Št. 7. V (iorici, v torek due 23. januvarja 1906. Jbetnik VIII. Izhaja vsak torek inaobotoob 11. mi predpoldne za mr>sto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pade na ta dneva praznik izide dan proj ob (5. zvočer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dotti pošiljan cnloleliio 8 K, polletno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lo- ban na \rerdijevom tekališču po 8 vin. I ______________________________________________________________________ I GORICA Urednistvo in upravni-itvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (Zjiitraiije izdaiije.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Zakon proti ponarejanju | vina. Naš vinogradnik je pač v obče ne- srečen. Najprej je nniČevala trto in njene pridelke plesnovina, jroti kateri se ni poznalo kakih dvajset let nobenega sred- stva. Jedva se je prišlo tej pošasti v okom, ter so se začele vinske razmere boljšati, prižla je vinska klavzala, ki je celo vrslo let močno tlačila cene vinu v deželi. Daudanes ae mora boriti vino- gradnik proti trtni uši in strnpeni rosi in i naporora vseh svojih moči izpnli trti božjo kapljico, ako ga toča in moča, slana in suäa pri delu ne ovirajo. Vkljub vsem nezgodam, ki provzro- čujejo primerno pičle vinske pridelke, ne more posestnik oddati svojega priat- nega vina. Gene so zelo nizke, tako nizke, da se jedva izplača trad in trošek za obdelovanje vinogradov, vkljub temn ni nobene kupčije z vinom. Kaj je team vzrok ? Je li res v deželi toliko vinogra- dov in toliko vjnskega, trtnega pridelka, da je treba skrbeti za izvažanje vina ter iskati van odjemalcev t inozematvu? 0 ne! Naša dežela pridela jedva toliko vin«, kolikor ga rabi sama, Trst in ob- mejna Notranjska. Ce je nastala vkljub temu nekaka kalažnost pri vinski kup- öiji, je iskati vzroka temo dejstvu drugod. Vinsko klavzulo zoper italijanske vinske pridelke in izdelke smo odstranili, a za doraače vinske izdelke obstoja v najlepäem cvetju. To je vzrok, da po- sestnik srojih Tinskih pristnih pridelkov ne more prodati. Na deželi so se postavili poseatniki in vinogradniki sami v bran proti tej novi vinski bolezni. In ako bi se res to in tarn tudi napravil kak hektoliter petijota na deželi, ne pride to niti v poätev. Tako ravnanje okoži k večema le klet dotičnih „pančerjev". A prava trtna knga udomačila se je T mestih. Ta se izdelnje na tisoče in tisoče hektolitrov umetnega vina, ki st»ne jedva 10—14 K hektoliter in aničuje kupčijo s pristnim vinom. V Trsta so n. pr. konce8ijonir8neitovarne,ki sepečaJ° 8 1 ' | takimi izdelki, ne da bi jim mogla priti | oblastnija po obstoječih zakonih do ži- vega. In kako naj tekmuje vinogradnik proti takim podjetnikom, ki izdelnjejo „vino" T varnem zavetju, pri čemur jih ne ovira nobena vremenska nezgoda, nobena trtna aS in strapena rosa? Vpraäanje je, ni li dolžnost vlade in zakonodajnih zastopov, da z vso silo zalro te beznice iz gospodarskih in zdravstvenih ozirov ? Kdor ima nekoliko razuma za naše gospodarske in socijalne razmere ter re, koliko zla provzročnjejo ti često brez- vestno sestavljeni vinski izdelki, mora pripoznati, da je potreben državen za- kon, ki enkrat za vselej onemogoči to sleparstvo na gospodarskem in zdravstve- nem poljn. Zato pozdravljamo z radostjo toza- devni načrt zakona, ki se razpravlja t odsekih in pododsekih in pride v bliž- njem zasedanju menda tudi v razpravo T državnem zboru. Sestavil je ta zakon ter poročal o njem državni poslanec prof. Markett, ki želi imeti v tem vpra- äanju vse mogoče informacije. Umljivo je, da ima tudi ta načrt zakona svoje nasprotnike. Nekateri inte- resirani sabrikantje vinskih izdelkov so se že oglasili pri raznih kupčijskih zbor- nicah in t različnih ministerstvih v svrho da bi se odstranile ostrine zakona proti izdelovanju umetnih vin. In res naSli so se poslanci, ki so v odseku pobijali za- kon ter zahtevali, da se preide o njem na dnevni red. Vendar so se pa proti- vili temu celo vladni zastopniki, ki so mnenja, da bode treba sicer zakon v ne- katerih točkah omehčati, osobito dok^ čila glede dodaje sladkorja moätu ; a v ostalem podpirajo poalanca Marketta t njegovem atremljenju. Zakon ima sedaj v rokah pododsek, ki ima nalogo ga Se jedenkrat proučiti dogovorno z vlado ter predložiti r prihodnjem zasedanju po- slanski zbornici. Kolikor nam je znano, nabira v tej zadevi c. kr. kmetijska družba tozadevne podatke, katere bode s svojimi predlogi predložila vinskemu odseku, ko hitro se I snide državni zbor v zasedanje. Uverjeni smo, da stori tadi deželni odbor v tem oziru svojo dolžnost ter da se krepko potegne za koristi naših vinogradnikov. Nadejamo se, da proači tudi slo- vensko kmetijsko druätvo to zadevo z» Markettovo stremljenje. Da bodo vsi naSi državni poslanci ostali neupognjeni in pognmni na braniku, ko pride zakon v zbornico, je pac" umljivo samo po sebi. Bojhot in mi. v. „Soča" ni omejila gospodarskega boja na zadruge in zavode v Gorici, ona je širila bojkot tadi po deželi ter napa- dala vse posojilnice, zadruge in gospo- darska druätva, ki niso bila v rokah nje- nih pristaiev. Obrekovala je kar poprek, da so pri takem poBOJilniätvu in hranil- ništvu neredi, katerim se radi pridružijo klerikalni dolgi prsti, nereelne kornbina- cije, nemoralno gospodarstvo, falsisici- ranje bilanc. Poglejmo cerkljansko posojilnico. Dokler je imela v „Gor. lj. pos." hranilno vlogo 80 tisoö K, jo je „Soča" hvalila tako-le : ftCerkljanska poaojilnica nam je vedno znana kot krepek zavod. j Saj je pomagala celo naäigoriäki 8 prav relikimi svotami." Ko pa je odpovedala , vlogo, jo je začela koj napadati, ceä, da ni „gviäna", da so njeni računi