Leto I., štev. f03 V Ljubljani, nedelja dne 19. decembra f920. Posamezna stev. 1 R ..nos .. ». zased. oremlje. 300 t CjMnnikniTiRi« stolpea (68 mm). * * «&B oglasi do 80 na »tolpe* (58 mm) . 1 . Tdafon it 72. Sodna ufiea it & Telefon it 80. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. ^Sfflf' Ljubljana, 18. decembra. Komunistično stavkovno vodstvo je povodom izbruha stavke izdalo oklic slovenski javnosti, ki dokazuje, Ida je borba rudarjev naperjena edi-nole proti trboveljski premogovni jdružbi, katera svojemu delavcu ne 'da živeti, sama pa vleče iz svojih rudnikov ogromne dobičke. Letak zatrjuje, da je zaslužek družbe tako Velik, da bi bilo povišanje mezd za 334 odstotkov mogoče na račun idružbenih dobičkov in ne da bi bilo treba povišati cene premoga. V podkrepitev svojih trditev navaja letak kot normalno celokupno dnevno mezdo prvovrstnega rudarja (kopača) s 40.86 K, prišteva k temu 86 K režijskih stroškov ter računa, da ima družba pri enem delavcu na Ban 83.14 K čistega dobička. Za družino rudarja-kopača, obstoječo iz festih oseb (žena in štirje otroci) navaja letak skupno dnevno vsoto 152.63 K. Ako bi družba zvišala mez-jde v zahtevani meri, bi po zatrjevanju letaka bil njen brutto dobiček pri vsakem delavcu še vedno 97.60 K Hnevno. Priznati moramo, da bi se morala vsa javnost solidarizirati z zahtevami komunističnih voditeljev, ako bi bile navedbe letaka pravilne. Ne le to, temveč takoj bi se mogla dvigniti tudi zahteva, da družba ne le deli svoj dobiček z delavci, temveč da se nemudoma znižajo tudi cene premogu. Toda zatrjuje se nam, da so navedbe letaka absolutno netočne. Uradno je dognano, da so bih poprečni dnevni prejemki rudarjev n. pr. od 21. avgusta do 18. sept., ako vračunamo, lar je rudar dobil v denarju in blagu sledeči (prva številka znači mezdo samca, številka v oklepaju pa mezdo oženjenega z 2 otrokoma): kopač 79.66 (112.67) K, podkopač 70.37 (104.38) K, rokodelec 68.05 (101.06) K, strojniki 58.— (91.01) K, kovači 63.34(96.29) kron, vozači 48.03 K, različni delavci 56.12 (89.23) K, mladoletni 41.25 kron, ženske 41.25 (77.22). Kopač samec dobi 61.70 K in doklade: a) nabavni prispevek 6.66 K, b) doplačilo za moko 4.30 K, c) do-klado 2 K. V denarju dobi torej kopač 74.66 K in družba mu zaračuna za stanovanje in kurjavo ter razsvetljavo 5 K dnevno, tako da znaša mezda za vsak delavni dan 79.66 K. Oženjen kopač dobi osnovno mezdo 61.70 K, doklado kakor samec, to je 12.96 K, prispevek za ženo in dva otroka 26.11 K, skupaj 100.77. Družba mu zaračuna za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo za vsak delavnik 11.90 K, ako stanuje v družhini hiši, drugače mu izplača ta znesek. Ako ima delavec samo enega otroka, dobi dnevno 5 K manj ako pa ima več kakor dva otroka, za vsakega po 5 K več. Računi letaka torej niso točni. Letak pa navaja tudi še druge pritožbe rudarjev. Solidaren mora biti vsak socijalno misleč človek z zahtevo, da se kar najenergičneje odpravijo nedostatki v prehrani, ako res obstojajo. Vlada je tu gotovo pripravljena, storiti vse. Kdor pozna razmere, bo tudi soglašal s pritožbo, da so rudarska star novanja po večini premajhna in nezdrava. Toda stanovanjsko vprašanje se ne da rešiti s povišanjem mezd, temveč s tem, da se podjetnik prisili, porabiti del svojega dobička za sistematično izgradbo zdravih delavskih stanovanj. Nemško delavstvo stavi to zahtevo pri vseh svojih mezdnih gibanjih. V interesu ugotovitve objektivne resnice je treba izračunati, kako visok je pravzaprav dobiček premogovnikov. Letak ga računa na okroglih 90 kron pri delavcu na dan. Po precej zanesljivih podatkih so produkcijski stroški za premog sledeči: prejemki delavca povprečno 72 K, režijski stroški glasom letaka 86 K Ker pride na delavca povprečno Pred sestavo nove vlade. na dan 370 kg premoga, ki se danes prodaja po 52 ] K 50 vin., dobi družba za dnevni pridelek delavca 194.25 K. ftaziika torej ni okroglo 90, to&več Beograd, IS decembra. (Izvirno). Danes se je vršilo posvetovanje med Pasičem, Draškovičem in Pribičevi-čem o sestavi kabineta. Pasič" izja-vii, da so se demokrati ip-^cikalti v glavnem glede ustavni, načrta sporazumeli. Priznal je, di v radikalnem klubu majhna pina (Protič in njegovi najožji) j. i iz-vestnim določbam ustave, ven^. s ta skupina ne more onemogočiti končnega sporazuma. Program nove vlade bi bil sledeči: Dovršitev »stave, sprejetje volilnega reda za redni parlament in razpust ustavotvome skupščine s takojšnjim razpisom volitev za redno le-gislativo. Glede volilnega reda je poudarjal Pasič, da je sedanji sistem krivičen, ker preveč favorizira manjšine. Demokratski voditelji so poudarjali, da bi morala ustavotvorna skupščina poleg ustave skleniti tudi še prehodni zakon, nadalje zakon o ustrojstvu pokrajin in izvršilni zakon o državljanskih svoboščinah, ker sicer se ustava ne more praktično uveljaviti. Glede volilnega reda so poudarjali, da bi ne bilo prišlo pri volitvah do krivičnosti, ako bi se bil sprejel svoječasni projekt dr. Kra-merja. Pasič je temu pritrdil in je končno izjavil, da je podlaga za sestavo vlade že dana, četudi je treba še rešiti nekatera osebna vprašanja, pri čemur je treba z vseh strani največje koncilijantnosti. Upa, da bo za vstop v vlado pridobil tudi zemljo-radnike in muslimane. Glede klerikalcev je povedal, da vstrajajo dosedaj na svojem avtonomističnem stališču, ki bi onemogočilo njihov vstop v kabinet; vendar ima vtis, da ne bodo šli do skrajnosti. Zemljoradniški (kmetski) klub je imel popoldne sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju vstopa v vlado. Klub je sklenil, da v centralno vlado ne vstopi. Podpiral pa bo njen u-stavni načrt v bistvenih točkah, ki se tičejo oblike vladavine in državnega edinstva. Istočasno je klub postavil zahtevo, da se reorganizirata deželni vladi v Ljubljani in v Sarajevu. Na čelo naj stopi uradnik, gospodarski resorti pa naj se izročijo zaupnikom strank, med njimi tudi nnetski stranki. Tekom popoldneva je g. Pasič conferiral tudi s muslimani. V par-amentarnih krogih se je govorilo, da bo še jutri dobil oflcielni mandat in da bo kabinet v ponedeljek sestavljen. Zvečer pa je nenadoma nastal nov kritičen položaj. Vsled intrig Stoja-na Protiča je izbruhnil namreč v ve-rifikacijskem odboru konflikt med demokrati in radikalci. Demokrati so včeraj glasovali za razveljavljenje radikalsko-muslimanskega mandata v bregalniškem okraju, kjer je republikanski kandidat Trajkovič propadel z dvema glasovoma manjšine, o katerih se je dognalo, da sta bila nezakonito oddana. Radikalci so danes izjavili, da protokola o včerajšnji seji ne podpišejo češ, da je glasovanje demokratov nelojalnost pro- ti njim, akoravno so baš oni proti dogovoru, da se razveljavi manda ministra Krizmana. Zvečer je Pasič posetil Davidoviča ter mu izjavil vlada ni mogoča dokler se sklep ve rilikacijskega odbora glede volitev v bregalniškem okraju ne reasumira. Vsled nepričakovanega obrata se mora računati z zavlečenjem rešitve. Beograd, 18. dec. (Izv.) Predsednik klerikalnega kluba, dr. Korošec, je informiral včeraj Pašiča o nazorih svoje stranke glede ureditve države in dela v konstituanti. Izraža je mnenje, da bi se Radičevcem moral omogočiti prihod v konstituanto z izpremembo poslovnika. Za sprejem ustave zahteva Korošec kvalificirano večino. Zahteva avtonomijo z vsemi atributi. Pokrajinske vlade naj bi bile odgovorne pokrajinskim saborom, katerih sklepe bi potrdila centralna vlada m državni svet Ljubljanski mandati v verifikacJsk. odboru Beograd, 18. decembra. (Izv.) Verl-fikacijski odbor je včeraj razpravljal o pritožbi socijalno - demokratičnega zaupnika Boleta, ki navaja, da je bilo pri uradnem štetju v Ljubljani naštetih 7 kroglic več nego je bilo oddanih glasov in da 40 socialističnih volil-ccv, katerih reklamacije so bile ugodno rešene ni bilo vpisanih v imenik. Pritožba ne navaja nobenih imen. V imenu JDS je poslanec Žerjav izjavil, da njegova stranka ni direktno prizadeta, pac pa indirektno, ker je v pritožbi napaden magistrat. Je zato za preiskavo, da se dožene korektnost postopanja magistrata. Pri glasovanju se je večina izrekla za verifikacijo ljubljanskih mandatov. Razmerje glasov je bilo 10 proti 9. m Štajerski klerikalni mandat Beograd, 18. decembra. (Irv.) Veri-fikacijski odbor je postavil posebni pododsek, ki kontrolira štetje mariborskega glavnega volilnega odbora, da se ugotovi upravičenost klerikalne pritožbe osnega klerikalnega mandata na Štajerskem. Pododsek je danes ves dan štel glasove; končno je konštati-ral, da manjkajo akti iz dveh klerikalnih občin. Vsled tega svoje naloge ni mogel dovršiti. Preiskava se bo nadaljevala. Proti pritožbi klerikalcev govori dejstvo, da so klerikalni zaupniki protokol o štetju tudi sami podpisali. Demokrati za referendum. Beograd, 18. decembra. (Izv.) Demokratski klub je danes nadaljeval razpravo o