eqinost


»m t y
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and:;' Friday.
joooooiqooq« oooooot o o oil
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POPR DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
B	LETO (Vol.) XL
STEV. (Na) 26.
Vojaki razorožujejo ljudi v Herrinu
general foreman ukazal zapreti vsakega,
pri katerem se najde orožje. — hujskač young pognan.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 14. FEBRUARJA — HURSDAY, FEBRUARY, 14, 1924.
Herrin, 111. — Ves Williamson okraj je pod vojaško komando in vojaške enote so bile poslane na službeno delo, da morajo preiskati vsako hišo v okraju in pobrati vsako najmanjše orožje, ki se ga najde. Vse osebe, pri katerih kodo našli orožje se mora prijeti in zapreti. To je ukaz Tojaškega poveljnika generala Foremana, ki je z narodno gardo zasedel-celi okraj.
Do včeraj je dospelo v mesto vse skupaj nekako 2500 vojakov, ki se dele v dve ka-valarijske stolni je, več oddelkov mitraljeznikov in pehotnih stotnij. Mesto Herrin je glavni stan vojaškega poveljnika začasno.
Vojaška komanda je odstavila policijskega načelnika Glenn Younga, ki se je s pomočjo Klanov sam proglasil, ko so se nemiri započeli Young je obdolžen kot glav-
T0TENKAMEN0YA RA-KEY ODPRTA.
V kameniti rakvi so našli pozlačeno mumijo. — Veliko veselje med raziskovalci.
Luxor, Egipt. — V Tuten-kamenovi grobnici, kjer je počivalo delo skoro petnajst mesecev se je zadnje dni zopet pričelo živahno življenje. A-meriški raziskovalec Howard Carter je odprl včeraj na slovesen način kamenito krsto faraona Tutenkamena, v kateri se nahaja pozlačena mumija. Kamenita krsta meri do tri metre dolžine in ni bila še nikdar odprta. Pri odpiranju so imeli smolo, ker jim je pokrov počil čez sredo. Zato se je de-s io zavleklo za dva dni dlje,N ker morali so napraviti posebni hujskač pri zadnjih nemi- ne potegovalne priprave, da
AMERIŠKE IBSfL
—	Washington. — President Coolidge je odklonil, da bi on zahteval rezignacijo mornarikega tajnika Denbya, kakor to zahteva rezolucija sprejeta v senatu s 47 glasovi proti 34. Prezident pravi, da ne vidi vzroka, da bi moral zahtevati rezignacijo.
—	Washington. — Izdelo-vatelji farmarskih strojev in potrebščin so obdolženi po zveznem strokovnem odboru konspiracije proti kooperativnemu trgu farmarjev. Izdelo-vatelji se branijo prodajati direktno kooperativnim trgom farmarske stroje, samo zato, da bi jih mogli farmarji dražje plačevati posredovalcem. To se pravi — farmarjem nalašč nagajati.
—	Springfield, 111. — Guvernerju Smallu se zopet očita razne stvari. Predbaciva se mu, da so bili njegovi advokati plačani iz javnih fondov ki so bili ljudska last. Neke-
N0YE ŽRTVE SNEŽENIH PLAZOV ¥ ALPAH.
Iz Jugoslavije.
Velik sneg se trga iz gora in zasipava cele podgorske vasi. — Velikanski plaz uničil cel gozd.
Inomost. ;— Toliko snega še ne pomnijo po tirolskih Alpah, kakor ga je padlo zadnje tedne. Južno gorkejše vreme, ki je nastalo zadnje dni pa povzroča, da se debele plasti snega trgajo z vrhov gora in raznih slapov ter za-
LIBERALCI, SAMOSTOJNEŽI, SOCIALISTI IN RADIKALI V OBJEMU. — RAZNOTERE DROBNE VESTI.
-o-
Narodni socialisti in srbski in mlinarico na Perovem. radikali.
Narodni socialci skupno s sa-mostojneži in starimi liberalci vzdržujejo radikalni dnevnik
v Ljubljani. Ta dnevnik išče za NSS., za NNS., za SKS., in za NRS. (srbsko radikali-jo.) Iz tega sledi, da mora ta dnevnik biti ali sam s seboj skregan ali pa so te 4 stranke . .	,	.	že — eno. Zgodilo se je to zad-
^knvajo cele doline m razne nje, čeprav še ne formalno in
gorske kotline. Nekatere doline in kotline na Švicarskem in Tirolskem, ki so bile po več sto metrov globoke so napolnjene s snegom, ki je nadrsil z raznih hribov in gora.
Zadnjo nedeljo so poročali, da je mrtvih do 30 ljudi. Sedaj se pa že sploh ne ve koliko jih bo, ker več <vasi v podnožju je popolnoma zgi-
rih. Ljudstvo je bilo pomirjeno in staro sovraštvo že pozabljeno, ko je hujskač šel na delo in začel z novimi pogoni po privatnih hišah. Plamen sovraštva je na novo vzplam-tel in posledice so bile, da je bilo zopet več ubitih in da je moglo vojaštvo priti v okraj, da bo naredilo mir. Kot govori poročilo je Young odšel v Marion, edino pravilno bi pa bilo, da bi ga oblasti prijele in zaprle, kar je hujskač zaslužil
Doslej so zaprli dvanajst o-seb, katere dolže krivde Cag-leve smrti. Med temi je her-rinski župan in okrajni šerif Galligan.
-o-
Italijanska — Romunska in
Srbska kraljeva družina v žlahti.
Rim. — Poroča se, da je dospela v Rim romunska kraljica Marija v svrho dogovora ženitve romunskega princa Nikolaja z italijansko prince-zinjo Mafaldo. Bo, bo, žlahta napreduje.
sta se oba dela pokrova na enkrat dvignila kviško. Pri dviganju je bilo treba temeljite previdnosti, ker vsa stvar je radi starosti krhljiva in najmanjše nepravilno ravnanje bi spridilo delo.
Grobnica je bila do zadnjih dni zapečatena. Le veža v grobnici je bila odprta, katero so razni turisti v velikem številu obiskavali. Toda notranje izbe grobnice so bile do ,7. februarja popolnoma zaprte.
V grobnici se nahajajo razne umetne egiptovske podobe in slike. S tem se bo znamenito zgodovinsko faraonovo grobnico še bolj razglasilo in marsikaj se bo napisalo o njej. Med raziskovalci vlada silno veselje in zanimanje.
-o-
Ustrelil ženo in stanovalca.
Chicago. — Predsinočnjim je črnec Clarance Barber na Calumet ave. ustrelil svojo 22-letno ženo in nekega stanovalca Abernatha. To je baje naredil radi ljubosumnosti. -o-
nilo pod celimi gorami snega, mu možu, ki je opravljal ne-^ V Zinkenbachtalu blizu Stroko pisarniško delo se je pla-
čalo za 6 mesecev dela $10,-000. Zakaj se je temu možu
toliko plačalo ni bilo Javnosti Okrog. Pri Vredetibergu je
nikdar pojasneno.
; — Waukegan, 111. — Jule Baru s je na lovu zadnji pon-deljek popoldne ustrelil medveda, ki se je potikal okoli jezera in se že parkrat prikazal ljudem. Medved je srednje velikosti.
—	New York. — Thomas Edison je zadnji pondeljek slavil svoj 77. rojstni dan. Svojim prijateljem, ki so mu prišli čestitati h njegovemu rojstnemu dnevu je izjavil, da u-pa, da bo živel najmanj še deset let. Tako je prav, where is will there is a way!
—	Galesburg, 111. — H. B. Ramsay automobilski šofir, ki je zavozil na ulici v otroški voziček in pri tem usmrtil 3-letnega Roberta Riley, je bil obsojen na okrožnem sodišču od enega leta v dosmrtno ječo radi umora.
—	Murphysboro, 111. — V okolici med mestom Cairo in Tamarao v južnem Illinoisu
bla je sneg zakril 22 drvarjev. Brzojavni in telefonski drogi so vsi podrti daleč na-
plaz razdejal železniško elektrarno in več strojarjev je zgubilo življenje. Blizu Ro-tenbacha je velikanski plaz polomil najlepši smrekov gozd vreden več milijonov radi lepih smrek. Velikanski sneženi plaz je vse poruval in potlačil. Poročila pravijo, da je zopet močno • začel padati sneg in da nove nevarnosti so neizogibne.
Enake nezgode se tudi dogajajo po zgornjem Štajerskem. Tudi tam je več ljudi zgubilo življenje od plazov.