napačni, da, vpraäala je celo : „Kje so c. kr. oblasti, ki imajo nadzorovati občni blagor ?" „Soöa" je dalje napadala cerkljan- ako mlekarnico s trdittijo, da nje na- predek je — v dolgovih, da ae je bati celo katastrofe. Mesarila je tudi bovško mlekarnico ter ji je strašno zamerjala, da je poši- ljala inserate le „faräkim listom". Niti bovlkega 8ira, ki slovi radi svoje izbor- nosti daleč Čez meje goriäke dežele, ni pustila pri miru ter je skuSala škodo- vati na zloben način slovesu domačega blaga. Bojkotirala je tudi posamezne tr- govce in obrtnike, da bi jih terorizirala pri volitvah. n. pr. g. Š. v Bovju, trgovca Š. v Čepovanu. Trgovca Š. je akušala „Soöa" tero- rizirati in bojkotiratis to strapftno notico: „Najhajši župnikov priganjaČ je teletar Š., ki je obogatel v kratkem času. Po volitvah ga Čepovancem primerno nasli- kamo, da mu bodo še nadalje žepe pol- nili." Tako je sumniöila moža poätenjaka, ki je bil tudi že župan v Čepovanu. Pri wSoči" se umeje že samo ob sebi, da Š. ni „naslikala po volitvah", ker ta list je že neätetokrat sumničil ljudi z raznimi namigavanji ter obetal, da bo äe govoril — a je vedno molöal. Omenili smo že, da izvira Gabräce- kov boj proti raznim slovenskim zadru- gam in zavodom posebno iz njegove skrbi za lastni dobiček. To nam pray jasno dokazuje njegovo bojkotiranje „Na- rodne tiskarne" in „Gorice". Ko je bil izzval 8 svojimi nečuvenimi napadi usta- novitev „Narodne tiskarne" in „Gorice", je javkal v odprtem pismu do dr. Gre- gorčiča: „Vaša „Gorica" si je postavila nalogo izpodriniti „Sočo", kjerkoli je mogoče — s svojo tiskamo pa nimate nujnejäe želje nego, da bi äkodovali moji.K Te besede so dokaz, da se zadira Gabršček v ta dva konkurenta svoje obrti sosebno iz egoističnih nagibov. Ko ae mu je to leta 1902 očitalo, je sicer pisal v „Soči": „Zavračam blebetanje t podobnem amislu, kakor da se mi sline cede po zaslužkih „Narodne tisk.", ali da mi jih je sploh potreba." A vsakdo ve, da piže Gabršdek, kakor mu kaže Tako je bilo tudi vtemalučaju. Že drugo leto 1903 je trdil isti Gabräcek v „Soči", da bi šlel njegov žep kapitale, a ne dol- gov, ko bi ne bilo „Gorice" in „Narodne tiskarne". Da se ravna „Sočin" bojkot po Ga- brščekovi koristi, razvidimo iz sledečih dveh slučajev. Ko je židovaki list „Piccolo" \\ 1903 pozivljal goriške Lane, naj podpirajo laäko mehaniško pekarijo tvrdke Dörfles et Co. ter naj ji dajo prednost pred pekarijami slovenskih pekov, je „Soča" 29. aprila ............— ¦ - ¦ ¦-------------------------------------— LISTEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko B r a 11 n a. m (Dalje.) Graldi je govoril kot kak diplomat, aeveda o stvari ni bil nikakor poučon, ker ni razan avojega Uäkega lista čital Diöesar. Parkrat je začel govoriti tudi lRäki, slednjid pa ko je videl, da ni kos olo«i, kojo bi rad igral, je vzel klobuk ln 8e poslovil. — Vrag te vzemi si Je m'1^ H. Tyoje oblizane potuhnjenosti ne rabimo. Pozneje je priaedla äe goapa in ^•ˇira, in gospod Gruden se je odpravil P° svojih poslih. Pozdravil je in povabil gOBpoda äe večkrat na obisk. — Daj Elvira, pokaži gospodu dok- torJu naš vrst, dejala je mati, in hči je Vstala in povabila Sadeja. Razkazovala mu Je gredice in rože in se slednjič jstavila pred bujno rudečo rožo. Pet ali seat cvetov je duhtelo z grma, in Sadej Je Tpraäal deklico, öegava je ta roža. "^ Ta je moja. pic ~~ Pa mi bodete dali en cret' 80- ~- Saj vam tako ni nič na njem. j° Pog7edLe8a n6 VeBte> odgovoril J° in — Pa naj bode — koketno je utr- gala cvet in mu ga dala. — Hvala Vam, dejal je in jej po- ljubil roko. Ni mu je izvila, le lice ji je zarudelo, kakor zrela jabolka. Vrnila sta se potem nazaj v lopo. Nikdo ni nič opazil, četudi se je H. in materi zdelo, da se je bržkone kaj zgo- dilo. Prijatelja sta se odslovila, in Elvira ju je spremila do vrat, kakor je to sto- rila zadnjič. V. Olga je bila hči precej premožnega träkega posestnika, ki je umrl pred nekaj leti. Udova je vzgojevala hčerko skrbno, ker so bili drugi trije otroci že vsi pre- skrbljeni; dve hčeri je omožila, sin pa je imel malo trgovino in je tako precej dobro izhajal. Nekaj časa je bila Olga v nekem samoBtanu, potem pa je ätudirala na uči- teljišču v meetu. Tarn je spoznala Frana. V začetka je bila pač srečna, a potem se je on nekako odtrgal od nje, äel je v svet za avojimi študijami in dve leti se niata videla. Sicer je bil med tem časom še doma, a usoda ali kaj ni ho- tela, da bi prišla skupaj. In sedaj po dveh letih sta se zopet srečala. On kot zrel mož, ona tudi reanejäih nazorov kot enkrat. Ko jo je potem äe obiskal, je bila prepričana, da se sedaj vrnejo tisti zlati časi, ki so bili enkrat že tako blizo, a so potem odšli tako daleč, ali tako daleč. Sicer se ji je Fran zdel äe ne- kako negotov, a upanje je imela, da pride. Saj ga je tako ljubila; in zakaj bi potem ne priäel več? Sadej in H. sta sedela kmalu potem na vrtu blizu tovarne. Voda je šumela, notri so ropotali stroji in sto in sto rok Be je gibalo. Ravnatelj je sam hodil od stroja do stroja, pregledal vsako stvar,~> pokaral tega ali Onega, a tudi pohvalil, če je videl, da dela pridno. Prijatelja sta sedela spodaj v lopi in se razgovarjala. Novo planinsko dru- ätvo je bilo na dnevnem redn. H. in äe par zavednih mož so se trudili na vso moö, da dobe potrjenje pravil, katero se je vlačilo že mesece in mesece. Par mlačnežev, ki se sploh niso resnično za- nimali za atvar, se je že yeselilo, ceä, nič ne bode. Tem ljudem bi bilo ljubäe, če bi bil priäel nemäki „Alpenverein" in pogoltnil še naäe planine. Vpisali so äe sicer nekateri, a le tako radi IepSega. — Vidiä, Fran, dejal je H., to je ravno vrag, da je vaa