ustavnem načrtu. Glede državljanskih pravic se je izrekel za predloge ustavne komisije Za spremembo ustave naj se uvede referendum, ki se razpiše ali na predlog krone ali pa na predlog najmanj 100.000 državljanov. Revizija car. tarifa. Beograd, 18. decembra. (Izv.) Po slanec dr. Žerjav je interveniral danes pri finančnem ministru radi revizije carin, posebno za čevljarsko in železno industrijo. Finančni minister je izjavil, da bo nemudoma ukrenil revizijo celega carinskega tarifa. znaša okroglo 36 K 134odstotno povišanje mezde bi povišalo produkcijske stroške na 68.70 K za 100 kilogramov. Z drugimi besedami, cena premoga bi se morala znatno povišati. Ni dvoma, da so rudarske mezde v današnjih življenskih prilikah prenizke. Ni pa tudi dvoma, da konsument absolutno ne more prenesti novega podra-ženja kuriva. Kar bi se dalo iz dosedanjega dobička družbe izbiti, to delavcem najbrž ne bo zadostovalo. Rešitev vprašanja leži drugje. Dejstvo je, da je znašala dnevna produkcija pred vojno 680 kg premoga na delavca. Danes znaša 370 kg. Tudi drugod je produktivnost delavstva tekom vojne globoko padla. Toda med tem, ko je pri nas ostala skoraj na najnižji točki, se je v drugih cfcžavah že zopft znatno zvišala in je n. pr. na Nemškem že skoraj dosegla predvojno višino. Zadnja velika rudarska stavim na Angleškem se je poravnala na ta način, da so delavci dobili večje mezde, istočasno pa so se obvezali, da bodo več producirali. V pojalanju intenzivnosti rudarskega dela in v pravilnem spoju te intenzivnosti z dohodki rudarjev leži problem. Mi smo za to, da se v interesu vsega našega narodnega gospodarstva pa tudi v interesu našega splošnega soci-jalnega položaja čim preje najde podlaga za uspešna pogajanja. Uspeh bi bil najpreje in najizdatneje za delavstvo in za javnost dosežen v znamenju načela, da pripade delavcu v povišanje mezde predvsem izkupiček iz onega premoga, ki gn izkcpli? v-č nego dosedaj. Grof Sforza o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. r-rMrtlska pogcdfea sprejeta v ital. senatu z 215 proti 28 glasovi. sko pomagali v primeru nevarnosti, Rim, 17. decembra. Senat je nadaljeval razpravo o ratifikaciji rapallske pogodbe. Minister za zunanje zadeve grof Sforza je izvajal: Ako Smo z ra-pallskim sporazumom dosegli črto, ki gre od Brennerja čez Julijske Alpe do morja, smo dobili najpopolnejšo mejo. Leta 1914. smo bili le po imenu velesila, sedaj smo pa velesila v resnici. Pa ne samo radi tega, ker smo dosegli meje, ki nam jih je sama narava začrtala, ampak v prvi vrsti zaradi tega, ker smo imeli pogum, da nismo anek-tirali pokrajin in prebivalstva, čigar posest bi pri nas izvajala nevaren ire-dentizem, ki bi v narodu, s katerim moramo na vzhodu živeti v soseščini, netil srd, na sebi sicer brez prave nevarnosti, ki pa bi gotovo vplival na našo politiko, ki jo moramo voditi, da si zagotovimo deželo, zavojevano proti volji ogromne vetine prebivalstva. 2e meseca julija sem v Spaaji predočil dr. Trumbiču glavne pogoje sporazuma. V Rapallu je bil odpor jugoslovenskih delegatov dolg in živahen, toda mi nismo barantali v navadnem pomenu besede. Pooblaščencem sosednje države smo dali razumeti, kako velika nevarnost bi pretila njihovi državi, ako bi italijanski politiki kazala odločno sovraštvo. Razložili smo jim natanko, da bi akcija Italije razkrojila jugoslovenske lete (!), ako bi nas, dasi tega ne bi hoteli, do tega privedel tok dogodkov. Akcija Italije bi imela hitre uspehe, ki bi pa bili katastrofalni za beograjsko vlado, akoprav bi te žalostne posledice v bližnji bodočnosti občutili mi sami. Z druge strani pa smo jugoslovanskim delegatom predočili veliko prednost ki bi jo imel direkten in odkritosrčen sporazum med Rimom in Beogradom. Jugoslovenski delegati so vse to končno uvideli in se z nami sporazumeli. Hkrati smo sklenili sporazum, na podlagi katerega si bosta obe vladi obojestransko politično in diplomat- ki bi jo utegnil imeti povratek Habs-buržanov. V teku so priprave za sklenitev še drugih sporazumov med obema vladama, ki bodo imeli velik pomen, zlasti z gospodarskega sta« lišča, pa tudi političnega. Nekateri so pravili, da bodo volitve razbil« Jugoslavijo. Pokazalo pa se je, da je velika večina za njo. Četudi bi n» stala hrvatska kriza, — upa, da se tc ne bo zgodilo, kajti v jugoslovenskih zmešnjavah vidi le stari duh Avstrije — in četudi bi čakale Jit goslavijo še hujše preizkušnje, se Italija strinja v tem, da je vendarlp prav storila, da se je napram mlademu in zdravemu sosednemu narodu izkazala dobrohotno, ker je poklica- na od usode, da uresniči prerekbo Mazzinija. Napram govornikom, ki so opozarjali na podedovano sovraštvo Hrvatov in Slovencev proti Italiji, je izrazil minister svoje pre« pričanje v zmago svobodnega italijanskega duha. Zasledujemo program ekspanzivnosti italijanskega vpliva, ki pa vendar ne bo nikdar pomenjal zatiranje drugih. Pred glasovanjem je izjavil ministrski predsednik Giolitti, da mora priti mnenje senata jasno do izraza, ker je potrebno, da prodre glas senata na Reko. Opozarjal je na to, da se morajo interesom Italije podrediti v$8 drugi. Izjavil je, da sprejema dnevni red, po katerem senai odobrava pogodbo v prepričanju, da pomenja pričetek odkritega in trajnega miru- Dnevni red je bil v poimenskem) glasovanju sprejet s 262 proti 22 glasovom. Predloga o ratifikaciji rapallske pogodbe je bila nato sprejetaf s 215 glasovi proti 29 glasovom/ Rudarska stavka v Sloveniji se Siri- Ljnbljana, 18. decembra Položaj rudnikih je neizpremenjen. Do danes zvečer se mir ni nikjer kalil. Med starejšim delavstvom se pojavlja odpor proti komunističnim voditeljem, ki so ]K> večini mlajši neizkušeni ljudje. ! Stavkovno gibanje vodi tajnik saveza rudarskih radnika Petakovič iz Beograda, ki se mudi v Trbovljah. Formalno je vodstvo štrajka v rokah posebnega stavkovnega komiteja. Komunisti hočejo stavko izvesti z vso brezobzirnostjo in ponekod niso niti dopustili, da se postavijo takozvane jamske straže, ki varujejo rove pred požarom in vodnimi poplavami ter opravljajo druge varnostne posle, število stavkujočih znaša okoli 10.000. Trboveljska družba je še tekom včerajšnjega dne v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Rajhenburgu in Kočevju ukinila aprovizarijo in zaprla svoje ronzumne trgovine. Na obeh straneh se izjavlja, da so pogajanja izključena. Vsled tega se med resnimi delavci po-avlja bojazen, da rudarji spričo težah prehranjevalnih razmer ne bodo mogli dolgo vzdržati. Na drugi strani [e škoda, ki jo trpi celo naše narodno gospodarstvo, ogromna. Dnevna produkcija v rudnikih trboveljske družbe znašala v zadnjem času okrog 350 vagonov, kar odgovarja vreetoosti en in tričetrt milijona kron. Edini rudnik trboveljske družbe, v katerem dosedaj štrajk še ni izbruhnil, je Huda jama pri laškem, Število rudarjev pa je tam le majhno. Rudarjem trboveljske družbe so se danes pridružili delavci premogovnika št Janžu, ki so popoldne stopili v stavko. Madiarska brez ie-leznic. Budimpešta, 18. dec. (Izv.) Vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga je ves osebni promet na Mad-2 arskih železnicah od 23. decembra do 3. januarja ustavljen. Izvzeti so mednarodni vlaki. Obstrukcija v češkem parlamentu. Praga, 18. decembra. (Izv.) V lamentu so Nemci uprizorili sina hrupno obstrukrijo proti vladine predlogu o podržavljenju privata železnic. Seja je morala biti ve prekinjena. Nemci 60 razdejali klopi i večkrat navalili na Češke poslane Morala je intervenirati parlamenta straža. Predsednik je več nemških slancev izključil za pet do dvajset «4 ter jih bo tožil radi poškodovanja diq žavnega imetja. Pred glasovanjem si se Nemci odstranili. Predloga je bil« sprejeta. Seja je trajala do zgodnja jutranjih ur. Praga, 18. decembra. Senat je spnsi jel resolucijo, ki zahteva nov šolski zM kon na podlagi ločitve cerkve od cv žave. ^ Praga, 18. decembra. (Izv.) Vladi je danes predložila zbornici trgoval* pogodbo z Jugoslavijo. Pariz, 18. dec. (Izv.) Angleški slanik v Atenah je bil odpoklic Najbrž mu bo sledil tudi francc Rim, 18. decembra. (Izv.) Tukajš listi poročajo iz Dunaja, da bo Av ja takoj po svojem sprejetju v z narodov, predložila isti memorandu glede poprave svojih mej z Jugosla jo, češ. da se je zgodila Avstriji vi ka krivica z odstopitvijo Maribora Mežiške doline Jugoslaviji. Trst 18. decembra. Stavka državna nameščencev v Julijski Benečiji traja Le državni meščanskošoiski učitelji si se povrnili v službo. Gradec, 18. dec. (Izv.) Pri km 2J proge Špilje-Radgona je ponoči čil osebni vlak v tovorni vlak. konduHer je ubit oba sirojevc težko ranjena, nekaj železničarjev potnikov lahko ranjenih. Šest nov je popolnoma razbitih.. Du-ttj, 18. dec. (Izvir.) Stavka takarjev se je razširila na vse tranje oh ^e Hotelirji, ksvarnarji j gostilničarji so z dacaiiajfcn odpovedali na sedem dni ~ Dr. H. Sfesčst Odgovornost