-o-
Poročnik Griffit se vrnil domov,
Chicago. — Junaški poročnik Griffis, ki je hotel prijeti v Nemčiji znanega slacker-ja Bergdolla, ki je pobegnil h Nemcem je bil končno oproščen od nemških oblasti in se je te dni vrnil domov. Grif-fisa so nemške oblasti pri nje-', govern poiskusu prijele in zaprle. Poročilo pravi, da ga je
se vsi Štirje kompanjoni še. ženirajo to priznati. Zadnja številka narodno-socialistične "Nove Pravde" sicer pravi, "da je spojitev NSS. z NRS. nemogoča, dokler ( !) NRS. ne pomete z brezvestnimi in kapitalističnimi voditelji in ne začenja v praksi uveljavljati načela, izražena v svojem programu, ki je v marsičem podoben ( !) narodno-sociali-^ stičnemu." Nato v mili obliki našteva radikalom še nekaj grehov iz njihove prakse, na koncu pa ljubko in nežno pristavlja: "NSS. je stranka — kompromisov, ker jo uči zgodovina, da vodi ta način najhitreje in najbolj poceni do urejenih razmer v državi ... Iz tega sledi naše stališče do NRS. kot najmočnejše stranke v državi." To se pravi. NRS. nerodno in slabo dela,-ampak lep narodno socialističen program ima. Ta program se imenuje kompromis, kako poceni priti na vrh. In po ceni je NSS. prišla do radikalnega glasila in radikalske pomoči.
Hajduk.
Veliko županstvo Baske oblasti v Čačaku je proglasilo radi raznih vlomov, tatvin in ropov v smislu člena 10. zakona o javni varnosti, Risi-ma Vučičeviča za hajduka. Dotični, ki ga aretira ali u-bije, dobi 2000 kron nagrade.
—o-
Odvetniški izpit je napravil včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ljubljanski podžupan g. dr. Ivan Stanovnik. Častitamo!
Neznan žepar
je ukradel iz žepa v suknjiču pazniku Salezijanskega zavoda na Rakovniku listnico, v kateri je bilo 6000 K. o
Smrtna kosa.
Dne 15. januarja smo pokopali pri sv. Duhu vrlega moža Jakoba Golobiča iz Strek-Ijevca pri Semiču. Bil je za-,res pravi mož.
-o- ,
Telefonska sola.
V Bel gradu se v kratkem osnuje telefonska šola, v kateri bodo izdelovali tudi optične predmete za vojaško in zasebno rabo.
Nuncij Pelegrinetti pri ministru za vere.
Te dni je papežki nuncij Pelegrinetti obiskal ministra za vere dr. Jankoviča. Govorila sta o razmerju med državo in katoliško cerkvijo.
Zagrebški nadškof v Belgradu
Te dni se mudi v Belgradu zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da se dogovori z vla-
Umrl je
16. m. m. v Prelogu (Medji-murje) g. Anton Čobal, glasbeni umetnik na orgijah in glasovirju, v 18. letu starosti. Rojen je bil v St. Andražu pri Velenju.
Rusija se udeleži mornariške 0peratorji in pr«»ogarji ,e konference.	pogajajo.
Jacksonville, Fla. — Last-
so imeli te dni tajni sestanek sodnik^gaje obsodil". se"daj S1®*® ^editve duhovni-
Rim.
Konference, ki se
ko vršila pod pokroviteljstvom Hge narodov glede mednarodnega parobrodstva v Rimu, se udeleži tudi Rusija in Turčija. Konferenci bo predsedoval italijanski admiral Thaon.
-o-
Kitajski poslanik ne sme v Tibet.
Peking. — Britanske oblasti v Tibetu so prepovedale kitajskemu poslaniku vstop v pokrajino. Istotako je pokrajina zaprta za vse druge tu-jezemce. Kaj je dalo povod tej odredbi se še pe zna.
-o-
Požar V jetnišnici.
Pittsburgh, Pa. — Požar je izbruhnil včeraj na zapadnem delu mesta v jetnišnici. Zavladala je velika panika med kaznjenci. Poročilo pravi, da ga bila dva stražarja ubita, je zanetil v pralnici.
niki premogokopov in premo-garski zastopniki se pogajajo glede štiri letne pogodbe. Na zborovanju še niso dosegli ni-kakega sporazuma.
-o-
Ameriški Nemci pomagajo nemškim revežem.
New York. — Nad dva tisoč zabojev živeža in obleke je šlo zadnji teden v Nemčijo, ki so jih poslala razna dobrodelna društva ameriških Nemcev. Po vseh nemških župnijah in naselbinah se dela z veliko aktivnostjo za nemške reveže.
Obregonove čete zmagovite,
Mexico City. — Obregonove čete so v odločilni bitki na zapadni fronti porazile upornike in s tem si odprle pot v pokrajino Guadalajara. Iz več krajev se sliši, da bodo uporniki prosili za p
Klani, kjer so sklenili, da če pride v Herrinu in Williamson countiju do novih izgredov, da se jih bo spravilo skupaj do 9 tisoč in bodo šli na pomoč Klanom v Williamson okraj. Tako so krviželjni ti fanatiki.
—	Cuyahoga Falls, O. — Tukaj se je utopila 18-letna Miss Irene Buckner ko se je z avtojem preobrnila v potok. V avtoju se »je peljalo pet o-seb. Ostali štirje so se rešili le imenovana se je zadušila pre-dno so jo dobili iz vode.
—	Atlanta, Ga. — Pri požaru, ki je upepelil dom Mr. C. W. Dupree-ja sta zgorela oba gospodar in gospodinja. Rešila se je pred ognjem komaj stara mati, ki je skočila iz višjega nadstropja, ki se je pa tudi smrtno nevarno opekla.
—	Charlotte, N. C. — Znani evangelistični pričer Billy Sunday je prejel te dni od Ku-kuksklanov v dar lepo denarnico vredno $270. Ta slučaj torej jasno govori, da ima Klanizem veliko oporo v Protestanti zmu.

pri odhodu prosil oproščenja.
-o-
Teamsterji na stavki. Chicago. — Chicaški teamsterji so včeraj odšli na stavko. Zahtevajo mesto 9. urnega 8. urni delavnik. Več stav-binskega dela je vsled tega zadržanega.
-o-
Ameriški parnik v ognju. London. — Po brezžičnem sporočilu od nekega italijanskega parnika se poroča, da se nahaja ameriški parnik Re-publique v plamenih.
-o-
Brezdelje v Poruhrju. Pariz. — Nemški industri-alec Thysen izjavlja, da vsled pomanjkanja naročil bodo primorani zapreti več kovinarskih tovarn v Ruhru in Po-renju. S tem bo postalo mnogo delavcev brezposelnih.
-o——
— Kirkman, Ia. — Frank Hueschenberg se je smrtno ponesrečil, ko je sekal neko drevo, ki je padlo na njegp in mu zlomilo vrat. Našli so mrtvega pod drevesom.
ških plač temeljem datskih določb.
konkor-
Narodni dar hrvatskemu pisatelju.
Prijatelji znanega hrvatskega pisatelja Dinka Šimu-noviča so zbrali 17.000 Din. kot narodni dar, ki so ga poklonili Šimunoviču.
-o-.
Vinska letina v Sloveniji.
V preteklem letu je produkcija vina v Sloveniji znašala 250 tisoč hI. medtem ko je v letu 1922. dala 783 tisoč hI.
-o-
Umrl je v Ajdovcu 14. m. m. 78 letni g. Jernej Gnidovec, oče gospoda Mohorja Gnidovec, bivšega voj. kurata, sedaj žup-nega upravitelja v senjski škofiji. Ran j ki je bil mnogoleten župan ajdovške občine. Umrl je nagloma, kar je letos pri nas že drugi slučaj. Naj y miru počiva!
-o-
V Kamniku se je poročil g. Matej Stele z g. Marijo Homar, posestnico
Sodišču izročen zločinec.
V zapore okr. sodišča v Mariboru je bil te dni izročen Jakob Pemek, iz Janževega vrha pri Ptuju, ki je na Štefanovo umoril kmečkega sina iz iste * vasi Franca Rojca. O-ba sta se vračala iz nekega; vinotočja, kjer je Roje vinjen
(Dalje na 4.,štranl. )
_• . T If * Ac. Or, :'
DENARNE P0Š1UATVE <
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO itd.
Nasa banka ima svoje lastne zveze a pošto in sanesljivimi bankami v starem kraj« In nafe pofiljatve sa dostavljen« prejemnika na dom aH na zadnjo poito točno in kras vsakega odbitka.
