudi v Šibeniku. Občina, »Hrvatska čitaonica«, prostovoljno gasilno društvo in »lirv Sokol« so razobesili zastave, šibenska godba je pa svirala zjutraj in pri koncertu zvečer. — Nečloveški ljudje. Nepoznani zlikovci so v Novaki pre-parali konjiču nekega prekupca na obeh straneh kožo, tako da je z njega visela, potem pa so mu Še izUknih oči. — Ubil seje železniški delavce Luka Radaković iz Gračaca. Padel je v pijanosti raz visoke skale in bil na mestu mrtev. — Stoletnico Deakovega rojstva slavi danes zalaški komitat Varaždinski komitat zastopa pri slavnosti podžupan Beloše vic, mesto Varaždin pa župan Breiteo feld. — 4 0 1 e t n i c o svojega služ bovanja je slavil te dni učitelj v Pavlovoih L. M a h o v i ć Ob tej priliki je priredilo učiteljsko društvo v Grubišnem polju slavljenou na čast banket. — Velik požar. V Čučićielu je nastal v nedeljo velik požar, ki je vpepelil 18 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in pridelki vred. Skoda se ceni na 72.000 kron. 94 oseb je sedaj brez strehe in v največji bedi. — Bolnico za silo so otvorili na Reki in se bodo vanjo sprejemale samo osebe, ki so zbolele za skrlatico. — U 1 o m. Pred štirimi dnevi so ulomili nepoznani tatje v »Veliko kavarno« v Bakaru in odnesli vse, kar se je dalo premakniti. Tatje so bili tako predrzni, da so si v kavarni še Čaj kuhali. — Na smrtni postelji okraden. Kmetico Franjico Bodnja v Bednji so sooboani dolžili, da je ukradla 1. 1899 posestniku Juriju P ic-Bištrovcu večjo svoto denarja, ko se je ta že s smrtjo boril. O tem je zvedela sodnija in pri ob dolžeuki uvedla hišno preiskavo. In res, našli so pri njej tri obligacije v vrednosti 2104 K. — Legar seje začel širiti v topničarski vojašnici vZagrebu. Dosedaj je zbolelo šest vojakov. — Obravnave proti demonstranto m. 15 t. m. se je začela pred varaždinskim sodiščem obravnava proti 91 osebam, ki so obtožene radi demonstracij v Ludbregu, predvčerajnim pa pred sodiščem v Ogulinu proti 13 obtožencem radi demonstracij v Kraljevici. Obe obravnavi bodeta trajali več dni. — Jugoslovanska pe kanj a na vseslovan-ski razstavi. G. A. Z e i n i n -g e r v Zagrebu je že uredil zbirko jugoslovanskega peciva in sadja, ki rabi ljudstvo pri moČnatih izdelkih in različnem pecivu. To zbirko bo poslal na vseslovensko razstavo. — Umrl je v Karlovcu 14. t. m. ondotni notar dr. Bruno Dur-rigl. _ * Najnovejše novice. — Zaradi izgredov na Ivovškem vseučilišču proti rektorju Fijaleku je bilo 7 malornskih dijakov za vedno izključenih. — Glavna žrtva založne v Val. Meserieu je grof. Rud. K i n s k y. Dr. M i k y š k a, ki se je po katastrofi ustrelil, je ponevelil grofu Vs mil. gld., vrhutega pa jamči grof kot ud propale založne s celim premoženjem za velikanski deficit. — Ustrelil seje v Klobouku na Moravskem odvetnik dr. Fr. Polenik, ki je vsled bede poneveril denar svojih klijentov ter bil zato obsojen v 4 mesečno ječo. — Izropana mestna hiša. Nedavno je bilo v mestno hišo v Steyru vlomljeno ter odneseno 40.000 K. Sedaj so tata zasledili. Isti je neki Ig. Buchber-ger, dezerter 14. polka v Inomostu. — ^trajkmesarjevinklobasarjev je nastal v Libercih. Mestni zastop je sklenil, da bo sam preskrboval mesto z mesom. — Samomor na vlaku. Na brzovlaku v Hanovru so našli s prerezanimi žilami 30 letnega bančnega ravnatelja Fischerja iz Barmena.— Vojaško maščevanje. V Mezo-Keresztu na Ogrskem so pri kontrolnem shodu napadli rezervisti korporala Barto, ki je pri vojakih ž njimi brezsrčno postopal, ter so ga z noži raz-rezali. — Od svojega moža ločena velika vojvodin j a Viktorija Ilesenska se je zaročila z velikim ruskim knezom Cirilom, sinom vel. vojvode V1 a d i m i r j a. * Nov svetnik. Sv. Anton Padovanski je povsod zelo priljubljen svetnik, ker dela na kredit. Kdor ima kako željo — seveda mora imeti tudi precej tiste trdne vere, ki se imenuje babje-verstvo — ako bi namreč kdo rad našel kako zgubljeno reč, dobil kako službo itd., treba se mu je le priporočiti temu dobremu svetniku, in šele po uresničeni želji se mu plača v" gotovini ali pa tudi v pridelkih. Posebno na Francoskem sv. Anton Padovanski dosti „neseu. V Parizu imajo menihi v Rue Auteaux tega svetnika v svoji cerkvi, pred altarjem pa obsežno pušico. In v to pušico se je izplačalo svetniku na račun in obrestih toliko, da so si menihi zgradili hišo za 600.000 frankov. Menihi v Angersu pa so bili sv. Antonu v Parizu nevoščljivi. Razglasili so, da njihov svetnik „ s v. Ekspedit" dela mnogo zanesljiveje in kar je glavno, tudi mnogo ceneje kot sv. Anton. Vrhutega oskrbuje sv. Anton le posle „za boljše sloje", dočim „sv. Ekspeditu" ni nihče prenizek, ako ima ie „trdno vero" n par sonsov v žepu. In res je čudodelni „sv. Ekspedit" vkljub cenemu delovanju zaslužil v enem letu 4000 fr. Sicer je neki pobožni in učeni opat našel, da „sveti Ekgpedit" ni nikdar živel, a to nič ne de, saj bi se isto lahko o marsikaterem drugem svetniku dokazalo; da le obstoji njegova tirma, drugo bodo že duhovniki sami preskrbeli. In tako bo „sv. Ekspedit" še marsikaterega naročnika odjedel sv. Antonu Padovanskemu. I ^ * Vrhunec medicinske Spretnosti. Londonski zdravnik dr. Starling je operiral na črevah nekega 651etnega moža. Ker ga je pri tem narkotiziral, opazil je s strahom, da bolniku pohaja dihanje in končno je otrpnil ter bil po dosedanjih medicinskih nazorih mrtev. Zdravnik pa ni obupal. Skozi odprtino, ki mu jo je napravil v trebuhu, je segel z roko do srca ter ga začel stiskati in drgniti. In v mali četrt uri je začelo srce res znova biti in mož je redno dihal. Narkozo je nato odstranil ter moža brez nje operiral. In res je bolnik povsem ozdravil. * Kokoš pozobala stotak. čudna nesreča je zadala občinskega uradnika Petra Juretic* v Kastvu. Na mizo je položil dva stotaka, ko skoči kokoš na mizo ter eden ban kovec pozoblje. Kokoš so sicer takoj zaklali, toda od stotaka so našli v njenem želodcu le par papirnatih koščkov. * Zapuščina kralja Aleksandra. Iz li-l^rada se poroča, da namerava tam kraljica Natalija napraviti iz zapuščine svojega sina Aleksandra otroško bolnišnico. • Čudna gledali&čna igra. Mauribe Lefevre je spisal gledaiis-eno igro »Strašne posameznosti« v štirih Činih, ki se bo te dni prvič igrala v gledališču Cluov v Parizu. Ta igra *e v svojih prizorih razvija narobe. Prvi oVl se igra v sedanjosti, drugi prinaša društvene tipa iz leta 1860, tretji del se vrši leta 1828, a končava se igra v letu 1903. Pisatelj hoče v igri smešiti romantiko in njene zastopnike, a končno vendar pokaže, da romantika še dandanes bujno čete. ' Nevesta s 150 milijoni dote« V toplicah Newport se je za ročil vojvoda Roxbourghe z mis Mary G o e 1 e t, ki ima 150 milijonov dolarjev dote. To nenav»dno nevesto so že snubili veliki knez ruski, Boris, princ iz Tecka (3vak angleškega prestolonaslednika), princ Henrik Orleanski, princ Henrik H ihenlohe, knez Sagin, vojvoda Abruški (bratranec italijanskega kralja), vojvoda Manšestrski, lord Jugestre, lord Dal meny, lord Lionel Rothschiid, Pavei DescOanel, Santos Damont (trakoplo-veo) Marconi (iznajditelj brezžičnega brzojava), Jacqups Lebaudv (»cesar« Sahare) i. dr. Vse je odklonila. Sčasoma pa se je starala in starala — lepa itak nikoli ni bila — in končno je le vzela voivodo Roxbourghe, ki ga je leta 1899 odbila. Vojvoda je odšel takrat v transvaalsko vojno ter naznanil svoji oboževalki, da zanj nima življenje nobene vrednosti brez n)e in — njenih milijonov. • Človek in stroj. Koliko delavnih sil se je v nekaterih obrtih prihranilo z uvedbo strojev, izkazuje neki angleški strokovnjak, ki piše: Mojster z dvema učencema zmore dandanes delo, ki je potrebovalo pred leti 1100 tkalcev. Apreturni stroji prekašajo ročno delo za 1500 "0. Eden delavec izdela s strojem v gotovem času toliko konjskih podkov, kot jih je v istem Času izdelalo poprej r>00 pomočnikov. Stroj za izdelovanje žebljev je zavzel prostor, ki ga je imelo prej 1000 delavcev. Pri izdelovanju papirja je stroj prekosil prejšnje delo za 95 °/0. V lon-čariji izdela eden delavec dandanes toliko kot svoječasno 1000 delavcev. Še večja razlika je pri delu v pristaniščih. Eden delavec opravi s škripcem tisto delo, ki je zahtevalo poprej 2000 mož. Spreten urar napravi s stroji na leto 200 — 300 ur ter prihrani na ta način 85 % ročnega dela. ' Spovednica it. 13. Pod naslovom „Venera v spovednici" poroča Časopis iz Seville o naravnost groznih stvareh v cerkvi San Vicente v Sevilli. Cerkev je shajališče vsakovrstnih zaljubljencev, posel dovajalca opravlja Župnikov sorodnik, a skupiček si z žup- nikom delita. Ta bogoljubni mož dovaja ljubezni žejnim ženam in deklicam pripravne moške, kar mu nosi cvetoče dohodke, Župnik je pa tudi dovolil, da smejo moški sedati v spovednico, njih ljubice pa poklekajo k okencu ter razkrivajo svoje srce | napravil je tudi narobe, in koncem „spovedi" gre ženska v spovednico, da svojemu spovedniku poljubi roko. Nedavno pa je prišlo do velikega škandala, ker je cerkveni služabnik privedel neki pohotni Meselini kar tri moške naenkrat, katerih vsaki je do tedaj mislil, da je edini njen ljubimec. Ženski