pokrajinskega upravnega sveta. Uradništvo v pokrajini, bodisi da Šmarno le državno, ali tudi še posebno pokrajinsko samoupravno uradništvo, je odgovorno za pravilno izvrševanje izročenih mu poslov. Poznamo pa več vrst te odgovornosti. Posredno sicer, a vendar zelo učinkovito deluje kvalifikacija uradnikov in njihovo napredovanje. Ker gre pri kvalifikaciji vendar za nekaka impondencabilia, tedaj za stvari dokaj svobodne presoje, vsled tega ni vseeno, kdo ocenjuje uradnike in kdo jih imenuje odnosno predlaga v imenovanje. Posamezne politične franke bi se ravno te svobodne presoje posluževale v svojo strankarsko korist, gre jim za izrabo odnosno fega pristanka aR brez nfltorrffe disciplinarne razsodbe in da se z imenovanjem ne morejo preskočiti posamezni razredi, ako ustava kaj drugega ne določi Politične beležke -f Dokaz popolnega nepoznanja poli tMie zgodovine Srbije ali pa dokument skrajne zlobnosti, je včerajšn članek v „Večemem listu", kjer govori o velikanskih zaslugah radikalcev za Srbijo in Jugoslavijo. „Večenii list" pravi da so radikalci ustvarili našo državo, vse druge stranke pa so po na-ziranju člankarja igrale žalostno ulo-go! Seveda člankar ni omenjal, da je bil eden glavnih vzrokov razkola v radikalni stranki, ki je končal s secesijo samot talcev pod Davidovičcm in Dra-škovičem, ravno velikosrbski program Pašič-Protičeve skupine, da je ravno v okrilju samcstalcev vzklila v Srbiji ideja Jugoslovanstva. ki ji je dal pozitivno in realno obliko nepozabni Jovan zlorabo uradniškega aparata. Dobra Skerlič. Samostalna stranka, ki je zdru-uprava zahteva nedemoralizirano u- žila okoli sebe vse mlade moči, je vzdr-radništvo. Tega bomo imeli le potem, zevala preko svojih bojnih organizacij, že se bo ocenjevanje in imenovanje | kakor je bila »Narodna Obrana", ju-odnosno predlaganje vršilo kolikoi mogoče stvarno. Šef pokrajinske vla de ali ban, Id ni strankarsko- politično orientiran, in pa posebne od njega imenovane, iz višjih uradnikov sestavljene kvalifikacijske komisije; bi bile porok za tako stvarno postopanje. Uradništvo je za nerednosfi in kr-Sitve službenih dolžnosti tudi disciplinarno odgovorno. Tudi tu moramo izločiti vsak strankarsko-politični ?pliv. kar najboljo na ta način doseženo, ako delujejo vsaj kot disciplinami senati II (zadnje) stopnje redna odnosno upravna sodišča. U-radnike, ki bi bili banu podrejeni, bi / II. disciplinami stopnji sodilo pokrajinsko upravno sodišče. Za neodvisno nepristransko udej-»tvovanje kazensko-pravne odgovornosti uradništva skrbe že kazenska sodišča, ki ugotavljajo, ali tvori kr-Sitev službenih dolžnosti dejstveno stanje kaznivega uradnega delikta. la prebivalstvo pa je najvažnejšega pomena dvilno-pravna odgovornost iradnikov. Ako bi uradnik v svojem Elovanju bodisi nalašč, bodisi >d kaznive malomadnosti s kršitvijo zakona povzročil škodo na imovini in se škoda z rednim pravnim jekom ne da ozdraviti takrat jamči gradnik in ako ni plačila zmožen, država za nastalo škodo. Odškodnino je zahtevati s tožbo pri rednem zbornem sodišču I. stopnje, a le, ako je disciplinarni senat pravnomočno Sognal, da je uradnik prekoračil službeno oblast, ali krivično o-pustil uradni p^sel. Na tak način Se izognemo šikanam prepirljivih Strank. V primeru, da bi imeli posebne pokrajinske samoupravne urad-sike, bi morala subsidiamo jamčiti Kveda pokrajina namesto države. Na jednak način bo morala biti ttrejena civilnopravna odgovornost uradnikov drugih samoupravnih kor-sorarij. Ta odgovornost pa se nika-br ne sme nanašati le na nameščene aradnike, temveč tudi na posamezne Bane samoupravnih zastopstev. Ker pa ne bodo samoupravni uradniki in lan manj člani samoupravnih zastopstev disciplinarno podrejeni iz sodnikov sestavljenim senatom, bi pač kazalo, da pokrajinsko upravno sodišče poprej dožene prekoračenje službene oblaki aH krivično opustitev uradnih poslov. Kadar uradnik imenom države ali Eake samoupravne korporacije zgolj kot nositeljice zasebnopravnih prane posluje, potem se pa naj njegova civilnopravna odgovornost in civilnopravna odoovornost pravnih subjektov samih presoja zgolj po določbah civilnega prava Ker že govorimo o pokrajinskih flržavmh uradnikih, ki izvršujejo posle bodisi državne uprave, bodisi pokrajinske samouprave, bodisi obeh, bi bilo še povdarjati, da interes pokrajine zahteva, da imenuj in premeščaj pokrajinske uradnike nižjih Snov ban sam in da jih ban tudi predlagaj za imenovanje višjih činov. Izvenstrankarsko- politično stališče banovo bo znalo ločiti med teoretično in praktično sposobnostjo uradnikov na eni in njihovo strankarske pripadnostjo na drugi strani. Korist uradništva pa zahteva, da aradniki ne morejo niti premeščali iz jedne v drugo pokrajino brez svo- goslovanstva v avstrijskih provincah Kar se pa tiče medvojnega političnega dela posameznih takratnih srbskih strank, „Večerni list" prav gotovo ne ve, da je bil ravno g. Protič v Ženevi, kjer je nekaj sondiral o zasebnem miru, a da je to njegovo delo odklonil za časa koalicijskega kabineta sam regent Aleksander s svojo zgodovinsko izjavo. Samo ena stranka pa je v Srbiji, ki bi ji mogli očitati nelojalnost, a to je ravno ona Ribarčeva skupina, ki je ze d leta 1908. zagovarjala približanje k Avstriji, katere predstavnik, profesor Zivojin Peršič, je leta 1913. javno izjavil za Avstrijo. In čudno, da je ravno ta Ribarčeva skupina — ki jo je srbski narod poslal samo z enim poslancem v konstituanto — tako simpatična našim klerikalcem. Padel pa je očitek »Večernega lista", ki podtika srbskemu naroda v bivši kraljevini politično nezrelost zaradi tega, ker je tako odločno pri volitvah nastopil za demokratsko stranko! Torej ako bi volil radikalno, Ribarčevo ali pa nazadnje še celo muslimansko stranko, bi si dal spričevalo politične zrelosti. A ravno rezultat volitev v Srbiji je dokaz politične zrelosti srbskega naroda, ker je ta volil ono stranko, ki ima v svojem programu popolno državno in narodno edinstvo. Ali so naši separatistični republikanci res tako neumni, da mislijo, da se bo srbski del našega naroda odrekel svoje narodne monarhije in dinastije na ljubo Gosarjevi, Radičevi in Laginjini republiki? + Komedija s dr. Sekalo Drljevičem. Kakor smo še poročali, je novinarski urad ekskralja Nikite Janairal v italijanske in angleške liste vesti o umoru Nikitinega prijatelja dr. Sekule Drlje-viča. Naše zunanje ministrstvo je de-mentiralo te vesti, a vendar se je našel v angleškem parlamentu neki poslanec, ki je interpeliral vlado o tem ..političnem umoru". Na to vprašanje je odgovoril podtajnik za zunanje zadeve, da ima britanska vlada v roki dokaze, da je Sekula Drljevič res umorjen. Da bi naša vlada naredila konec tem tenden cioznim vestem, je ofx>zori!a angleškega poslanika Alberta Jounga, da go spod dr. Sekula Drljevič živi v Zemu-nu, kjer ima svojo advokatursko pisarno, da je bil za časa volitev, kjer je candidiral in propadel na Nikitini nevtralni listi res v črni gori in da se je pred par dnevi živ in zdrav vrnil. Angleški poslanik je bil tako honeten, da je odšel sam v Zemun, kjer se je na svoje oči in ušesa prepričal, da je Sekula Drljevič res živ, kar mu je Drljevič sam potrdil. Angleško poslanstvo v Beogradu je o tem uradno obvestilo angleško vlado. + Sporazum med Poljsko in Litvin-sko? Iz Varšave poročajo: V tukajšnjih političnih krogih se govori z vso resnostjo o predstoječem sporazumu med Poljsko in Litvinsko, in sicer na podlagi federacije Wilna bi postala glavno mesto Litvinske Podrobnosti še niso znane Včeraj se je vršila tajna seja poljske parlamentarne komisije za zunanje zadeve + Protiboljševlika zarota v Kijevu. Ruska sovjetska vlada naznanja, da je bila v Kijevu razkrita zarota proti sovjetski Rusiji. Ze meseca septembra se je vršilo v Kijevu zborovanje ukrajinskih socijalnih revolucionarjev, ki so sklenili pričeti najenergičnejsi boj proti despotizmu ruskih komunistov. Prosveia. — Predstave marijonetnega gleda-lišča se vrše v nedeljo ob 3. in ob pol 6. popoldne Uprizori se Poccijeva tri-dejanska burka »Začarani princ". — Slavnost v Maribora. Povodom rojstnega dne prestolonaslednika Aleksandra je priredilo mariborsko narodno gledališče slavnostno predstavo, ki ie dokazala, kako BPimuje vodstvo gle- dališča svojo prosvetno in narodno nalogo, ki jo vrši v Mariboru. Predstava se je začela z živo sliko poklonstva jugoslovanskega naroda Aleksandru. Slavnostni govor ie v pesniškem zanosu govoril major Jakovljevič, a nato je sledil koncertni del, mariborska divi-zijska godba, pod vodstvom kapelnika Herzoga, je častno izvršila svbjo nalogo. V koncertu ao sodelovali člani mariborskega gledališča gdčne Mezgečeva in Ožegovičeva in g. Šimenc Kot solist na gosli je nastopil učitelj Glasbene Matice g. Kobad s spremljevanjem orkestra — Večerje zaključila uprizoritev enodejanke »Na Kosovo" iz ciklusa „Kosovo", ki ga je spisal