V Narodnem domu srečanje z uspešnimi Slovenci Razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah -_brez učinka Primorski SOBOTA, 13. DECEMBRA 2008 Št. 295 (19.385) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Slovenija odločno na naši strani Dušan Udovič Naša radovednost o tem, kaj piše v Berlusconijevem pismu Pahorju, je, kot je razumljivo, velika. Zaenkrat ostaja namreč uganka, kako misli italijanska država rešiti vprašanje finančnih prispevkov za našo skupnost, potem ko je bil doslej vsak poskus normalne parlamentarne poti z amandmaji k finančnemu zakonu zavrnjen. Lahko ugibamo, zakaj. Sodeč po doslej uveljavljenem stilu sami sebi zadostne vladajoče desnice ta ni mogla sprejeti amandmaja slovenske opozicijske senatorke. Če že namerava rešiti problem, si bo zaslugo pripisala sama, prav tako pa bo tudi sama postavila morebitne pogoje. Občutek je, da stvari ne bodo šle gladko in tudi tako hitro ne, saj je govor o »naslednjih mesecih« in tudi višina sredstev naj bi bila le »približno« takšna, kot je bila doslej. Nekdo poreče, da je to dla-kocepstvo, a kaj lahko rečemo drugega, če doslej razen verbalnih zagotovil, pa četudi na najvišjih ravneh, nismo dobili nobenega jamstva. Tudi slovenski premier je previden in poleg pozitivnih napovedi pričakuje dejstev. V tem smo nedvomno na isti valovni dolžini. Obenem gre poudariti, da so se Borut Pahor in drugi vidni slovenski politiki dejansko močno angažirali v prid naše skupnosti. S problemom se poleg vlade soočajo organi parlamenta, vprašanje pa prodira tudi širše v javne uprave in sfero številnih organizacij slovenske civilne družbe. Krepi se občutek, da nam je matična Slovenija odločno ob strani, morda bolj, kot kdajkoli prej. LUBLJANA - Ostre reakcije na krčenje finančnih prispevkov za našo skupnost Kar senat zavrača, Berlusconi obljublja Italijanski premier spet napovedal Pahorju ukrep rimske vlade uspešen vrh EU ima dogovor o podnebju BRUSELJ - Včeraj se je v Bruslju uspešno zaključilo dvodnevno zasedanje Evropskega sveta. Voditelji 27 držav članic EU so dosegli prelomen dogovor o podnebno-energetskem svežnju, ključne odločitve o Lizbonski pogodbi in potrdili načrt za oživitev gospodarstva. S tem je bilo kronano šestmesečno francosko predsedovanje povezavi. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj izjavil, da je svojo nalogo od prvega do zadnjega dne opravljal »z ljubeznijo«. Na 21. strani Beneški kulturni dnevi o Trinku in narečni ustvarjalnosti Na 2. strani LJUBLJANA - V Sloveniji so razočarani nad četrtkovim sklepom italijanskega senata, ki je potrdil krčenje državnih prispevkov slovenski manjšini. Ostri odzivi na sklep zgodnjega doma rimskega parlamenta prihajajo iz slovenskega parlamenta in iz slovenskih političnih strank. Sklep je ostro obsodil tudi Miro Petek, vodja parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj v Bruslju spet dobil zagotovila od italijanskega kolege Silvia Berlusconija (foto Bobo), da bo Rim finančno ukrepal v korist naše manjšine. Kdaj in kako se bo to zgodilo, Berlusconi ni pojasnil, zato je Pahor dejal, da bo obveze italijanske vlade sodil po konkretnih dejanjih. Slovenski premier se je v Bruslju tudi pogovarjal z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frat-tinijem. Iz Slovenije prihajajo medtem tudi odstri odzivi na dogodek v barko-vljanski osnovni šoli v zvezi s »spornim« slovenskim trakom ob odprtju nove menze. Poslanec stranke Zares Franco Juri govori o nesprejemljivem medijskem in političnem linču proti barko-vljanski ravnateljici Fiorelli Benčič. Na 3. in 8. strani Predlogi za premoščanje svetovne krize Na 10. strani Danes in jutri brez tekem v amaterskih nogometnih prvenstvih Na 24. strani SPLOŠNA STAVKA - Manifestacije v 108 mestih Kljub osamljenosti CGIL je bilo na ulicah veliko ljudi RIM, TRST, TRŽIČ - Včerajšnja splošna stavka je bila po ocenah sindikata CGIL zelo uspešna, na ulicah pa se je dejansko zbralo ogromno število delavcev, študentov in upokojencev. Stavka in demonstracije je sindikat organiziral proti Berlusconijevi vladi in njenim gospodarskim ukrepom. Po ocenah sindikata CGIL naj bi ulice, slabemu vremenu navkljub, preplavil poldrugi milijon ljudi. Največ, okrog 200.000, jih je bilo v Bologni. V Furlaniji-Julijski krajini so shodi potekali v Trstu, Tržiču, Pordeno-nu in Vidmu. Na 7., 9. in 18. strani 2 Sobota, 13. decembra 2008 ALPE-JADRAN / špeter - Tretji večer beneških kulturnih dnevov O povezavi Ivana Trinka s slovensko literaturo in narečni ustvarjalnosti O Trinku je predaval pesnik Miroslav Košuta, o narečni ustvarjalnosti pa Roberto Dapit ŠPETER - Povezava Ivana Trinka s slovensko književnostjo in sodobna narečna ustvarjalnost sta bili glavni temi četrtkovega tretjega niza predavanj letošnjih Beneških kulturnih dnevov, ki jih pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm prireja Inštitut za slovensko kulturo. Predavatelja sta bila tokrat oba iz Italije. O Trinku je govoril slovenski pesnik Miroslav Košuta, o narečni ustvarjalnosti pa raziskovalec in profesor na Tržaški in Videmski univerzi Roberto Dapit. Miroslav Košuta je iz različnih razlogov zelo navezan na Benečijo. V svoji prvi pomembnejši zbirki je tudi objavil ciklus poezij o Benečiji in izseljencih, ko je bil še ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča pa je tudi obiskal Benečane, ki so se izselili v Švico oziroma Belgijo. Prevedel je tudi knjigo Pasqualeja Gujona Ljudje iz Nadiških dolin ter za dvojezično šolo v Špetru tudi napisal zgodbo, ki jo je ilustriral Alvaro Petri-cig. Zelo dobro pa Košuta, ki zelo ceni beneške duhovnike, pozna dela Ivana Trinka. Njegovo zbirko poezij so imeli na polici tudi doma v Križu, tako da ga je spoznal že kot otrok, poleg tega pa je tudi uredil knjigo Trinkovih zbranih del. »Knjiga je pravilen tribut Ivanu Trinku, ki mogoče ni bil izreden pesnik, a je bil nedvomno izjemen človek. Težko najdemo človeka, ki bi bil tako vsestransko nadarjen. Bil je namreč tudi glasbenik, obvladal je ogromno jezikov, poleg tega pa je tudi zelo dobro risal,« je povedal Košuta. Trinkovo spopadanje s poezijo je predstavljalo zanj spoznavanje in osvajanje slovenskega jezika. Njegova zbirka, ki jo je izdal s pomočjo Simona Gregorčiča, ni naletela na pozitivne kritike, prvič pa se je pojavilo ime Ivan Trinko Zamejski. Zamejci so bili takrat pravzaprav le Slovenci v kasnejši videmski pokrajini, ki so na referendumu izbrali, da ostanejo pod kraljevino Italijo. »Trinko je bil središče življenja v Benečiji, neke vrste svetla točka v zamejstvu in iz tega zornega kota je treba ocenjevati tudi njegove poezije, ki so bile poglavitnega pomena pri utrjevanju hrbtenice zamejstva,« je dodal Košuta. Njegova dela so spodbudila tudi ostale beneške duhovnike, ki imajo največ zaslug, da se Slovenci v Videmski pokrajini še vedno zbirajo, govorijo svoj jezik in imajo tudi svojo šolo. Zelo pomembne so tudi Trinkove črtice, ki opisujejo življenje po beneških vaseh, in njegova opisa Benečije ter Rezije. Dapit pa je spregovoril o narečni ustvarjalnosti, tako slovenski kot furlanski, od začetka sedemdesetih let, ko se je ta vrsta književnosti tudi začela razvijati, do današnjih dni. V Kanalski dolini narečne literature praktično ni, je pa zelo razširjena v Reziji in Benečiji. Benečani so tudi edini, ki so pisali vse zvrsti literature. Imajo tudi svoja dramska besedila, saj je na primer Beneško gledališče napisalo in uprizorilo že več kot osemdeset iger. Poleg tega pa so po zaslugi Senjama beneške piesmi v Benečiji napisali tudi veliko besedil za pesmi. Povsod pa primanjkujejo otroške knjige, le Rezijanka Silvana Paletti je napisala nekaj pesmi, ki so primerne tudi za najmlajše. Ustno izročilo pa je nasprotno zelo bogato. Ada Tomase-tig je tako lahko na primer sestavila zbirko Pravce mojga tata in moje mame. Dapit je tudi povedal, da je nekaj povsem naravnega, da se je narečna literatura uveljavila predvsem v obrobnih krajih, v videmski pokrajini pa tudi zato, ker je bil to edini jezik, ki so ga domačini poznali. Furlanski strokovnjak pa dvomi, da se bo narečna literatura ohranila, saj »se učijo nove generacije v šoli knjižnega jezika in bodo zato lahko ustvarjale tudi v tem jeziku.« V osrednji Sloveniji pa se narečna literatura ni mogla razviti, saj je bilo prav iskanje enotnega slovenskega jezika eden izmed faktorjev, ki so kasneje pripeljali Slovence tudi do neodvisnosti. Ob koncu je Dapit naštel elemente in vsebine, ki se večkrat ponavljajo v slovenskih narečnih pesmih, in avtorje, ki jih iz različnih razlogov zelo ceni. To so Silvana Paletti, Renato Quaglia, Viljem Černo, Bruna Balloch, Aldo Clodig, Loredana Drecogna, Luisa Battistig, Gabriella Toma-setig, Michelina Blasutig, Bruna Dorbolo, Andreina Trusgnach in Marina Cernetig. Tjaša Gruden Roberto Dapit, Živa Gruden in Miroslav Košuta na četrtkovem večeru v Špetru NM BENEČIJA - V vaških cerkvah Ta in naslednji konec tedna štirje božični koncerti ŠPETER - V predbožičnem času je tako kot drugod tudi v Benečiji na sporedu cela vrsta božičnih koncertov, ki jih vsako leto prireja Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda. Koncerti so med domačini zelo priljubljeni, v gorske vasice pa privabijo tudi druge ljudi, tako da so vaške cerkve ob teh priložnostih vedno polne. Letos bodo na sporedu štirje božični koncerti. Prvi bo že danes ob 20.30 v cerkvi v Gorenjem Tarbiju (občina Srednje). Peli bodo Mali lujerji, zbor Matajur in zbor Vesna iz Križa. Prva dva zbora bo vodil Davide Clodig, tretjega pa Zulejka Devetak. Drugi koncert bo v nedeljo v Prosnidu (občina Tipana), ko bodo ob 15.30 zapeli Nediški puobi, ki jih vodi Giuseppe Chiabudini, takoj za njimi pa bosta na vrsti zbora Tri doline pod vodstvom Marie Francesce Guissetti in Rečan, ki ga vodi Aldo Clodig. Za klavirsko spremljavo bo poskrbela Stefania Rucli. Ostala koncerta bosta naslednji konec tedna. V soboto zvečer (20.30) bo v Roncu (občina Podbonesec) najprej zapel zbor SantAdalberto iz Krmina, ki ga vodi Elisabetta Moretti na orgle pa bo igrala Angela Gianarlo. Sledila bosta nastopa zborov Naše vasi (vodi Davide Clodig) in San Leonardo (vodi Stefano Biancuzzi). Na zadnjem koncertu v nedeljo na Krasu (občina Dreka) ob 15.30 pa bodo nastopili zbori Pod Lipo (Nino Specogna), Cividin (Giuseppe Chia-budini) in Sedej iz Števerjana (Mirko Ferlan). (NM) ZAGREB - Minister Jandrokovic »Slovenija izkorišča dvostranska vprašanja za pritisk na Hrvaško« ZAGREB - Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je včeraj v Zagrebu komentiral zadnje dogodke glede slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Kot je dejal, Slovenija izkorišča dvostransko vprašanje za politični pritisk na Hrvaško v pogajalskem procesu, kar je po njegovi oceni nesprejemljivo in ni v evropskem duhu. Spomnil je, da sta Evropska ljudska stranka (EPP) in evropski komisar za širitev Olli Rehn v četrtek v Bruslju tudi v resoluciji potrdila, da ni treba vpletati dvostranskih vprašanj. Dodal je, da je Hrvaška sprejela francosko pobudo in je pripravljena potrditi, da pogajalska stališča ne prejudicirajo urejanja obmejnih vprašanj s Slovenijo. Jandrokovic je poudaril, da pripravljenost Hrvaške na omenjeno potrditev Sloveniji ni dovolj in da Ljubljana zahteva, da se hrvaški dokumenti, ki se pojavljajo v pogajalskem procesu z EU, ne smejo uporabiti v katerem koli postopku, v katerem se bo določala državna meja med Hrvaško in Slovenijo. Vodja hrvaške diplomacije je omenjeno stališče Ljubljane ocenil kot nesprejemljivo, ker Zagreb ne more izločiti lastnih dokumentov, ter na ta način poslabšati svojih pogajalskih izhodišč v prihodnjem iskanju rešitve vprašanja meje. Na srečanju s hrvaškimi novinarji na zunanjem ministrstvu v Zagrebu je Jandrokovic še napovedal, da bo Hrvaška še naprej izvajala potrebne notranjepolitične reforme in pogajanja v poglavjih, ki niso pod lupo Slovenije, ter izpolnjevala pogoje za zapiranje vseh pogajalskih poglavij. (STA) Kučana včeraj operirali v Švici LJUBLJANA - Nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana so včeraj zjutraj v Švici operirali na ramenskem delu hrbtenice, je potrdila nekdanja svetovalka bivšega predsednika Špela Furlan. Operacijo je, kot je pojasnila, uspešno prestal. Razlog za operacijo so bile dolgotrajne hude bolečine v hrbtenici, v Švico pa je po navedbah Furlanove odšel na priporočilo kirurškega oddelka ljubljanskega kliničnega centra. Nadaljnje zdravljenje bodo zdravniki še spremljali, predvidoma pa naj bi okrevanje na kliniki trajalo teden dni. V današnji oddaji Brez meje gost režiser Jurij Gruden KOPER - Gost današnje oddaje Brez meje po koprski TV bo tržaški režiser Jurij Gruden, avtor dokumentarcev, kratkih igranih filmov in kratkih televizijskih dram. Med temi je z delom Na čakanju prejel Babičevo nagrado za najboljšo študentsko televizijsko dramo. V pogovoru z Martino Kafol bo spregovoril o svoji ustvarjalni poti in predstavil nekatere svoje pomembnejše projekte, kot celovečerni dokumentarni film Edi Šelhaus »Bil sem zraven« in svoj zadnji film o pesniku Igu Grudnu. Oddaja bo na sporedu na TV Koper-Capodistria danes ob 18. uri. Rebeka Dremelj najbolj iskana Slovenka LJUBLJANA - Slovenci so letos na internetu najbolj iskali spletno elektronsko pošto gmail, iskalnik google, različne igre, portal rabljenih vozil av-to.net, spletno stran POP TV 24 ur, vreme, seks, spletno prodajo bolha in siolovo spletno stran. Med najbolj iskanimi Slovenkami je bila Rebeka Dremelj, med Slovenci pa "štajerski slavček" Damijan Murko. Kot so sporočili iz Najdi.si, je Rebeka Dremelj prav tako zasedla prvo mesto po iskanju slovenskih glasbenikov, sledita ji Saška Lendero in nekdanja članica skupine Foxy teens Tanja Žagar. Med politiki so Slovenci največkrat vtipkali predsednico LDS Katarino Kresal, in sicer pred nekdanjim premierom Janezom Janšo in sedanjim premierom Borutom Pahorjem. V današnjem času pa vedno bolj postajajo popularne številne spletne skupnosti, ki so nastale vse z istim ciljem, to je druženje. Največje pozornosti je bila v letošnjem letu deležna spletna skupnost Netlog, sledita ji portal za zasebne stike Ona on in spletna skupnost Glasuj zame. Najdi.si je tako kot že nekaj let zapored tudi letos razglasil Ambasadorje slovenskega spleta. Letos sta si naziv prislužila Rebeka Dremelj kot najbolj iskana ženska in Damjan Murko kot najbolj iskan moški. (STA) koper - Obisk ministra za promet Patricka Vlačiča v pristanišču Luka Koper pričakuje pomoč države Skupina poslancev zahtevala »revizijo poslovanja in pregled škodljivih pogodb v Luki Koper in Intereuropi« KOPER - Slovenski minister za promet Patrick Vla-čič se je ob včerajšnjem obisku Luke Koper seznanil z razvojnimi projekti in načrti družbe za prihodnost. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je dejal, da so njihovi projekti povsem v skladu s koalicijsko pogodbo nove vlade, zato v Luki Koper pričakujejo pomoč in podporo države. Kot so sporočili iz Luke Koper, je Vlačič potrdil, da z upravo družbe deli poglede glede prihodnosti in razvoja pristanišča. Dodal je, da je luka osrednji člen projekta Slovenije kot logistične platforme za države srednje in vzhodne Evrope. "Država mora podjetjem pomagati, ne jih ovirati pri razvoju," je po navedbah podjetja minister komentiral pripravljanje državnega prostorskega načrta za razvoj koprskega pristanišča. Zagotovil je tudi, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišlo čim prej do gradnje novega železniškega tira med Koprom in Divačo. Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Ja-komin je dosežke Luke Koper v zadnjih letih ocenil kot dobre. Zadovoljen je bil tudi s kriznim načrtom uprave v času napovedane gospodarske recesije, so zapisali v družbi. Poslanci Franco Juri, Breda Pečan, Marijan Križman in Luka Juri pa so včeraj na vlado naslovili pobudo, naj v Luki Koper in Intereuropi izvede "revizijo poslovanja in pregled škodljivih pogodb ter zamenja nekompetentne člane uprav in nadzornih svetov". Poslanci so med po njihovem negativnimi odločitvami uprave Luke Koper naved- li izgradnjo nove poslovne stolpnice za 13 milijonov evrov, odkup in rušenje skladišč, ustanovitev podjetij, kot so Potniški terminal, Regionalni center Prekmurje, Ekoport Koper in Adria sole. Poleg tega, pravijo, podatki iz poslovanja kažejo veliko povečanje zadolženosti, dolgoročne finančne obveznosti da so se povečale za 80 milijonov evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa da so ob devetmesečju znašale 91 milijonov evrov. Poslance tudi skrbi, da podjetje B.R.I.L., ki je eno od podjetij, od katerih luka najema delovno silo, zaračunava višje stroške storitev kot ostali podpogodbeniki. Kot navajajo, je solastnik podjetja B.R.I.L. izolski svetnik in član stranke Slovenija je naša, ki jo vodi predsednik nadzornega sveta Luke Koper in koprski župan Boris Popovič. Glede Intereurope so poslanci izpostavili zvišanje investicije v družbin terminal v Čehovu pri Moskvi (s 45 na 143 milijonov evrov), prodaja logističnih storitev tega centra (po njihovih navedbah sedem milijonov evrov) pa da ne zadostuje niti za obresti. Zapisali so, da se je uprava Intereurope prezadolžila in povzročila negativni finančni tok. Minister Vlačič je dejal, da pobude natančno ne pozna, da pa bo država kot večinski lastnik ukrepala, če bi obstajal sum o nepravilnostih. Časar je dodal, da so vsi projekti, ki so našteti v poslanskem vprašanju, javnosti poznani in so preverljivi, potrdil jih je nadzorni svet, uprava pa jamči za njihovo verodostojnost. (STA) / V OSPREDJU Sobota, 13. decembra 2008 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Predsednik slovenske vlade včeraj spet s Silviom Berlusconijem Borut Pahor: Vesel sem vseh teh najav, a jim bom verjel, ko bodo uresničene Razgovor tudi z zunanjim ministrom Frattinijem - Vajgl: Upam, da bo Berlusconi držal besedo BRUSELJ - »Vesel sem vseh teh najav in zagotovil, ki prihajajo iz vrhov italijanske vlade, a jim bom verjel, ko bodo uresničeni.« Tako je predsednik slovenske vlade komentiral včerajšnji ponovni razgovor z italijanskim kolegom Silviom Ber-lusconijem v Bruslju. Predsednik slovenske vlade se je z Berlusconi-jem včeraj ponovno pogovarjal o krčenju sredstev za slovensko manjšino v Italiji. »Vemo, da je italijanski senat pravkar zavrnil zakonodajni paket, kar smo tudi pričakovali,« je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedal Pahor in dodal, da mu je bilo še enkrat zagotovljeno, da bo italijanska vlada na primeren način poiskala rešitev. »Gre za dogovor, ki je praktične narave,« je poudaril Pahor. »Še enkrat mi je bilo zagotovljeno, da bo italijanska vlada na primeren način v naslednjih mesecih naredila vse, da bi slovenska manjšina v Italiji do- bila približno enako vsoto denarja, kot ga je imela pred varčevalnimi ukrepi,« je pojasnil premier v pogovoru s slovenskimi novinarji. »Moram pa takoj povedati, da sem tudi danes (včeraj, op.ur.) zunanjemu ministru Francu Frattiniju in Berlusconiju povedal, da sem vesel teh najav, a da jim bom verjel, ko bodo uresničene,« je vnovič - kot rečeno - poudaril predsednik slovenske vlade. Predsednik komisije za zunanjo politiko slovenskega parlamenta Ivo Vajgl je pozdravil potezo premiera Pahorja, ki je v pogovoru z italijanskim premierom Silviom Berlusco-nijem poskušal razčistiti vprašanje financiranja institucij slovenske manjšine. Vajgl, ki je bil svojčas slovenski zunanji minister, je izrazil upanje, da bo Berlusconi »držal besedo«. Pahor je zastopnikom italijanske vlade tudi znova povedal, da Slovenija v letu 2009 ne bo krčila finančnih podpor italijanski manjšini v Istri. Predsednik slovenske vlade Pahor se je včeraj v Bruslju o slovenski manjšini znova razgovarjal z Berlusconijem in Frattinijem BOBO LJUBLJANA - Krčenje prispevkov slovenski manjišini Veliko razočaranje slovenske politike Zaskrbljenost profesorjev pravne fakultete LJUBLJANA - Predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega parlamenta Miro Petek je včeraj izrazil razočaranje nad odločitvijo italijanskega senata, ki je v četrtek zavrnil dopolnilo o državnih prispevkih za slovensko manjšino. Kot je zapisal Petek, so v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS) razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve italijanskega senata. Po njegovih besedah oblasti v Rimu niso prisluhnile zahtevam in prošnjam Slovencev v Italiji, žal, pa je bila pri tem neuspešna tudi slovenska diplomacija. »Glede na arogantno zavračanje vseh pobud in amandmajev, ki so skušali preprečiti zmanjšanje denarja za slovensko manjšino, si tudi pri ponovnem glasovanju v italijanski poslanski zbornici ne moremo obetati odločitve, s katero bi manjšini vračala odvzeta sredstva,« je še pristavil Petek. Poslanec stranke Zares Franco Juri je zaradi odločitve italijanskega senata prav tako izrazil obžalovanje. Kot je dejal, je, žal, do tega prišlo kljub prizadevanjem slovenske vlade in obisku posebnega odposlanca ministrskega predsednika Boruta Pahorja, bivšega ministra Dimitrija Rupla v Rimu. Miro Petek, predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj s podpredsednikom komisije Mirkom Brulcem (desno). Spodaj Ljubo Bavcon, pobudnik apela pravnikov. v odprtem pismu (objavlja ga včerajšnji ljubljanski Dnevnik) pozvalo pristojne državne organe, da ustrezno, a odločno posredujejo pri italijanskih oblasteh in izrečejo pričakovanje, da Italija ne bo zniževala ravni zaščite slovenske manjšine. Skrbi jih namreč napovedano 32-odstotno znižanje sredstev za financiranje šolstva, kulture in drugih vrst družbenega delovanja zamejskih Slovencev. Svojo argumentacijo utemeljujejo na notranjih in mednarodnih pravnih predpisih ter navajajo, da Italija ne sme z nikakršnimi enostranskimi ukrepi znižati ravni varstva slovenske manjšine, ki je bila že vzpostavljena z njeno no- tranjo zakonodajo. Pobudnik in sopodpisnik pisma profesor dr. Ljubo Bavcon je povedal, da so pismo naslovili na urad predsednika republike, kabinet predsednika vlade, zunanje ministrstvo in združenje primorskih Slovencev v Italiji. V italijanščini so ga naslovili tudi na italijansko veleposlaništvo in na univerzo v Trstu. Bavcon poudarja, da odzivov za zdaj še ni, zato je zaskrbljen, kaj se utegne zgoditi z našimi ljudmi v Italiji, posebno zdaj, ko ni več meje. »Namesto da bi vključili Slovence v Italiji v slovenski kulturni prostor, razprodajajo slovenske banke in kraško zemljo ter tudi s pasivnostjo in brezbrižnostjo počnejo vse za to, da bi Italija laže uresničevala svojo Vzhodno politiko' z gesli o 'mare italia-nissimo', meji na Planini, ponovni zasedbi Istre, dela Dalmacije in otokov,« je kritičen Bavcon. Pojasnjuje, da so pismo sestavili v upanju, da bi se še kakšen del javnosti zbudil in podprl slovensko manjšino v njenih prizadevanjih. PRISPEVKI Manjšina • v ■ V in čudež v zbornici RIM - Po včerajšnji odobritvi v senatu se finančni zakon za prihodnje leto spet vrača v poslansko zbornico. In to zato, ker so senatorji sprejeli nekatera proračunska dopolnila. V glavnem gre za amandmaje parlamentarcev desne sredine, senatna skupščina pa je sprejela tudi nekaj predlogov levosredinske opozicije. V poslanski zbornici bo finančni zakon doživel tretje branje. Kot nam potrjuje tržaški poslanec Demokratske stranke Et-tore Rosato praktično ni možnosti, da bodo poslanci znova spremenili finančni zakon in državni proračun, ki bi se moral torej v tem primeru spet vrniti v senatno skupščino. »Vlada, kot se temu pravi, je zakon blindirala, poslanska zbornica pa bo vzela v pretres le tiste člene, ki jih je spremenil senat,« nam je povedal Ro-sato. Med spremenjenimi členi ni proračunskega poglavja o slovenski in italijanski manjšini. Tržaški poslanec izključuje možnost, da bi Berlusconije-va vlada v zbornici predložila t.i. maksi amandma, ki bi vseboval tudi več denarja za obe manjšini. Skratka potreben bi bil pravi čudež... Koprski poslanec Socialnih demokratov (SD) Luka Juri je medtem izrazil upanje, da bo italijanski parlament sposoben uresničiti obljubo italijanskega premiera Berlusconija slovenskemu premierju Pahorju in da bo v nadaljnji obravnavi finančnega zakona poskrbel za zagotovitev potrebnih sredstev za slovensko manjšino. Okoli 50 profesorjev oziroma sodelavcev ljubljanske Pravne fakultete je 5. CROCE Zdravnici Ciana - Maraspin J» lili ederazione Eserozi FARMACEUTia gViuUmO' vam: Zdravila brez recepta Fitoterapija Homeopatija Veterina Živila Zdravstveni izdelki Merjenje krvnega tlaka 7\iitodiagnostika SV. KRIŽ, ZOO, TEL. D4D ZZG9DZ9 4 Sobota, 13. decembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Iz zlate dobe v orkan Vojko Flegar Kakšen dolgo odsotni državljan bi nemara pomisli, če bi se te dni vrnil v Slovenijo, da bodo v državi kmalu volitve. Plakatov in drugih zunanjih znamenj zanje resda ne bi ugledal, bi mu pa kratek »sprehod« skozi časopise ali s televizijskim upravljalnikom v roki dal vedeti, da ga ni človeka, ki bi bil zadovoljen s tem, kar vlada počne. Benti opozicija, kritični in že kar posmehljivi so mediji, državljani pišejo ogorčena pisma časopisom in na spletnih forumih žolčno obkladajo vlado in drug drugega povrh z zmerljivkami, med koalicijskimi strankami vlada nekakšno krčevito vzdrževano premirje, celo znotraj največje vladne stranke vre nezadovoljstvo nad predsednikom, ki prav tako kot nesoglasja med posameznimi »frakcijami« vsakih nekaj dni pribrbota tudi na dan. Še več in kot da to še ne bi bilo dovolj: menda prvič po enem letu, odkar je bil izvoljen, je veliko zajedljivih in pikrih na svoj naslov dobil tudi predsednik države. Za to, da so, kot je videti »vsi« nezadovoljni, na zunaj ni nobenega posebnega povoda. Nič pretresljivega se v treh tednih pod novo vlado ni zgodilo, nobene katastrofalne napake ni naredila, nobene naravne nesreče, hvalabogu, ni bilo, po kateri bi se izkazala za neučinkovito, nobenega velikanskega korupcijskega primera ali tragičnega posredovanja policije, še sindikati (za zdaj) niso organizirali niti velikih protestov niti generalne stavke. A se kljub temu tudi med tistimi 45 odstotki, ki so glasovali za Odgovornost za spremembe (socialdemokrate premiera Boruta Pahorja), Novo politiko (stranka Za- res) in Prihodnost v dobrih ljudeh in mladih očeh (liberalni demokrati), torej levosredinske stranke sedanje koalicije, širi občutek izneverjenih pričakovanj in pogoltnjenih obljub. Vlada da ukrepa prepočasi in ne kaže dovolj domišljije in odločnosti (zlasti pri oblikovanju gospodarskega okolja, ki bi podjetjem omogočilo lažje spopadanje s krizo), da se izogiba odgovornosti (denimo pri zamenjavah nesposobnih uradnikov ali menedžerjev državnih podjetij in javnih zavodov) in prelaga nepriljubljene odločitve (trošarine na pogonska goriva, denimo, so se povišale šele ta teden, sistem cestninjenja ostaja enak, brez nekajdnevnih vinjet, in enako poceni), da si zatiska oči pred obračunom z dediščino prejšnje vlade (pri, recimo, sumljivem nakupu finskih oklepnikov) in tako dalje. Pri vsem skupaj morda ne gre -ali vsaj ne izključno - za neizpolnjena pričakovanja, temveč bi bilo nenavadno, če ta morebiti celo že pretirano »povečana občutljivost« na vlado in ves politični razred ne bi bila povezana s tesnobo in bojaznimi spričo finančnega in gospodarskega dogajanja po svetu in seveda tudi že v Sloveniji. Napovedi so malodane iz dneva v dan bolj mračne in iz dneva v dan je več podjetij, ki skrajšujejo delavnik, podaljšujejo predvidene božične počitnice ali odpuščajo zaposlene. Slovenija in slovenski državljani so nekako od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili »sanirani« osamosvojitveni šoki (izguba jugoslovanskih tržišč, uvedba lastne valute, vzpostavitev lastne zakonodaje in vseh družbenih podsistemov, obli- kovanje osnovne diplomatske mreže ...), pozabili ali pa sploh niso imeli priložnosti izkusiti, kako zgleda, če se nenadoma »vse zalomi«. Če v banki ni mogoče več dobiti kredita za nov avtomobil, hkrati pa banka zahteva dodatna zavarovanja za stanovanjsko posojilo, če si iz leta v leto ni mogoče privoščiti bolj udobnih počitnic ali iz tedna v teden vsaj enako spodobnega izleta s kosilom ., če nenadoma služba ni več zanesljiva, vrednost privarčevanih delnic ali vzajemnih skladov pa strmoglavlja. Krizni šok je toliko hujši, ker je prejšnja vlada, še lani poleti, govorila ne le o vzdržno visoki gospodarski rasti (takrat pri več kot 6 odstotkih) in napovedovala dokončno izkoreninjenje revščine, pač pa tudi, dobesedno, napovedovala zlato dobo, ki da se je začela. Preobrat od »jasnega neba in mirnega morja«, po kateri da mirno pluje slovenska barka (prejšnji premier Janeza Janša na lanski slovesnosti ob dnevu osamosvojitve) je bil tako nagel kakor nepričakovan in temeljit, da ni »presenetil« samo nove vlade, ampak očitno tudi predsednika republike. Kot da ne bi »pridrveli se črni oblaki, zaslišalo na nebu strašno gromenje, vetrov se sovražno vršenje« (France Prešeren), je predsednikov urad za Danila Turka za 90.000 evrov najel letalo za obisk v Bosni in Hercegovini, predsednik pa je po razkritju te številke potreboval pet dni za priznanje (to sredo), da so bili stroški »resnično previsoki«. In tako smo spet na začetku, pri občutku državljanov, da gre marsikaj narobe, čeprav se zaenkrat ni zgodilo nič usodnega. washington - Na slovenskem veleposlaništvu Odprli razstavo video umetnice Nataše Prosenc »Transpositions« WASHINGTON - Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu so v četrtek v počastitev dneva samostojnosti pripravili sprejem in odprli razstavo del slovenske video umetnice Nataše Prosenc, ki živi in ustvarja v Los Angelesu. Razstava z naslovom "Transpositions" bo na ogled do konca januarja 2009. Sprejema ob dogodku se je udeležilo okoli 80 ljudi, med njimi tudi vodja sektorja za odstranjevanje in uničevanje orožja v State Departmentu James Lawrence, ki je v imenu nekdanjega direktorja omenjenega sektorja Richarda Kidda iz rok vršilke dolžnosti veleposlanice Miriam Možgan prejel plaketo slovenskega Sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). ZDA so preko omenjenega sektorja skladu ITF v desetih letih delovanja namenile 114.000 dolarjev. Sektor za odstranjevanje in uničevanje orožja je za projekt nekdanjega veleposlanika in sedanjega zunanjega ministra Slovenije Samuela Žbogarja, ki je s tekom maratonov po ZDA zbiral finančna sredstva za rehabilitacijo žrtev min iz Bosne in Hercegovine namenil 20.000 dolarjev. Pri razstavi del slovenske video umetnice Nataše Prosenc gre za sklop dveh mozaičnih printov, temelječih na podobah njenih del "Vortex" in "Swimming in Dark", ter 20 minut video projekcije. V video projekciji, kjer Prosenče-va združuje pet del, ki pričajo o njeni dvo-kulturni izkušnji in organski izkušnji tranzicije, je moč zaznati značilen vizualen jezik, ki povezuje kulturna razlikovanja in si prizadeva k vzajemnemu razumevanju arhetipskih podob. Prosenčeva se je že kmalu po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani proslavila z umetniškimi videi, filmi in inštalacijami. Za svoje sodelovanje in predstavljanje Slovenije na 48. Beneškem bienalu je prejela nagrado Prešernovega sklada. Trenutno sodeluje pri več filmskih in video projektih. (STA) Nataša Prosenc živi in ustvarja v Los Angelesu PISMA UREDNIŠTVU Matična domovina nia in zamejstvo Ko sem pred davnimi leti ponujal snemanje na ljubljanskem Radiu, sem dobil odgovor »še svojih imamo preveč!