uro luli. imm zw. v uram, v Teren zi. mmmn mi. ceno Din rso shaja D 50 voru. — fiak dan poioldna, lzvsaa*Ji nadalje ta ?rasalka. — iaaaraU: do 30 petit i 2 O, do 100 vrst p, večji inserat! petU vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-inseratni davek posebej. — n31ovftaa*l Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Uaravntstvoi R&atlova allca stav. S, nriliicie. — Talaloa stav. 304. Uredništvo Saaflova ulica it. s, i. aadstrepj«. — Taleten slav 34 RT Poitnina platana v gotovini« Dajte nam gospodarski sporazum! (Absurdnost taksnega zakona.) Na včerajšnjem protestnem zborovanju, ki se je vršilo v Narodnem domu, je imel glavni referat predsednik notarske zbornice v Ljubljani, notar Aleksander Hudovern.ik. V izčrpnem in temeljitem govoru jo predoči! zboroval-cem. do kakih absurdnosti vodi sedanji zakon o taksah. Zakon zadene skoro vse, kar ima kakoršiiokoli zvezo z lastninskim prenosom in izročitvami. S svojimi potankostmi se nanaša na vsa ko še tako malenkostno prenosno zadevo in predstavlja labirint vseh mogočih predpisov in scve pozneje tudi dajatev. V gmotnem oziru na rodi narav nost skandalozne absurdnosti. Tako na . primer z generalno takso ^a izbrise v zemljiški knjigi* ki znaša 50 dinarjev in ki se mora plačati pri vsakem izbrisu brez izjeme, pa najsi znaša vknjižena terjatev samo 5 kron enako 1 dinar 35 par ali pa celo, kakor se je resnično dogodilo v enem slučaju, samo. 2 kroni, .to je 50 par v sedanji valuti! Enakih slučajev, da znaša taksa po 50 do 100 krat več kakor vknjižena terjatev, je nešteto in so še na dnevnem redu. Refe rat notarja Hudo vernika prinesemo na drugem mestu in zato je odveč, da tu naštevamo podrobnosti teh nesmislov v sedaj obstoiečem zakonu o taksah. Še drugi finančni in gospodarski nesmisli so se culi na tem protestnem zbo_ rovanju. Navajali so jih gospodarski poročevalci, taki možje, ki jamčijo za avtentičnost in Utemeljenost svojih izvajanj. Naša gospodarska zakonodaja sepa, da je strah! Ni £a zakona, ki bi ne vseboval gorostasnih določb in ki ne bi radi svoje notranje nezmiselnosti direktno škodoval gospodarstvu. Pri tem je zanimivo tudi to. da zadenejo ti zakoni oredvsem prečanske kraje, ker se nanašajo s svojimi.podrobnostmi na raz Členjeno in naoredno gospodarstvo, do-čim so gospodarske razmere v južnejših m vzhodnejših pokrajinah razmeroma primitivne. Če vprašamo za vzrok takšne sla, be gospodarske zakonodaje, ni težko najti krivca. Naša politika nima časa, da .bi se posvečala, kakor bi bilo potreba, gospodarskim vprašanjem! Zakoni se sestavljajo na brzo roko, večinoma od. strani nepopolno kvalificiranih načelnikov in drugega »strokovnega« oso-bja v ministrstvih. Kontrola od strani skupščine je minimalna, večina poslancev nima pojma o kakšnem primerjalnem zakonodavstvu, kaj šele o naših domaČih razmerah. Znano je. da je v na rodni skupščini Število gospodarsko in pravno podkovanih poslancev minimalno in da strokovne odbore in pododbore komaj s težavo zasedejo s primernimi referenti. Je pa še en vzrok, zakai naša go-precizirali stališče, ki ga v tem oziru zakaj doživljamo takšne taksne absurdnosti. Kdor količkaj premišljuje o moderni državi, si bo mislil, da so takšne absurdnosti nemogoče. Evo. v naši dr žavi pa so na dnevnem redu in nihče v Beogradu se ne zgane, da jih odpravi. Takšnim gosoodarskim absurdnostim so krive naše politične razmere, je kriv ves potek naše notranje politike. Če rečemo, da bi morali v notranji poli tiki že davno, takoj po konstituanti in spreiemu Vidovdanske ustave postaviti na dnevni red pred vsem gospodarska vprašanja in Šele potem vse drugo, kar je za življenje manjše važnosti — smo precizirali stališče, ki ga vtem oziru zastopajo vsi krogi, ki jim je dobrobit države in njena notranja konsolidacija res na srcu. Rešitev perečih gospodarskih vnra-šanj, ki globoko posegajo v življenje vsega naroda, bi morala biti parola naših državnikov v Beogradu, ne na spo razumi med strankami za delitev oblasti v državi, za preganjanje državi zve. stega uradništva, za pobijanje kulturnih institucij, ki so pravkar v nevarnosti, da bodo pod pretvezo homogene kulture in varčevanja demontirane, sporazu. mi za nastavljanje partizanov na eksponiranih uradn. mestih, za korupcijo, ki se nam — ako je resnično ono, kar navajajo klerikalci v svoji interpelaciji — odkriva v najnovejšem škandalu ministrstva za Šume in rude s Trboveljsko družbo. Ni je večje tragike, kakor je tragika takozv. narodnega sporazuma, ki ie pod gostim plaščem demagogije zastrla živ-ljenske potrebe našega naroda ter zavrgla naše prvobitne gospodarske in kulturne potrebe. In vendar bi bili morali te potrebe postaviti na prvo mesto razprav in nosvetovani v ministrskem • Rekonstrukcija vlade RR? Pašić pozval prometnega ministra k demisiji. —Položaj v radikalnem klubu. — Bojkot Jugoslovenskega Sokola proti Radiću« — Zagreb, 21. decembra. (Izv.) »Novosti« javljajo iz Beograda, da je včeraj poseli! ministrskega predsednika Nikola Pa-šića na njegovem stanovarru prometni minister Anta Radojević. Ministrski predsednik je prometnega tnin-stra pozval, da noda demisijo, ker to zahteva sedanja politična situacija. V političnih krogih priča-ka'uiejo, da prometni minister Anta Rado-lević odstopi že formalno v teku dveh aH treh dni. Po!U?čna javnost vedno bolj intenzivno razpravlja o rekonstrukciji vlade RR. Nekateri radikalni voditelji povdarJ3Jo. da ministrski predsednik Nikola Pašić ne izvede takoj rekonstrukcije. Pričakovati Je res osebne spremembe v vladi, toda šele po katoliških fn pravoslavnih božičnih praznikih. Širijo se najrazličnejše kombinacije, ki iifc pa radikali odločno zavračajo. V radikalnem klubu samem ie položaj popolnoma nerazčiščen in se razvijajo nasprotstva z vso ostrino med obema strujama. Iz Šibenika prihajajo poročila o vsebini treh političnih govorov Stepana Radića. Včeraj so namreč v Šibeniku proslavili ti-sočlctnico obstoja hrvatskega kraljestva ter odkrili spomenik hrvatskemu kraiiu Tomislavu. Iz Zagreba »e prispel prosvetni minister Stepan Radić v spremstvu svoje soproge in svoHb hčerk ter več narodnih poslancev. Jogoslovenska društva, tako Jn-ko slovenski SoKoi so proftlasMa bo'kot proti Stepami Rad!ču ter se niso tidele^Ma proslave. Odkritje spomenika kralia Tamtsla-vu je bilo zato zgoli strankarsko. Prosvetni minister Stepen Radić je na tej proslavi trikrat govoril. NfJPrej je govoril z balkona hotela *K-ka*. Tu je govoril'o pomenu kralja Tomislava, ki je že pred tisoč leti sprejel pod okrilje hrvatske krone srbski narod. Skupno hočemo z vlado pomagati tudi Slovencem. Poslal je tri pozdrave in sicer prvi pozdrav bratom v Ameriki, drugi pozdrav Beogradu kot prestolici države in prvaku vseh jugoslovenskih mest ter tretii pozdrav obenem Ljubljani in Zagrebu. Te tri povdrnve pošilja Radič iz slavnega Ši- benika ob Sinji AdrljI. V drugih dveh govorih le Stepan. Radić opozaraT navzoče na epistold Sv. Pavla, Id so jo včeraj citati po cerkvah. Naglasa! ie. d3 postane naša država tako krepka in silna, da jo ne bo mogla odstraniti nobena sila Malemu narodu Slovencev hočemo pomoči da se svobodno razvija in hočemo braniti njegovo domovino. Bratom Srbom pa pravimo: »Junače! Prešli so časi junaštva! Danes so drug! časi! Ni več čas za junak ovan je I Prišli so drugi časi. ko se ne orje več niti z rdečim niti z železnim pltgom niti z ameriškim traktorjem ampak z dbornim peresom, s katerim se ustvarja kultura. Brat Srbin vedno si visoko letal, nikdar nisi gazil po blatu In to je mnogokrat bolje-*- Zvečer ob 20. se Je prosvetni minister Stepan Radič odpeljal iz Šibenika v Zagreb. — Zagreb, 21. decembra. (Izv.) Današ-n;i »Jtrtaruif list* javlja iz Šibenika, da se je udeležilo proslave povodom odkritja spomenika kralju Tomislavu nad 30.000 ljudi To poročilo ie neverjetno, ker ie treba upoštevati, da Šibenik sam ne šteje niti 8.000 ljudi in tudi bližnja okolica ne more celokupno doseči števila 30.000. — Beograd, 21. decembra. (Izv. ob 12.) Politična javnost s? živahno zanima za vprašanje rekonstrukcije vlade RR. š:r?Jo se danes različne vesti m kombinacije. Politični krogi osooKo px!*rtavajo dejstvo, da ie pobožaj naše vlade zelo težaven In n^-vzdržljiv. Današnja * Politika * prav:, da ra-d*kaH sami pr*:?navaio. da vstopamo kancem leta v zelo težavne razmere. Mnogo tožklh skrbi povrroč>*ji razne flmnčne in ■"tinanje zadeve. Vsak jasno sedaj obriti, da le prišel državuf £*rof v zastoj. Pojav-Majo se težkoče m vsak mora priznati, da le treba končno uredi:! zamotana vprašanja. Kakor je vaš dopisnik poučen, poskušajo priora?) Daviđovića pričeti javno akcijo proti NfleoH Pašiću. Pristaši Liube Jova-novića se dnevno sestajajo z Davfdoviče-vimi demokrati m njihovimi prijatelji. noše MmtlU u Ameriko Ureditev ncšlL voJTiih dolgov. — Najetje dolarskega posojila« — Beograd, 21. decembra. (Izv. ob 12.) Včeraj in dane« nikekih važnejših politič nib dogodkov. V narodni skupščini ni bilo danes dopoldne niti petnajst poslancev. V ministrsko predsedstvo ni prišel niti en minister. Včeraj Je bil na dvoru zunanji mi nister dr Ninčič. Avdijenca je bila v zve z{ s potovanjem naše delegacije v A.meri. ko. Za nocoj jo določena seja ministr skega sveta, na kateri pride v razpravo vprašanje odhoda na-še delegacije s financ, nim ministrom Stojadinovičem na čelu v Ameriko. Delegacija potuje v Newyork in v Washington Ministrski svet nocoj določi bistvena navodila za delegacijo, ki Ima pričeti v Ameriki prvič pogajanja za ure. dltev naših vojnih dolgov Ameriki m -drugič skleniti pogodbo s nekaterim! ameriškimi bankami glede najetja večmilijonskega do-lar&kega posolila. Iz razlogov varčevanja bo delegacija maloštevilna. Tehnično osobje bo sploh zelo omejeao in se k delegaciji pritegne osobje našega poslaništva v Was-hingtonu. Sef delegacije je finančni mini ster dr. Stojadinovič. Razen njega bodo pozvani v delegacijo še štirje strokovnjaki tako po en Slovenec po en Hrvat. Kot delegata sta že določena naš londonski poslanik dr. Gjurič in pa načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milan Radosavlje-vić. Po dosedanjih dispozicijah odpotuje naša delegacija najbrže Že v četrtek 24. t m. SOL i!. — Dunaj, 21. deembra. (Izv.) Nasprotja med vladnimi strankami se vedno bolj hi bolj poostrujejo. Socijalni demokratje vstrajajo pri svojih zahtevah glede stanovanjskega zakona in odklanjajo vsak kompromis. Današnji i,Morgen«: priobčuje iz krogov socijalnodemokratične stranko daljši članek, članek nag!3ša: Dogodki zadnjih dni v parlamentu so politični položaj popolnoma spremenili Od vlade predložene spremembe k stanovanjskemu zakonu so Izzvale v eocijalno-demokratični stranki veliko ogorčenje in nezadovoljstvo. Socijalni demokrati morajo zato premišljati o spremembi parlametarne taktike. Socijalnode mokratična stranka Jo mnenja, da nujna razpustitev parlamenta neobhodna in do se morajo razpisati nove volitve, ki naj bi prinesle popolno razčiščenje političnega položaja, že prihodnji mesec nameravajo socijalni demokratje v parlamentu tako odločno nastopiti proti vladi, da izzovejo razpust parlamenta In razpis novih volitev, ker socijalni demokratje odklanjajo vsak kakršenkoli si bodi komproe a krščanskimi socijaJieii in nemškimi nacijonalcl. Stalin o ciljih komunizma — Moskva. 