inteligenca tuja ali pa mlaöna. Teh pet, äest družin drži glav© skupaj in drugi skoro nima pri- atopa. Govori se pri teh ljudeh le nemäki ali laäki, slovenski le s kuharco ali mle- karico. Tako toraj ne gre. Srednji sloji bi äe bili, uradniätvo pride iz računa razun dveh, treh, ki se res zanimajo za druätvo, zato jih pa kolegi gledajo po strani. Vse to seveda ni brez posledic, Pridi v Podgorje kedar hoceä, vedno je tako mrtvo, pusto. Tak le trg, ki ima tak promet in tako lego, bi pač moral kazati drugačno lice. Sicer nisem ravno pesimist, da bi ne videl druzega kot črno, a zdi se mi, da bode tnj živelj ter začel prevladati, teh par posameznikov ima celo tolpo pod sabo. Dva tujca, če se ne motim, že sedita v oböinskem svetu, po- čaai pride tretji in četrti, pa imaš vraga. — Vse je res, kar praviä, odgovoril je Sadej, a nekoliko malomarno, tako da je H. čutil, da ni pri stvari. — Kaj pa ti razmiäljaä, da si tako raztresen ? — Kaj neki 1 Das ewig Weiblich© bi lahko rekel s pesnikom. — Katera pa je, Elvira? — Tudi, pa äe ena. — Še? — Da; Olga, saj jo poznaä. — Poznam, a govori! — Dosti ti ne bom povedal, ker dosti ni bilo; kaj bode, niti sam ne vem. : (Dalje pride.) istega leta imenovala tako reklamo ne- dopustljiv bojkot ter vprašala državno pravdniätvo, zakaj ni zaplenilo bojkotne notice židovskega lista. Goriški slovenski peki, katerim je pretila huda konkarenca, so poslali me- aeca janija „Soči" dopis proti tej veliki Uäki pekariji, a „Soča" ga ni hotel a sprejeti, ČeŠ: kräh je najnavadnejäa hrana, in ko gre za Ijabi želodec, ki drži po konca celega Človeka, se navadno ne vpraäa, ali je izdelek d o ra a č a I i tuj. Še več! Že 8. avgusta je objavila „Sjča" cc'ö velik oglas laako-židovske pekarije. Kaj se je zgodilo tekom treh me- secev, da ni hotela „Soča" sprejeti do- pisa slovenskih pekov, da je pa prinesla 8. augasta oglaa iate laSke pekarije, proti kateri je meseca aprila pisala? Na to vpraäanje bi h;hko odgororil le Gabr- ščekov žep. Gabrfiček je mesaril „Krojaäko za- drngo" od 1. 1903. naprej „z relikim me- sarskiin nožem<: ter jo imenoval navadno, priprosto „botežco", njo blago pa zastarel „pofel". Ko je pa lani priporočal svojo knjigarno, je vabil oböinstro, naj si ogleda njegove knjige in alike v veži posojilnične hiše, kjer „30 ob nasprotni steni volike in kraane izložbe „Krojaäke zadrugo". „Botežca" in pofel ata se spremenila v veliko in krasno izložbo ! Gabräcek hvali izjemoma enkrat blago „Krojaäke zadruge", ker vabi B tem ogledalce v vežt), v kateri je tadi on izložil svojo kraaio 1 - Toliko o bojkotu na goapodarakem polju. — Oglejmo ai äe boj „naprednega rodoljubja" proti raznim alovenskim druätvom in zavodom. Deželni prnrncun za 1.1906. (Dalje,) VI. Z d r a v a t v o. Troški za cepljenje koz. Potnine in dnine zdravnikom cepilcem 5.700 K; nagrade zdravnikom cepilcem 300 K; troški za cepivo 1 300 K. Skupaj 7.300 K. Potni troäki deželnega zdravatve- nega avetnika, nameäcenega v Tratu 140 K. Podak o babištvn: Prispevek k plači učitelja za babištvo 252 E; podpore in potnine učenkam, ki se udelezö ttöaja za babice kakor tadi babicam za obi- akovanje ponavljalnih tečajev, diplomi itd. 1148 K, Skapaj 1.400 K. Podpore občinam za vodne naprave: Eončno iz- plaeilo prispevka 5.000 K, dovoljenega t deželnozboraki seji 13. oktobra 1904 ža- panBtva v Ajdovščini za vodovod 2.000 K ; izplačilo prispevka 4.000 K, dovolje- nega v deželnozboraki seji 12. novembra 1904 županatva v Gorjanskem za napaja- liäce 2.000 K; izplačilo priapevka 3.000 K, dovoljenega v deželnozborski aeji 19. oktobra 1904 za vodnjak pri Sv. Martina županstva v Zagraja 1.600 K; izplačilo prispevka 1.000 K, dovoljenega z dežel- nozborskim aklepom 12. novembra 1904 županstvu v Biljani za 3 vodovode 1 000 K; na razpolago deželnega zbor* 19 000 K. Siupaj 6.500 rednih, 19.000 K izrednih troškov. Za protimalarično akcijo 6.000 K. Za akcijo proti pelagri 10.000 K. Skupni troäki tega poglavja znaäajo 31.340 K rednib, 19.000 K izrednih. VII. Dobrodelni zavodi. Oskrbovanje blazoih 125.000 K. Porodnice 4.500 K. Oakrbovanje najden- cev 5.000 K. Bolniški troäki: Ki gredo na račun deželnega zaklada 2.000 K, ki gredo na račun občin 210.000 K. Stalni letni donesek ^erakemu zaloga 372 K. Doneski morski kopelji v Gradežu: Stalni letni donesek 400 K, doneaek za 8 po- stelj v spomin Nj. Vzv. grofa Franca Go- ronini 800 K. Stalni prispevek zavoda Franca Joäipa t Aleksandriji 500 K. Sknpni troäki tega poglavja znaäajo 348.572 K. VIII. Troäki za uk in izobrazbo. Za viäje Sole: Štipendiji visokoäol- cem: Štirje ätipendiji po 400 K 1.600 K; Šlirje štipendiji po 600 K, ustanovljeni ˇ spoinin 40-letnega vladanja Njeg. Vel, ' cesarja Franca Joaipa 2.400 K. Skapaj 4000 K. Podpore viaokoäolcem 12.000 K. Za srednje Sole: Goriškemu municipiju stalni prispeTek za realko 1.000 K red- nih, 1.000 K izrednih. Za ljudake äole : Pokojninskema zaloga za učitelje Ijud- skih šol 23.008 K. Prispevki okrajnim šolakim zalogom: Goriškema mestu 30.550 K; okrajnema äolskemu zakladu za go- riäko okolico 71.100 K; okrajnemu äol- skemu zaklada v GradiSöi 83.200 K; okrajnemu šolskemu zakladu v Tolmina 28.800 K; okrajnemu äolskemu zakladu T Sežani 36.350 K. Skupaj 250.000 K. Deleži prebitkov doklade na užitnino in daväöine na pivo 146.000 K. Za obrlne Sole: Prispevki za obrtne sole : Italijan- ski obrtno-nadaljevalni äoli v Gorici 2.400 K; slovenski obrtno-nadaljevalni šoli v Gorici 2.000 K; riaarBki äoli za kamno- seke v Nabrežini 1.000 K; obrtno-nada- ljevalni šoli v Renčah 800 K; obrtni soli za koäarje v Foljanq 400 K; obrtni soli za košarje v Žagi 400 K; obrtno-nada- ljevalni äoli vTržiču 1.200 K; šoli „Šolski Dom" v Gorici za ženaka ročna dela 1.400 K; obrtno-nadaljevalni äoli t Kor- minu 1.000 K; obrtno-nadaljevalni äoli v Mirnuj 600 K; obrtno-nadaljevalni soli v Červinjann 1.200 K; obrtno-nadaljevalni šoli Y Ajelu 1.200 K; obrtno-nadaljevalni äoli za Ločnik, Mošo, Šv, Lovi-enc 1.200 K; za morebitne podpore drugim obrt- nim žolam v deželi 400 K. Skapaj 14.800 K rednih, 400 K izrednih troäkov. Pod- pora zavoda za pospeäevanje male obrti 6.000 K. Posredovalnema uradu za de- 8lance 2.000 K. Podpora obiskovalcem obrtnih zavodov: Deset podpor po 100 K nbogim gojencem obrtae äole v Mari- jana 1.000 K; podpore gojencem obrtnih zavodov r deželi 1.000 K. Skupaj 2.000 K. Za deželno glnhonemnico: Stalni letni prispevek 1.200 K; v pokritje primanj- ! kljeja, izvirajočega iz zavodovega prev- darka za leto 1096 11.212 K. Skupaj 12.412 K. Učnemu zaloga stalni prispevek 358 K. Goriäkemu magistralu stalni pri- spevek za glasbeno äolo 1.050 K. Pri- spevki za cerkveno glasbo v Gorici: Orglarju stolne cerkve 142 K 80 vin.; kapelniku 84 K; prvemu goalarja 71 K 40 vin.; drugemu goslarju62 K 47 vin. V Gradišči orglarju 193 K 20 vin. Ska- paj 554 K. Deželni muzej: Prispevek obema oddelkoma: Zgodovinako-starinar- skemu oddelku 1.500 K; za naravoslovni oddelek 800 K. Skupaj 2.300 K. Najem- nina poslopja za deželni muzej v palači grofa Attems 2.600 K. Plača varuhu 480 K. Skupni troäki tega poglavja znaäajo 480.562 K rednih, 1.400 K izrednih. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Deviua. — „Sjča", ki slastno sprejema Članke, naperjene proti cerkvi in duhovnom, je prinesla, kakor sem zvedel, v letoänji 2. ätov. en dopis iz Devina, ki se bavi z mojo podpisano malenkostjo. Veliki ljubeznjiv dopisnik bi me rad osvelil v taki luči kakor ceä, da spodkupujem narodnost mej tukaj- Snjimi Slovenci ie svojim cerkvenim po- atopanjem. Zii se, da mora biti to ena viBOka mogočna živina, od katere pri- čakuje Devin avoje odrešenje, ker piäe o meni kakor o kterem „äoätarju", ki se ne drži avojega kopita. To pa ne, da mu je za slovenstvo ali za cerkev kaj mar, ampak le za Skandal, da brco da du- hovnu ter mu odvrača srcji vernega Jjud8tva. S tem seveda stori prijetno uslugo zlobni „Soči", ki se tako rada peča i dahovskimi zadevami, kakor da bi dragih na avetu ne imela. Le obžalovanja vredno je, da te najdejo povsod pijonirji te čudne kulture, ki obstoja r hujskanju proti gg. nuncem, tako tadi v na pol polaSčenem Devin-u, ki se ima edioo le svoji duhoväcini zahvaliti, da ni ie utonil v laäkem morju. Saj edino zavetje ima slovenäcina le še v cerkvi in slovenski äoli, kolikor je äe ostalo, mej tem ko se po ulicah, krčmah, v zbirališčih možkega in ženskega spola večinoma tolče le laäko. Umevno je potemtakem, da Lahom tukaj ni treba se učiti slovenščine, ker povsod dobro izhajajo se svojim jezikom, bodisi pri litru ali na plesu, naj ga pri- redi tudi sama slavna „Ladija". Pri tacih prilikah so si Slovenci z Lahi ve- činoma vai bratje, kar je tudi prav po kračanski ljubezni. A zakaj bi si ne bili bratje tadi v cerkvi, ki mora biti vsem odprta Slovencem in Lahom ? In tukaj najde „Soöin" dopisnik strašen kamen spodtike 1 Čujte božji ljudje! „Zagrizenega Laha hoče imeti dekan v Devinu za or- ganista"! tako piäe modro skrbežljivi do- pisnik. Straäno! bi lahko zgrizel tudi orglje, da bi mu jih ne bilo treba vedno popravljati kakor dozdaj. Kako globoko pa da je zagriznjen ta človek, ne morem vedeti, ker glede narodnosti ne preisku- jem nobenemu vesti — tudi na spovedi ne. Dejßtvo je pa, da je t Devinu rojen in izrejen. Če je tudi sin laäkega očeta M., govori slovensko ravno tako dobro kakor vsak devinski Slovenec laäko, ima Slovenko za soprogo ter poleg očetovega rokodelstva (mizar) se je v prvi mladoeti priučil tudi orgljanja, seveda na svoje 8troäke, ter je bil že pred leti organist v devinski cerkvi, brez da bi se bil kak Devinec spodtikal nad tem. Ze dobre tri mesece smo tukaj brez organista, odk»r je prejänji po svoji službi odäel. Le čakal sem, da bi mi slo- venska občina priskrbela slovenskega organista, to tem bolj, ker poznal sem nasprotnopt proti domačemu, ker zagri- znemu Lahu itd., kakor ga označuje do- pisnik. A zarr.an sem čakal; ni ga bilo, pa ni ga bilo niti od slavne „Ladije", tukaj ni videla äkandala. Božjo službo zahteva ljudstvo po stari navadi. Več nedelj in praznikov so bile tihe maše brez orgelj in petja, kar ni ugajalo ljudstvu, ki äe hodi v cerkev. Kdo pa naj bi pel pri običajnem blagoslovu ? Ne slov. organist, ne pevci niao bili vajeni odpreti svojih ust brez orgelj. Tega smo bili priča V8i, kolikor nas je bilo v cerkvi. Duhoven ali cerkvenik? Ne eden ne drugi se ni čutil poklicanega za to. — Pomoči ni bilo od nobene strani, najmanjše od slov. liberalne „Ladijeu, katera tako cud no nevkretno veela, da je udarila tudi mene, prvega Slovenca v Devinu z loparjem. Sedaj se je nas revnih Sloveacev usmilil zagrizen Lahon ter se brezplačno po- nudil za orgljanje, ker se je obč. sta- reäinstvo branilo ga plačati. Tako smo iraeli res vesele božično praznike vsaj v cerkvi ter sliäali lepe slovenske božičnice, kakoränih nismo bili vajeni že dolgo prej, ker liberalni slovenski organist in njegovi pevci so bili jako varčni in skromni se svojim petjem v cerkvi. Vsak ae je lahko prepričal, da liberalec ni spoaoben se ogreti za cast božjo. In nad tem orga- nistom se spodtika dopisnik t wSoči", kakor da bi on znal kaj boljöega 1 — Če imam jaz dolžnost skrbeti redno božjo službo in vse nedelje in praznike celega leta tihe in pete sv. maäe brezplačno opravljati za devinsko občino in faro, zakaj pa bi ne imel tudi pravice izbrati si pripravnega