« Čeprav so tudi častne izjeme, pa mislim da za večino Slovencev, ki živijo v mejah svoje domovine, mi nismo Slovenci, temveč tujci - pravzaprav tujci druge kategorije. Tako mišljenje gotovo pogojuje ves odnos matične domovine do zamejstva. Upamo (in zaupamo), da bo nova slovenska vlada imela do manjšin boljši odnos, vendar so tudi tu gotova presenečenja. Popolnoma prav imajo tisti, ki pravijo, da si predsednik slovenske vlade lahko prosto izbira svoje svetovalce. Vendar imamo tudi mi svoj prav. Vsi vemo, koliko je dolgoletni zunanji minister napravil za manjšine. Gospod Rupel bo gotovo ostal v zgodovini kot »minister odličnih odnosov« in manjšine so s svojimi zahtevami te odnose kalile. Kako naj razumemo, da »se je treba izogibati politizaciji vprašanj, ki jih je mogoče reševati na praktičen način«? (Do zdaj sem mislil, da so mednarodne pogodbe in državni zakoni »politika«). Ali naj razumemo to tako, da ne smemo zahtevati svojih pravic in bo manjšina dobila miloščino, da ne bo kalila »odličnih odnosov«? Po televiziji sem slišal mnenje gospoda Pirjevca: lepo bi bilo, če bi predstavniki naše manjšine jasno in glasno povedali slovenski vladi, kakšne zagovornike si želimo v Rimu. Miloš Pahor SKLAD MITJA CUK SVETUJE Prazničnost Ta je v zraku. Tudi če bi se pretvarjali, da nam prazniki nič ne pomenijo, posebno vzdušje ne gre kar mimo nas. Prazniki nosijo s seboj značilno sporočilo in skupno človeško povezanost. Ne le ob bogato obloženi mizi, pač pa zlasti ob vsebinah, ki so globlje in bolj po-notranjene. Naš odnos do praznovanja je zato pomemben; pravi odnos nam nudi možnost, da prav sedaj poravnamo sleherno razglaše-nost, predvsem tisto s samim seboj. Danes se spominjamo goda sv. Lucije, zavetnice vida. Na ta dan ponekod posejejo v nizke posodice pšenična zrna, ki bodo do Božiča vzklila v novo zelenje za v jaslice. Znano je tudi prepričanje, da dvanajst dni od sv. Lucije do Božiča napove vreme za dvanajst mesecev prihajajočega leta. Lucija, rojena v Sirakuzah na Siciliji je živela v 3. stol. po Kristusu in umrla kot krščanska mučeni-ca v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Neka srednjeveška legenda pripoveduje, da so se l. 1646 na god sv. Lucije zbrali v Si-rakuzah pri maši ob njenih relikvijah meščani, ko je Sicilijo prizadelo veliko pomanjkanje. Tedaj je na oltar priletela bela golobica, hkrati pa se je v pristanišču zasidralo nekaj ladij, polnih pšenic. Izstradan-ci so pšenico skuhali, ne da bi jo prej zmleli. V spomin pripravljajo še danes tam posebno jed iz cele pšenice. Ime svetnice izhaja iz besede luč. Luči marsikdo išče, da bi mu razsvetlila pot; vsakomur lahko pomeni nekaj drugega, vsak si v svoji luči za življenje predstavlja nekaj drugačnega, toda vrednota svetlega vodila naj bi bila vsem enotna. Tudi luč miru iz Betlehema, ki jo letos spremlja geslo Nekaj mi manjka, ni le simbol verskega pomena, pač pa vsebuje vrednote civilne, moralne in etične narave. Tako je dostopna in sprejemljiva (ali je tudi sprejeta?) vsem, tudi onim drugačnega verskega prepričanja in nevernim. S to, sedaj že tradicionalno pobudo, so začeli leta 1986 na Avstrijskem v Linzu ob humanitarni prireditvi ORF za otroke s posebnimi potrebami. Tedaj je eden izmed otrok potoval v Betlehem, od koder je iz Bazilike Jezusovega rojstva prinesel luč, da bi jo tudi Avstrijci dobili na svoj dom. Od leta 1989 prihaja ta luč miru v vse evropske kraje in gre celo po svetu: od leta 2000 tudi v ZDA. Tistega leta zaradi vojnih razmer avstrijski otrok ni mogel v Betlehem, pač pa so mu lučko prinesli na telavivsko letališče. Leto kasneje pa so luč prinesli v Avstrijo izraelski otroci. V Italijo so jo preko svoje organizacije vnesli tirolski nemški skavti, kasneje pa jo je sprejela še italijanska skavtska organizacija, zadnjih 18 let tudi Zamejska slovenska skavtska organizacija, Zveza katoliških skavtov in skavtinj in Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov iz Slovenije, Zveza Tabornikov Slovenije in Mladinski ceh. Njihovi predstavniki bodo z ostalimi danes prejeli letošnjo Betlehemsko luč na Dunaju. Luč iz Betlehema ni neke vrste amulet, pač pa simbol miru, ki naj bi človeka spomnil, kako vsak posameznik lahko pripomore k miru na zemlji, če se že v svojem vsakdanjiku trudi proti izražanju in izvajanju nasilja. Vsak dan lahko zavestno predajamo drug drugemu sporočilo miru, to pa v letošnjem adventu lahko zopet simbolično potrdimo ob predajanju svečk z lučjo miru iz Betlehema. Z mislijo ob letošnjem geslu »Nekaj ti manjka«, spoznamo kot bistven umanjkljaj v sodobnemu načinu življenja prav v pomanjkanju miru in medsebojnega razumevanja in sprejemanja. Božič lahko združuje ne le versko, pač pa tudi kot kulturna tradicija. Krščanstvo tako prepleta evropsko kulturo (slikarstvo, književnost, tradicijo ipd.) že dolga sto- letja, da ju danes še tisti najbolj napredni ne morejo ločevati. Zato nam nekam čudno zazveni, ko poslušamo radio ali gledamo televizijo iz matice in slišimo v teh pred-božičnih, (adventnih bi nemara zvenelo preveč konfesionalno), s komercialnimi pozivi, slogani in tržnimi razglasi nabitih dneh, da so božično drevesce preimenovali v prazničnega, opažamo, da se svetnik ne imenuje posebej, govori se raje o treh dobrih možeh, da bi le ne bilo nič odvzetega poslovenjenemu ruskemu pravljičnem bitju in rdeči komercialni izmišljotini z belim cofom. Namesto dobrih želja za Božič so izražene (generične) želje po veselih praznikih, ki so kvečjemu »božično-novoletni«. Božje, Božič prihaja iz Boga in danes, ko živimo v »politično korektnih« razmerah, za katere je značilna tudi usmerjenost v različne vere ali verstva ter, zlasti v potrošništvo, se komu zazdi, da bi bilo tisto - tradicionalno božje in vezano na decembrske praznike, do »drugih« žaljivo. To je na las podobno izjavam, ki jih zaradi površnosti, prevzetega prepričanja ali nepoglobljenosti v problem, dajejo mnogi, češ da v nekaterih kontekstih zato ne govorijo slovensko (torej v svojem ma-ternem jeziku), ker bi to lahko prizadelo in užalilo italijanske sogovornike. Res je, mnoge ljudi marsikaj prizadeva, tudi brez pravega razloga: drugačnost, cerkveno zvo-njenje, razmišljanje drugih z lastno glavo, doseganje uspeha itd. Če sodimo po sodobnem bo-hotenju najrazličnejših verstev, ne more biti res, da človek danes opušča religijo in da se naša doba »sekularizira«. Neke raziskave po Nemčiji so pred nedavnim ugotovile, da se vsak peti nemški državljan ima za tradicionalnega kristjana, vendar svojega duševnega miru ne išče več v okrilju raznih Cerkva, pač pa v krogu svoje družine in svojih prijateljev. Raziskovalci človeške sodobne privrženosti religiji trdijo, da obstaja poleg novega obujanja religije še t.i. »ateizem iz navade«, ki naj bi bil najbolj zakoreninjen v državah iz nekdanjega komunističnega bloka. Lahko pa bi dodali, da poznamo tudi »Božič iz navade«, ki svojih privržencev sicer ne zmore poslati v cerkev, posadi pa jih ob praznično okrašeno mizo. Tudi to je nekaj skupnega. V adventnem času naj bi nas bližajoči se božični prazniki še posebej navdihovali: ne s praznostjo minljivih navdušenj, pač pa s prostostjo miselne razsežnosti, ki naj posega v našo notranjost, v premislek o preživetem v letu, ki se izteka, o tem kar je za nami, o namerah in nabiranju energije za leto, ki se poraja in o nujni potrebi po sožitju in čutenju z drugimi. To je tudi čas obdarovanja. To razumemo žal kot način nenehne naglice in neumirjenega teka od trgovine do trgovine v vseh možnih urah in vse do poznega na vsak predprazničen ali prazničen dan, ko je še odprto. In odprto je vse, vse več časa. Toda za medsebojno obdarovanje ni bistvena dragocenost daru, ni bistvena ekskluzivnost novosti, ni bistvena sama dobrina - bistvena je izmenjava iskrenega sporočila, ljubezni, pozornosti in čutenja. Sposobnost umiritve samega sebe prinaša tudi pojem samoobdaro-vanja z mirom, ki bo osnova za ob-darovaje drugih z našo navzočnostjo, našo razpoložljivostjo, našim razumevanjem in našo strpnostjo. To je svetlo sporočilo teh dni. Luč, ki naj bi osvetljevala pot naprej za nekaj, kar nam manjka: notranji mir. (jec) ALPE-JADRAN Sobota, 13. decembra 2008 5 koroška - Avstrijsko ustavno sodišče Sedem let po prvi razsodbi niti ene dodatne dvojezične table Porazna bilanca pravne države Avstrije - Tudi gorske poti na Koroškem so označene samo v nemškem jeziku CELOVEC/DUNAJ - Pred sedmimi leti, 13. decembra 2001, je avstrijsko ustavno sodišče ob primeru Škocjana razsodilo o pritožbi slovenskega odvetnika Rudija Vouka in ugotovilo, da mora krajevna tabla nositi poleg nemškega imena tudi slovensko oznako kraja. Medtem je vrhovno sodišče pozitivno razsodilo v nadaljnjih skoraj dvajsetih drugih primerih, toda na Koroškem tudi ob 7. obletnici prve razsodbe niso postavili niti ene dodatne dvojezične table. Bilanca za pravno državo Avstrijo je ob takšnih dejstvih porazna, zanjo pa odgovarjata tako politika na Koroškem, ki je na čelu z medtem umrlim desničarskim populistom Jorgom Haiderjem uspešno nasprotovala vsakršni rešitvi in se celo norčevala iz pravne države, kot tudi zvezna politika na Dunaju, ki si vsa ta leta ni upala uresničiti razsodbe navkljub odporu uradne Koroške! Razsodba iz leta 2001 je vsebovala določilo, da za postavitev dvojezičnega topografskega napisa zadostuje, da tam skozi daljše obdobje delež slovensko govorečega prebivalstva znaša deset odstotkov, kasneje so ustavni sodniki Škocjanu spet odvzeli pravico do vidne dvojezičnosti z argumentom, da pomeni daljše obdobje samo še dve ljudski štetji in ne - kot v prvotni razsodbi - štiri štetja prebivalstva. Upoštevajoč rezultate zadnjih dveh štetij pa Protest mladih ob dvojezičnem napisu pred Škocjanom da je delež Slovencev zdrsnil pod deset odstotkov. V drugih primerih so ustavni sodniki pritožnikom spet dali prav, med drugim tudi na skrajnem zahodnem jezikovnem robu dvojezične Koroške, v Dolah na Zili, v zadnjem svežnju pritožb po samoovabdah (prehitra vožnja skozi kraje z nemškimi tablami, ki pa bi morali imeti dvojezično oznako - prip. ured.) pa se je pridružil med drugim tudi kraj Ločilo ob Baškem jezeru. Tako - skupno po stari uredbi -čaka na uveljavitev kar 17 razsodb, novo uredbo pa bosta predvidoma julija prihodnjega leta podrli pritožbi v primerih krajev Dobrla vas in Žitara vas. Zanimivo ob tem je, da niti Dobrla vas, niti Žitara vas nista bili zajeti v tako imenovanem Gusenbauerjevem predlogu za rešitev topografskega vprašanja iz leta 2007. V t. i. Schusslovem predlogu iz leta 2006 pa še manj. Oba predloga je sicer podprla tudi slovenska manjšina, toda pod pogojem, da rešitev vsebuje t. i. odprtostno klavzulo, ki naj bi predvidevala, da se kraji, v kateri je očitno nad deset odstotkov slovenskega prebivalstva, lahko še naprej iztožijo pri ustavnem sodišču. Kot vse kaže, dodatnih dvojezičnih tabel kljub razsodbi vrhovnega sodišča ne bo kmalu. Vsi, zvezna vlada, koroški politiki in tudi manjšina, so se namreč sprijaznili s tem, da se do de-želnozborskih in občinskih volitev 1. marca 2009 glede tega vprašanja ne bo zgodilo nič. Pesimisti, med njimi ugledni avstrijski politolog Peter Filzmaier, pa celo menijo, da bo »okno« za rešitev ostalo zaprto še nekaj let, optimisti, med njimi predvsem manjšinci, pa upajo, da bodo le lahko izkoristili petletno obdobje, ko niti na državni, niti na deželni ravni ne bo volitev in zato tudi ne volilnega boja, v katerem rešitve pač po navadi niso mogoče. Apropos dvojezične table: določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) o dvojezični topografiji ne zajemajo le krajevnih tabel, temveč tudi kažipote. Toda tudi na tem področju velja »avstrijska ureditev«: Slovensko planinsko društvo Celovec in Planinska zveza Slovenije sta ugotovili, da so na avstrijski strani državne meje med Slovenijo in Avstrijo nameščeni planinski kažipoti samo v nemškem jeziku! Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, se je že obrnil na Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo uradno opozoril Avstrijo na vseh ravneh, Slovenskemu planinskemu društvu Celovec pa bodo svetovali, naj od pristojnih avstrijskih organov pridobi informacije, kako bodo postavljali kažipote v prihodnjih letih in v tem okviru opozori na kršenje pravic. Pri Planinski zvezi Slovenije pa poudarjajo, da lahko na nepravilnosti le opozarjajo, vpliva pa da nimajo. Vsekakor želijo v tem vprašanju tudi razgovor s predstavniki Avstrijskega turističnega kluba (ÖTK), ki je kažipote postavil, so sporočili. Sicer pa so se na skupni seji z Avstrijsko planinsko zvezo (Österreichischer Alpenverein), Prijatelji narave (Naturfreunde) in regionalnimi turističnimi zvezami ta teden v Celovcu strinjali, da bodo »v evropskem duhu« upoštevali zakone in predpise o dvojezičnih kažipotih pri skupnem projektu, ko bodo obnovili staro planinsko pot po grebenu Karavank, piše spletna redakcija slovenskega uredništva ORF v Celovcu. 50 kilometrov dolga pot, ki jo bodo uredila planinska društva iz Avstrije in Slovenije, bo nadaljevanje planinske poti »Via alpina« med Monakom in Slovenijo. Pomoč, tudi finančna, bo prišla tudi iz Inns-brucka, kjer ima svoj sekretariat Alpska konvencija, njen generalni tajnik pa je koroški Slovenec Igor Roblek. Del poti, ki jo je do osamosvojitve Slovenije leta 1991 uporabljala takratna jugoslovanska vojska, bodo odprli že prihodnje leto. Marca 2009 bo namreč Slovenija kot pogodbenica Alpske konvencije prevzela dvoletno predsedovanje znotraj konvencije. Celotnih 50 kilometrov pa bodo pohod-niki lahko prehodili predvidoma 2010. Ivan Lukan NAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 2009 Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej:PRIMORSKI DNEVNIKjim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! Znižano naročnino za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: ITI 0 F 08928 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici 6 Sobota, 13. decembra 2008 GOSPODARSTVO gorica - Seminar Slovika o dogajanju na mednarodnem trgu Za finančno krizo krivi špekulanti (in Bush) Predaval je Andrea Ganadu iz ljubljanske borzno-posredniške hiše Argonos GORICA - Čeprav je bilo v njej nekaj gospodarskih elementov, je bil povod za mednarodno krizo finančne narave, v zadnjem obdobju pa je kriza prizadela realno ekonomijo. Finančna kriza ima svoje korenine v ZDA, zanjo pa nosi odgovornost v prvi vrsti Busheva uprava in še zlasti predsednik ameriškega organa za nadzor nad borzo SEC (Security Exchange Commission) Christopher Cox. Predsednik ZDA George Bush je namreč osem let izvajal teorijo, na osnovi katere se lahko trg razvija brez vsakega pravila in nadzora. Cox je dodal svoje, ko je julija lani odpravil zanj ne več koristno pravilo, poznano kot uptic rule. Navidez nepomemben dogodek, zaradi katerega pa so v zadnjih 14 mesecih kot za stavo propadale banke in finančne družbe, med katerimi je zadnji po vrsti padel kolos Lehman Brothers. To je povedal izvedenec Andrea Ga-nadu iz ljubljanske borzno-posredniške hiše Argonos, ki je bil včeraj popoldne gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik iz Gorice. Slednji bo v študijskem letu 2008-2009 priredil ciklus 5 predavanj na temo Kriza: revolucija ali rutina?, od katerih sta dve v načrtu v Trstu. Predavatelja je na prvem srečanju, ki je bilo v prostorih KBcentra, uvedla znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič. Sardinec po rodu, Ganadu se je naučil slovenščine in je zaposlen pri Argonosu, ki posluje na mednarodnem finančnem trgu in še posebno v ZDA. Ganadu je na srečanju uvodoma analiziral iz tehničnega vidika mednarodni trg in se podrobno lotil ameriškega. Namen predavatelja je bil analizirati krizo, ki je imela korenine v ZDA in je nato zajela ves svet. Marsikdo je bil prepričan, da je bil povod zanjo kriza nepremičninskega trga v ZDA, na katerem so bile cene napihnjene. To je delno res, vendar je nepremičninski trg začel upadati že leta 2005. Kaj se je torej zgodilo? Dogajanje je treba povezati z Bushevo politiko, ki je nazadnje privedla do tega, da so banke nudile kredit v bistvu vsem in brez jamstev, kar je seveda privedlo sistem do visoke zadolženosti. Dejstvo je, pravi Ganadu, da je bil finančni sistem v ZDA brez pravil. Temu gre dodati, da so se na ameriškem trgu silovito razširili zelo agresivni investicijski skladi, ki so tudi destabilizirali trg, in tudi okrog 150.000 novih finančnih produktov, ki pa niso ponujali kredita realni ekonomiji (mnogo kapitala je bilo tudi v evropskih in italijanskih bankah). Ko pa je nastopila kriza, so bili ti produkti brez vrednosti. Ob prvih znakih krize je ameriška centralna banka FED lani znižala obrestne mere (da bi vlila svež denar v realno eko- V KBcentru je o finančni krizi predaval izvedenec Andrea Ganadu BUMBACA nomijo), toda evropska BCE tega ni storila. Rezultat je bil v grobih obrisih ta, da je vrednost dolarja upadla in je nato cena nafte stalno naraščala. Posledica tega je bilo zmanjšanje dobičkov za podjetja in padec potrošnje. Svetovni trg je ob dogajanju v ZDA že zajel strah, če že ne panika, in se je začel napad špekulantov, ki znajo v tem primeru mnogo unovčiti. Da bi to preprečili, je obstajalo pravilo uptic rule, ki so ga v ZDA uvedli leta 1930 po znani krizi. Toda Cox je lani to ukinil in rezultat špekulacij je po 14 mesecih vsem pred očmi. Zgodilo se je, da so špekulanti stalno prodajali po najnižji ceni (in nato spet kupovali po vedno nižji ceni ter spet prodajali) delnice oz. obveznice bank in zavodov (ki pa so si jih špekulanti izposojali ali celo z njimi niso razpolagali), ki so imeli v lasti omenjene investicijske sklade in finančne produkte. Posledica je bila, da so vsi prodajali in ni nihče vlagal v finančne družbe, kot je bila npr. Merrill Linch. Po propadu Lehman Brothers banke niso več nudile kredita drugim bankam. Za podjetja je bilo vedno manj kredita in že smo pri realni ekonomiji. Zdaj je poglavitno, da se finančni trg umiri in začne znova, je povedal Ganadu. Wall Street je mnenja, da je trg dosegel najnižjo možno raven in bi moral torej dobiti nov zagon. To je navsezadnje upanje vseh, ker bo realna ekonomija drugače težko spet zaživela. Aljoša Gašperlin bruselj - Evropska komisija Proti Italiji postopek zaradi deželnega bencina TRST - Evropska komisija se ne strinja z »deželnim bencinom« po znižani ceni. Bruselj je včeraj italijansko zunanje ministrstvo obvestil, da je bil proti Italiji sprožen postopek zaradi kršenja evropske direktive iz leta 1996 o obdavčevanju energetskih proizvodov in elektrike. Na zatožni klopi je znižana stopnja trošarine, ki jo pri cenah pogonskih goriv uveljavlja Dežela Fur-lanija-Julijska krajina na osnovi deželnega zakona št. 47 iz leta 1996. Za Evropsko komisijo Italija s tem krši omenjeno evropsko direktivo, zato je Bruselj italijansko vlado pozval, naj mu odgovori s svojimi argumenti, s čimer se bo odprla začetna faza postopka zaradi neizpolnjevanja evropskih obveznosti. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in deželna odbornica za gospodarstvo in finance Sandra Savino sta odločitev Evropske komisije vzela v vednost in sporočila zunanjemu ministru Francu Frattiniju polno pripravljenost za dostavo dokumentaci- je, na osnovi katre bo treba pripraviti odgovor Bruslju. »Z velikim prepričanjem bomo zagovarjali interese naše dežele vse do meje, ki nam jo dopuščajo evropski predpisi,« sta ob tem zagotovila Tondo in Savinova. Evropska komisija je Italijo sicer že pred časom opozorila na problematičnost znižanja trošarin na cene naftnih derivatov v Furlaniji-Julijski krajini, vendar se za njeno svarilo v Italiji očitno nihče ni zmenil. Zdaj bo moral Rim upravičiti deželni zakon o bencinu v FJK, nobenega dvoma pa ni, da se bo skušala deželna uprava boriti za ohranitev veljavnih popustov na cene pogonskih goriv. Pri tem bo imela tudi podporo opozicije, če sodimo po odzivu vodje svetnikov Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfranca Morettona, ki je predsednika Dežele Tonda včeraj pozval, naj takoj začne pogajanja z EU, ker se tej olajšavi v sedanjem težkem gospodarskem trenutku ni mogoče odpovedati. vino - Andrej Bole o degustaciji Konzorcija Kras v Expo Mittelschool v Trstu Kras ni samo vitovska, ampak tudi rdeča vina in »teran, ki ga je treba razumeti« TRST - »To je vino, ki ga moraš razumeti,« je o teranu dejal Andrej Bole, predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, ki včeraj in danes v prostorih Expo Mittelscho-ol v Ul. San Nicolo 5 v Trstu promovira rdeča vina Krasa in tržaškega Brega. Gre predvsem za teran in refošk, ki ga člani konzorcija po simbolični ceni ponujajo v pokušnjo s prigrizkom. To pa po Boletovih besedah ni navadno slano pecivo, ampak tipični lokalni prigrizki pršuta, salame, sira in tudi toplih domačih jedi. Na degustaciji je 19 vin z območja, ki gre od Brega prek tržaškega do goriškega Krasa, šest vin iz Slovenije in eno čezmejno vino. Včeraj so bili na odprtju promocijskega dogodka pod imenom Autoctona, ki tudi z ulice vabi z velikim dvojezičnim transparentom in s tipičnimi detajli Krasa, poleg Andreja Boleta še Benjamin Zidarich, Sandi Škerk, Igor Grgič, Rado Kocjančič, Andrej Škrlj, Euro Parovel in Andrej Milič. Ravno Milič iz Zagradca pa s tremi proizvajalci s slovenskega Krasa predstavlja inovativni čez-mejni teran, ki so mu nadeli ime Simfonija in ki je po Boletovi oceni res odličen. Pridelali so ga v omejeni količini in je namenjen sladokuscem, v Expo Mittelschool pa ga lahko poskusijo vsi, ki jih še danes pot zanese po Ul. San Nicolo. Po včerajšnjem odprtju Au-toctone, ki so se ga med drugimi udeležili predstavniki Pokrajine Trst (s podpredsednikom Walterjem Godino) in Trgovinske zbornice, je degustacija stekla popoldne, danes pa bo mogoče rdečo kapljico poskusiti med 11. in 23. uro. »Kras ni samo vitovska,« poudarja Andrej Bole, »teran oziroma rdeče vino je njegov žlahtni proizvod, ki ga trenutna moda po krivici nekoliko zanemarja.« (vb) EVRO 1,3340 $ +0,95 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 12.12. 11.12. ameriški dolar japonski jen 1,3340 120,21 9 1282 1,3215 120,67 kitajski juan ruski rubel 37,0077 74499 9,0540 36,7912 7,4503 ual ijkci mulla britanski funt 0,8923 10662 0,8869 10580 jvcujku mulla norveška krona 9,2110 25,990 9,2065 25,965 lom m ul ici švicarski frank estonska krona madžarski forint naucki 7 at 1,5746 15,6466 264,50 3,9592 1,5737 15,6466 264,45 3,9865 uuiijm ¿.1ul kanadski dolar av/cfralcu nalar 1,6598 2,0291 1,6383 1 9889 avjlialjm uuic1i bolgarski lev rarni in^ki Ia\/ 1,9558 3,9290 1,9558 3,9138 iui 1 iu1 om icv slovaška krona litvn/ck i ifac 30,170 3,4528 30,175 3,4528 iiluvjm i i lcli latvijski lats ht37i icki rpa 0,7095 3 1993 0,7092 3 1663 uioliiijm itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0987 290,00 2,0504 lui jng lila hrvaška kuna 7,1805 7,1818 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1.04 1.92125 2.22 2.41875 LIBOR (EUR) 2.9725 3.28875 3.3725 3,475 LIBOR (CHF) 0.45 0.83667 0.99333 1.285 EURIBOR (EUR) 2,99 3,282 3,369 3,47 L ZLATO (999,99 %%) za kg 19.745,49 € +43,26 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,03 IMTTTDCI IDDDA O/ICI -5,32 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,88 -0,74 -1,21 -1 38 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,93 169,21 251 08 -4,58 TELEKOM SLOVENIJE 141,25 -2,95 -1,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,15 DELO PRODAJA - CTni -2,48 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 3/1 J.T C7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,89 h/11 IMDTCCT -0,37 KOMPAS MTS - - MIL'A 1/1QA _1 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 41,33 11,27 -0,10 -4,81 +1 25 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 405,00 275,89 179 00 +1,33 +848 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 98,90 15,00 -0,86 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. decembra 2008 -2,60 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,28 6,080 12 20 -3,38 +2,18 -1 21 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,190 1 50 +2,47 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,065 -0,99 +0,06 -1 52 EDISON ENEL ENI 0,9325 4,257 17 79 -3,79 FIAT FINMECCANICA 5,15 1048 -2,52 -5,93 -1 89 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,53 +1,39 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,26 2,3475 1744 -3,48 -4,58 -1 85 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,93 -4,56 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,01 8,11 1 268 -2,91 -0,86 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2500 -1,17 -1,42 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,33 12,60 +0,49 +5,53 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,87 5,00 1 065 -2,95 -2,06 -1 84 TENARIS TERNA 7,98 +5,44 +1 29 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,395 0,713 1104 -2,19 -1 97 UNICREDIT 1,59 -2,45 SOD NAFTE (159 litrov) 46,60 $ +0,69 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. decembra 2008 Upravitelj Expo Mitteschool Francesco Razzetti z Andrejem Boletom na odprtju Autoctone KROMA indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.948,90 912,66 -1,64 -1,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.619,17 1.031 12 -2,90 -0,65 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.665,32 -0,09 dcica 1 j, dcuulou SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 253,76 2.257,80 7.614,97 2.359,10 -6,75 +0,48 -0,58 -1,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.551,47 1.516,60 -0,16 +0,58 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 870,34 892,29 4.663,37 -0,37 -0,76 -2,18 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.280,35 3.213,60 1.700,80 1.700,80 -2,47 -2,80 -3,46 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 822,9 2.418,91 -2,91 -2,67 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.235,87 1.740,34 14.758,39 1.954,21 9.690,07 -5,55 -2,99 -5,47 -3,81 +0,46 / ITALIJA Sobota, 13. decembra 2008 7 SPLOŠNA STAVKA - Protestniki napolnili ulice 108 italijanskih mest Sindikat CGIL zadovoljen: »Na trgih poldrugi milijon ljudi« Največji shod je bil v Bologni, kjer se je zbralo 200.000 protestnikov RIM, BOLOGNA - Ulice italijanskih mest je po ocenah sindikata CGIL kljub slabemu vremenu včeraj napolnil poldrugi milijon protestnikov. Protestne shode je CGIL priredil proti vladi premiera Silvia Berlusco-nija in proti vladnim ukrepom za zajezitev ekonomske krize, ki so po mnenju največjega sindikata v državi nezadostni. Dvajset manifestacij so organizirali sindikati COBAS, CUB in SDL, na poziv k splošni stavki pa se niso odzvali sindikati CISL, UIL in UGL, ki so bili do pobude zelo ostri. Splošno stavko so označili kot neodgovorno in anahronistično oz. samo sebi namen. Predstavniki CISL in UIL so vse te dni poudarjali, da je potrebno v tem času iskati pot dialoga, ne pa organizirati čelne spopade. Protestnikov se je samo na rimskih ulicah zbralo nekaj deset tisoč, največje zborovanje pa je bilo v Bo-logni, kjer je nestrinjanje z vladno politiko izrazilo preko 200.000 ljudi. »Kljub dežju je vzdušje izjemno,« je povedal državni tajnik CGIL Gugliel-mo Epifani. »Preveč je brezposelnosti in preveč ljudi živi v negotovosti. Dohodki delavcev so preveč obdavčeni, poleg tega pa nihče ne pomaga upokojencem,« je še dodal Epifani. Splošna stavka, ki je zajela vsa gospodarska področja, sovpada z napovedano stavko sindikata kovinske industrije, ki protestira proti razmeram v svoji panogi. Protestom pa so se pridružili tudi šolniki, dijaki in univerzitetni študenti, ki že več tednov protestirajo proti vladni reformi celotnega izobraževalnega sistema. Ta med drugim predvideva močno krčenje sredstev in druge varčevalne ukrepe na italijanskih šolah. Med ukrepi, za katere si prizadeva CGIL, je med drugim zmanjšanje davkov, s čimer naj bi priskočili na pomoč družinam, ki so v stiski, spodbudili porabo in gospodarstvu dali nov zagon. Poleg tega zveza sindikatov zahteva povišanje najnižje pokojnine in socialna zagotovila za delavce z začasnimi pogodbami, ki jih recesija še posebej ogroža. Paket ukrepov za boj proti krizi, ki ga je sprejela vlada, je po mnenju CGIL nezadosten za učinkovit boj proti recesiji. CISL in UIL se s tem ne strinjata, saj sta v sklopu ukrepov opazila več pozitivnih izbir. V Genovi se je shoda udeležilo več kot 10.000 ljudi ANSA Pravosodna reforma odložena na januar RIM - Dva dni po tem, ko je predsednik vlade Silvio Berlusconi dejal, da namerava izvesti pravosodno reformo in celo na novo napisati ustavo tudi brez doprinosa opozicije, je včeraj v razpravo indirektno posegel predsednik republike Giorgio Napolitano. Pribil je, da so vsekakor temeljna načela ustave nedotakljiva. Brlusconi je v Bruslju, kjer se je udeležil evropskega vrha, dejal, da se ga Napolitanov nastop ne tiče, ker se ne namerava dotakniti temeljnih ustavnih načel. Kmalu potem pa se je razvede-lo, da pravosodni minister ne bo predstavil osnutka reforme na seji vlade prihodnji teden, temveč januarja. Na osnovi dogovora z Berlusconijem bo skušal obnoviti dialog z opozicijo vsaj okrog reforme kazenskega procesa. Tako naj bi se v kratkem sestal s pravosodnim ministrom v senci Pri DS Lanfrancom Tenaglio. Družba CAI uradno prevzela Alitalio RIM - Družba CAI je od včeraj uradna lastnica Alitalie. Prevzemno pogodbo je včeraj pred notarjem podpisal njen predsednik Roberto Colaninno, Alita-lio pa je zastopal njen izredni komisar Augusto Fantozzi. CAI bo dosedanjemu lastniku, se pravi v glavnem državi, izplačala 1,52 milijarde evrov. Medtem je CAI že v četrtek prevzela družbo Air One, ki bo absorbirana v novo Alitalio. slabo vreme - Na severu in v višjih legah sneg, drugod nalivi in poplave Narasla Tibera vzbuja strah Narasla Tibera pri mostu Sant'Agelu v središču Rima ANSA RIM - Tudi včeraj je bil Apeninski polotok pod udarom vremenske fronte z obilnimi padavinami. Na severu je snežilo, in to tudi na predalpskem in na apeninskem območju. Snežna odeja je marsikje dosegla rekordno debelost, pri čemer se poraja nevarnost plazov. Tako so usadi izolirali večino zaselkov v občini Pieve di Livinallongo pri Bel-lunu. Sneg je pobelil tudi mnoge vrhove v srednji in južni Italiji ter celo na Sardiniji in na Siciliji. Gorski reševalci so morali poseči, da so pripeljali na varno skupino skavtov, ki so šli na izlet na Etno, kjer jih je ujel snežni metež. Sicer pa nižinske in južne predele države pestijo nalivi s poplavami. V Polisteni v Ka-labriji so včeraj našli truplo 55-letnega moškega, ki je pomagal vozniku avtomobila, pri čemer se je zaradi močnih poplav porušil most. Mnoge reke so narasle ter ponekod prestopile bregove. V Firencah še ved- no z zaskrbljenostjo opazujejo vodostaj Arna, ki se grozeče dviga. Največ težav in preglavic pa že nekaj dni povzroča narasla Tibera. V Rimu je zabeležila najvišje vodostaje sinoči. Bregov na mestnem območju ni prestopila, kljub temu pa so bila obsežna območja v severnih četrtih popavljena, ker kanalizacijsko omrežje ni požiralo deževnice. Župan Gianni Alemanno je zato odredil evakuacijo za kakih tisoč prebivalcev, ki so se začasno zatekli v prostore rimskega sejmišča ter v nekatere druge strukture, ki jih je pripravila civilna zaščita. Iz previdnosti so evakuirali tudi nekdanji sedež ministrstva za zdravstvo ob nabrežju Lungotevere in še nekatera druga poslopja. Vendar hujšega le ni bilo. Do manjših poplav pa je prišlo v okolici Rima. Zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti je sporočila, da je samo na tem področju oškodovanih okrog 5 tisoč kmetijskih podjetij. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Argentinski Clarin: Vprašanje ni več, kakšno prihodnost ima Demokratska stranka, pač pa če bo sploh imela prihodnost Sergij Premru_ Italijansko levico pretresajo primeri korupcije in notranje razprtije, ugotavlja argentinski Clarín, ki primerja sedanje dogajanje z obdobjem sodnih preiskav »čistih rok« na začetku 90ih let. Samo da tokratni škandali postavljajo moralno vprašanje, ki zadeva Demokratsko stranko. Takrat so na zatožni klopi sedeli vladni predstavniki, tokrat so obtožbe letijo na račun krajevnih upraviteljev glavne opozicijske stranke. To še bolj utrjuje Berlusconijevo oblast, saj mu pripisujejo 60 odstotkov naklonjenosti v italijanski javnosti. Demokratsko stranko pa ne pretresa samo moralno vprašanje, pač pa tudi zelo resen notranji spopad med Veltronijem in DAlemo. Slednji zagotavlja, da si nikakor ne prizadeva za padec sedanjega tajnika, vendar je ustanovil lastno strujo in satelitski kanal, ki tekmuje z Veltronije-vim. Za dnevnik iz Buenos Airesa »vprašanje ni več, kakšno prihodnost ima Demokratska stranka, pač pa če bo sploh imela prihodnost«. Španski El Pais posveča dva dopisa iz Rima problemu etike in laičnosti v Italiji. V prvem poroča o filmu Broke-back Mountain, zgodbi dveh homoseksualnih kavbojev, ki so ga ta teden predvajali po drugi Raievi televizijski mreži. Čeprav so film oddajali v poznih večernih urah, so cenzurirali nekaj prizorov, ki nedvoumno prikazujejo homoseksualni ljubezenski odnos. Samovoljni rezi filma, ki je zmagal Zlatega leva na beneškem festivalu, tri Oskarjeve nagrade in štiri Zlate globuse, so povzročili številne reakcije. Predvidljivi so protesti združenj homoseksualcev, katerih predstavnik Luxuria je primerjal predvajanje filma o homoseksualcih brez homoseksualnih prizorov s sliko Leonardove Gio-conde brez glave. Kritično pa so se izrazili tudi nekateri predstavniki desnice ter združenje potrošnikov. Drugi članek madridskega dnevnika pa je posvečen zadevi Eluane En- glaro, za katero kaže, da ni na razpolago bolnišniške strukture, kjer bi lahko končalo 20 let umetnega vzdrževanja pri življenju. Niti v Vidmu, očetovem rojstnem kraju, niso pripravljeni prekiniti umetnega hranjenja, in to kljub razsodbi najvišjega sodišča, ki take izbire ne preprečuje. Očetovi zagovorniki odkrito govorijo o pritiskih politične oblasti, ki hoče vsiliti svoje gledanje, in omenjajo kot glavni vzrok za tako stališče ostro nasprotovanje razsodbi s strani Cerkve. El Pais med drugim beleži mnenje vidnega italijanskega jurista Vittoria Angioli-nija, za katerega »no vivimos en un Estado serio« - to se pravi, da ne živimo v resni državi. Britanski Financial Times poroča o morebitnem pristopu Libije v kapital italijanske naftne družbe Eni. Sklep libijske vlade o nakupu 10-odstotnega deleža je naletel na ugoden odziv v Rimu, piše britanski finančni dnevnik, verjetno je tudi bil dosežen predhodni pri- stanek italijanske vlade. K razvoju dobrih odnosov je nedvomno vplival nedavni dogovor, s katerim se je Italija obvezala, da se bo Libiji oddolžila za škodo, ki ji je bila prizadeta med kolonialistično zasedbo. Tokrat ni prišlo do negativnih reakcij kot pred časom, ko je Libija odkupila delež banke Unicredit, tudi ker morebitni pristop v Eni utrjuje vezi med državama. FT med drugim ugotavlja, da je Libija izbrala zelo ugoden trenutek, saj je vrednost delnic Enija v tem času močno padla. Prav iz Libije prihajajo številni nelegalni priseljenci, ki se množično iz-krcujejo na otoku Lampedusa: samo prejšnjega 29. novembra jih je bilo 1.400, poroča Le Monde. Italija ima na področju priseljevanja vedno bolj strogo zakonodajo. Pravzaprav so v veljavi trije zakoni: prvi iz leta 1998, s katerim je levosredinska vlada uvedla t.i. sprejemne centre, zakon Bossi-Fini, s katerim so omejili možnost priseljevanja, in letošnji Maronijev zakon, s katerim je nelegalno priseljevanje postalo zakonski prekršek. Mimo vseh omejitev, ki jih uvajajo zakoni, pa so vlade ene in druge barve občasno sanirale položaj nelegalnih priseljencev, kar daje vtis, da v Italiji nimajo jasnih pojmov, kako rešiti vprašanje. Kot primer pariški popol-dnevnik navaja dejstvo, da se bo v kratkem sprostilo več kot sto tisoč delovni mest za priseljevanje negovalk in hišnih pomočnic, v resnici pa so vse te že prisotne v Italiji, a nezakonito. Air France se pripravlja na pristanek v Italiji, piše Le Figaro, za katerega je vedno bolj verjetno, da bo prav Air France - KLM vstopila v Alitalio - CAI. Srečanje vodilnih obeh letalskih družb je po informacijah francoskega dnevnika bilo zelo koristno in francoska letalska družba je na prvem mestu za vstop v italijansko, ki pa še vedno ni rešila vseh vprašanj, da bi si zagotovila preživetje na trgu letalskega prevoza. 