21. decembra (Izv.) Glavni tajnik komunistične stranke Stalin je na seji osrednjega izvršilnega strankinega odbora razpravljal o splošni mednarodni politični situaciji. Naglašal je med drugim, da i« obtožba evropske politične javnosti proti sovjetski vladi, čeS da podpira propagando komunistične internacijonale v evropskih državah, brez vsake podlage. Zavračal je rasti mnenje nekaterih ljudi, da se komunistična stranka sovjetske Rusije zanima za razne politične atentate in da sama moralno in dejansko podpira organizacije, ki snujejo atentate proti članom raznih evropskih vlad. Ostro je obsodil bolgarske očit- sveta in v parlamentu! Kako drugačen bi bil narodni sporazum ako bi vseboval rešitev vsaj eno gospodarske zehteva, vsaj ene življenske težnje našega gospo darstva. ako bi na primer donesel spremembo takšnih gorostasnosti, kakorš-ne so nanizane v zakonu o taksah! Zato so takšna protestna zborovanja, kakoršno je bilo včeraj v Narodnem domu, v eminentnem interesu države, ker brezobzirno razkrivalo rak-rane na rešeni državnem telesu, ki nrav gotovo uničijo državni organizem, ako se ne odloČimo o pravem času za radikalno ope racijo. Gospodarstvo je iundament države in z gospodarskega stališča je naj. lože spoznati. aH so vladajoči politični pravci dobri ali ne! Pričnimo torej najprvo z reševanjem perečih gospodarskih problemov in pustite fraze o strankarskih geslih in programih, za katere so široki sloji, stokajoči pod težo neznosnih bremen, že itak otooeJ« ke. da bi bfa sovjetska Rusija angaiira^a 1 pri sofijskih atentatonh. Švovi. Rusija nima ničesar skupnega s terorističnimi organizacijami. Delo komunistične intemacionale obstoja v organizaciji revoiuciionarnega gibanja ljudskih množic proti kapitalizmu. Komunistična internacijouala se odločno bori za ohranitev svetovnega mini. Sovjetska Rusija stremi dalje za vzpostavitev solidnih trgovskih zvez. Odločena je okrepiti prijateljska zveze z vsemi narodi. Pogodba v Locama je pogodba močnih proti slabim narodom. Sovjetska Rusija pa zahteva popolno samostojnost in neodvisnost slabejših narodov pred kapitalističnimi silami Sovjetska Rusija in razoro-žitvena konferenca — Moskva, 21. decembra. (Izv.) Sov Jetsko vlado j© pozval svet Društva naro dov. da naj te udeleži razorozitvene kon. f o renče, ki Jo sklicuje posebna komisij) Društva narodov za 15. februarja 1926. v Ženevo. Sovjetska vlada Jo Izjavila svojo pripravljenost za udeležbo aa tej konferenci, toda e pridržkom, da konferenca e^rej me gotove od Rusije stavljene pogoje. Pred vsem sovjetska Rusija zabteva, da Dru-fetvo Earodov poskrbi sado?5*=uje Rusiji, ki ee jo Se vedno javno obtožuje kot podpira^ teljieo komunistične propagando v evropskih državah. ČESTITKE ČEŠKOSLOVAŠKE NIKOLI PAŠIĆU — Beograd. 21. decembra. (Izv. ob 13.) Predcedmk češkoslovaške vlade dr. šveJda je včeraj brzojavno čestital mkrstrskeimi predsedniku Nikoli Pašiću k niecrTvemn rojstnemu dnevu. V brzojavki predsednik dr. Švehla zlasti povdarja visoko spoštovanje, ki goj! Češkoslovaški narod do Nikole Pašiču. Ministrski predsednik ^e }e ta-koi zahvalil dr. Švehli ter izrazi svoje veselie. da je doižvel bratski češkoslovaški narod, zvest zaveznik Jugoslavfje, po stoletnih borbah In žrtvah končno osvobojen je, AFERA DR. LEONTIĆA — Zagreb. 21. decembra. (Isv.) Iz Broda ob Savi Javljajo, da Je včeraj tamošnja »Orjunant raspravljala o aferi dr. Ljube Leon ti ca, predsednika direktorija »Orjune« proti voditelju SDS Svetozarn Pribičeviću. »Orjuna« je obsodila postopanje dr. Leoatica ter zahteva, da se skliče plenarna seja direktorija *OrJune* v Beograd. »Orjuna* ob Savi je prepričana, da se skuša nestrankarsko organizacijo zaple-sti v politične zakulisne Intrige. Od dr. Leontiča zahteva, da popolnoma razjasni stvar in zlasti da pojasni vzroke, rakaj Je posetil ministrskega predsednika. — Zagreb, 2L decembra. (Izv.) Oblastni odbor s.Orjune^ je razpravljal o sporu med predstojnikom direktorija dr. Ljubo Leon ti čem In S veto žarom Pribicevičem. Sprejel je daljšo resolucijo, ki vsebuje 6ti-rt točke: Resolucija naglasa: 1. Spor je osebnega unačazja, kakor je to dejal sam predsednik direktorija. Nil nikakoga spora med aOrjunor. kt tako in samostojno de mokratsko stranko, 2. Odbor je mnenja, da Je n©vamo in škodljivo, če se spor tolmači kot 6 por med Orjuno In SDS. 3. Ukazujemo vsem organizacijam, da se strogo drže discipline in da ne objavljajo svojih sklepov o tem sporu v javnosti, marveč jih predlagajo le oblastnemu odboru. 4. Vsem organizacijam priporočamo, da se strogo ravnajo po sklepih, sklenjenih na zadnjih dveh sejah glavnega odbora. Kakor Je vi-deti, skuša zagrebška Orjnna v tem Sporu zavzeti srednjo linijo. PRAKSA ZOBOTEHNIKOV — Beograd, 21. decembra. (Izv.) Or ganizacija zobnih zdravnikov je včeraj sklicala poseben sestanek, na katerem so raspravljali vprašanje o samostojni praksi sobotehnikov. Sprejeta je bila odločna resolucija, v kateri zahtevajo zobni zdravniki zakonito zaščito lastnih interesov. Resolucijo predlože zobni zdravniki ministru za narodno sdravje. Glavna njih zahteva je, da zobotehniki ne smejo izvrševati saznostoj. ne zobozdravniske prakse. TURŠKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU — Beograd, 2L decembra. (Izv.) Po obvestilu iz Pariza prispe 24. L m, v Beograd turški zunanji mrnister RuStl bel. Osiane v Beogradu več dni. Na sestanku z zunanjim mmistrrom dr. Nhičlćem se predvsem likvidirajo vsi med obema državama obstoječi spori NOV AMUNDSENOV POLET NA SEVERNI TEČAJ — Berlin, 21. decembra, (Iz.) Amudsen namerava začetkom meseca maja prihod njega leta na nekem italijanskem zrakoplovu znova Doleti pa severni tečaj. Za eks~ SBIHI2E82DU! pedicljo Je določenih l«fO&Mt aorveakil kron. Polet na severni tečsj izvrSi Amnad. stfn na itaii.J&nskem zrakoplovu -Morse I«. Zrakoplov plo^e pod norvežko zastavo. T% odredba jc itt+aSs. v krogih !talijan»Ki' zrakoplovcev ogorčenje. NOGOMETNE TEKME — Beograd, Radi velikega sne*:a od padle vse tekme, tal: rapeto pričakovana prvenstvena tekma jPK0sIayQa • BSK. — Dunaj. Adrnira : Simnicr;::^ 6:3 (3:1), Rapld : ffertba 4:3 (2:2) prvenstvene. — Budimpešta: MTK : Tocroekves Ć:0, FTC : UTE 2:0. — Praga. Sbvtja ! Cechie Vlil 0:1. • — Zagreb, Prvenstvena tekme tretjerazrednih klubov. — /urica. Am-teure (Duraj) : Jouni Fe!!o*ws 3:1. Svlcarli neobičajno močni. — Jugoslavija : Francija. Fr*ncosk5 nocometoJ savee ie pristal na predlog: JNS. naj se prlhcx!ijo teto vrši meddržavna tek« ma Jugoslavija : Francija In 5e za tako tekmo predlaga! 13. i uru 19.26. — RaniJ'c c-d poredal tekmo v Zagrebu proti Gradjatrskemu za Bož'č. Edmi prosti dmiajsld klub js se WAC, proti kateremu bo morda Gradjaas&i igral dve mediiarodni tekmi. — Par«. Vtena : Stade Francais — Llsabcna. Sparta (Pra^a) : Usabo-na 5:1 (4:1). — Buesss Aircs. Arsrentiriiii : Brasi flja 4:1 0:1). Borzna poročila Ljubljanska borza, LES- Hrastovi hlodi od 30 cm naprej, od 3 n naprej I.. II, fero. naklad, postaja* 5 vagonov, denar 460, blago 460, zaključki 460; telegraf« ski drogi, smreka, jelka, bor, od 7—12 m, dolž., r,a obeh koncii: prižagani predpisani deb., fco, m., denar 320; borove deske* 50 milim., pera U suh*. 4 m, od 15—32 cm, foo, meja, blago 570; smrekove deske ^0 ram, p«« raleine. sube- 4 m. L, IL. IIL monte od 19 do 32 cm m cd i a 23 cm, fco. m., blago 550; borovi remljni 50,50, 50/SO, tco. m-, bukovi žel. pragi 2.60 m X 14 X 24 X 14, fco. v. m. tr., denar 39; bukovi železnisKi pragi 2.45 m X 12 H X 22 X 12 K>, fco. rag. m. trs., denar 34 ŽITO. Koruza ume: suš. irc ban. p. 3 vas. 155 155; Otrobi deb. »uskinasti frc. v. ar. p» 1 vas- 150, 150; Ajda domaČa frc, vag. slov. p. četrt vas. 350, 250; Proso domač frc vag. slov. p. četrt vas. 210; Koruza stara irc. bačka p. pol vas. 165, 165; Ovs. otro M nezmleti frc, v^s. med i. p. 85; Ovseni otrobi zmleti frc vas. medj. p. 110; Ceno-la irc vag. n. p. 105; Brinjs ita!. tre vag Lj 375; SHvovka gar. 50;ć frc, sremsJ^ p. oeotrašarrnjena 1600. EFEKTI 2%*/* državna renta ?a vojco škodo denar 320 .blago 330; 7% investicijsko po* sojilo Iz leta 1021: denar 7&, blago 70; Celjska posojilnica d. d. —.—; Ljubljanska kreditna banka; denar 220, biago 220. zaključek 220; Merkantiina banka —; Prva br» vatska štedionica —.—; Kredi mi zavod-denar 175, Maj?o 185; Slavenska banka: de* nar 50; Strojne tovarne in hvanie: denar 125; Trbovefj^ka premosokopna dru&* ba —.—; Nihaš d. d. —; Združene pa prrmce: denar 120. ■ Zagrebška borza* Dne 2f. decembra Špreieto ob 13. Devize: Curih 10.8550—10.0350. Praga 166.275—168.275, Pariz 212—216, Newyortc 56.06—56.66, London J72 71—274.71. MIlan 266.49—26^9, Berlin 13^750—13.4750, Do» naj 790.60—«00.60. Valute: dolar 55.41— 56.01. Tfo uvest, posoi. 