orgitnista, katerega je ob- čina dolžna plačati po stari naredbi. Ako imajo občinarji pravico zahtevati redno božjo elužbo, ima tudi občinsko predstojništvo dolžnost plačati to, kar občino zadeva. Nikakor pa nima župan se avojim stareäinstvom pravice, utikati ee v strogo cerkvene zadave. Cerkev ima biti odprta v»em brez razločka, Slovencem in tudi Lahom. Če pa Lahi zasedajo Slo- vencev prazne prostore v cerkvi, ne morem kaj zato. Za lase ne vlačimo no- benega v cerkev. Godilo ae bo pa lahko po b. besedi : prvi bodo poslednji in po- slednji prvi. Še marsikaj bi imel opom- niti k „Sočinem" izzivu, a ga zlaj najbo zadosti. Če bi pa kakemu bntcu le äe padlo v glavo devinske mizerije tirati med javni svet, bom znal äe z lepšimi postreči, kar gotovo ne bo v cast slo- venskemu Devinu. J o ž. S k o č i r, žapnik-dekan. Iz Sovodenj. — V domačih časo- pisih smo čitali te dni poročila o delo- vanju raznih zavarovalnic za govejo ži- vino, ki izkazujejo lepe dohodke. Kar cele tiaočake reaervnega fonda imajo, za kar jih seveda ne zavidamo. Žal, da o naäi zavarovalnici ne moremo kaj takega poročati. Ako hočemo piaati resnico, rao- ramo reči, da je pri nas ravno nasprotno, kajti neareča se vrsti za nesrečo. Naäe druätvo razteza svoje delovanje na So- vodnje, Rubije, Gabrije in Vrh. Vseh članov äleje okoli 110, ki imajo zavaro- vano živino za okroglih 80.000 K. Dru- čtvo je imelo predminolo nedeljo občni zbor, kjer se nam je pojasnil žalostni položaj druätva. V minolem leta je po- ginilo 5 goved. Ker ni bilo dovolj denara v blagajni, so morali člani zložiti okoli 800 K. To je res obapen položaj druätva, obenem pa tudi bodrilo za tiste, ki niso še vpisani, kajti ta imajo pravi vzgled, kako se nesrečnežu vzajemno pomaga, pravimo nearečneža, ki lahko postane v tem pogleda danes ali jutri vsak živino- rejec. Obup v drustvu pa poveöa seveda prepir mad člani, Sovodenjci nočejo imeti Vrhovcev v druätvu, ceä, da so preod- daljeni od živinozdravnika, da neravnajo lepo z živino itd., in Sovodenjci žugajo, da izstopijo iz druätva, ako ostanejo Vr- hovci äe nadalje v druätva. To pa je Vrhovce kajpak razburilo. In zato priäli so na občni zbor vsi (kakih 35), in ča- kali, da nastopijo, ako bi se jih skuäalo potisniti iz društva. Ko so se računi po- trdili, je nastal hitro prepir med par So- vodenjci in vsemi Vrhovci, in tako ni prislo do nobenega sklepa. Odbor je sklical za nedeljo drug občni zbor, na katerega so priäli spet vsi Vrhovci, od Sovodenj- cev pa le predsednik, tajnik in blagajnik in äe tri drugi. In občni zbor se je vräil r miru. Naj omenimo, da je bilo tudi pri prvem občnem zboru le kakih 15 Sdvo- denjcev. Od Sovodenjcev pa to ni lepo, ni korektno. Za hrbtom, po krčmah in pod „kaminom" se pridaäavajo, da oni z Vrhovci ne bodo v druätvu; kadar pa je čas javno nastopiti, se skrijejo. To se obsoja aamo po sebi. Tako delajo atra- hopetneži in bosonogi srajčniki. Potem nimajo nobenega vzroka govoričiti proti Vrhovcem. Zdaj, po občnem zboru, pravijo, da odstopijo, da niso več člani, sploh da nimajo z druätvom niö opraviti. Počasi, dragi Sovodenjci, in ne govoriti kar tako skozi okno. Vzemite v roke pravila in čitajte na peti strani § 13. Tam boste naäli, da kdor hoče iz društva izstopiti, mora se pismeno odpovedati do konca oktobra vsakega leta. Kdor pa tega ne stori, je podvržen še vedno druätvenim pravilom, torej je ud.In kdo od vasjeto storil ? Nobeden ! Je pa äe nekaj drugega 1 Minoli teden je poginila krava na Vrhu. Z% to govedo, ker ni denara v blagajni, se bo moralo pobirati med člani. In Sovodenjci že sedaj pravijo, da ne dajo ni<5, da niso več člani. Tukaj spet ponavljamo, kar smo gori omenili, namreč, da vsakdo, ki hoče iz društva izstopiti, mora meseca oktobra pismeno ae odpovedati. Odpore- dali se niso, torej so dolini, po draätve- nih pravilih, i oni skladati za poginolo govedo. In ako bi tega ne hoteli, ima društveni odbor pravico na drag naöin iztirjati dolžni zuesek. Tako je, dragi Sovodenjci in niö drugače. S tem ni rečeno, dit zagovar- jamo Vrhovce, ampak smo hoteli le vas opozoriti, da bi ne zabredli po neumno- sti v kake neprilike. In zraven äe do- stavijamo: Ne se cepiti, ampak z združe- nimi močmi naprej, kajti veö ko nas je, lažje breme prenesemo. In ako hočete vkljub temu iztianiti Vrhovce iz druätva, pa pridite vsi na občni zbor, ne pa samo klepetati po krčmah. Svoj öts smo čuli o deželni zava- rovalnici, zdaj pa ni ne duha ne sluha. Kaj je ž njo? ! Politiöni pregled. NolranJI polltlčen položaj. Z Dunaja poročajo, da bo se na Danaju že odlocili v vpraäanja glede preosnove Gaalschevega ministers va v parlamentarno. Dr. Derschatta je izjavil. da prevzame mesto nemäkega ministra, dr. Pacak je pa že začetkom tega tedna izjavil, da vetopi v ministeratvo. Irneno- •novanje novih ministrov objavijo, ko iz- polnijo äe nekatere formalitete. Toza- devna vladarjeva pisma objavijo najbrž) te dni. Grof Dzieduszycki za zdaj še ne postano minister, a tozadevna pogajanja niao izključena, ko se zopot snide državni zbor. — Srbsko-bolgerska carlnarska zveza in Avstrlja. V soboto je srb3ki minister za zu- nanje zadeve odgovoril avstrijskema za- stopnika barona Csikannu, da srbska vlada ne morenikikor ugoditi avgtrijskim zahtevam, ker bi, &ko bi to storila, trpel srbski ugled. Francoski škofje In zakon o locltvl. V Albi na jnžnem Francoskem bo je pod predsodstvom nadäkofa Mignota Tršil shod nadškofov in äkosov jnžne :Francije, v svrho, da pripravijo točke za narodni koncil vsoh francoskih škofov, na katerern se določi, kako staliäöe da ima zavzeti cerker nasproti novomu za- ikonu G ločitvi cerkve od države. Za splosno volilno pravico in za