8 Sobota, 13. decembra 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it BARKOVLJANSKA »AFERA« - Ostri odzivi v Sloveniji »Ravnateljica slovenske šole žrtev medijskega in političnega linča« Evropski poslanec Kacin zelo kritičen do slovenskega konzula v Trstu Predsednik odbora za zunanjo politiko slovenskega parlamenta Ivo Vajgl je včeraj opozoril javnost v Sloveniji na izraz nestrpnosti, ki se je zgodil na slovenski šoli Fran Saleški Finžgar v Barkovljah in se zavzel za odziv slovenskega ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vajgl je izpostavil, da je ta izraz nestrpnosti, ki se je zgodil v Trstu, toliko bolj nesprejemljiv, ker se je zgodil na šoli. Poslanec Zaresa (tej stranki pripada tudi Vajgl) Franco Juri je v zvezi z dogajanjem v Barkovljah opozoril na »medijski linč« tržaške desnice na račun ravnateljice šole Fiorelle Benčič, ki je prerezala trak, kar je izzvalo protest občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija. Ta je o dogodku poročal naprej, pojavile pa so se zahteve po sankcijah na račun ravnateljice, je včeraj v Ljubljani povedal še Juri. Poslanec, ki pripada italijanski Franco Juri manjšini v Istri, je dodal, da se je slovenska manjšina znova znašla v obrambnem položaju, ko se je morala opravičevati, ker je v slovenski šoli uporabila lastne nacionalne simbole, in to v obliki traku, ne zastav ali česar drugega. Ravnateljica se je morala pisno opravičiti županu, kar pa ni bilo dovolj tržaškemu podžupanu Pa-risu Lippiju iz stranke Nacionalnega zavezništva, ki je zahteval proti njej ukrepe in sankcije. Kot je izpostavil Juri, je skrb vzbujajoče, da imamo vsakič opravka s takšnimi ali drugačnimi Ivo Vajgl situacijami, ko se morajo manjšinci opravičevati in braniti pred hudimi obtožbami. Evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin (ALDE/LDS) je kot nedopustno ravnanje italijanskih oblasti ocenil incident v slovenski osnovni šoli pri Trstu, ki so jo zaradi uporabe slovenske trobojnice pri otvoritvi jedilnice obiskali celo karabinjerji. Zahteval je odziv zunanjega ministrstva, napovedal pa je, da bo o tem spregovoril v evropskem parlamentu. Kacin je pri tem omenil tudi, da Jelko Kacin je po poročanju tržaškega italijanskega dnevnika slovenski konzul v Trstu Božidar Humar kritiziral dejanje ravnateljice omenjene šole, kar je po njegovem mnenju nedopustno. »Lahko, da navedba ni točna, ampak to je trenutek resnice za naše zunanje ministrstvo in za ministra Žbogarja, ki mora vendarle pokazati, ali bo ščitil interese Slovenije in ali bo skrbel za profesionalnost svojega diplomatskega zbora. Če so navedbe v Il Piccolu resnične, potem je treba ukrepati,« je včeraj v Ljubljani poudaril Kacin. ssk - Sporočilo pokrajinskega tajnika Močnika o dogajanju v zvezi z barkovljansko šolo Slovenci kot grešni kozel Stranka obsoja resolucijo desne sredine v tržaškem občinskem svetu, ograjuje pa se tudi od resolucije Demokratske stranke Slovenska skupnost je zelo zaskrbljena zaradi hudega stopnjevanja nacionalistične napetosti, ki ga v teh dneh uprizarja tržaška desnica in ki ne dobi primernega odpora ne v državnih oblasteh in niti v vsedržavnih politčnih strankah, ki bi morali biti blizu koristim slovenske manjšine, piše v svojem sporočilu pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki se ponovno posveča aferi okoli slovenskega traku na šoli Finžgar. Desnica, ki vlada v Trstu, na Deželi in v Rimu, piše Močnik, je že nekaj časa pod udarom, tudi na mednarodni ravni, ker sistematično krši in krati manjšinske pravice: »Po starorimskem političnem navodilu, ki ga je marsikateri režim osvojil, in ki pravi, da ko hočeš odvrniti od sebe pozornost, izmislisi grešnega kozla, je odločila, da ni boljše obrambe od napada na Slovence, kar naj bi še vedno prinašalo glasove. Seveda ne vemo, ali je pomislila, kam lahko privede tako ravnanje.« Pri tem SSk omenja samo »zadnji verbalni napad na znanega Slovenca na Opčinah, ki si je upal nekaj vprašati po slovensko v tamkajšnjem javnem uradu s strani tam prisotne osebe, z znanim stavkom »semo in Italia e se parla italian!«. Zato SSk obsoja »nacionalistično, točneje rasistično in krivično resolucijo, ki si jo je desnica izglasovala v tržaškem občinskem svetu, v kateri samo udriha po nedolžnih osebah in zahteva ne vem kakšne sankcije,« piše v sporočilu. Stranki se zdi, da posluša zahteve po nastopu nekega novega fašističnega sodišča ali vsekakor reda: »Karabinjerji na šoli, kjer se ni pripetilo prav nobeno kaznivo dejanje in ki zato ne morejo nastopati samo na besede nekoga, ampak so bili tja poslani s strani neke oblasti, so jasen dokaz, da se to lahko zgodi.« SSk pa se tudi ograjuje od resolucije Demokratske stranke, ki je po njenem mnenju »zgrešena, krivična in ne brani slovenskih pravic. V njej naj bi se sklicevali na nastopanje prefekta, ki je bilo po oceni SSk zgrešeno in krivično, saj namesto, da bi slepomišil okoli pojma manjšine, bi bilo morda bolje, da prijavi uprave, ki niso postavile po mednarodnih in notranjih normah predpisa- nih dvojezičnih smerokazov, ali državne ustanove, ki sistematično kršijo veljavna pravila o točnem pisanju slovenskih imen in priimkov. Tako je tudi krivično omenjati, da naj bi ravnateljica storila »hudo napako«, kar ni nič res, ker je naredila to, kar je bilo legitimno, mogoče in spoštljivo za slovensko šolo, kjer se je odvijala otvoritev. Če potem občina ni poskrbela za svoj del ali ni obvestila, kako misli, ni to krivda šolskih oblasti. Končno zgleda, da se v resoluciji niti ne omenja vseh krivic, ki jh desetletja doživlja slovenska manjšina, z zahtevo, da se jih nemudoma odpravi.« SSk meni, da je napočil trenutek, »da Slovenci strnemo vrste in da damo jasen in trden, čeprav demokratičen odgovor tržaškim nacionalistom,« v upanju, da bodo tudi ostali občani razumeli pomen trenutka in v prepričanju, »da bo tudi Slovenija pozorno in s poglobljeno informacijo o dogodkih sledila zadevi ter brezpogojno podprla življenjske interese slovenskega naroda,« zaključuje Močnik. šola finžgar Učiteljice: Z roko v roki na poti do sožitja Potem ko so mediji že na dolgo poročali o dogodku, marsikdo razmislil in povedal svoje mnenje, se nam zdi potrebno, da tudi mi povemo svoje stališče, predvsem zato da se ne bi dejstev dodatno napihovalo in ustvarjalo nepotrebne polemike. Globoko obžalujemo, da se celotna otvoritev ni iztekla tako, kot smo pričakovale, prav zato želimo tu pojasniti celoten potek dogodkov. Kot že povedano, smo zadnji trenutek prejeli telefonsko obvestilo o odprtju menze brez podrobnih informacij. Pričakovali smo, da bodo prisotni tudi otroci iz rekreacijskega središča in šole Tarabocchia, s katerimi delimo menzo in šolske prostore, zato smo se odločile, da zapojemo italijansko pesem o prijateljstvu med otroki različnih ras in kultur, da bi tako te misli delili z našimi italijanskimi sovrstniki. Mislile smo, da bo slovenska beseda prisotna s strani slovenskih predstavnikov, saj je vabilo pošiljala Občina. Slovenski svetniki so nam bili namreč stalno ob strani, ko smo se borili za posodobitev menze in prav njim gre gotovo velika zasluga, da je do tega sploh prišlo. Naj povemo, da smo v prvi vrsti šolniki in nimamo dovolj izkušenj s protokolom, ki ga je treba spoštovati ob takih uradnih priložnostih. Otvoritev, na kateri so bili prisotni odgovorni za opravljena dela in italijanski predstavniki, je vsekakor potekala v sproščenem vzdušju. O spornem traku pa ne bi veliko razpravljale. Jasno je, da če bi imele italijanski trak ali če bi ga nam odgovorni posredovali, bi izobesile tudi tega. Morda bi tako slovenski trak postal za nekatere manj moteč in sprejemljiv. Pravo sožitje pa zahteva sprejetje drugega v celoti, torej kulturo in vse, kar ta pojem zajema. Treba bo še nekaj poti... Mi pa smo optimisti, saj ob vseh teh zdrahah si naši otroci in njihovi italijanski sovrstniki naprej nemoteno delijo prostore v prijateljskem vzdušju. Res je, od otrok se lahko veliko naučimo! Učiteljice OŠ v Barkovljah »afera« s slovenskim trakom - Tržaški župan objavil pismo ravnateljice Fiorelle Benčič na svojem blogu »Vsak ima pravico, da si ustvari svoje mnenje« Pisec Luca: »Če se ravnateljica čuti Slovenko, naj pojde vodit kako šolo v tisto državo.« - Pisec Sandro: »V Trstu zadoščajo tri drugačne barve in se vsi razp...« »Afera« s slovenskim trakom na bar-kovljanski osnovni šoli Finžgar je predmet razprave tudi na blogu tržaškega župana Roberta Dipiazze www.ilsindacorispon-de.it. Župan Dipiazza je namreč na svojem blogu objavil pismo svetoivanske didaktične ravnateljice Fiorelle Benčič (pismo je poslala tudi odborniku za javna dela Francu Bandelliju), v katerem zagotavlja, da ni šlo za nobeno provokacijo in da ni želela sploh pogrevati polemik, tudi ker šola doživlja težak trenutek. Župan pripisuje pismu pozitiven pomen in upa, da bo pripomoglo čim prej zaključiti »ta neprijeten dogodek«. Vsekakor je pismo objavil, saj ima po njegovih besedah vsakdo pravico, da si ustvari svoje mnenje. Marsikateri obiskovalec hvali zadržanje občinske uprave, ki da ni želela polemizirati, nekateri pa gredo še dlje in se lotevajo ravnateljice Fiorelle Benčič, kateri pripisujejo željo po ustvarjanju polemik. Tako je neznani pisec (Anonimo) med drugim zapisal: »Čas bi bil, da se resno preveri, čemu služijo in kaj resnično učijo slovenske šole v Trstu. Tisti trakec z barva- mi slovenske zastave je bil kupljen in postavljen tja nalašč, vse prej kot »zgrešena nalogica«! Živijo na naš račun in nas imajo še za norca. Bodimo budni, z njimi ni mogoče opustiti obrambne drže.« Obiskovalec Luca pa je glede ravnateljice napisal: »Lahko bi bila pomislila prej,preden je naredila to izzivalno in nepotrebno gesto! Denar, ki je služil preureditvi menze, je denar vseh tržaških občanov, Italijanov, tujcev, Tržačanov, priseljencev itd., zato ne razumem, zakaj slovenska zastava, če smo na italijanskem teritoriju! Če se ravnateljica čuti Slovenko, naj pojde vodit kako šolo v tisto državo.« ObiskovalecMaurizio pa je dodal: »Mah...kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi se v Sloveniji ali na Hrvaškem »pomotoma« pojavil belo-rdeče-zeleni trak kot presenečenje na kakem odprtju... verjetno bi ne bilo dovolj opravičilo predsednika republike.« Neki M.P. pa je za »bogastvo«, ki naj bi ga predstavljale manjšine (v tem primeru slovenska) izpostavil beg znanega vinarja Edija Kanteta pred karabinjerji aprila letos, dalje dogodek na barkovljanski šoli in strelja- nje zgoniškega lovca v tablo na koncu vasi. Nekaterim drugim obiskovalcem pa ni šlo v račun, da se je dogodku pripisal takpomen, saj so resnični problemi drugačne narave. Trak bi lahko bil rdeč s he-lebardo, glede na to, da je denar za ureditev menze dala občina, je mnenje pisca G.M., medtem ko je neznani pisec zapisal, da bi bili lahko uporabili trak z barvami zastave Evropske unije, s čimer se strinja tudi pisec Sandro: »V Trstu zadoščajo tri drugačne barve in se vsi razp... , iskreno ne vidim razloga!« Fabio Cigoi pa je med drugim županu napisal tudi tole: »Upoštevajoč da so do nedavnega parlamentarci določenih političnih strani, ki Vas trenutno podpirajo, hodili po Krasu ter ob splošnem molku s krampom udarjali po ploščah in obeležjih šol v tamkajšnjih občinah, se mi zdaj ne zdi primerno delati ta vik in krik za en trak. Bi bili tako prijazni in mi prebrali določilo, ki vsiljuje rabo državne trobojnice na otvoritvenih trakovih? Ne bi se čudil, če bi to bil ostanek fašističnega obdobja.« (iž) / TRST Sobota, 1B. decembra 2008 9 SPLOŠNA STAVKA - Tržaškega sprevoda se je udeležilo nekaj tisoč ljudi Veliko delavcev in študentov, malo sindikatov in strank Sincovich (CGIL): Učinki krize morajo v našo deželo še priti - Mnenja manifestantov verzi so se pobude nadaljevale zvečer in ponoči, saj je bila na vrsti »bela noč«. Do jutranjih ur sta Združenje študentov in Koordinacija 133 prirejali glasbo z DJ-setom, debate in projekcije. Sredi velikega dopoldanskega sprevoda pa je bilo mogoče srečati različne ljudi, ki jih pestijo podobne vsakdanje težave. Prisotni so bili kovinarji, upokojenci, raziskovalci, šolniki, javni uslužbenci, policijski sindikat SILP in drugi, poleg stranke SKP z dvojezičnim transparentom. Slovenski transparent sta nosila tudi uslužbenca nabre-žinskega zdravstvenega centra Pineta del Carso. Paola Starz nam je pojasnila, da so uslužbenci (skupaj jih je 170, približno polovico je Slovencev) že tri leta brez pogodbe, agencija za zasebno zdravstvo AIOP pa jim je nazadnje ponudila smešen povišek enega evra na mesec ... Alfonso Senatore, predstavnik FIOM pri tovarni Sertubi, je dejal, da je usoda tega obrata po eni strani tesno povezana s ške-denjsko železarno, po drugi pa z javnimi deli. Fabio Candotto je sindikalist štivanske papirnice: »Že mesec dni je vse ustavljeno, podjetje Burgo pa bo v božičnem času zaprlo vseh svojih 13 obratov. To se še ni zgodilo.« Med upokojenci, ki so korakali po ulicah, so bili seveda tudi Slovenci. Rudi Wilhelm z Opčin meni, da vlada ne nudi ničesar delavskemu razredu, ker je reakcionarna: »Prejšnja vlada ni žela veliko uspehov, a si je vsaj prizadevala, da bi kaj dosegla v prid delavcev.« Sindikalni predstavnik uslužbencev Slovenskega stalnega gledališča Peter Ko-rošic je na težke razmere vajen, »to pa velja za številne slovenske ustanove,« je dejal. Dodal je, da so delavci v gledališču polni elana, pravkar pripravljajo novo malo dvorano, sam pa se sprašuje, kaj bodo s temi dvoranami, če bo sredstev in osebja v prihodnosti manj. Manifestacijo so, kot se pogosto dogaja, označevali tudi pestri trenutki. Sindikat COBAS je na Borznem trgu priredil družabno igro Gosja dirka šolstva. Ob metanju kocke so se igralci pomikali po igralni plošči, ki so jo z barvicami narisali na tleh. Okna od št. 1 do 36 so vsebovala različne domiselne ukaze, kot npr. »delovna praksa, miruj tri kroge« in »imaš pet diplom in osem otrok, potrebuješ podporo: pojdi le eno okno nazaj«. Študenti so medtem pred Prefektu-ro z malto in ducatom opek zgradili hiško, na katero so napisali, da ima vsakdo pravico do hiše. Drugi so na Rimski teater (nasproti Kvesture) obesili transparent, s katerim so obsodili ravnanje policije, ki je med nemško-italijanskim vrhom prijavila 8 pro-testnikov. Policisti so včeraj takoj preverili istovetnost študentov. Aljoša Fonda Utrinek z manifestacije na nabrežju KROMA Finančna straža zasegla tono maroškega hašiša Na pobudo tržaškega poveljstva je italijanska finančna straža onesposobila kriminalno združbo, ki je iz Magreba tihotapila v Italijo velike količine hašiša. V Lombardiji in Emiliji-Romagni so doslej opravili 20 hišnih preiskav in aretirali 26 ljudi, tržaški sodnik za predhodne preiskave pa je izdal še 12 nalogov za pripor. V okviru preiskave so zasegli skoraj tono hašiša in kar nekaj kokaina, ki bi organizaciji skupaj navrgli poltretji milijon evrov. Člani tolpe so italijanski in maroški državljani. Stražniki so zasegli tudi veliko industrijsko halo v bližini Parme, kjer naj bi kriminalci gojili navadne rastline, v resnici pa je bilo to skladišče za drogo. Slednjo so od tam prevažali v sosednje dežele, maroški razpečevalci pa so v sodelovanju z italijanskimi poznavalci trga prodajali na drobno. Delavci, študenti in upokojenci se včeraj niso zmenili za ostro burjo, ki jih je skušala spoditi s tržaških mestnih ulic. Povor-ka ob splošni stavki, ki jo je proti vladnim protikriznim ukrepom na vsedržavni ravni sklical sindikat CGIL, je bila uspešna. Po sindikalnih virih se je sprevoda udeležilo 4500 ljudi, drugi viri poročajo o tisočerici. Kdor si je manifestacijo ogledal, nima dvoma, da je bilo ljudi veliko, še posebej glede na dejstvo, da so se je udeležili samo sindikati CGIL, COBAS, CUB in SDL, medtem ko sta bili Stranka komunistične prenove in Kritična levica edini stranki, ki sta nastopili kot taki. Prvi podatki o stavki so prišli iz tovarne Wartsila, kjer je prekrižalo roke od 55 do 60% delavcev. V šolstvu je v deželi stavkalo 35% uslužbencev, v tovarnah pa okrog 60%. V sektorju prevozov so se v Trstu naposled odločili za večerno štiriurno stavko. Dopoldanski sprevod s Trga Goldoni po ulicah Carducci, Ghega in Roma do nabrežja in Velikega trga je minil v znaku splošne velike zaskrbljenosti. Zaključni govor je imel Franco Nasso, generalni tajnik sindikata delavcev prevozov FILT-CGIL. Zavračal je očitke, ki so te dni prišli zlasti iz vrst sindikatov CISL in UIL, češ da je splošna stavka anahronistična in da gre samo za obred. »Naš boj ni zastarel, kakor ni zastarela italijanska ustava, ki ščiti pravice delavcev,« je dejal Nasso. Naštel je sindikalne predloge, ki jih vlada ni hotela vključiti v svoj proti-krizni paket, pri čemer je podčrtal predloge o neobdavčeni trinajsti plači, preklicu krčenja sredstev za šolstvo in raziskovanje ter širitvi socialnih zaščit na prekerne delavce. »Italija bo za zajezitev krize potrosila od 4 do 6 milijard evrov, medtem ko jih bo Španija potrosila 40, Francija pa 100,« je zatrdil. Na odru na Velikem trgu sta sredi burje spregovorila še predstavnik študentov Paolo Prelazzi (ta je odlok 133 označil kot »razlastitveno kampanjo na račun javnega šolstva in univerze«) in tržaški predstavnik državne mreže prekernih docentov Ales-sandro Sfrecola. Tržaški tajnik CGIL Adriano Sincovich je opozoril, da je ekonomska kriza zaenkrat močneje zajela Piemont, Lombardijo in Emilijo-Romagno, »zaviranje industrijske proizvodnje in transporta ter težave v trgovskem sektorju pa so znaki, ki kažejo, da so učinki svetovne krize tudi v naši deželi za vogalom«. Množici se je na Trgu Oberdan pridružila gosta študentska povorka, ki je bila krenila z glavnega sedeža univerze. Študenti so vseskozi poudarjali, da če bo ministrica Gelmini vsaj delno preoblikovala šolsko reformo, ostaja univerza prepuščena sami sebi v vse hujši stiski. Zgovoren je bil transparent z geslom »Unicredit ali Univerza? Krize ne bomo plačevali mi!«. Prav na uni- GRANBASSI Shod, srečanje in protestno pismo Danes popoldne bo na vrsti shod proti poimenovanju stopnišča Giuseppe Revere po Mariu Gran-bassiju, aktivnemu zagovorniku fašizma in borcu za uveljavitev Fran-covega režima v Španiji. Zbirališče bo ob 15. uri pri omenjenem stopnišču, tik ob Trgu Rosmini. Zatem bo v Kulturnem domu ob 16. uri srečanje z Gerhardom Hoffmannom, 91-letni-ku, ki je pristopil k protestu. Ko je bil star 20 let, je Hoffmann vstopil v Mednarodne brigade, ki so se v Španiji borile proti Francu, nato pa se je v Franciji boril še proti Nemcem in kolaboracionistom. Današnji protest so podprle številne ugledne osebnosti, kot so Moni Ovadia, Margherita Hack, Boris Pahor in Fulvio Camerini, pa tudi politične stranke SKP, Občani za Trst, Italija vrednot, Zeleni in Kritična levica. Predstavniki Demokratske stranke so svoje stališče včeraj pojasnili na tiskovni konferenci, na kateri so povedali, da so v zvezi z zadevo poslali pismo predsednikoma senata in poslanske zbornice Rena-tu Schifaniju in Gianfrancu Finiju. Pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini in načelnik v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero sta razložila, da pobudo tržaškega odbora za poimenovanje stopnišča po Granbassiju ostro obsojata, k današnji pobudi pa stranka uradno ni pristopila zaradi besedila, ki ga je za predstavitev shoda sestavil odbor prirediteljev. »Sporen je po našem samo en stavek, in sicer tisti, ki omenja, da je tržaški župan vedno prišel v Rižarno samo iz dolžnosti,« je dejal Omero. Tega mu ne moremo očitati, ker je večkrat dokazal, da sam zastopa po dialoga, meni Omero. S Co-solinijem sta zatorej poslala pismo predsednikoma obeh vej parlamenta. Zapisala sta, da se predlog NZ za poimenovanje stopnišča po Gran-bassiju uokvirja v širšo težnjo občinskega odbora, ki skuša tako ali drugače spet ovrednotiti fašizem. Primer Granbassi je samo vidnejši znak te težnje, (...) Trst pa si ne zasluži vloge nekakšnega "muzeja nostalgij', sta zapisala. Pismo se zaključuje s pozivom Finiju in Schifaniju, naj razumeta občutljivost določenih dejanj, ki nas vodijo v preteklost in nespametno škodujejo predvsem mestu repentabrska občina - Vaščani pisali pismo županu Križmanu, ker javna razsvetljava ne deluje Temne noči na Fernetičih Odgovorna za razsvetljavo pa ni občina, temveč upravitelj ceste pred nekdanjim mejnim prehodom - V enem letu so bile luči prižgane le 147 noči Vse kaže, da se je Fernetičem zadnji čas nekaj zarotilo. Skozi vas ob nekdanji meji vsak dan vozi na stotine težkih tovornjakov, kar že itak povzroča vaščanom velike težave in predvsem ogroža njihovo varnost. Da bi bila mera polna pa je v zadnjih mesecih odpovedala še razsvetljava. Tako prežita v dolgih zimskih nočeh na krajane dve nevarnosti: gost tovorni promet in tema na cesti. Pravšnji koktajl za nesrečo (ki je na srečo še ni bilo, a čaka v nočni zasedi...). Domačini so dalj časa potrpežljivo čakali, da bodo odgovorni vendarle popravili na novo nameščeno javno razsvetljavo. Ko so uvideli, da potrpljenje nič ne pomaga, so se odločili za konkreten poseg. Sestavili so pismo in ga naslovili repentabrskemu županu Aleksiju Križmanu. V njem so uvodoma zapisali, da naprava ni občinska last, župana pa so pozvali, naj poseže pri odgovornih. Nova razsvetljava je nameščena na zelenici nasproti hišne številke 14, ob vhodu na hitro cesto in na začetku ceste, ki zavije proti Repentabru. Okvare na razsvetljavi se vrstijo kot na tekočem traku. Luči svetijo kaki dve uri dnevno ali ponoči, nato mrknejo.Zgodilo se je, da so bile cele tedne ugasnjene. Namestitev drogov in luči električne napeljave je mnogo sta- la, zato je nerazumljivo, da luči ne delujejo. Ko razsvetljava ne deluje, je odsek cestišča in ploščadi pred nekdanjim mejnim prehodom zelo nevaren, predvsem zaradi gostega tovornega prometa. Ne gre pozabiti, da so Fer-netiči »bili in ostajajo italijanska vrata,« saj se skozi nje vije promet iz vzhoda v državo. Območje ploščadi po nekdanji meji pa je degradirano, ker ni lepa vizitka za turista ob vhodu v državo. Pismo je podpisalo 41 prebivalcev Ferne-tičev in predstavnikov tamkajšnjih trgovin in drugih gospodarskih dejavnosti. Domačini vedo povedati, da so bile v zadnjem letu luči na Fernetičih prižgane le 147 dni oziroma noči. Pomeni, da je v vasi več kot polovico leta ponoči vladala tema. Na cesti, ki pelje skozi Fernetiče, vlada prava lastninska zagonetka. Del ceste upravlja družba Strade Friuli Venezia Giulia, od hotela do mejnega prehoda pa cestno podjetje Anas. Re-pentabrski župan je posredoval protest prebivalcev Fernetičev odgovornim. Kdaj bodo ti konkretno ukrepali, pa ni znano. V četrtek zvečer je bilo na Fernetičih vse po starem: tema! M.K. Fernetiči: gost tovorni promet, ponoči pa še tema KROMA 10 Sobota, 13. decembra 2008 TRST / pomorska postaja - Nadvse aktualno Predlogi za čim manj boleče premoščanje svetovne krize Teme posveta so bile socialna varnost na delu, zmanjševanje tveganja za odpuščanje delavcev in varna prožnost Socialna varnost na delu, zmanjševanje tveganja za odpuščanje delavcev in varna prožnost kot politična strategija so bili osrednja tema celodnevnega simpozija, ki je včeraj potekal na Pomorski postaji. Aktualno srečanje, to se je predstavilo pod geslom Welfare to work, je postreglo s številnimi stališči in predlogi, kako povečati fleksibilnost trgov dela, še posebej v tem trenutku, ko se je tudi Italija tako kot ostale države EU znašla v primežu posledic svetovne finančne krize. Kongres je organizirala Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželo FJK, na njem pa so sodelovali številni akterji, ki trenutno iščejo strukturne rešitve (med temi strukturnimi ukrepi je tudi reforma trga dela), ki bi imele dolgoročnejši doseg. Eno izmed ključnih prioritet pri zagotavljanju socialne varnosti na trgu dela so govorniki videli predvsem v doseganju tako imenovane flexicurity ali varne prožnosti na trgu dela, ki pomeni nov pogled na prožnost in varnost. Po uvodnem pozdravu podpredsednika pokrajine Walterja Godine sta precej številno občinstvo pozdravila G. Balsamo, ki je na splošno orisal razvoj italijanskega socialnega sistema, in W. Trinco, ki je izpostavila socialno zapostavljenost žensk in mladih družin na delovnem mestu. Franco Todero, deželni koordinator projekta PARI Italia Lavo-ro SpA, ki je povezoval jutranji del posveta, je besedo nato predal pokrajinski odbornici za delo Adele Pino. Ta je v svojem diskurzu predstavila vse ukrepe, ki jih Pokrajina Trst izvaja na področju delovne politike (odprli so denimo okence za pomoč podjetjem in za promocijo podjetništva pri ustanovi EZIT in okence za pomoč študentom pri ustanovi ER-DISU, aktivirali so se tudi na področju vključevanja žensk na delovni trg, tujcem so olajšali postopek za pridobitev delovnega dovoljenja itn), analizirala pa je tudi pozitivne aspekte varne prožnosti, ki je ena od temeljnih orodij za boljše poslovanje podjetij, boljšo kondicijo gospodarstva, ki zagotavlja temelje socialne države. Govornica je dejala tudi, da bi bilo potrebno modernizirati zakon o delovnih razmerjih, redefinirati socialne amortizerje, zmanjšati čas prehoda med nastankom brezposelnosti in novo zaposlitvijo, vseživljenjsko učenje spodbujati na način, da bo postalo temelj razvoja in aktivno politiko zaposlovanja preoblikovati na način, da ustreza potrebam sedanjosti in prihodnosti. O varni prožnosti kot politični strategiji, ki skuša sinhrono in namenoma povečati fleksibilnost trgov dela, organizacije dela in delovnih razmerij na eni strani ter na drugi strani povečati varnost zaposlitve in socialno varnost, predvsem za šibkejše skupine znotraj in izven trga dela, je spregovorila prof. Roberta Nunin, ki sicer poučuje na tržaški pravni fakulteti. Prof. Nuninova je v svojem posegu poskusila odgovoriti na vprašanje, ali je flexicurity - varna prožnost zavajajoča utopija ali realistična perspektiva. Varna prožnost po kontekstu evropske Komisije sestoji, kakor je razložila govornica, iz štirih elementov: fleksibilnih delovnih razmerij, aktivne politike zaposlovanja, ki učinkovito pomaga ljudem pri soočanju s hitrimi spre- Včerajšnji posvet je organizirala Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželo FJK KROMA membami, brezposelnostjo in prehodu v nove zaposlitve, zanesljivega in ustreznega sistema vseživljenjskega učenja ter modernega sistema socialne varnosti. Ti štirje elementi veljajo za širši evropski okvir, je dejala Nuninova in se ob tem še vprašala, kako je z varno prožnostjo v Italiji. Po njeni oceni se koncept varne prož- nosti pri nas ni bistveno odmaknil od tradicionalnega gledanja varnosti delovnega mesta. Sicer je italijanski model zaposlovanja pred leti uvedel večjo fleksibilnost delovnih razmerij, aktivno politiko zaposlovanja je prenesel na dežele in pokrajine, povečal je pomen motivacijskega vseživljenjskega učenja, a modernega sistema socialne varnosti Italija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izvaja na najbolj učinkovit način. Glede na zadnjo ugotovitev je prof. Roberta Nunin svoj poseg zaključila s trditvijo, da flexicurity - varna prožnost v Italiji zaenkrat ostaja le zavajajoča utopija, ki pa bi jo z malo več politične volje, celovitim pristopom in drugačno strategijo lahko prenesli v pozitivno prakso. Navedene ugotovitve so potrdili in nadgradili tudi drugi govorniki, ki so nastopili v drugem delu včerajšnjega simpozija. Dejavnost in storitve zavoda INPS je podrobno seciral Antonino Riz-zo, direktor deželne agencije za delo in za poklicno izobraževanje Domenico Tranquilli je spregovoril o delovnem trgu v deželi FJK, deželna odbornica za delo in visoko šolstvo Alessia Rosolen je govorila o načrtih njenega resorja, do besede pa sta prišla tudi Luca Visentini in Quirino Stortini, predstavnika deželnih sindikatov U.I.L. in U.G.L. Popoldne je sledila še okrogla miza, na kateri so razpravljali ugledni gostje iz sveta gospodarstva. (sč) miklavževanja - Šole in društva Miklavž je tudi letos obiskal in obdaroval otroke Letošnji Miklavž je že porazdelil darila, prijeten spomin nanj pa ostaja na slikah: desno med osnovnošolci v Dolini, spodaj pa z otroki otroškega vrtca Oblak Niko in prvega razreda OŠ Otona Župančiča pokrajina Odbornica Barduzzi zapustila upravo Ondina Barduzzi Zamenjava v tržaškem pokrajinskem odboru: Ondina Bar-duzzi, odbornica za ozemlje, okolje, infrastrukturo in prevoze, je iz osebnih razlogov odstopila. Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je odstop sprejela in za novega odbornika imenovala Vittoria Zolio, do pred šestimi leti generalnega tajnika dežele Furlanije-Julijske krajine. Ondina Barduzzi, nekdanja odbornica v Illyjevem tržaškem občinskem odboru, je v pokrajinski upravi skrbela za žgoča okolj-ska vprašanja, predvsem pa je bila med pobudniki lahke železnice med Miljami, Sežano in Ronkami. Predsednica Bassa Poropa-tova bo novega odbornika Zolio predstavila danes na sedežu pokrajine. Danes pri sv. Justu Luč miru iz Betlehema V tržaški stolnici sv. Justa bo danes popoldne ob 16.30 ob prisotnosti škofa Evgena Ravignanija sprejem Luči miru iz Betlehema, ki so jo že v tem tednu z Dunaja prinesli odrasli skavti. Člani Slovenske zamejske skavtske organizacije pa bodo delili Luč miru na Krasu jutri, v Bregu in mestu pa prihodnjo nedeljo oz. pri polnočnicah. Skupina slovenskih tržaških skavtov pa je že danes skupaj s skavti in taborniki iz Slovenije odpotovala na Dunaj, da bi v tamkajšnji srbsko-pravoslavni cerkvi prisostvovala osrednji slovesnosti ob sprejetju Luči miru. Osrednji sprejem za Slovenijo bo potekal jutri najprej ob 17.15 v ljubljanski stolnici in nato pred magistratom. Uradni sprejem za Primorsko pa bo že danes na goriškem gradu z nadaljevanjem na trgu Evrope. Razstava v Briščikih Še jutri bo do 20. ure v društvenih prostorih v Briščikih na ogled decembrska razstava vezenin in kamnitih izdelkov, ki so jo odprli sinoči z nastopom MoPZ KD Kraški dom iz Repna. Na ogled so vezenine, ki so jih izdelale gospe, udeleženke tečaja, ki ga vodi izkušena ve-zilja Marica Pahor, in kamniti izdelki mladega in obetavnega domačega ustvarjalca Sandija Šuca, ki kraški kamen oblikuje v manjše in večje okrasne predmete. SDGZ: izpopolnjevalni tečaji prve pomoči Podjetje Servis prireja pod pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izpopol-njevalni tečaj prve pomoči za vsa podjetja, ki imajo uslužbence, družbenike ali družinske sodelavce. Ta bo potekal v podružnici SDGZ-Ser-vis v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, v sredo, 17. decembra, od 15. do 19. ure. Zainteresirani naj se čimprej zglasijo v tajništvu Servisa v Trstu, v podružnicah ali na telefonsko številko 040-6724830. / TRST Sobota, 1B. decembra 2008 11 NARODNI DOM - Slovenci v Trstu: od prisotnosti do uspešnosti Recept za uspeh? OPČINE - Jutri Počastitev obsojencev Znanje in garanje na kvadrat 2. tržaškega Miloš Budin, Vinko Sandalj in Miran Košuta o »magični formuli« za uspeh procesa Znanje, garanje, prepričanje in poštenost, pa tudi kak trik prav gotovo ne škodi. Taka je torej »magična formula« za uspeh, tako kot so jo na včerajšnjem srečanju v Narodnem domu številni publiki posredovali trije uspešni gostje, politik Miloš Budin, podjetnik Vinko Sandalj in kulturnik Miran Košuta. »Slovenci smo nagnjeni k temu, da izpostavljamo predvsem kritične trenutke, pri tem pa povsem zanemarjamo svojo uspešnost,«je uvodoma dejal Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je s Slovenskim klubom priredila debato, ki je nosila naslov Slovenci v Trstu: od prisotnosti do uspešnosti in jo je vodila novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar. Led je voditeljica srečanja razbila z osebnim vprašanjem, točneje z osebnim spominom na prvi uspeh. Miloš Budin, ki je bil v zadnjih 35 letih eden glavnih politikov naše skupnosti, ni izpostavil nobenega posebnega trenutka, pač pa je vsak korak v svoji politični karieri spremljal kot velik uspeh. Manjšina, Trst in pravzaprav Italija so bila za podjetnika, veletrgovca s kavo Vinka Sandalja preozko obzorje, tako da je uspeh dosegel, ko se je vključil v širša mednarodna tržišča in delal to, kar mu je všeč. »Če se uspešnost meri po tem, koliko imaš pod palcem, in torej zrak, sem jaz zgleden primer neuspešnega Slovenca,« je izjavil profesor slovenske književnosti na rimski Sapienzi in na tržaški Filozofski in leposlovni fakulteti Miran Košuta, ki se sicer brez samoobjokavanja na prehojeno pot ponosno ozira. O receptih za uspeh je profesor Košuta izluščil obče uporabno moralo, in sicer: »Študiraj to, kar ti je pri srcu, bodi to, kar si, delaj, kar te veseli in vlagaj svoje energije v študij in izpopolnjevanje. Skratka po Einsteinu: znanje + garanje na kvadrat.