Naie cene za poiiljke v dinarjih In lirah sa bile včeraj sledeče:
Skupno	s poštnino:
500 — ( Din.__
1000 — Din.	_
2500 — Din.	__
—	Din.
—	Din.
5000 10.000
100 — Lir 200 — Lir
BOO — Lir
1,000 — Lir
$ «.60 $ 12.85 $ 32.00 S 6S.50 SI 26.09
. S 6.2» . $10.05 . 624.25 - $47.26
Pri poiiljatvah nad 16,600 Din. in mmd 2,666 Ur poseben popnt
Ker m cena denarja čes tokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je abaohrtnr nemogoče določiti cene vnaprej. Zate m poilljatve nakažejo po cenah enefa dne, h ml sprejmemo denar.
DOLARJB POŠILJAMO MI TUDI V JW GOS LAVI J O IN SICER PO POSTI TUDI BRZOJAVNO.
Vse poilljatve naslovite na — SLO SKO BANKO
ZAKRAJSEK & CESARIC
70 —« Mi AVENVK. NEW YORK
......... .. .. .... .■

_ XL ,4 .
EDINOST
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrte* m soboto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. * —
— Published by: —'
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, 111.
__Cene oglasom na xahtcvo. Advertising rates on application._
NAROČNINA.: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
• For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada anfr Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi val STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., nnder the act of March trd 1870. _
Kdo je odgovoren za zločin y Herrinu?
_ t
V Herrinu in celem Williamson countiju je zopet proglašen preki sod. V Countiju samem se nahaja sko-ro dva polka vojaštva pehote in kavalerije. In vendar je ta okraj komaj prebolel slični upor in slično razburjenje.
Velikomestni časopisi pravijo, da slična razburjenja in spopadi bi se že v kali lahko zatrlo, ako bi imela država Illinois državno policijo. Ne iščejo vzrokov odkod izvirajo slična razburjenja, ampak samo govore, kako bi se jih zatrlo. Kaj pomagajo take govorice? Govorimo rajši, kako bi se reformiralo ljudi, da bi ta-Idh razburjenj ne uprizarjali. In najprvo najdimo izvor odkod to izvira.
Če pogledamo nepristransko na že številne Her-rinske slučaje najdemo, da se vsi izbruhi nemirov sunejo okoli osi Klanov, ki rujejo in delajo na vse prete-ge proti tujezemskim podanikom, proti katoličanom in drugim elementom, ki jih Klani sovražijo. Šerif Young je sam vodja Klanov, to odkrito pripoveduje časopisje. Da on vodi pogone proti kršilcem suhaške postave je navadna krinka, za katero se Klani skrivajo in delajo lepe, da bi rekli Amerikanci, češ, saj Klani niso slabi ljudje, saj vendar vodijo boj za upostavitev zakonitih postav, itd. Izza te krinke pa zija krvno sovraštvo proti tujezemskim podanikom, proti katoličanom in drugimi narodnostmi. Odtod izvira ves boj.
Lahko bi stavil vsakdo kolikor bi hotel, da ako bi preganjani tujezemci in nekateri že naturalizirani državljani uprizorili pogon po hišah Klanov, da bi zna-biti našli več kršilcev suhe postave, kot so jih pa Klani našli na njih strani.
Zato pada krivda na odgovorne javne oblasti, ker dovoljujejo take pogone Klanom, ki jih uprizorjajo iz vseh drugih namenov kot dobrih. Javne oblasti bi morale nastopiti in kaznovati začetnike tega razburjenja in ti začetniki so Klani. Take pogone naj vrše zato pooblaščeni uradniki, ne pa kaki maskiranci, kakor so Klani.
Posledica vsega tega bo, da bodo kaznovani nedolžni. To zato, ker prefrigani Klani so se skrili za sto-procentni Amerikanizem, češ mi branimo postavo da-si jo ravno nasprotno v največji meri onečaščujejo. Uplivni faktorji v okraju so na strani Klanov, ako niso sami Klani, kaj čuda potem, da tolikokrat izbruhnejo slični poboji, ki so največja sramota za vse javne oblasti. Še večia sramota pa je to, da se potem kaznuje nedolžne in glavne povzročitelje pusti pri miru.
Ako bo javna oblast v tej deželi šla to pot, zna enkrat še krvavo obžalovati to svojo brezbrižnost. Kar se sedaj dogaja po gotovih lokalih posameznih držav, zna nekega dne zaplamteti po vsej Uniji in kaj bo potem si lahko vsak predstavlja.
Brezmiselno je misliti, da bodo od Klanov preganjani trpeli slične hudobno zasnovane njih nečedne komedije. Vlada pa, če čudi še kaj odgovornosti bi mo-tajno organizacijo Klanov, ki ruši mir in red v dr-pod raznimi krinkami kratkomalo prepovedati, tega ne bo storila, potem je dokaz, da je upliv Klanov višji od nje.
"Tea-pot" škandal
Oljnega škandala še ni konec. Še vedno prihajajo pred senatsko komisijo nove priče, ki polagajo pod oljni lonec svoja polena, da tembolj iz njega kipi.
Za enkrat se nahaja mornariški tajnik Denby v največji zagati. On je odgovoren kot vrhovni uradnik vseh mornariških zadev, torej tudi tistega ozemlja ob obalah, ki so v rokah zvezne vlade, katere mornarica potrebuje za skupni aparat mornarice Združenih držav.
Ozemlje v Kaliforniji, ki je last vlade je bogato oljno polje, da se iz tega polja dobi za Unijo kake dohodke, zato je vlada to polje oddala v najem znanemu oljnemu magnatu Dohenyu in Sinclairju. Toda pri tej najemnini se je delalo pod roko. Veliki komišni so šli v gotove žepe. Stvar je prišla v javnost in se sleherni dan bolj razkrinkuje. Tajnik Fall za notranje zadeve je v tej zadevi prizadet. Za njim je prišel mornariški tajnik Denby, ki se nahaja v jako veliki zagati. On je bil glavni faktor, ker je pogodbo podpisal. V svojem zagovoru se je baje izdal, da on sploh ni vedel natančno za celo pogodbo. Sedaj to popravlja. On trdi dalje, da je pogodba veljavna in da bi jo on zopet potrdil, aki bi prišla pred njega. Koncem vseh koncev gr. je senat-ska zbornica prijela, zakaj je pogodbo podpisal, ako ni vedel za vse njene detajle. Na podlagi tega ga je se-natska zbornica obsodila kot nezmožnega za njegov urad.
Senat bo s svojim glasovanjenj^te dni brezdvomno izrekel veliko nezaupnico mornariškemu tajniku. Govori se, da ako bo senat izrekel nezaupnico, da bo Denby sam prostovoljno rezigniral od svojega urada. Za slučaj, da bi se upiral, bo naprošen prezident Coolidge od senata, da zahteva njegovo rezignacijo. To je današnja slika oljnega škandala.
Lahko pa se slučaj popolnoma zaobrne. Nič ni tako umazanega, da bi se pred javnostjo ne dalo, umiti, kadar se spravijo na delo profesionalni političarji.
Toda eno je, ljudstvo, ki plačuje visoke davke trpi vse posledice takih le škandalov. Preiskave v kongresu in senatu stanejo na stotisoče, kdo jih plača kot davkoplačevalec. Zanimivi slični "špasi," ki jih čitamo s zanimanjem po časopisju stanejo nas na milijone vsako leto. Tako gre tudi sedanji oljni škandal na račun vseh davkoplačevalcev naše Unije. Kedaj bo takih "špasov" konec?!
*_• * « • » « •• » »
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Harriadalc, I a. . j
Dragi g. uradnik: — Ravno sem prečitaj zadnjo številko Edinosti 1 v kateri ste zgotovfli lepe govore, ki so bili govor-( jeni na /slovenskem katoliškem shodu v Chicago. 2e dolgo časa sem v Ameriki, pa lahko rečem, da kaj takega se še ni priredilo doslej med Slovenci v Ameriki. Kako izvrsten program in pa tudi kako jedrnati govori vsi po vrsti. Posebno mora biti agilen novi predsednik K. S. K. Jedno-te Mr. Grdina. Vsaj tako sklepam po njegovem jedrnatem govoru.