rusko revolucijo. V nedeljo jo bilo na Nemškem 93 javnih shodov, ki so se vršili po vaeh večjih mestih. Priredili so jih socijalni demokratje. Na teh shodih so zahtevali uvedbo splošne volilne pravice na Nam- škem, objednem so pa tudi izrekli svoje simpatijo do ruskih revolticijonarcov. Vsi shodi bo se vräili mirno in ni^priälo nikjer do nikakih izgrodov. Volitve na Angleskem. Volitve na Angleškem še niso po- poluoma končane. Ube dosedanji izidi volitev pa kažejo, da bodo liberalci v novem parlamenlu absolutni gospodarji. Izvoljenih je namraö do sedaj 255 liba- ralcev, 113 unijonistov, 79 nacijonalcev. Liberalci so do sedaj pridobili 139 man- datov. Romunska se pridružl srbsko-bolgarskl carinskl zvezl. V vladnih kroglh se zatrjuje, da se hoče Romunska pridružiti carinski zvezi ter da ho stala na strani Srbijo, ako bo ta poslednja morala voditi z Avstro- 'Ogrsko gospodarski boj. Bolgarl|a in carlnska zveza s Srbijo. Bolgarski liati piäejo, da bi carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo razun go- 8podarakega pornena imela tadi velik po- 3itičen vpliv. Odstranila bi nasprotstva med obema državam* ter zdražila obe državi v skapen politiöen naört na Bai- kann. Girinska zvexa je prvi korak na tej poti. Pokazuje pa ludi atezo, da se Srbija in Bolgarija politično združita, da peBtaneta obe drž*vi zopet en aam po- litičen faktor na Balkanu. Ako bo Avstro-Ogerska radi ca- rinske zveze proti srbski izvozni trgovini nporabljala represalije, tedaj bo morala Bolgarija olajäati Srbiji izvoz preko lastnih pristaniäc ter skupno a Srbijo nvesti represalije proti Aratro Og)nki. Macedonski dogodki. Iz Soluaa poročajo, da je neka bolgarska četa pod vodst om harambaše Veljka, udrla t vas Murikova ter da je od tarn odvedla ätiri Kacovlahe, katere je straäno trpinčila in jih koneöno tadi ubila. Ista četa je baje zažgala tadi sa- imoatan Ajia-Frias blizu Zilove. Trije re- «dovniki so našli v plamonu srnrt. Turžki •vojaki pa, ki so bili poklicani t solnn- ako okolico, da varojejj prebivalstvo pred u>taši, so sarni huji od u-jtaäev, kajti ljudstvo nima pred njimi nikdar inira. Kradejo in ropajo kar le morejo. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" bo plaöali pred- sedniätvu: Teodor Hribar, poslovodja „Krojaške zadroge" v Gorici za decernber 4 K (zadnjiö po pomoti rečeno le. 2 K); ^ran F»nžger, (krajni Solski nadzornik ^a december (zadnjič izpaščeno) 4 K; dr. Andrej Pavlica, atolni vikar v G)rici, na ?, u •• *raP astanovnine 20 K ; dr. Aleksij Rojic izroöil volilo pokojne ndove Konätance Serrpau, rojene Pertout v ^neika 600 K., Strekelj Alojz 2 K. ' Srčna hrala fsem dobrotnikom ! Opozorjamo zopet slavna žapan- »tva, katerim je dj tega, da bi se r «ratkem odprl promet na črti Goricu- v« Lucija bühinjske železnice, naj ne- madotna odpoäljejo žjlezniškemu min'- faierstTu na Danaju v tem zmislu prožnje koriat a Pr09t6) ker zadevaJ° J»vn(> ki dotečejo v 60. mesecih ali 5 letih katera je uredla „Gentralna posojilnica" J^onei, ae vedno bolj prikupujejo ob- ¦cinstvu, ki išče posojila na daljše, stalno določene roke proti razmerno nizkim ( obrestim. Za vsakih izposojenih 100 K plača dolžnik „Gentr. pos.14 na mesec 2 K; ter v 60. mesecih ali 5 lelih 120 K. Stranke, ki iäcejo cenenega poaojila ali ki visijo pri odera^kih denarnih zarodih, se oglašajo pri „Gentr. pos." ter dobirajo vedno pomoč, ako se izkažejo z zadost- nim poroštvom. V Cerknem so imoli dae 14. januvarja ljudski shod glede pre- osnove volilne pravice, katerema je predsedoval preč. g. dekan, ter sta go- vorila gg. Gabrijel Bark in Josip Abrann. Sprejela se je soglasno resolocija, ki ae glasi : „Visoki državni zbor se pozivlja, da čim prej uvede za držarni zbor splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico, in sicer naj se razdele mandati zgolj po äteviln narodnostij. V varntvo naroduih manjšin nvedi se ob mojah proporčni volilni sistem". Potrjcn zakon. — Nj. Vel. cestr je potrdil zakonaki naört gledö zboljäanja učiteljskih plač, katerega je aklenil naš dež. zbor v svojem zadnjem z*sedanju. Shod, katerega je priredilo „Gor. kmet. drnätvo" v tlt. Petru preteklo ne- deljo, je bil razmeroma dobro obiskan; udeležilo se ga j© okoli 100 posoatnikov iz Öt. Petra in Vrtojbe, ki ao pazljivo sledili izvajanjem gg. govornikov. Dru- štveni preds. g. A. Jakonöic je v lepem govorn pojasnil, zakaj in kako se je draätvo ustanovilo, kakšne naraeno ima, povedal nadslje, kako blagodejno npliva drnštveno delovanje za povzdigo krne- tijstva v naäi deželi ter priporoöal zbo- rovalcem, da bi se pridno priglašali za vstop v to za nas prepjtrebno draätvo. Za njim je poprijel besodo g. pot. oc't. A. Strekelj ter nasvetoval äem- peterskim posestnikom, da bi ae lotili bolj intenzifno sadjereje z ozirom na jako ugodne lege, ki jih ima za sadjerejo äempeterska občina. Nato so se oglašali razni poaestniki z različnimi vpraäanji, zadevajoö po- ljedelstvo, na katere jim je omenjeni go- spod obširno odgovarjal. DruätTeai tajnik je sprejonaal nove priglašene čfane, katerih se je lepo šte- vilo oglaailo. Tako je skončal ta «hod, in upamo da bo imel za tamošnjo občino dobre posledice. italijniihka šola v občlni Berje pri Gorjmskein na — Krasu??! — Pod tem naslovom čitamo v „Edinosti": „Iz imenovane občine smo prejeli: Tu se priprarlja velik Skandal. Dae 18. t. m. sta prišla v naäo oböino noki gospod nčilelj iz bv. Križa in ncnki dahovnik iz Trsta — oba italijanske stranke — ter sta imela poaretovanje pri našera žapana. Skleni/i so baje, da se ta asta- novi italijanska äola n» troäke „Lega Nazionale" in da se ima H sola zaöeti že meaeca aprila, ako dobe pri- meren prostor. Dalje čojem, da