« Budin pa je bistvenemu znanju in garanju dodal še poklicne trike, ki prav gotovo koristijo v kompetitivni tekmi za vodilna mesta, in pa seveda prepričanje, da lahko uspemo, Sandalja pa je vseskozi vodila sla po odličnosti in poštenost, ki je v poslu in odnosih na tržišču izredno pomembna. »Kaj pa slovenska pripadnost, je bila breme ali prednost,« je zanimalo Dol-harjevo. Prvi se je oglasil Sandalj, ki ne daje pripadnosti pozitivnega ali negativnega predznaka, »saj uspeh ni odvisen od tega, če si Slovenec, Italijan ali Turek. Prav gotovo je ena izmed osnovnih prednosti Slovencev v Trstu (z razliko od italijanskih someščanov) poznanje dveh oziroma več jezikov.« Po Budinovem mnenju je pripadnost včasih omejevalna, saj se uveljaviš, če si sposoben, ne glede na to če si Slovenec. Pripadnosti, jezika in poznavanja širšega prostora vzhodne in srednje Evrope pa bivši senator ni izpostavljal, da bi kril druge pomanjkljivosti. »Naše poklicne usode dokazujejo, da smo Slovenci v Trstu dobro sprejeti in da ni več rasističnih diskriminacij in pregrad iz preteklosti,«je poudaril Košuta in osvetlil integriranost posameznikov v italijanski prostor in delo, ki pa ne sme pomeniti asimilacije, pač pa mora biti neko odpiranje še neznanih oken sosedu-okolju. Stvari so se v Trstu s časom spremenile, k čemur smo prispevali vsi, je ocenil Budin in svetoval večjo pozornost do sosedovega zornega kota, do tega, kako drugi sprejema naša dejanja. Da je to osnova vseh medosebnih odnosov je potrdil tudi Sandalj, ki sicer obžaluje še vedno prisotne pregrade v glavah ljudi. Mi se odpiramo italijanski skupnosti, slednja pa je še vedno zaprta in pozorna do naše drugačnosti zgolj na papirju, je ocenil Košuta. Trst je sposoben sprejemati slovenske posameznike, šam-pione in pisatelje, se pravi zanj uporabne ljudi, ne pa skupinskih pravic, enakopravnega soobstoja slovenstva in ita-lijanstva ali institucionalnega uvajanja slovenščine v italijanskih šolah. Srečanje je bilo sicer namenjeno predvsem mladim, katerim naj bi gostje posredovali skrivnost, kako se prebiti od gole prisotnosti do dejavne uspešnosti. V dvorani pa je bila ta generacija žal tudi tokrat bolj skromno zastopana. (sas) Od leve: kulturnik Miran Košuta, podjetnik Vinko Sandalj in politik Miloš Budin so odgovarjali na vprašanja novinarke Poljanke Dolhar KROMA TREBČE - Redarji Z vzhodnega Krasa odpeljali že 58 prikolic Z območja Trebč, Padrič in Gropade so tržaški mestni redarji odpeljali 58 prikolic, ki so bile parkirane na raznih zasebnih zemljiščih. Pri Naselju sv. Sergija in Katinari so situacijo že pred tem uredili, sporočajo redarji. Občinska policija je na Krasu naštela kar 110 prikolic. Redarji razlagajo, da so predpisi za uporabo prikolic v odloku predsednika republike št. 380 iz leta 2001. Prikolice, ki jih lastnik uporablja kot bivališče, delavnico ali skladišče, je treba prijaviti in zaprositi za ustrezno gradbeno dovoljenje. Prikolico namreč enačijo z zgradbo oziroma gradbeno in urbanistično spremembo. Če pa je prikolica na ozemlju, ki je podvrženo okoljski zaščiti, potem mora lastnik zaprositi še okoljsko dovoljenje. Območje Trebč je že »očiščeno«, redarji so zdaj na delu pri Pa-dričah in Gropadi. mib - Včeraj podelili Award 2008 Tržaška poslovna šola nagradila Michela Frenzla Nemški menedžer vodi največji turistični koncern na svetu Kljub krizi, se ljudje ne nameravajo odpovedati zimskim in poletnim počitnicam, je prepričan Michael Frenzel, prvi mož največjega turističnega koncerna na svetu, nemškega AG TIU, ki mu je tržaška poslovna šola MIB School of Management včeraj podelila nagrado Award 2008. »Skrivnost je v tem, da si fleksibilen in da od zelo blizu opazuješ, kaj se dogaja na trgu,« je povedal Frenzel. Award je nagrada, ki jo poslovna šola vsako leto podeljuje najpomembnejšim osebnostim s področja, ki ga pokriva njen mednarodni master iz turizma. Letošnji podiplomski tečaj, ki se je pravkar začel, je dosegel rekordno število tujih študentov, ki imajo 35-odstotni delež. Nagrajenca, ki je priznanje prejel za svoje menedžerske in vodstvene sposobnosti, s katerimi je koncern povedel v svetovni vrh, so sprejeli znanstveni direktor šole MIB Vladimir Nanut in vodstvo masterja iz turizma, podelitve pa so se udeležili tudi predstavniki lokalnih oblasti. »Ponosni smo, da predajamo to nagrado Michaelu Frenzlu za njegove pomembne prispevke k me-nedžerski kulturi za razvoj turistične panoge na svetovni ravni,« je izjavil profesor Nanut. Koncern AG TUI ustvari letni promet v vrednosti 19,6 milijarde evrov, od tega 14 milijard na področju turizma, ima 3400 potovalnih agencij, 75 tour operaterjev, 120 letal, 35 agencij za lokalno asistenco v 36 državah, 12 hotelskih verig v 30 državah in letno popelje na počitnice 25 milijonov turistov. narava - Presenečenje po nesreči pri Trebčah, kjer je avto zbil žival Košuta hermafrodit Zbita košuta je imela minimalne moške spolne organe, a ni imela jelenjih rogov - Dvospolniki zelo redki Ponedeljkova prometna nesreča na cesti Opčine-Trebče, v kateri je poginila mlada košuta, je postregla s prvovrstnim presenečenjem. Košuta v resnici ni bila košuta, temveč - hermafrodit. Tako je ugotovil Manlio Palei, živi-nozdravnik zdravstvenega podjetja, zaposlen na Proseški postaji, kamor so poginulo žival prepeljali po nesreči. Lovci, gozdne straže iz Doline in predstavniki pokrajinske okoljske policije, ki so v ponedeljek zvečer posegli na kraju nesreče pri Trebčah, niso imeli nobenega dvoma o zbiti živali. Na glavi ni imela rogovja, obraz je bil milih potez: to je košuta, so ugotovili v en rog. Podrobnejšipregled dan kasneje na sedežu upepeljevalnika na Proseški postaji je vnesel dvom v prvotno trditev o spolu živali. Živinozdravnik Palei je odkril, da je imela košuta...zunanje moške spolne organe. Sicer povsem nerazvite, minimalno majhne, skoraj mikroskopske, a jih je imela. Lovci, gozdne straže in agenti pokrajinske okoljske policije jih verjetno niso opazili zaradi teme, je kolege opravičil Palei. Na podlagi tega odkritja bi lahko trdili, da je bila košuta v resnici jelen. Ta ugotovitev pa je bila navzkriž z ostalo zunanjo podobo živali. »Žival je bila stara kako poldrugo leto. Rojena je bila najverjetneje junija 2007. Tako je bilo mogoče ugotoviti po teži, 80 kilogramov. Ob taki starosti se jelenu na glavi že razvijejo izbokline in prvo šilasto rogovje. Zbita žival jih ni imela,« je pojasnil živinozdrav-nikPalei, zaradi česar »ni mogla bitipra-vi jelen«. Kaj je torej sploh bila, če ni bila niti košuta, niti jelen? Hermafrodit, dvospolnik, je na podlagi svoje dolgoletne izkušnje »razsodil« Palei. Veterinar ni opravil prave obdukcije, ker so trup živali kmalu po njegovem »odkritju« zažgali. Je pa prepričan, da je imela žival v notranjosti tudi razmnoževalne organe samice. Samičini estrogeni hormoni so prevladali nad samskimi, zato se rogovje ni razvilo in žival je imela tipični ljubki gobček samice. Gre za zelo zelo redek primer her-mafrodita, je ocenil živinozdravnik Palei. Tržaški odbori Vsedržavne zveze partizanov Italije, bivših de-portirancev in političnih preganjan-cev vabijo jutri na spominsko svečanost ob 67-letnici usmrtitve Pin-ka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki so bili obsojeni na drugem tržaškem procesu. Kot je znano, organizatorji ne pošiljajo nikomur vabil, ker menijo, da je dolžnost vseh, tako ustanov kot posameznikov, ki verjamejo v ideale, za katere so padli darovali svoja življenja, da se ob napovedanih svečanostih poklonijo njihovemu spominu. Ob 15. uri bosta pred spomenikom, ki je še vedno pod ključem, spregovorila Fulvia Premolin, županja Občine Dolina in Roberto Bir-sa, član pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Predsedovala bo Maja Malalan, zapel bo MoPZ Tabor, ki ga vodi Mikela Šimac. Ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na pobudo Knjižnice Pinka Tomažiča in tovarišev društva Tabor predstavitev knjige Vla-ste Beltram Koprski zapori - Le car-ceri capodistriane, ki je izšla ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943. V uvodu je Dušan Fortič zapisal: »Publikacija o koprskih zaporih, o trpljenju in žrtvah političnih zapornikov in njihovem prispevku za uresničenje samostojne in suverene Slovenije, je tehtno sporočilo, kje so korenine naše današnje stvarnosti in da zgodovinskih resnic ne smemo omalovaževati, tajiti ali zanikati.« V dvojezični raziskavi je najbolj poudarjeno obdobje fašizma, zato posveča Beltramova obsežen del publikacije spominskim pričevanjem političnih zapornikov v obdobju med obema vojnama. Ob prisotnosti avtorice bosta o knjigi spregovorili Vera Ve-zovnik in Zorka Podobnik. Srečanje bo obogatilo petje MoPZ Tabor. Ženske in vojna Na Tržaškem ga niso še zabeležili, tudi zato, ker se je jelen pojavil šele pred kratkim na tem območju. A tudi na vsem alpskem področju, kjer je jelenjad doma, ne pomnijo podobnih primerov. V naravipozna-jo nekatere živali-hermafrodite. Taki dvo-spolniki so na primer polži. Med jeleni pa jih ni (bilo). Včeraj ni bilo mogoče izvedeti, ali sploh obstaja strokovna literatura o pogostnosti dvospolnikov med jelenjadjo. Narava se je očitno poigrala s košuto- hermafroditom. To je bila klasična genetska napaka, je menil Boris Leskovic, dolgoletni urednik slovenske revije Lovec, potem ko ga je tržaški lovec Erik Husu obvestil o neobičajni košuti na Krasu. Novica o dvospolniku se je tako razširila v Slovenijo, kjer je jelenjad v slovenskih gozdovih doma. Živinozdravnik Manlio Palei pa je spomnil, da dvospolniki niso izključna, čeprav zelo zelo redka domena živali. Tudi med ljudmi se kdaj pa kdaj znajde her-mafrodit. V Italiji je najbolj znan(a) Eva Robins. M.K. V Narodnem domu bo danes (od 9.30 do 18. ure) zanimiv posvet o vlogi žensk v vojnah, ki ga prirejajo tržaška psihološka fakulteta, pokrajina, pokrajinska komisija za enake možnosti, center za boj proti nasilju nad ženskami Goap in žensko kulturno združenje La settima onda. Obnoviti življenje tam, kjer je divjala vojna: mirovne pobude žensk je naslov posvetu, ki ga bodo oblikovali posegi senatorke Lidie Menapace, predstavnice tržaške univerze Melite Richter, predstavnice beograjskega avtonomnega centra za ženske Lepe Mladjenovič in ženskega terapevtskega centra iz Zenice v Bosni Sabihe Hu-sič. V popoldanskem delu se bodo za mikrofonom zvrstile Elena Beltrame, Elisabetta Donini, Gloria Nemec, Elisa Danese in Daniela Guasco, za zaključke pa bo spet poskrbela Menapa-cejeva. Ob 18. uri bo ravno tam na sporedu koncert Alfreda Lacosegliaza Patchwork Ensembla. Jutri praznični koncert na Pesku SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina prireja jutri ob 16. uri, koncert v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov 2008. V župnijski cerkvi na Pesku bo nastopil moški vokalni kvintet Aeternum, ki se bo predstavil z glasbenimi odlomki gospel in spiritual glasbe ter pričaral primerno pred-praznično vzdušje. Pevska zasedba prihaja iz Črenšovcev v Prekmurju, kjer od leta 2004 redno nastopa in sodeluje na raznih krajevnih prireditvah, tokrat pa se prvič predstavlja na italijanski strani meje. Obeta se prijeten glasbeni program. (Za) 12 Sobota, 13. decembra 2008 TRST / GORJANSKO - Night rider bar Skupina Charge danes predstavlja svoj novi cd Seven Baskitarist Damjan Križ-mančič, kitarist Andrej Carli, pevec in kitarist Mojmir Kokorovec ter bobnar Luca Solferino alias sedanja zasedba skupine Charge bo igrala danes od 21.30 dalje v lokalu Night rider bar na Gorjanskem. Tržaški bend je že igral v tem okviru pred enim letom, tokrat pa se bo vrnil ob posebni priložnosti, saj bo nastop spremljala nova cd plošča (druga po vrsti), ki je izšla pred kratkim v samozaložbi. Iz števila posnetih, avtorskih pesmi je nastal naslov Seven, iz skupnega dela in sodelovanja drugih prijateljev pa vsebine in zunanja podoba, ki jo zaznamuje platnica prekmurske umetnice Katje Pal. Iskanje večje kvalitete je bilo vodilo benda, ki je v primerjavi s prvim cd-jem posvetil več časa izoblikovanju detajlov, saj se je pripravljalno in snemalno delo pričelo že lani poleti. Alternativno rockpop govorico sooblikujejo vsi člani benda, besedila pa piše Andrej Carli, ki je lani izdal tudi zbirko po- ezij pri ZTT-ju. Med pesmimi na programu je »Summer song« eden od vodilnih komadov, ki bo zazve-nel nocoj skupaj z drugimi skladbami novega in tudi bodočega, tretjega cd-ja, ki je že v pripravi. Skupina Charge praznuje tako desetletnico delovanja z novo ploščo, ki bo začela danes svojo pot in jo bo v januarju nadaljevala ob koncertih z novimi termini v Sloveniji. (ROP) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 13. decembra 2008 LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 zatone ob 16.21 -Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 17.01 in zatone ob 8.41. Jutri, NEDELJA, 14. decembra 2008 DUŠAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,5 stopinje C, zračni tlak 1004,3 mb ustaljen, veter 50 km na uro burja, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje C. podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Vichy Cristina Barcelona«; 18.15, 21.30 »Deep Water«. CINECITY - 14.45, 15.30, 16.45, 17.40, 18.50, 20.00, 21.30, 22.00 »Ultimatum alla terra«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; 14.30, 16.15, 20.30 »Saw V«; 22.15 »Torno a vive-re da solo«; 14.30, 16.30, 18.20, 20.30 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zam-pe«; 15.15, 17.40, 20.00, 22.15 »Twi-light«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Nes-suna verita«; 18.00, 22.15 »Changeling«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«; 15.30 »Wall-E«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »Mamma mia!«; 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui corre-re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.15 »Rachel sta per sposarsi«. KOPER - KOLOSEJ - 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Madagaskar 2«; 15.40, 17.40, 19.40, 21.40, 23.40 »Preberi in zazgi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Bolt - Un eroe a quattro zam-pe«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«; 18.15 »Torno a vivere da solo«; 16.30, 20.15, ¿i Čestitke Na ekonomski fakulteti - turistična smer je z odliko diplomirala naša JASMINA SOSSI. Z njo se veselijo in ji čestitajo nona Vera, mama, tata in brat Andrej. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimo-vanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: fran-milcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. S Izleti lastnik L. Scomersich & C. VELIKA RAZPRODAJA zaradi prenehanja dejavnosti I POPUSTI OD 30% DO 60%| PROSEK 129 - TRST Tel. 040 251140 SPDT obvešča udeležence izleta v »neznano«, ki bo v nedeljo, 14. decembra, da bo odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu ob 8.00 uri in ob 8.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Pohod ni zahteven (tri ure hoje), priporočamo pa primerne pohodniške čevlje in zimsko opremo. Dodatne informacije Vam nudita Livio, tel. 040/220155 in Vojka, tel. 040/2176855. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, email: info@sddsk.org. Bambičeva galerija vabi na odprtje fotografske razstave KRAJI DUHA Štefana Grgiča Ob predstavitvi mag. Jasne Meriti bo s svojimi izvirnimi skladbami nastopil duo: Lara Puntar - glas in Dario Viviani - kitara DANES, 13. decembra 2008, ob 20.30 Proseška ul. 131 - Opčine KRD DOM BRISCIKI vabi v društvene prostore na razstavo KAMNITIH IZDELKOV Sandija Šuca in VEZENIN društvenih tečajnic URNIK: sobota, 13. decembra od 14.00 do 20.00 nedelja, 14. decembra od 14.00 do 20.00 40 let Ob 40-letnici delovanja vabi Zadruga Naš Kras na predstavitev zbornika 40 let EGON KRAUS ČLOVEK, KI JE URESNIČIL IDEJO publikacijo bo predstavil Dušan Udovič DANES, 13. decembra, ob 11.00 v Prosvetnem domu na Opčinah Izid publikacije so podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu In po svetu Dežela FJK, Pokrajina Trst 22.15 »Saw V«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita«. SUPER - 16.45, 22.00 »Never back down«; 18.30, 20.15 »Max Payne«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10, 22.10 »Saw V«; Dvorana 4: 17.30 »Twighlight«; 20.30 »Racconto di Natale«; Dvorana 5: 16.00 »Tiffany e i tre briganti« ; 17.40, 20.00, 22.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. 0 Prireditve KRD DOM BRIŠČIKI vabi na razstavo vezenin društvenih tečajnic in kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Urnik razstave danes, 13. in v nedeljo, 14. decembra bo od 14. do 20. ure. BRKINSKA GODBA 2000 prijazno vabi na praznični koncert v Kulturni dom Hrelje v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri! Vstop prost. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi ob izdaji knjige »Ena duša in ena pamet - Življenjske pripovedi iz Šked-nja pri Trstu«, na predstavitev v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri. Ob prisotnosti pripovedovalcev bosta knjigo predstavili dr. Marija Makaro-vič in Marta Košuta, ki sta pripovedi zbrali, zapisali in uredili. Odlomke iz njihovih pripovedi bo brala Iva Bone'. Glasbena kulisa harmonikar Goran Ruzzier. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Neže Mi- lič Iz oči.... Predstavila jo bo Jasna Merku. Z glasbo bosta dogodek popestrila Tina Renar in Aljoša Saksida. Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra, ob 18. uri. TFS STU LEDI - ENA PTIČKA PRILETELA vabi na večer otroške ustvarjalnosti (s podporo tržaške pokrajine in ZSKD) v sredo, 17. decembra, ob 18.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: OPZ F. Ven-turini, OFS OŠ Fran Milčinski s Ka-tinare, harmonikaša Marko Manin in Erik Kofol in OFS Stu ledi. Vljudno vabljeni. UČENCI OŠ FRANA MILČINSKEGA IN NSŠ SV. CIRILA IN METODA vabijo na božični koncert, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Sodeluje pevki zbor Tončka Čok. BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnik v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v nedeljo, 14. decembra, »Bigband rit-mosinfonica citta' di Verona, v Škc v Zgoniku, ob 18. uri. Sobota, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30. Nastopa Miranda Caharija, re- žija Mario Uršič. Nedelja, 21. decembra, »Tekmovanje v Orientee-ringu, pred Škc v Zgoniku, ob 10.30 prvi štart (zbirališče od 9.30). Sobota, 27. decembra, »Fvg Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri. Sobota, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Bor-štu. Nudimo domače dobrine. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Sobota, 13. decembra 2008 H Poslovni oglasi / TRST SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO PRIMOREC in CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA PINKO TOMAŽIČ ¡z Trebč pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev vabita na osrednjo proslavo ob 110-LETNICI DRUŠTVENEGA DELOVANJA, I40-1£TNICI USTANOVITVE IN 30-LETNICI POIMENOVANJA OSNOVNE ŠOLE Ttebče, oi Trebče, to ie naša vas Danes, 13. decembra 2008 ob 19. uri - Ttebče, Ljudski dom ODPRTJE SLIKARSKE IN FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »ZGODBE, KI SO Ml JIH VEDNO PRIPOVEDOVALI NONOTI« Nedelja, 14. decembra 2008 ob 11.00 - Trebče, Hiška od Ljenčkice Otroci s Proseka in Kontovela vabimo na družabnost ob poimenovanju našega vrtca, ki bo danes, 13. decembra ob 12. uri na dvorišču otroškega vrtca! Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. decembra, ob 20.45 tova-riško srečanje ob zaključku leta, v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču, se bo zbor, s pesmijo poslovil od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. SDZPI sporoča, da se je še mogoče vpisati na brezplačna tečaja »Tehnike vodenje projektov« (80 ur) ter »Promovirati turistični razvoj tržaškega Krasa« (60 ur), ki sta namenjena tako zaposlenim kot brezposelnim univerzitetnim diplomirancem. Informacije in vpisovanje na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72 (tel.040-566360). ŽUPNIJSKA SKUPNOST S KATINARE IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev monografije »Tone Kralj - Cerkvene posli-kave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini«. Delo bo predstavila avtorica Verena Koršič Zorn danes, 13. decembra, ob 20. uri, v župnijski cerkvi na Katinari. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na odprtje fotografske razstave »Kraji duha« Štefana Grgiča danes, 13. decembra, ob 20.30, Proseška ul. 131 - Opčine. Ob predstavitvi mag. Jasne Merku bo s svojimi izvirnimi skladbami nastopil duo: Lara Puntar - glas in Dario Vi-viani - kitara. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola vabi male in velike na brezplačen seminar »Božični origami« danes, 13. decembra, ob 16. uri (ulica Mazzini 30, 5-nadstropje). Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokliči 333-4784293 ali 040774586. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) danes, 13. decembra, od 15.30 dalje, »Delavnico Decoupage«, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI RMV TRST - GORICA vabijo vse člane in prijatelje na Čajanko, ki bo danes, 13. decembra, od 16. do 18. ure, v Kulturnem domu v Gorici. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi, ob 40-le-tnici delovanja, na predstavitev zbornika »Egon Kraus - človek, ki je realiziral idejo« , danes, 13. decembra, ob 11. uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Publikacijo bo predstavil direktor Primorskega dnevnika Dušan Udovič. ANPPIA - VZAPP - ANPI-VZPI - ANED - VZED prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 67-le-tnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Spregovorila bosta Fulvija Premolin, županja občine Dolina in Roberto Birsa, član tržaškega pokrajinskega tajništva VZPI. Sodeloval bo MoPZ Tabor. JANI ROKOHITRC IZ CELJA bo zabaval mlado in staro v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v domu Jakoba Uk-marja v Škednju. Vabljeni na veselo zabavo. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina vljudno vabi na koncert gospel moškega vokalnega kvinteta Aeter-num (Prekmurje) v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri, v cerkvi na Pesku. SKD PRIMOREC IN COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev vabita na niz pobud »Trebče brez meja« ob 110-letnici društvenega delovanja, 140-letnici ustanovitve in 30-letnici poimenovanja osnovne šole: danes, 13. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu osrednja proslava »Trebče oj Trebče, to je naša vas«; v nedeljo, 14. decembra, ob 11. uri odprtje fotografske in slikarske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti«. SKD TABOR V DECEMBRU v nedeljo, 14. decembra, ob 16.uri, ob 67.oble-tnici 2. tržaškega procesa, predstavitev knjige Vlaste Beltram »Koprski zapori -Le carceri Capodistriane«. Predstavitev Vera Vezovnik in Zorka Podobnik; v soboto, 20.decembra, ob 20.uri, zaključni gala večer ob 40-le-tnici društva »Od včeraj do jutri« s predstavitvijo priložnostne publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju ter veselo družabnostjo z glasbo v živo. Pridružite se nam v prazničnem decembru! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju s Škofijsko komisijo za pastoralo in družine vabi v ponedeljek, 15. decembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer »Rešeni v upanju« - božično srečanje z mariborskim pomožnim škofom Petrom Štumpfom. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja 2009, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Rep-nu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Na-brežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo od 15. do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na srečanje z gosti Doma za starejše osebe v Miljah ob koncertu Zbora Upokojencev iz Brega (dir. Edvin Križmančič) v sredo, 17. decembra, ob 16.uri v Domu za starejše osebe v Miljah, ul. Ubaldini 5. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na pred-praznični večer s pesnikom Miroslavom Košuto v sredo, 17. decembra, ob 20.30, v prijetnem okolju domačije Ferfoglia (Ul. Moreri 117). NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Na-brežina na Božični sejem, ki se bo odvijal v sredo, 17.decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv.Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! SKD IGO GRUDEN vabi na Božični sejem 2008, ki bo potekal v društvenih prostorih od 17. do 20. decembra,vsak dan z urnikom 16.00 - 20.00. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabijo na »Veseli decembre 2008« v Šem-polaj. V Štalci od srede, 17. do nedelje, 21. decembra bo božični prodajni sejem knjig, ročnih del, božičnih venčkov in razstava panjskih končnic. Urnik: od 15.30 do 18.30, v nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure. V petek, 19. decembra, ob 18. ur na trgu v Šempolaju Božičnica 2008. V soboto, 20. decembra, ob 15. uri »Skupaj prisluhnimo pravljici«. V nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri v Štalci skupaj prisluhnimo pravljici. V torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v sredo, 17. decembra, ob 19. uri v ljudskem domu G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24). TK GALERIJA vas vljudno vabi na odprtje razstave Štefana Turka »Portae Aureae« v sredo, 17. decembra, ob 18. uri. Umetnika bo predstavila kriti-čarka Nives Marvin. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 17. decembra, ob 18. uri v razstavno dvorano Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu (Ul. Filzi 14), na predstavitev knjige Eveline Umek »Po sledeh fate Morgane. Marica Nadlišek Bartol 1967-1940«. Sodelujejo: Milica Kravos, Dušan Jelinčič, Kristina Biber in avtorica. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi v četrtek, 18. decembra, v Vilfanovo dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na razgovor ob izidu knjige Erike Jazbar in Miloša Čo-tarja »Mirko Špacapan - politična biografija 1977-2007. Sodelovali bodo avtorja, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Šček Rafko Dolhar. Začetek ob 20. uri. KRUT vabi na sproščen kulinarično-kulturni popoldne »Rada dobro jem in kuham malo« s kuharico Emilijo Pavlič v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Info.: 040-360072. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 3334219540. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKE POLITIKE OBČINA DOLINA organizira v četrtek, 18.decembra, ob 20. uri na Županstvu 2. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina, ki je nastala v sklopu projekta Pokrajine Trst »Pokrajinski forum mladih«. Vsi predstavniki mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na prostoru Občine Dolina in ki so stari od 14 do 29 let, ter vsi mladi enake starosti, ki so jim pri srcu politike za mlade, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za katerokoli pojasnilo obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 040-8329.281-213-282. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na ogled diapozitiv Biserke Cesar »Uganda - Moj afriški biser« v četrtek, 18. decembra, ob 19.30, na Štadjonu 1. Maj. Toplo vabljeni. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce, podpornike in prijatelje v četrtek, 18. decembra, ob 16. uri v dom šolskih sester pri sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34), k duhovni pripravi na Božične praznike. Ob 16. uri bo sv. maša, ki jo bo ob tej priložnosti daroval škof Evgen Ravignani. Po maši bo v dvorani družabno srečanje in priložnost za izmenjavo božičnih voščil. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA ANTON FAKIN vljudno vabijo sovaščane, prijatelje in znance na Božični sejem, ki bo v domu A. Bubniča v Repnu, danes, 13., v nedeljo, 14. in v petek, 19. decembra, od 16. do 19. ure. SPDT vabi člane na Društveni večer, ki bo v petek, 19. decembra, ob 20.30 v K.R. Domu Briščki. Udeležence izle- tov in ostalih dejavnosti prosimo, da nam posredujejo čimprej slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »info@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338-5953515, odgovarja Katja Starec. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 3474437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja v soboto, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! S K BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 3476902820. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). B Mali oglasi DEKLE z večletno delavno izkušnjo z otroki išče delo kot otroška varuška v jutranjih urah. Klicati na tel. št.: 3473052843. JEEP CHEROKEE 2,8 ctd, črne barve, 4.500 prevoženih km, registriran februarja 2008, prodam za 21.000,00 evrov, možnost majhnega znižanja. Tel.: 338-4288100. NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. ODDAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, v centru Sežane, 40 kv. m. Tel. 335-5928584. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM zazidljivo zemljišče v središču Komna. Tel. št.: 340-4741402. PRODAM VESPO gls 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040576116. PRODAM bencinski chevrolet nubira, full optional, 1,6 SW, sive barve, letnik 2006, prevoženih 29.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 339-1024723. PRODAM gilera super motard SMT 50, letnik 2007, prevoženih 5.000 km. Tel. 040-227022 ali 393-1747134. PRODAM mikro vozilo znamke tasso, motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 3405691216. V NAJEM dajem stanovanje na Opči-nah, veliko pribl. 100 kv.m., velika kuhinja z balkonom, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica in shramba. Tel. na št.: 040-214309 ali 333-2130947. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, v poslovni stavbi, brez stroškov za upravljanje, dajemo v najem, prostore primerne za pisarno ali ambulanto. Za informacije tel. 040-211043. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 329-6055490. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040576116. Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Dušana Puriča darujeta Irma in Stanko 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na Dušana Puriča in Jelko Guštin daruje Ljudmila 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. Namesto cvetja na grob Jelke Guštin por. Taučer darujejo Županovi iz Dola pri Vogljah 70,00 evrov ter Dragica in Milena 50,00 evrov za Vsedrža-vni Zavod za boj proti rakovim boleznim - AIRC. V spomin na Jelko Guštin por. Taučer daruje skupina telovadkinj prve jutranje ure z učiteljico Cveto Sila 70,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Milka Čebulca darujejo Gabrijela Ozbič, Mario in Igor 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega Livija Malalana daruje žena Savina z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Trebčah in 25,00 evrov za SKD Primorec Trebče. Namesto cvetja na grob Marie Carli Milkovič daruje Edi Ferluga z družino 25,00 evrov za AŠD Primorec. V spomin na najinega preljubljenega nepozabnega sina Borisa, ki bi danes imel rojstni dan darujeta Ondina in Davorin Tavčar 50,00 evrov za košarkarski klub Breg. V spomin na Vando Pertot vd. Fonda darujeta Magda in Herman 20,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Dina Zobina darujejo Oskar, Graziella in Rita 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na Dina Zobina daruje Peter Krmec 30,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. V spomin na Dina Zobina darujejo Mario, Milan in Žarko Hrvatič 100,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. Ob izgubi dragega ALEKSANDRA GREGORIJA se žalovanju pridružuje brat Silvan z družino Božično novoletna < Praznični čas je idealna priložnost, da se v vašem stanovanju vsaj za nekaj dni naselijo snežaki, jeleni in manjši medvedi. Ljubitelji elegance se raje odločajo za manjše dekorativne predmete srebrne in bele barve, za pravo praznično vzdušje pa poskrbi v rdeče-zlato odet ambient. Prazniki so idealna priložnost za sproščanje domišljije. Za okrasitev doma v prihajajočih prazničnih dneh mnogo več od navdiha ne potrebujemo. Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A Božič se praznuje po vsem svetu. In čeprav ga ne praznujejo vsi narodi enako, vse spremljajo dobre želje za prihodnje leto. Praznik naj bi bil po krščanskem izročilu praznik ljubezni in skromnosti, večina ga praznuje v krogu najbližjih. Silvestrovo je dobilo ime po papežu Silvestru, ki goduje 31. decembra. Zaradi Silvestra je Konstantin osvobodil preganjane Kristjane, ki niso potrebovali več katakomb. Veliko narodov je novo leto sprva praznovalo ob pomladanskem enakonočju, 1. januar je za novo leto določil Julij Cezar z julijanskim koledarjem. Tudi prihod novega leta praznujejo ljudje po celem svetu, a ne povsod 1. januarja. Seveda se tudi načini praznovanja na različnih koncih sveta razlikujejo. Muslimani, na primer, se ob praznovanju spominjajo potovanje preroka Mohameda iz Meke v Medino, ki je povezano z začetkom štetja let v muslimanskem svetu. Na Kitajskem se ob največjem družinskem prazniku doma zberejo vsi člani družine, pri moževih starših praznujejo poročene hčere. Popolnoma drugače je pri prvotnih prebivalcih Avstralije aboriginih. Ti ne poznajo praznovanja novega leta, zato tudi novega leta ne praznujejo in ne uporabljajo koledarja, delitve časa na dneve, ure in minute ne poznajo. lastnik Oriella Brugnera Ženska in moška oblačila: GUI&Co, R. PELLEGRINI, FEYEM, GOOD MACH, RODRIGO, GIO FERRARI... Perilo in pižame: LOVABLE, FILA, SLOGGI, SAMMA, GHIRO Izbor mer za krepkejše postave. Kaj nas čaka pod božičnim drevescem? Novo leto v CRIKVENICI od 30.12. do 7.7. Zadnja prosta mesta za Novo leto brez prevoza na Koroškem, na Soljnograjskem in na Dunaju! Najlepše darilo za 2009 je potovanje! Ze danes lahko rezervirate vaša bivanja v Grčiji, Tuniziji in Malti za leto 2009. Čakajo vas popusti ADVANCE BOOKING Novo leto v Moravskih Toplicah od 31.12. do 2.1. Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30 Voščila V zahodnem svetu spremlja praznovanje množica opravil, ki jih je potrebno narediti za čimbolj prijeten vstop v novo leto. V dneh, ko se bližajo prazniki in ugotavljamo kako okrasiti naš dom, je za mnoge običaj, da pišejo, najbolj vztrajni tudi oblikujejo, čestitke, s katerimi sorodnikom, prijateljem in poslovnim partnerjem sporočajo dobre želje za prihajajoče leto. V unikatne čestitke napišejo verze, najbolj pogumni lastne, in jih v posebej za novoletne praznike izdelanih ovojnicah pošljejo na naslove tistih, ki jim nekaj pomenijo. Nič manj ne mislijo na ljudi, ki jim nekaj pomenijo tisti, ki čestitke kupijo v trafikah in papirnicah ali na stojnicah ali jih naročijo pri kateri od človekoljubnih organizacij, ki z zbranim denarjem pomagajo otrokom in drugim ranljivim skupinam v manj razvitih državah. Prijateljem, s katerimi ne moremo praznovati in jih ne bomo videli ali slišali še kar nekaj časa, pa v pred-prazničnih ali prazničnih dneh lahko voščimo z SMS-om. Čeprav se mnogi zgražajo nad voščili, ki se posredujejo preko SMS-ov, ni razloga, da bi verjeli, da so po tej poti izražene želje manj pristne od tistih, ki jih dobimo na papirju. V obeh primerih so zapisane, če to kaj pomeni. Okraski Med božičnimi in novoletnimi prazniki goste na vhodu pozdravite z naravnim venčkom z zlatimi dodatki. Toda prazniki niso samo za goste, prazniki so predvsem čas za družino in najožje prijatelje. Prazniki so svojevrstno doživetje tudi za otroke. Zelo veseli bodo, če boste skupaj okraševali okna. Do zimskih motivov, ki okna lahko krasijo tudi v dneh po prazniku, pridemo najhitreje in najceneje tako, da iz belega papirja izrežemo na pri- PäiliÜ'IiiI Sjilill! Yb!i 0' pinee, potice, panetoni in darilne konfekcije PROSEK, 160 tel. 040.225220 Sobota, 13. decembra 2008 dekoracija mer visoke zasnežene smreke, hiše z zasneženimi smrekami, od koder se iz dimnika dim vali, bele zasnežene gričke ali druge želene motive. Seveda ne smejo manjkati sneženi možje, na katere padajo snežinke, poseben pečat pa bo pustila ptičja krmilnica s ptički. Za otroke je mikavno tudi okraševanje stropa. Med motivi prevladujejo zvezdice in snežinke, smrečice in preprosti dolgi beli papirnati trakovi, ki so nalepljeni na skorajda nevidne niti. Vse okraske lahko tudi obarvamo, prelepimo, poslikamo ali dodatno okrasimo z bleščicami. Iz papirja in lesa ali lahkih kovin lahko skupaj z najmanjšimi člani družine izdelamo tudi okraske za novoletno jelko. Če so otroci starejši in jim ne morete več težiti z izdelovanjem okrasnih predmetov ali če so vam ljubše industrijske ali butič-ne kolekcije za novoletne jelke, tudi ne bo problema. Poskrbite le, da se po nove okraske ne boste odpravili prepozno in bo takih, kot ste si jih zamislili, zmanjkalo. Še preden se odpravite po nakupih, je smiselno, da preverite število in stanje starih okraskov in oblikujete spisek s čim bi bilo staro zalogo potrebno zapolniti. UH jk ATELJE - GALERIJA A.D.A. Atelie Dom Art t 4 na cipčinah Dunajska cesta 1 7/a tel.: CD-4D 2 1 5B266 popite t\a borjač Vtv oči s cvetj^ umetnostjo, energijo, znanjem, krajev, >r se splača >tl tubljiifl^- _ * STran pripravila oglaševalska agencija tmedia www.tmedia.it Dodatna dekoracija Če pristajate na minimalizem, kolikor je pri okraševanju sploh možen, potem se lahko odločite le za eno ali kvečjemu dvobarvno kombinacijo. Že nekaj let je posebno priljubljena rdeče-zlata ali rdeče-bela ali srebrna kombinacija. Rdeče-bela barvna kombinacija oz. druga izbrana naj bo potem tudi na prtu za praznično kosilo. Za popolno podobo naj bo s takimi barvami opremljen tudi ser-virni pribor. Da bi pomlad prišla hitreje, se nekateri odločijo za tulipane. Beli in rdeči tulipani med posebno oblikovanimi svečami enostavno sodijo v praznični prostor, so prepričani poznavalci. Za prijetno aromo v prostoru poskrbimo s keramičnim gorilnikom, pod katerega postavimo svečko, v vodo na vrhu pa kanemo nekaj kapljic eteričnega olja iz pomaranče, ingverja, bora ... Darila Med predpaznična opravila sodi tudi nakup ali izdelava daril. V času potrošništva je ob nepregledni ponudbi nemalokrat težko izbrati primerna darila. Tovrstno morebitno dilemo lahko enostavno rešimo tako, da sami izdelamo darila. Ne samo, da so tovrstna darila unikatna, zra- za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št 800.129.452 ven lahko mimogrede odkrijemo še kakšen skrit talent. Seveda so darila postavljena pod novoletno jelko. Za otroke so najbolj zanimive velike, pisane škatle, za odrasle je embalaža manj pomembna od vsebine in želja za prihajajoče leto. Strokovnjaki v času, ko je obdarovanje še posebno intenzivno, opozarjajo, da je, ker je priložnosti za obdarovanje vedno več, smiselno v družini določiti nek vzorec. Svetujejo, naj se družina oz. partnerja pred nakupom daril pogovorita tudi o zneskih, ki jih nameravata nameniti za nakup daril. Če imate otroke, se je nujno vprašati tudi kaj bo otrok z darilom pridobil. Darilo, ki bo jutri pozabljen kup plastike v enem od kotov stanovanja, ne koristi niti otroku niti vam. Nazdravimo! Za zmagoslavni prehod v novo leto ne smemo pozabiti na penino. Zdaj so znani tudi njeni zdravilni učinki. Raziskovalci s prestižne ameriške univerze Harvard so namreč ugotovili, da ta organizem očisti strupenih snovi, aperitiv pa stimulira izločanje želodčnih sokov in zato podpira zdravo delovanje črevesja. Tudi s kozarcem vina je smiselno nazdraviti. Omenjeni raziskovalci so ugotovili tudi, da če vsak dan popijemo kozarec vina zmanjšujemo možnost za nastanek ledvičnih kamnov za 39 odstotkov. sujjer^t- ic]iiKclIy «■tNUNS STONEFLY mmn Opčine, Ul. dei Salici 1 TEL- FAX 040/214485 - arriba.apiba@libero.it 1 6 Sobota, 13. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Mrzlične priprave na ponedeljkovo odprtje Selitev v novo bolnišnico stekla brez zapletov Baccarinova: Ljudje in osebje so se dobro znašli - Zmeda le pri iskanju oddelka za prvo pomoč Včeraj je v ulici Fatebenefratelli v Gorici zaživela nova splošna bolnišnica. V zgodnjih jutranjih urah se je začela selitev prve skupine pacientov, ki so bili na zdravljenju v ulici Vit-torio Veneto, odprl pa je tudi oddelek za prvo pomoč, kjer se je v čakalnici okrog 8. ure že zbralo preko deset oseb. Nekaj »fiziološke« zmede je bilo sicer zaznati in tu pa tam je bilo mogoče srečati še kakega delavca, ki je zaključeval zadnje podrobnosti, v glavnem pa je bila nova struktura dobro pripravljena na sprejem bolnikov. »Selitev prvih pacientov se je iztekla kot po olju, pri prehodu iz ene zdravstvene strukture v drugo ni prišlo do nikakršnega zapleta,« je povedala direktorica goriške zdravstvene ustanove Manuela Baccarin in dodala, da se bo danes selitev pacientov zaključila danes. »Nekaj razumljive dezorientacije je seveda bilo, nasploh pa so se občani in osebje zelo dobro znašli,« je podčrtala Baccarinova. Včeraj so v ulici Vittorio Veneto izpraznili bivši medi- Včeraj so iz stare bolnišnice (levo) s pomočjo reševalnih vozil selili paciente v novo bolnišnico v južnem delu mesta (desno) BUMBACA cinski oddelek, oddelek za nevrologijo in kardiološki oddelek, v katerih je bilo nekaj čez petdeset pacientov. Danes bo v bivšo bolnišnico Janeza od Boga prišlo še kakih 40 bolnikov iz uro-loškega, kirurškega, ginekološkega, porodniškega in ortopedskega oddelka. Od 15. ure dalje bodo v novo bolnišnico začeli seliti bolnike iz oddelka za intenzivno nego, jutri pa bodo selili bolnike iz oddelka RSA. Prevoz bodo tudi danes opravljali rešilni avtomobili, ki bodo iz bivše v novo bolnišnico prišli po Štandrežu, kar bo omogočilo, da bodo čim manj bremenile promet. Nekateri operaterji so povedali, da je bila selitev prvih pacientov še hitrejša, kot so si med planiranjem pričakovali, saj so v zgodnjih popoldanskih urah že zaključili z delom. Na polno paro je včeraj začel delovati tudi sodobno opremljen oddelek za prvo pomoč, ki se nahaja na zadnji strani poslopja. Kdor ga želi doseči, mora obkrožiti stavbo bolnišnice po označeni poti, ki teče iz parkirišča vzdolž ulice Al- to Adige. Nekateri bolniki so ga včeraj zaradi tega s težavo našli, pomoč pa so jim nudili pri informativnem okencu v vhodni hali bolnišnice, kjer so nam povedali, da so imeli včeraj precej dela. »Sam pa nisem imel nikakršne težave, saj sem poznal bolnišnico Janeza od Boga in sem se tako z lahkoto orientiral,« pa je dejal drug moški v čakalnici. Ne nazadnje je včeraj začel delovati bar nove bolnišnice, kjer so upravitelji doživeli živahen dan. »Pričakovali smo postopen začetek, v resnici pa je bilo že od jutra dalje zelo intenzivno,« je povedalo dekle za pultom v vhodni hali bolnišnice. Nasploh zgleda, da so bili ljudje dobro informirani, saj se ni po 7. uri nihče obrnil na napačni oddelek za prvo pomoč. Z zdravstvenega podjetja so vsekakor še enkrat opozorili, da bodo nova bolnišnica začela redno delovati v ponedeljek, ko bodo odprli transfuzijski oddelek ter bodo postopoma začeli uporabljati vseh osem operacijskih sob. V ponedeljek bodo tudi začeli sprejemati bolnike v oddelku splošne medicine. (Ale) Plečka z dioksinom Družba Eurospin Eko iz Renč je s prodajnih polic umaknila narezano kuhano plečko v pravokotni embalaži po 150 gramov in z roki uporabe 8., 15. in 23. december 2008. Razlog za to je ugotovljena prisotnost dioksinov, zato izdelek ni primeren za prehrano, so sporočili iz Euro-spina. Potrošnike naprošajo, da omenjeni izdelek z navedenimi roki uporabnosti vrnejo na mesto nakupa, kjer jim bodo izdelek zamenjali oz. vrnili kupnino. Katalog Skulture 2007 V dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo nocoj ob 20. uri predstavili katalog Skultura 2007. Nanaša se na četrti kiparski simpozij in tretje mednarodno srečanje mladih umetnikov, ki ju je organiziralo štandreško združenje sKultura 2001. Po glasbenem uvodu Michele Schinchiariol bo katalog, umetnike in njihova dela predstavil Jurij Paljk; sledila bo družabnost. Žensko iščejo v Soči Včeraj pod večer so na Goriškem prekinili iskanje 59-letne Anite Bearzot iz kraja Papariano pri Fiumicellu (Videm), ki je odšla z doma neznano kam v sredo zvečer. Iskali so jo predvsem v Soči, saj so v četrtek našli njen dežnik na rečnem bregu pri Pierisu. V iskalni akciji, ki se bo nadaljevala danes, so angažirani goriški gasilci, potapljači iz Trsta in karabinjerji iz Ogleja. Stranki izbirata delegate Danes in jutri ter v vikendu prihodnjega tedna bosta tudi po večjih občinah goriške pokrajine stranki Forza Italia in Nacionalno zavezništvo postavili stojnice, kjer bodo somišljeniki (italijanski državljani od 16. leta starosti dalje) lahko glasovali za delegate, ki bodo v marcu 2009 zastopali Goriško na kongresu, kjer bosta stranki dokončno oblikovali Ljudstvo svobode. Prostovoljci in tržnica V okviru deželnega praznika civilne zaščite, ki bo v Gorico privabil preko 4.000 prostovoljcev, bodo danes na goriški prefekturi predali namenu multi-medijsko dvorano za civilno zaščito. Z današnjim dnem in do 24. decembra pa bo na goriških korzih potekala božična tržnica solidarnosti. gorica - Obisk v našem uredništvu Brulc potrdil podporo manjšini Novogoriški župan, poslanec in podpredsednik komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Mirko Brulc je včeraj obiskal goriško uredništvo Primorskega dnevnika. Spremljali so ga vodja županovega kabineta Bogdan Žižmond Kofol ter ožji sodelavki Mirka Križnič in Matejka Ambrož, s katerimi se je udeležil pogovorov na goriški občini. Obisk je napovedal le malo prej, zato je bil lepo presenečenje, znamenje prijateljstva, za nas pa priložnost, da smo mu izrazili zahvalo za občutljivost in pozornost, ki jo izkazuje goriškim Slovencem. Brulc odlično pozna razmere, v katerih manjšina živi, in je včeraj potrdil, da si bo zanjo bojevito prizadeval. Priložnost za to bo tudi v torek, ko bo v komisijo državnega zbora prišel zunanji minister Samuel Žbogar gorica-empoli - Aretirali bivšega partnerja Marie Silvane Furlan Osumljen je umora Ubaldo Voli naj bi 55-letnico umoril iz čustvenih ali finančnih vzrokov - Ženska imela novo razmerje z Goričanom Preiskava o smrti Goričanke Marie Silvane Furlan, ki je umrla nasilne smrti pred več kot enim letom, se je končno premaknila z mrtve točke. Policija iz Empoli-ja in Firenc sta aretirala 71-letnega Ubal-da Volija, bivšega partnerja 55-letnice, o katerem preiskovalci menijo, da je žensko ranil v njenem stanovanju in jo nato nezavestno odpeljal v gozdiček na griču Mon-talbano, kjer je umrla zaradi zadušitve. Agenti so Volija aretirali včeraj zjutraj na železniški postaji v Empoliju. Pred umorom pa je živel v stanovanju Furlanove v kraju Spicchio di Vinci, v zadnjih mesecih pa je prenočeval na železniških postajah. Preiskovalci menijo, da je 55-letnica umrla 24. novembra v svojem stanovanju med 10.14 in 10.18. V tistem trenutku je bil v hiši prisoten le še Voli, kar je potrdila tudi soseda. Voli je preiskovalcem povedal, da je stanovanje zapustil pred umorom, ker bi se moral srečati z drugo osebo, le-ta pa je njegov klic prejela šele ob 11.30. Obdukcija je pokazala, da je morilec udaril Furlanovo z železnim predmetom po glavi in obrazu. Nato jo je z avtomobilom odpeljal v gozd v bližini kraja Castra, kjer so našli truplo 8. decembra. Nagib za zločin gre po mnenju preiskovalcev iskati v denarnih ali čustvenih vzrokih. Voli in Furlanova sta se spoznala leta 2002, nato pa se je njuno razmerje prekinilo. Nekaj mesecev je ženska začela novo razmerje z Goričanom, zato je od Volija zahtevala, da zapusti njeno stanovanje. Zadnji prepir med bivšima partnerjema, menijo preiskovalci, se je sprevrgel v umor. vreme - Gasilci zasuti s klici Reke naraščale, voda zalila kleti Zaradi slabega vremena je poveljstvo goriških gasilcev včeraj prejelo preko petdeset telefonskih klicev, predvsem s Tržiškega. V večini primerov so občani poklicali na pomoč, ker je voda po treh dneh neprestanega deževja zalila kletne prostore stanovanj. Gasilci in civilna zaščita so zato s črpanjem vode imeli res veliko dela, istočasno pa so morali biti pozorni tudi na nevarnost plimovanja na obalnem pasu ter na težave na cestah. Voda je v Marini Julii skoraj dosegla kioske, večje škode pa ni povzročila. Tudi v Gorici je dež zalil nekaj kleti, Soča in Vipava pa sta nevarno naraščali; sinoči se je stanje nekoliko normaliziralo, hujše škode ni bilo, zagotavljajo na poveljstvu gasilcev. Slabo vreme povzroča preglavice tudi na slovenski strani meje. Zaradi močnega deževja je v petkovih jutranjih urah voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Mirnu, v Šempetru pa je meteorna voda zalila kletne prostore podjetja Papirnica Kit. Posredovali so šempetrski prostovoljni gasilci. Okoli 8. ure zjutraj je zaradi obilnih padavin prišlo tudi do poškodbe vozišča lokalne ceste v Lokah - po ogledu kraja dogodka, ki so ga opravili novogoriški gasilci in predstavniki civilne zaščite je bilo ugotovljeno, da je poškodovano vozišče lokalne ceste v lokah med hišami 9 in 10. Zaradi obilnih padavin je nastala razpoka v dolžini desetih metrov. Na republiški upravi za zaščito in reševanje pojasnjujejo, da bodo delavci novogoriške Komunale izvedli nujne ukrepe - postavili bodo ustrezno cestno signalizacijo, delavci Goriških vodovodov pa pregledali vodovodno napeljavo, ki poteka pod odsekom. K sanaciji bodo pristopili, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Cesta je prevozna samo za osebna vozila. Že v četrtek popoldan pa so no-vogoriški poklicni in prostovoljni gasilci posredovali pri črpanju vode v gradbeni jami na Ronketu, kjer je voda zalila območje in okoliška stanovanja ob gradbeni jami. (red, km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. decembra 2008 17 gorica - Pri GMD izšlo najnovejše delo Lojzke Bratuž Kulturna dediščina obdaritev in obveza Knjiga nam je v ponos in krepi samozavest« » Goriška Mohorjeva družba je v četrtek pod večer predstavila v dvoranici galerije Ars na Travniku knjigo Iz primorske kulturne dediščine, zadnje delo Lojzke Bratuž. Prisotne je pozdravil Oskar Simčič, knjigo samo in avtoričin napor pa je predstavila Marija Mercina iz Nove Gorice. Za predavateljsko mizo sta sedela tudi avtorica in urednica ter Franko Žerjal v vlogi opremljevalca nove publikacije. Zbornik je nadaljevanje tistega, ki je izšel leta 2001 pri GMD z naslovom Iz goriške preteklosti. Nekaj več kot tridesetim udeleženkam in udeležencev, med katerimi je bila tudi Darinka Kozinc, polnopravna namestnica župana v Novi Gorici, je Mercinova obrazložila ključ za branje platnice z naslovom Iz primorske kulturne dediščine, predvsem pa opozorila na vsebino, ki se členi na devetnajst različnih razprav, esejev, člankov in nagovorov v treh sklopih, ki zaobjemajo časovno obdobje nekaj stoletij. Opozorila je na okroglo 150-letnico Mohorjeve družbe in na priložnost Trubarjevega leta, kar je oboje botrovalo k objavi sicer že javnih spisov, ki dokazujejo kakovostno prisotnost slovenske narodne skupnosti na Primorskem in ožje na tržaškem, goriškem in posoškem prostoru do Kanalske doline. Tudi ta zbornik vsebuje med vrsticami Trubarjevo sporočilo »Stati inu obstati«, če dediščine ne pojmujemo le kot obdaritev, temveč tudi kot obvezo, saj takšna tudi dejansko je. Splošno počutje med branjem knjige je pravzaprav veselje - tako Mercinova -, namenjena pa je predvsem nam v ponos in samozavest -tako Bratuževa -, čeprav vsebuje vsak prispevek tudi kratek povzetek v italijanščini za tiste »večince«, ki se želijo vsaj seznaniti z nekoliko zahtevnejšimi vsebinami. Dogajanju na rob je prijazno zapisati, da se je predstavitev odvijala v prostoru, kjer so na stenah razobešene slike, ki jih je skupina umetnikov ustvarjala poleti na Sinjem vrhu, jih nato darovala ustanovi Karitas, ki jih ponuja na prodaj; iztržek bo namenjen dobrodelnim namenom. (ar) Lojzka Bratuž in Marija Mercina na predstavitvi knjige (desno), med publiko je bila tudi novogoriška podžupanja Darinka Kozinc (spodaj) gorica - Kaj menijo ravnateljice Po odložitvi reforme na šolah računajo na strokovnejši pristop »Negativna plat je v tem, da smo bili več mesecev v neugodnem položaju in smo zastonj izgubili veliko energij. Enoletna odložitev pa bo po drugi strani omogočila, da bodo nove smeri oblikovane z bolj strokovnim pristopom in da bodo komisije, katerih delo je bilo doslej ovito v skrivnost, prisluhnile tudi potrebam šol.« Tako je ravnateljica obeh polov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici Mihaela Pirih komentirala četrtkovo novico, da bo napovedana reforma italijanskih višješolskih smeri stekla s prvim septembrom 2010 in ne prihodnje leto, kot je bilo napovedano. V ulici Puccini bodo torej letošnji učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki želijo nadaljevati svojo študijsko kariero na šoli s slovenskim učnim jezikom, izbirali med šestimi, dosedanjimi višješolskimi smermi. Do 28. februarja se bodo lahko predhodno vpisali na družboslovni ali znanstveni licej Simon Gregorčič, na klasični licej Primož Trubar, na poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, na trgovski tehnični zavod Žiga Zois ali na tehnično-industrijski zavod -smer informatika - Jurij Vega. Smeri in predmetniki, ki so jih omenjene šole ponujale letos, bodo torej ostale nespremenjene, reforma pa bo izpeljana s šolskim letom 2010/2011. »Upamo, da bomo pred koncem tekočega šolskega leta že razpolagali z novimi predmetniki, učnimi načrti, pravili za fleksibilnost urnikov in drugimi informacijami, ki nam bodo omogočile, da se bomo na spremembe začeli pravočasno in umirjeno pripravljati,« je povedala Piri-hova in dodala: »Za letošnje tretješolce pa bomo obisk in druge tradicionalne dejavnosti za usmerjanje priredili po božičnih počitnicah.« Novosti pa bodo s prihodnjim šolskim letom že stekle na osnovnih in nižjih srednjih šolah, čeprav je vlada predvčerajšnjim umaknila marsikatero temeljno določilo t. i. reforme ministrice Gelmini-jeve. Med temi je uvedba enega samega učitelja za posamezen razred, do katere naj bi po novem prišlo le »na zahtevo družin«. »Kaj pa to v aplikaciji pomeni, je še nejasno,« sta povedali ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček ter ravnateljica šole Trinko in ravnateljstva v gorica - Na sedežu pokrajinske uprave predstavili knjigo Vlada Klemšeta Manj ugank v imenoslovju Pokrajina namerava postaviti dvojezične cestne in turistične table povsod tam, kjer je dokazana slovenska prisotnost Po osrednji predstavitvi na doberdobski Gradini pred mesecem dni so knjigo Vlada Klemšeta o krajevnih imenih in priimkih na doberdobskem Krasu predstavili tudi na sedežu pokrajinske uprave v Gorici. Predstavitev je pripravila pokrajinska konzulta za Slovence pod pokroviteljstvom goriške pokrajine. Srečanje z bralci in z ljudmi, ki jih zanima tovrstna tematika, je uvedel predsednik konzulte Peter Černic. Knjigo je uvrstil med publikacije, ki nedvoumno potrjujejo, da smo Slovenci že mnogo stoletij prisotni na Primorskem, kamor spada tudi območje Krasa. Ledinska imena, pa tudi priimki ljudi kažejo, da gre izvor le-teh prej ko slej iskati v slovanskem oz. slovenskem jezikovnem in kulturnem izročilu. V tej ugotovitvi mu je pritrdil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je izpostavil spoznanje, da je knjiga pomemben pripomoček pri odkrivanju, tolmačenju in razumevanju zgodovinske, kulturne in družbene dediščine doberdobskega Krasa. Zajetna publikacija je poleg tega odlična osnova za še nadaljnje proučevanje krajevnega imenoslovja, je še poudaril Marinčič. Svoj poseg je zaključil z razveseljivo napovedjo, da ima goriška pokrajina namen postaviti dvojezične cestne in turistične table povsod tam, kjer je tudi zaradi ledinskih imen dokazana slovenska prisotnost. Izid knjige je omogočila Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, ki jo je na predstavitvi zastopala članica upravnega sveta Maja Humar. V svojem pozdravu je povedala, da so publikacijo uvrstili v niz pobud, ki jih je banka priredila ob svoji stoletnici obstoja. Klemšetova knjiga je zato prišla kot za nalašč, saj so dejavnosti banke globoko zakoreninjene po vsem goriškem teritoriju, zlasti še na območjih, ki jih naseljujejo Slovenci. Podrobno o knjigi je spregovoril njen avtor Vlado Klemše, ki se je dotaknil vseh faz snovanja, iskanja, pripravljanja in razvrščanja gradiva pa do tiska publikacije, ki bo bržkone osvetlila marsikatero še ne dovolj raziskano ugan- Peter Černic in Vlado Klemše med predstavitvijo na pokrajini BUMBACA ko v krajevnem imenoslovju. Vedeti je namreč treba, da so v minulih stoletjih imena večjih in manjših območij zapisovali katastrski izvedenci, ki niso bili vešči slovenskega jezika in so razne izraze zapisovali fonetično. Zato je včasih potrebna zvrhana mera potrpežljivosti pri iskanju raznih virov, da določeno ime dobi svojo pravo smiselno razlago, je še povedal Klemše. Glavni cilj teh knjig pa je ohranjanje, spoznavanje, odkrivanje in utrjevanje prisotnosti neke skupnosti na teritoriju, ki ga naseljuje. Predvsem so tovrstne knjige pomembne v današnjem času, ko smo vsi globalno naravnani in pozabljamo na svoje korenine, je svoje strokovno predavanje zaključil Klemše. Na koncu se je razvila debata, ki je še dodatno osvetlila to ali ono toponomastično zagonet-ko. Omeniti velja, da je ves potek srečanja z ledinskim izrazoslovjem potekal izključno v slovenščini, saj v dvorani ni bilo poslušalcev, ki bi slovenskega jezika ne obvladali. (vip) Mihaela Pirih BUMBACA Elizabeta Kovic BUMBACA Sonja Klanjšček BUMBACA ulici Brolo Elizabeta Kovic, ki bosta podrobnejše informacije lahko nudili le v trenutku, ko bo ministrstvo objavilo pravilnike za izvajanje novih predpisov. Objavo pričakujejo pred koncem tekočega meseca. Kovičeva je tudi povedala, da je v prejšnjih dneh goriška odbornica Silvana Romano sklicala srečanje z ravnatelji osnovnih in nižjih srednjih šol, ki delujejo na območju občine Gorica. »Pogovarjali smo se tudi o vladnih načrtih vertikalizacije šol z manj kot 500 učenci, med katere bi spadala tudi šola Trinko in didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo. Na tem področju je še veliko odprtih vprašanj, odločitev na pokrajinski oz. deželni ravni pa ni še padla,« je zaključila Kovičeva. (Ale) gorica - Projekt Pedibus zamikal slovenske šole Tudi slovenske šole v goriški občini razmišljajo o vključitvi v projekt Pedibus. Ta predvideva, da otroci prihajajo peš v šolo v spremstvu prostovoljcev, kar krepi njihovo odgovornost in poznavanje prometnih pravil. Pobuda, ki jo je goriška občina lani že eksperimentirala na nižji srednji šoli v Ločniku in na osnovnih šolah ravnateljstva v ulici Codelli, bi lahko kmalu stekla tudi na osnovni šoli Oton Župančič v Gorici, na šoli Fran Erjavec v Štandrežu ter na goriški nižji srednji šoli Ivan Trinko. S projektom Pe-dibus pa so se lani že srečali na Večstopenjski šoli Doberdob, ki ga je izpeljala na osnovni šoli v Romjanu. »Zaenkrat smo se udeležili informativnih srečanj s predstavniki goriške občine, ki so nam opisali projekt. Odločitev ni še padla, saj se morajo za to izreči starši,« je povedala ravnateljica didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo in šole Trinko Elizabeta Kovic, ki ocenjuje, da je Pedibus hvalevreden projekt. Občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki se je pred nekaj dnevi srečal s predstavniki goriških osnovnih šol, je povedal, da želi občina projekt čim bolj razširiti. »V kratkem bomo sklicali srečanje tudi s straši otrok, ki obiskujejo slovenske šole ravnateljstva v ulici Brolo,« je napovedal odbornik. 18 Sobota, 13. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Osrednja pokrajinska manifestacija ob vsedržavni stavki sindikata CGIL V sprevodu pod dežjem izrekli svoj odločni »ne« vladni politiki V javnih šolah prekrižalo roke 25 odstotkov zaposlenih, v ladjedelnici pa kar 80 odstotkov delavcev Kljub temu da se je zaradi dežja in vetra marsikdo odrekel udeležbi, je pokrajinska protestna manifestacija, ki je potekala včeraj v Tržiču ob vsedržavni stavki sindikata CGIL, uspela. Ob geslu »Več dela, plače, pokojnin in pravic« se je sprevoda, ki je potekal po ulicah Cosulich, San Marco, Rosselli, Duca DAosta, Mazzini in Resistenza, udeležilo približno 500 pro-testnikov - po sindikalnih virih jih je bilo še več -, ki so jih ob koncu nagovorili predstavniki raznih ustanov in deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci. »Žal nam je, da stavkamo sami. Podatki, ki jih imamo, pa so izredni,« je o številu udeležencev stavke povedal Belci. Po oceni sindikata CGIL je v javnih šolah goriške pokrajine stavkalo 25 odstotkov zaposlenih, rekordni odstotek stavkajočih pa so zabeležili v tržiški ladjedelnici Fincan-tieri, kjer je prekrižalo roke 80 odstotkov delavcev. »Korak nazaj pri reformi šolstva ministrice Gelminijeve je sad javnih manifestacij študentov in sindikata CGIL. To je po zgodbi Alitalie ponoven dokaz, da se pogajanja ne vodi s preprostim sprejema- njem tega, kar sogovornik vsiljuje z viška,« je poudaril Belci in spomnil na problem brezposelnosti in prekernega dela. Goriški pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva je izpostavil, da so bili zaradi vremena iz stavke izvzeti delavci prevoznega sektorja, »Kar pomeni, da manifestacija ni bila organizirana proti občanom. Gre za stavko proti vladi in njeni gospodarski politiki,« je povedal, koordinator FIOM pri Fincantieriju Moreno Luxich pa je spomnil na problem smrti pri delu. »Na delovnih mestih prihaja vsak dan do nesreč, vlada pa razmišlja o spremembi varnostnih norm. To je nesprejemljivo! V Tržiču se tega dobro zavedamo, saj smo imeli dve smrtni nesreči v šestih mesecih, da ne govorimo o smrtih zaradi azbesta,« je poudaril Luxich. Med govorniki so bili tudi predstavniki študentov, trgovskega sektorja in javnega sektorja, v imenu delavcev podjetij v krizi pa je spregovoril Livio Menon iz tovarne Eaton. »Država mora nujno pomagati delavcem in jim zvišati plače, saj je krivično, da za krizo plačajo najšibkejši. Plačali smo že leta 1993,« je podčrtal Menon. Manifestanti včeraj v Tržiču ALTRAN NOVA GORICA - Komisija za mednarodne odnose tudi o odmevih na Pahorjeve izjave Pomagali bodo manjšini V tem tednu se je še zadnjič letos sestala komisija za mednarodne odnose no-vogoriške mestne občine. Glavnina vsebin, ki so jih obravnavali, se je nanašala na aktualna vprašanja, povezana s sosednjim, goriškim prostorom. Kritični so bili predvsem do odzivov italijanskih medijev na nekatere izjave predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja glede povezovanja Goric oz. nezadostnega črpanja evropskega denarja, ki je na razpolago za čezmejno sodelovanje. Poleg tega pa so se zavezali tudi k podpori in k pomoči slovenski manjšini v Italiji, kar bo ena od poglavitnih dejavnosti komisije v prihodnjem letu. Predsednik občinske komisije za mednarodne odnose, Stojan Ščuka, takole povzema vsebino zadnjega sestanka: »Med našimi člani je tudi ugleden poznavalec razmer mednarodnih odnosov, Štefan Cigoj, ki je opozoril predvsem na odziv italijanskih medijev, ki so z obema rokama zagrabili dve izjavi premierja Boruta Pahorja na zadnjem obisku v Novi Gorici. Glede prve Pahorjeve izjave, naj raje usmerimo skrb v združevanje, kot pa da preveč energije porabljamo za to, da bi postali regijsko središče, Cigoj opozarja na naslednje: izjava je bila iz italijanske strani razumljena v smislu, naj se združimo. Čim pa se združimo kot neenakovreden partner, smo samodejno v podrejenem položaju. Kajti mi smo občina Nova Gorica in ne regijsko središče in čim se združujemo z Goriško pokrajino, smo v podrejenem položaju,« pojasnjuje Ščuka in nadaljuje: »Druga zadeva, ki pa je bila v italijanskih medijih precej posmehljivo napisana, je ta, da leži denar na tleh v Bruslju in da se dajmo raje združiti in skupaj oditi po ta denar v Bruselj. V italijanskih medijih so bile nato izjave, češ da pozdravljajo iniciativo in da čakajo nekdanjega evropskega poslanca in sedanjega premierja, da jim pokaže, kje v Bruslju je ta denar, da gremo skupaj ponj.