1021 77K— 7S; drž. rente za ratnu štetu 32(^—322. 320 K do 321 Hx L'ubljanska kreditna 310; Hrv. eskonrptna banka 118—110: Kreditna ban« ka, Zgb. 133—135; Hipotekama banka ft2% do 64; Jngobanka 10S—109; PrzStedirma 945—950; Savenska banka 50—51: EkspJ©» atizacija 45; Drava d. d. Osijek 220; SeČe* rana. Osiiek 430—435; Isis d. d. 62; Nihac 3S; Gutman 360; Slaveks 140—I4S; Slavonija 42—*4; Trboveljska 315; Vevče 120. Inozemske borze. — Čarih. 2t. dec Predborza: Beostrad 9.17—9.20, Pariz 19.60—10.70, London 25.11 —25.1150. Newyork 517.50—51$, Milan 20.85 —20.05, Praga 15.31—15.36. I>Jnaj 72.90-73.10. — Trst 21., dec. Beograd 44.01, Parh 94.50, London 120.35. Neu^ork 24.S0, Pra-zza. 7X45. Cuilh 479 DansJ 347. 9 7014 63 stran 2. »S LOV C N S K I NAROD« dne 22. decembra Slev. 299. Velika manifestacija državnih aktivnih nameščencev in vpokojencev Protestno zborovanje v Ljubljani. — V interesu vseh pridobitnih «g slojev je revizija taksnega zakona, dinarjev do 1000 Din pa. na '/# pristojbin* sitih nastavkov zniža. Da se zgradba novih in prezidava sta* rili stanovanjskih poslopij po možnosti po* spešjc in s tema omili stanovanjska beda, se naj mu ta tim mutandis zopet vzpostavi f3. istega zakona, katerega je taksni za« on ukinil, pristojbine za prenos takih po* skroij pa primerno znižajo. 2. Takse glede izročilnih pogodb po 6 % so nevzdržljivo in absolutno previsoke. Ker pogodbe take vrste aoticipirajo postav« nemu dednemu nasledstvu, naj se določi, da so take pogodbe, sklenjene med starši in otroci, ali med osebami, ki hočejo šupiti 2 njimi v zakon, slične ▼ članu 6. prip. 5. taksnega zakona navedenim dedsemam do zneska pol milijona dinarjev vsake prt; stojbine prosta. Na vsak način pa jim mora nadalje pri odmeri pristojbin priznati vse udobnosti po § 1« in 2. zkona z dne 18. junija 1901. štev. 74. d. z., ter ta zakon* ki je bil ukinjen, zo* pet vzpostaviti. 3. ) Ker stopijo darilne pogodbe za pri* mer smrti šele po smrti darovalce vi in če ga obdarjcaec preživi, v veljavno moč, naj se pristojbine ali takse od takih pogodb predpišejo šefe tedaj, ko stopijo v pravno moč, do tedaj naj se drže v evidenci, kakor se je to preje vršilo, da ne bodo stranke občutno oškodovane. Zajedno naj se opo* zorijo pristojbinomerna oblastva. da je od tukih pogodb nc glede na to, ali jc daritev č:>tu cii nc. odmeriti takso po § L zakona z dne 15. septembri 1915, št. 278 d. z. 4. Pri odstopnih pismih pristojbina po 2 % ni utemeljena, zato naj se v bodoče od takih listin zahteva samo % pristojbina, kakor pri zadolžoicah, ker se pri odstopnih pismih spremeni samo oseba upnika. 5. Taksa za predloge, da se nedoletna oseba proglasi za polnoletno, določena po tar. post. 135 t. z. naj se popolnoma ukine, ker jc previsoka in v tem iznosu ni utcme=> I j ena, ali naj se vsaj izdatno omili. 6. Določilo tar. post, 13S, da se plača, če se izdado v zemljeknjižnih zadevah več nego tri sklepi, od vsakega sklepa taksa po 5 Din, naj se kot nasprotujoče zemljeknjiž* nemu zakonu popolnoma ukine, ker sodnik izda na zcui!jeknji2ni predlog samo en sklep, vsaka stranka pa dobi en izvod tega sklepa, izvod sklepa pa ni identičen s skic* pom samim. Taksa za zbrise po 50 Din za vsak zbris je absoluno previsoka, ker znaša čestokrat več nego vrednost izbrisane terjatve ali pra* vice, in je za s>trankc jako občutna. Zato raj se uvede progresivna taksa za zbrise, če se že ne popolnoma ukine. Vzpostavi naj sc pa takoj glede zbrisa malih terjatev ali pravic do vrednosti 2000 dinarjev, in pa za listine, nanašajoče sc na tak zbris, če so t*e tc vknjižbe vršile pred letom 1920, zakon z dne 31. m;irca 1S75, Šte* ^ ilka 52 d. kateri je bil ukinjen. Taksa, katera se zahteva, da sc odpise parcela od neobremenjenega posestva k obremenjenemu naj se popolnoma ukine, se nc da opravičiti., ker to ni po zakonu sms* trati za razširjenje zastavne pravice ali obremenitve sploh. Ravnotako je neuteme* Ijeuo določilo, da sc v primerljajih, ko se odpiše parcela od obremenjenega posestva brez prenosa bremen, mora plačati taksa po 50 Din po § 139. tar. post., to se pravi od vsakega upnika, katerega breme se ne pre* nese v novi vložek, ker ta transakcija ni slična z /'brisom terjatve aii bremena. 7. Rok za plačilo takse, določen pri kupnih pogodbah na 15 dni, naj se primer* no podaljša. Tudi sc naj dovoli vpb v zenb ljiško knjigo pred plačilom takse. DrŽavi se namreč v tem primeru ni bati nobene izgu* be na tak^i. ker imajo take terjatve države prednost pred drugimi terjatvami, stranke pa trpijo večkrat občutno in nepovračljivo Lkodo, će se vpis v zemljiško knjigo ni pra* vočasno izvršil. Tudi naj se dovoli manj imovitim strankam, da plačajo prenosno takso v obrokih. Pripomba 7. k tarifni post. 12 in odnosno zadnji odstavek k članu 20., kateri določuje, da se plačuje taksa za vse sklenjene pogodbe, ne glede na to. aH se iz* \r5e ali ne, ter sc ne vrne, če se pogodba r.c izvrši, naj se kot javnim in zasebnim in* teresom nasprotujoč, ukine, ker težko oško* dujc dotičnika. pa naj se določi, da sc pri pogodbah, ki so sklenjene pod kakim po* gojem, uže u plačana taksa povrne, čc stran* ka dokaže tekom 90 dni. ko je ta slučaj na* * — LJobUaoa, 21. decembra. Na pobudo notarske zbornice za Slovenijo so včeraj priredile vse javne in gospodarske korporacije veliko protestno zborovanje za revizijo taknega zakona. Zborovanje se je vršilo v Narodnem doma ter so se ga udeležili dr. Danilo M a j a r o n za odvetniško zbornico, mnogoštevilni notarji s predsednikom notarske zbornice Aleksandrom H n-dovernifcom na čelu, član gerentskega sveta g. Josip T u r k, Fran 2 a g a r, davčni Iconzuient, zbor. svet. Viktor Rohrmann m Fr. Stare, kot zastopniki zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Fran Stopica, predsednik ljubljanskega gremija trgovcev, Fran Pretnar, predsednik Zveze ?u-scoslovenskib hranilnic, ing. Rado Lah, za Kmetijsko družbo, ing. Milan Š u k 1 j e za ?nženirsko zbornico in Zvezo industriicev, Ivan P r e! i h za Pokrajinsko zvezo hišnih posestnikov m Se mnogi drugi zastopniki trgovskih in gospodarskih organizacij. Predsednik notarske zbornice notar Aleksander Hndovernik je otvoril zborovanje ter je bil obenem izvoljen za predsednika shoda. Predsednik shoda le ob otvoritvi med drugimi pozdravil tudi dr. Stegenška kot zastopnika delegata in dr. Pfeiferia kot zastopnika mariborskega velikega ž trpana. Finančni tajnik dr. S t e g e n s e k je pozdravil zborovanje v imemi deiegata ministrstva financ ter podal kratko izjavo, da se delegat dr. Šavnifc živo zanima za potek zborovanja ter želi najboljšega uspeha. Uverjen je, da bi racijonalne reforme tak-snega zakona mogle zaeno dobro vplivat) na naše najboij pereče vprašanje, to jc na vprašanje direktnih davkov. Zagotavlja, da bo v mejah stvarne m flnancljeme dopustnosti podpiral z vsem! močmi započeto akcijo. (KJfci: >Kakor -po navadi M Predsednik shoda notar Aleksander H u d o v e r n i k je nato podal stvarno utemeljeno poročilo o pomanjkljivosti in o netočnosti sedanjega taksnega zakona, ki globoko reže v vitalne interese vseh slojev. Poročijo priobčimo v celoti, da tako javnost informiramo o trajni potrebi revizije trdnega zakona. Davčni konzulom Fran Žagar je v imenu Trgovsko zbornice in Zveze trgovcih sremijev kratko in strokovno opi5-a! nedOsta-Hce taksnega zakona ter se pridruži! zahtevi r> čimprejšnji reviziji zakona. navajajoč kričeče krivice, ki jih ta zakon povzroča vsem pridobitnim krosom. Predsednik Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo g. Iv. F r e 1 i h je v imerm hišnih posesmKcov zahteval revizijo zakonov ter je navaja! razne kričeče Ročaje, ko so morali hišni posestniki protizakonito -plačaii ogromne pristojbine, S praktičnega stališča je kritiziral ifskalrčro stališče finančne uprave. Zbor je nato soglasno sprejel od predsednika notarja HtKiovernika predlagano resolucijo, h kateri sta stavila nekatere spre-rninjevalne predloge notam dr. Grašič *z Kranjske gore in Avg. D r u k a r iz Celja. Zbor je obenem tudi sprejel od Gostilniške zadruse pred!ag?r?o resolucijo glede oonravc točilnih taks. Zr»r u z odobravanjem sprejel niu slednjo RESOLUCIJO: Zakon o taksah in pristojbinah v dne 15. oktobra 1923 U. 1. št. 36S ex 1923, je v ^-voji sedanji obliki nevzdržljiv, ni jasen, pregleden, sistematično sestavljen in do? sleden. ter našim razmeram ni prikladen, zato predlagamo: 3. da sc pri kupnih pogodbah za nepre; mičninc ("tar. post. 12) določena taksa po t> %. ki jc za manjše kupnine gotovo previsoka, spremeni v progresivno takso do najvišjega zneska 4 %. Z orirom na to, da ;e kmet steber države, naj se priporaajo znova lastnikom kmetskih posestev vse one udobnosti, ki jim jih jc pripoznal zakon z rine 38. junija 1901. št. 74 d. z., ter se naj ra zakon zopet vzpostavi. Z ozirom na to, naj bi se določilo, da so taka zemljišča do •vednosti 5000 Din prenosne vrednosti po* polnoma prosta, ob vrednosti od 5000 Din do 70.000 Din, naj bi se predpisala kvečje* mu prenosna pristojbina po 1 in %%', Oc ^e ta prenos vrši na druge osebe, katere ni* so ▼ tem določenem sorodstvu in uporabljajo zemljišče na preje navedeni način, naj prenosna pristojbina do zneska 5000 di* narjev na polovico, ob vrednosti nad 5000 stopil, da sc pegoj. pod katerim jo bila po* godba sklenjena, ni spolnrl in pogodba ni stopila v veljavno moč. S. Takse in pristojbine naj predpise pri* stojbinomerno oblastvo strankam s plačil« nim nalogom, da bodo stranke vedele, od česar in v katerem iznosu se je od posa? meznih nastavk odmerila taksa. Ne ugovar* jamo. da odmerjajo v ednostavnih in ne* kompliciranih slučajih takse ali pristojbine davčni uradi sami, vzpostavijo naj se pa zopet nekdanji pristojbinomerni uradi, kar bo v eminentno korist občinstva. Nekatere pogodbe so tako komplicirane, da more samo jurist finančne stroke, kateri pozna nase materijalno pravo in star pristojblnski zakonik, ter more na podlagi svoje juridič* ne izobrazbe določiti pravni značaj po* godbe. Le*ti pristojbinomerni uradi dajejo po svojem ustroju in po svojih v pristojbinskih zadevah preskušenih uradnikih, ki imajo ju* ridično izobrazbo, garancijo za pravilno in neoporečno odmero taks. Poveri sc jim naj tudi nadzorstvo in cenzura glede vseh odmer, katerih morebiti sami ne opravijo. 