Vit. Feod Jelene V težkih dnevih odstopanja srbske vojske pride srbski vojak, da se poslovi pred odhodom v tujino od svojih, tu pa ga premagajo čustva, ljubezen do zene m otrok zamori v njegovi duši dolžnost do domovine Stara mati vidi duševni boj v sinu in mu pokaže pravo in edino pot S i se pridruži tisočem, ki pozdravljajo starega kralja, da gre ž njim, da se zopet vrne ž njim kot zmagovalec in osvoboditelj. Ravnatelj Nučič je igral srbskega vojaka, gospa Dragutinovičeva babico, gdč. Podgorska pa snaho. Igra je imela velik usj>eh. Obxinstvo jo je sprejelo z navdušenjem in prirejalo navzočemu avtorju ovacije. — Jtašim moli kom". Naš književni božični trg je zopet za en dar bogatejši. V založbi Kleinmayr & Bamberg je izšla krasna zbirka otroških in šolskih pesmi pod naslovom: »Našim malčkom". Žbirko je priredil skladatelj Jos. Pavčič. Knjiga ima prav lepo obliko: naslovno stran in nekaj vinjet v knjigi e narisal v pri prostem narodnem slogu slikar Gaspari. Zbranih je 55 pesmi, deloma takih, ki se pojejo po vseh šolah in med otroki doma. Šolam in domačim učiteljem petja bo s to zbirko prosfimi starejšimi znanimi mladinski-[zdravstvenega sveta za Slovenijo tn mi pesmimi najdemo nekaj lahnih | Istro: dr. Cernil Mirko, vodja Ob« skladb našega Adamiča, Serajnika in javne bolnice v Maribru; dr. Gregorii drugih. Pesem je najlepši dar neba, Studi najlepši dar za Božič in je že-, da zaide ta lepa zbirka „Našim malčkom" v vsako slovensko vas, da ae bo po nji naša mladina učila naše pesmi — „Preporodglasilo srednješolskega dijaštva. je izšel. Prinaša poleg kratkih člankov poročilo o varaždin skem shodu in literarne drobnosti naše mlade generacije. Priporočamo ga vsem, posebno mladini. Naroča se \ upravi Mestni dom, Ljubljana. ,fiarodna zaštita?. Imamo v Ju goslaviji mnogo važnih stvari, ki jih premalo poznamo. Tako je tudi z »Narodno zaštito". Pred nami leži obširna revija, ki obsega nad 100 strani drobnega tiska, članek se vrši za člankom — vmes pa so posejani izreki in citati največjih svetovnih vzgojiteljev in filozofov. »Narodna zaštita" je glasilo ka-ritativnih, to je človekoljubnih, društev v Jugoslaviji. Ureja ga dr. Gjuro Ba-sariček. List je svoboden in nezavisen in govori odkrito o vseh težkih ranah našega naroda. »Novo življenje!" To je geslo tega lista: ozdraviti je treba rane, zadane od vojske in vzgojiti nov zarod. Na to delo smo poklicani vsi V »Narodni zaštiti" čitamo pretresljive slike socialne bede, ki je je v sedanjem času pri nas in po svetu dovolj. Ljubezen do mladine skrb za našo bodočnost zahteva nove vzgoje Zato bi morali to revijo poznati vsi ki jim je izročena vzgoja List prinaša tudi mno- So beletrije in prevode Ade Negri in 'Amicis. Obravnava se tudi žensko vprašanje Lep je stavek: Morala deklice je morala žene, morala matere je morala naroda: morala naroda je njegovo zdravo življenje: zdravje je do- zelo ustreženo. Take knjige smo že dol-'^. moči: moč je njegova naj- go potrebovali. Knjiga je tiskana na' ~ ~ ~ ~' ' lepem papirju, kar je v današnjih časih izjema-Obsega 40 strani Razširila se bo po vsej Jugoslaviji, kjer je priljubljena slovenska pesem. Med pri- boljša obramba in najboljši opomin vsem nasprotnikom. Zato dela »Nar. zaštita" na vseh poljih, kjer je treba čuvati narodno zdravje LJubljana, 18. decembra. voljno izprazniti stanovanje, do katerega ni imel nobene pravice Pa-stirk se je namreč po poročilu predsednika stanovanjske komisije v Mariboru dr. Juvana brez dovoljenja in na svojo pest vselil v stanovanje ki ga je stanovanjska komisija zasegla in nakazala podpolkovniku Vidmarju. Mariborska stanovanjska komisija je nato zaukazala nasilno odstranitev Pastirka iz stanovanja g. Vidmarja. Sam predsednik stanovanjske komisije dr. Juvan je dejal ped- Klkovniku Vidmarju: „Nič se ne jte, stanovanje je Vaše; če ne bo prav čas prazno, ga bomo šiloma izpraznili! Tu Pasiirk ne pride nič v jx>štev". Na intervencijo ar. Adle-ši&ve pisarne je poverjeništvo prvotno začasno odgodilo izvršitev nasilne izpraznitve Pastidkovega pohištva, končno pa jc poverjenik Ribnikar napravil popolnoma neopravičenemu zavlačevanju konec in ugodil, prošnji dr. Juvana, kot predsednika stanovanjske komisije ter rešil zadevo nujno in sicer tako kot se je glasil sklep mariborske stanovanjske komisije. Omenjamo le še, da je vložil Pastirk zavlačevalno „prošnjo" — do pritožbe sploh ni bil opravičen — kot „elektro-monter in trgovec" ne pa kot „60% invalid". Končno je treba še dodati, daje živel Pastrik do zadnjega časa v Budimpešti. V Mariboru je začel trgovsko karijero s tem, da je prodajal električno žico za provizijo in tako navijal cene temu predmetu. — „Večerni Kst" je očividno nasedel informacijam klerikalnih odvetnikov, ki so sedaj nejevoljni na poverjenika za socialno skrbstvo, ker ni mogel dalje gledati da se z njihovimi .knifi* uradni odloki zasmehujejo ter dela krivico onim, ki so v pravici * VerstovSkovi nadzorniki defini tivno odstavljeni. Kakor čujemo je vodja poverjeništva za uk in bogo-častje dvomi svetnik dr. Skaberae že izvršil ukaz ministra prosvete, odstavil Verstovškove šolske nadzornike ter namestil nadzornike, ki jih je imenovalo ministrstvo. * Opozarjamo stare in nove gg-naročnike da vpošljejo naročnino že sedaj, da se redno dostavljanje lista ne prekine. Po poštni položnici vpo-slana naročnina prispe v upravo lista šele čez 8 dni! * Pokrajinski zdravstveni svet Minister za narodno zdravje je na predlog zdravstvenega odseka za Slovenijo in zadene riotena krivda, ako je motal Istro imenoval sledeče kandidate Slo-Pastirk z ozirom na sklep maribor- venskega zdravniškega društva v Ljub-ske stanovanjske komisije neprosto- ljani za redne član? Pokrajinskega Zahvala regenta ljubljanski vladi 'ovodom praznovanja rojstnega dne regenta prestolonaslednika Aleksandra e vodja deželne vlade za Slovenijo, dr. 'itamic, poslat g. ministrkemu predsedniku v imenu deželne vlade udanost-ne izjave in čestitke s prošnjo, da jih sporoči Nj. Visočanstvu. Po naročilu z najvišjega mesta, je g. ministrski predsednik sporočil vodji deželne vlade zahvalo Nj. Visočanstva regenta za izraze ljubezni in udanosti * Imenovanja pri finančni delegaciji v Ljubljani. Ža rač. nadsvetnika ad personam sta imenovana nas!, nadsv. Janko Mladič in Albin Me-gušar; za nasL nadsvetnika rač. svetnika Ivan Roškar in Franc Ilo-var; za nas!, rač. svetnika Srečko Magolič, Ivan Šiška, Dore Tomšič; za rač. revidente Ivan Matičič, Ivan Kranc, Jakob Jereb, Josip Zidarič; za rač. oficijale Ivan šporn, Vlad. Krištof, Ant Onidovec, Ani Slaj-pah, Ivan Burger. * Druga plat zvona. K našemu včerajšnjemu poročilu o «koroški aferi* smo prejeli danes avtentična pojasnila, v katerih luči izgleda vsa stvar dokaj drugače. Mi bomo ta pojasnila priobčili v prihodnji številki našega lista, že danes pa moramo reči, da so informacije, ki prihajajo od članov preiskovalne komisije sestavljene večji del na temelju »ogrešnega razumevanja celega takratnega položaja in nepravilnega pojmovanja kompetenc naših oblasti. Posebe kar se tiče prehranjevalnega odseka moramo poudariti, da e njegovo absolutno korektno postopanje nad vsak dvom vzvišeno, car je v ostalem tudi preiskovalna comisija sama izjavila, isto je glede zvoza pokvarjene moke, glede katerega se očita drju. Brejcu, da je zaukazal izvoz, ne da bi se bilo dognalo ie-li moka res pokvarjena. Stoji dejstvo, da je bilo dotično blago neužitno. Izgleda, da se preiskovalna komisija ni dovolj ozirala na komplikacije, ki so nastale vsled odprave demarkacijske črte. Iz pojasnil, ki smo jih prejeli, pa tidi izhaja, kje bi bilo eventualno iskati krivcev za nepravilnosti, ki so se dogajale. * Prvi aeosnovani napad na poverjenika za socijalno skrbstvo. Včerajšnji ..Večerni tisi" napada pover-enika Ribnikaria radi stanovanjske zadeve nekega Pastirka v Mariboru. z uradnih spisov se je mogoče vsak dan prepričati, da poverjeništva ne Vinko, primarij obče javne bolnice v Ljubljani; dr. Demšar Jernej, mestni zdravnik v Ljubljani; dr. Dereani Er-nest, praktični zdravnik v Ljubljani) dr. Homan Alojzij, okrožni zdravnik v Radečah; dr. Lapajne Živko, višji okrajni zdravnik v Ljubljani; dr. Plečnik Ivan, vseučiliški profesor v Ljubljani; dr. Rabil Hugo, primarij obče javne bolnice v Mariboru; dr. Šerko Alfred, vseučiliščni profesor v Ljubljani; dr. Zalokar Alojzij, primarij ia profesor v Ljubljani — Za izredne člane je minister imenoval sledeče gospode: inž. Turk Jakob, ravnatelj kme-tijsko-kemičnega zavoda v Ljubljani; mag. pharm. Sušnik Rihard, lekarnar v Ljubljani; vladni svetnik Pavlin Alojzij, predstojnik državnega veterinarskega urada v Ljubljani; inž. Ha-naš Jaromir, stavbni nadsvetnik v Ljub« ljani; dr. Steska Henrik, okrajni glavar v Ljubljani. * Zaupnike notarskih kandidatov v notarske kolegije in notarske zbor* niče! Pišejo nam: Po prevratu je izšlo par člankov k reformi notarijata in nato je vse utihnilo; niti od notarskih zbornic, ki so v prvi vrsti za to poklicane, se ni ničesar podvzeh* dasi leži pred nami že I 1911. izdelani načrt novega notarskega reda. Nasprotno, zdi se, da je voz obtičal in aa smo oddalenejši od cilja, kakor smo bili pred 9 leti. Zato je potrebna najprej reformatio in capite et in membris. Da se nam ne bo očitalo kaj disciplinarnega, se sklicujemo samo na spomenico, ki jo je oddala n. a. notarska zbornica justič-nemu ministrstvu dne 22. 