Resnično je, veliko bi se dalo doseči med nami Slovenci, ko bi hoteli le tisti, ki so dose-daj zvesti ostali prijeti za delo z vso silo. Zato bi jaz prav rad videl, da bi se uresničile vse želje izražene v jedrnatih' rezolucijah, ki ste jih sprejeli' na tem shodu. Saj med katoliškimi Slovenci imamo dovolj inteligentnih mož, če vzamemo le našo častito duhovščino, katera je v prvi vrsti poklicana na to delo imamo veliko silo na naši strani. Zato bi tudi jaz želel, da bi naši gg. duhovniki bolj pogostokrat prihajali v javnost in dajali direktive lajikom in drugim katoliškim rojakom po raznih naselbinah. Je resnica, kakor je omenil g. Jerich v svojem govoru, ti a je zastonj vse naše delo, ako ne bo tega dela spremljala velesila tiska, ki bo udan našim idejami in načelom, če se nasprotniki; poslužujejo časopisja zakaj se ga pa ne mi, ko je vendar dokazano po preizkušnjah, da je časopis najvspešnejše o-rodje za vsako stvar. Od svoje strani povem, da bi bilo jako zanimivo, ko bi naši čč. gg. večkrat prišli v javnost. Vero in duhovnike se. po nasprotnih listih stalno napada in ravno od gg. duhovnikov ni nikjer nobenega odgovora. Je že res, da bo morda kdo rekel, da se duhovniku zdi preneumno fajtati s takimi brezverskimi izprijenci, toda zapomnite si pa tudi, da pravi pregovor, kdor molči ta pritrjuje. Na svoja ušesa sem že slišal od takih ljudi, ki so bili nekdaj dobri v Iilinoisu, ko
sem še v premogokopu delal. Rekli so, mora že tako biti kakor časniki pišejo, ker nihče nikjer ne odgovori, da ni res tako. Morda se bom kakemu s tem dopisom zameril, toda povedal sem svoje misli z dobrega namena, da bi se enkrat res začelo živahneje delati, tako kakor priporočajo jedrnate rezolucije.
Te dni imamo v tem kraju gorkejše vreme. Snega pa imamo dovolj. ZapalO ga je nad 12 eol v tem kraju zadnji teden. Ker je, kakor sem že omenil postalo zadnjih par dni gorkejše vreme, je sneg že precej upadel. Imeli pa smo v januarju nekaj dni zelo mrzlih, da se ni bilo za pokazati na plan.
Za zemljo bo sneg jako koristen, ker navadno, kadar zapade mnogo snega je zelo dobra letina naslednja leto, to je že stari farmarski pregovor, ki je pa docela resničen. Zemlja se nekako pod- sne gom prepaca in je mnogo bolj rodil na, kakor pa če je brez snega in ostane trdo zmrznjena do spomladi.
Med tukajšnimi farmarji se čez dalje bolj razširja ideja za kooperativni trg. N. pr. Capperjev tednik se je jako vneto zavzema za to idejo. Srednji in mali farmarji smo brez razlike zato. Niso pa veliki farmarji in renčmani, ker ti vodijo različne špekulacije s živino, kakor tudi pridelki. Ti vedo, da bi jih kooperativni trg oviral pri pehanju za mastnimi profiti. Zato marsikateri izmed tdh odklanja kooperativni trg, češ, da ni dobra stvar in da bo več škodila kot pomagala.
V Atlanticu, od katerega smo oddaljeni le par milj se misli v kratkem organizirati kooperativni trg. Tako se sliši med farmarjL Koliko je za enkrat še gotovosti na tem se še ne da dognati. Parkrat smo že bili na sejah, kjer so pojasnjevali na kak način bi se ta "cooperative market" vodil. Farmarji bi namreč svoje pridelke prodajali za frinogo višjo ceno in konzu-menti pa bi lahko kupovali za nižjo ceno življenske potrebščine, kakor jih sedaj.
Razlika bi bila ta, da bi tretja stranka, ki vodi posredovanje med producentom in kon-zumentom popolnoma odpadla. Zakaj ta stranka spravi najmanj eno tretjino Čistega dobička pri ^produktih.
Moj dopis se je hudo raztegnil zakar prosim g. urednika potrpljenja. Bom pa prihodnjič bolj kratek. Ob koncu še enkrat častitam vsem navdušenim prirediteljem katoliškega shoda v Chicagi. Tebi list Edinost pa želim najboljšega vspeha v sedanji kampanji. Ko bi mi bilo mogoče dobiti kakega naročnika bi šel. takoj na delo v tem kraju, toda žalibog ni mi mogoče, ker sem tukaj tujec med tujci. Tukaj so povečini sami Nemci in Irci.
Farmar.
Leadville, Colo.
Cenjeni mi g. urednik: — Prosim dovolite mi nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. Poročati imam, da je i-melo pred kratkim naše Marijino altarno društvo svojo veselico za korist velikega altar-ja. Ob tej priliki se je tudi kolektalo za stranske altarje, za katere so darovali, kakor bo sledil tozadevni imenik darovalcev. Veselica sama pa se je tako sijajno obnesla, da je prinesla čistega $800, kar je za našo bolj malo naselbino zelo pohvalno. Vsem blagim dobrotnikom, ki so pomagali, da je veselica tako lepo izpadla najlepša zahvala.
Za stranske altarje so darovali :
Mary Zaitz $25.00; Franci« Fran kov i ch $14.00: Rose Stibernich 112.00; Mary Rut hey $11.00; Anna Silovich $10.00; Johanna Stibernich $10.00 : Angela Ko rot* $10.00 ; Agnes Babich $9.00; Mary Vidmar $9.00; Rafaela Novak $9.00: Polly Klune $8.00; Johanna Be matt $7.00 : Josephine Bradaeh $7.00: Joe Matysieh $7.00; Joe Fabijan »«.00: Mr. In Ura. Teracansich $«.00: Mary Zaitz Jr. 5.00; Mary Germon $5.00; Josephine Yelenc $5.00 : Mary Matkel $5.00; Johana Micklich $5.00; Mary Micklich $S.OO; Johanna Yamnich $5.00; Anna Kaann $6.00; Mary Gorniek $6.00: Nielli« Zaits «5.00: Mateus Malavec $5.00; Neimenovan Ne« Castle Colo. $5.00: Angela Stiberniek $4.00: Barbara Kochevar Ne*- Castle Colo. $4.80; Johanna Kosa $4.00; Agnes K raso vie «4.00: Francis Hren $4.00; Veronika Sever $4.00 : Francis Potlger $«.50 ; Anna Gorsieh $3.50; Johana Potpaehctn Francis Zugel $«.00 ; Kate Kambric * $3.00 ; Mary Gorniek $«.00Barbara Gorniek $3.00; Joe Koetelec $3.00; John Tamsiek $3.00; Ana Sta leer $3.00; Joe Francis «1.00: Joe Malen-siek «3.00 ; Angela Zaits «3.00; Katarina Maker «10.00: Mary Skala $2.75; Johanna Ho chevar 4th «2.80; Johanna Kolenc $2.50; John Fonikvar $2.50; Josephine Kaplan $2.25; Francis Sadar $2.25; Dora Reems $2.25; Francis Vidrh «2.00; Johanna Khin «2.00: Johanna Smolieh «2.00; Johanna Sadar $2.00; Mary Yamnick $2.00; Agnes Ja-ckopich $2.00; Agnes Westen $2; Kate Mo-har«2.00; Johanna Olcorn «2.00; Martin Mar-eella «2.00; Mary Butcher «2.00; Frank Boric «2.00: Joeephine Stevens «2.00; Anton Besic «2.00; John Shober «2-00; Frank Mo-har «2.00; Joe Araxun «2.00; Mary Melen-sick $1.50; Agnes Fladga $1.50; Alojria Gila rck $1.50; Agnes Kenan $3.50: Andy Skorca $1.50; Mary Klune $3.00; Joe Wrg-leck $1.00; Frank Rutkey «1.00; Geo Rut-key $1.00; Josephine Hren $1.00; Mary Hren $1.00; Johanna Hochevar $1.00; Aloizia Sadar $1.00; Mr. Leo Mladich $1.00; Anton Rodish $1.00; Mary Ansich Pueblo, Colo. $1.00; Mary Volk Pueblo. Colo. $1.00; Agnes Vedetich $1.00; Tony Frankovich $1.00; Harry Con-man $1.00; Tony Boost $1.00: Atr-nes Balich Jr. «1.00: Mary Meglin «1.00; Andy Francis «1.00; Mary Glick «1.00; Frank Kekel «1.00; Mark Viosinich $1.00; Frank Yelnik $1.00; Matt Savorn $1.00; Toney Vectetich $1.00; Angela Ambrož $1.00; Toney Parich $1.00; John Stiberniek Jr. $1.00; Sam Bravich $1.00; Frank Hren $1.00; Frank Bradaeh $1.00; Matt Kre&ec $1.00; Geo Yan-kovich $1.00; M. Oryan $1.00;' Agnes Rues $1.00; Margaret Yartz $1.00; Mary Matkel $1.00; Mary Propernieh $1.00; Frank Puh $1.00; Joe Kerian $3.00: Julia Blatnick $1.00 : John Skala $1.00 ; Martin Skala $1.00 ; Dan Dorayanich $1.00; Mary Selak $1.00; John B roda rich $1.00; Frank Kosack $1.00; Pat Smith $1.00; Martha Novak $1.00; Steve Mehelich $1.00; Mary Mayrle $1.00; Pete Brinslcy $1.00; Anna Gorniek $1.00; Katie Gorniek $1.00; Francis Hienz $1.00; Rose Vidmar $1.00; Louis Champa $1.00; Louis Pahula $1.00; Jerny Marolt $1.00; Mark Silovich $1.00; Anton Ansiehich $1.00; Miss Rehak $1.00; Amelia Sever $1.00; Joe Drob-nick «1.00; Eva Zalesnickar 91.00; Polonia Mehle $1.00; Angela Horvat $1.00 ; Anna Popovieh $1.00; John Mehelich $1.00; John Vedetich $1.001 Rose Pesdrie $1.00; Frank Purkat $1.00; Anton Krixman 11.00; Anna Ponilcvar; $1.00 Johanna Gradisher $1.00; Joe Roxman $1.00; Louis Reglar $1.00; Joe Zakrajiek 75c.; Joe Gruden 55c.: Rodje. Ko-lanj 50c.; Anna Fints 50c.; Rudolf Gala 50c.; Joe Barborich 50c.; Joe Sovan 50c. ; Mark Russ 50c.: Mary Klune 50c.: Mary Ketnic 50c.; Anna Popadak 50c.; Frank Su-starsich 50c.; John Hervat 50c.; John Savan 50c.; Mary Novak 50c.; Margaret Ponik-var 50c.; Rosa Steponlch 50c.: Vernico Hrabeak 50c.; John Hrabcak 50c.; Tony Hoboratok 50c.; Frank Turseck 50c.; Joeephine Grego
oGc. : Mary Slavko 50c.; Matt Hudak 35c.; Frank Adamieh 25e.; Anton
Resnico povedati, tako kršna je ni nikoli nesramn Veliko bolj nesramno je p p i so vati laži, otrobe, kakor jih je drznil Pepček. Sicer Pepček, Če je to tisti, ki se je hotel že nekoč s pomočjo svinčene kroglje ekspedirati s te-ga sveta, lahko najde, kar i-SČe. Za danes mu povem sam« toliko, da veliko boljše bo za njega, da študira pridno svojo preteklost, se bolj zanima za svoje lastne zadeve, predvsem za svojo ubogo zapuščeno ženo v starem kraju in za svojo deco. Za enkrat še pri-zanesem.
* * *
Ameriška Domovina je te dni razgalila lawndalsko '"gospodo" tako temeljito, da samo tisti, ki so sleni na oba o-česa, ne bodo videli "gospode" takšne kakršna je. Toda pripravimo se. očka Zavert-r»ik že svoje čeljusti mažejo, da bodo z njimi zavijali dejstva, kakor vedno. Gotovo ne bo tega kriv nihče drugi, kakor frančiškani. . .
♦ * *
Da pod policijskim nadzor-sfvom ni prijetno biti je sedaj dobro podučen kvantač Zgaga. To zato, ker torbica ga silno hudo žuli! Je hudo, veste, če kdo ne more lajati, kakor bi rad!
* * *
Ja, predpust je. — Saj res, je rekel Pečanov Jaka. — No, pa ne bo nič, ne bo nič? — Kaj ne bo nič ? — No ja, sam menda vedno ne bos. Ali si ne boš nobene poiskal? Kaj misliš vedno sam biti ? Saj so še tvoj oče vendar tudi oženili, daj se še ti!
— Pečanov Jaka se je v zadregi popraskal za uše$i, ter je dejal: — Veš z mojim očetom je pa bilo drugače, kakor je z menoj. Moj oče so se oženili pri moji materi, jaz
se pa nimam kje t * * ♦
Učitelj je razlagal v šoli, kako nastane blisk. Nazadnje je vprašal: "Kdo mi ve povedati razloček med bliskom in električno lučjo?"
Peterček: "Blisk je zastonj,
luč pa ni, gospod učitelj." ♦ * »
Zet je spremljal v neke toplice na jug svojo debelo taščo, ki je tehtala 190 funtov. Sedi v železniškem vozu in premišljuje: "Torej moja tašča tehta 190 funtov. V toplicah, mi je dejal zdravnik bo shujšala v enem mesecu za 19 funtov. Hvala Bogu; vzklikne zet, čez deset mesecev se
jo znebim!"
* * *
Živinski trgovec se je zamo-til v nekem mestu na semnju in pri tem zamudil vlak, ki je sprejemal tudi živino v posebni živinski voz. Ker je kupil na semnju lepega bika, radi tega ni mogel sam domov, marveč je moral počakati naslednjega dne. Da bi pa doma žena ne bila v prehudih skrbeh radi njega, ji pošlje sledečo brzojavko: "Ker današnji vlak ne vzame bikov seboj, pridem šele jutri!" ♦ * *
V znani večnadstropni trgovini na Marshalfieldu v F1-ladelfiji leta neki gospod nervozno po vseh prostorih sem ter tja. Zgubila se mu je med ljudmi njegova žena v velikem "department štoru." Neki prodajalec to opazi in ga vpraša: "Koga iščete, gospod?"
Gospod: "Ženo sem zgubil."
Prodajalec: "Žalne obleke se dobe v prvem nadstropju. Prosim izvolite!"
Seme 25c. ; Francis Tuli 26c.; Mary Streli 25e.; V. Marcella 25c.; Anna Oreskey 2Se-I Mis« Ben SCO 25c.; JuKa Vidmar 25c.
Blagim darovalcem bodi enkrat izrečena najlepša z vala in Bog plačaj, karkoli storili za ta namen.
Za Altarno društvo
J os« fina Brad«
T
J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.

. Bela in črna barva«
Ostaja le še, da spregovorim nekoliko tudi o beli in črni barvi, dasi se pravzaprav ne moreta imenovati barvi.
Bela boja nastane, kadar se žarki vseh drugih barv združijo. Tak žarek se more razdeliti, kadar gre zkozi stekleno prizmo, v druge barve. Orna barva nastane, če kak predmet vse svetlobne žarke posrka ali absorbira.
Bela barva je mrtva, mrzla barva. Bela luč ne kaže nobenih posebnosti; prazna je. Edinole neka svetloba ji ostaja. Zato dela utis le poleg drugih, kadar se more z njimi primerjati. Vendar pa učinkuje tudi sama na sebi. Utis bele boje je prijeten, mehak; odvisen je bistveno od predmetov, na katerih se bela barva prikaže.
Z belo bojo združujemo nehote misel čistosti, zato je bila od nekdaj podoba neskaljene nedolžnosti. Ako se kaže v veliki obsežnosti, kakor ti. pr. na snegu, nudi nam podobo veličastnega krasu, leskekatajočega blišča. Čudno in pomenljivo je, da oko tega blišča dalj časa ne prenaša. V tem slučaju je bela barva, kakor luč sploh, živa podoba slave božje, katere ne more zreti nobeno človeško o-ko. Lepa podoba je tudi nadnaravne krasote, katero utis-ne dušam posvečujoča milost božja, ki nekako odseva krasoto božjo. S tem krasom morajo biti, kakor z ženitninsko obleko, okinčane duše, ako hočejo vstopiti v blažene dvorane večne luči.
Ko se je Krist pred očmi u-čencev na Taboru izpremenil, poroča pomenljivo sv. pismo, da so "bila njegova oblačila bela ko sneg (Matevž, 17)'." Sv. Janez je zrl zveličane v
strastjo na barve, postane ne-čimurn, pozabi na pravi vir luči in krasote. Kdor pa ta jezik prav ume, temu govori Čisto, jasno, vznešeno, veličastno. Vsakega, ki je dobre volje, napolnuje s skrivnostno slutnjo do višjega. Boje govore nebeški jezik.
Kako luč upliva.