in dovajalcu bi bila pač slaba predla, ako bi ne bila ušla v zakristijo ter se tam zaklenila. Ko so duhovnika opozorili na to nesramno početje, je baje rekel: „Ta nedolžna igra nikomur ne škoduje. Naj matere in možje pazijo na svoje hčere in žene." Klerikalni listi španski še dosedaj niso teh poročil tajili. "' Amerikanski dvoboj na Ogrskem. V Veliki Kaniži sta se dva prijatelja zaljubila v eno dekle. Ker se dekle samo ni moglo odločiti niti za enega niti za drugega, je bil dvoboj med njima neizogiben. Toda bila sta prevelika prijatelja, da bi se odločila za krvavi dvoboj, zato sta se zedinila, da se bodeta dvobojevala po — amenkanskem načinu. Vzela stasi častne zastopnike, da bi določili bojne pogoje, seveda po amerikanskem načinu, ter se pripravila na smrt. Zastopniki so se res z^dinili za amerikanski duel, toda s tem dodatkom, da bo dotičnik, ki bo vlekel črno krogljico, moral — mesto da bi izvršil samomor — nositi pet let eden in isti klobuk. Nesrečnež zares hodi še sjdaj po mestu v zmečkanem, mastnem in lukniča-stem klobuku ter vzbuja, kjerkoli se pokaže, splošno veselost. Njegov nasprotnik pa, kateremu je bila sreča mila, da je potegnil belo krogljico, pa nosi lep nov klobuk in ima vrhu tega še lepo mlado nevesto. ' Vpliv alkohola na dolgost življenja. Profesor Lom-brobo piše v svojem najnovejšem delu »Hudodelstvo, njega vzroki in boj proti njemu«, da ži\e ljudje, ki se udajo v svojem 20 letu iganje-pitju, samo še povprečno 16 let, kateri pa se udajo pivu, povprečno se 22 let. Kdor pa sploh ne pije nobenih aikoholiČnih pijač, pa živi, kakor zatrjuje profesor Lombroso, še celih 44 let. AH Lombroso tudi nič ne pije opojnih pijač? * Kaj v Parizu pijejo? Parižani se radi ravnajo po zdravniških navodilih. Pred leti so zdravniki razglasili, da rudeČe vino najbolj provzroČa nervoznost. Od tedaj se je po gostilnah točilo le rumeno vino in sicer v tolikih množinah, kakor se ga ni pridelalo, niti uvažalo v mesto. Posledice so bile -oveda še neugodnejše. Nalo so se javne gostilne spremenile v pravcate mlekarne, kajti povsod se je po mizah kadilo mleko, ki so ga Parižani pili po zdravniških nasvetih. Pa tudi pristnega mleka je začelo zmanjkovati, a ponarejenega so se Parižani naveličali. Dandanes pa vlada po vseli salonih iu javnih lokalih kamiličen Čaj. Povsod je duhati njegov vonj, ker tako zahteva, „dobri ton.u * Zavetišča za pijance. Menda v nobenem mestu se toliko ue pije kot v Kievu. Vsak trenutek človek lahko naleti na pijauce, ki leže na cesti. Društvo za zmernost je vsled tega ustanovilo pri vseh policijskih komisarijatih posebne sobane, kamor spravljajo pijance, dokler se ne zavedo, čobe so z mrežo razdeljene, na eni strani so moški, na drugi ženske. Pri vsakem zavetišču posreduje zdravnik. Na vsako zavetišče pride mesečno 1^0—200 oseb, in sicer največ iz boljših krogov, kakor uradniki in dijaki. Vojvoda Risto Bo kovic. V Orji Luki v Crnigori je umrl vojvoda pop Risto Bošković v starosti 78 let. Pokojnik jc bil iz rodbine Bjeloglavi ćev, ki so dali Crnigori že celo vrsto izbornih junakov. Posvetil se je bil sicer duhovskemu stanu, a je imel v svojem življenju večkrat sabljo iu puško kot mašno knjigo v roki. Za njegove junaške čine ga je knez imenoval leta 1858« za vojvodo, a leta 1861. za senatorja. Za časa vojne leta ls76. je operiral pri južni armadi ter je poglavitno pripomogel do zmage pri Trijepčah. Tudi 1M77 in 1878 se je vojvoda Boškovič opetovano odlikoval. Kot senator je bil najintimnejši knezov svetovalec. Njegovega pogreba se jc udeležil v imenu kneza princ Mirko. * Prijetna kaznilnica. — Vsled ovadbe nekega kaznjenoa so našli v lisabonski centralni kaznilnici, imenovani »Limoeiro«, kovačnico za ponarejanje denarja, gostilno in nekako plesno dvorano, kjer so se zaprti obeh spolov nebeško razveseljevali. Kovačnioo je imel neki Cal-deira, ki je bil zaprt zaradi ponarejanja denarja. Uredil pa mu je kovačnico sam jetničar, menda po ministrski naredbi, da se mora kaznjencem po mogočnosti priskrbeti tako delo, kakoršnega so zunaj opravljali. * Koliko bolnikov išče zdravniške pomoči? Na Ba- denskem in Bavarskem sestavljajo leto za letom statistiko, ki nam kaže, koliko umrlih so zdravniki zdravili v zadnji bolezni. V Gor. Pfalzi in na Dol Bavarskem je iskalo komaj 50% onih, ki so umrli leta 1900., zdrav niSke pomoči, v okrajih Viechtah samo 184%' Oberviechtaoh 20*5%, Pars-berg pa le 23*7%, torej niti Četrti dei umrlih. Velika je seveda v tem oziru razlika med mestom in deželo, kajti v mestih imajo zdravniki dosti več opravila, nego na deželi. Omenjena statistika nam kaže dalje, da išče zdravniške pomoči največ onih, ki obcle na vnetju v ledicah, a najmanj onih, ki imajo bolezen v možganih. Da toliko ljudi pomre, ne da bi se obrnili v svoji bolezni do kakega zdravnika, nam bo pač jasno, če pomislimo, da vlada ponekod veliko pomanjkanje in revščina med prebivalstvom, drugod pa, kjer so v materijalnom oziru na trdnem, ni majo dovolj zdravnikov, ali so pa tako daleč, da pride v slučaju nevarne bolezni pomoč prepozno. Veliko je pa temu krivo tudi praznoverje, ki ima tudi v prosvitljenem nemškem narodu globoke korenine. Na Badenskem je v tem oziru mnocro bolje. Tam je iskalo namreč 1. 1901 713% umrlih zdravniške pomoči. * Pritlikavci s plavalno kožico. Medicinski nadkomisar pa-puanski poroča o raznih zanimivostih, ki jih je videl na svojem potovanju po zahodnih delih dežele. Pri tej priliki je našel namreč dvoje novih rodov. Prvi rod, ki se mora šteti med pritlikavce, ima na nogah med prsti plavalno kožico, drugi rod pa, ki živi po skalnatih otokih v jezerih, je Še močno udan ljudožerstvu. Tako se vedno bolj vres-mčujejo IpravljiceJ očeta Herodota in poročila Shakespeareova. Jasno je, da so naši predniki marsikaj vedeli, in da nova odkritja le osvežuje)o stara poročila. * Rudolf Falb v nebesih* Sv. Peter pride pok. vremenskemu proroku milostno naproti ter ga smeje nagovori: »Ni res, moj ljubi Falb, sedaj smem zopet delati vreme, kakor jaz hočem ?« * Vseučilišča v Ameriki. V Ameriki je dandanes 41 državnih vseučilišč. Razun tega je še več vseučilišč, ki jih od časa do Časa podpira država. Pretečeno leto je bilo na državnih univerzah v Ameriki 42 500 blušateljev in 10.000 slušateljic. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. oktobra Češki namestnik grof Coudenhove je prišel danes sem, da poroča ministrskemu predsedniku o položaju, ki je vsled nem. obštrukcije nastal v češkem deželnem zboru. Korber je zato, da pusti Nemce ravno tako uganjat obštrukcijo, kakor klerikalce na Kranjskem. Dunaj 17. oktobra. Belgijski kralj Leopold je prišel danes sem. Na kolodvora ga je sprejel cesar. Popoldne ob dveh je kralj obiskal ministra grofa Golucho\v-skega. Brno 17. oktobra Čehi v Li-pinku so danes že v petič preprečili konstituiranje občinskega sveta. Lvov 17. oktobra. Danes dopoludne je vlada dala zapreti tukajšnje vseučilišče. Zjutraj so poljski dijaki zasedli vseučilišče z namenom, da nobenega Malorusa ne puste notri. Rektorju so napravili velike ovacije. Med tem, ko je imel akad. senat sejo, je bil rektorju dostavljen dekret, da je vseučilišče zapreti na nedoločen čas. Budimpešta 17. oktobra. De-akova slavnost se je izvršila z veliko slovesnostjo. Tudi cesar je dal na spomenik položiti krasen venec. Pariz 17. oktobra. Jugoslovanski visokošolci so se danes poklonili italijanski kraljici in ji izročili šopek s trakovi v italijanskih in srbskih barvah. Pariz 17. oktobra. Ministrski predsednik Corxibes je župniku Laurantu ustavil plačo, ker je v nekem klerikalnem listu razžalil italijanskega kralja, i ____i Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila ir Metoda l Gospodarstvo. — Razpis e. kr. intendanee 3. kora v Gradcu, dne 1. okt. 1903 št. 7315. — Vojaška uprava bode nakupila po trgovskih običajih 5900 q pšenice in 20.080 q rži; postavljene na glavni kolodvor in stehtane v preskr-bovalnem etablissementu v Mariboru in dalje postavljeno dotičnim vojaškim preskrbovalnim magacinom: rži: 2700 q za Celovec, 1400 q za Beljak; ovsa: 3600 q za Gradec, 2900 q za Maribor, 6500 q za Beljak, 4100 q za Celovec, 4500 q za Ljubljano, 1000 q za Trst, 3500 q za Gorico, 1900 q za Pulj. Prodajne ponudbe sprejema do 26. okt. t. 1. 9. ure 30 min. dopoludne inten-dauca 3. kora. Natančneji pogoji se lahko pogledajo pri vsakem vojaškem preskrbovalnem magacinu, dalje pri političnih okrajnih oblastvih in pri kmetijskih družbah v okolišu 3. kora (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, Goriško, Gradišćansko). Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli4' dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tiCno mazilo. V steklenicah po K t 00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varDostno znamko in podpisom. 4 (10—14) „Le De lice") cigaretni papir, ciprelne stročnice. Dobiva se povsod. (705-32) Glavna zaloga. Dunaj, L, Predigergasse 5. Pri zdravljenju razlirnlli ran se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a Kdor svoj želodec ljubi stori dobro, ako pije zjutraj na tešče kozarec pogrete jogaške tatine' (Styria\ — Redno uživanje rogaške slatine vzbuja slast do jedi in pospešuje tek ter prebavo. Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer-jev va-nilin sladkor ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svoj m učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje ixn«**%en okus vanifje, prekaša pa jo t? firtitsti ■ onjatiznlitl-nosti in cenenosti. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev tanilni stadkar v malih izvirnih zavitkih po 21 vin., kar je enako 2 kosoma vaniJje. Izvrstno in .-.ares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgo/inah v Ljubljani in Kranju. (933 20) Prepišite knjige 2068 (Dtireliaelireibhtielier) 10 za pisma, račune, spomenice, dopisnice, nitcočilne liste itd. se naroči nujholje pri specijalista Josipu Stern, Dunaj lf/A. Margaretnenstrasse 44. Razne vrate v zalogi. Izdeluje se tudi posebej . f N'>> M..; pisav a- z oriif.-črnilom, imiitro-kopija neizbrislji val | Proč s knjigami za kopiranje ( !Prepisno pero! Proč s knjigami za kopiranje 1 Senzacijo vz hujajoča novost t Zelo dragocena iznajdba 1 Ce se znesek naprej pošlje v pisemskili Eiiamkah: 1 zbirka: Poskusni zvezki za potovanje K 2-— za notranje vodstvo trgovine K 2 80 franko. Proti zobobofu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera utrdi dlesno in o ti h i nanj nje neprijetno napo Iz ust. 1 steklenica z navodom i 14. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. K eliti a zalojra. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, mediclnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta St. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega iubil. mostu. (205—39) pove Kovani dvajsetkronski zlati 5« ne juetije tal^o kakor luč ideal-žarnic. Iluatrovane cenike pošilja zastonj In poštnino prosto podjetja za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. IMnHBHBIBflnHBIBaLI Darila. U.Tavni&tvu našega tista so poai.v : Za družbo sv. Cirila In Metodi: Gosp. Davorin Ogorelec, veietržec in veleposestnik v Konjicah po V. R v Ljubljani 5 kron kot prebitek kresaega večera v Koniicah Za ponesrečene vsled povodnjl v Li-paijavesi in Unvah na Koroškem: Omizje , pri roži v Ljubljani 'poleg v „S(ov. Narodu" že izkazanih 40 kron* §e 10 kron. — Gospa Josipina Blaž, Mozirje pri Celju, 7 kron, v veseli družbi v gostilni pri Lipi"* nabrano. Skupaj 17 kron. — Srčna hvala! Vsoto smo poslali g. Hochmullerju, želez, uradniku, Hanns Gasaer Platz 2 v Bdljaku. Corrig ndum: V sred), 14. t. m. smo za C M. družbo izkazali 8 kron, poslano kot od društva ^okol-4 v Idriji To je napačno. Poslalo je društvo „S^kol"4 v Po stojni. Umn> so v i_tuol|ani: Dne 14 oktobra: Ivan Kačar, zasebnik. 74 let, sv Jakoba trg St. (5, Marasmus. V deželni bolnici: Dne 11 avgusta: Ivan Mehle, kajžar-sin, 37 let, Tubercul pulm. Dne 13. oktobra: Fran Žabnikar, krojač. 70 let, ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze i 7 oktobra 1903 Naložbeni papirji. a.°/t majeva renta l-3°/o srebrna renta . 1% avstr. kronska renta zlata iVo ogrska kronska „ !•/• (l zlata 1% posojilo dežele Kranjske *• *' o posojilo mesta Spljeta tV.% - » Zadra i■% bos.-herc. žel. pos.;i902 banka k. o. „ „ „ 2. o. zast. pis. gal. d. hip. b. peSt. kom. k. o. z 10°/0 pr...... zast. pis. Innerst. hr. m Žm ogr. centr. deželne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne Železnice d. dr. . . . ., Cefike ind. banke l#/t prior. Trat-Poreč lok. 2oi. 1% „ dolenjskih železnic F/, „ jaz. Sel. kup. Vi Vi il 01 4 V, Cofika dež P/i 1'V/o IV/. 1 ••/. o I o V/o *7i°/o av. pob. za žel. p. o. Srečk«« ?r«čke od teta 1864 . . . 170 - 179 „ „ „ 18607, • ■ 184- 185 EO „ „ 1864 ... 252 ~ 254 tizske...... 154 75 155 75 lemlj. kred. I. emisije 291— 296 50 n n. „ 283 - 288 - c grške hip. banko . 261 — 265 — , srb-ke a frs. 100'— 88 - 92 ,} turško . ... 126-501 12750 .iasilika srečke . . 18 80 19 80 kreditne 457 — 461 — nomoSfee B . . 81 — 86 50 krakovske „ . . . 7850 82 50 uijubljanske m . , 70 72 50 Vvstr. rud. kriza , ... 5325 5425 )gr. „ „ B- . . t 26 75 27 75 iudolfove j, , . . 68 - 72 ]alcburSke 9 . . , 77 — 80 — )rsnajske kom. 0 . « . 495 - 507 — Deliaic«?«B važno železnice . . . 79— 80 — Državne železnice ... 667 25 658 25 \v8tro-ogrske bančne del. 1581' 1591 Ivstr. kreditne banke . . 658 75 659 75 Jfrrske . , , 725— 726 jivno8tenske „ . . I 2f»0*— SftloO PremogokopvMostu (Brdx) |i 683 - 687 — llpinske montan .... 38425 38525 Praške želez ind. dr . . 1747 - 17*7 — iima-Muranyi..... 4 7 — 4G8 — Irboveljske prem. družbe . 381 — 384 — Ivstr. orožne tovr. dražbe 352 50 354 — iJoSke sladkorne dražbe . 150— 154'— Valute. Ct kr. cekin...... 1135 1140 30 franki....... 1906 19*07 iO marke ....... 23 47 23 55 Sovereigna ...... 1902 1901 Marke........ 117 22 117*42 Laski bankovci..... 9520, 95 40 ^iblii....... 2531 254 Dolarji...... 4 84| 4 94 Žitna cena v Budimpešti, dne 17. oktobra 1903 T«rwlH. ln-Bur 100 05 100 76 100 05 119 30 97 85 118-iO 9975 100- 100 20 99 76 99l60 101 — 100--101 — 100-100- 100-— 10025 98 50 9Q- 301 60 100 60 Blago 100 25 100 95 10025 119 50 98 95 118 40 100 - 101*20 99 90 100 05 10130 10070 102 — 101 — 100-80 101*— 10125 9950 303 60 10150 Pšenica za oktober . . za£50 kg K 7*61 » n april 1904. ■ m &0 „ n 771 Rž n oktober . » &o „ » 6 19 Koruza rt april 1903. n BO n n 643 n sept 1904 t, 60 „ n 6 31 Oves n oktober . * I) 50 jy n 643 Nespremenjeno. Heteorologično poročilo. /taiua nad morjem 306*3. Srednji tu-ačni klak 736-0 mm. Okt. 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm. is Vetrovi Nebo 16 9. zv. 7340 14 5 si. zahod dež 17 7. z}. 729 3 14 2 sr svzh. oblačno • 2. pop. 7312 77 sr. vzhod dež Srednja včerajšnja temperatura: 150°. normale: 10 4°. Mo.rina v 24 urah : 36 7 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nafta preljuba mati, oziroma sestra, gospa Marija Novak posestnica včeraj ob 5. uri popoldne, po kratki bolezni, pre vide aa s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 62 let, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage ranjce se vrSi v nedeljo, dne 18 t. m popoldne ob pol 5 uri iz hiše žalosti. Krakovske ulice št. 33. na pokopališče k Sv. Krištofa. Sv. posmrtne maSe brale se bodo v farni cerkvi v Trnovem. Bodi ji blag spomin! (2709 Ljubljana, 17. oktobra 1903. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo išče družina brez otrok za mesec november. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". i2679-l) Vinskisodi dobro obranjeni se prodajo na Rimski cesti štev. 11. 3 z enajstimi sedeži proda Anton Štrukelj na Trati pri Št. Vidu, Ljubljana, Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na MATTONI-JEVO GIESSHUBLEB alkalično kiselico ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomir jujoči učinek, posebno pospešuje razsli-zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. (79—4) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Odvetniški kandidat z večletno prakso, želi vstopiti kot r^oncipijent v odvetniško ali notarsko pisarno. • Ponudbe na upravništvo r Slovenskega Naroda". (2698—1) Hiša v v najlepši legi in najboljšem stanu, ki prinaša mnogo dohodkov, se radi menjave bivanja proda. Kje? pove upravništvo rSlovenskega Naroda**. (2697—1) r U jatojbf JL. ^chwentnerja v V Ljubljani ja pravkar ijš/o I „Jz naših krajev" spisala Bofkcc Jfuedroua Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 H 60 h. 2nana pisateljica ja s to jbir^o Črtic in povasti dodajala, h^ah^o bistro ja opazovala in pra-Študirala našega /{mata, čagrar enostranski uars^i in drugi nazori ta/^o často pridajo v trp^o uasprotja j nabori moderno ij-obrajanaga človeka, t\i je tudi i^Šel /j njegove srede. ))/[ad vrsticami je precej satire in sar/^ajma. zanimivo be-rivo! Elegantna oprema I Žalne klobuke v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča i salon modnih klobukov J. S. Benedikt, Ljubljana. Restavracija „pri črnem orlu" Gosposka ulica št 3. Danes, dne 17. oktobra 1.1. SOK drc|tucnc godbe. 2703 Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Pisarja zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbane^i v narekovanju in lustraciji zemljiške knjige, brez organične napake, sprejme takoj ali najpoznejše s 1. novembrom t.!. c kr. notar Janko Hudovernik v 3{ranjskt gori. Plača po dogovoru. Vsi pogoji so izrecno zabtevaui. (27U5-1) 100 delavcev za sv. Mihael na Salcburškem se išče za 4 - 5 tednov. — Pri vožnja, prosto stanovanje in za de/A\ne dni se plačuje poldruga šihta. Oglasila sprejema do ponedeljka, 19. t. m., delovodja Vollnhofer na Tavčarjevem dvoru (Jezica pri Ljubljani. Odpotovanje takoj. (2. C r>bi; ten II let >ati fes' ----^ I /V\/aNPELJEV! OTROBI 2 VIJOLIČNI« PUHOM KdJBOUŠE SREDSTVO Z/1 GOJITEV POLTI AA'iOTSCH&C2,57(JI^J i«« i jim !