5. 1911. V tej spomenici zagovarjajo notarji pripust notarskih kandidatov v notarski kolegij in notarsko zbornico in utemeljujejo to s stališča stanovskih in splošnih interesov. Pri nas pa pomenja ta zahteva «revol-to»! Pa mi ne odstopimo in znova zahtevamo, da sprejme notarski kolegij svoj poslovni red, doki« se ne uredi to zakonitim potom, določbo, da izvolijo iz svoje srede notarski kandidati v svrho zastopstva v notarskem kolegiju in notarski zbornici gotovo število zaupnikov, ki se naj šele določi kakor druge tozadevne določbe, ki jih bo treba še obravnavati. Notarski kolegij lahko to stori kakor je to storil n. a. notarski kolegij in določil v svojem poslovnem redu, ker ni bilo tozadevnega zakona, da so namestniki izpraznjenih not. mest člani kolegija. In pri nas? Notarski namestniki imajo vse dolžnosti notarjev in plačujejo vse denarne prispevke, nimajo pa nobene pravice in nobeni besede v kolegiju. Vse to diši po srednjem veku in zato gremo naprej, mi strelci. * Za rezervne častnike. Glasom objave Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu je minister za vojno in mornarico odredil, da vsi rezervni častniki prejšnje avstroogrske in bolgarske vojske, ki so sedaj jugoslo-venski državljani in ki doslej še nieo predložili prijav za sprejem v našo vojsko, te prijave predložijo pukov-skim okružnim komandom najkasneje do 1. februarja 1921. * Sneg naletava z malimi presledki že 15 dni in zdi se, da se ta nenavadno dolga snežna doba še vedno ne bl^ ža koncu. Na odprtem polju v okolici Ljubljane leži že pol metra visoko, v višje ležečih krajih na Gorenjskem in Dolenjskem je pa dosegel že višino enega metra in še več. čudno pri tem primeroma redkem vremenskem jjojavu je dejstvo, da so se padavine pojavile pod vplivom severovzhodnih vetrov, ki navadno donašajo lepo, suho in mrzio vreme. Debela snežena plast že pokriva polovico Jugoslavije, celo Avstrijo, Ogrsko in češkoslovaško; sneg se je pojavil tudi na Primorskem in sega do obali. Najbrže bo končani snežni dobi nastopil hud mraz v mesecu januarju. Zemljo bo čuvala debela plast snega, za zimski šport se pa obeta najlepša sezena. » Proti divjanju avtomobilisiov. V zadnjem času se ie dogodilo več nesreč radi prehitre vožnje avtomobilov, pri katerih so bile nekatere osebe smrtno poškodovane Poverjeništvo za notranje zadeve opozarja zato na ministrsko naredbo, po kateri je določena hitrost za vožnjo skozi vasi, trge in mesta ia na prostem ter pri posebnih okoliščinah (megla itd.). Ta hitrost ne snie biti večja kot 15 lon, oziroma 45 km na uro. Prestopki se bodo ostro kaznovali. Policijskim oblastvom je naročeno, da strogo pazijo na promet z avtomobili in motornimi kolesi Italijanska gasilstva na Kalni. Redka poročila, ki prihajajo z otoka Raba, pripovedujejo o silnem terorju, ki JE» »zvijajo tamkaj čP Anatmzijeve tolpe.1 varnosti zaprl Oblast je zaplenila vse čolne, samo da * Udruženje borov Iz solunske fron bi prebivalstvo ne imelo nikake komu- te je poslalo vladi sledečo izjavo: „De- nikacije z Jugoslavijo. Na otoku je 500 mobilizirani borci, združeni v Udruže arditov. Nastanili so jih v najlepših nju ratnika, zagotavljajo vlado, da vilah in v hišah naših ljudi, katere so stavljajo borci, ki so umirali za na- pognali iz domovine ter v šolah in žup- rodno edinstvo in položili temelj naše niščih. Odgnali so dr. Pozelja, starega nove kraljevine, vedno in povsod vse župnika Petriča, nadkontrolorja Pen- svoje moči in svoje življenje v službe do in druge. Zdravnik dr. Dražič je bil za kralja in domovino." Predsednik pozvan na Reko, od koder se ni več vlade se ie v imenu ministrskega sveta vrnil. Najbrže so ga internirali. * Dr. šuflaj priznava. Kakor je našim zahvalil na tako patriotski izjavi. * Popis vojnih obveznikov. Ministr- čitateljem že znano, je bil nedavno v stvo vojne in mornarice je izdalo vsem Zagrebu zaradi veleizdaje aretiran zlo- okrožnim komandam naredbo, da začno glasni bivši državni pravdnik Accurti (takoj po novem letu sestavljati točen to njegova žena in več v afero zaple- popis vseh vojnih obveznikov v naši tenih oseb, med drugimi tudi bivši vse-, kraljevini, da bi ?e isti mogli katego-vučiliški profesor dr. Šuflaj. Beograjski, rizirati po pozivih. „Folitiki" se iz Zagreba poroča, da je j • Enotirni patrijot je mariborski dr. šuflaj preiskovalnemu sodniku pri- j škof Napotnik. Na praznik regento-znal svoje sodelovanje v Accurti]cvi VSga rojstnega dne je si:er razobesil ^Jugoslovanski Narcd, beograjski' f*3™. ^{fL^I^ j° ? dnevniški je izhajal nekaj mesee°evpod P° -mZS1*Tl " v ".rriboru ski;.~uj> za 21. t. m. bil neodvisen list s komunističnimi ten-1 ob Vz20. uri v hotelu Union v Mari dencami. — Istočasno je začel izhajati j boru sestanek vseh bivših članov in v Beogradu .Jugoslovanski Piemont" prijateljev društva. Osebe, ki so si kot naslednik nekdanjega Picmcnta , | iZOOsodiIe društvene knjige in jih glasila takozvane „crne ruke'-, ki ga je|^ni£0 VTnUe, se napro4jo, da jih in sicer načelniku v letu 1914. zatrla takratna radikalna vlada. * čudna mistifikacija. Več beograjskih, subotiških in novosadskih listov je prejelo iz Zagreba brzojavno vrst s , podpisom ..novinsko ured", v kateri se javlja, da je aretiran bivši ban Lagi-nia, ker je tok preiskave proti Ascurti-ju iznesel obtežilne momente proti banu Laginji. Zanimivo je, da so isti li cimpre] vrnejo, dr. Eeismanu! * Začasni vodja stanovanjske komisije v Mariboru. Predsednik stanovanjske komisije v Mariboru doktor Juvan je podal demisijo in ne vrši več tozadevnih poslov. Pover-jeništvo za socijalno skrbstvo je do nu lagm i. zanimivo ie, aa so lbii h- nat?aliniecra »overilo r Tnfckniin stj dobili skoro istočasno tudi dementi I ^Z^ZL f z.ac.asn'm o ti aretaciji. V Zagrebu se vodi na, vodstvom stanovanjske komisije cla- pošti obširna preiskava o ti mistifika-1na tamosnje stanovanjske komisije aji. * Italijani kupujejo posestva v Ju goslaviji. Te dni se je preselil neki Dalmatinec iz Sinja v slavonski Car-čin, kjer je kupil hišo in lepo posestvo za milijon kron, svoje majhno posestvo v Sinju pa je za štiri milijone prodal nekemu Italijanu. Ta Dalmatinec ie pripovedoval, da prihajajo številni Italijani, ki za drag denar nakupujejo tamkajšnja posestva. Isti pojav se opaža tudi v Istri. * Z beograjske nniverze. Znani profesor fiziologije na univerzi v Leipzigu Rihard Burian je imenovan za rednega pogodbenega profesorja fiziologije na beograjskem vseučilišču. — * Ustavitev prometa z Bolgarijo. V Bolgarijo vozi saino simplonski ekspresni vlak in zato se do nadaljnje odredbe ne smejo izdajati niti potni listi za Bolgarijo, kakor tudi ne vidirati, izvzemši za ekspresni vlak, kar se pa mora s posebno kavzulo v potnem listu opomniti. * Naredniki imenovani za častnike. Povodom rojstnega dne prestolonaslednika Aleksandra je bilo večje število narednikov iz kadra imenovanih za častnike. * Gospa Accurti štrajka v zaporu. , Kakor javljajo hrvatski listi, je že-| na bivšega državnega pravdnika ; Accurtija, ki je bila obenem s svo-. jim možem aretovana, začela v za-\ poru štrajkati in neče zaužiti nikake ' brane. , • Beograd dobiva kurivo. 2e delj časa je bilo vodno stanje Save in Donave - tako nizke da je moral prenehati ves rečni promet. Za Beograd, ki za zimo Se ni bil preskrbljen s kurivom, je bil 'položaj naravnost obupen in to tem violi, ker železniški promet za kurivo skoraj ne pride v poštev. Vsled izdat-! ega deževja pa sta Sava in Donava ©pet močno narasli, vsled česar je eena plovba zopet omogočena. Že v itdo so začeli prihajati v Beograd pr-i i, z drvmi in premogom naloženi vla ilei. Po poročilih, ki so došla ministr-i tvu saobračaja, prispe te dni v Beograd 49 vlačilcev, katerih vsak pripelje po 45 vagonov kuriva, kar bo za prvo silo pač zadostovalo. * Odlikovanje Beograda, Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada predložila predsedniku republike Milleran-da, da odlikuje mesto Beograd kot mu-čeniško mesto v svetovni vojni s križem častne legije. Predsednik republike je odobril ta predlog in izvedel odlikovanje. Poseben odposlanec francoske vlade izroči slovesno občinski upravi visoko odlikovanje. * Sneg ta vihar v Beograda. Zadnje dni je tudi Beograd dobil debelo snežno odejo. Pasaža po ulicah je bila zelo otežkočena, vsled česar se je pripetilo več nezgod. V Takovski ulici je gospa Evgenija Milosavljevič padla tako nesrečno na cestnem tlaku, da so jo morali prenesti v bolnico, kjer je kmalu potem umrla Na novem poslopju Narodnega gledališča je vihar dvignil pločevinasto streho, ki visi na ulico. Promet mimo gledališča je vslod ne- g. prof. Pirca. Menda se namerava za bodoče osnovati v Mariboru po ljubljanskem vzorcu državen stanovanjski urad, čegar ravnatelj bi bil obenem predsednik stanovanjske komisije. * Velika poneverba. 