« Kot še dodaja Ščuka, je poročanje italijanskih medijev zbodlo več članov komisije. »Cigoj dobro pozna te razmere in ve, kako so včasih lahko besede obrnjene iz konteksta in po svoje razumljene tako, kot politiki odgovarja, zato je predlagal, da bi morda naslednjič opozorili predsednika na take izjave. Prepričan sem, da ni mislil nič slabega, temveč da je imel le dobre namene,« pravi Ščuka. Komisija za mednarodne odnose si je zadala tudi načrt za prihodnje leto. Njihova rdeča nit bo pomagati izboljšati položaj slovenske manjšine v Italiji. »Po eni strani se zavedamo, da smo le komisija, ki nima nobene moči in kompetence, dejansko pa je prav, da ravno sosedje vidimo sti- sko naših sosedov in skušamo pomagati. To pomeni, da bomo z vsemi aktivnostmi opozarjali in dajali pobude, naj se ta situacija reši, ker mislimo, da so v nezavidljivem položaju. Če se bo napoved o krčenju sredstev uresničila, bo to našo manjšino res zelo prizadelo,« meni Stojan Ščuka. Obravnavali so še poročilo treh komisij, ki so bile imenovane s strani občinske komisije za mednarodne odnose ter konzult za Slovence pri občini Gorica in go- riški pokrajini. Prva komisija je delovala na področju okolja in prostora, druga na športnem, kulturnem in izobraževalnem, tretja pa je obravnavala gospodarstvo. Z delom so zaključili in zbrane iniciative predali upravam. »Kljub temu se zavedamo, da bomo morali še vedno poudarjati in opozarjati, da se bodo te naše pobude uresničile. Navedli smo vrsto aktivnosti in ukrepov, ki bi jih bilo smiselno v tem prostoru razvijati in uresničiti,« pravi Ščuka, ki delo treh komisij ocenjuje kot dobro: »Člani z obeh strani so bili zelo zavzeti za delo, tudi tisti, ki so bili skeptični glede sodelovanja s Slovenijo, so se zelo angažirali, saj vidijo v tem res neko pridobitev za to območje,« dodaja sogovornik. Po njegovih besedah je eden od rezultatov delovanja komisij že to, da je večina njihovih pobud vključenih v razpis čezmejnega sodelovanja v okviru programa Cilj 3. Katja Munih GORICA - Župani pripravljajo zasedanje treh uprav Čim bolj konkretni V ospredju Pahorjeve besede in perspektivni projekti - Oživili bodo delovanje skupnih komisij Trije župani s sodelavci na goriški občini; Brulca so spremljali vodja njegovega kabineta Bogdan Žižmond Kofol, svetovalka za stike z javnostmi Mirka Križnič in Matejka Ambrož, svetovalka za mednarodne odnose BUMBACA V drugi polovici januarja bodo ponovno zasedale občinske uprave Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Po skoraj enem letu od zadnjega zasedanja. Ob tej priložnosti bodo preverjali projekte, ki jih vsaka od treh občin vodi z namenom, da se vanje vključita tudi ostali dve občini. Podelili pa bodo tudi štipendije za prispevek k čezmejnemu povezovanju, in sicer vsaka občina po eno štipendijo. O tem so se včeraj menili župani Mirko Brulc, Dragan Valenčič in Ettore Romoli, ki so se v spremstvu ožjih sodelavcev sestali v Gorici in si izmenjali praznična darila. Po Brulčevi želji je to bilo hkrati tudi delovno srečanje. Po pričakovanjih je pogovor nanesel na nedavne izjave slovenskega premierja Boruta Pahorja. Brulc je poudaril, da njegove besede pomenijo predvsem spodbudo h koriščenju evropskega denarja v interesu obeh mest. Romoli je med drugim povedal, da so Pahorjeve izjave na italijanski strani naletele na pozitivne odzive, zato pa se je zavzel, da bi z Brulcem skupaj šla do Pahorja, da ju napoti v Bru- selj, in da bi skupaj iskala podporo tudi v Rimu za izboljšavo cestnih in železniških povezav, za pospeševanje raziskovanja in gospodarskega razvoja. V nadaljevanju je bil poudarek na nekaterih že utečenih in perspektivnih projektih. Romoli je izpostavil mednarodno omizje Italija-Jugovzhodna Evropa (International desk Italy-South East Europe) z udeležbo zunanjih ministrov, ki je napovedano za februar 2009 v novem kongresnem središču v Gorici. Brulc ga je opozoril, da v Novi Gorici že več let poteka gospodarski forum, v katerega bi se lahko aktivneje vključila tudi italijanska stran, posebej pa ga je seznanil s projektom ESFRI, ki ima izreden razvojni potencial za celotno območje. Predlagal je še, da bi poslopje bivše goriške bolnišnice namenili tudi evropski univerzi religij in družbe. Ob koncu so župani sklenili, da bo vsaka občina naredila popis projektov, da se bodo še enkrat srečali na delovnem sestanku, nakar bo novogoriška občina organizirala v januarju sejo treh uprav. Tedaj bodo tudi na novo sestavili skupne komisije, ki bodo morale poprijeti za delo. V SPOMIN Razdajala • v ■ • se je soli • ■ v • • in družini Erminia Radetti Svoje najboljše sile je posvečala svoji družini in didaktičnemu ravnateljstvu v ulici Brolo v Gorici, ki ji je bilo kot druga družina. Erminia Ra-detti je v svojem 56. letu starosti umrla včeraj v tržiški bolnišnici, kamor so jo odpeljali v nedeljo, potem ko se ji je zdravje naenkrat poslabšalo. Še v četrtek je kazalo, da si bo opomogla, tudi noč je minila brez težav, včeraj zjutraj pa je za vedno odšla. Rojena je bila 11. julija 1952. Po rodu je bila Jameljka in ravno v Jam-ljah je prebila večji del svojega življenja. Doštudirala je iz knjigovodstva na slovenskem trgovskem zavodu Žiga Zois v Trstu, kjer je svoja študentska leta preživljala tudi v Dijaškem domu. Po dokončanem študiju se je 2. novembra 1971 zaposlila v tajništvu višje srednje šole Ivan Cankar v Gorici, kjer je ostala do 31. avgusta 1992. S prvim septembrom je nastopila službo na didaktičnem ravnateljstvu v ulici Brolo, kjer je ostala vse do letošnjega leta; vmes jo je doletelo eno leto regence na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Letošnjo pomlad je odkrila bolezen, kruto in neizprosno, ki ji je odžirala moči. Ravno bolezen ji je v 37. letu delovne dobe vsilila predčasno upokojitev, ki je zanjo začela veljati od 25. novembra. Kljub temu se je redno vračala na šolo, kjer je veliko let in do zadnjega bila upravni vodja tajništva goriškega didaktičnega ravnateljstva, ki upravlja s petimi osnovnimi šolami in šestimi vrtci. Njena izkušnja, ki je slonela na zgledni profesionalnosti ter na natančnem in vestnem delu, je bila za kolege neprecenljiva. Pri njih se je zglasila tudi v četrtek minulega tedna. Zadnjič. Mnogi žalujejo za njo, med vsemi zlasti mož Dušan Zavadlav iz Štandreža, kjer sta nekaj časa živela po poroki, 23-letna hči Maja in 34-letni sin Erik, brat Claudio in mama Danica. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. decembra 2008 19 GORICA - Glasbeni dogodek v Kulturnem domu Prvovrstni gospel V gosteh Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem - Člani skupine nastopajo z zvezdniki V ponedeljek, 15. decembra, bo v goriškem Kulturnem domu izjemen glasbeni dogodek. Na odru se bo ob 20.45 predstavila skupina Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem, ki ustvarja poseben gospel pod vplivom glasbenih slogov od jazza in popa do r'n'b-ja. Skupina je na drugi turneji po Italiji, v letošnjem letu pa je bila tudi gost glasbene oddaje Scalo 76 na drugem programu mreže Rai in zapela dve pesmi v živo. Skupino, v katero je vključenih nekaj najboljših pevcev iz New Yorka, je ustanovil Anthony Morgan; člani skupine so kot posamezniki nastopali tudi z zvezdniki, kot so Ike & Tina Turner, Stevie Wonder, Luther Vandross, Lyle Lovett, Diana Ross, Aretha Franklin in Yolanda Adams. Cindy Lauper, Christina Aguilera, Bono in U2. Koncert sodi v pobudo Go-Gospel 2008, ki jo prirejata kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice, postala pa naj bi decembrska stalnica v ponudbi obeh mest. Predprodaja vstopnic poteka v goriškem Kulturnem domu. Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem GORICA - CTA ponuja šest predstav v centru Lojze Bratuž Olivia Paperina bo danes prvi gost Zimskih popoldnevov V veselje najmlajših in njihovih odraslih spremljevalcev se danes v Gorico vračajo zimski popoldnevi z lutkami, ki bodo otroke na krilih domišljije popeljali v boljši in pravičnejši svet, kjer domujejo strpnost, solidarnost, predvsem pa skromnost. Gledališki abonma Zimskih popoldnevov že deseto leto zapored prireja goriški center za animirano gledališče CTA pod pokroviteljstvom občine Gorica. »Gre za pomembno pobudo, ki odigrava na kulturnem področju temeljno vlogo, saj uvaja otroke v spoznavanje gledališča,« je prepričan občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki napoveduje: »Prihodnje leto bo občinska uprava poskrbela, da bo izdala koledar s sporedom vseh gledaliških abonmajev in predstav, ki jih mestne gledališke hiše in ostale kulturne ustanove prirejajo, od gledališča Giuseppe Verdi do centra Lojze Bratuž, Kulturnega doma in drugih ustanov.« Na finančne težave, s katerimi se kronično spopada goriški center CTA, ki je obenem organizator odmevnega lutkovnega festivala Alpe Adria Puppet Festival, je opozoril umetniški vodja Roberto Piaggio. Povedal je, da so morali ravno zaradi krčenja državnih prispevkov črtati eno gledališko predstavo iz letošnjega abonmaja Zimskih popoldnevov. Vseh šest predstav bodo uprizorili na odru Kulturnega cen- Znak še vedno leži, kaj pa vzdrževanje? Redno vzdrževanje cest, kanalizacije, javne razsvetljave, prometnih znakov je črna točka vseh javnih uprav, desnih in levih, velikih in majhnih. Pomanjkljivosti se po navadi pokažejo ob izdatnejših padavinah. Emblematičen primer v Gorici je jezero meteorske vode, ki se nabere v Kapucinski ulici, pred znano samopostrežno trgovino, in to že ob poprečni plohi. V križišču pokrajinske ceste št. 8 in obvoznice ceste št. 55, med Sovodnjami in Štandrežem, je močan veter že pred več kakor dvema tednoma podrl znak, na katerem sta pritrjeni kovinski tablici z imenoma ulic ter znak o obvezni smeri za tovornjake (na fotografiji). Res čudno, da tega na enem najbolj prometnih dostopov v mesto, na območju goriške občine, nihče ni opazil in seveda primerno ukrepal. Q Kino [I] Lekarne ~M Gledališče GORICA - KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »La fi-danzata di papa«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.45 -20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Come Dio comanda«. Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »Saw V«. Dvorana 4: 17.30 »Twilight«; 20.30 »Racconto di Natale«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »La felicita porta fortuna«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu: v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri komedija Jeana Cloda Danauda Kvačkanja v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Koncerti Fil(m)armonica iz Moše. Izkupiček večera bo namenjen menzi kapucinov na trgu sv. Frančiška v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 13. decembra, ob 20.15 koncert Oliverja Dragojevica in skupine Dupini. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE organizira vsakoletni božični koncert za člane, ki spada tudi v sklop praznovanj stoletnice banke, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo Orkester slovenske vojske s tenoristom Janezom Lotričem. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 13. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert z naslovom »Kugymusik: un Gaudeamus per Alpinisti (e non) - Omaggio a Julius Kugy nei 150 anni dalla nascita«. Nastopili bosta sopran Veronica Vas-cotto in pianistka Cristina Santin; vstop prost. □ Obvestila tra Lojze Bratuž v Gorici. Prva, sicer izvenabonmajska predstava bo že danes, ko bodo z začetkom ob 16.30 ponovili zgodbo o Oli-vii Paperini, ki je nastala iz plodne domišljije znanega italijanskega ilustratorja Altana in so jo premierno predstavili goriškemu občinstvu v okviru Puppet Festivala. Zimski popoldnevi se bodo nadaljevali v soboto, 10. januarja, s predstavo otroškega animatorja Silvana Antonellija z naslovom »Storia di un palloncino«. V soboto, 24. januarja, bo nastopil Claudio Cavalli z igro »Scale a vela & orologi a soffio«. Scensko bogatejša bo predstava lutkovnega ansambla De Bastiani / Puche z naslovom »Le leggenda di coniglio Volante«, ki jo bodo zaigrali v soboto, 7. februarja. Dne 21. februarja bo sledil zimski popoldan z nemškim lutkarjem Matthiasom Tragerjem, ki je hkrati izdelovalec marionet; uprizoril bo Janoschoevo igro »L'incredibile storia del Maia-linotigre«. Niz abonmajskih predstav se bo sklenil v soboto, 3. marca, s predstavo Sergia Tofana »Storie in scatola«, ki je nastala v CTA-jevi produkciji. Abonmaje vpisujejo na sedežu centra CTA v ulici Cappuccini 19 v Gorici (10.00-12.00 in 15.00-16.30, tel. 0481537280); podrobnejše informacije so na voljo tudi na spletnih straneh www.ctagorizia.it in www.kclbratuz.org. (VaS) V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma 5 v Gorici bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 21. uri dobrodelni koncert z naslovom »Ciak, si suona! Viaggio sulle note dei film« v izvedbi orkestra DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) in Karla Vi-zintin (tel. 0481-882183). JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jam-ljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in anti-fašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). TABORNIKI RMV TRST - GORICA vabijo člane in prijatelje na Čajanko, ki bo danes, 13. decembra, od 16. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici. El Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ vabi na božični-co v torek, 16. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu. Nastopili bodo otroška pevska skupinica Oton Zupančič, vokalna skupina Sraka, Zbor goriških upokojencev ter pevski zbor Tončke Čok iz Lonjerja. Nazdravili bodo novemu letu in se poslovili od starega ob žlahtni kapljici in prigrizku. UČENCI IN UČITELJI osnovne šole Josip Abram iz Pevme in otroški vrtec vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo moški zbor iz Štmavra in cerkveni pevski zbor iz Pevme. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. Nastopajo skupine Gymplaya, športne in športno-ritmi-čne gimnastike, volleya, minivolleya in športnega plesa. NAŠ ŠPORTNIK 2008, zaključna prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske, bo v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literar-no-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici v četrtek, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Punteri, Jurij Paljk, Gabriella Gabrielli in Giorgio Colugnatti. KATALOG SKULTURA 2007, umetnike in njihova dela bo Jurij Paljk predstavil danes, 13. decembra, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici. Za glasbeni uvod bo na kitaro zaigral Michele Schincariol. PD VRH SV. MIHAELA prireja Gregorčičevo proslavo z naslovom »Bilo je... v Gorici« v ponedeljek, 15. decembra, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu. Nastopili bodo otroški pevski zor Vrh sv. Mihaela, vokalna skupina Bodeča neža in ženska vokalna skupina Danica z Vrha ter mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. SKPD F.B. SEDEJ IN KD BRIŠKI GRIČ pod pokroviteljstvom občine Štever-jan prirejata v ponedeljek, 15. decembra, ob 20.30 v dvorani Sedeje-vega doma v Števerjanu dobrodelni večer na pobudo Sonje Marassi Bed-narich in njene družine. Prisotni bodo zdravniki iz onkološkega centra v Avianu, ki bodo predavali o raku na dojki (Samuele Massarut), o preventivi ginekoloških obolenj (Roberto So-rio) in o vplivu zdrave prehrane pri preventivi rakastih obolenj ter bolezni srca in ožilja (Simon Spazzapan). Prostovoljni prispevki bodo namenjeni raziskavam rakastih obolenj. V OSNOVNI ŠOLI ALOJZ GRADNIK v Števerjanu bo v torek, 16. decembra, ob 14. uri božičnica otrok iz vrtca in osnovne šole. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v ponedeljek, 15. novembra, ob 17.30 v sklopu niza pogovorov z naslovom »Visto e non visto. Conversazioni sui beni Co-ronini esposti e non esposti« predavanje Lucie Pillon o Carlu Girolamu Nicoloju Coroniniju; vstop prost. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA obvešča, da je predstavitev Jadranskega koledarja 2009, ki je bila napovedana za torek, 16. decembra, v Fei-glovi knjižnici v Gorici, odložena na kasnejši datum. Mali oglasi POTREBUJEM PROFESORJA za lekcije matematike. Klicati v popoldanskih urah na tel. 347-6868225. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Egidia Orba-ni (iz Fare) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Paolo Mi-niussi v kapeli pokopališča in Trst za upepelitev; 11.00, Nicola Patruno v stolnici in v Videm za upepelitev. DANES V ROMJANU: 11.00, Nicola Milic v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču. DANES V MORARU: 11.00, Claudio Sandrin v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 20 Sobota, 13. decembra 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH Glupi Zagreb -glupa Ljubljana! Milan Rakovac_ Svaki bot kad moran pisati istu temu za Primorski, LaVoce i Glas Istre, se morna škužati. Tako i danas, ma moran napisati dvi rige kako su mladi face Bookers streslu buhe Hrvat-skoj. Na, najprije koju besidu kako je lako ufienditi vlast, samo ča je ni la-ko zrušiti. Slovenija i Hrvatska su odahnule, više ne trebaju jedna dru-gu cinkati po Europi, kao žbiri, de-nuncijanti - sada mogu to činiti javno. Ma, kje bo slo-cro konfin? »Frankly my dear, I don't give a damn!« Bo mogoče kakšna slo-cro bi-laterala? Haag? OUN? A sosedne države, zakaj ne bi one arbitrirale? Italija in Srbija, recimo? Madžarska in Avstrija? BeHa in San Marino? Albanija in Kosovo? Al' pa Vatikan? Mi pravijo kolegi v Sloveniji, da Pahor pravi, da bosta on in Sanader sama določila, in to v dveh tedni! Se invesse ghe dassimo a quel tal' paleo-Repubblichin Triesetin Onore-vole e tutto quanto, de far l'arbitro supremo, saria tutto risolto tic-tac: Ra-pallo entra in vigore de novo, e no ghe xe piu problemi tra Slovenia e Croas-sia! Tutt'Italia suso da Caporetto fin'a Quarnero »dove l'Italia si chiude, e i suoi termini bagna«! Ne da mi mira dobrohotno upo-zorenje osobno mi sklone i kompe-tentne osobe; biti akutan i aktualan, biti kreativan i provokativan, biti duhovit i inteligentan. Ma, to so vse vzajemno kontra-diktorne reči!? I ča cu ja, di cu, kako sve to sku-pa vrci, mašimo ako si inteligentan (a forši san) - uni bot ceš se čuvati da ne budeš prevec kreativan ni ironičan! Ma ne moren ja to, pak me spa-si kolega i prijatelj Damir Grubiša, podsjecajuci kako pravila vladanja (prije nego formalni zakoni) omogu-cuju diljem EU i nekažnjivo »ismija-vanje vlastodržaca«; OK, evo odmah gornjeg naslova. Naravno da ne mislim da su Zagreb i Ljubljana glupi, ali znam da je Vlast u Ljubljani i Vlast u Zagrebu neizlječivo glupa! Kako to govorim, zašto? Samo zato što Grubiša veli da necu u zatvor? Ne, nego samo zato što dragi Swoboda veli da Zagreb MORA iz-baciti neke zemljopisne karte, zbog kojih ga Ljubljana blokira, inače nece (Zagreb) vidjeti EU tako skoro kako je obecano; a sve to nakon što Ljubljana nije prihvatila kompromisni pri-jedlog Pariza za Ljubljanu i Zagreb... C Uostalom, nisam pritom baš originalan; mladi protestanti na Internetu i na hrvatskim trgovima pro-šli tjedan naprosto su vrijedali i vlast i opoziciju, i sindikate i crkvu i civilne udruge, psovali ih najomiljenijim balkansko-američkom porukom: FUCK YOU: A sve TV mreže »korektno« su preko svih tih »jebo« pu-štali onaj glupavi zvučni »pip«; jer, važno je ne biti vulgaran, i ne vrijedati osjecaje pristojnog katoličkog hrvat-skog podanika kojega ovi fakini, mulci jedni bezobrazni, furt hočeju napravit Gradaninom: Also za krepat, bi rekli Zagrepčanci. Na internetu je uz 60.000 pot-pisa potpore diljem Hrvatske organiziran protest s naslovom »Stegnite vi remen, bando lopovska« - i kako tu nema prostih riječi, onda nema ni onog cenzorskog »pip« - onda se pokušalo s upadom u stanove, pri-vodenjem ljudi u policiju na »obavi-jesni« razgovor, dezinformacijama da se protesti na trgovima otkazuju. Jedan od glavnih mladih Hrva-ta-protestanata (Delolio, ne baš pos-ve hrvatsko prezime?), precizno je za »korektne« televizijske stanice pojas-nio, pred mnoštvom okupljenim na trgovima Zagreba, Pule, Rijeke, Zadra, Splita i Osijeka: »Normalno« pitanje »korektnih« novinara bilo je; a imate li vi rje-šenja? Imate li program? Znate li iz-laz iz opce krize koja prijeti siromaš-nijim ljudima? Ne, MI nemamo rje-šenja, mi nemamo program, mi ne znamo izlaz, ONI su za to placeni, i MI cemo stalno protestirati, dok ONI ne nadu rješenja ili - odstupe". Nova generacija naprosto se počela efikasno koristiti elektronskim medijima, ona je u stanju mobilizirati se u tili čas, i napraviti izlet u sfere »direktne demokracije«, po-puniti Bloggove tisucama intervencija, Face Book ukrasiti podrugljivim porukama (Sanader u nacističkoj uniformi, na primjer...). To je politika za sve, a u ovoj op-coj krizi u kojoj situacija vodi politiku, a ne politika situaciju, dobro je da postoji organizirani svijet tamo gdje je »situacija«, kada vec politika jed-nostavno ne zna što bi sa situacijom. Isto kao i u krizi Piranski zaliv, i pozivam ovim putem mlade hrvatske i slovenske bloggere i facebookere neke pokrenu akciju na Dragonji; Terra di Nessuno, Mare di Nessuno, mož-da se u tom slučaju Ljubljana i Zagreb dogovore. STALNO GLEDALIŠČE FJK Alessandro Gassman postavil učinkovito predstavo s prepričljivimi protagonisti Alessandro Gassman nastopa briljantno v dvojni vlogi režiserja in igralca Ameriški dramatik in scenarist Reginald Rose je leta 1954 spisal scenarij za televizijski film Twelve Angry Men (Dvanajst jeznih mož), ki je še zlasti v kasnejši filmski verziji, ki jo je posnel Sidney Lumet, postal kultno klasično delo sodiščnega žanra z močnim angažiranim poudarkom na krivičnih družbenih predsodkih. Na podlagi televizijskega filma je avtor še pred filmskim scenarijem spisal uspešno gledališko dramo, ki se je zadnjih letih spet večkrat pojavila na odru (nedavno jo je, denimo, postavilo tudi Ljubljansko mestno gledališče); tokrat je zbudila zanimanje Alessandra Gassmana, ki se je je lotil kot režiser in igralec. Njegova predstava z naslovom La parola ai giurati, ki povzema naslov Lumetovega filma iz leta 1956, je ta teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v okviru tradicionalnega abonmajskega niza Stalnega gledališča FJK. Ime italijanskega gledališkega in predvsem filmskega zvezdnika je privabilo pravo množico; zelo dobro postavljena predstava, v kateri je vsem dvanajstim igralcem v vlogi porotnikov dana možnost, da zablestijo, je povsem zadostila pričakovanja gledalcev, tako da so, vsaj na tržaški premieri v torek zvečer, na koncu dolgo ploskali vsem nastopajočim. Zanimiva je že sama zasnova drame, ki se začne na koncu procesa proti šestnajstletnemu fantu, ki je obtožen očetomora. Sodnik razloži dvanajstim naključno izbranim porotnikom njihovo nalogo, nato se umaknejo v zatohlo sobo, da izrečejo sodbo. Dokazi so navidez tako očitni, da se enajstim utrujenim in naveličanim članom porote sploh ne zdi potrebno, da bi razpravljali, le porotnik številka osem se zaveda nekaterih protislovij, ki so v njem zbudila dvom v fantovo krivdo. Zaradi tega ne pusti, da bi večina vplivala nanj, nasprotno, z umirjenim, a odločnim argumentiranjem mu uspe enega za drugim prepričati še ostale, da tožilec fantove krivde ni dokazal onkraj vsakega utemeljenega dvoma, kot določa ameriški pravni sistem. Drama se od ostalih sodiščnih dram razlikuje po tem, da sploh ne išče krivca zločina, temveč se posveča osebnosti tistih, ki so poklicani, da odločajo o življenju in smrti nepoznanega sočloveka. Reginald Rose je vsakega porotnika prikazal z vseh strani: njegov značaj z dobrimi in slabimi lastnostmi, etnične in rasne predsodke, ki so se izoblikovali v njegovih življenjskih izkušnjah; prikazal je njihovo zmotljivost, ki jo povzroča neobjektivnost, lahkomiselnost, neumnost. Drama tako nakazuje, da pravni sistem ne preprečuje možnosti, da bi se zgodila krivica, in je obenem sicer zelo diskretna in le nakazana kritika smrtni kazni. Alessandro Gassman je to plat močneje poudaril, sicer pa se je režije zahtevne drame lotil z izvirnim prijemom, ki se zvesto drži besedila in skrbno nakazuje okolje in dobo, v katerih je delo nastalo in ki ju poznamo iz takratnih črno-belih filmih, obenem pa ničesar ne dolguje kultnemu filmu, ki se je marsikateremu gledalcu globoko vtisnil v spomin, še zlasti zaradi Henryja Fonde v vlogi porotnika številka 8. Časovne preskoke v dogajanju je režiser rešil z učinkovitimi sodobnimi gledališkimi triki, predstavi je vtisnil nekoliko počasen, a ne dolgočasen ritem, predvsem pa je v ospredje postavil igralce: vsakemu je omogočil, da je svoj lik celovito obdelal in se z njim prepričljivo predstavil na odru. Zase je izbral vlogo porotnika številka osem, ki je go-nilec dogajanja, vendar nikakor ne prednjači pred drugimi, ki so: Manrico Gammarota, Sergio Meogrossi, Fabio Bussotti, Paolo Fosso, Nanni Candelari, Emanuele Salce, Massimo Lello, Emanuele Maria Basso, Giacomo Rosselli, Matteo Taranto in Giulio Federico Janni. Za odličen prevod v italijanski jezik je poskrbel Giovanni Lombardo Radice, pri oblikovanju predstave so sodelovali scenograf Gian-luca Amodio, kostumografinja Helga H. Williams, skladatelja Pivio & Aldo De Scalzi za izvirno glasbo, oblikovalec luči Marco Calmieri in oblikovalec zvoka Hubert Westkemper. (bov) TRST - Decembrske prireditve SSG Poklon Jacquesu Brelu Priredbo je pripravil Branko Završan, ki v predstavi tudi nastopa - Spremljajo ga trije glasbeniki - V Trstu v petek, 19. decembra Letos poteka 30 let od smrti belgijsko-fran-coskega kantavtorja, igralca in režiserja Jacquesa Brela, ki se je zapisal v zgodovino francoskega šansona z uspešnicami, kot so »Ne me quitte pas«, »Amsterdam« ali »Quand on n'a que l'amour«. Na začetku petdesetih let se je napotil v Pariz, kjer je kmalu uveljavil prepoznavni način izvajanja z izrazito ekspresivno noto, ki se je odražala tudi v mimiki, v dramsko zaznamovanem načinu izvajanja. Njegove pesmi v izvirnih različicah ali v prevodih so doživele nešteto priredb in interpretacij v izvedbah mednarodno priznanih pevcev, med katerimi Ute Lemper, David Bowie, Céline Dion, Nina Simone, Johnny Hallyday, John Denver, Mireille Mathieu in Sting. Čar umetniške in glasbene zapuščine Jacquesa Brela je prevzel tudi slovenskega dramskega, filmskega igralca in režiserja Branka Završana, ki je že v otroških letih poslušal njegove najbolj popularne šansone. Po diplomi na ljubljanski akademiji AGRFT se je Završan izpopolnjeval na mednarodni šoli Theatre Mime et Mouvement Jacques Lecoq v Parizu, kjer je deset let tudi živel in ustvarjal. Poglobitev v francosko okolje, obvladanje jezika in čutenja, je privedla do ponovnega stika z Brelovo umetnostjo in prav življenjske in umetniške izkušnje v franco- ski prestolnici so postale osnova Završanovega po-klona znamenitemu šansonjeju. Kot je napisal, je triindvajset let »zbiral pogum pred njegovo veličino in svojim spoštovanjem«, da bi s prevodi nekaterih šansonov seznanil tudi slovensko publiko s celovito podobo Brelove pesniške in glasbene umetnosti. Predstavo je označil kot gledališko-glasbeno monodramo za pojočega igralca in tri glasbenike, ki je nastala na osnovi šestnajstih šansonov Jacquesa Brela. Premiera je potekala maja letos v okviru Festivala francosko-slovenske pomladi, v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem in s Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani. Završan nastopa v tej predstavi ob spremljavi glasbenikov Žige Goloba (kontrabas), Uroša Rakovca (kitara) in Krunoslava Leva-čica (bobni). Predstava je navdušila publiko in kritike s sporočilnostjo dvojne duše avtorja in interpreta predstave ter, na drugi strani, legendarnega šan-sonjeja, njegovih pesmi, v katerih živijo misli in zgodbe, ki jih izražajo tudi odlomki iz raznih intervjujev. Dvojna je tudi razsežnost izvirnih besedil in prevodov, ki jih postavljajo v nam bolj prepoznavno okolje. Predstava bo v veliki dvorani tržaškega Kulturnega s pričetkom ob 20.30. Koncert za dva klavirja drevi v Sežani Kosovelov dom Sežana pripravlja drevi v svoji veliki dvorani poseben koncertni dogodek. Poimenovali so ga Koncert za dva klavirja. Gre pravzaprav za obsežnejši glasbeni projekt , ki je uglašen na skupni imenovalec dveh klavirjev . Domačemu Stainwayu se bo tokrat pridružil še podoben instrument iz goriške prodajalne Pečar. Koncert se bo začel ob 18.30 z nastopom dveh nadebudnih pianistk, dijakinj koprske Umetniške gimnazije, Mie Guček in Ane Zu-nič. Sledil bo nastop Komornega orkestra Glasbene šole Postojna, ki bo pod vodstvom Marinke Kukec Jurič izvedel delo francoskega avtorja Camilla Saint Saensa Živalski karneval. Večerni koncert ob 20.uri pa bosta izvedli pianistki Tamara Ražem in Aleksandra Češ-njevar Glavina, sicer profesorici na GŠ v Sežani in Trstu oz. v Piranu. V Sežani se predstavlja z deli ruskega postromantika Sergeja Rah-maninova in francoskega skladatelja prve polovice 20. stoletja Francisa Poulenca. (Br.K.) Završan v poklonu Brelu / TRST Sobota, 1B. decembra 2008 21 VRH EU - Na dvodnevnem zasedanju v Bruslju pod francoskim predsedstvom Unija dosegla dogovor o podnebno-energetskem svežnju Barroso: EU lahko globalnim partnerjem reče »Da, zmorete!« - Sarkozy: Sprejeli smo ambiciozne cilje BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po zaključku vrha EU poudaril, da lahko unija po doseženem dogovoru o podnebno-ener-getskem svežnju globalnim partnerjem, še posebej ZDA sporoči "Da, zmorete!" in s tem namignil na slogan volilne kampanje novoizvoljenega predsednika ZDA Bara-cka Obame "Da, zmoremo!". Po prepričanju Barrosa je dogovor dokaz, da lahko Evropska unija doseže spremembe in odločno ukrepa. Sedaj lahko EU skupaj z ZDA in ostalimi partnerji išče svetovne rešitve v boju proti podnebnim spremembam. Tokratni vrh EU je sicer po njegovih navedbah najpomembnejši, na katerem je kdaj sodeloval. EU je namreč potrdila najbolj ambiciozen program v boju proti podnebnim spremembam na svetu. Izpostavil je tudi, da so članice v manj kot letu dosegle soglasen dogovor o zgodovinskem podnebno-energetskem svežnju, s tem pa je EU dokazala verodostojnost. Verjame tudi v končni dogovor z Evropskim parlamentom, ki bo o predlogu glasoval prihodnji teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Nekateri so trdili, da EU ne bo uspelo, še posebej zaradi krize, a uspelo nam je," je bil zadovoljen Barroso. V zadovoljstvu se mu je pridružil tudi predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Poudaril je, da ni celine na svetu, ki bi sprejela tako zavezujoče cilje kot EU. Cilji unije v boju proti podnebnim spremembam ostajajo enaki. Obenem je pojasnil, da je francosko predsedstvo ves čas vztrajalo, da kriza ne sme biti izgovor za neukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Istočasno je stopil v bran odstopanjem za nove članice EU, ki se zaradi svoje zgodovine soočajo s specifičnimi gospodarskimi razmerami. Omenil je dvig cen elektrike na Poljskem, ki bi ga povzročil prvotni predlog Evropske komisije in ki socialno po njegovem prepričanju ne bi bil sprejemljiv. Obenem je zatrdil, da bi bila resnična tragedija, če bi uniji spodletelo sedaj, ko so v ZDA na predsedniško mesto izvolili zagovornika odločnega globalnega boja proti podnebnim spremembam Obamo in tako ne bi odigrala vodilne vloge v svetu na tem področju. Pojasnil pa je, da so bila pogajanja naporna do konca, še posebej z Madžarsko in Poljsko ter dejal, da je poljski premier Donald Tusk odličen pogajalec, a obenem mož beseda. Zahvalil se je tudi Italiji, ker je hitro pristala na kompromis, pa tudi Nemčiji, ker si je prizadevala za dogovor. (STA) Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta zadovoljna ob koncu vrha ANSA « vrh eu - Nicolas Sarkozy »Predsedoval sem z ljubeznijo BRUSELJ - Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy je slabe tri tedne pred koncem francoskega predsedovanja uniji dejal, da mu je bilo predsedovanje v čast in strast ter da je svojo nalogo od prvega do zadnjega dne opravljal z ljubeznijo. Obenem je poudaril, da EU potrebuje močno vodstvo in prepoznaven obraz, saj je potrebno Evropo braniti. Sarkozy je novinarjem pojasnil, da se je med predsedovanjem naučil potrebe po spoštovanju pogledov drugih in iskanju kompromisov. Vseeno pa je zatrdil, da je treba na nekaterih načelih vztrajati in ne dovoljevati, da stvari uidejo iz rok. To prepričanje je uporabil tudi na zasedanju v Bruslju ter tako dosegel zgodnji konec vrha brez pretiravanja pri pogajanjih. "Če želite, to imenujte vodstvo, jaz temu pravim dobra organizacija," je rekel. (STA) vrh eu - Gordon Brown zadovoljen Odobren načrt Bruslja za oživitev gospodarstva BRUSELJ - Voditelji držav in vlad članic Evropske unije so v osnutku sklepov vrha EU podprli načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva, po katerem bi članice, Evropska komisija in Evropska investicijska banka za ta namen skupaj namenile "približno" 1,5 odstotka BDP EU, kar je okoli 200 milijard evrov. Britanski premier Gordon Brown, ki se ves čas zavzema za ambiciozne in usklajene ukrepe EU, s katerimi bo unija skupaj z ZDA in ostalimi državami lahko uspešno odgovorila na svetovno gospodarsko krizo, je že poudaril, da je tak dogovor koristen tako za EU kot za Veliko Britanijo. Poudaril je, da je EU s tem pokazala enotnost in usklajenost utišala govorice prejšnjih tednov o razdeljenosti. Jasno je tudi odgovorila na argumente tistih, ki trdijo, da v teh kriznih časih države ne bi smele posegati v gospodarstvo. Po njegovem mnenju se je v EU uveljavilo strinjanje, da imajo vlade pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarstva. Podobna usmeritev pa vlada tudi v ZDA, kjer je novoizvoljeni predsednik Barack Obama takoj po uradnem prevzemu položaja napovedal obsežen paket spodbud ameriškemu gospodarstvu, je še izpostavil Brown. Voditelji naj bi sodeč po osnutku v sklepih zapisali tudi možnost, da države, ki to želijo, uporabijo nižje stopnje DDV za delovno intenzivne storitve in sprejmejo fiskalne spodbude za ekološke storitve in proizvode. Nemčija si je sicer prizadevala, da tega v sklepe ne bi vključili, a je, kot kaže, prevladalo stališče Francije, ki se je za to še posebej zavzemala. Članice so v sklepih tudi izrecno poudarile, da je treba pri ukrepih na ravni EU upoštevati okvire trenutne finančne perspektive in tako preprečiti vnovična pogajanja o finančnem okviru unije, ki so vedno izjemno dolgotrajna. Poleg tega naj bi voditelji tudi izrecno izrazili polno zavezanost javno-finančni vzdržnosti v EU in okvirom, ki jih dovoljuje prenovljeni pakt o stabilnosti in rasti. (STA) vrh eu Zagotovila Irski v pogodbi s Hrvaško BRUSELJ - EU bo protokol o zagotovilih Irski vključila v pristopno pogodbo s Hrvaško, je včeraj v Bruslju povedal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarko-zy. Irska si bo prizadevala za ratifikacijo Lizbonske pogodbe do konca mandata sedanje Evropske komisije, torej do novembra prihodnje leto, v zameno za to pa ji je vrh EU obljubil odločitev, po kateri bi bila v prihodnje komisija sestavljena po načelu en komisar na članico, so v Bruslju sklenili voditelji EU. Vrh EU je upošteval tudi druge pomisleke Irske, ki jih je na vrhu predstavil irski premier Brian Cowen: o davčni politiki, družini, socialnih in etičnih vprašanjih ter o skupni obrambni in varnostni politiki glede tradicionalne vojaške nevtralnosti Irske. Vrh "se strinja, da bodo ti pomisleki odpravljeni s potrebnimi pravnimi jamstvi v skupno zadovoljstvo Irske in drugih članic". (STA) zda - Republikanci niso sprejeli dogovora med demokrati in Belo hišo Senat zavrnil pomoč avtomobilski industriji Bush išče druge rešitve, svetovne borze navzdol Vrh Busheve administracije Livnijeva bi izraelske Arabce preselila v palestinsko državo JERUZALEM - Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni je močno razjezila izraelske Arabce, ko je v četrtek izjavila, da je "nacionalna rešitev" zanje nekje drugje, to je v prihodnji palestinski državi na Zahodnem bregu in v Gazi. Arabski poslanci v knesetu so njeno izjavo med drugim označili za bolečo. Livnijeva je v četrtek v nastopu pred gimnazijci v Tel Avivu ob pojasnjevanju svoje vizije rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, po katerem bi nastali dve državi, dejala tudi, da je nacionalna rešitev za izraelske Arabce nekje drugje. Ko bo palestinska država vzpostavljena, "bomo palestinskim državljanom Izraela, tistim, ki jim pravimo izraelski Arabci, dejali: Rešitev vaših nacionalnih želja je drugje". Umrl nekdanji ciprski predsednik Papadopulos NIKOZIJA - Nekdanji ciprski predsednik Tasos Papadopulos je včeraj pri 74 letih umrl v bolnišnici v Nikoziji. Papadopulos, ki je bolehal za rakom na pljučih, je utelešal trdo krilo grško-ciprskega nacionalizma in se ni želel ukloniti tujim pritiskom za rešitev več kot tri desetletja trajajoče delitve otoka. Papadopulosa so 22. novembra sprejeli na intenzivni oddelek bolnišnice v Nikoziji zaradi težav z dihanjem. Ciprski predsednik Demetris Hristofias je razglasil tridnevno žalovanje, s katerim bodo počastili spomin na Papadopulosa, ki ga je Hristofias označil za "pravega državnika". WASHINGTON - Po enajstih urah so se v četrtek pozno zvečer (v noči na petek pri nas) v ameriškem senatu v Washingtonu neuspešno končala pogajanja o 14 milijard dolarjev vrednem načrtu za rešitev ameriške avtomobilske industrije. Republikanci in demokrati se niso mogli uskladiti glede časovnice krepkega znižanja plač pri General Motorsu, Fordu in Chryslerju. Vodja senatne večine demokrat iz Nevade Harry Reid je izrazil obžalovanje, da so bila pogajanja z republikanskimi senatorji glede predloga zakona o pomoči ameriškim avtomobilskim podjetjem neuspešna. Pogajanja so propadla, ker so republikanski senatorji od sindikata avtomobilske industrije zahtevali, naj člane prepriča v krepko znižanje plač še pred iztekom veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe leta 2011, s čimer bi se oblikovale na ravni plač zaposlenih pri japonskih proizvajalcih v avtomobilski industriji. Sindikat je izsi- ljevanje zavrnil in pogajanja so propadla. Senat je nato opravil proceduralno glasovanje o predlogu zakona, o katerem so se demokrati dogovorili z Belo hišo in ki ga je v sredo potrdil predstavniški dom. Izid je bil 52 za in 35 proti, vendar pa je bilo potrebno zbrati 60 glasov, da bi se preprečila obstrukcija in bi se predlog lahko dal na glasovanje. Dogajanje v senatu je presenetljivo podobno tistemu pred dvema mesecema, ko je kongres sprejemal 700 milijard dolarjev vreden zakon o odpravljanju posledic finančne krize. Republikanci so tudi takrat nasprotovali Beli hiši in svojemu predsedniku ter uvodoma zavrnili predlog zakona, nakar je prišlo do krepkega padanja vrednosti borznih indeksov. Republikanci so si kasneje premislili in pomagali potrditi 700 milijard dolarjev vreden načrt, od katerih je polovica brez vidnih pozitivnih učinkov že porabljena. Nadaljnji razvoj dogodkov je negotov, znano pa je, da podjetju General Motors brez pomoči države do konca leta grozi propad. Ogrožen je tudi Chrysler, medtem ko bi naj Ford imel še nekaj denarja, vendar le v primeru, da ne propadeta oba konkurenta. Republikanci želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest. Predlog zakona bi avtomobilskim podjetjem še letos namenil 14 milijard dolarjev iz sicer že pred krizo odobrene vsote 25 milijard dolarjev ugodnih posojil za prehod na proizvodnjo bolj varčnih in okolju prijaznejših avtomobilov. Trditve republikancev, da gre za nov denar, so tako iz trte zvite. Ameriški predsednik George Bush je včeraj dal vedeti, da ne bo dopustil propada treh avtomobilskih proizvajalcev. Njegova glasnica Dana Perino je sporočila, da bi bilo neodgovorno, ko bi to storil. V normalnih razmerah bi Bush pristal na stečaj, a v sedanji situaciji bi to pomenilo ogromno gospodarsko in socialno škodo. Bela hiša ne izključuje nobene možnosti, niti tiste, da bi denar vzeli iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta proti finančni krizi. Oglasil se je tudi izvoljeni predsednik Barack Obama. V noti za tisk je zapisal, da ga je propad pogajanj v senatu razočaral. Izrazil je pričakovanje, da bosta kongres in Bela hiša našla način, da vsaj začasno preživijo ogrožena avtomobilska podjetja, za katera bo treba vsekakor poiskati trajne rešitve. Propad pogajanj med republikanci in demokrati v senatu je včeraj močno zamajal borzne trge po svetu. Potem ko je tokijski Nikkei izgubil skoraj 6 odstotkov, so borze v Evropi zabeležile povprečno 2- do 3-odstot-ne padce, negativno pa je poslovala tudi newyorška borza. povezan z mučenjem WASHINGTON - Senatni odbor za oborožene sile je v četrtek soglasno potrdil poročilo o zlorabah ujetnikov v vojni proti terorizmu, ki ugotavlja, da so bile zlorabe posledica političnih odločitev vrha administracije predsednika Georgea Bus-ha, ne pa le posledica dejanj nekaj posameznikov. Ob vsaki objavi novic o zlorabah ujetnikov, ki so se znašli v rokah ameriških za-sliševalcev in ječarjev, je iz Bele hiše, Pentagona in drugih ministrstev ali agencij prišlo zagotovilo, da Amerika ne muči, da mučenje ni dovoljeno in da je za zlorabe krivih "nekaj gnilih jabolk" na nižjih ravneh vojske in CIA. Ta "gnila jabolka" so bila potem tudi ustrezno kaznovana. Omenjeno poročilo pa tokrat prvič ugotavlja, da so bila dejanja teh "jabolk" neposredna posledica odločitev vrha Busheve administracije, med drugim obrambnega ministra Donalda Rumsfelda. Na koncu koncev tudi predsednika Busha, ki je odgovoren za svoje ljudi. (STA) 22 Sobota, 13. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V A in B-ligi »Klanje« med Juventusom in Milanom ter 90 let Triestine Po znižanih cenah na »Roccu« danes ključna tekma proti Livornu - Doma še nepremagani A-liga DANES: ob 18.00 Bologna - Torino, ob 20.30 Napoli - Lecce JUTRI: ob 15.00 Fiorentina - Catania, Genoa -Atalanta, Inter - Chievo, Palermo - Siena, Reggina - Sampdoria, Roma - Cagliari, Udinese - Lazio, ob 20.30 Juventus - Milan. VRSTNI RED: Inter 36, Juventus in Milan 30, Napoli 27, Fiorentina 26, Genoa 25, Atalanta in Lazio 23, Catanioa 22, Udinese 21, Roma, Palermo in Cagliari 20, Siena 19, Sampdoria 16, Lecce 13, Torino in Reggina 12, Bologna 11, Chievo 9. B-liga SINOČI: Albinoleffe - Frosinone 2:2 DANES: ob 16.00 Ascoli - Empoli, Avellino -Salernitana, Bari - Piacenza, Cittadella - Brescia, Grosseto - Rimini, Mantoval - Modena, Pisa -Parma, Triestina - Livorno, Vicenza - Treviso. V PONEDELJEK: ob 20.45 Sassuolo - Ancona VRSTNI RED: Empoli 31, Sassuolo, Grosseto, Parma in Brescia 29, Livorno 28, Triestina 27, Vicenza in Albinoleffe 26, Bari 25, Mantova in Pisa 23, Frosinone 21, Ancona 20, Rimini in Salernitana 19, Piacenza in Cittadella 17, Avellino 16, Treviso in Modena 14, Ascoli 12. NAS POGOVOR - Ezio Rossi Triestina ima dovolj kakovostno moštvo, da se lahko do konca bori za play-off Leta minevajo, a dvojno napredovanje iz C2 v B-ligo »njegove« Triestine je še vedno zelo aktualno, saj nihče ne bo pozabil ekipe, ki je tako lepo igrala, da ji je v B-ligi za las spodletelo celo tretje zaporedno napredovanje. Takratni trener Triestine Ezio Rossi trenutno čaka na kako ponudbo, čeprav ga s Padovo še veže stara pogodba, ki jo je lani klub enostransko prekinil, ko ga je odslovil. Po petih letih je Triestina znova v boju za najvišja mesta, a Ezia Rossija smo najprej vprašali, kako se počuti biti eden izmed glavnih akterjev največjega uspeha Triestine v zadnjih petnajstih letih: »Mislim, da je tekma v Lucci res nepozabna. Prav zaradi samega poteka srečanja. Za igralce, navijače in vse, ki so tekmo doživeli, ni bilo trenutka oddiha. Pretres za pretresom. Gre za nepopisno veliko zadoščenje. Bi rekel, da na tak razvoj dogodkov še filmski režiser ne bi pomislil.« Po petih letih je Triestina znova v igri za končnico. Ji pripisujete kako možnost? »Mislim, da je letošnje prvenstvo sila izenačeno. Triestino sem enkrat videl v živo, a ima dovolj kakovostne igralce, da se bori do konca. Precej ekip je še v igri, med temi tudi Trie-stina.« Verjetno je bila takratna B-liga nekoliko bolj kakovostna. Se strinjate? »Videl sem precej tekem, zabaval se bolj malo. Še najbolj zanimiva je bila tekma Triestina - Cittadella. Ni lahko oceniti in primerjati, a ni dvomov, da so bile pred leti bolj kakovostne ekipe, ki jih zdaj ni več. Verjetno je res, da je letošnja B-liga manj kakovostna. Tudi zaradi omejenega števila igralcev na klub, na ekonomsko krizo, ki je nekatere tujce preusmerila v druga prvenstva. Ob tem je bilo takrat 18 ekip v A in 20 v B-ligi, medtem ko je zdaj ekip 20 oziroma 22. Več ekip, manjša povprečna kakovost.« Kateri izmed igralcev »vaše« Triestine bi prav prišel tej in kate- Ezio Rossi r KROMA rega igralca Maranove Triestine bi vi rad imel takrat na razpolago? »Take primerjave so nemogoče. Moja Triestina je bila izredna skupina, v kateri posamezniki niso izstopali. Vse se je gradilo okoli skupine, ki je začela v Trstu že v C2-li-gi. Največjo zaslugo za takratne uspehe imajo Masolini, Caliari, Scot-ti, Venturelli, Bacis, Birtig, Gubelli-ni, ki so trpeli v C2-ligi in se nato izkazali v B-ligi.« V A-ligi je tekma kroga Juventus - Milan. Kako se bo zaključila ta tekma? »Poraženec bi si le s težavo zacelil rane. Obe ekipi zaostajata že za šest točk od Interja, tako da bi se poraženec najbrž moral že odpovedati boju za naslov. Prav zato me ne bi čudilo, če bi prišlo do neodločenega izida. A ne glede na končni izid močno dvomim, da ima Inter pravega konkurenta.« Inter je torej skoraj brez tekmecev. Kaj pa v Evropi? Kdo ima največ možnosti, da osvoji ligo prvakov? »Po tistem, kar je pokazala doslej, bi stavil na Barcelono. Nedvomno je to najbolj spektakularna ekipa. Upam vsaj, da bo čimbolj napredovala, tako da bom lahko gledal nekaj več kvalitetnih tekem.« Rossijeva napoved: Bologna -Torino X, Napoli - Lecce 1, Fiorentina - Catania 1, Genoa - Atalanta 1, Inter - Chievo 1, Palermo - Siena 2, Reggina - Sampdoria X, Roma - Ca-gliari 1, Udinese - Lazio X, Juventus - Milan X; Triestina - Livorno 1. (I.F.) Amauri (desno) bo eden od adutov Juventusa na jutrišnjem večernem derbiju v Turinu proti Milanu ANSA Najpomembnejše vprašanje tega kroga A-lige je verjetno sledeče: bo v nedeljo zvečer Inter zvedel, kdo bi lahko bil zadnji tekmec v boju za naslov? Mourinhovi varovanci imajo na lestvici že šest točk prednosti nad Milanom in Juventusom in prav v tem krogu bo prišlo do dvoboja med (po številu osvojenih raznih lovorik) najbolj uspešnima italijanskima kluboma. Skoraj gotovo bo torej Inter povečal naskok nad vsaj enim od dveh tekmecev, saj črnomodre čaka jutri na papirju res enostavno domače srečanje proti pepelki prvenstva Chie-vu. Sicer Inter, ki bo nastopil brez Adriana (Mourinho ga je kaznoval, ker je prišel na trening ne popolnoma trezen!!) nasprotnika ne sme podcenjevati, saj bi se drugače lahko ponovil medtedenski spodrsljaj proti Werderju iz Bremna, a doslej je Inter v prvenstvu prepričal tudi takrat, ko je v Evropi popolnoma zatajil. Danes bo Novellino prvič sedel na klop Torina. »Toro« bo poskušal v gosteh iztržiti vsaj točko tekmecu v boju za obstanek, Bologni razpoloženega Di Vaia. Zvečer bo Napoli gostil Lecce z jasnim ciljem, da se za vsaj 24 ur povzpe na drugo mesto, medtem ko se bo jutri popoldne Udinese poskušal predramiti po kar petih zaporednih tekmah brez osvojene točke, čeprav je Lazio dovolj kakovosten nasprotnik, da zagreni življenje Marinovim varovancem. Juventus in Milan bosta igrala ob 20.30 na Olimpicu. V piemontskem glavnem mestu je pričakovanje za to tekmo izredno. Ranierijevi varovanci želijo izkoristiti prednost domačega igrišča in tudi zadnji nastopi črnobelih so bili na neprimerno višji ravni. Odločali bodo vsekakor posamezniki. Pri Juventusu seveda bosta glavno breme nosila Amauri in Del Piero, Mellberg pa bo zamenjal diskvalificirane-ga Legrottaglo; pri Milanu si veliko obetajo od brazilskega trojčka Kaka-Pato-Ronaldinho, medtem ko bo Ambrosini nadomestil huje poškodovanega Gattusa. TRIESTINA - Današnja tekma Triestine (pričetek ob 16. uri) bi lahko bila celo ena izmed prelomnih točk letošnjega prvenstva. Če želi narediti dokončen kakovostni skok, mora Triestina nastopati tudi proti boljšim nasprotnikom z mentali-teto ekipe, ki želi odnesti domov celoten izkupiček. Livorno je na papirju, vsaj če gledamo na tehnične sposobnosti nekaterih posameznikov, nedvomno kakovostnejša ekipa, a prav zaradi tega mora Triestina danes dokazati, da se lahko vse do junija bori za najvišja mesta. Tržačani so na Roccu še nepremagani (štiri zmage in štiri neodločeni izidi), danes pa jih bo s tribun bodrila precej bolj številna publika kozt običajno. Politika nizkih cen se je društvu obrestovala, tako da napovedujejo, da bo na Roccu prisotnih nad 10 tisoč navijačev. Trener Maran razpolaga z vsemi igralci, le na Granocheja bomo morali počakati vse do naslednjega leta. Prav zaradi tega skoraj ni dvomov, da strateg Tržačanov bo potrdil igralce, ki so prepričljivo slavili v Piacenzi. Livorno ima na lestvici le točko več od Triestine. V gosteh je le enkrat izgubil (dve zmagi in kar šest neodločenih izidov), kljub temu, da ima najbolj zveneča imena v napadu, pa je Livorno pri vrhu bolj zaradi solidne obrambe (z 11 prejetimi goli z Vicenzo najboljša v B-ligi). Trener Acori bo brez Rossinija v napadu, a lahko računa na Danileviciusa, Diamantija in zlasti nekdanjega reprezentanta Tavana. V vezni vrsti pozor na dvojčka Filippini, medtem ko je steber obrambe izkušeni Galante. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Milani, Petras, Cottafava, Rullo, An-tonelli, Allegretti, Princivalli, Tabbiani, Testini, Della Rocca. Sodil bo Celi iz Campobassa. (I.F.) PLAVANJE - EP v kratkih bazenih Svetovni rekord Alessie Filippi REKA - Italijanska plavalka Alessia Filippi je na EP v kratkih bazenih zmagala na 800 metrov prosto v času novega svetovnega rekorda 8:04,53. Filippijeva, ki je bila na tej razdalji olimpijska podprvakinja v Pekingu, je šele tretja Italijanka s svetovnim rekordom za Federico Pellegrini (200 in 400 prosto) in Novello Calligaris (800 m). Svetovni rekord je v polfina-lu 100 m prosto postavil tudi Francoz Amaury Leveaoux (21,84), s 3. časom pa se je v finale uvrstil tudi Filippo Magnini, čeprav kot napovedovalec oddaje »L'isola dei famosi«, ni treniral kot bi moral. Zablestel je tudi Srb Milorad Čavic, ki je v času novega evropskega rekorda (49,19) zmagal na Alessia Filippi ANSA 100 m delfin. Čavic je bil na OI v Pekingu edini, ki je ogrozil Američana Phelpsa, saj je za njim v finalu zaostal le za stotinko sekunde. Na isti razdalji je bil Slovenec Peter Mankoč (50,21) peti. Koprčan Matjaž Markič je na 50 prsno s časom 58,47 osvojil šesto mesto in še za 14 stotink sekunde izboljšal lasten državni rekord, Anja Čarman pa je bila na 100 hrbtno (58,16) osma. ALPSKO SMUČANJE B. Raich zmagovalec superkombinacije VAL D'ISERE - Avstrijec Benjamin Raich je zmagovalec uvodne su-perkombinacijske tekme nove sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev v Val D'Iseru. V nepredvidljivi tekmi, pospremljeni z odstopi najboljših smučarjev, je bil drugi francoski smučar Jean-Baptiste Grange, avstrijsko slavje pa je zaokrožil še Marcel Hirscher na tretjem mestu. Vsi so slalomi-sti. Največjo težavo za smučarje je sicer predstavljal novozapadli sneg na progi, zaradi katerega je bilo težko utrditi snežno podlago. Od 43 tekmovalcev v slalomu jih je v cilj prišlo 29. Med njimi je bil od Slovencev le Andrej Šporn. Z velikim zaostankom 7,34 sekunde je bil šele dvajseti. Andrej Jerman, čeprav je imel v super-veleslalomu 16. čas, te prednosti v slalomu ni izkoristil in je zaradi tehnične napake odstopil. Od »azzurrov« je bil Peter Fill 7., Christof Innerhofer 13., Patrick Staudacher pa petnajsti. LE ŠE PET - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je objavila ožji seznam nominirancev za najboljšega nogometaša na svetu za leto 2008. Kandidati so branilec lovorike Brazilec Kaka, Argentinec Lionel Messi, Portugalec Cristiano Ronaldo in Španca Fernando Torres ter Xavi. LE POLJAKI? - Predsednik Evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini je v pogovoru za poljski časnik Dziennik prvič priznal možnost, da bi Poljska ob nadaljnjih težavah Ukrajine pri gradnji infrastrukture lahko sama gostila evropsko prvenstvo leta 2012. NOVOSTI V F1 - Svetovni svet Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) je na zasedanju v Parizu potrdil varčevalne ukrepe v elitnem avto-mobilističnem tekmovanju formuli 1. Celotne stroške razvoja motorjev morajo moštva v primerjavi z letošnjo sezono prepoloviti, vsak pogonski agregat bo moral zdržati tri dirke, omejili pa so tudi število motorjev, ki jih bo imel vsak dirkač na voljo v eni sezoni. Največ osem motorjev bodo lahko v moštvu na sezono namenili enemu dirkaču, še skupno štiri pa za testiranja, tako da število pogonskih enot na ekipo ne bo preseglo številke 20. Manj bo tudi testiranj, med sezono jih sploh ne bo več, razen ob dir-kaških koncih tedna. Vsi trije ukrepi bodo veljali že v sezoni 2009. HIT ŠE V IGRI - Odbojkarice Hita Nove Gorice, ki jih trenira Zoran Jerončič, so v prvi tekmi 1/16 finala pokala Challenge v gosteh izgubile proti vodilnemu v španskem prvenstvu, Albaceteju z 2:3 (18, 19, -17, -22, -10). Povratna tekma bo naslednjo sredo v Novi Gorici, Goričanke pa še imajo možnost za zgodovinski preboj v naslednjo fazo. EVROLIGA - Sani Bečirovic je bil najuspešnejši slovenski košarkar v četrtkovih tekmah 7. kroga evrolige. Bečirovic je k porazu rimske Lottomatice na gostovanju pri Joventutu (93:97) v 18 minutah vknjižil 14 točk, pet podaj in tri skoke. Njegov soigralec Primož Brezec je v 18 minutah zbral devet točk in štiri skoke. Razigran je bil tudi Marko Tušek, ki je ob porazu Air Avellina proti Maccabiju (72:86) v statistiko vpisal 38 minut igralnega časa, 13 točk, pet skokov in podajo. Jaka Lakovič, ki je z Barcelono slavil v Atenah proti Panathina-ikosu (87:76), je v 18 minutah dosegel sedem točk in pet podaj. DERBI V GORICI - Jutri bo v dvorani Palabigot (pričetek ob 18.uri) der-bi košarkarske B2-lige med goriškim NPG in tržaškim AcegasomAps. Obe moštvi preživljata kritično fazo. Trži-šli Falconstar bo igral v Novari, Bu-dinom Cornodirosazzo pa bo že dre- vi (ob 20.30) sprejel v goste Varese. ROKOMET - Moška A1-liga, danes ob 20.30 Cologne - Pallamano Trieste / ŠPORT Nedelja, 14. decembra 2008 23 NAMIZNI TENIS - V A1 -ligi pekoč poraz deklet Krasa ZKB v Molfetti Na dometu je bila točka, morda celo obe Gostiteljice so zaradi poškodbe Kitajke predale dva dvoboja, kljub temu pa zmagale s 4:2 Inottica Molfetta - Kras ZKB 4:2 Tian Jing - Yuan Yuan 3:2 (11:5, 11:9, 5:11, 7:11, 11:8), Wang Yu - Car-li 0:3 (0:11, 0:11, 0:11), Han Yan - Cri-smancich 3:0 (11:8, 11:4, 12:10, Wang Yu - Yuan 0:3 (0:11, 0:11, 0:11), Tian Jing - Crismancich 3:0 (11:4, 14:12, 11:8), Han Yan - Crismancich 3:0 (11:6, 11:2, 11:9). MOLFETTA - Krasove prvoliga-šice se vračajo z gostovanja s pekočim porazom, ki bi jih lahko drago stal v boju za obstanek v najvišji ligi. Domača Inottica je ena boljših ekip v ligi. Vse tri njene igralke so Kitajke, ena od teh pa je italijanska državljanka. Vendar je tudi tokrat, kot že v prejšnjem krogu proti Ripostu (izid 3:3), nastopila le z dvema igralkama, saj ima Kitajka Wang Yu poškodovan komolec in je zaradi tega predala oba svoja dvoboja. Za nameček je Krasova Kitajka Yuan Yuan izgubila uvodni dvoboj z najboljšo domačo Kitajko Tian Jing, tako da je bil poraz za krasovke neizbežen, dejansko pa jim bi bil »v normalnih okoliščinah« pretesen že neodločen izid. Na začetku tekme namreč v Kra-sovem taboru niso vedeli, da Wang Yu ne bo igrala, saj se je ogrevala na vso moč in se je zdelo, da s poškodbo nima več težav. Zato Krasov trener Liang Feng ni obrnil postave. Pričakoval je, da bo Yuanova igrala z najmočnejšima tekmicama, Carlijeva in Cri-smancicheva (Miličeva je bila tokrat odsotna iz službenih razlogov) pa, da se bosta pomerili s Molfettino tretjo igralko Han Yan. Ko je Carlijeva stopila za zeleno mizo po porazu Yuano-ve, je Wang Yu predala dvoboj in takrat je bilo jasno, a žal prepozno, da je gostiteljicam uspela nakana. Wangova je namreč predala tudi dvoboj z Yuano-vo, v preostalih treh srečanjih pa sta bili Carlijeva in Crismancicheva proti boljšim Kitajka brez možnosti za uspeh, čeprav se jima je zlasti Cri-smancicheva presenetljivo dobro upirala, če vemo, da zaradi študija ne trenira toliko kolikor bi sama želela in potrebovala. Vse možnosti je Kras ZKB zapravil že po tesnem uvodnem porazu Yuanove proti rojakinji Tian Jing KROMA KOŠARKA - Jutri ob 18. uri Bor Radenska (v Benetkah) in Jadran Mark (doma) okrnjena Težave z igralskim kadrom Caorle za jadranovce na Alturi morda vendarle premagljive - Za borovce na igrišču tudi pomožni trener Krčalič V 13. krogu državnega košarkarskega prvenstva C lige bo Jadran Mark (6 točk) po dveh zaporednih gostovanjih spet igral na domačih tleh proti drugo uvrščenim Caorlam (20), Bor Radenska (12) pa mora na delikatno gostovanje v Benetke (8). Oboji bodo igrali jutri ob 18. uri, v obeh taborih je tudi precej težav s sestavo ekipe. Zmaga na Alturi je za jadranovce postala že prava nočna mora. Po šestih domačih porazih (in petih zaporednih zastojih) bodo Popovičevi fantje skušali prekiniti prekletstvo proti močnim Caorlam, ki so v dvanajstih nastopih doživele samo dva poraza. Benečani so sicer zelo organizirani in odlično uigrani, vendar najbrž niso nepremagljivi. Še posebej če bi moral biti še naprej odsoten izkušeni play-maker Ruffo, ki si je pred dvema tednoma huje poškodoval koleno in na zadnji tekmi ni igral. Kakorkoli že, Jadranovi nasprotniki razpolagajo z zelo solidnimi možmi: to so play-maker Franceschin, branilca Dalla Venezia in Tomasini, krili Gusso in Olmesini ter center Bonoli. Dobro se uveljavljata tudi mlada Barzan in Pizziuti, glavni posameznik pa je daleč pred ostalimi ostrostrelec Lucio Tomasini (pri Jadranu pred davnimi leti v zadnji sezoni v B2), ki daje redno po dvajset točk na tekmo. Igra peterke trenerja Tesa sloni v veliki meri prav na kombinacijah za tega igralca in na čvrsti obrambi. V Jadranovem taboru tudi ta teden niso trenirali kompletni. Miko Madonia (poškodovan prst) in Christian Slavec (mišične težave) sta mirovala in njun nastop je še vprašljiv. Vrača se Francesco Coco, ki je prebolel gripo, tudi ostali košarkarji z izjemo mladega Zaccarie pa bi morali biti nared. V sredo je ekipa odigrala koristno prijateljsko tekmo proti B2-ligašu Cornu, za katerega nastopa Jan Budin. Sodnika na jutrišnjem srečanju bosta Cafano in Caffo iz Milana. Tudi v Borovi ambulanti situacija ni rožnata. Jutri v Benetkah (sodnika Neri iz Cesene in Zavatta iz Cervie) trener Mura zagotovo ne bo mogel računati na play-makerja Marzia Krizmana, ki se mu je obnovila poškodba na že pretegnjeni mečni mišici. Ker bosta seveda manjkala tudi Kralj in še poškodovani mladinec Devčič, bo v deseterici najverjetneje tudi pomožni trener Saša Krčalič (letnik 1981, organizator igre), ki je registriran tudi kot igralec. Nazadnje je igral pred dvema letoma pri Bregu, stalno pa trenira z Radensko in je nenazadnje v C ligi že igral v sezoni 2005/2006, ko se je Bor uvrstil v play-off. Nasprotnik Murovih varovancev Pool Venezia je v odlični formi. Po zelo slabem začetku (ena zmaga v osmih krogih) so zamenjali trenerja prav pred tekmo z Jadranom, ko se je začel preporod izkušene postave, ki je nato zabeležila tri zmage v štirih nastopih. Prejšnjo nedeljo je po podaljšku zmagala kar sredi Vidma. Nosilcev igre je šest, in sicer so to play-maker Moretti, branilca Bet in Franceschet, krilo in duša ekipe Sartor ter dinamična centra Stefani in Vio. Omenjeni posamezniki so zelo zanesljivi in izkušeni. Benečani predvajajo ostro obrambo in so učinkoviti na zunanjih položajih, dovolj moči pa imajo tudi pod košema. Hiba je najbrž omejeno število menjav. Na zahtevno in nenavadno gostovanje so se borovci primerno pripravili, tudi preko sredine trening tekme proti C2-ligašu Santosu trenerja Ferruccia Menguccija. Težavam navkljub gredo odločno na zmago, ki je nedvomno dosegljiva. Under 21: conska obramba, 13 skokov in devet pridobljenih žog Malalana, 32 točk Ferfoglie Nuova Pallacanestro Gorizia - Kontovel 61:64 (19:18, 40:28, 45:47) KONTOVEL: Guštin 4, Lisjak 9, Malalan 13, Starc 2, Bufon, Ferfoglia 32, Gaggi/Slokar, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Ferfoglia 3. Kontovelovi mladinci pod 21. letom so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva v Gorici zadnji trenutek ulovili težko zmago proti domači vrsti, v kateri izstopata Macaro in Tuni, člana tudi B2-ligaškega moštva. V prvih dveh četrtinah so gostje igrali zelo slabo, Goričani pa so konstantno zadevali. Po prvi minuti tretje četrtine je NPG že vodil s 45:28, tu pa se je trener Claudio Starc odločil za consko obrambno razporeditev. Do konca četrtine celih devet minut nasprotnik ni več dal koša (delni izid 0:19!), saj so gostje v obrambi delovali zelo zbrano in agresivno. Saša Malalan je ukradel kar devet žog (imel je tudi 13 skokov), v napadu pa je blestel Saša Ferfoglia, ki je dosegel polovico točk vse ekipe. V izenačeni končnici je 30 sekund pred koncem podpisal tudi odločilen zadetek: Gorica je vodila za točko, Ferfoglia pa je zadel trojko in še dodatni prosti met po prekršku. Povprečni igri navkljub je tako Kontovel odnesel točki iz PalaBigota. Ostali izidi 9. kroga: Intermuggia - CBU 83:65, San Vendemiano - Virtus Udine 61:88, Roraigrande - Don Bosco 99:72, Dinamo - Alba Cormons 41:108. Vrstni red: Alba 18, Virtus 16, San Vendemiano 14, Kontovel 12, Inter-muggia, Don Bosco, NPG in Dinamo 6, CBU in Roraigrande 2. Božični nastop najmlajših članov ŠD Breg V športnem centru Silvana Klabiana v Dolini je domače športno društvo Breg priredilo božičnico za svoje najmlajše člane. Pod vodstvom trenerjev Tineta Krašovca in Boruta Sile so se v raznih igrah preizkusili najmlajši košarkarji, odbojkarice in nogometaši, organizirali so tudi poligon, velikemu številu otrok pa so s tribune sledili starši. Ob koncu je voščilnico vsem izrekel predsednik Sandy Klun, mladi športniki so prejeli v dar torbo, obdarili pa so tudi trenerje, poleg omenjenih še Danielo Zeriali in Giorgia Stojkovica. JUTRI V KRIŽU Večer ŠD Mladina z Bogatčevo V domu Alberta Sirka v Križu bo domače Športno društvo Mladina jutri ob 17.30 pripravilo večer s svojo šampionko Matejo Bogatec, dobitnico svetovnega pokala v skirollu. Ob tej priliki bodo nagradili tudi ostale člane rolkarskega odseka, ki so se izkazali v minuli sezoni, hkrati pa bodo predstavili smučarsko ekipo. Večer bodo popestrile tudi glasbene točke, vabljeni pa so seveda domačini in prijatelji društva. PREVESLANJE PACIFIKA Alex Bellini končal pustolovščino Lombardijec Alex Bellini, ki od leta 2006 živi v Trstu, je le slabih 100 milj pred ciljem končal s prevesla-njem Pacifiškega oceana, ki se je pričelo februarja letos v Peruju in naj bi se končalo v Avstraliji. Po 295 dni veslanja je Bellini sporazumno s svojim štabom sklenil odnehati, saj se je zadnjih 20 dni z veliko težavo mučil z vetrom in nasprotnim tokom in je bil hudo izčrpan in demoraliziran. Zato so ga včeraj z ladjo pripeljali v avstralski Newcastle. Bellinijevo veslanje sodi vsekakor med nečloveške podvige. Uspelo mu je namreč najdaljše samotarsko veslanje v zgodovini, hkrati pa je s skupno 541 dnevi postal drugi veslač z največjim številom dnevov, prebitih na Oceanu. Bellini je od odhoda iz Peruja samo z lastnimi močmi pokril 9.100 milj. Veslal je približno 15 ur na dan s hitrostj enega vozla na uro. 29-letni Bellini je v 226 dneh med 18. septembrom 2005 in 2. majem 2006 že preveslal Atlan-tik,.dvaindvajset dni je prebil na oceanu tudi leta 2004, prepesačil je Saharsko puščavo in Aljasko. Čezmejno tekmovanje v košarki na vozičku Društvo Nordest Castelvecchio iz Gradišča ob Soči bo jutri v domači dvorani PalaZimolo priredilo sklepno prireditev čezmejnega tekmovanja v košarki na vozičkih. Ob 11.00 bo na sporedu tekma med Ljubljano in Mariborom, ob 14.45 se bo NordEst pomeril z Mariborčani, ob 17.00 pa še z Ljubljančani. Castelvecchio Gradišče je v domači A2-ligi prvi na lestvici. □ Obvestila ŠD KONTOVEL vabi člane, športnike in prijatelje na redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30, v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora; predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij; blagajniško poročilo - odobritev obračuna in proračuna; razno. Sledi družabnost. GIMNASTICNI ODSEK SZ BOR organizira tradicionalno Božično akademijo v soboto, 20.decembra 2008 ob 15. uri na Stadionu 1.maja (Vrdelska cesta 7). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11.januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza iz Nabrežine in najema smučarske opreme. Informacije in-fo@skdevin.it ali 348 1334086 (Erika). SK BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v For-ni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveno kosilo jutri, 14. decembra, ob 12.30 v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b - Devin Nabrežina). Prijave sprejemamo do jutri v tajništvu tel./fax 040299858, 347-2420331 ali po e-pošti: in-fo@yccupa.org. ORIENTACIJSKI ODSEK ŠZ GAJA, prireja 2. izvedbo orientacijskega teka brez meja, jutri, 14. decembra ob 10.00 na sedežu KD Skala v Gropadi. Proge za tekmovalce in začetnike. Vpisovanje do danes preko e-pošte: posta@origaja.it., info: 3496932994 - www.origaja.it. 2 4 Sobota, 13. decembra 2008 ŠPORT / NOGOMET - Odločitev deželne nogometne zveze Danes in jutri brez nogometnih tekem Zaradi slabega vremena v Furlaniji - Nadoknadili jih bodo 27. in 28. decembra - Precej nelagodja Nogometaši v raznih amaterskih prvenstvih od tretje do elitne lige in v raznih mladinskih deželnih ter pokrajinskih ligah ta konec tedna (danes in jutri) ne bodo igrali. Tako je odločilo vodstvo deželne nogometne zveze. »Po Furlaniji je neprekinjeno deževalo kar nekaj dni in tudi za konec tedna obeti niso najboljši. Nekatera igrišča so bila dobesedno poplavljena. Prav zaradi tega smo se odločili, da preložimo vse tekme v članskih in v mladinskih prvenstvih na kasnejši datum,« je utemeljil odbornik deželne nogometne zveze Fabio Kanidisek. V tiskovnem sporočilu piše, da bodo 13. krog nadoknadili 27. in 28. decembra, vendar je Kanidisek dodal, da se bodo društva med seboj ODBOJKA - Deželne lige Nogometaši Mladosti (na arhivskem posnetku s tekme proti Unionu na Opčinah) bi bili morali igrati že danes. Tekme v Doberdobu pa ne bo KROMA lahko sporazumno odločila tudi za kak drug datum (4. ali 6. januarja). Odločitev zveze je pri vodstvih naših klubov naletela na precejšnje nelagodje. »Mogoče je zveza prenaglo sprejela tako drastično odločitev. Lahko bi vseeno igrali, saj na Tržaškem in na Goriškem ni večjih težav. Če pa bi bile katerikoli težave bi o morebitnih prekinitvah odločali sodniki na posameznih igriščih,« je bil precej oster športni vodja Juventine Gino Vinti. Z njim sta soglašala tudi »kolega« Krasa Goran Kocman in Vesne Paolo Vidoni. »To bo povzročalo precej težav vsem društvom, saj gredo nekateri nogometaši v tem času na dopust,« je še dodal Vinti. (jng) KUPOPRODAJNA BORZA Sardoč k Primorju Cermelj za Breg Te dni je prišlo do nekaterih premikov pri naših nogometnih društvih. Od trebenskega Primorca (1. AL) se je k pro-seškemu Primorju preselil 31-letni zvezni igralec Alen Sardoč (na sliki zgoraj levo). Za Sardoča je letošnji že tretji »come back« (vrnitev) v matični klub. Dva nova nogometaša ima tudi Breg v 2. amaterski ligi. Že nekaj časa se je šušljalo, ta teden pa se je tudi dokončno registriral z dolinskim klubom 36-letni napadalec Giuliano Cermelj (na sliki zgoraj desno), ki je že igral pri Krasu in pri Vesni (še prej pa pri gropajsko-padriški Gaji). Cermelj, ki je doslej igral za San Sergio v promocijski ligi, bo za Breg odlična okrepitev. Breg je registriral še enega nogometaša San Sergia. To je napadalec Alessandro Isaia. Kupoprodajna borza se bo zaključila v sredo, 17. t.m. Sloga Tabor pri vodilnem Proti San Vitu tudi z Vatovacem - Priložnost za Sočo ZBDS - Slogašice čaka mestni derbi Po enotedenskem premoru zaradi državnih volitev odbojkarske zveze FIPAV se naši deželni ligaši vračajo na igrišča. Naše moške ekipe bodo z izjemo Olympie vse igrale na domačih tleh. Tekma kroga bo nedvomno v Repnu, kjer se bosta pomerila Sloga Tabor Televita in San Vito, ki si skupaj z Basilianom delita prvo mesto na lestvici C lige. Vsi trije namreč v prvih sedmih krogih zbrali sedemnajst točk in izgubili le eno srečanje. Riolino (ki zaradi težav s kolenom ni treniral) in soigralci so v tem obdobju dobro trenirali in se na pomembno tekmo zelo dobro pripravili. Poškodbo je medtem saniral tudi korektor Vatovac, ki v prejšnjem krogu ni igral, ta teden pa opravil dva treninga. Največjo priložnost za zmago pa ima v tem prvenstvu Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki bo gostila Rigutti. Tržačani, ki so lani napredovali iz D lige, nastopajo letos močno oslabljeni. S tretjo zmago pa bi se lahko Sočani še dodatno oddaljili od ekip, ki zasedajo zadnja tri mesta na lestvici (med temi je tudi današnji nasprotnik) in so torej glavni kandidati za izpad. Trener Battisti ne bo mogel računati na poškodovana Brainija in Martina Devetaka. Val Imsa pa bi lahko na domačih tleh poskusil presenetiti izkušene odbojkarje Ferro Alluminia, ki igrajo letos pod svojimi sposobnostmi. Marsikateri igralec namreč Včeraj je na Tržaški univerzi iz biotehnologij diplomirala naša Nina Luxa Iskreno ¡i čestitajo vsi pri OD Bor ni v optimalni formi in ima težave z manjšimi poškodbami, poleg tega pa določeni nosilni igralci zaradi službenih obveznosti zelo malo trenirajo. Makučevi varovanci, ki so v zadnjih dveh tednih vsi sanirali svoje poškodbe, imajo tako mogoče priložnost, da osvojijo prve točke ali vsaj en set. Na gostovanje v Porcio odhaja danes Olympia Tmedia. Tako domačini kot gostje so lani igrali v D ligi in so torej v ligi novinci. Nasprotniki pa so se med poletjem nekoliko okrepili, medtem ko nastopajo Goričani v višji ligi s slabšo postavo. Prav zaradi tega ima trenutno na lestvici Porcia kar dvanajst točk več, saj je zmagala vse neposredne obračune s tekmeci za obstanek, presenetila pa je tudi Prato. Kljub temu pa razlika med ekipama ne bi smela biti tako velika, da se ji ne bi mogli mladi varovanci Claudia Con-za enakovredno upirati. Do zmage pa bi morala med moškimi tokrat še najlažje priti Sloga v D ligi. Peterlinovi fantje bodo namreč v Repnu gostili precej starejše odbojkarje San Sergia, ki so v ligi novinci, prve točke pa so osvojili šele v zadnjem krogu, ko so premagali pepelko v ligi Several Insurance Broker. Iozza in soigralci so gotovo precej boljši, tako da morajo ciljati na vse tri točke, ki bi jim med drugim tudi omogočile, da se na lestvici nekoliko povzpnejo. Naši ženski šesterki bosta tokrat igrali v gosteh. Slogo List, ki nastopa v C ligi, čaka mestni derbi z Li-bertasom, ki ima le zmago več od naše ekipe. Tržačanke so na papirju boljše, slogašice pa so jih že lani enkrat presenetile. Tanja Babudri, ki na zadnji tekmi ni igrala, je na zadnjem treningu prvič po treh tednih tudi skakala, tako da bo verjetno že danes na razpolago. Bukavčeva cel teden ni trenirala, s prvo ekipo pa bo odslej igrala tudi osemnajstletna Alenka Goruppi. Na zahtevno gostovanje pa odhaja združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka, ki se bo v Tolmeču pomerila s petouvrščeno Carnio. Domačinke so zbrale doslej prav toliko zmag kot Smotlakove varovanke, imajo pa štiri točke več. Zmaga je vsekakor v dometu naše ekipe, čeprav bo nastopila v okrnjeni postavi. Na tekmi gotovo ne bo Martine Flego in Lare Legovich, Žerjulova in Grgičeva pa sta imeli zadnje dni vročino. (T.G.) Športno uredništvo Primorskega dnevnika na Facebooku Facebook je postal pravi globalni fenomen, ni dvomov. Najnovejši podatki kažejo, da je doslej prijavljenih že 120 milijonov ljudi, število uporabnikov pa stalno narašča. V socialno mrežo smo se včeraj vključili tudi »športniki« na Primorskem dnevniku. Ustanovili smo skupino »Prijatelji ŠPORTA na Primorskem dnevniku«, v katero vabimo bralce, ostale športnike in športne delavce, prijatelje in simpatizerje, da nam posredujejo informacije in zanimivosti, podajajo predloge in povejo svoje mnenje. V nekaj urah se je v našo skupino včeraj vpisalo že 58 prijateljev. Domači šport Danes Sobota, 13. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Miljah, Ul. D'Annunzio: Intermuggia - Kontovel; 20.30 v Romansu: Ferroluce Romans - Dom UNDER 15 DRŽAVNI - 16.00 v San Danieleju: Libertas ACLI - Jadran ZKB UNDER 13 - 16.00 v Trstu, Caprin: Servolana - Breg ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Rigutti; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Favria Pordenone; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Ferro Alluminio; 20.30 v Porcii: Porcia - Olympia Tmedia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: Libertas San Giovanni - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - San Sergio TS ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Tolmeču: Carnia - Bor Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Fincantieri; 20.30 v Trstu, Suvich: Libertas San Giovanni -Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Virtus, 18.00 v Dolini: Breg - Brunner NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 16.00 v Veroni: TT Verona - Kras BALINANJE C-LIGA - 15.00 v Ronkah: Tre Stelle - Gaja HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.45 v Asiagu: Asiago Vipers - Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 14. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Trstu, na Alturi: Jadran Mark - Caorle; 18.00 v Benetkah: Pool Venezia -Jadran Mark MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Miljah, Ul. D'Annunzio: Poggi 2000 - Breg ŽENSKA B-LIGA - 17.30 pri Briščikih, Polet - Team Pordenone ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - OMA UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Hlede - Sloga; 11.00 v Sovodnjah: Soča - Triestina UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Cordenonsu: Futura Cordenons - Olympia FerStyle ORIENTACIJSKI TEK ZIMSKO PRVENSTVO (organizator ŠZ Gaja) - 10.00 v Gropadi »NAŠA NAPOVED« - Ambrož Peterlin letos pri Cordenonsu Vloga libera mu je pisana na kožo V Huminu trenira trinajstletnike Slogaš Ambrož Peterlin že drugo leto zapored igra »v tujini«. Lani je predvsem zaradi študijskih obveznosti igral v Buii, letos pa je prestopil k Cordenonsu in z njim uspešno nastopa v državni B2 ligi. Tri-indvajsetletni Ambrož se letos prvič preizkuša kot libero, potem ko je v svoji karieri dolgo let igral kot podajalec, lani pa kot tolkač. Sam pravi, da je v novi vlogi še kar uspešen in da je prav to tista vloga, v kateri lahko doseže največ. Sicer pa mu je zelo všeč tudi podajati. »Podajalec je stalno vključen v igro in v bistvu vodi svojo ekipo,« je povedal. V novo okolje se je Ambrož zelo dobro vključil, saj je večino soigralcev in trenerja že poznal, tako da Ambrož Peterlin KROMA ni bilo zaradi tega nobenih težav. Zato je tudi s svojo letošnjo izkušnjo zadovoljen. Ob igranju pa se letos preizkuša tudi kot trener. V Huminu trenira trinajstletnike, poleg tega pa dvakrat na teden na osnovni šoli vodi telovadbo za otroke, ki obiskujejo prve razrede. Očitno hodi Ambrož po stopinjah svojega očeta Ivana Peterlina, saj tudi na univerzi študira motorične vede. »Opraviti moram še zadnja dva izpita, tako da računam, da bom diplomiral spomladi. Potem bom pa odločil, če bom še naprej študiral ali ne. Če se bom odločil za nadaljevanje študija, bom moral potem izbrati tudi smer specializacije.« AMBROŽEVE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - San Vito 3:1 Val Imsa - Ferro Alluminio 0:3 Soča ZBDS - Rigutti 3:1 Porcia - Olymia Tmedia 3:1 Libertas - Sloga List 3:2 Sloga - San Sergio 3:0 Carnia - Bor/Breg Kmečka banka 3:2 (T. G.) / PRIREDITVE Sobota, 13. decembra 2008 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V petek, 19. decembra ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Reginald Rose: »La parola ai giurati« / v režiji Alessandra Gassmana in produkciji gledališča Teatro Stabile d'Abruzzo - Società per Attori. Danes, 13. ob 20.30 in jutri, 14. decembra, ob 16.00. Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. V torek, 16. in v sredo, 17. decembra, ob 20.30. Dvorana Bartoli Renata Ciaravino: »Alexandria« / Nastopajo: ElisabettaPozzi, Laura Bussani, Michela Mocchiutti, Marzia Posto-gna. Režija: Franco Pero. Urnik: danes, 13. ob 21.00 in jutri, 14. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 13. decembra, ob 20.30, jutri, 14. in v torek, 16. decembra, ob 16.30, od srede, 17., do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / jutri, 14. decembra, ob 11.00 »L'alestimento tea-trale«; v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. TRŽIČ Občinsko gledališče Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom Danes, 13. decembra, ob 20.45 / komično gledališče v furlanskem jeziku: »Il Malt Immaginari« v priredbi skupine Il Tomât; vstop prost. V petek, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od srede, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom »Slepota (Blind.Ness)«, Kosovelova dvorana / danes, 13., jutri, 14. in v pon-deljek, 15. decembra, ob 19.00. Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; ob sobotah, 13., 20. in 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Drago Jačar: »Niha ura tiha« / danes, 13. decembra, ob 20.00, v ponedeljek, 15. decembra, ob 19.30 in v torek, 16. decembra, ob18.00. V sredo, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 18. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 19. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V soboto, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. decembra, ob 19.30 in jutri, 14. decembra, ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 15. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 16. decembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Sheldon Harnick: »Kabaret«. V sredo, 17. decembra ob 15.30 in 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V četrtek, 18. in v petek, 19. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 16. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 17. decembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V četrtek, 18. in v petek, 19. decembra ob 20.00 / Celinka: »Lili -razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. V petek, 19. decembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«, komedija. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc. NOTRANJE GORICE PRI BREZOVICI Kulturni dom Danes, 13. decembra, ob 19.30 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi »Red Giselle« / balet ob glasbi Čajkov-skega, Schnittka in Bizeta. Danes, 13. decembra, ob 15.00 (red S) in ob 20.30 (red E); jutri, 14. decembra, ob 16.00 (red D). Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seu-la. V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessl in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. V sredo, 17. decembra, ob 10.30 in ob 21.00; v četrtek, 18. in v petek, 19. decembra, ob 10.30. ZGONIK Športni kulturni center »Bigband ritmosinfonica citta di Verona« / jutri, 14. decembra, ob ob 18.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 18. decembra ob 20.45 / Wiener Kammerensemble, dunajski filharmoniki. GORICA Kulturni dom Jutri, 14. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 / operni gala: »Vienna, Vienna«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.30 / »Go Gospel 2008« - koncert s skupino Antonny Morgan's Inspirational Choir Harlem (ZDA). V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ KOPER Palača Gravisi V ponedeljek, 15. decembra ob 20.00 / Jazzovski večer v izvedbi skupine Alpe Adria Ensemble (A-HUN-SLO). V gledališču Orazio Bobbio / La Contrada je na sporedu predstava »Adorabili amici« HRPELJE Kulturni dom Danes, 14. decembra ob 17.00 / Praznični koncert Brkinske godbe 2000. Vstop prost. SEŽANA Terminal Sežana: koncertna dvorana Danes, 13. decembra, ob 22.00 / nastopili bodo: Ultra, The Oldies in Kingston Kosovelov dom Danes, 13. decembra / koncert za dva klavirja; ob 18.30: nastopata Mia Gu-ček in Ana Žunič; ob 19.00 nastopa Godalni orkester glasbene šole; ob 20.00 nastopata Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar Glavina. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 13. decembra, ob 20.15 / tradicionalni decembrski koncert Oliverja Dragojevica s skupino Dupini iz Splita. V torek, 16. decembra, ob 20.15 / »Go Gospel 2008« - koncert skupine Sju-wana Byers & Children of God (Alabama ZDA). VIPAVA Kulturni dom Danes, 13. decembra ob 19.00 / Spevoigra v izvedbi učencev petja - zaključna prireditev ob 60-letnici Glasbene šole Ajdovščina. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 14. decembra, ob 19.30, Dvorana Slovenske filharmonije / adventni koncert Zbora St. John's Collegea iz Cambridgea. Umetniški vodja: Andrew Nethsingha. V nedeljo, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. V soboto, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v soboto, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. Hala Tivoli V torek, 16. decembra, ob 20.00 / koncert skupine RBD. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 14. decembra bo na ogled razstava ilustratorke Alenke Sottler. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) bo v torek, 16. decembra, ob 18.00 odprtje razstave »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). Galerija Ars, na Travniku: likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas. Razstavljali bodo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž. Razstavljena dela bo predstavila Anamari-ja Stibilj Šanj. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. SLOVENIJA KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Pilonova galerija: do 9. januarja je na ogled razstava »Zmago Jeraj - izbor iz pregledne razstave«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana še danes, 13.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana do 14.12. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. 26 Sobota, 13. decembra 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Politično društvo Edinost je imelo javni shod, s katerim je želelo odgovoriti na napade, ki so na narodnjake leteli na nedavnem socijalističnem shodu. »Da si je bilo po predmetu samem pričakovati velike udeležbe, vendar smo bili presenečeni po množici, ki se je zbrala. Ne le, da je bila dvorana in galerija nabito polna, moralo jih je mnogo ostati v veži in po stopnicah. To je bil zares veličasten odgovor na nečuvene napade na socijalističnem shodu minole nedelje. Socijalisti in posebej še najnovejši sodrug dr. Tuma so dobili toliko v govorih samih , kolikor po načinu, kakor je občinstvo podčrtovalo izvajanja, odgovor, da si temeljitejega nismo mogli misliti. Takih viharjev ni bilo zlepa v naši dvorani. Bil je to korenit in tudi potreben obračun.« Dr. Slavik, ki je predsedoval zborovanju, je podčrtal, d avelika udeležba priča, »da je velika masa delavstva ostala zvesta narodnemu taboru, pokazali ste, d ani res, kar trdijo so-cijalisti, da namreč le oni zastopajo interese našega delavstva.« 6. decembra pa je v Narodnem domu potekali »velik manifestacijski shod za slovensko vseučilišče«, ki ga je sklicala tržaška akademska mladina. Spet se je v Narodnem domu zbrala taka množica, da ni mogla v dvorano, ampak je zasedla tudi stopnišče in vežo. V imenu organizatorjev jo je nagovoril dr. Re-kar, ki je opozoril na težke okoliščine, v katerih ,pra-jo živeti slovenski študenti v Gradcu in na Dunaju. Skupščina je soglasno izglasovala resolucijo, v kateri je zahtevala ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Najodločneje so protestirali proti divjaškim nastopom nemškega dijaštva v škodo slovenskih dijakov v Gradcu in na Dunaju. Za sestradane slovenske dijake so na shodu nabrali 223 kron. Okrog tisoč protestnikov je nato v sprevodu prehodilo mestno središče in pelo Hej Slovani. Skupina Italijanov jih je skušala napasti s palicami, a je policija pravočasno posegla. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Slovensko narodno gledlališče je v letošnjo sezono vstopilo s predstavo Zločin in kazen. Premiera je bila v tržaškem Avditoriju in požela izreden uspeh. Po mnenju Primorskega dnevnika je bila to »daleč nadpovprečna predstava«, za kar nosijo zaslugo vsi igralci in režiser Jože Babič. Medtem si je občinski odbor na svoji prvi seji razdelil funkcije. Edoardo Cumbri je odbornik za mestno čistočo in hrano, Paolo Venier za personal, Raiomondo Visintin za občinska podjetja in industrijske javne obrate, Marcello Spaccini za ekono-mat, Mario Gridelli za javno vzgojo in bolnišnice, Fausto Faraguna ua šport in javne prireditve itd. Na svoji športni strani je Primorski dnevnik objavil daljši članek o dveh slovenskih zelo obetajočih športnikih. To sta Feručo Jurkič in Eleonora Zavadlal. Feručo, bolje poznan kot Učo, se je preizkusil že skoraj v vseh športnih panogah, kar je iz njega naredilo »dobrega in popolnega atleta«: ker pa je star dvaindvajset let, je čas, da se oprime enega samega športa. »Svetovali bi mu naj se oprimer odbojke. V tej panogi ima še popolnoma odprto kariero, medtem ko druge discipline, kot atletika in telovadba, zahtevajo od vsakega atleta najprej mladost.« Eleonora-Norči pa je sedemnajstletna Kon-tovelčanka, ki je s svojim prirojenim športnim talentom že prvi dan vzbudila zanimanje svojih vaditeljev. »V kratkem obdobju šestih mesecev je ta deklica veliko napredovala v vseh športnih panogah. Na tekmovanjih športnega dne se je izkazala v vseh ženskih disciplinah. Zmagala je v teku na 60 metrov. Odnesla je prvo mesto v skoku v daljavo, medtem ko je zasedla drugo mesto v skoku v višino in metu krogle. Na športnem polju nastopa kot pravi fant, čeprav je zelo srčkano dekle.« FILMI PO TV Nedelja, 14. decembra, canale 5, ob 21.30 Un'ottima annata Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Albert Finney in Marion Cotillard Vedno prezaposleni borzni posrednik Max po smrti strica Henryja podeduje vilo in vinograd v Provansi. Da bi od prodaje iztržil čim večji dobiček, odpotuje v Francijo, kjer pa ne gre vse po načrtih. Oskrbnika vinograda nista navdušena nad Maxovo željo po prodaji, na posestvu se pojavi mlada Christie, ki trdi, da je Henryjeva nezakonska hčerka, dodatne dvome o življenjski sreči pa Maxu zbujajo tudi spomini na otroštvo in prikupna, a svojeglava lastnica restavracije v bližnji vasici. Film, ki se odvija v očarjivi Provansi je zabavna, vrhunska »prijetna romantična poslastica«, ki je prepričala tudi Ridleya Scotta, da se je preizkusil z intimističnim filmom. Nedelja, 14. decembra, Tv Slo 1, ob 23.15 Zadnji tango v Parizu Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Marlon Brando, Maria Schneider in Maria Michi Paul je Američan, ki po ženini smrti odpotuje v Pariz. v vile lumiere spozna Francozinjo Jeanne. Spustita se v sadomazohistično razmerje. Paul se čedalje bolj oklepa njune strastne zveze, Jeanne je vse manj prepričana o sterilni zvezi z zaročencem Tomom. Torek, 16. decembra, Tv Slo 1, ob 21. uri Jesenice - Detroit Režija: Esad Babačic in Damjan Kozole Dokumentarni film V centru pozornosti je tokrat šport: točneje hokej. Film je svojevrstna oda najbolj hokejskemu mestu na svetu. Skozi zgodbo Kurje vasi, ki velja za zibelko jeseniškega, s tem pa tudi slovenskega hokeja, nam avtorja pričarata svet, v katerem je hokej veliko več kot le šport. Podobnosti z vasico izpod Mežakle in z Jesenicami, najdeta v Windsorju, majhni kanadski vasi, in v De-troitu. Sreda, 17. decembra, Rai 2, ob 21.05 Starsky in Hutch Režija: Todd Philips Igrajo: Ben Stiller in Owen Wilson Detektiv David Starsky je eden izmed najbolj predanih policistov v kalifornijskem mestu Bay City. Njegov zgled je pokojna mama, legendarna policistka Bay Cityja, kar mu njegov načelnik omeni ob vsaki priložnosti. Detektiv Ken - Hutch je popolnoma različen. Njegova ležernost in želja po hitrem zaslužku pripomoreta, da se mu kateri od zločincev izmuzne iz rok. Ima odličen instinkt, a bi pri delu potreboval nekoga, ki bi mu pomagal ostati na pravi in praviloma manj donosni strani zakona. Sreda, 17. decembra, canale 5, ob 21.10 Oliver Twist Režija: Roman Polanski Igrajo: Barney Clark, Ben Kingsley, Michael Heath Oliverja Twista, simpatičnega desetletnega fantiča, vtaknejo v sirotišnico, kjer ga hranijo tako skromno, da milo prosi za dodatni obrok. To sproži tak škandal, da ga nemudoma dajo v vajeništvo k lokalnemu pogrebni-ku. Ker se tudi tam ne počuti dobrodošlega, zbeži v London, kjer ga za svojega kaj hitro vzame roparska tolpa pod okriljem čudaškega Fagina. A kmalu Oliver zaradi kraje, ki je sicer ni zagrešil, pristane v rokah policije, od koder ga reši prijazni knjigarnar g. Brownlow (Edward Hardwicke), ki dečka vzljubi in ga vzame za svojega. Nasmiha se mu lepša prihodnost, vendar imata Fagin in njegov pajdaš Bill z njim drugačne načrte. Bleščeča režija poljskega režiserja, fotografija in do potankosti izoblikovani scenografija in kostumografija dodatno oplemenitijo zgodbo, tako da film doseže magični čar knjige. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO KA6I PODOBEN BREZNOGI KUS6AR DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU PERGAMON-SKI KRALJ EDWARD MOORE NAŠ ODBOJKAR (ALJOŠA) SLOVESEN SPREVOD MIMO GLEDALCEV OKORN JANEZ GORA V SLOVENIJI, V JULIJSKIH ALPAH BERI PRIMORSKI DNEVNIK NUK O POJAVNIH OBLIKAH PRI HEGLU SPREMLJEVALEC BOGA EROSA ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (CRISTIANO) EMANUEL TOMŠIČ LOVSKA PUSKA S CEVJO GORSKE REŠEVALNE SANI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GLAVNI TRG V STARIH GRŠKIH MESTIH STARA DOLŽINSKA MERA, INČ, PALEC VEDA O MODERNIH PERZIJSKIH JEZIKIH SAMUEL ADAMS HUD DRUŽINSKI UMOR TAJNIK POKRAJINSKE FAŠISTIČNE STRANKE POLIFEMOV TEKMEC, LJUBIMEC GALATEJE IGRA NA SREČO CANKARJEVA PESNIŠKA ZBIRKA IZRAZITA VZPETINA BLJUVANJE AVSTRIJSKA DEŽELA GRŠKI JUNAK ... VISOKIH ŠOL GRŠKI FILOZOF IZ ELEE OGLAVNICA NA PLAŠČU RITMIČNO KRČENJE SRCA SL SLIKAR (JANEZ) KRILO RIMSKE LEGIJE ŠTANDREŠKO ODBOJKARSKO DRUŠTVO VLEČNI STROJ VLAKOV OZEK KONEC POLOTOKA GL. MESTO ALBANIJE KMEČKA BANKA KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO PROSTORI ZA ŽENE PRI MUSLIMANIH LETOVIŠČE PRI OPATIJI ČETRTI RIMSKI KRALJ RUPEL ALDO TRŽAŠKA SKAKALKA V VODO BATKI IVAN LEVAR RUDA KRHKE KOVINE ORGANSKO VEČANJE OSKAR PEČAK SLOVENSKI ZOOLOG (MIROSLAV) ŠIRJAVA KRAJ PRI BLEDU KRAJ V MARKAH ... PICENO JUDOVSKI KRALJ ITALO SVEVO ANT. GRŠKA KOLONIJA KEM. SIMBOL ZA TELUR GIBANJE V ZRAKU CANKAR IVAN FRANC. DESN. ORGANIZACIJA SLABOKRVNE! SLANO JEZERO V KAZAHSTANU FOTO KROMA AZIJSKA DRŽAVA NEUMNO DEJANJE STAROGRŠKO BRENKALO ŽENSKA, KI DELUJE PODTALNO LETOVIŠČE OB JADRANSKEM MORJU OPERNI SPEV, NAPEV MILANOV BRAZILSKI NOGOMETNI AS GR. BOGINJA NESREČE REKA NA ŠKOTSKEM NEPROFE-SIONALEC CARL ENGLUND ODPRTA POŠKODBA ŽENSKO IME KOPITAR Z RILČASTIM GOBCEM EISENHOWER-JEV VZDEVEK ANGLEŠKA PLOŠČ. MERA PODROČJE VLADANJA ARABSKEGA KNEZA NEMŠKI FILOZOFSKI PISATELJ (GEORG) DREVO TROPSKE AFRIKE KONICA, VRH DROG KMEČKEGA VOZA KRAJ PRI ZADRU TEMPELJ NA ATENSKI AKROPOLI MARK TWAIN NEUMLJIVE DOGME / TRTNI HROŠČ BARVA KOŽE, POLT IMETJE KENNEDY SLOG SLOVARČEK - AKO = afriško drevo * ATALOS = pergamonski kralj • DONI = italijanski nogometaš * ESK = reka na jugu Škotske • NIN = zgodovinski kraj pri Zadru • NOEMI = skakalka v vodo Batki • ZEI = slovenski zoolog / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. decembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Tako Pako - Za prgišče hrušk 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere Telethon 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver Telethon 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Serata d'onore 23.55 Aktualno: Applausi 0.35 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 13.55 SP v smučanju 14.30 Aktualno: Telethon, vmes Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 9.25 SP v smučanju (Ž) - 1. del 10.30 SP v smučanju (M) - 1. del 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 SP v smučanju (Ž) - 2. del 13.30 SP v smučanju (m) - 2. del 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Magazine Champions League, sledi kolesarstvo 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.25 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Un giorno in Pretura 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Le stagioni del cuore Aktualno: Vivere meglio 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot - Memorie di un delitto (krim., VB, '95, r. A. Grieve, i. D. Suchet) Nan.: Monk Dokumentarec 22.35 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Wallander: Il fratello gemel-lo Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato 17.00 18.00 18.55 19.35 21.30 22.40 23.25 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 v Italia 1 6.15 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.00 18.00 18.30 19.10 21.00 ^ Tele 4 14.00 Qui Cortina 15.05 Aktualno: Hard Trek 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Aktualno: Lavoro e solidarieta 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Il pensionante 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.45 Nan.: Centennial ; Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Loggione Aktualno: Amici libri (A. Busi) Aktualno: Super Partes Film: Qualcuno come te (kom., ZDA, '01, r. T. Goldwin, i. A. Judd) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il supermercato Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Crociera Vianello (kom., It., '08, r. M. Simonetti, i. R. Vianello, S. Mondaini) Film: Inganni (triler, ZDA, '04, r. J. Sacret, i. E. Barcley) LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 20.00 20.30 21.10 23.25 0.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: La miliardaria (kom., VB., '60, r. A. Asquith, i. S. Loren) Dnevnik in športne vesti Nan.: Mai dire si Nan.: Jack Frost Film: I gemelli del Texas (kom., It., '64, i. W. Chiari) Film: La battaglia delle aquile (vojna, VB, '76, r. J. Gold, i. M. McDowell) 1.15 Dnevnik Variete: Cozza Italia Exclusive Film: Febbre da cavallo (kom., It, '76, i. E. Montesano) Variete: La valigia dei sogni Nan.: The Practice Nan: Prima o poi divorzio Risanke Nan.: Una pupa in libreria Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Austin Powers: la spia che ci provava (kom., ZDA, '99, i. M. Myers) Film: Thunderbirds (fant., ZDA, '04, r. J. Frakes, i. B. Kingsley) Nan.: La tata 0.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: Monster House (anim., ZDA, '06, r. G. Kenan) Film: Lemony Snicket - Una serie di sfortunati eventi (fant., ZDA, '04, r. B. Silberling, i. J. Carrey) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.00 Dnevnik 12.40 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero, passione basket the.. ¡J practice ^ (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nan.: Križ kraž 9.20 Kino Kekec: Pettson in Findus 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.10 Dok. film: Prvak 14.20 Film: Očarljiva Marie 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti Filmski spodrsljaji Prvi in drugi Poročila, vremenska napoved, športne vesti Hri-bar Slovenija 2 2.30 Zabavni infokanal Magazin v alpskem smučanju 12.30 SP v alpskem smučanju 14.15 SP v biatlonu SP v nordijskem smučanju EP v plavanju EP v rokometu Miss sveta 2008 Bleščica Slovenski magazin Film: Angela Koper 12.25 SP: Alpsko smučanje 14.30 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.40 Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 16.10 22.00 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka NLB 21.30 Alter ECO 23.15 Folkest 2008 Tv Primorka 12.00 23.45 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Pravljica (pon.) 18.45 Mladi @-a+e 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.35 Film: Svitanje (ZDA, i. R. Berry) 22.10 Miss Havaian tropic RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.300.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Dre-vosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Baritonist L. Warrwn; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Fa-rant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 13. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Center nizkega zračnega pritiska, ki je vplivalo na vreme pri nas se bo danes umaknilo proti Balkanu; jutri bodo pritekali šibki do zmerni južni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.01 in zatone ob 8.41 A Nad severnim Atlantikom, zahodno Evropo in severnim Sredozemljem je ciklonsko območje s fronto, nad vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in še vedno precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje še imeli značilne težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 13,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -12 cm, ob 9.31 najvišje 53 cm, ob 16.28 najnižje -68 cm, ob 23.18 najvišje 30 cm. Jutri: ob 4.29 najnižje -9 cm, ob 10.13 najvišje 47 cm, ob 17.10 najnižje -63 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................350 Vogel.................240 Kranjska Gora........100 Krvavec...............160 Cerkno................95 Rogla ..................50 Mariborsko Pohorje . . .30 Civetta...............250 Piancavallo...........170 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............250 Trbiž..................300 Na Žlebeh ...........300 Mokrine..............280 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim .160 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 1/4- TOLMEČ O 0/3- ¿h, x"~t VIDEM o 5/12 O PORDENON 6/11 TRBIŽ O -1/2 o -1/2 KRANJSKA G. Jcji-5 CELOVEC O 1/2 O TRŽIČ 1/3 O 0/2 S. GRADEC CELJE 1/4 O MARIBOR O 1/3 PTUJ O M. SOBOTA 01/4 ČEDAD O 6/11 O KRANJ GORICA O 7/12 O N. GORICA 6/8 NPOSTOJNA cyo 1/3 oi LJUBLJANA 2/4 N. MESTO 2/3 O ___ ZAGREB 3/6 O KOČEVJE . O J ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovaloi oblačno vreme. Ni povsem izključena kakšna razjasnitev zlasti ob morju in v nižinskem pasu. Ob obali bo pihala šibka burja. Proti večeru bo v Karnijskih Alpah in Predalpah lahko rahlo snežilo. Oblačno bo, občasno bodo rahle padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Le na Primorskem bo suho vreme, občasno bo posijalo sonce. Burja bo že dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 2 do 4, na Primorskem do 11 stopinj C. EIUL3 TOLMEČ O 0/3 O GRADEC 1/6 TRBIŽ O -1/2 o -1/2 KRANJSKA G. VIDEM O 4/11 O PORDENON 5/10 / r. . ^ ČEDAD O 5/10 CELOVEC O -1/2 o (O?) TRŽIČ 0/4 O KRANJ o 0/3 S. GRADEC CELJE 2/5 O MARIBOR O 2/6 PTUJ O M. SOBOTA O 2/6 s* ČS- rn o LJUBLJANA GORICA f, O N. GORICA 1/5 N. MESTO 2/4 6/°1ICAO S. 4/9 g»™™ O ZAGREB 2/7 O TRST 7/12 PORTOROŽ O 6/10 KOČEVJE - O - ČRNOMELJ REKA 7/10 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Pojavljal se bo rahel do zmeren dež; nad 700 m bo rahlo do zmerno snežilo. Podnevi se bo ponekod delno razjasnilo na obalnem območju ter v nižinskem pasu. Ob morju bo pihal šibek jugo. Jutri in v ponedeljek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bodo še rahle padavine, po nižinah predvsem dež. POREČ ITALIJA - Zaradi pogoste visoke plime Turiste v Benetke vabijo z brezplačnimi gumijastimi škornji BENETKE - Hotelirji v Benetkah, ki so jih te dni prizadele hude poplave, turistom v okviru cene za nočitev ponujajo tudi brezplačne gumijaste škornje. Tako jim v posebni ponudbi za 190 evrov ob zajtrku pripada tudi "brezplačna uporaba gumijastih škornjev" in zemljevid posebnih platform, ki jih med poplavami postavijo za pešce. Ponujajo jim tudi brezplačen vstop v casino. Kot so še zapisali hotelirji in župan Benetk Massimo Caccia-ri na spletni strani www.veneziasi.it., turistom ni treba skrbeti, saj se povišane vode kmalu umaknejo, zato zanje ne pomeni nevarnosti. Benetke se sicer že kaka dva tedna soočajo s poplavami. Do poplav prihaja zaradi povišane gladine morja, ki je 1. decembra dosegla celo najvišjo raven v zadnjih 22 letih. (STA) ZDA - Bodoča državna sekretarka Clintonova z nižjo plačo od Condoleezze Rice WASHINGTON - Prihodnja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton bo imela za enako delo za 4700 dolarjev na leto nižjo plačo kot sedanja državna sekretarka Condoleezza Rice in to zato, ker je na položaju senatorke lani podprla povišanje plače za položaj državnega sekretarja na 191.300 dolarjev. Ameriška ustava namreč pravi, da član kongresa ne morejo biti imenovani na položaj v vladi, če se je za ta vladni položaj v času mandata člana kongresa povišala plača. Newyorška senatorka Clintonova je skupaj s kolegi pred dvema letoma podprla povišanje plače za državne sekretarje in kongres je v sredo težavo gladko odpravil z resolucijo, s katero se plača vrne na raven pred januarjem 2007. Ta ukrep mora podpisati še predsednik George Bush. Clintonova bo tako naslednje leto zaslužila 186.600 dolarjev, kar je še vedno več, kot pa služi kot senatorka. Letos bo zaslužila 169.300 dolarjev, prihodnje leto pa bi 174.000. Clintonova sicer ostaja nezaupljiva do svojih kolegov in je povedala, da bo obdržala senatni položaj, dokler je kolegi prihodnje leto po zaslišanjih v senatu ne potrdijo za državno sekretarko. Clintonovo si je za državno sekretarko izbral novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama. Dunajski plesi postajajo vedno bolj priljubljeni DUNAJ - Da so dunajski plesi vedno bolj priljubljeni, kaže podatek, da se jih poleg domačinov letno udeleži tudi 35.000 tujcev, mnogi izmed plesov pa so že nekaj tednov vnaprej razprodani. Najbolj znan in priljubljen je operni ples, ki bo tokrat 19. februarja 2009, vstopnica zanj stane 230 evrov, cena za prestižne stranske lože pa znaša kar 17.000 evrov. Kot so se sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress, poteka na Dunaju od novembra do februarja sezona 450 različnih plesov, ki jih vsako leto obišče približno 300.000 gostov. To dunajskemu gospodarstvu skupaj prinese kar 64,5 milijona evrov, saj gostje poleg vstopnice in rezervacije mize posežejo v denarnico tudi za večerjo, garderobo, čevlje, nakit in frizerja, marsikdo pa še za obisk kozmetičnega salona in plesnega tečaja. Po izračunih inštituta KMU Forschung Austria zapravi vsak udeleženec plesa v povprečju 215 evrov, kar skupaj nanese 64,5 milijonov evrov, pojasnjuje predsednica Dunajske gospodarske zbornice Brigitte Jank. Za nakup vstopnice, rezervacijo mize, hrano in pijačo gostje skupno zapravijo 28,5 milijonov, za novo plesno garderobo, čevlje in nakit še dodatnih 22,5 milijonov, za obisk frizerja pa 7,5 milijona evrov. Na Antarktiki več živalskih vrst kot na Galapagosu MÜNCHEN - Na Antarktiki je več živalskih vrst kot na Galapago-su, so presenetljivo ugotovili britanski in nemški znanstveniki, ki so sedem tednov opazovali življenje v morju in na kopnem na Južnih Orknej-skih otokih. Kot v zadnji številki poroča nemška revija Focus, so znanstveniki odkrili 1224 različnih živalskih vrst, od tega pet doslej neznanih. 84 odstotkov vseh živalskih vrst živi v morju. Znanstveniki so pri tem raziskali morske globine do 1500 metrov. Pomen prvega "inventarja" živalstva na Južnem tečaju je po mnenju avtorja raziskave Davida Bernesa velik. Med drugim bo poslej mogoče bolje spremljati učinke podnebnih sprememb na Južnem tečaju. (STA)