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti. >*\j»iro>J« t»Jnunt v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po „£gentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19. V dvajsetletnem obstoju največji vspehl. (2440-27) Ra¥natefijstvo „Comercielle". Nizke cene svili so plačilo za direktno naročevanje vsakovrstnega svilenega blaga Čudalepe novosti. Foulard od K 1 20 meter nadalje. Razpošilja se vsakomur carine in poštnine prosto. Vzorci pri napovedbi zaželjenega poštnine prosto. Poštnina za pisma za Švico 25 vin. iinariiUku BVOM za Htlleno blago Adolf Grieder & Comp., Zurich N. IO. kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica). 6 (14—4) Pri kai fta in 19 užina ,Slov. 179-1) li U. I m •M« »lic* Oi^*M»< največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna ^ I zastorov (rolet) in zatvornic(žaluzij) | m lesenih in železnih valjčastih zatvornic (Rol-fc laden) za prodajalne f t. 40 VJT. O rV f \ DIVj Ilica ftt. 40 5 llica št. priporoča svoje solidne In «~«^n«> Imdelbe« \ a i'4»c*l lit r*uj«*Jo n** (»ono In iiiijctolltln«*,!«*. 8"«««»RyR3R^**™# L* »M* ♦*♦ »1 ana« Vsled sklepa mestnega odbora razprstfeta se ve nagradi za dobavo načrta in troškovnika za zidanje nove mestne hiše (rotovž). I. nagrada v znesku 400 kron. II. nagrada v znesku 200 kron. Izven tega si pridržuje porlp:sino županstvo pravico za nakup upo-bljivih projektov. Kon-eoni rok za vlaganje ntčtta in troškovnika do decembra 1903. Potrebni podatki dobijo se pri mestnem županstvu. (2691—1) Mestno županstvo Rudolfovo dne 15 oktobra 1903. Župan: S. pl. Sladovič, 1. r. t. I. 2703 IS t, sa. je-anega iljiške rej me m t I. nagrobne križe po najnižjih cerah in v največji izberi priporočajo Einest HsiĐmerscIiiDidl-a nasledniki Madile, futscher & Co. zaloga ieleznlne in kovin v Ljubljani hs— (26b25) na Valvazorjevem trgu št. 6. I kem 'rosta ževne lasila . m., čar« ijani). 2706) Razpis. (26^7-1 Pri okrajnem zastopu v Šmarju pri Jelšah je začasno rentuelno stalno oddati službo okrajnega živinozdravnika letno plačo 1200 K. Prositelji morajo biti slovenskega in nemškega jezika veSč;. Prošnje, opremljene z živinozdravniško diplomo, s spričevalom nrav- tsti in z dokazom eedanjepra dt-lo^an a. je vložiti pri podpisanem okrajni odboru do 15. novembra 1903. Nastop službe takoj ali s 1. jmuarjem 1904. S tem mestom je združena obširna zasebna praksa in nadzorovanje jmov v tem okraju. Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah dne 6. oktobra 1903. Načelnik: Dr. Jos. Gaorg. Pozor! Pozo*1! Priporočam svojo bogato zalogo u«»k in»jni»t*»jMH MlMlemi»v in intjaa-v«?Js« vrni«, re*ol%rei*Jev i. t. d., vaeh priuadai.jćih rekvl«ltuv in municije, posebno pa opozarjam na pav trocevne puške TSa katere izdelujem v »foji delavnici in katere se zaradi avoje lahkote in priroCnoati vsakemu najbolje priporočajo. Ker sa pečam samo z izdelovanjem orožja, ae priporočam p. n. občinsJLvu 2a mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo atr<>k» »pada i oče narorbe ^ popruv« točno, solidno in najceneje. Z velespostovanjem (£48-43) Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. 9" Iluslrotsn eenlk ie p«£llja mm sahtevo zastonj. ^W Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38 SI%Mlttl m a roj I po najnižji crnl. Ulelkle in v to stroko spadajoča popra« Ho izvrSujo prav dobro In rt* n o. Pneumatlk ff ftcl. 4*SaO. A. KUNST Ljubljana Ž-id-o^relace ulice Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. V&akcrsna naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. --Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. m?f?ffffft??fyffvr ► \ ********************* Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša) priporoča svojo bogato zalogo » £tedllnlli ogziji&6 * najprlprostejslh kakor tudi najfinejših, jj z zoltc medjo ali mesingom montira * nih za obklade e pečnicami ali kahlami. 91 Popravljanja h-tro in po ceni. Vnanja g naročila ae hitro izvree. n *************************** « 'M Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev IijiHjaiia Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega crodja. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih .Glasbena Matica" in „Filharmonlčno društvo"v Ljubljani SikiBio Um za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana ^3 Špitalske ulice štev. 5. . fes* Preobieke._ Popravita. Mtkusch tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trg Največje n<3Js>tareje parobrod no društvo na svetu. Njega parobrodje obsega 280 — velikanskih ^ parni kov. direkfna.najhitrejša prekomor5Ka vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNoviY6rkaii pa v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni ia^topniKs Ifamburg-Amerika Linie Fr. Seimicf v Ljiibljćiiii i Dunajs>ka-cesfa štv31 poleg-velike mitnice alisrange. j :«:::t Brez vseh skrbi si lahko vsakdo resi toaletno vprašanje, če se poda v Angleško skladišče oblek y Ljubljani, na Mestnem trga št. 5 katero ima vse novosti jesenske in zimske sezone v največji izberi v zalogi, vsled česar lahko ponudi najpopolnejše kar se tiče cene, kakovosti, opreme in fagone. Naročila po me i se izvršujejo na Dunaju hitro in najfineje. Angleško in francosko blago vedno v največji Izberi v zalogi. Blago ae pošilja na izbero na vse strani brez povzetja. O. Bernafović (2611 3) poslovodja. Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano -m se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-{ tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave ca salone. spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Jos. itrhar načelnik. f T 1 f T T f I I f I 1 f f f T f ^ f V^^^T f i Ravnokar je izšla v zalogi i „- J. Blasnika nasl. v Ljubljani * VELIKA za prestopno leto ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. Itr. kmetijska družba. *« *c PA Blasuikova „Velika Pratika", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je ediuole prava, starodavna „I*ratika*% ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č\ g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej za litevajte vedno le Olasnikovo „Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo ! 11 „Vel. Pratika11 stane 24 v. ..Vel. Pratika1* stane 24 v. 3 J Usojam si s tem naznanjati, da sem raz-vezal svoje razmerje z gospodom Edmundom Kavčičem in da mu več ne dobavljam svojega splošno znanega (2671-2) likerja „Triglava". Izdeloval bodem odslej na lasten račun to priljubljeno, zdravo pijačo, ki je ni smeti za-menjavati z likerji neke kranjske rastlinske destilacije „Florian". Naročila sprejemam jaz sam ali pa firma Michael Kastner v Ljubljani. Z velespoštovanjem I KJcUlOfa Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fćtelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd itd. (19.3-7) Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni bar»i imitirano. Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 8'J slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastunj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust. ! New-York in Loidon nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvrBiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilio iz enega komada; 6 komadov , „ » Jedilnih žlic; 12 komadov „ „ . kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana Brehma zajemalnica za Juho;- 1 komad amerikanska patentirana srehrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria oašio za poiklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165 - 401 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skopal sj Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakinl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vfieC, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to ura« no garnituro, ki je posebno prikladna kot prekranno svatbeno In priložnostno darilo kakor tudi za mako bolj če gospodarstvo. — Dobiva se edino le v a. bi i h st n is i: ne; -a eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II., Rembrandstrasso 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^Cifr^ Čistilni prašek za njo stane IO kr. v * Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih plsena. Bil sem s pošiijatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem ako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartufloh, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožano, dekan v Mariboru. Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno- — Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Eamilo Bčhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Karol Januš M W M 'A M m 'A popolnoma novo trgovino z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. Vsled moje dolgoletne izkušnje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in ee bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in najceneje izvrševala. Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga najfinejših in najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame. V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, bilježim odličnim spoštovanjem (2520 - 4) Karol Januš Jn z'ftar:,Lj"b,j židovska ulica st. 3. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg štev. 28 urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. Srebrna cilinder rem. ura od gld. —. Ceniki zastonj in franko. "M MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki iivot in v vsaki faconl © o E ao ta co Ss o • ac--co * — nO 4) cd «o £ Xf © ana. co k. o ca O ■So S -S 3 CO -O C O o 2 priporoma HENRIK KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. Važno! Zn Važno! gospodinjo^ trgovce in živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojEraflrne aparate in potrrfeftrBiie, kirurgična obve-zlta vsake vrste, sredstva za dezinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konju I* h. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. Oblasiv. konces. oddaja strupov. Za * 1^1 J posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan. kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila 86 izvršujejo točno in solidno. Drogerija h- Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. 2EI 32b Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno liluaco. nizke eene. Anton Presker krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, lopic in plaščev za gospe, 43 I nepre-močljivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo -\ pisarna: |i na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani sprejema In izplačuje hranilne vloge obrestuje p i\\ od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od *. i«, dopoldne In od :i. <». popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrgalo (1863-14) DPi IU. Hudnik, predsednik Naročajte izborno (1384-44) ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema | — Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. Štev. 35 538. (2698 -1 Razglas nabornikom. Mt stni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1904 nastopno razg'ača: 1. Vsem v Ljuhljani stanujočim leta 1881., 1682. in 1883. rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj, se je tekom meseca novembra 1903 pri tukpjSnem uradu k zabeleibi zglasiti. 2. M'adeničem, ki nimajo domovinstva v L ubijani, je prinesti s seboj dokazila o »tarosti in pristojnosti. 3 Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti steriši, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 voji zakona navedenih ugodnosti je po predpisu opremljene prošnje vložiti ni* »ee* Januvarja ali februarja 1904 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. 5. Onim, ki žele, da se jim dotoii nabor izven pristojnega okraja, je o pn 1 k i zglestve vležiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglate in izkaifjo pravico do kake v ij§ 32, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služeč.h v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vOjni opravi (vojni mornaric ) in so v nabornih letih, se je ravnotako zglas ti. 7 Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel ia poziv ali pa za doižn sli, ktere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zgUsitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka ne premagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo Z globa 10 dO 200 kron ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 13. oktobra 1903. Potniki v Ameriko! 01 i JU Pazite in varujte se denarnih škod! Zadnje čase se množe slučaji, da zdravstvena komisija odklanja sprejem izseljencev — bodisi radi oslabe-Usti, starosti ali bolezui sploh. In ti se morajo vračati nazaj domu, seveda na svoje stroške. Radi tega sem, ia varujem svoje rojake velikih nepotrebnih troškov iu tragik neprilik, r peljal zdravniško preiskovanje potnikov pred odhodom iz Ljubljane« To se bode vršilo vsak torek v moji pisarni in sicer Hlgr* brezplačno za stranke. Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik Red Star Linie (črte rudeče zvezde) (2651- 2 Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 41 od kolodvora druga hiša na desno roko. Potniki v Ameriko! # B 34 Kontorist Vinske sode finivši od vojakov, dobro izvežban sloven-5^ine in nemščine v govoru in pisavi, ste-pograf, bil poprej v veliki trgovski pisarni, i.t-e primerne Mlužbe. Gre tudi na jvunaj. (2707—1) Naklonjeni dopisi naj se poSljejo pod ttj. 14. na upravništvo „SI. Naroda". Vsi ki ljubijo čašo dobrega čaja, zahtevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu INDRA TE A zmes najfinejših kitajskih, indijskih in avionskih'čajev. Pristen je le v originalnih zavojih. Zaloge so razvidne na plakatih. Glavno zalogo ima: Josip Airnik, lekarnar v Kibniei na Kranjskem. 2463-5 10 boa na dan zasluži vsak lahko in pošteno. — Vpra-gania naj se naslovi pod f,M. V. 325044 na anončno ekspedicijo g. L. Daube A, Co. Frankobrod ob Meni (Frank-furt a| m-)- (2448-5 Z stanovanji : mtno opremljeni s kopalno sobo in postranskimi prostori oddasta se s I. novembrom i. I. po jako nizki ceni v Dalmatinovih ulicah št. 3. (2667-2) — ---------- Ref< Drm-klozete popolne s prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za postavljanje, izdeluje 3 Karo! Maintinger, Dunaj 1. rua za popolne vodovodne uaprave s sesalkami ali motorno močjo Cenik z obriaki zastonj. tU s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld.. goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske salame za mesec junij 1 gld. 80 kr., vsak mesec kilo 15 kr. dražji. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kilo naprej proti povzetju. (1598—10) Janko Ev. Sire v Kranju. Odda se Spodnji Šiški 6 stanovanj po 100 gld., stanovanje s tremi so bami, kuhinjo in kletjo za 200 gld, stanovanje s 2 sobama in i«d;fno shrambo za 150 gH. — vse za f. no vember 1903 ori Josipu Seidl v Spodnji Šiški. (2672-3) Prostovoljno in po nizki ceni se proda hiša v Idriji z lepim sadnim vrtom na zelo ugodnem kraju mesta. V hiši je stara pekarija z velikim prometom, prodajalna, pripravna za slašeičarnico, dalje več stanovanj i. dr. Za natančnejše podatke in plačilne poboje naj se vpraša pri g. Fr. Didiču v Idriji št. 147. (2884-1) 5 parov čevljev za K 5-80 se odda le zaradi velike preobilice za tako nizko ceno. 1 par čevljev za zavezovati za gospode, 2 para za dane in 1 par za deklice z močno zbitimi podplati, lepe facone.' Dalje 1 par elegantnih komodnih čevljev zelo prijetni in lahki za nositi. Vseh teh 5 parov za 5 K 80 h. Pri naročitvi zadostuje številka za čevlje Razpošilja se proti povzetju. Zamenjava dovoljena. Razpošiljalnica čevljev E 13 E2 K H O N Dunaj VII /3. poštni predal, najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št. 6 (2700) i š«r-nufno s £oitpieo k 2 otrokoma za polovice dni; bolj »a vuruliftnju bona k večjim otrokom; lilsa«- Mluice in Milice It »o-M|ioili, izvrstna letna mesta; tlel*!« mm vse za v Pu!j, 9 gld. plače; dfkla pomivanje, 10 gld. plače, potnina tukaj; IO—13 kuharic za izven; 5 holj£lIi ftobarlr; »—G dobrin Ituharir za meščanske hiše v Ljubljani. Priporočafo dobre spre- tne nHtaknrlce, l»la«rajniearlre in prodaj al U e z dobrimi spričevali in po-j^j__£gg vprašili. od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni Fran Gasclo 1969"7 mm 4»w *~ nliee IO. Izdelctiotelj uezcu FRAN VVISJAN Ljubljana, Rimska cesta št. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—21) VOZOV. Garantirano dobro vino in žganje podvrženo progledu kemijske presku-ševalne postaje na Dunaju, dobiva se pri 2596-6 Uis (Cissa) v T)almactjt. Ljndevit Borovnik puškar v Bor ovijali (Feiiuciii na li.oroMl4.ein se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22.) vani ceniki zastonj. (42) Izšla je knjižica "VI Cerkvene pristojbine (šolnina) 2568-3 za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Cena 24 vin. Založil in prodaja Marija i*rofen?k v Ljubljani Florijansko ulice št. 33. L Schvventner, knjigar. Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se da;e dveletna garancija. Ve kolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za 8motke. i garnitura ff. double-'/Jatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 20») raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Kohecne^ Krakovo poMtno prt-tlH lo Ako ne ugaja, se denar vrne. (2690) Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obatalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje §amu Fernolendt čeveljsko črnilo za svetla obatala M Uiti 41 Fernolendt creme Z3 naravno usnje. Dobiva so povsodl. C. kr. dvorni založnik. C. kr. S&Štpriv. tovarna ust. 1.1832 (1340-23) na Dunaji. Tovarniška zalog« t Dunaj, l.,Schulerstrasse2l. Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix) Spretna šivilja za slamnike za ročne stroje, stroje b spodnjim in erornji m šivom, se iftcejo za Dunaj. Dober zaslužek. Opravilo za vse leto. (2662-3) Siegfried Drnstein, Mariahilferstrasse 35. H- Suhe + slabotne osebe dobe krasno polno telo po kratki v porabi moje „redilne moki J(3ttie" (postavno zavarovana). Dame dobe bujne prsi. Nikako sleparstvo, strogo reelno mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu z navodilom vred gld. 125 po postni nakaznici ali po povzetju. Prodaja samo g. ■A i« 4 D« . ]tl<^nK^l, IBunaJ XVIII., Schulgasse 3, I. nadstropje. (Fi-lijalk nima) (2626 2j BifSigetc BezugsqaeUe aller Art Musikinstrom. u. Saiten. Lederer & Kreinberg, Markneakircben i «s. -«7.