9. Ker je taksni zakon edin v naši drža* vi, ki odreka stranki vsako možnost do pri* tožbe, naj sc uvede;o takoj instance za re* šlte^ pritožb v taksnih in pristojhinskih za* devah, kakor so bile uvedene pred polomom v nekdanji Avstriji in nekaj časa po polo* mu stare države tudi v naši državi. Te instance morajo biti zasedene po finančnih uradnikih z juridično naobrazbo, ki poznajo temeljito naše pravo, ki pride pri presoji takih pritožb v poste v. 10. Ker jc zakon o taksah in pristojbi* nah v sedanji obliki nepopolen, nepregle^ den, nejasen, in netočen ter nevzdržljiv ter našim razmeram neprikladen, naj finančni minister skliče takoj enketo, sestoječo iz uradnikov bivšega pristojbinomernega ura* da in zastopnikov sodniškega, odvetniškega notarskega stanu in gospodarskih organizacij, ki imajo veliko prakso v pristojbinsIdJa zadevah in poznajo naše potrebo in razm« re, da izdelajo nov prisfojbinski zakon. — Brez teh faktorjev ni mogoče sestaviti pri-stojbinskega zakona, ki bi sc na eni strani oziral na finančne interese drŽav, na dru* gi strani pa pravično, nepristransko vpošteval naše potrebe in razmere. Takoj pa se naj ukinejo ali vsaj omilijo nekatera posebno glede izročilnih pogodb, vknjižb in zbrisov itd* kakor so se navedla, ker so dotični* kom v Škodo, ovirajo pa ves zemljiški pro* met in javni kredit. Naši poslanci brez razliko strank pa se naprošajo, da se z vso vnemo zavzame jo za spremenitev taksnega zakona in za odstranitev tu navedenih nedosiatkov, kei zahteva to dobrobit našega gospodarskega položaja. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1925. Osrednja zveza gosiilničarskih zadrug za Slovenijo v LJubljani predlaga, da se sprejme med resolucijo zbora sledeče zahteve-, ki zadevajo točilne takse: 1. Točilne takse v Sloveniji naj sc odpravijo, ker plačujejo točilci pijač na poto« čene pijače itak trošarino na vino in žganje, katere so v drugih pokrajinah ne pobi« rajo. V interesu izenačenja davčnih bremen naj sc ali točilec pijač v Sloveniji oprosti točilne takse ali pa razširi pobiranje omenjene trošarine tudi na ostale dele nase države in s tem zadosti zahtevi čl. 116. vidov* danske ustave. 2. Točilne takse in trošarine od vinskih trgovin, posebno pa od založnih kleti go* stilničarjev naj se brez odlašanja odpravijo, ker ne ustrezajo zakonu in ne pravici, ker se v založnih kleteh ne krčmari in ne toči. (iosneteke orsonlzsclle Slouenije za revizijo taksnesa zatonu Po sklepu in uaročila širše seje Glavnega saveza v Beogradu so se priredili včeraj ob isti uri po vseh večjih centrih naše države protestni, oziroma maniiesta-cijski zbori državnih nameščencev in upokojencev. V Ljubljani je sklicala zbor Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo za 10. uro dopoldne v Ljudski dom. Udeležba, dasi povoljna, ie vendar pričala, da se naši državni nameščenci in upokojenci še vedno splošno ne zavedajo zadosti, kakšno moč bi lahko imeli v solidarnosti in enotni krepki organizaciji. Maniiesiicijski zbor ie otvoril predsednik 0. Z. g. .Maks o L i 1 e g z dovršenim nagovorom. Med drugimi je pozdravil zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnarja, predsednika, Društva bivših bojevnikov g. majorja v pokoju Colariča, novinarje i:d. ter predstavil vladnega zastopnika g. vts. policijskega svetnika dr. Gerziniča. J^ato sc ie govornik v patrijotičnem govoru poklonil Nj. Ve!, kralja kot VTliOvrercu p:^roviteiju Glavnesa saveza ter predlaga! vdanostno brzojavko, kar so zborovalci z velikim navdušenjem odobrili. V nadaljncm govoru je predsednik Izvajal, da hočejo državni nameščenci in upokojenci danes na povse resen, toda dostojen način manifestirati za svoje upravičene zahteve, kakor tudi protestirati proti vsestranskemu omalovaževanju perečega vprašanja državnik nislužbencev in upok >-Jen cev. Res Žalosten je pojav, da državni nameščenec, ki takorekoč tvori državno upravo, prihaja v javnost in na javnih shodih razlaga svojo bedo, opozarja ne samo vlado in parlament, temveč tudi vso Širšo javnost, da je njegov položaj neznosen, da ne more več preživljati sebe in svoje družine, da če skoraj ne bo potrebne rešitve, v najkrajšem času propade moralno in materijalno, da bo dostopen korupciji in bakšlšu. (Viharji ogorčenja.) A komu preti Iz tega največja nevarnost? Državni uslužbenec je bil tisti, ki je bii tskoj po prevratu prešiti jen svetih idealov za našo lepo in bogato jugoslovansko domovino, ki jc največ stre-mii za čisto ujedinjenje, ki je odilarral in se boril proti vsakemu separatizmu, proti vsaki antidržavnosti, ki je delal in se dela z vso napornostio, da se naša Jržavn konsolidira. In kako plačilo dobiva za vse svoje rdeale, za vse to čisto brezhibno delo? Vsestransko se ga prezira, prezirajo ga oni. nad katerimi je nekdaj visoko stal. prezira ga vlada, prezira ga narodna skupščina. ?. eno besedo: prezira ga vse. V nadaijnea: izvajanju je govornik poda! pregled o vseh dosedanjih brezuspešnih korakih organizacije, ker pač še nI popolna. Opozarja! je na krasne uspehe, ki so jih dosegle uradniške organizacije v Franciji, Čehoslovaški in Avstriji. Našim aktivnim državnim nameščencem je službena pragmatika prinesla vsaj malo zboljšama, a najbednejšim med bednim!, to je našim upokojencem, ki so žrtvovali svojo mladost, celo svoje življenje državi m narodu — pa nič. Pa tudi aktivni nameščencem jc vze! novi stanovanjski zakon mnogo več, kakor jim ie dala službena pragmatika. Naše upokojence pa je stanovanjski zakon pahni! naravnost v obup. Bolje bi bilo danes stati s klobukom v roki na vogalu cest, kakor pa biti državni upokojenec — Predsednikov govor je zbor spreje! z velikim odobravaniem. Gospod dr. Pretnar :e pozdravil zbor v imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo, poudarjajoč, da se zbornica dobro zaveda, kako velikega pomena za državo in vso upravo ie dobro uracništvo, zato zbornica vedno z zanimanjem zaslednje tozadevno gibanje državnih nameščencev hi bo storila to tudi v bodoče. {Živahno odobravanje ) Gospod C o! a r i č, major v pokoju, je v zelo temperamentnem govoru slikal brezupno, krivično fn sramotno stanje vpokoje-nih oficirjev. Govornik ie pozival k s*ogi. ker !e redaj se bo kni doseglo. (Viharno pritrjevanje.) Računski finančni ravnatelj A. Svete k ie govoril v imenu Društva upokojenih javnih nameščencev v Sloveniji. Govornik jc opisal tmjevo por, ki jo hodijo državni : >. "lojenci brez uspehov od leta 1920.. ko so s prvo spomenico opozorili vlado na velike krivice, ki se gode upokojencem. Vkljub ponovnim peticijam se ta zadeva ni premaknila z mnve točke. Zgodilo se je nasprotno, da so se temeljne pokojnine vsled devalvacije krone na dinarsko valuto reducirale na Četrti de!. Lani so se upokojencem sicer nekoliko zvišale osebne draginjske dokiude, ukinila pa se Je stanovanjska do-klada. tako da so za kakih 100 dinarjev mesečno še na slabšem. K vsem tem mize-rijam pa ie prišel letos še novi stanovanjski zakon, ki je pricesei občaiso povišanje stanarin- In tako stojijo takozvani ^kronski upokojenci« danes tanj, kjer so bili pred petimi leti. Govornik je zaključil: *MIrc-vali pa ne bomo prositi za pomoč do zadnjega vzdihljaja. In kadar stari peazijoni-sii pomro, bodo oni, ki imajo njih usodo v rokah, lahko rekli: ti 'Judje so junaško pre- MJhafl Arcibašev: Mali Otto Studenta je spravila navzočnost mlade, elegantne dame očividno z zadrego. Iz njenega pogovora z možem Li Polockim mo je bilo seveda že znano, da je igralka. Zdelo se ji je. da sedi v napeti, nerodni pozi. Noge je držala skrčene pod klopjo in ves nervozen je lista! po knjigi, ki jo je držal na ko*c-nih. Na licih se mu je pojavila lahna rdečica in na vse načine se je trndiL da bi je ne videl, ko je dvig.iila visoko roke, jemala iz bujnih kodrov lasnice, snemala svoj široki klobuk, obešala •plašč in pregledovala svojo prtljag-o. Olga Nikolajevna je sedla, popravila malce skuštrane lase, se ozrla in po. brskala okrog sebe. kakor mačka, ki si / vija ležišče za noč. in tudi ona je vzela iz ročne torbice knjigo. Študent je sedel kakor prikovan v isti pozi ter venomer zrl v temno okno, zz katerim se ni prav nič videlo. Olfm Nikolajevna se je potuhnila kakor da pazljivo čita, skrivaj ga je Da opazovala« Zdelo se ji je smešno, da se ie boji In mikalo jo je. da bi mu nenadoma pokazala jeziček, skuštrala lase, noložUa roke pa kolena, soloh da bf na- pravila nekaj tako nepričakovanega in nemogočega, da bi fant ne vedel, kje se ga drži glava. Ta želja je bila tako zabavna, da so vse težke misli nekam izginile. Postalo ji je zelo prijetno in veselo. Malo je manjkalo, da ni vzkliknila: . — No, nikar se ne hlinite!... Saj vendar prav dobro vem, da bi se zelo radi seznanili z menoj in mi začeli dvoriti... Kaj ste res tak strahopetnem, da bom morala začeti sama? Toda namestn tega se je zvila v kolač ter pokrila z robom krila noge v prozornih nogavicah in Iakastih čevljih, ko so se slučajno malo preveč pokazale; na videz vsa zatopljena v čitanje je obrnila list in začela čitati drugo stran. Minilo je precej časa. Vlak je tika-takal naglo m enakomerno, kaior da hoče sam skrajšati dolgočasno vožnjo. Po hodniku so hodili sprevodniki in potniki, dišalo je po dimu dobre cigare, zunaj pa se je vlekla neprodirna tema. V vagonu se je vse majalo, poskakovalo in treslo, a v takt ropota težkih koles, ki so se naglo vrteli nekje Tx>d vagonom jc nekaj venomer melodično zvenčaio. Študent je so vedno sedel s skrčenimi nogami in se oziral v temno okne. Bilo je jasno, da je še nreveč mlad in neizkušen, da mu niti na misel ne pride