170.000 kron je dne 15. L ra poneveril računovodja delavnice j. ž. v Mariboru Štravs in z denarjem na to pobegni v Avstrijo V Mariboru je ostavii ženo in dva otroka. * Na Spod. Štajerskem se je pričelo med viničsrji gibanje za ustanovitev enotne, strogo stanovske viničarske organizacije. Dosedanje organizacije, ki so bile osnovane oc socijalistov in klerikalcev ne odgovarjajo namenu in so jih uporabljale stranke le za svoje politične namene. * Tihotapci so imeli v petek v Mariboru slab dan. Aretirani so bili kar' trije, in sicer: Štefan Kositar, pri katerem so našli 40 kg municije in pa cel zavoj nežigosanih stokron-skih bankovcev, dalje Ferdinand Škrabelj in pa Franc Hiter iz Slivnice, ki sta na saneh vtihotapila klobuke. Vsi trije so pod ključem. * O prodajalni mestne aprovizad-je v Celju se razširjajo vesti, da je pasivna. Informirali smo se pri me-rodajnih krogih in izvedeli, da je aprovizacija po prevratu plačala 117.000 kron dolga, ki ga je zapustila prejšnja nemška uprava in imela v 21 mesecih po prevratu vrh tega še 111.000 kron čistega dobička. * Povest iz Celja. Pišejo nam iz Celja: Ljubljanska .Jugoslavija" je pri občila iz Celja vest, da je neka rodbinska mati zaradi odpovedi stanovanja s strani stanovanjskega urada zblaznela in da so jo morali prepeljati v blaznico na Studenec. Informirali smo se pri mestnem fizikatu in izvedeli, da o kakem takem slučaju ni niti govora. Jasno je torej, da se je dopisnik slučaj izmislil in da hoče ie hujskati proti celjskemu stanovanjskemu uradu, ki deluje že tako v iako težkih razmerah. * Nesreča v šoli. Na mestni dekliški šoli v Celju je dne 15. t m. gojenka tretjega razreda osnovne šole, Marija Hribaršek. na stranišču tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo in so jc morali prepeljati v bolnišnico. * Prememba hišne posesti v Celju. Hišo in gostilno Petra Bračiča na Dečkovem trgu v Celju je kupil in prevzel Fran Berger. * Iz Rajhenbnrga nam poročajo: Trboveljska 'premogokopna družba nadaljuje pri nas svoje investicijsko delo v zmernem tempu. Posrečilo se je odstraniti ovire in so se že pokazale vrhne plasti premoga, tako da že gleda na nekaterih mestih ta dragocena ruda v beli dan. Premog je izborne kakovosti in gori kakor smola. Tudi po rovih napreduje delo. Vsekakor pa bo treba popraviti železnico. Dočim namreč prepelje parni stroj vlak skozi vse manjše predore, ga morajo pred glavnim predorom zamenjati z bencinsko lokomotivo, ki potem popelje vlak s polževo na-glico na kolodvob * V Sv. Petru v Savfnsld dolini se je ustanovil za Žalec, Ootovlje in Sv. Peter odbor za gradnjo elektrarne. Načelnik je Miha Jošt iz Go-tovelj. * Razpust sosveta pri stanovanjskem urada v Ljubljani. Poverjenik za socijalno skrbstvo je danes razpustil sosvet pri stanovanjskem uradu v Ljubljani. Ravnatelj tega urada je dobil nalog, da takoj razreši omenjeni sosvet svojih dolžnosti. Nova komisija bo imenovana v prihodnjih dneh. * Srbohrvaščina se bo odslej poučevala na ljubljanskih ljudskih šolah že cd 3. razreda naprej in ne še-le od 4. razreda, kakor je to bilo do ,sedaj. To je koristno, ker znanje srbohrvaščine bo vedno boli potrebno vsakemu. * Samomor. Na svojem stanovanju v Cerkveni ulici štev. 1 si je ob 3. popoldne mesar Josip Podkov pognal iz samokresa kroglo skozi desno sence. Nezavestnega -n prepeljali z rešilnem vozom v dežduo bolnico. Med vožnjo je umrl. Krogla je šla skozi obe senci. Pokojni je izvršil dejanje v hitri zmedenosti. Bil je zvest pristaš JDS. Simpatičnemu vrlemu možu bodi ohranjen lep spomin. * Slovensko lovsko društvo opozarja svoje člane, da s- je zvišala članarina za leto 1920 na 60 K, za lovske čuvaje pa na 30 K. Ker bo društvo naročilo v svrho povzdige lovišč živo div-jač:->o (jerebice, fazane, zajce), prosi vsi ;gar, da do dne 15. januarja javi društvu število in vrsto divjačine, na katero reflektira. Ceno naznanimo pozneje. OmsjUve v že!, prometu. Vsled rudarske stavke je Južna železnica iz previdnosti stavila z 19. t. m. sledeče osebne vlake: Na progi Maribor—Ljubljana: Vlak št. 44 z odhodom iz Ljubljane ob 11.57 in prihodom v Maribor 16.26; vlak št. 45 z odhodom iz Maribora 11.16 in prihodom v Ljubljano 15.45. Na progi Maribor—Prevalje: Vlak št. 415 z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5.30 in prihodom v Prevalje 7.49 in vlak št. 414 b z odhodom iz Prevalj ob 14.57 in prihodom v Maribod gl. kol. 17.10. Na progi Maribor—Št. Ilj: Vlak št 52 b z odhodom iz Maribora ob 19.54 in vlak št. 53 b z odhodom iz Št. Ilja ob 20.07. Na progi Ljubljana—Borovnica: Vlak št. 67 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 18.20 in vlak št 68 z odhodom iz Borovnice ob 19.12. Na progi Zidanimost— Zagreb: Vlak št. 515 z odhodom iz Zidanega-mosta ob 14.17 in prihodom v Za-oreb ob 16.55 in vlak št. 516 z odhodom iz Zagreba (A 9.52 in prihodom v Zidanimost ob'12.34. Na progi Pragersko—Ptuj: Vlak št. 247 z odhodom iz Pragerskega ob 8.37 in vlak št 255 z odhodom iz Pragerska ob 18.12 ter vlak št. 226 z odhodom iz Ptuja ob 10.31 in vlak št 254 z odhodom iz Ptuja ob 20.07. Na lokalni železnici Ljubljana— Vrhnika: Vlak št 2703 z odhodom iz Ljubljane, gl. k. ob 13.18 in vlak št. 2702 z odhodom iz Vrhnike ob 5.54. Na lokalni progi Grobelno—Rogatec: Vlak št. 2901 z odhodom iz Grobelnega ob 8.30, in vlak št 2902 z odhodom iz Rogatca ob 5.20; Na progi Poljcane—Konjice: Vlak št. 2301 z odnodom iz Poljčan ob 9.18, vlak št. 2902 z odhodom iz Konjic ob 5.27; Na progi Slovenska Bistrica— Mesto: Vlak št 3203 z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 9.30, vlak št 3209 z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 18.50, vlak št 3202 z odhodom iz Slovenske Bistrice—mesto 5.40, vlak št. 3210 z odhodom iz Slovenske Bistrico—mesto ob 18. G-ospod; = Sladkorni monopol. Dne 10. t m. jmo v .Jutru" opozorili javnost na ne-razmemo visoke cene sladkorja. Povedali smo, da sedanja cena sladkorja se ne more opravičiti niti s produktivnimi stroški in niti s svetovnimi cenami, ker je na svetovnem trgu padla cena sladkorja tekom zadnje?* pol leta na polovico, medtem ko se pri nas plača za kilogram še vedno preko 60 K Takrat smo izrazili tudi svojo bojazen glede državnega monopola, oziroma glede sindikata, ki bi prevzel nabavo in prodajo sladkorja. Veseli nas, da je začela na podlagi našega člar.ka živahna debata v slovenskem časopisju, treba je samo napraviti še drugi korak, to je da se bodo cene mižale. Da se to doseže, je treba podvzeii najod-ločnejše korake. — Kakor se nam poroča iz Zagreba, vlada tudi tani radi naredbe glede monopola na sladkor veliko razburjenje. Vlada namerava namreč dati monopol denarnemu sindikatu (skupno okoli 27 denarnih zavodov), in sicer pod pogojem, da dobi država od vsakega kilogram i sladkorja tri dinarje, sindikat pa bi imel pri kilogramu 1 dinar 10 par dobičkn. Država b« na ta način zaslužila pri 6n00 vagonih, ki so potrebni za državo, i80 milijonov dinarjev, bančni sindikat pa 66 milijonov. „Jugcslavenski Lloyd" zahteva; da naj država raje pobere svojo trošarino in prepusti prodajo trgovcem, ki bi se gotovo zadovoljili z manjšim dobičkom, kakor pa banke. Trgovci nameravajo pri finančnem ministrstvu energično protestirati proti imenovani na-redbi. = Svinjski sejem dne 17. t. m. v Mariboru je radi slabega vremena sk> ro popolnoma izostal. Na trg je bilo pripeljanih le 17 prašičev in se je prodajala živa vaga po 26 do 28 kron za kilogram. = Naša krona v Švici. Naša jugoslovanska krona notira v Zurichu 4-5. Ko pa je neka naša tvrdka poslala naročilo, da se kupi zanjo v Zurichu deviza za Zagreb po omenjenem kurzu, prejela je poročilo, da se deviza ne more dobiti izpod 5-20. Jasno je torej, da je kurz, ki ga izkazuje borza v Zurichu, samo fiktiven, in naše oblasti bi morale potrebno ukreniti, da Švicarji ne uničujejo vrednosti naše krone. = Podjetje Vivota, ki je bilo osno- x>st jugovzhodne Evrope neobhodno po« trebni. Širokopotezna in lojalna gospodarska politika vseh držav mora nuditi jamstvo, da bodo dobrote zemlje in industrije uživali oni milijoni, ki to za svoj obstoj potrebujejo, brez ozira na to, h kateri narodnosti pripadajo. Ulcga donavske komisije je pri izvrševanju te velike naloge le malenkostna. Za Avstrijo pa je ta konferenca največjega pomena Dunaj nudi vse predpogoje za centrum trgovine, geografičui položaj in železniško omrežje omogoča Dunaju in Avstriji povrnitev k dnem prospeva-nja in