To je luč v barvah. Luč pa vpliva poleg potom barv tudi sama na sebi na nas prav skrivnostno. Razsipa se na nas, kako smo veseli; odtegne se nam, kako postanemo žalostni. Pisatelj Novalis pravi I o luči: "Luč nam razodeva, ' kako čudovito krasno je vse stvarstvo. V naravi je pravca-
PUST.
—' ■" #
"Vsak kristjan nori enkrat v letu," je poročal neki Turek svojim sovernikom, ko se je povrnil iz Italije, kjer je prebil pustno dobo. In res so pustne šege in navade najbolj razširjene med krščanskimi narodi. A motili bi se, ako bi trdili, da jih je krščanstvo vpeljalo J Kakor po večini vsi krščanski prazniki, imajo tudi pustne navade svoje kore-nike v paganstvu. Naši pagan-ski pradedje so tudi častili svojega pusta: Kurenta. Ko se je začela stara, betežna zima bojevat z mladostno pomladjo, se je staro in mlado na-kitilo z vsegomočim zelenjem, prirejalo vesele plese in darovalo bogovom. Katoliška cerkev je sicer v začetku hotela zatreti te norosti — a končno jih je dovolila, ker so bile preveč vkoreninjene v ljudstvu.
■"Karneval" se je že v zdav-
ti kralj. Luč zapoveduje raznim drugim močem, veže in razvezuje nebroj drugih vez, nih gasih'naj bolj" častil v Ita-pokriva vso zemljo s svojo Iz vseh krajev sveta so nebeško odejo."	j hodili bogataši gledat v Ita
Brez luči bi bila zemlja le lijo znameniti "corso" — ob-velikanska mrtvašnica. Luč hod šem, našemljenih konj in vzbuja življenje; vse življe- pestro okrašenih vozov, nje hrepeni po luči. Luči po-| Sv0J- višek so dosegli, "Cor-trebuje rastlina, da se more si» v prvi poiovici 18. stolet-razvijati, proti luči obračajo ja Njih vpliv se kaže Se da_ cvetlice pisane glavice.^ Ge nes ponekod tudi med Sloven-greš skozi gozd, zapaziš, da ci «pustne šeme" so našemi-razprostirajo vsa drevesa svo-j jo in taki obiskujejo znance, je veje in vrhove proti oživ- se udeležujejo plesnih zabav 1 j a j očem u nebeškemu svitu. | ali pa razsajaj0 po ulicah. Na
Zemeljski sad," ki začne kaliti v kleti, pošilja dolge odrasti ike na kraj, od koder prihaja žarek luči; sadje je na solnčnem kraju drevesa lepše, kakor na senčnem.
Kakor rastline, potrebuje, luči vsaka stvar, da vspeva, Vse postane živo, ko zašije solnce, se prikaže luč. Tema mori, slabit Stanovanja, kamor ne pride luči, so nezdrava. Laški pregovor pravi: "Kamor ne pride solnce, tja
Francoskem pa Ženejo po ulicah mastnega vola, ki je ves okrašen s pisanimi trakovi in ki ima pozlačene roge. Ko je razposajenost šem, ki ga vodijo, na višku in ko se že bliža večer, peljejo vola v klavnico, kjer ga ubijejo^
Razposajeno vpitje in nore-nje traja skoro povsod do pe-pelnične srede. In še tega dne ne poneha popolnoma.
Na Španskem se pa tega
pride zdravnikNapoleon dne začne šele pravo norenje. je pogostoma poudarjal: "Vsil V Madridu se odpravija me-
smo otroci luči." Vsakdo tc* skusi na sebi, če se po dalj šem deževju naenkrat prika-
nebeški slavi in bili so oble- že na nebu rmeno solnce. Za-čeni v bela oblačila (Skr. ra- ide solnce, in bolniku se po-
zod., 7. Tudi angele slikajo v belih oblekah. Krščenci nosijo, ker so prerojeni za višjo luč, bele obleke. Črna barva je podoba žalosti, noči, teme, smrti in skrivnostnega prehoda z tega v drugo življenje.
S črno odejo zagrnemo ra-kev, črna obleka se rabi pri mrtvaškem opravilu. Za mrtvega je napočila noč, v kateri ne more več delati.
Kakor nas opominja bela barva na luč, na dobro, tako tako črna na hudo, na duševno temo, v kateri tava hudobnež, grešnik. Zato piše sv. Janez (5, 20.) : "Kdor hudo dela, sovraži luč in ne pride k luči."
To je skrivnostni jezik, katerega govore barve. Živ je ta jezik, zato mnogokdaj zapeljiv. Človek zre s slastjo in
dvoji bolečina, temna noč jih
ščani na trate zunaj mesta; tam se utabore kakor cigani, zanetijo ognje hi kuhajo med petjem, vpitjem, hreščanjem dud in brenkanjem kitar. Ko se bliža solnce zatonu, pa po-
je prinesla. Vstaja, jutranja', kopljejo slariika, kakor pri zarja, in nov up se vzbuja. A-: n*s pusta: štirje možje neso
li je ta čudoviti upliv luči na vse življenje le slučajen ? Kdo z am ore to trditi ?
Pisatelj Boehner pravi: "Videl sem sleporojenega, ki še nikoli ni videl žarka zemeljske luči. Otožen sem por stal. Če bi se slepcu mahoma odprle oči. Odprl bi se mu svet, ki bi ga moral napolniti z občudovanjem in radostjo. Nebo s svojimi zvezdami, solnce s svojo krasoto, cvetoči travnik, večerni žar gora,< vse to bi ga prešinilo z neznanskim veseljem. Ginjen sa-^ me radosti bi hotel objeti nebo in zemljo, da bi objel o-četa luči; čutil bi se skoraj potrtega od krasote neskončne ljubezni, ki ga pozdravlja v vsakem solnčnem žarku."
na nosilnici malo rakev, v kateri se nahaja slanik. Za no-silnico hodijo šeme, ki pojejo žalostinke. Ko se sprevod približa kanalu, nagnejo nosilci nosilnico — in rakev s slanikom zdrsne v vodo.
POIZVEDOVALNI KOTI ČEK.
Vpr.: Prosim, pojasnite, kdo je bil Franklin?
Chicago, 111.
Odg.: Franklinoy je bilo v ameriški zgodovini več, ko so se proslavili na ta ali drugi način. — Najznamenitejši je Benjamin Franklin, ki je eden izmed očetov naše ameriške ustave. Rojen je bil v Bostonu, Mass. 17. jan. 1700. in je u-mrl v Philadelphiji 17. aprila 1790. Bil je najmlajši sin izmed 17 otrok Joži j a Franklina, preprostega milarja (izdelovalca žajfe). Bil je najprej pri očetu pomagač, pa se mu rokodelstvo ni dopadlo. Šel se je učit tiskarstva. Svoja mladostna leta je preživel v veliki revščini in pomanjkanju. Kot tiskar je ustanovil v Phi-ledelphiji malo tiskarno in začel izdajati mali listič in pozneje vsako leto koledar. Zato se imenuje oče ameriškega časnikarstva. On je iznašel tudi strelovod. Že 1. 1754. je nastopil za večjo svobodo ameriških kolonij. Bil je tudi generalni poštar za Ameriko, katero službo je pa zgubil radi svojega odločnega nastopa za pravice ameriških kolonij. Udeležil se je zborovanja, v katerem so ameriške kolonije sklenile deklaracijo neodvisnosti in je šel potem v Pariz in v Madrid prosit pomoči v boju za osvobojenje od angleškega jarma. Spisal je tudi več modroslovnih knjig.
Vprašanje. Kdo je bil Gar-filed ?
Odg.: James Abraham Garfield je bil dvajseti predsednik Zdr. držav. Rojen je bil v Orange, Cuyahoga County v Ohio, t. j. pri Clevelandu. Umrl je 19. sept. 1881. v Long Branch N. J. Njegov oče je bil farmar, ki mu je pa umrl zgodaj in zapustil vdovo s 4 otroci. Niso bili ravno revni, vendar delati je moral zelo težko. Vsako zfftlo je šel za tri mesece v šolo. Cital je silno veliko in se tako sam sebe izobraževal. Naredil je vse skušnje za odvetnika. V državljanski vojski je krepko nastopil za sever. Bil je poveljnik cele brigade in dosegel zmago v vshodnem Kentucky. Pozneje je kandidiral za kongresnika in bil osemkrat izvoljen. 1. dec. 1880. je bil kot kandidat republičan-ske stranke izvoljen za predsednika, toda že 2. julija 1881. ga je nek Guitean na kolodvoru v Washingtonu ustrelil in smrtno ranil.