nagovoriti neznano damo. Olgi Nikolajevni je naposled posta. lo dolgčas. Knjiga je ni prav nič zanimala. V prisotnosti moškega, ki ji jc bil količkaj všeč\ ji sploh nobeno delo pJ Šlo od rok. Misli o predstoječi sezoni je niso veselile. Če je pomislila na moža, ji je postalo dolgčas in sram je je bilo nečesa. Položila je knii£o na kolena, potegnila iz napetih, nekoliko preveč nara zen štrlečih nedrij zlato uro in pogledala, koliko je. Bilo jc okrog polnoči. — Ali veste, kdaj bomo v Kursku? je vprašala nepričakovano, z dozdevno mirnim in brezbrižnim stasom, nc da bi ga progledala. Študent se je zdrznilr naglo obrnil in lahno zardel od iznenađenja. In osti Jud je prvič povsem pod zavedno opa. žila, da je na njegovem finem, lepem obrazu nekaj neprijetnega. Toda bilo je samo za trenutek tako, da s: ni nie^ila niti zapomniti. Takoj ji je kot rojen kavalir uljudno odgovoril: Će se nc motim, ob treh... — Ali potujete daleč? — je zopet vprašala mlada dama in ga pogledala s svojimi črnimi, malce ozkimi, zato pa svetlimi in lokavimi očmi. Študent je zopet zardel, vendar va odgovoril orav tako uljudno: — V Harkov... Pogovor se je pričel m takoj je postalo veselo. Mlada, elegantna dama se je lokavo smehljala in njene rdeče ustnice so drhtele, kakor da hoče reči: — Vem, kaj še pride, nočem se pa izdati, da vem... Bomo videli, kakšen ste!... Študent je pa ;>edel pred njo, nagnjen nekoliko naprej odgovarjal je korektno ter lahno zardeval, kakor zarde. vajo vsi mladi, nepokvarjeni in ljubezni zelo podvrženi moški, kadar govore z neznano, lepo damo. Spočetka sta kramljala o Moskvi, o gledališčih, malo tudi o literaturi. Govorila sta povsem lahko In neprisiljeno, kakor da ne sedita sama v intimno prijetnem kupeju, marveč v kakem prena. polnjenem salonu... Med pogovorom ie opazila, da se na vse mogoče načine trudi gledati ji samo v obraz, da bi mu pogled ne ušel na njena prsa, ki so bila tako zapeljivo izpostavljena pod mehko temno bluzo, da so se kar sama ponuiala. Snloh sj je prizadeval, da bi ne videl vse njene prekipevajoče postave, sloneče na ozkem divanu. To ji je ugajalo in zato je brez potrebe tu pa tam pokrila noge, ki so se slučajno pokazale izpod krila, in z mehko dlanjo je pritskafa svoja okrogta :.:.ial; *ivi,vi:ske s;iske.<* (Vinar;: og. ;čcij' Klic: Potem jim bo vlada dala železne z.* sferne KrUćefl Gospod Jo/ri hi c k u- O, 2 -voril v imenu aktivnih đržavofli Dame« ščencev. Njegov pesniško zasnovani govo-zasluži, da se dobesedno natisne. Gospod H a s k c 1! c v i . komisar dr,:.: v Bih ?e!eznic. je gavjril pogunuso in OcGoč-no. Govornik je grajal aofiJuo zanj maafe za stanovsko organizacijo. Nadaljj fe na-glasal, da ni vsega Beograd kriv. Mnoga Moiut, !-.f smo jih dobi!i iz Beograda, so rrovsiv-čr? lasinj rc'aki. Id kot set' eredo-. • - bolj pariški ka!jor pape* sar . V rad^Ijnem !^ govornik kritizira!, da upokojenci s potntal prejemki odjedajo kroh Pftvatuia nameščencem v drZa'.-r.Ih s>j^-bah. Navajal je i^e več načinov, kjer H mogla država štecit?. posebni p:i vojsk! s tem, da bi se službeni rok skn??a! ra $es! mesecev. (Odobravanje.) Končno je bila sprejela tale resolucija: vNa manifestacijskem zboru zboru * T.jjbHarn dne 20. decembra 1925 zbrani dr-lavni aktivni nameščenci le* civilni in vojaški upokojenci protestirajo nafeirer gičneje proti neizpolnitvi od vlade danih obljub g!edc izboljšanja njihovega gn.oincja stania ter zahtevajo, Ja nar. skupščina čim preje pristopi k rešitvi pereče^ vprašanja državnih nameščencev m upokojencev. Pred vsem zahtevajo v specijalne m ozirtt: 1.) pomaknitev mestj Ljubljane in Maribora v prvi dravinjski razred, v splošnem pa 2.) izplačilo dolžnih razlik, 3. prevedbo kronskih penztj v dinarje, 4.) zvišuje stanarine do izmerc ki odgovarja današnji naierrmlr.i. 5.) revizijo zakona o civilnih državnih na-r.cščerxfh v zvezi z razvrstirveno uredbo. 6.) priznanje izvestnih nadaljnib oialsav pri vožnjah u.'; železnici za upokojence in člane ftJOl rodbin, 7.) izdajo pravilnika o rredjemih n-' službene prejemke. S.) izplačevanje neokr-nienih dravinjskih dcklad oaini upokojencem, ua.:i:r) državOanom, k! morajo bivati i/ tehtnih razlogov v inozemstvu, Q.) ukinitev premeščeiij iz političnih nasibov, kar velja tudi pri eventuclnl redukciji. 10.) pri-znanje- -posebnih doklad rezervnim čavi-i kom — državnim nameščencem — za do-bo vojne službe, 11.) oprostitev državni* nameščencev od plačevanja komorsloh do klad — in 12. ukinitev določbe zakona o proračun s kij t dvanajstinah za mesec deoem-*;et 1925 — marec 1936, ^ katero se zvišax najmanjsi rok za pridobkev penzijske pravice od 10. do 15 ?et. Vse ta .rahteve dr« žavnih nameščencev in upokojencev sr v!adi in narodni skupščini dobro znane Jc iz resolucije Glavnega saveza državnih činovnika i slnfbcnika v Beogradu z dne 26 novembra t. I, ter je vsaka utemeljitev p njih iTpraviee-ost odveč. Obeuem izjavljajo driravnei nameščenci in upokojene1 da bodo v dosego povoljne rešitve njfhovr vitalnih v prazan] potom svojih organ Egad in prcio Glavnega saveza državnili atoJ-ben&a in činovnika v Beogradu zastavi.' vse svoje sfft b cctol-rjrpno organizator;*" moč.« Predsednik je poudarja!, da je to z a d-n j a resolucija, k* j o poŠOa O. Z. v B«o-irad- resolucijo je posebna deputacija nesla z. velikemn čopanu. Ministrske.::! predsednika in predsedniku skupščine fU se odposia/i energični brzojavki. — Državna borza deia v L'ubljanL V času od 6. do 12. decembra 1925 Jc blio v Državni borzi dela razpisanih 50 s'užbenDi mest, 110 oseb je iskalo dc!a. v 37 slučnjm jc borza posredovala z uspehom fn 10 oseb j3 odpotovalo. Od I. januarja do 12. deceu,-bra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5467 prostih mest, 7999 oseb je iskalo dela, v 3341 slučajih je borza dela posredovala z usp.-hom ?n T.'rT'S oseb ie odpo.-ova'o. nedrija, kakor da čuti lahne bolečine > srcu. Toda pogovora o moskovskih vsak danjostih sta se kmalu naveličala in ne. kako samo po sebi se je zgodilo, da sta začela govoriti o ljubezni, kakor je pač vedno, kadar govori mlada dama z hladim sospodom. — Ali ste bili že kdaj zaljublU-il? — je vprašala Olga Nikolajevna !a r^'ene črne, lokave oči so govorile: Ce nisi bil, pa še boš, čc si pa bil. pa gotovo nc tako, kakor bos vame... — Jaz? ... Da... ne... — jc zanir-mral student iu zardel do uši*. Toda Olga Nikolajevna je pri lera drugfč lr zopet podzavedno opazila, da se fe zganilo pod inasko zadrege nekaj neprijet nega. — Koliko ste pa stari? — Sedemindvajset let... — M mogoče! — se je začudila mlada dama in celo obrvi na svojem belem, gladkem čelu je malce naruriaia. — Jaz sem pa mislila, da ste mno£ mlaj bi... — Da. mnogi so mi že prisodili na več dva- ali triindvajset let... pa i mnogo starejši. — In še nikoli niste bili zaljul ni?... To bi mogoče! (Djlje prihodnjič*) Stev. 290 »SLOVrTNSKI NAROD« dm 22 decerabia 1925. Stran 9 gsled koncerta odpadejo danošniB feino-pprisfavE JUTRI: moderni senzarijonalni film Pariške noči Sedem velikih dejanj iz pariškega življenja ter ljubezni bogate ari-stokratinjc in elegantnega apaša. Mladini prepovedano! Mladini prepovedano! Izven programa: Podpisovanja lec&rnskih mirovnih pogodb v Londonu, dne 1. decembra 1925. mrm mno MATICA -SSalJiiS?w Telefon 124 O nevne vest L V Lrubtiani. dne 21. decembra 1925. — Naše univerze in minister Radič, V •Politiki,-: je objavil beogradski univerzitetni profesor SL Stanoje vić Članek, v katerem prav ostro napada • prosvetnega ministra radi govora v Mariboru. Zanimivo je, kako utemeljuje prof. Stanojević potrebo bkopljanske in ^ubotiške fakultete, kar zanima tudi naše kraje m lahko podpre našo zahtevo po čim širši izpopolnitvi ljubljanske nni.. verze. Prof. Stanoje vid pise: >0 subo-fiški 1:3 skopljanski fakulteti se zna, za. Kaj in kako sta bili osnovani Fakulteti naj sta eksponenti naše prosvete, nase kulture in našega nacijonalnega življenja v krajih, kjer je bilo naše nacijo-ualno življenje nasilno zatirano in uničevano* Fakulteti delujeta dobro ter sta. v vsakem oziro izpolnili svojo mislio in svojo nalogo. Zlasti ie bilo koristno in obilno delo skopi lanske fakultete in Jijenib profesorjev. Tam so vršili razna znanstvena preiskovanja z velikim uspe-bom. Osnovali so znanstveno društvo, ki izdaja znanstven organ, ki je v vsa. kom pogledu na višini modernih znanstvenih časopisov. Ukinjenje skopljan-ske fakultete se ne sme dovoliti iz čisto nacijonalnib razlogov. Zlasti sc ne sme dovoliti g. Radiću, da to stori, ker pri vsaki priliki in brez potrebe povišuje Bolgare in jih hoče privesti v intimne zveze z nami Ukinjenje skopljanske fakultete bi se zdela kot nova usluga s. Radića Bolgarom, za kar naj bi kot nagrada prišla naredba iz Sofije, da sc naj pri prihodnjih volitvah v uarodno skupščino mečejo kroglice v žaro g. Radića. Tako naivni in lahkoverni nismo, da bi to dovolililc — Mutatis mutandis veljajo argumenti, ki jih navaja Stanoje-vič giode skopljanskc fakultete, tudi za ljubljansko univerzo, ker bi bilo z odpravo ljubljanskega vseučilišča najbolj ustreženo našim sovragom Nemcem in Italijanom. — Iz državdc službe. Pripravniku finančne prokurature v Ljubljen! Milanu Kocelj n ie priznana stalnost in 2. stopnja osnovne plače od 5. junija 1934. — Iz našega državljanstva jt izstopil F raic S ram še k, pristojen v Št Jernej, s:cz Konjice. — Proslava KadiOc*ega godu. Radićevi pristaš] sa sestavili poseben odbor, ki pripravi obširno slavljenje Rađićevega zoda dne 26. i. m. Proslava bo v dvorani Hrvatskega ^okoia ter bc« program skdoči; 1.) Čestitka društev, korporacij in posameznikov. 2.) E^aćićev svečan odgovor oa čcmu-ka 3L) Dra^nolo: Hrvat kroz tisuću sodi u a. Bo se tudi pelo in pilo. — Pogreb ljo\Ta Tepine. Včeraj v aes doljo ob M 16. je bil pogreb ravnateljii pod; kovske sele na cvlu g. Lovra Tepine. Po; Jpomiku t:0 izkazale zadnjo čast mnogoSTe-■viine korporacijo ID društvu Bilo je nad 30 Icrssnib ^viacev. ki s»o jth nosili -Motč&ni iri Scdatii. cbvavrjo žrebčaroo na Sclu jo rspelo pcv^>ko druttvo v 3iostah «Vigrcd». Med drugimi so se pogreba udeležili Sokoli iz Ljooijasc, te Mo?t, rjasiiuo društvo v Mo* &tah ter še druga druStva. -Me po ravnatelju dr. Albert tu Krarucrju. oficirski zbor s polkovnik kom A n t o d i j e v i će m kot zastopnikom divirijskega komandant«, Zveza kulturnih «rraStev, mnogoštevilni zastopniki krajevnih crtani zaci j SDS, gaislcl. Sokoli in Orjuna. kakor tudi častna vojaška straža. Izredno Številna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubijta in čislan je bil pokojnik. j Dvorni svetnik Josip Pajk~ V uoči cd sobo«*' Da nedeljo jc po dolgi, mučni bo* Iczni umri g. Josip P a j k, dvorni svetnik v pokoju. Pokojnik je bil dolga leta državoi i'.r»vdnilr v Ljubljani in jc bil kot tak splos* rio znan. Pred prevratom je bil podpredsed* ni k deželnega sodišča in jc koncem vojne etopu v pokoj. Bil jc na ,'iasu kot dober ju» tist. Tudi kot vpokojenec je živel v Ljuba Ijan' v svojci hiši v Salendrovi ulici Prevrat in razpad Avstrije jc moža starih nazorov, ki jo bil vselej odločno nemškega mišljen nja. silno presenetil in potrL Vkljub temu sc ni mogel ločiti od Liubljane m sc jc s težkim srcem skušal prilagoditi novim raz* meram. Sedaj je umrl kot zadnji Mohika* nee onih, ki so se nedavno vedrili in obla-? aH na naših sodiščih. Osebno ie bil poStea in vsega spoštovanja vreden mož. — Pogreb bo v torek 22. *~ m. ob 13. iz Salendrovc ulice it, 4 na pokopališče k sv. Križu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Za novinarski penzijski kond so daru'v aH povodom novinarskega koncerta naslednji denarni zavodi moke in dnud: .Mestna občina ljubljanska, Slavenska banka, podružnica Ljubljana, Ljubljanska kredima banka. Trboveljski! premosotvopna dražba, pivovarna Union in neimenovana korporacija po 1000 Din. Hipotekama banka jusoslov. hranilnic, Trgovska banka, Obrtna banka in zavarovalnica »Slavija« po 500 dinarjev, tiskarna Hrovatin 680 Din. lesna izvozna družba Dolenc Hudovernik. Javor« nik, 300 Din. Prva hr\\ štedionica, podrnž-nica Ljubljana. 250 Din. Kranjska hranilnica, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, PtauiO Krape5 in Anton ijaraben po 200 dinarjev, Koiinska tovarna 1.50 Din. zavarovalnica i Dunav . tvrdka ^Sladkor*, tovarnar Drasotin Hribar, špedicija I. cc R. Tirrk, dr. Janko Berce, Ivan Samec in notar liu-dovernik Aleksander po 100 Din tor bivši pokrajinski namcs:nik Jvan Tirihar ineslo \-stopuire 50 Din. Prisrčna hvala vsemi — Lcicri}a Jugoslavenske Maiicc. V nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne se je vrnilo v Narodnem domu žrebanje loterije Jugoslovenske Matice. Poleg kombije, ka* teri je predsedoval predsednik JugosIovcn> ske Matice, je žrebanju prisostovai tudi g. notar Pieiveis. g. Pust, narlprcglednik tU uančne kontrole ter dve prići iz navzočega občinstva. Glavna dobitka, t. j. motorni lesi, sta zadeli St. oSoć>. T7.2jo, ostale dobit> ke, t. j. 25 navadnih. koK%& znamke «Tour de France* so zadele sledeče številke d847, a%7, 15.275. 17JPS. 7.72o. 13.1o3, 4129, 2700. 170)07. 9.o65. 5853, 435, 3127 9i>92, 0244. 2186. 14.971. 163% 1&83I, 857, 9145, 5S40. 3503 in ti £40. Lncjiteljici iz* žrebanih srečk, bivajoči v Ljubljani, dobit* ke lahko takoj dvignejo. Zglasijo naj sc ▼ pisarni Ju^oslervenske ^laticv, Selenburgoj va ulica 7/11. Zunanji pa naj pošljejo srečke v priporočenem pismu in naj javijo naslov, da sc jim dobitek pošlje po železnicL — Med slovenskim? sotrurJu'ki »Narodne enciklopedije je tudi g. profesor A. S i 5. čigar inie je v naši notici o necikionedij! v zadnji Steviha našega lista ^onraoma izostalo. — Jttgosiovenska Matica —• podružnica ■v Trbovljah, naznanja občinstvu, da priredi ene 3. januarja 1926 — z začetkom ob 7. uri zvečer — v dvorani ^e. Torte ua Vodah ve« selico ter prosi vsa narodna društva v Trs bovljah, da vpo^tevajo iu da na te dan ne prirejajo veselic ali gledaliških predstav. 2\22ln tli srokflčiil! Cc ku-ujeŠ za boiična darila bodisi od ras! m !amk.-; — Holodkov, Kubac" — .lau-k<«. Vezira in dirigira s- Balarka. Predstava se vrši za red F. Pravljice za deci>. Zanžnrivo nresev neženje za mladino obeta biti cikel prav-fjlc, ki ga pri rej 3 A terja v prostorih m».n-jonetnega sledatišča. Mala dvorana N«»rod-ae^a di^ma je odprla svoje vrata na ste?a? nasi uildinl. Prvo prednšanje je zelo letv^ as^eio in udeležilo se ga je raoooo naseea ".■uajmraisega« ooćiirst/a V torek dne 22. L m. pridejo pa naš! otroSčki Se bo!! ua svoj raemi. To pot jim bo ga. Vanda Qoi-čeva pripor/ed oval a T-epe pmv!j?cč. Ga. Vanda OoiCeva je fe pre^e kot oSteljlca rel\j lep'j pripovedovala oravlrice m iz vUike ljubezni do otrok je zdaj obljubila -aoje sodelovanje pri ptavlJtSeffa večerih. Pripovedovanje bo seveda ravno tako zanimalo ionsko mladino. Opozarjamo starše in naše pedagoge m te večere! MCefek tečno ob 17. poooldre. — Smrtna kosa. Umrla je v bolnici gospa Terezija Deoevc, vdo%'a po bančnem ravnatelju. Pokojnica je bila mad g. Stanka Debcvcs, artitj. kapetana in scsira akad. slikaria g. Bfrarda Jakopiča. Iz rodoljubne Jakopičeve rodbine v Trnovem, je bila vsikdar zavedna Slovenka ter se je rada udejšivovaJa zlasti na kar> tarivuern popju. Bila ?e v vse*i krogili priljubljena in visoko spoštovana. Pogreb je danes ob 15. z Mina št. 4 na pokopališče pri sv. Krifv. Bod: K ohranjen pri: a »en pomiril — Seja ravnateljstva društva »Kazina« se ne bo vršila, kakor je bilo določeno, danes v ponedcljci ob 15., 'ser je več članov ravnateljstva nujno zadržat'Mu s p —► Pokojninakemu zakladu za zdravni? ške vdove in sirote je da.roval mesto ven* ca na grob dr. Vučini, okrožnemu zdravnic ku v Tržiču, g. prof. dr. A. Za lok ar v Ljubljani 100.— Din. — Srčna hvala. — Dve aretaciji. Ljuhljaaska ;x3Jicija je arotirala nevarnega vlomilca Feliksa Ber= varja in AJ. NVindischa radi prekoračenja državne meio brez potnega dokumenta. — Kjer se mleko cedi— Tak srečni kraj jc bila zadnjo soboto SiiJka. Mlekarica iz Dvora pri St. Vidu jo pustila na cesti ob hiši, v katero je nesla stranki mleko s polnimi posodami mleka obložene sani. MS» mo pa jc privozil neki nerodni hlapce, za« del ob sani, da so se prevrgle ter sc je 40 litrov mleka izlilo po cesti — -Sneg je zrušil streho. Pod težo snega se je v ^boto zvečer zrušila streha na hišo Antona Kroiejla na Ilovici. Krošelj ima 30 Hsoč dinarjev Škode. —Delo ponočnjakov. V Crne tovi ulici so preobjestni ponočnjaki podrli trgovcu Rud. Mlakarju 4 metre lesene ograje ter mu povzročili 50 Dio škode. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon.*. V ponedeljek skupna va?a točno ob sedmih zvečer. 7128/n — »Društvo za zgradbo m izdržavanje Sokolskega doma na Viču priredi v četrtek 31. decembra v Sokolskem domu na V;ču »Silvestrov večer«. Na sporeda so: barka, kupleti, aiegorrja, srečolov, šaljiva pošta in ples. Sodeluje operetni komik g. Povhe iz Ljubljane. Vstopnina 5 Din. 2126/n — Obču! zbor r Društva za zgradbo in vzdržavanie Sokolskega doma na Viču* se vrši v soboto dne 9. januarja 1926 ob 8. zvečer v Sokolskem doma na Viču z običajnim dnevnim redom. 2125/n — Kolo Jugoslovanskih sester v LJnb* Jlaoi bo priredbo v torek 22. cteoembia do- ooldsie v svoji drair\Tii pisanri bozitoo obdaritev. 3127/n — rabornlkl! V *a:»rek 22. t m. ob 19, zvečer v đrušrverd sobi predavanje. Predava g, dr. frauta Mis u prvi pomoči v uezgodaii. Pridite vsi in točno! — Beli Medvod — ^Ljubljanskega Sokola* rodna gla-w na skupščina z običajnim dnevnim redom te vrši v četrtek 7. januarja 1926 ob H % zvečer v društveni telovadnici; članski se» stanek v svrho sestave kandidatne liste, pa v torek 29. t, m. ob 6. zvečer v drušveni čitalnici v Narodnem domu. — članstvo se opozarja, da se občnega zbora, kakor tu> di sestanka, udeleži v čim največjem šte> 7ilu. — Zdravo! — Odbor. 2125/n — »Ljubljanski Sokol* priredi, kakor vsako leto, tako tudi lctc&, ovoj ^Silvestrov večera v društveni telovadnici z bogatim sporedom, katerega objavimo v teku pri j hodnjih dni. 2124;n — Redka ugodna prilika nuda se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Koz.na Ko*, Triič, razprodaja več tisoč parov ra^rrovrsmih zaostankov pod lastno ceno, dokleT ta zaloga traja. Vse bla^o je garantirano najbolje kvaUtete. prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, Ka Bregu 20. 225/L — Običajna božična razstava je na vpogied vsaJu dan do 25 L m. v trgovini P. MascEč. Ljubljana, Cenjeno občinstvo se vljudno vabi na neobvezen obisk. 2085/u — Opozarjamo današnji inserat glede okasionelne prodaje briljantinib in bisera Fh. nakhov. Jo^. Eberte, L!ubijana, Mesmj trs 17. JOOl/n — Narodna knjigarna v L:ubljanl, Prešernova ulica št. 7, razprodaja vs!ed po-, manjkanja skladiščnih prostorov zalogo •vLjubljanskega Zvona ln sicer letnike: 1892, !W. 1903. 1904. 1005. 1906. l!A^7. 191>S. 1909, 1910. 1912. I91A 1914 in 1915. Cena za vsak letnik Din 60. Pri naročilu vseh 14 letnikov 35%. Razproda se tudi zaloga Pitšernovega albuma. Cena Din 20. — Po znižanih cenah se oddajo tudi vse knjige lastnega založništva. Na zahtevo se poslie cenik. Knjiinfcam i", knjigarnam se pri vetjih naročilih d o vol bo še posebni popust L Pri zunsniib naročilih sc računa pošf.i!na posebej. 2f»80n Ko v mrazu čakam in stojim, Doiuoy. na gorio si želja?. Doma čaka zenka, Buddba. ca}. Obole zam'a pravi ral! da eden pai nogavic z žigom ,r> in znainko (rdečo, modro ali zlato) traja kakor atirje pari dr«gih> Kupite eden par, pa boste ve-jovaii. Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene. Starešinska zveza akad. društva,.Triglav" (Obcrrt zb>r.) V nedeljo 20. i. m. popoldne ob 16. se je vršil v Celju v »Celjskem domu« občni zbor Starešinske zveze akad. društva »Tftr glanre. Zboro\\inje je bilo Izredno številno posečeno, udeležbo se ga Je 45 starešin, Id je imelo p>3biastila 7o svojih tovarčšev. Predsednik dvor. svemik dr. Toplak je otvora JDDOT z lepim nagovorom, v katerem se le zlasti sr>OLniiiaal letos umrlih starešin vseue. prof. dr. i v. Ž o ! s e r J a, prof. M a-stena in zdravnika dr. Vučine. V po-čašceaje njihovega spomina so se zborovale: dvignili s sedežev in jim zaklicalj s!av3. Tajnik dr. Snuderl je prečltai zapis aik zadnjej-a občnega zbora, k3 >e bO soglasno od.-ibrca. Takisto je bilo odobreno tudi tajnrsko poročilo, ki se nanaša na od-borovo delovanje v preteklem leru. Tajnik dr. SnndorI je precEožH zbom obšrrco poročilo o letoSnji proslavi 50-lurmce »Tri-g'ava« v Mariboru. Sklenilo se je, da se prepis tega poročila posije ukttvmm eđi-n:cam dru&tva t-Trigla^a«. in določalo, da se fma to poročilo pročitati pri proslavi 100 letnic j akad. društva »Trielava«. Poročilo o sinotnetn stanju jc podal blagajnik Fran S k a z a. Iz njegovega poročila posnemamo, da maša društvena imovina 39.544 Dbt. Blagajnik }e ugotovi! žalostro dejst^'o, da se mnogo staresnj zaveda svojih maralaih dolžnosti napram ^Triglavu*, ki jim jc bi: nekoč v tujini edino zatočišče. Odbor jc letos poslal podporo ->Triglavu« v Zagrebu «000 Din, »Triglavu* v Ljub!ja;d pa 12.000 Din. Blagajniško poročilo je bilo odobreno. V rraenu revizorjev je ugotovi! dr Volčič, da je bilo lani v blagajni SOO0 Dm, letos pa o9.544 Dm m predlagal odboru absolntorrj, ki je bi tudi soglasno sprejet O nadaijrd točki dnevnega reda o premestitvi centrale -Triglava* iz Zagreba v Ljubljano, se je vnela živahna, mestoma tudi prav burna in ostra debata. Ko je predsednik dr. Toplak orls^ razvoj tega vprašanja, so posegli v debato stud. vet O g o r e 1 e c, predsednik zagrebškega -Triglava«, stud. iur. S p i n d 1 e r, predseđnft ljubljanskega »Triglava k dr. M e j a k, P u s t o s T c m š e k, dr. Lj. S11 k e r. dr. Ž n n d e r 1, dr. Č e r n e ln cand. ?ur. O. Planin še k. Sprejel je bil predlog, da se Izvoli 7 članski odbor ki naj reš: to vprašanje. V ta odbor so bil; izvoljen!: dr. Toplak, dr. P r a u n s e i s, dr. S t i k e r. Planin šc k, Golouh, Ogoreiec in Schnei d er. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dvor. svet dr. Toplak, k: so mu vsi navzoči priredili iskreno ovaci-jo, v odbor pa za podpreds. proi. Luka B r o 1 i h, za tajnika dr. S n u d e r 1, za blagajnika Vi. S kaza, za namestnike dr. Zahtevajte pri Vasi K 8of ičnih nakupih izrecno prezzvcae Penkala svinčniki od M3^nanrcj Kalivdriaiasl^karziahm peretem od OiniEftr naprej Volčič b dr. Vaiskalk, ^ revtaori' pa prot L Cimerman ia dr. Stamo'. Za poverjenike so btfl fcarnfjMiTT dr. Pr a U r-se: s za Ljubljano, dr. !v. Vuk za Maribor, dr. J> a ? a m U o za Piuj, dr. S r \ k e i za Brežice, dr. Milko Hra?ovec .za C^-Ije. IM Urc>c za Ntm) mesto. dr. A. Prus ca K rjice, dr. Frcdo Pir na t r jgto ra I. Kranjce za trtftrtll, N predlog dr. Mejaka se Starešinska zveza pridruži akcffi sSoventkfk kulturnlb. po?, in gosp. OffanlfladJ za vseučaiSge v Utfb Ijant Ko sta še govorila dr Svetina In S p i n d 1 e r, je predsednik dr. TonM ali Vsl<\IenW b se pa ic želelo pri cestni r*zyvetI^aTi. ——c Prva iufnrtkteJGr^km vinar »km z* druga v Celja ho imela dne 29. decembra $*"oj občni zbor v zsđnižrtt pisarni z obi-čajnim dnevnim redom. —<: ,V* celjakem trgu so se tudi Be } soboto pričele prodajat! božične snsreke \v ielke. V soboto so jib rs nogo pripeljali rn jc bil Gornji del parka spi e men jeo v pri-jeten >nirckov ^ai. Cene niso pretiram; hi se dobi smrečici ze od 5 Dio dal>e. —c V remene se Je zadnje dni tuđi pi1 uas spremenilo. Po mrriib zimskih dneb jv zapihal jug, k3tcri jc ponekod debelo sce^' no odcj'» popolnoni* >jk>čjedel. V nedeljr. pa je deževalo in vse kaže. da bomo mer«d« dobili nov sneg za r^ožično darilen —c Običajna božičniczt se te. kakor fi 4-ko leto, tudi letos vršila v nedeljo jrvečer ^ evan^cljski cerkvi. Po boJ'čnici jc bilo ob d-.Tc^ aure 'jbožnib otrek. Iz Maribora ; Premijera »TaMiflba« za Božične praznike. V sr^io, d:>: 33. t nt ae vrfJ prerrrjjera zn^3^^Te otroSke Igre v režJJH g. Rado 2e!črnska. Prt predstavi, k! bo vseskozi bogato opremljena, sodeluje rudi godba, vpletene so plesne točke {td. Skupr* bo nastopila do 31 oseb. Predstava se vt>' rzjerr»nia ob \9. (sedmih), tako, da bo de-ca lahko Je pravočasno doma. — Ker sodeluje pri predstavi veliki aparart, veljalo povišane dr a noske cene. —m Ljudska univerza * Mariboru. V ponedeljek 14- t m. je predaval na LJods'% univerzi s. urednik B. Borko o »ruski deši*. Njegov nam en jc H ocrtati vse ona posebnosti ruske duSev-nost?, Id jo tofiHo predvsem od zapada. Na pocrlagi Tastnegs opazovanja rn pa bogate najnovejšo Sten-mre p R-j^:;: - katero fzbomo pozna — ]e pravilno ozuačil kot temeljno razlfko: — da Živi zapad predvsem na 2»na?, nalde največ:e zadosionjc v ^ridebivar^tf mcići ta inatcTijelrčn dobria — ^jsiia p3 predvsem v lastni notranjosti; odtod njeno mcir/5ctk) rejrjrijozn * Življenje, ki se Izraža v prenmogŽfa sektah, v globoko relfg?-jo^t:cm življenju po ruskih u:onast:r;fh, v katere se je celo brez cerkve live-ži Tolstoj Eatefca] njeno oentnidfiivo tskamt Boga, Ki tfOfl njeno najgloojo fdo2»fflo. Z reilgtjozuo podlago vaaga ruskega žlvije-nia pa so v ozk: psibiini zvez! druge strani ruske duševrposi: tyen fanatizem, ujejze hotenje ki stremlierde rx» največjih čk«trc-mfo — ra samo v teb najde ruskf človek zadoščenje — ojana nezmožnost mtvw|al3 življenjske oblike smorTen^, preudarno trj stopnjena. Ce spozna ruski Č?o-/ek slabo, zlo v kakem fvlienjskem pojavu, ga hoče takoj, nemudoma, brezkritičeo do korenH rzruvati — če pri tem rudi zaide v najhujše krtvi&DOati m krutošM Tako nam Jc gospod predavatelj realistično v prekra-snffc prirne-rib iz ruske Irterature oznanjal dobro m s!cbo, velike in raa?hne strani ruske du-še%*nosti. Končal je z zagotovitvijo, da ima Še Rusija razrešiti veJika življenjska vprašanja na svoj pristno ruski t. j. du^evrri način in da ne boda črpali le Slovan!, ampa!c ves civilizirani svet iz tega n&zfirpliivesTJ vira. Mi Sfov.iri ne smemo vec račun s ti na vojaško moč Rusije, c tem bolj na njen« velike ku'turse dobrine! Predavatelja je po-* sfuSafo mnogobrojrto občinstvo, med njhti doSovUa elita Maribora. Vsi so najživakne-jc pritrjevali nejsovim lepim, isrrninrn It* iavam! Ljudska univerza mu je iskreno hvaležna za prelep večer! — J. K. Štajersko vino belo !. 1924 izvrstna kapljica — se radi po» manjkaoia prostora ceno proda. — Ponud* hc ie oddati v upravi cSlov. Xaroda» pod šifro «Vino 5003^. nakar &e poslie vzorce in ceno, ■ Stran 4. »SLO V TN SKI im A KO D« dnt 22 decembra i9*o. *1rv 9f> Gospodarstvo Taksni zakon (Retertn predscdnka notarske zbornice, notarja g. Aleksandra Hadovernka na protestnem zborovanju gospodarskih korpora-cij dne 20. dec. 1925. Pritožbe, katere se čujejo zoper naš taksni zakon z dne 25. oktobra 1923, U. L 368 ex 1923, da je našim razmeram popolnoma neprikladen, da ni pregleden in jasen, pa da so nekatere pristojbine previsoke, so popolnoma utemeljene. Ni mej namen, razpravljata o vseh točkah tega zakona, dotakniti se pa hočem le onih, ki jih v našem prometnem življenju najbolj Čutimo. Začnimo pri kupnih posredbah. Pri kupnih pogodbah je upoštevati prometno vrednost. aH kupno ceno, ali zakonito minimalno vrednost (katastralno vrednost), kakor je pač katera teh vrednosti večja. Določiti pa pri kupnih pogodbah prometno vrednost, se ml zdi popolnoma nepotrebno. Kupnina mora biti že po o. d. z. določena in ne protizakonita, ter jo določita vzajemno prodajalec in kupovalec. Le tedaj, Če bi kupnina znašala manj, kakor se da dolčiti po katastralni vrednosti, bi se naj povijala na kat. vrednost. Pristojbina od kupnih pogodb je določena na 6%. Ta pristojbina je pri manjših kupninah gotovo previsoka, za to bi bilo morebiti umestno, da se naj uvede progresivna pristojbina. Z našim taksnim zakonom pa so se ukinile vse one olajšave, katere so veljale za takozvana kmečka posestva do gotovega zneska. Če se upošteva, da je naša država agrarna, bi se morale vse te udobnosti znova priznati onrm lastnikom kmetskih posestev do gotove meje, kakor j Hi je prlpoznal § 2 zakona z dne 18. jun. 1901, št. 74 d. z. Po tem zakonu se je v primerih, če je bil predmet prenosa poslopje, katero je njen lastnik v celoti ali deloma uporabljal, ali pa zemljišče, katero je lastnik sam aH njegova rodbina obdelovala in uživala, itd., pri vrednosti do ne več nego 5000 K imobilarne pristojbine prosta pri vrednosti od 5000 K do največ 10.0000 K pa je znašala imobilama pristojbina le %S od vrednosti. Z ozirom na sedatrje denarne razmere bi kazalo, no zakonu določiti, da so poslopja in zemljišča do vrednosti 5000 Din pristojbine popolnoma prosta, od vrednosti 5000 Din do 10.000 Dm nai bi se predpisala pa kvečjemu prenosna pristojbina po lVa%. To seveda velja pri osebah, katere določuje § I, navedenega zakona. Ce se pa prenos vrši na druge oseb j, katere niso v enem tam določenem sorodstvu, naj bi se primeroma zvišala pristojbina do zneska 5000 Din na polovico, od vrednost: nad 5000 Dm do vrednosti 10.000 Din pa na Na vsak način bi se morala odnosna pristojbina pri poslopjih in zemljiščih take vrste primerno v smislu preje navedenega zakona znižati že iz socijalnih ozirov, in da« ne propadejo naša kmetska posestva. Dandanes, ko se stanovska beda javlja na vseh koncih in krajih, bi morala tudi država skrbeti za to, da gradbo novih stanovanjskih poslopij po možnosti pospešuje in to na ta način, da se prenosna pristojbina od prenosa takih poslopij primerno zniža. Za to bi se moral mutatis mimndis zopet vzpostaviti § 3. zakona z dne 18. junija 1901. št 74 d. z., katerega je tudi naš taksni zakon ukinil. Ta § namreč dolčuje, da se naj pri prenosu poslopij, katerim se je priznala začasna davčna prostost kot novim stavbam ali prezidannn stavbam (okolnost ali le nova stavba ali prezidana stavba, je dognati po § 1. lit. a in b zakona z dne 25. marca 1830, št 39 d. z.) zaračuna namestu predpisanih prenosnih pristojbin, prenosna pristojbina po 2Vt% od vrednosti, če niso pretekla več nego 4 leta od zadnjega prenosa dotičnega stavbišča, in po 3%, če je od zadnjega prenosa dotičnega stavbišča več nego 4, pa ne 6 let preteklo, in se je v tej dobi nova stavba aH prezidava dokončala in postal uporabna. Zato zahtevamo v s^iosncm interesu, da država pristojbine pri takšnih stavbah primerno zniža, oziroma dovoli še druge udobnosti pri novih stavbah in prezidanih stavbah, katere naj se uporabljajo za sta* novanja. Pogodbe, ki se čestokrat sestavljajo v Sloveniji — v Srbiji jih sploh ne poznajo — so izročilne pogodbe. Kadar vidi nas posestnik in kmet, da mu moći pešajo, in da ni več kos oskrbo* vati svoje posestvo, izroči svojo imovino tvojemu sinu ali hčeri, ali bodočemu zetu, kateri bo poročil njegovo hčer, ter si izgo* vori zase in za svojo ženo dosmrtno pre* življenje pri hiši, drugim otrokom pa EzgOa vori dedne odpravke. Na ta način razpola* ga s svojo imovino še ob svojem življenje ter izgovori svojim otrokom dedne odprav* ke, kateri bi se drugače ugotovili šele po njegovi smrti pri zap. razpravi in s tem ne* kako anticipira postavnemu dednemu na* sledstvu. iz tega pa izhaja, da ne bi smJe biti pristojbine od izročilnih pogodb višje nego od dedščin. Član 6., točka 3. taksnega zakona do* ločuje, da se od dedščin v pr\-ern kolenu krvnega sorodstva, ki se pojavljajo od oseb, umrlih, ko je že stopil ta zakon v veljavo, ne plačuje nobena taksa, če ne presega njih vrednost pol milijona dinarjev. Ker pa izročilne pogodbe, kakor rečet no, anticipirajo d.dščinam, če iih sklepajo starši s svojimi otroci ali z osebami, Ui ho» če jo stopiti v zakon z njih otroci, bi človek logično sodil, da so take izročilne pogodbe, če jih sklepajo take osebe, da zneska pol milijona dinar:ev, takse proste. A temu ni tako. Od takih pogodb se odmerjajo pri* stojbinc po 6 %, kakor od kupnih pogodb Te pristojbine so tedaj ogromno visoke in opravičene so pritožbe zoper visokost teh pristoibin Tako visokih taks naši li'dje pri izročitvah, ko ima prevzemn'k itak vel:* o plačil, ne zmorejo n so te pristojbine v tej visokosti nevzdržljive. (Dalje prihodnjič) —g Razveseljiv pofav. Finančni odboj zagrebške občine je ukinil mestni dohodninski davek in znižal najeir ninske doklade za leto 1926 za W*. Najstarejša slovenska pleskarska in iičarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvetska c. 2 (dvorišče kavarne „Evropa") se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. ??L Damska konfekcija m modni salon TKnBfic* Mestni trg ■ I&lft&Va pod Trančo Blagovi in svila v zalogi. Hairrfžja cenel Prvovrstno delo! Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke. — Gvlinka Horvat« mod stka Ljubljana, Dalmatinova uiica 10/11. 1». IB. niesliarla lu ličarja Ljubljana, Karei Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Tri'etna garancija. tet u Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Terezija Debevc roj. Jakopič vdova po bančnem ravnatelju v soboto, 19. t m. ob 21. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 21. t m. ob 15. iz hiše žalosti na Mirju št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Blagi in nepozabni materi bodi ohranjen trajen spomin! Liubi'ana, dne 19. decembra 1925. Stanko Debevc, art kap. I. ki., sin, Tilly Dobav;, roj. Lah, sinaha — Josip in Bihard Jakopič, brata. •e nas najboljši domaći informaćnl zavod ima v vseh mestih zanesljive ooverimike daje in»ormaciJe o vsem, posebno pa se o hnovnem stanju djnarnih zavodov, trgovsko - industrijskih pod:etii ir. privatnih oaeb ■ove informacije so točne, izčrpne in brze fe nahaja v vuka Katadžiea u! IV, Beograd -ov telefon ie a brzojavni nasl Argus 204-L vsakovrstna, po najusodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jof. Ber&masi, Ljubljana, Poganska cesta 85 Izvrsten med čist ln naraven, po 16 Din sa kg pošilfa po povzetja Braća Živa novic, Zemun. XXXXXXXXXXI!IXXXXKXXXKK 1 ANA PAJK naznanja v svojem, v imenu svojih otrok, snehe in vnukov ter vseh ostalih sorodnikov, da jc njen iskrenol ubijeni soprog, predobri oče, stari oče in tast, gospod o k dvorni svetnik v pokoju 19. decembra 1925 ob 24. po dolgi, mučni bolezni, boguvdano preminil. Poneb predragega pokornika se bo vršil v torek, dne 22. decembra 1925 ob treh popoludne iz hiše žalosti, Salendrova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v križevnlški cerkvi v siedo, dne 23. t m. ob 9. z:utraj. V Ljubljani, dne 20. decembra 1925. Meetni pogrčfcrj ta rod X X X X X X X X X X X X EleMelD. hrib Ljubljaše, Kongresni trg št. 19 nudi sois krasna b žična in novoletna darila električnih svetilk, kuhalnikov, likal* nikov itd. z 10° • popustom na stalne cene do 25. decembra 1.1- x x x x x x x x x x x x xxxxxxxxxxi ixxxxxxxxxx -L 3 (š) Najboljše in najcenejše v • dobite v parni pekarni Diljem Blzjnb, iniuntta cesta 7 Podružnica: Marijin trg 3 B*V* PozorI Direktna prodaja iz tvornice v Rogaški Slatini. 5013 n Najprimernejše l I darilo • •••• s s so mati Božični zahojiki s Šampanjcem lil vinom o buteljkah znamke @lotar ŽBonuier (Sor. JlaagonaJ. DoBe se v vseh delikatesnih trgovinah v Cjuhijani. Lepo darilo za božič e nov kit,srk ki ga lahko kupiš pol ceneje kot drugje. — Ogle? si bogato zalogo najmodernejših, naifine * b, baker tadl preprostih klobukov pri Jos. Pok nasl. A. Jamnik, Uljana. Stori iig 4921 ' vmiantami Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo v no* vi ali stari hiši išče drz. uradnik. — Ponudbe pod •Mirna stranka/4961». Priporoča se G* stilna url Kovaču Kolodvorska ulica 27. kier se točijo pristna dalmatinska vina Tam se dobe tudt vsake vrste mrzla in gorka ;edila. 494S Vena „Oaolo" prvovrstnega, (19 hektolitrov) — se proda po ceni Din 6 30 1 ter. — Vpraa se: Snodnja Š ška, Sv. Jerneja cesta St 8. Zaradi pozne seziic pri vsakem klobuku 15° o nopusta. Srcchl? - Maske. Židovska ulica št. 3 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankar evo nabrežje štev. 5 Za pisarno se iščeta v 1. nad tropju al' pritličju dve sobi. — Ponudbe pod «Stalna na* j«mnina/230/'L» na upra* v3 *Slov. Naroda*. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje loto* pat HUGON HIBSER Ljubljana. Valvazorjev tre 167 L Ljeki ;arna prvovrstna u Zagrebu — prodaje se. Cijena odgo^ vara dvogodišnjem brut» to prihodu. — Ponude na adresu: Dr. Maticevi(, Zcgreb. Pejačevićev trg broj 8/1. 4988 Prodajalec manufakturne stroke, vo* j»ščine prost, dobra moč — išče službo v mestu ev. gre tudi na deželo — Ponudbe pod «Trgos viiia/4°o0» na upravo «Sl. Naroda* Večja soba prazna, pripravna za pisarno ali krojaško dc* luvnico — se odda. Isto* tam se sprejme gospod na stanovanje s postrežb bo. — Ponudbe na upra* vo ttSlov. Narodat. pod «U godnost /4959». Kot cčerec zeli vstopiti zdrav in močan deček v trgovino z mešanim blagom na deželi, kjer bi imel hra* no in stanovanje v hiši. — Ponudbe pod «Pr'den 4963» na upravo «Slov. Naroda». Opreme za neveste »tore. zastore, iedilne fe spalne garniture na miz ne in posteljna pregrinjala in vse vrste veaenin veže roen« naiccncie M ZorJeiek Ljubljen*. -Stritarjeva uncu 7 Pre» v?ame vse kombinacije iz motivov Predtiskanje Največja Izbira načrtov 2 vprašanji prosim! Ali so Vam znano velike ugodnosti naše bo* žične reklamne prodaje? Ali sto so Isto io ndoloiUl? Ako Se ne, štor te to nemudoma. Uverieni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vara kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bo-dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o Čemer nam priča nebroj pri-znalnih dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo. Da seznanimo širšo publiko z našo izborno spe-cijaHteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti. Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči 0 steklenic najt in. „ODEOIT parfuma lepo sortiran v kartonu za nama Din 65.— (namesto Din 90*—) za sledeče: 1. ) Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku: 1 nagrada v skupni vrednosti Din 50.0O0 2 nagradi po Din 10.000 4 nagrade po Din 5 000 2 nagradi po Din 2.O00 10 nagrad po Din 1 000 41 nagrad po Din 900 2. ) Na razdelitvi 5000 v skupni vrednosti Din 450.000 na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaja lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 D n. Po"\ te tedaj takoj po nakaznici ati v denarnem pimu zneaek Din 65 (naroČi s- lahko tudi več kartonov naenkrat\ nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic .ODEON* parfuma. Vsaki pošiljki je priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s kotim se smatra strinja cč»m se vsak naročnik. Vladanje oiir. porazdelitev kuponov za velike nagrade ce vrši pod nadzorstvom kr. notarja. Kako pišejo naši naro&niki i V časopisu sem bra'a Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svoj'h znancih prepričala, da so Vaii pa'tumi, kljub nizki ceni res fini, naročam en karton. 65 dinarjev Vam pošiljam posebej . . . ^_ Z, S. Hrušica Vaša pošiljka mi ie napravila v resnici veli!co veselje — Tako lepe Izbere 6 steklen:c za samo 65 d'narjev nisem pričakovala V enem ovitku sem našla priznanico za posebno nagrade. Pošljite mi, prosim še dva kartona po 6 stekleuic. Znesek Din 130"— prilagam . . . M. P. Ltubljana. Zelo veliko srečo sem imela. Pri prvi pošiliatvi sem dobila priznanico za posebno oagrado. Ko sem vnovič naroČila 2 kartona na sem našla v enem zopet 1 priznanico. Pošijile mi nro im takoj še da kartona. Tudi več mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ... B. L. Beograd. Naročite *ore) nemudoma, ka'i« naša reklamna prodaja traja samo do 27. decembra. Tudi Vi bodete l našo pošiljko zadovoljni 1 „0DE0N", toianra hosraeticniH Izdelkov Id parfemov Uubliana, Vegova ulica Stav. 8 Din 20.000 Din 20.000 Din 4.000 Din 10.000 Din 20.500 posebnih nagrad Okasionelno kupite radi zmanjšanja prevelike zaloge: briliante, bisere zlatnino^ ure, srebrna namizna in jedilna orodja pri Jos. EbCfle LfutUJann. Mestni tri 11. Urejuje: Josip Zupančič. ■» Za »Narodno tiskarno*: F ras JezeršeL — Za ioacratoi del lista: Oton Christoi — Vsi % Ljubljani 4Y 53