> tJ.hie iiuitr.a. wirJtl preisw. u. Jederiu. z u empfehiaa.'1 Chr Parussdi M iuj. Liurcct. Pošilja se eolnine prosto. (2388—2) Globus-Ex!rakl- za Svjetlanje jest / najbolje s red srvo za svjetlanje kovina 1'iiHlte po IO, I« In 30 sin. a« 3 dobivajo povMod. (2374-2) Vsak poskus vodi do trajne vporabe. Iznajditelj in jedini fabrikant: Fritz Schulz jun. Act. Ges„ Eger, Leipzig. 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zabvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. 14 a n pa, Berlin S.W- 220Linden-strasse 5f> Kuhalnik na špiritov plin „0EC0N0M" Je nepogrešljiv ztt vsaltvo ^ospodiujNl VO. 74521 popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri ! Joliannes HHTe-cier DimuJ. IV., ^liililKaMMr :t. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih pečij in najtrpežnejših stegnili ognjišč lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po najnižjih renali. Onllt* brezplarno In poštnin«" proMlo. (16—42) Vsake vrste srajee za turl-mtt>. lilaee9 otroalke obleke, moške in ženske nosa%lee9 rokavice in volno za pletenje prodajam zelo po ceni vkljub temu, da so se cene povsod zvišale. Vzorci franko postaja. Neugajajoče se vzame nazaj. (2455-5) Adolf Zucker v Plznju, loiarna pletenin In predilnlra. na vinsko trgatev M s šaljivo pošto, korzom in plesom katera bode dne 17. oktobra t. I. v gostilni „pri Cenkarju". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 15. kr. S spoštovanjem se priporoča Fran Slainar (2642—3) gostilničar. Poštne karte. Cene: 100 kosov božičnih in novoletnih kart vtis. 2 K, 100 kosov božičnih in novoletnih kart, vtis, finih 5 K, 10<' kosov božičnih in novoletnih kart, vtis. na svile 3 K, 100 kosov cvetličnih kart 2 K, 100 komadov cvetličnih kart v svili 2 K 5U h, 100 umetniških kart 2 K, 1C0 kosov umetniških kart, svetlotisk 3 K 60 h, 100 kosov voSčilnih kart 2 K, 100 kosov voščilnih kart, zlato vtis. 5 K. Sortimenti: umetniške, cvetlične, Žanrske, novoletne, božične in gratulacijske karte v zlatu in svili. 300 kosov sortiranih 6 K, 500 kosov y K, 1000 kosov 17 K. Razpošilja se proti povzetju. Uvoz in izvoz. EberKon, Dunaj VII 3, Kalner-Mtra»*t» al. 115. (2465-5) V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko Havre — New-Tork ali Antwerpen — Mrew-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen-Philadelphia. Natančnejša poiasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 2373-2) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za celo Švico v lin k mi (meja zraven kolodvora). Dober daljnogled odpre očesu pogled po suhem in po morju. Mesto K 40 samo K 12. Izvrstno čisto, akro-matično dvojno poljsko kukalo s 6 stekli, „Zeus'" za potovanje, gledališče, gorske ture, 144 mm, & kompasom, elegantno opremljen, z usnja-tim ttuijtm, pasom in vrvico. Cena samo K 12 - Prodalo se je že nad f 5000 komadov. ,,Solinger** stroj za striženje las z dvema premakljivima"glavnikoma, za 3, 7 in 10 mm dolge lase Vsak lahko takoj striže. »«- £t%. 3. Franc ^Vilhelmov odvajajoči čaj FRANCA VVILHELMA lekarnarja, c. kr. zalagatelja Neunkirchen, Spod. Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c 2721-23) Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. Kot zuamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen ^devet cerkva). Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdeio spoštovane osebe vsakega stanu in povsod 8 prevzetjem zastopa avstrijske dražbe prve vrste, ki sprejema (1463-21) zavarovanja proti požaru, stekla, proti Škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejme modna manufakturna trg >vina v Ljubljani. (2661—3) Vpraši naj se pri A. Primožiču, Dunajska cesta št. 20 Skladišče m suh svet, fle takoj orHa na Bleivvei-sovi cesti št. I pri A. Korsika. Vež se izve pri lastniku. 2661-6 z večletnimi dobrimi spričevali, zmožna obeh deželnih jezikov, dobra računarica, vešča pisanja s pisalnim strojem, ki je že službovala v pisarni, išče službe. Prijazne ponudbe naj se pošiljajo pod ,A. Z. 1014', post« restanto, glavna pošta Ljubljana. (2337 -3) trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi želi sedanjo službo premeniti. (26^0-2) Naslov pove upravništvo ,S1. Nar.*k Sprejme se takoj izurjena prodajalka v trgovino mešanega blaga na deželi. Biti mora popolnoma vešča v vseh strokah. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Fr. Dekleva, trgovec v Slavini. (2656 - 3) Spretna prodajalka zmožna slovenšč ne in nemščine, se išče za modno in manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ravnotam se sprejme tudi 2660 -3) praktikantinja. Ponudbe upravniStvu »SI. Nar.«. 4 hiše s 30 sobami, gostilno, nekaj vrtom, blizu železnške postaje SC se prodajo, m Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2681—2) izurjen v trgovini z mešmim blagom na deželi, zanesljiv tudi kot samostojen, se sprejme takoj pod ugodnimi pogop. (2678-2) Ponudbe sprejema Jos. Bau-daž, trgovec v Kanalu na Goriškem. trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom ter deželnimi pridelki v večjem trgu na Primorskem. — Istotam se sprejme iz poštene rodbine — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2615—3) HoteISangrad pri Kranju se proda iz proste roke lakoj. Inventar in poboji zve^o se pri lastniku Dr. E. Globoćnik-u v Kranju. Kupnine plačati je 6000 gld. na račun, ostanek pa po dogovoru v letnih obrokih in pripomni se, da na posestvu ostane labko 15 000 gld. vknjiženih. (2683—2 Y0 33^^ 99 St 35741. (3695-1) V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za L1904 1. mestnega zaklada; 2. mestnega ubožnega zaklada: 5. zaklada meščanske imovine; 4. ustanovnega zaklada; 5. mestne elektrarne; že sestavljeni in bodo razgrnjeni v sicer od 17. do 30. oktobra t. svoje opazke o njih. 6. mestnega loterijskega zaklada; 7. amortizacnega zaklada mestnega loterijskega posojila; 8. mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice mestnem knjigovodstvu Štirinajst dni, in L, na vpogled, da vsakdo lahko navede Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 16. oktobra UX)o. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zbolj-Sujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naročuje se edino »n točno le pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstork.a se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: (2457-5; I ducat (12 steklenic) 3 ducati (36 steklenic) . Ustanovljena leta 1360. 4 K 1 5 ducatov (60 steklenic) . 17 K II „ j IO ducatov (i20 steklenic) . 32 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg, št. 36. „The Gresham" i zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Dunaj, L, Giselastrasse št. 1 v lilil društva* Društvena aktiva dne" 31. decembra 1901...........kron 190,871.731*— Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901...... „ 31,555.392 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd od obstajanja družbe (1848)............... . 426,999.043"— Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico ... „ 50,727 262 — Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Greshamu do dne* 31. decembra 19u1 založilo vrednostnih papirjev v znesku (1282—6) nom. !<«>■« 23,037.438*10 pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko vila nasproti ..Narodnemu domu". svilnato blago, žameti za bluze, posamen-trijski ovratniki, čipkasti ovratniki, zrč. čipke, iz sviie kvačkane čipke in broderije, svilnate vezenine, spodnja krila (juponi), kravatni - trakl, pajčolani. beli in črni. : >oo jopioe za dame in gospode, normalne srajce za gospode, hlače za gospode in dame, srajce in jopice za otroke, volnato blago za otroke, nogavice za dame in otroke, nogavice za gospode, ovratniki in manšete prve kakovosti; srajce za gospode': reformske, z gladkimi ali nabranimi prsmi; rokavice iz blaga, volne, perilne, glace in usnjate, s pod-— vleko ali brez nje- = le moderni francoski fasonski moderci po vseh cenah; spredaj ravne fasone, zgoraj kratki, spodaj dolgi čez ledje, ne tiščijo z želodca. - >co in nafinejše kravate ravnokar došle. Vse navedene predmete, kakor tudi vse pritikline za krojače in šivilje priporočam po najnižjih cenah. Nova trgovina z modnim blagom (2748—1) na Starem trp št. Ernest Sark. Josip Reich barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulico št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba toeiia. 44 Onr iil/U**. i Optični zavod J. P. GOLDSTEffl Ljubljana. Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja rrn.oriogrraxriOT7" za zaznamovanje perila. VZ grammophonov ki igrajo izrecno močno in natančno. SIS M£ M£ M£ M£ £tj M£ *5C B^ČfcfcgaSa jSvTo. gTo- o- gS& fla. <|X> Čfc Xl m H1? 4 3 m m 4 2t4 m Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Jilijalke: Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 m p H to J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voalu). Največja, zaloga klobukov najnovejše fapone. rVBx.l4e cene« Prodaja na drobno in debele. *'enil4i brezplačno- <5^: I Avgust Agnola Ljubljana Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste po nizkih cenah. Usojam si P- n. občinstvu javljati, da bom t9. oktobrcT^ od tt.—12. ure dopoludne in od S.—5. ure popoludne v hotelu „pri Sl°nu" 'K^ sprejemal vpisovanja in dajal pojasnila plesni pouk. 2 velespoštovanjem Giulio }Y[orterra (2701) jthmti uči d I j. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr« ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. larrodL ia Touoga roda. veljaven od dne 1. oktobra 19(j3. leta. Odhod Iz LJubljane juž. kol. Proga čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Anase? Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri & r zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 n) dopoldm osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo. L i* bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, C urin, G* nevo, Paria Cez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vara, Heb Fra-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lapsko, na Dauaj Cez Amate-tten. — Ob 10. un ponoči osobni vla* v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monak . (Direktni vozovi I. m II. razreda Trat Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje Oseb* vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. ar B m k, poludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijane juž. \q[ Pr:ga li Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Mooakuv Inomost, Franzensieste, Solnograd, Line, Steyr lsi, Aussee, Ljubno. Celovec, Beljak, d rektni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst>, — Ob 7. un 12 m zjutraj osobni vlak u Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipako Prago (direktni vozovi I. in H razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine »are Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Genevo, Curit, Bregenc, Inomost, Zeli 3 jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta v Solnograd — Proga li Novega mtita ia Socevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m po-poldne iz Straže, Topuc, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer isto tako — Odhod iz Ljnbljane drž. koL v Zamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ofc 10. uri 46 m ponoCi samo ob nedeljah praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. li iamnika. Mefiani vlaki: On b. uri 4b m aiutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvećor samo ob nedeijan m prazmtuh in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označer srednjeevropskem Času, ki je za 2 min pred krajevnim Časom v Ljubljani. u Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek G-astr icin zdravniško preizkušen in potrjen. Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in dru f -r. • ■= £g O p ar t* c p c *s. pi g S, o © s- 3v. Seunig trgovec z usnjem na drobno in debelo 43 v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča dosedaj Dajboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nižflilt cenah: t k*, Mft h, 511 k*, a 90 h, pri nakupu veCje množine Se ceneje. ]fovo! Patentirano jtovo! nepremočljiTO mazilo *a počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja , MAGGI-jevo SfiSt JUHINO ZAČIMBO kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe juhe, polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. (2686) Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami in v drogerijah v stekleničicah od 50 v. (če se potem napolni od 40 v.) dalje. HZ« 4fiflA||A Na zdravniškem kongresu je konstatoval prof. p!. Levden, da je samo v nem^i državi okoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jotiko, izmed katerih jih ***** ******w» umrje na leto okoh 180 000 sa to grozno boleznijo. Pljučno bolezen provzročujejo tuberkulozini bacili, kakor se je spoznalo Te bacile vdihava sicer vsak Človek, ubraniti se jih ne moremo Ako pa Blučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozine bacile storiti neškodljivimi Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — takoimenovane „bronchieM — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, takoimenovani „bronchialni ali pljučni žlezi" ; o katerih učenjaki niso vedeli, čemu da služijo. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja. Hofmanna, da ti žlezi napravljati čisto poseben sok, ki uničuje bolezenske kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja, prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se kaj lahko tuberkulozini bacili vselijo in preje ali pozneje nastane jetika. Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojačtti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozine bacile Tega se je oprijel dr. Hofmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katare in jetiko^, ki jo je imenoval Glandulćn. V Glandulenu ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temuč je napravljen iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper vse bolezni, treba jih je le poiskati Bronchialne žleze se pri nizki toploti suSe v brezzračnem prostoru ter stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta 025 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna. Glandulen — rabljen po predpisu — človeka razvedruje in mu pospešuje slast do jedi; telesna moč in teža se zvišata, mrzlica, kašelj in potenje ponoči izgine, izmečki se odločijo — človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso vsa druga sredstva pomagala, tam je pomogel Glandulen. _ Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi BC. JF"»«a»gj-M.^M»-jJ»9 c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203/111, v steklenicah po 100 tablet a 6 50 K, 50 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. I (2685 -1) LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava li ikskomptuji Oaja predujma ia vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za.Tra.3rva.je srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzgna/bl. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. P3T Eakouipt lu inkuto meni«. TtJJ ttJf* Bonna naročila. TfcJJ Podružnica v SPLJETU. 3^3= Denarne vloge nprejema <5^3 v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-134) Promet s čeki in nakaznicami. J^o lnitrvi prema so je vuled resnično cdličnega okusa Tellova čokolada vdomačila v vaeh krogih. $688) Tablice po 30, 40, 50 in 60 vin. povsod na prodaj, Hartwig & Vogel, Bodenbach. 8 stanovanj odda. se za 1. februv&v leta 1904 v novi stavbi „Narodne Tiskarne" v 3(naflovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest užit. zakupa) Srebro zveni, Zlato molči. v v EDMUND KAVCIC lastnik kranjske rastlinske destilacije v Ljubljani. (2699) Red Star £žne. Iz Antwerpena v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (1626—18) - Pojasnila dajejo: - Bed Star Line, Balmliofgasse 41 na Dunaj i, ali pa Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani. Kolodvorske ulice št. 32. CO C C8 TJ O PU Priznano najboljšo oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako m^hno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni obrat. (413—37) 4ftftft0ft4t0 llustrovani ceniki so dobč brezplačno. 00000000 te k prva kranjska industrija za marmor, granit in sijenit na parno silo pdi>$ Teman mestni kamnoseški mojster Ljubljana ErSsrce8ta Največja zaloga nagrobnih spomenikov od marmora, obeliski in piramide od črnega Švedskega jrranlta In In-1» rad o rja lastnega izdelka. Prevzame v izvrSitev kompletne druži nskr rakve; vsakovrstna stavbena in rerkvena umetna knmnoNfikR dela. izdelovanje l^lpov in podob. l'loH«e za p«liiMt%o v bogati zalogi. — Polaganje tluUt« In liod-nlUov od porlirja in granita. Načrti in proračuni na zahtevo brezplačno. h?---Vi'tV —-- Založena 1847. | I Založena 1847.1 Tovarna pohištva J.J.NAGLAS v Ljubljani 43 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg it. 7 Trnovski pristan it. 810 priporoča po najnižji ceni: oprave za Spalne SObe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore« preproge itd. Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov In navadne do najfinejše žime. M. Patič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. i Zahtevajte pravo Ciril-Metodovo kavino primes katero priporoča domaČa I. jngoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! i prašno izbero ^onfc^eijc za dame m deklice kakor tudi manufakturno blap vsakovrstne preproge i. t. o M C TJ (Z m. £ C > es 'S *W oguBJj poj 9IH0S umi ^pojođuđ £f :| uaqzi \*\\qa a j: uj L{Euo6ej Ljj^fdAOufeu a Singer-jevi šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. 33rezpla,6ni pcnjJfc v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. tjubljana, Sv. petra cesta št. 6. Frii HoffmanB urar i Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatib, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. > Novosti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Popravila se izvršujejo najtočneje. 12 Modna trgovina 2735- 2) L»na J. S. Benedikt L4*na priporoča ravnokar v največji izberi došle modne predmete in potrebščine, in sicer damske modne klobuke nSSSL ■aMMMM————■—aa— klobukov, kožuhovinasto blago, zimsko perilo daz:e»gospode, volnate in svilnate bluze, pletenine, spodnja krila, moške in ženske nogavice, rokavice itd. IVI Huni NaJvečJa in nailePša izoera nagrobnih I I MU V U i vencev in nagrobnega okrasja. | lUVU ■ Od 12. okt. naprej se bode v torek vsakega tedna vršila takozvana „prodaja ostankov" ^SJ vseh v stroko spadajočih predmetov, ki se bodo čudovito ceno prodajali. e Novaković lastniki vinogradov na otoku Bracu in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Prodaja \ f steklenicah in pisarna: Stari trg štev. 15 Ljubljana Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška, Vodnikova cesta priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela dalmatinska vina dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah. Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje. gjfif Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto. "^Hi (2567 3) AVGUST REPIC Hodar 43 LJubljana, Kolezijske ulice 16 izdeluje;, prodaja in popravlja vsakovrstno pm najnižjih cenah. Prodaja stare vinske sode, Mične luže i v veliki izberi i priporoča Alojzij Persche ] Pred škofijo 21. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. -H Električni obrat. §+- j Brata Eri lata 1H4V i I I I I I I I t ( I I I i i Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta it. 6 Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska najšira c. kr. tfrž. ta c kr. prtv. již. že:; Slikarja napisov. Stavblnska in pohištvena pleskarja, Velika izbirka dr. Schoenfeld« barv v tubah za akad. slikar Zaloart* čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazil« za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava slav. občinstvi najnovejše, najboljše in neprecenljiv sredstvo za iikacjo Bobnih tal \ imenom »Raptdol l. Priporočava se tudi al. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah Sutiunih ostankov veliko v zalogi. Za jesensko in zimsjo sezono t se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in 2 manufakturnim blagor HDGOIHL xxxi LJubjanl x x x vSpitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. i S Bluze <•> f damski pasovi srajce in pasovi j i 1 i za hribolazce in (1671-33) otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. ! j V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti v modercih frianroMke rurour. 00 05 Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri -u Ljubljana Pred Škofijo I. Mestni trg 20. Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487—8- Pariška svetovna razstava 1900. Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 7»9- do 10. ure dopoldne in od .5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4\y izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje. Za varnost vlog jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 109.832 K in je lastno društveno premoženje. ^= Sedež društva: = =--^-=. Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju C* lastni hldi>, (2638-3) j&U VENTIFBICE fDOCTEUR P1EBRE .5* FACU!. TEdc MEDICI^ d* Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—18) B co d» co CM Suehard ♦ MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado. Novo izboljšani gramofoni (18) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri drust/iti in zasebnikih. Gramofon-avtomat ?a,iios,ilni" Igra samo, Če se denar vrže notri. ■»Prodaja na obroke!« Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. Rudolf Ideber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. Naročila na zunaj se izvrSe" povratno poŠto I Kmetska posojilnica ljubljanske okosict | •jjfc reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo |Š na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic & obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0 w brez odbitka rentneaia davku, knlrrr^u pogoji I-<*> niča sama za vložnike plačuje. fO Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od *K 8.—12. ure dopoludne. (304-61) q? ^ Poštnega hranitničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. ^ Sedaj, ko se bliža mrzli letni čas, si usojam p. n. ljubljansko ob-s^E činstvo vljudno opomniti na velenjske salonske brikete znamke „Clara" (2666- 2) ki jih priporačam kot najboljše It uri* o za peri. Briketi prekosijo — Ce ae pravilno kuri z njimi — vsakteri premog; ne puSCajo žlindre, gorijo brez daha, brez hipne vročine in hitrega ohlajenja. V Ljubljani jih prodaja samo: Telefon trgovina Z lesom Telefon hi. Dunajska cesta štev. 47. »sa w 3" I p m i v*.. II m Si |:i-- Delniška stavbinska družba v Ljubljani •i UNION razpisuje na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notranjega ministrstva z dne 11. julija 1903, št. 27846 javno subskripcijo 560 delnic II. emisije. Delnice I. emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane. Delnica velja 500 kro n, se glasi na ime in ima pri zborovanju po en glas. Dividenda se letno izplačuje. Namen družbe „Union" je pridobivati stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdrževati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in Frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava, ako se II. emisija tudi odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m2) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom. Ostali del zgradbe namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnjene in lastnoročno podpisane pri- 38 stopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti ali se pa podpiše dotična izjava direktno v pisarni družbe „Union", Kongresni trg štev. 19, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9 — 12, in od 3—6. Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasneje do 1. decembra 1903. (2698-3) V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903. predsednik. 2576 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlaud — cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in odporne trdote dale* natlUrllJuJo«! dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno* Priporočila In spričevala raznih uradov in n a j s i o v i t e j a i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximiiia (1182-25 sso 9. Izvrstna fina (u-237) vina v buteljah Sdmutid 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. Velika čevljev za gospode, dame, otroke in častnike. Gamaše, galoše. Solidno blago. Nizke cene. Zaloga obuval 2666 D. H. Pollak & Co., Dunaj. Virsii. nam ka: Sidro. Liniment Gaps. Comp. iz KI elite rje ve l«kurn« v Nagi priznano Izborno« bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splofino priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z nafio varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (a&tt3—3) — It leliterjet u lekarna pri zlatem levu v Pragi, L, EliSčina c. 5- £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ ?loridas __________€€ 99 najizvrstnejša voda za lase pripravljena iz najboljših rastlinskih snovij. 71ni*ifflnC^^ povspešuje rast las v izvanredni meri, ff^lUIlllrtS vzdržuje kožo na glavi cisto ter MMHHHnHMMBB zabrani izpadanje in lomljenje las. Nihče naj ne zamudi poskusiti tega sredstva! Cena I steklenici 2 K. (2074-- Proda f ;a j«» izdelovalee s I*. Domianovič, frizer v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. •e iiKirnJo skrbno varovati pred VMtiko neeuiAtfo ker ae po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlaćnu mazilo, tako imeuovano praško domnee mašilo kot zanesljivo Bredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje tste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ftTjT Kaapoallja se vsak dau. ItJ} Proti predplačilu . K 318 se pošljejo 4/1 pušice ali 3-36 6/2 pušice ali 4 60 a/l ali 4'60 9/a pusici poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Val Jeli embalaže imajo takonito tle-ponovauo varstveno snamko. ttan i«;* zalogu B FRA6NER, c. kr. dvorni dobavitelj lrkarna ertiem orlu" a l*i*a{|a (1112-9) Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 © © © © © © © © © © © © ©l©l©|©|©|® Gostilna „Pri lovcu" na Bledu (prej Jekler-jeva gostilna) blizu jezera na jako ugodnem in prometnem prostoru! s 14 opravljenimi sobami za tujce, z veliko verando za 100 oseb, ledenico, obokanim hlevom za konje in vrtom za zelenjavo i Vse je v najboljšem stanju in posebno sedaj, ko se gradi nova železnica, izredno ugodno. Cena 40.000 kron, od katerih je treba samo 10.000 kron takoj plačati. Vsa pojasnila daje: (3680—i) Oton Wdlfling na Bledu. mf*m, _jm'*mr d"|s mf^ML mtf "fc mf** mf*ML mf*U- ^"k Naznanilo. 6S & „Kmetska posojilnica okolice" registrcvana zadruga z neomejeno zavezo i I uraduje sedaj v svojem novozgrajenem zadružnem domu na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic p"*6™- ,,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice4' sprejema hranilne vloge vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, od 8—12 ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne, katere obrestuje po pr* 4 % % ^% in pripisuje obresti koncem vsacega leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica /.a vlagatelje sama. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po posti in c. kr. postni hranilnici po položnih listih. Da je varnost hranilnih vlog zagotovljena, jamčita dva rezervna zaklada izkazana, v vsakoletni bilanci in imetje zadružnikov. Posojilnica izposoja denar na zemljišča, na menice proti poroštvu in vrednostne listine. (2702-D ti izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".