blagostanja. = Zašli'a industrijske svojine. Naredba o zaščiti industrijske svojine stopi, kakor se nam iz Beograda poroča, v veljavo dne 28. t. m. Ta naredba zamenja vse zakone in predpise na teritoriju Jugoslavije, ki so doslej bili merodajni za zaščito industrijske svojine. Vsi zakoni in predpisi, ki so v protislovju s to naredbo, bodo z omenjenim dnevom razveljavljeni. = Baisse italijanskih papirjev. Kurzi glavnih italijanskih papirjev padajo. Indeksne številke: 1.) banlmh papirjev kažejo sledeče gibanje: v marcu 104, v juniju 91, v septembru 88; 2.) železnic: v marcu 103, v juniju 94, v septembra 74; 3.) paroplovbnih podjetij: 110—98—80; 4.) elektrotehnike: 105—93—83; 5.) raznih aprovizacij-skih podjetij: 104—98—82. Indeksne številke kažejo sledeče stanje 113 glavnih akcij • v marcu 106, v juniju 94, v septembru 80. Bsrea tf. decembra Beograd. Valute: funti 124 do 125, dolar 36,75 do 37,25, francoski franki 222 do 224, lire 129 do 131, leji 50,50 do 51,50, napoleondori 123 do 125, levi 41 do 42. marke 50.50 do 51,50, avstr. krone 6,50 do 7. Devize: London 132 do 133, Pariz 225 — 227, Ženeva 620 do 625 Praga 45,50 do 46, Dunaj 6 do 6,20 Berlin 52.50 do 53,50, Milan 132 do 133 Efekti: Narodna banka 3020 do 3040. Dunaj, devize: Zagreb 409 do 413, Berlin 939 do 945. Budimpešta 105 do 107, Bukarešta 795 do 805, London 23.65 do 23 85. Milan 23.10 do 23.60, Newyork 675 do 679, Pariz 4017.50 , , .do 4057.50, Praga 759.50 do 765.50, vano z glavnico 1 milijon kron, je Sofija 730 do 740, Varšava 97.75 do finvičaln l-onifil no /Iv-n Tniliir«- r\r\ it 1 m-7C J- IfllOR Vnln- PsrsSno socillle. Nevarna vlomilska družba. (Sodba) Danes opoldne je bila končana porotna razprava proti ljubljanski družbi vlomilcev Gorkič in tovarišev. Posvetovanje porotnikov je trajalo dobri dve Uri. Na porotnike je bilo stavljenih 34 vprašanj. Porotniki so vsa bistvena glavna vprašanja, kakor tudi štiri dodatna soglasno potrdili Ob eni uri Krpoldne je predsednik dr. Pemuš objavil sodbo. Obsojeni so: Ivan Goikič na šest let Maks Herman na pet let France Gč na sedem let Neža Grkič, rojena Žfonta, na eno leto, Karel Mišek na tri lete. Gabriela Pere na pet let in Josip Kral na 18 mesecev težke ječe. — Obsojenci s sodbo niso bili zado-volte!. povišalo svoj kapital na dva milijona. Podjetje ima zastopstvo večjih švicarskih in nemških tvornic za izdelovanje čevljev in namerava v kratkem ustanoviti enako tvornico tudi v Zagrebu. = Ljubljanski trg. Pred prazniki je postalo tržno življenje zelo živahno. Promet na trgu je vsled nakopičenega snega zelo oviran. Mesa vseh vrst je v izobilju po prejšnjih cenah. Tudi stojnice, ki prodajajo ceneiše goveje meso, imajo večje množine blaga. — Perutnine je na trgu dovolj. — Jajca so iz-vanredno redka in se ookt"5i?o že v prvih jutranjih urah. Cena je 4,50 K za komad. — Špecerijsko blago kaže počasno padanje cen za nekatere predmete. — Sadni trg je zelo dobro založen. Cena je ostala stara. Ker bo sedaj pred prazniki prodaja in dovoz blaga na trg zelo živahen, se stranke opozarjajo, da zelo dobro pogledajo, kaj kupijo in v slučaiu osleparjenja zadevo nemudoma naznanijo tržnim organom. = Sarajevska agrarna in komercialna banka, k« je bila osnovana z madžarskim kapitalom, sc je sedai nacionalizirala, in sicer s pomočjo Prometne banke v Beogradu, Eskcmptne banke v Zagrebu ln Saveza srpskih zcmljo-radničkih zadrug v Sarajevu. Glavnica se poviša na 20, če bo treba pa tudi na 30 miliionov kron. Savez srpskih zemljoradničkih zadrug v Bosni bo s pomočjo te nove banke ustanovil Srpsko zadružno banko z glavnico 5 milijonov kron, ki se bo bavila s financiranjem podjetij imenovanega saveza. = Reekspedicija blaga. Zagrebška železniška direkcija je preklicala pred 14 dnevi izdano odredbo gleda prepovedi reekspedicije blaga, ki je zopet dovoljena, in sicer v rednem roku, v katerem se mora izvršiti natovorjenje in iztovorjenje blaga. = Naloge donavske komisije. Dunaj je s častjo in pokloni sprejel v mestni posvetovalnici člane donavske komisije, ki v tem mesecu vrši svoja posvetovanja. Na županov pozdrav je predsednik komisije admiral Trou- Dan m ji 'J J S C a o '- S = ISr — m r. c. + ? č E F o — Vetren Nabo 1 *» t 1 o_ 17. dee 7. or 7.HS -1-8 sL £zap. obl 17. dee. 11. ur 73 IS -t-v » n 17 dec il. ur* 7568 -0 7 H M bridge odgovoril: Naša dolžnost je, da ohranimo Donavi mednarodni značaj; in narodi morajo imeti na reki jednake pravice. Stvar podonavskih dežel je; da si iz resultatov našega dela zagotove največji prospeh. To pa morejo samo doseči, ako narodi vseh dižav, starih in novih, ob-I nove one gospodarske stike, ki so za iblagobit celote narodov smfaje in 99.75, Zurieh 102.75 do 103.25. Vala. te: dinarji 1630 do 1650. dolarji 674 do 678. franc. franki 4005 do 4045, švicarski franki 10250 do 10300, češke kron® 765 do 771. ogrske krone 108.25 do 110.25, leti 795 do 805, levi 735 do 745. lire 23.30 do 23.50, funti 2355 do 2375. Praga, devize: Berlin 119.75 do 121.25. Beograd 218 do 220, Dunaj 12.90 do 13.90, Varšava 12.75 do 13.75. Budimpešta 13.50 do 14.50, Sofija 98 do 99. Zagreb. 53.50 do 54.50, Bukarešta 99.25 do 100.25, jugoslovanske note 209 do 211, Newyork 98 do 99. London 303.50 do 310.50, Pariz 527 50 do 530.50, Milan 308 do 310, Zurieh 1328 do 1331.50. Berlin, devize: Newyork 72.42 do 72.58 London 254 20 do 254.80. Pariz 438.05 do 438.95, Milan 254.70 do 255.20, Dunai, žigosane 15.98 do 16 02 Praga 82.90 do 83.10, Budimpešta 13.68 do 13.72, Švica 1101.35 do 1103.65 Zilricb, devize: Berlin 9.05, New-vork 656. London 23.06, Pariz 39.30, Milan 23. Zagreb 3.90, Praga 7.25, Bukarešta 7.50. Budimpešta 1 20. Dunaj 1.40. avstrijske žigosane 0.90, Varšava 1. Vremensko poročilo. i,mt> srn n«'1 m" normalna — it Srtanl* «čeiajiaia naraiura 14 Vremenska naoore^. aa tj holr.se vin., a flai.c.- na ra^s a on 16-10 Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljcte? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fe lerjev Elza-fluid! Šest dvojnatih ali dve veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebe. — Zagorski sok zoper kašeij in prsne bolečine. Ena steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Eisa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V.Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 351. Hrvatska. 436 B. Lastnik in izdaiatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene Upoštevajte pri svojih naročilih oglase v dnevniku .Jutru"i SJ3S£?- delniška dražba za mednarodne transporte^ Brzojavni naslovi Spedbalkan. 81 _ JL ___ Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wten. Prvo- ljubljansko lavne skladbe, spoieno s tirom južne leieimce.- Povečani! fotografija . - 1-1 - ■ tam!« Ao naravne ■ «■••».— -___a____a velikosti po naki sliki izdelaj« Josip PeKkan, fcto-^COIJO. _M0_10-7_ Čvloarske are, zlatnine in nrebrnte« nudi strokovni nrar F. KoroSeo, Sv. ^Ic-rljana nlloa 31. Vsako popravilo ee izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. _227 52—13 Ofb, zlatnino in mmm ia knpite najceneje pri tvrdki 52—14 Ivan Pahiž, Ejnbljana, Stari trg ZD. Naročajte spise o naši državi: jI. Melik: Zgodovina Srbov,*rvatoy in Slovenoev, L del 15 K, IL del, 1. snop. 21 K, 2. snop. 21 K. Dr. Basadin : Hai sadainji ustavni položaj. Cena 16 £. Dokumenti o jadranskem vpraianjtu Cena 10 K. 128 16 Po poŠti priporočeno velja vsaka knjiga K 180 več. Posiuie po vse! državi* Ustanovljena leta 1913. »Jugoslavija" DelnlSka grli 3 milijone din* sklepa? 1.) požarna zavarovanja, 2.) življcnska zavarovanja, 31 nozsodna in jamstvena zavarovanja, i.) zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5.) transportna zavarovanja, . vlm 6) zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla, 7.) zavarovanja proti Škodam po to«. splošna zavarovalna družba Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljnbljaai 809 Največji ta delujoči domači »tod. — Družba J«' Oraike vzajemne zavarovalnic" in od zavarovane drožbe "Fenik^Mpožarnl oddelek) ves njnnl kip 6U«ki obstoj v naši ^^^ajnižji tarifi, takojšnja Izplačila Skod. Glasom naredbe ministrstva za vojno in »f«*«"1®® meš6ajo polloe „ Jugoslavije" ženitvene kavo«« za lastnike. Pisarne so začasno H Ali ste že poslali na 1 sa ______ v ■ ■ 1 |i1 y|iv mjk v i/ w fj i ročnino za Jntro" s §5 S g) S g S §5 S s S S i | letiS Pozor, trgovci! Pozor, trcmvci! HiSa I vseh vrst K 68— ter velika izbira različnih .obeskov za Boži«, kak«-tudi vseh vrst kolačev, keksov, biškotov itd. nudi glavna zaloga Rajšterjeve tovarne slaščic 1. FgsclKl, EosposflBtsha cesta 7 [prej Marije Terezije cesta) Po posti. Ljubljani se radi odpotovanja prodi- Obstoji iz petih stanovanj, hleva, šope, kleti in 2100 m* zemlje. — Več se poizre Cesta na Loko 32 J. P. 609 2-1 Hiša naprodaj v Mostah in kmetijsko poslopje s vrtom okrog hiše. Vodovod v hiši. VpraSa se pri Al. Slunifi, Selo 48, MOste. 