je naäe oböinsko star6žin8tvo zadovoljno s to nakano, pa tadi del občanov nima nič proti tema, da ae tu pri nas ngajezdi najhajš» in najnevarneja sovražnica našega naroda — Lpga nazionale. — Vzrok temu izda- jalakema razpoloženja je menda ta, ker ne moremo dobiti slovenBke Ijadske sole." Ni-li to 8laba predpastna šala? Darovi. — Za novo župno cerkev na Livka so blagovolili darovati še na- 8lednji gg.: Dr. Alojzij Faidatti, stolni prost 20 K; kanonik Anton G:bič 10 K; žapnik Alojzij Mtteliö 50 K; karat Jo^ip Kaiin 8 K; liväki Amerikanci 88 K; Alojzij Miklavič 10 R; prefekt Miklavž Sedej 20 K; A'ojzij Knavs 18 K; trgovoc Jdkob Starrn 20 K; Marija Polaväcek 5 K; Ana Kutin 40 K. Podpisani se imenovanim dobrotni- kom in dobrotnicam kar najtopleje za- hvaljajejo ter kliöejo: Bog povrni ! Za cerkveno-stavbeni odbo r: Dr. Fr. Knavs, Franc Sturm, Dragotin M i- šera. Zlhvala. — Blagorodna gospoda c. kr. okrajni glavar Prinzig in c. kr. okr. äolski nadzornik Lasič sta nabrala v odlični družbi 123 K za obleko i n oba- valo, namenjono najpotrebnejäim äolskim otrokom v Tolminu. Podpisano se v imenu obdarovano äoUke mladine naj- iskrenejše zahvaljaje blagim darova'cem in goapodoma nabirate jema, ki sespom- nita tadi v veseli družbi ubogih otroči<5ev. — Vod-itvo Sole v Tolminu, Voditelj Fr. Kašca. V prcpfru ranjen. — V nedeljo zvečer okolo 9. are se je unel med de- setnikom domobrancev Peraoljo in med trgovskim pomočnikom, 27-letnim Ivanom Kantetom ter njegovim prijateljem ko- vačem 37 letnim Avgustom Paalinom prepir, ki je nchal s 'tem, da je desetnik Peraolja z bodalom ranil Paulina. Kante je priskočil avojemu prijatelju na pomoč in je razorožil vojaka. Pri tem pa se je äe precej porezal na rokah. Policija pa je potem vojaka aretirala ter ga izročila vojaški patralji. Vabilo na sijajni ples, katerega pri- rede združeni obrtniäki mojstri dne 27, januvarja 1906 v prostorih „Trgovakega doma" v Gorici. Priöetek ob 8l/2 zvečer. S?ira vojaSka godba. Vslopnina: Vabljeni z 1 damo 2 kroni, vabljeni pomoöniki z 1 damo 1 krono; vsaka nadaljnn dama, doplača 1 krono. Pred odmorom grbi v živih podobah. UÖenci bodo predstavljali vaak svojo obrt. Prebitek plesa se porabi za nagrade najpridnejäim uöencem obrtnih äol. Obleka navadna ali promenadna. Ker je öisti dobiöek naraenjen v dobrodelen namen, se preplaöilom ne stavljajo meje in so bodo imena dobrotnikov objaviln v listih. V slučaju, če kak obrtniški moj- ster ni dobil pr-voöasno vabila, naj se obrne na gosp. Petra C )tiöa v Gorici v Rasteln 32. Pica kolesarske^a društva „Go- rica", kateri bode 3. fobrnvarja t. I. bodo, kakor se vidi iz pred priprav, pre- kosil vse prednike. Priporočamo, da se tej prireditvi v obilnem ätevila odzove sl. občinstvo, ker je to delavno draštvo potrebno vsestranske podpore. Bralno društvo v Šempasu pri- redi 28. januvarja t. 1. v dvorani gosp. G Rijavec veselico s petjem, igro, de- klamacijo in äaljivim sreökanjem. Po ve- selici prosta zabava. Mad posameznimi točkami in pri prosti zabavi svira do- mača godba. Priöetek veselice ob 4. uri popoludne. K obilni adeležbi vabi o d b o r. Ukradea &kaf. — V soboto zjatraj ukradli so dekli Golja, ki slaži pri neki dražini, cinast škaf, s katerim je äla po vodo na Korenj in ga je tam pustila pri vodnjaka. Poštuim uslužbencem hoče trgo- vinsko ministerstvo ugoditi v nekaterih važnih točkah. Te se tičejo poStarjev na deželi in slag. Poštarji prvega in dragega razreda dobe na leto 50 do 100 krön poboljška in se ugodneje razdele na ätiri vrste mesta prvega razreda. Poätni odpravniki pri uradih tretjega razreda dobe 80 do 120 krön, in sicer pocenäi od 1. jannvarja t. I. Ti priboljški bodo znašali nad pol milijona krön. Istotako se izboljäajo plače požtnim slagom vseh vret; poštni odpravitelji dobe na leto 100 krön, podaradniki 200 krön priklade. Mlajšim aslažbencem se ustreže s tem, da postane letos definitivnih 770 po- množenih slag. S tem se izboljša avan- cement tadi ostalim. V bodočih letih se še potnnože definitivna mesta. Izboljäajo ae plače uslužbencem pri brzojavn in telefonu. Skupni višji stroäki za slage bodo zneali 1,400.000 K. V kratkem se uredi tadi vprašanje gledo pomožnih aradnikov in manipalantinj. Postajne prlstojblne. — üslazbenci državnih železnic zahtevajo boljše place. Z ozirom na nedostatne dohodke držav- nih železnic je vlada sklenila, da s 1. marcern zviäa manipnlacijike pristojbine. Proti tema sta se izrekla zolozniäki svet in poslanska zbornica. Navzlic temu vpelje zelex. rninisterstvo takozvane „po- stajne pristojbine", in sicer za oglje, poso, gnojila itd. eno stotinko (h) pro 100 kg, za žito 2 Stotinki itd. Z novimi dohodki hoče vlada izboljäati plaöe železniškim uslužbencem. Iz^iuil je, ne da bi s^ veielo kam, višji pomoräki častnik baron Hagon pl. Pach ki je bival v Palja. Predno je iz- ginil, kupil si je pri nekem pa^iarju re- volver. Iznajdba. — 21-letni tehnik Pavel Weiler iz TrsU je iznaäet novo metodo za dobivanje bakra iz bakrenih raijajoče se t hiši ät. 19 v ulici Ghega, to je nasproti kavarne Fabris, težko blagajno, v kateri se je nahajalo 9000 krön v bankovcih, 12 šterlingov tor veö raznih dragocenosti, kakor zlatili ur, zlatih verižic in prstanov z biseri, v vrednosti 1000 krön. Razbito blagajno so našli blizu novo oponske ce8te v nekem jarka. Trgovec Z^fjpalo je bil zavarovan proti tatvini z ulomom. Koliko je Slovencev ? — Po statistiki Stanislava Klime v ceäkem listu „Slovanaky Prehled' je vaeh Slo- vencev 1,444.364. V Arstriji jih prebiva 1,192 780 na Ograkem in Hrvatskem 102.319, v Italiji 40.000, na NemSkem 6265, v Ameriki 100.000 in v E?iptu 3000. (Vrkvenl ropapjl ob jcduem tudi požfgalcl. — V Dijonu na Francoskem so udrli te dni noznani lopovi v cerkev Saint Chintal, oiprli so tabernakel, vzeli iz njega monštranco ter pobrali äe druge dragocenosti, ki so se nahajale v sakri- stiji. Po tem so pn zažgali cerkev. Vabilo družbe sv. Mohorja. Bliža so čas za vpia v družbo sv. Mohorja. Uljadno zato vabimo in poziv- ljamo številne ude naše družbe širom slovenske domovine in v tajini, naj ae zopet in v čim največjem številu vpišejo v družbo dosedanji udje in na.) pristopi tadi prav mnogo novih ! C gg. pover- jenike pa prosimo, da zopat prevzamejo avoje dostikrat zelo težavno ali tako hvalevredno in koristno delo ter nabero čim voč udov ! Književni dar za 1. 