NARODNO SODIŠČE PO STAREM OBIČAJU.
Nedavno se je dogodil v neposredni bližini Lovčena v Črni gori zanimiv slučaj, pri katerem so nastopili priprosti kmetje kot sodniki. V tistem kraju živi številno pleme Pa-štrovičev in član tega plemena Stevo se je .vrnil pred nekoliko meseci iz Amerike. Mož ni bil več mlad, a zavedal se je vrednosti svojih dolarjev in hotel se je oženiti z najlepšo devojko Paštrovi-čev. A lepi Mari ni bil ženin všeč, kar je bogatega Ameri-kanca silno razdražilo. Sklenil je, da se maščuje. Najprej si je pridobil zagotovilo stari-šev, da mu bodo dali Maro za ženo in ko je zaslutil, da se lepa Mara ne bo več ustavljala prigovarjanju starišev, poslal je snubca; ta se je vrnil z odgovorom, da je Mara pripravljena poročiti se z njim. Brž nato pa je poslal Stevo snubca v vas Bečiče, zaprosil za neko drugo devojko, razglasil svojo zaročitev z njo in tako Maro javno o-sramotil. Paštrovičev rod je bil do smrti užaljen in se je pripravil na krvno osveto. Tedaj pa je sklenil starosta občine Paštrovičev, da skliče narodno sodišče, ki naj sodi v tej zadevi. Na njegovo povabilo so se zbrali možje po starem običaju v samostanu blizu sv. Stjepana in so pričeli
razpravljati. Sodišče je r&3% pravljalo dva dni in končna razglasilo sodbo r Stevo mora plačati občini 200 dolarjev
globe, oženiti se mora z da* vojko iz Bečič, oče te devojke se tudi kaznuje z denarno globo, ker je moral vedeti, da je bil Stevo že poprej zaprosil Maro. Snubec, ki je pridal k Mari, mora biti kum na svatbi; prvi mladenič iz ple* mena, kateremu pripada Ste« vo, mora zaprositi Maro za roko, in njej je svobodno, d* ga vzame ali odbije. S to razsodbo so rešili starešine dvanajsterih Paštrovičevih pla* men čast lepe Mare in prepre« čili krvoprelitje. Vsi prizade* ti so sprejeli razsodbo brez vsakega ugovora._
ŽIVITE DOLGO Počutite se 10 do 30 let mlaj*
šil
Proti zaprtju, kislinam ▼ želodcu, slabim jetram in za izboljšanje krvi je Bulgarski želiščni čaj najboljša medici* na. Vzemite vročega, ko gre* ste h počitku in premagali boste razne prehlade. Prodaja se po vseh drugerijah, ali pa jo dobite direktno od nas po zavarovani pošti 1 večji zavojček za $1.25 ali tri za« voje za $3.15 ali 6 zavojev za $5.25. Naslov: Marvel Pro* ducts Company, 206 — Mar* vel Building, Pittsburgh, Pa.
(Febr. 14. in 28.)
VABILO
NA —
CERKVENO SLAVNOST
v cerkvi sv Jurija v So. Chicago
V nedeljo, 17. februarja 1924.
bo naselbina sv. Jurija v cerkvi in zunaj cerkve slavila srečno dokončano slikanje cerkve po slovenskem umetniku g. J. NI Gosar-ju. 28 slik krasi lepo, prostorno cerkev. Dragi! hočeš videti zares kaj lepega, pridi ta dan na slavnost!

I®" ŠIRITE LIST EDINOST
J0HH R. RAYN
POGREBNIK
Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH.
Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago.
Kupcu je tudi s konji.
Vsem se toplo priporoča!
Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost!
Slovenci v Ameriki
otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah.
In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam.
KASPAR STATE BANK
1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice. CHICAGO,	'	ILLINOIS.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO SlFKARTE za vse parobrodske družbe v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence.
V pomirjenje.
On: "Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo?"
Ona: "Pomisli: mačka je vse kosilo požrla, ki sem ga danes za naju skuhala!"
On: "Uboga živali Pa nič ne žaluj, ako bo mačka poginila, bom ti pa drugo preskr-bel!"
VSPORED:
Ob 10 uri slovesna sv. maša.
Ob 3 uri popoldne slovesni blagoslov cerkve in cerkvenih slik.
Ob 5:30 zv. pričetek slavnostnega banketa v Ewing Hall — v dvorani 95th Street.
OPOMBA: Vabilo je splošno in velja kot prijazno povabilo za cenjene okoličane, za prijatelje So. Chicaske naselbine in za vse domačine. Brez privatnih vabil.
CERKVENI ODBOR.

LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -ocnikov.
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Aloo ;ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in	51 Jlh- l Imamo v**ovrstne sloven s V angleške plo-_ šče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalo? vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za zene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških	močne trpežne hlače
in cele obleke za na delo. Vsakovrsne srajce za praznike m za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke m kape in vse druge potrebščine, ki *v«*<ajo v trgovino z mešanim
blagom.
TRPEŽNE in močne ovije za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shas" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste.
GROCERIJO imame v zalogi vedno najboljšo, »akar se posebno priporočamo našin gospodinjam.
Pricite in prepričajte sel
Slogar Bros.
ELY, MINNESOTA,
Phone: 104
1
- i -

mm.

—r


Sledovi medvedjih krempljev.
Prevel P. Blanko Kavčič* O, F. M.
"Prosim, s kom imam čast govoriti?" odgovori Joliet in med tem zvije svojo brezovo lubje, in je položi na pri-prosto mizo na stran.
"Vprašate m$, kdo da sem, monsieur! Preživela sva tukaj na misijonski postaji zimo skupno, pa me ne poznate?"—
"Do zdaj se še nisva nikdar srečala."
"Ne, nisva se srečala. Nisem ne za vas, ne za vašo družbo. A vendar sem rojen in vzgojen v Franciji, in sem potomec plemeniteje družine, kakor sieur Joliet. Jaz sem Stefan DorvaL" Res, bilo je nekaj plemenitega v tej visoki, suhi postavi, kar je kazalo, da bi znalo, kar je trdil, resnica biti.
"Štefan Dorval," ponovi Joliet." Po vsem tem, kar sem slišal od vas, monsieur, bi vas moral poznatt."
"Niste slišali nič dobrega. Mirne duše lahko rečem, da v celi Kanadi nimam prijatelja."
"Da, ako je vse to resnica, kar se od vas pripoveduje, potem ste gotovo zaslužili kazen vlade."
"Ne vem, kaj se vse o meni pripoveduje in se zato tudi zelo malo menim," odgovori Dorval zaničljivo.
"In ali se ne bojite, da vas ujamejo in odvedejo v Quebec."
Dorval se zravna ponosno pokoncu, polagano prekriža na prsih svoje žilave roke in pravi: "Mene odvesti v Quebec? — Monsieur Joliet, ne verjamem, če bi tudi dvajset mož kaj takega skupaj spravilo. Ne vem sicer kako, a prepričan sem, da bi jim ušel. Nisem hlastač, a v meni je več kakor prevejanost divjaka. Ako me je narava napravila za klativiteza, dala mi je tudi čudoviti nagon samoobrambe. Ponavljam: nikdar me ne bodo spravili proti moji volji v Quebec, čeravno sem to že Bog ve kolikokrat zaslužil. Ni ga zakona, ki ga je vlada izdala, da ga ne bi prestopil. Prodajal sem whisky yz. Quebeca na Tracy-jezero, tihotapil sem prepovedano blago, ropa 1 trgovske pošte, sploh storil sem vse mogoče hudobije. Tega vam ne pripovedujem zato, da bi se hvalil. Vem, da je bilo krivično. Sramujem se tega. Nastopil sem pot hudobije in sem na njej tudi vstrajal. Le .enega nisem storil : svojih rok si nisem omadeževal s človeško krvjo, da, niti z indijansko. Nikdar nisem umoril človeka."
Nekaj časa je bilo vse tiho. Joliet se je čudil, kaj da tje tega moža, ki ima toliko na svoji vesti privedlo v nje-fcovo kočo, in ga prisililo do te ispovedi. Obiskovalec pa ni ; vedel, kako bi začel, da bi povedal vzrok svojega prihoda, ali bolje, čutil je, da je pričel ravno narobe.
"Indijanec, "Rdeči Medved", ne bo spremljal te eks-.pedicije," začne Dorval nanovo s spremenjenim glasom.
"Se li je že odpeljal v Quebec?"
"Pravili so mi tako." Joliet začuden premišljuje, zakaj neki se obiskovalec za vse to zanima.