613 2—1 Havre - Newyork samo 6 dni. 3S Edina najkrajša &rta. — Vozne listke za vso linij*, vozne listke za spalne vozove *!mplon-Orient Bxpres ln tozadevna pojasnila daje edino konoesijonirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljnbljani, Gosposvetska (Karije Terezije) oesta štev. 13 (KollzeJ). Veliko posestvo v Bosni naprodaj oddaljeno 10 km od Bosanske Gradiške, okrožje Banjaluka in sicer; 1.) 1000 dnnumov zemljišča L enem kosu (en dunum nosi 1000 kvadratnih metrov), S.) 4500 komadov sliv sajemc, ki plod nosijo, 8.) zidana hiša s 6 sobami, kuhinj« in kletjo, S.) veliko skladišče, B.) velik z opeko krit hlev, iS.) palilnica, 1) šapa za vozove, Zemlja je večinoma z ozimnim žitom obsojana. Natančnejši pogoji pri &) velik koramjak, 9.) kotel za kuhanje žganja «20 litre*, 10.) 18 vagonov čebrov, 11.) 2 vagona sodov, 12.) 8 konjev'« opremo, 604 2—2 13.) 4 tovorni vozovi, 14.) fijakar z opremo, 15.) mnogo raznih poljedelskih strojev. koncesijoniranl poslovalnici Petra IveziCa v Banjiluki v Bosni. Julij Meinl d. d. se priporoča za nakup ob priliki bližajočih se praznikov« Podružnica: Aleksandrova cesta št 1 Telefon 544. S «12 Hailepse božično in nonoletnn darilo 1 Kupite srečke Drž. razredne loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petah razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene! Največji dobitek v najbolj srečnem slučaja je !! 4,000.000 kron!! Cela srečka stane 192 kron, polovica srečk« 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. !! Ne zamudite prilike ! i Žrebanje ▼ prvem razredu se vrši že dne 3. januarja to dne 4. januarja 1921. H Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: srn l ■ 8 Zadružna Gospodarska banka d. d v Ljubljani, Dunajska cesta St. 38, I. nadstr. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Uubliani obrestuje hranilne vloge po olstin. -- Ustanovi?! v »t i - «ia 1881. °/o >•< M i 1 >i< M Kred R vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. »je vložnike. Teko« račun. n a Žensko pismo iz Trsta. Britko se mi zdi prijeti za pero ter Vam pisati tja v belo Ljubljano. Trža-čanke se na Vas jezimo. Nedavno sem bila tam pri Vas in videla, kako se rav-sate in kavsate pri volitvah. Me pa si predstavljamo Jugoslavijo kot deželo zadovoljstva in sloge in neprestano nam je pred očmi povest o očetu in sedmih sinovih ter svežnju palic. Kadar se pomenkujemo o izgubljeni sreči, Vas obtožujemo, da nas tlači sovražnik, ker ste premalo složni. Vaše separatiste in avtonomiste črtimo v dno duše, ker se nočemo odreči trdni nadi, da bo močna, edinstvena Jugoslavija odrešila če ne nas, pa našo ljubljeno deco. In zdihu-jemo po jugoslovenskem d' Annunziju 1 Blazen človek, res. Toda on zmaguje nad Rimom in Jugoslavijo. Kdaj pride jugoslovenski Gabrijel nam oznanjat svobodo? Slovenska žena v Primorju mu bo očuvala zarod, zvest jeziku in sicu matere Jugoslavije. Pa ne mislite, da se izgubljamo samo v sentimentalnostih. Zavedamo se, da treba dela in napora. Na kulturnem in gospodarskem polju hočemo krepko zastaviti svoje sile. Nočemo se vdajati obupu. Vemo, da ostane naš rod zdrav in jak, če bo znal ohraniti svojo veselo nrav. Zabave in razvedrila mu moramo preskrbeti baš tako, kakor solidnegaživ-ljenskega obstanka. Naš Narodni dom — koliko nam je odvzeto s Teboj 1 Ke-daj vzrasteš zopet, kedaj nas zopet povabiš, da pridemo in se divimo naši besedi, naši pesmi! Slovenska mladina, kje boš v veselem predpustu zaplesala svoje narodne plese? Važno bi bilo, da dobimo sredi mesta provizorično zabavišče in združevališče. Korajžni smo; ne strašijo nas bombe in napadi in bolj ko nas napadajo in bolj ko nas preganjajo, bolj močni postajamo. Povsod se pojavljajo nove sile. Naša mladina dobi svoj „Novi rod", mesečnik, ki bodo pri njem sodelovali odlični mladinski pisatelji, žene si ustanavljamo ,,Jadranko", ki bo bodrila mlačne, krepila omahujoče, dajala novih impulzov zavednim. . »Edinost" mora postati večja, da nas vredno zastopa. Zbiramo za „tiskovni sklad" in nabralo se je že mnogo tisočakov. Dosti je rok in src, ki bodo z veseljem pomagala, da se poveča, razširi. Imamo še „Goriško stražo" in ta dva dnevnika morata zastopati naše pravice in koristi, biti morata naša za-slomba in naš glas! • Vse naše sile morajo veljati samoobrambi, da se varujemo tujčevega strupa, da nam njegove sladke besede ce otrujejo srca in duše, da ostanemo trda skala, ki varuje solnčne doline zelene Soče, kršno Istro, za mater našo Jugoslavijo. FRANK HELLER: 16 prigode gospoda Colltaa. Roman. ^ (Prevod iz švedščine. F. J.) (Dalje) Pri tej novi zlobni opazki je Keny-on namršil obrvi. Predno je pa mogel odgovoriti, je profesor napravil globok požirek iz čaše in nadaljeval: „In sedaj me hočete torej aretirati? In zakaj, če smem vedeti? Saj pri nas vendar ne aretiramo tako meni rič tebi nič." „Aretirati Vas hočem!" zarjuje Kenyon, vsled profesorjevega miru razdražen do skrajnosti, „deloma za radi Vaše lepe trgovine v Southam-pton Roadu 138, in deloma zaradi udeležbe pri ponarejanju denarja!" „Moja mala trgovinca v Sout-hampton Roadu?" odvrne profesor smehljaje. „Zato da me hočete aretirati? Vprašam samo, ali se to res izplača, gospod Kenyon ? Toda druga obdolžitev je težja. Ali smem vprašati, v kakšni zvezi bi naj bil jaz s ponarejalci?" Njegova mirnost je pričela impo-nirati detektivu in z nekoliko manj sigurnim glasom je odgovoril: „0 ton si še sam nisem prav na jasnem, še le od danes popoldne Vas opazujem, toda nekatere stvari sem že dognal. Danes predpoldne ste mi obesili dva ponarejena zlatnika, ... da, da, gospod profesor to ste storili, in to je bilo zelo neprevidno! In ko sem nocoj preiskoval Vašo blagajnjo, sem našel še štiri takale čuke." «Najbolj obžalujem to sam», je odgovoril profesor. «V kako brezvestnih časih vendar živimo, gospod Kenyon! Šest funtov en sam dan! Zares, kaj naj zasluži ubogi trgovec? Toda priznati morate, da je Vaše dokazno gradivo precej mršavo v razmerju z Vašo obtožbo, dragi gospod Kenyon!» In Vi tam čez mejo, ne zabite nas, bodite složni in mislite na nas v bratski ljubezni. Mi smo sami, voditelji naši so |x> večini odšli; podpirajte nas moralno, da ostanemo močni, da se lahko zavedamo, da so za mejo naši bratje, ki čujejo z nami, z nami bdijo, trpijo — nas ljubijo. Lažje nam bo prenašati in jarem nas ne bo tako pritiskal k tlom. Rosanka. Zimski šport v Bohinju. Po šestletnem, po vojski povzročenem odmoru se je Bohinj pripravil znova za zimsko sezono. Na daljavo 1 km je popravljeno na podlagi tekom let pridobljenih izkušenj takoj za Bistrico ležeče, v Sloveniji dobro poznano san-kališče „Belvedere", ki je bilo med vojno popolnoma razrovano. Popolnoma na novo se je dogradila baš te dni skakalnica za smučarje, na kateri ne bo težave doseči skokov do 15 m daljave. Ker leži že danes v dolini nad pol metra snega, v višjih legah pa tudi dober meter in še več in ker je Bohinj že znan zaradi številnih hvaležnih tur in vež-bališč za smučarje, je pričakovati, da letošnjo sezono spoznajo krasoto zimskega športa in divote Bohinja v snežni odeji, ne samo prijatelji zimskega športa iz Slovenije, marveč tudi ljubitelji iz Jugoslavije sploh, in da smemo od tod pričakovati, da bodo odslej naprej vedeli ceniti vrednost domačih zimsko športnih krajev in da ne bodo uhajali več čez državne meje, gmotno podpirati državne in narodne sovražnike. Iz Bohinja nam poročajo, da se otvori tam letošnja zimska športna sezona na Božič, da so športna tehnična dela že povsem dovršena, druga pripravljalna dela pa v popolnem tiru. Za prenočišča in prehrano je zadostno preskrbljeno. Odprti bodo hoteli: Markež, Rodiča Triglav in drugi v vasi se nahajajoči hoteli in restavranti, ki razpolagajo s skupno okroglo 100 posteljami za goste v zakurjenih sobah. Cene niso pretirane. Za športnike, ki si pri današnjih težkih odnošajih ne morejo preskrbeti lastnih sank in smuči, bo v Bohinju tudi zadostno število tega športnega orodja, proti primerni dnevni obrabni odškodnini na razpolago. Ker bodo to zimo tudi ob jezeru odprti hoteli, "se bodo nudili prijateljem bohinjske zime, ki je po daljšem presledku letos nastopila v svoji stari moči, tudi hvaležni in zabavni izleti na saneh. V „Sportu" nazivi je športni pisatelj Radogorski naš Bohinj »Jugoslovanski Davos". Četudi morda nima vsestransko prav in Bohinj danes osobito, kar se komforta tiče, še zdavna ne nudi «Za enkrat mi zadostuje vaša goljufiva trgovina!» odgovori Kenyon že nekoliko manj samozavestno. - (Dalje prihodnjič.) mHS22£ pleskarska in ličar-sho delavnica se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 52—15 Proda se dobro ohranjena blagajna (Heptheim) Ogleda se lahko v hotel »Tivoli*. 603 2-1 Prodd. se v Ljubljani v bližini deželne vlade trinadstropna hiša v dobrem stanju. Resni reflektanti naj se oglasijo pod nar slovom „dediči" na upravo . — 2. »Zaklad za otroke*. — 3.