1906 je aledeči: 1. „Zgodbe sv. p;sma," 13. snopič. — Ali treba „Zgodbc1* na novo pripo- ročati ? Ne ! Priporočajo se same tako po svoji vsebini — s tj sv. piamo je knjiga vseh knjig — kakor po lepi raz- lagi, vnanji obliki in slikah. Zato le pridno zopet sezite po njih 1 2. „Sveta druž na," vzor kračan- skim družinam. Nauki in molitve v po- snerao in češčeaje sv. družine nazareške. Izdajo „Gorkvenega molitvenrka'*, katero je naznanil letošnji „Koledar", smo odložili na kasnejši čas, ker nam je došla želja iz lavantin?ke in ljubljanske škoiije, naj še toliko časa počakama, da se bo mogoče skupno posvetovati tudi o tistih stvareh, ki jih bo Ijudski izdaji „Čerkvenega molitvenika" za večjo pri- vatno porabnoat „Sreta drnžina", ki ga je spisal g. J. M. Seigerächmied. Prvi del obsega 31 premiäljevanj o av. dro- žini, dragi obiöajne molitve. MolKvenik ae bode dobival tadi vezan, in eicer stane vezaina v platno z rdečo obrezo 60 v, v uanju z zlato ob- rezo K 120. — G^njene ade prosimo, da naročujejo samo te in ne drugin veznin, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne otežkoči. 3 „Pri severn hSlovanih." Potopis. Spiaal Jjsip Lavtižar. Slovencem že znani potopiaec, gosp. župnik Josip Livtižar, naa v tej knjigi vodi k naäim severnim bratom, na Mo- ravsko, Šlezijo, Češko in Galicijo. Opi- suje nam lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pri- poveduje nam mnogokaj iz starjdavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo kraaile mnoge podobe, bo gotovo vse- vsestransko zanimala. 4. „Lešnki." Knjiga za odrastlo mladino Spisal Jož. Stritar. Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spiaal knjižico za od- rastlo našo inladož. Obsegala bode knjiga veliko ätevilo mičnih pesmic, več igro- kaznih prizorov, nekatere živalske po- govore, povest „PavleM in aporaine iz mladostni^ifa življenia. 5. „Uporniki." Z^odovinska povest. Spisal Ivan Lih. (,S!ovenskih Večernic" 58. zvezek.) Maogokrat se je že izrekla želja, naj dražba izda daljšo povest. Tej želji hočemj ustreöi z „Uporaiki11. Snov je zajeta iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulpga stolelja. (5. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907. OJbor se hoče potruditi, da bo v.sobina kolodarju ko- likor m jgoöe raztiovrstna in mikavna. Cwnjene pisatelje pa prosimo, da nam čira preje pošljejo svoje prispevke. Nabiralne pole z denarjem naj se odbora dopoiiljajo do due 5. inarca Mnogo truda, sitno^ti in nepotrebnih troškov povzročajo nain tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem ča3a u lnine 1 Posamozne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijuno opoaarjamo, da morajo pr> druzb'inih pravilih letnini (2 kroni) dodati äe 40 vinarjef za opra- vilne atročke, namreč za zavoj, spremnico 8 kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, äe sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatvo. Mili Bog naj blagoslovi naJe delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdjl, marveč vaelej naprej in navzgor lu V G e 1 o v c u, 15. prosinca 1900. 0 d b o r. Loterijske številke. 20. jaiiiivarija. TrPt.......69 87 86 43 7 Linz.......16 54 46 56 70 Rozpis službe.^- Razpisuje se služba občinskega taj- uika pri podpisanem županstvu z letno plačo 500 kron. Prosilci naj vložijo prošnje, pod- prte s spričevali o njih sposobnosti naj- dalje do 15. februarja t. I. Županstvo v Vrtojbi, Fran pi. Locatelli, župan. I. Prill slovenski optihor v Gorici ullcs Vetturin 3, priporoča č. duhovšcini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo velikozalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema uaročild inpoprave in »^1^ poŠilja na dorn. ^^% Rojahi! hupujte narodni kolek Jolskega Dornn". >\ %0v$fM *er m0re prevzeti vsa v ti- ^'^fi-j WMßlßfa. skarskostrokospa- ,$M$M bi&fn^f'&i. dajoča dela 4*^$^<>2?/i TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnicc o Sprejemnice . Plakate ooo ^. itd. itd. « oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Racune oo Vizitnice 1 o Rač.sklepe ,. Jedilne liste \r, ooo Etikete f^ itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Pfvi pogoj za 2drav ^ivot je prava hraixitcv. Jo dajejo v obiltii mcri okusne (esteninc Hnidcršič &. Valenčič-ča. „Gentralna posojilnica" registroVana zadruga 9 Dorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1J8°|a apravnQgH prispevka za V3acega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Jako izdatno sredstvo proti reiato« in tai po ni piitM) je liker GODINA, katerega napravljata v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salatte" pri St. Jakopu, in Josip Godlna, lekarna „All' Igea";. I v ulici Fornelo «t. 4. —gStekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom polte ae ne pofiiljt manj kakor 4 stekleničice, in sicar proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se I dopošlje*naprej|7|K, nakar se stekleničice dopoäljejo franko in~so ? tem znesku zapopadeni ysi poäiljatveni stroški. I