"Ali ni bil en čoln pripravljen za štiri osebe?" »
"Trije Lautopinove velikosti ga bodo že napolnili."
• "Monsieur, prišel sem si izprositi eno milost."
; "In ta bi bila?"
"Rad bi vas spremljal fia'tem potovanju." "
Joliet je stopil k ognju, katerega plamen je kočo razsvetljeval in preganjal iz nje večerni hlad. Tu se obrne in ogleduje svojega obiskovalca. "Monsieur," začne, ko je zd-1


Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.

POZOR DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI! i
Slavnim wstvam v Chicago in okolici naznanjam, da imam na razpre izvrsten "PICNIC GROVE" z mo-derno plesno dvv.ano, za razne piknike in veselice. Ako ste se odločil prirediti piknik na deželi sporočite mi ali pa osebno pidite, da se vam da in prestor zago-
taeii prilfkeJe **rove" oddan in morda ne boste
POSAMEZNIKOM, ki žele v vročih poletnih dneh počitnic na deželi, naznar/am, da bolj lepega in priprav-l nega kraja je težko dob«, pri meni dobite sobo sta-
I ?0V«Hje%,hrar2° in vse- Mim< tega kraja teče velika rejca t ox . Za goste imam nt razpolago čolne. Kdor rad ribari ima najlepšo zaba>o. Prihodnje vaše počitnice preživite v tem lepem pnjaznem letovišču, bemkaj se pride z Northwestern ieleznico. Z Automo-bilom pa iz Chicage po Lake stnet skozi Elgin in Algonquin, 111 Cesta je tlakovana iseskczi. Za vse zadeve pišite ali pa osebno pridite na-
RIVER ROAD
Anton Mladič,
Letovišče in Restavracija.
gledal divji nakit obiskovalca, ki je bil oblečen po šegi Indijancev med katerimi je živel. "Jaz sem zastopnik Nove — Francije, vi ste pa hudodelnik v očeh iste vlade. Dovoliti vam, da bi nas spremljali pri ekspediciji, bi bilo isto, kakor vzeti vas v državno službo. Ali ne sprevidite sami, da je vaša prošnja neizpolnjiva ?"
"Tako je," in Dorval je stal nekaj minut molče tu. "Prosim, poslušajte me še en trenutek," začne potem zopet. "Ali ni za človeka, ki je zlo delal nikakoršne nade več? Ali mora za vedno ostati izvržek iz človeške družbe? Ali zanj ni nikakoršne priložnosti poboljšanjai več ? Ali je zanj res ni druge rešitve več kakor ječa ali smrt? Bili ste ravnokar pri službi božji, v kapelici —"
"Da, in bila je zelo v srce segajoča," prekine ga Joliet. "Nikdar še nisem slišal P. Marquette s tako pobožno-stjo govoriti."
"Bil sem v kapelici. Ne vem, zakaj sem prišel, a bil sem tam in ko sem tamkaj stal, ter ga poslušal/sklenil sem postati drug, boljši človek. Moram in hočem zapustiti to divje življenje in se vrniti k poštenosti. Hočem začeti svoje krščanske dolžnosti zopet spolnovati. Pa — ali moram zato najprej v kaki francoski ječi ginoti? Ali ni druge poti, da začnem boljše življenje? Ali ne bi mogel delati v francoski službi, in ko sem enkrat dokazal, da nisem več zločinec, ali ne bi mogli izprositi od Frontenaca zame pomilo-ščenja? Ako mi odklonite svojo pomožno roko, kako naj se poboljšam? Monsieur, svečano vam obetam, da bo Štefan Dorval, ako dobi to priložnost za poboljšan je, od te minute dalje popolnoma drug človek!"
Dorval zopet prekriža svoji roki na prsih in s spoštovanjem pričakuje odgovora.
Tudi Joliet molči.
"Ponavljam, monsieur, ponavljam še enkrat, da državi lahko veliko koristim'," nadaljuje Dorval, ker je Joliet še vedno molčal "pa tudi veliko škodujem. V zapor nočem, kakor sem že rekel, — in ni ga, ki bi me tjekaj spravil. Pa če mi izprosite tudi takoj pomiloščenje, nimam prijatelja, ki bi mi pomagal zaslužiti si kruha in tako bi bil prisiljen vrniti se k mojemu divjemu življenju. Ako pa ne dobim pomiloščenja, mi ne preostane nič drugega, kakor ostati nadalje sovražnik brezsrčne vlade in ostati nadalje divjak. Ako mi pa dopustite delati za vlado in mi date priložnost dokazati, da sem pomiloščenja vreden, potem lahko ostanem v tej službi. Dorvalova puška bo njeno varstvo, njegovo poznanje divjakov in njih zvijač bo njena bramba irf njegova zvestoba v službi Nove — Francije bo slednjič dokazala, da Štefan Dorval ni bil nikakoršen pra, zen bahač."
"Nimam nobenega vzroka dvomiti nad odkritosrčnostjo vaše obljube," odgovori zdaj Joliet, "vendar vaš predlog je tako izreden, da moram imeti časa, da ga premislim."
"Potem bom do jutri zjutraj počakal na vaš odgovor," odgovori Dorval in hoče zapustiti kočo.
John Gornik
SLOMSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6ai7 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IN '	.ri< -v
VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK'	..čili. točno
in cen«
1
i
i
AKO STE TUDI Vf |
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na fj pomlad je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo B! za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! —
Pošiljanje denarja.
• • • •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
gostom grozil z nožem. Med potjo ga je pa Pemek napadel ter mu zadal 18 smrtnih ran z nožem.
- Samomor aH nesreča?
17. januarja so našli v sirotišnici v Mariboru 57-letno postrežnico proti tuberkulozne lige, Evgenijo Kranjec mrtvo v njeni sobi. Soba je bila polna svetilnega plina, ki je uhajal iz odprte cevi ter zastrupil na postelji spečo postrežnico. Dosedaj se še ni dognalo, ali gre za nesrečo ali za samomor.
Tat v vlaku.
Uradnemu slugi okrajnega glavarstva v Ljutomeru Antonu Miljavcu je narezal neznan žepar med vožnjo iz Maribora v Ljubljano notranji žep v suknjiču in mu ukradel črno u&njati denarnico, v kateri je imel bankovec za 4000 kron, 8 bankovcev po 400 K. za 200 kron . drobiža in pa zdravniško spričevalo. Mož je nogrešil listnico, ki jo je imel še v Mariboru šele v Ljubljani.
Davčne klešče za bogataše v Nemčiji.
Nemška vlada je no vseh i-nozemskih razkošnih kopališčih nastavila svoje agente, ki pazijo na goste iz Nemčije. I-mena teh gostov pošljejo nemškim oblastem, ki nato tem ljudem, ki imajo dovolj de-
narja, da ga zapravljajo v inozemstvu, napokajo nove davke. Razen tega bo nemška vlada ukinila potna dovoljenja za zabavna potovanja* o> ■ — ■ Sreča je o poteča.
— "Včeraj sem imel" pri tatvini izredno srečo; danes jo je pa imela policija, ko me je vjela."
-o
KT ŠIRITE LIST EDINOST
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. V ar-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam v naklonjenost t
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
J.K0SMACH
x8o4 W. aand St. Chicago. 13*
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše delo. najnižje cene.
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. uokladam stenski
oaoir.
LETNA RAZPRODAJA
po zmzani ceni ZA MOŽE IN FANTE
► OBLEKE in POVRŠNE SUKNJE.►
na katerih ti sedaj gotovo pri hranite
od 25 do 30%
Vsaka obleka je iz najboljše izdelovalnice in je narejena natančno po kroju, kakor to zahtevajo okoliščine znanega "ATLASOVEGA" vzora.
VSE $30 površnje suknje in obleke so sedaj $19.50 VSE $35. površnje suknje in obleke so sedaj $22.50 VSE $40. površnje suknje in obleke so sedaj $23.85 VSE $45. površnje suknje in obleke so sedaj $2&50 VSE $50. površnje suknje in obleke so sedaj $33.50 VSE $60. površnje suknje in obleke so sedaj $38.50
Hlače vsake vrste za može in fante, kakor tudi obleke za dečke in površnje suknje so jako znižane pri
tej razprodaji.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street
Trikrat na dan
je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha.
\ kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 — West 22nd Street,
Phone: Canal 6319.
Chicago, 111.
ALGONQUIN, ILL.
70 — 9th AVE.,
NEW YORK, N. Y.
Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje!