raziskave in razvoj UDK: 630*176.1 (Pterocarpus santalinus L): 630*811 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Sandalovina - terminologija, etimologija, lastnosti in raba Sandalwood - Terminology, Etimology, Properties, and Use avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Podani so kratki detajli o terminoloiji in etimologiji imena sandalovina in njene zavajajo~i dvojnosti. Opisana je anatomska zgradba, lastnosti in raba prave ali bele sandalovine (Pterocarpus santalinus) in rde~e sandalovine (Ptero-carpus santalinus). Sandalovina, ki so jo porabili pri gradnji Salomonovega templja, je bila najverjetneje rde~a san-dalovina (Pterocarpus santalinus). Brief details are given of the etimo-logy of the name sandalwood and its confusing dualism. The anatomy, properties and use of true or white sandalwood (Santalum album) and red sandalwood (Pterocarpus santalinus) are described. Most probable red sandalwood (Pterocarpus santalinus) may have been the source of the sandalwood used in King Solomon’s temple. Klju~ne besede: sandalovina, prava sandalovina, bela sandalovina, rde~a sandalovina, Santalum album, Pte-rocarpus santalinus, terminologija, etimologija, anatomija, lastnosti, raba Keywords: sandalwood, true sandalwood, white sandalwood, red sandalwood, Santalum album, Pte-rocarpus santalinus, terminology, etimology, anatomy, properties, use Terminologija Nekoliko skrivnostno sandalovino omenja ‘e Sveto pismo Stare zaveze na ve~ mestih: npr. v prvi knjigi kraljev (1 Kr 10,11-12): “11Tudi Hirá-move ladje, ki so dova‘ale zlato iz Ofirja, so od tam pripeljale silno veliko sándalovega lesa in dragih kamnov. 12Kralj je dal iz sandalovine napraviti ograje za Gospodovo hi{o in za kraljevo hi{o ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovine ni ve~ pri-{lo in je ni bilo videti do tega dne”. V drugi kroni{ki knjigi (2 Krn 9, 10-11) beremo: “ 10Tudi Hirámovi in Salomonovi slu‘abniki, ki so dova‘ali zlato iz Ofirja, so pripeljali sándalov les in drage kamne. 11Kralj je iz san-dalovine napravil stopnice za Gospodovo hi{o in v kraljevo hi{o ter citre in harfe za pevce. Kaj takega prej ni bilo videti v Judovi de‘eli”. V drugi kroni{ki knjigi (2 Krn 2,7) Sveto pismo omenja sandalovino v nenavadni zvezi: ”7Po{lji mi tudi cedrovega, ci-presovega in sándalovega lesa iz Libanona”. /Knjigi kraljev govorita o {tirih stoletjih izraelske zgodovine (konec Davidovega kraljevanja, zlata doba Salomona, razdelitev na Izraelovo in Judovo kraljestvo, padec Samarije 722 in uni~enje Jeruzalema 587 pr. Kr.). Kroni{ki knjigi nekako povzemata to, kar je ‘e zapisano v 2. Samuelovi in v Knjigah kraljev./ Poraja se veliko vpra{anj. Za katero drevesno oz. lesno vrsto gre? Kje je de‘ela z imenom Ofir? Je to morda Libanon kot nakazuje druga kroni-{ka knjiga? Kdo je Hiram? Problem je v tem, da literatura s “sandalo-vino” imenuje botani~no povsem razli~ni drevesni vrsti: Santalum album L. in Pterocarpus santalinus L. (preglednica 1). V preglednici sem izpustil na desetine azijskih doma~inskih imen. Veliko jih lahko dobite celo na internetu, saj sta obe vrsti izjemno popularni v zdravilstvu. Vrsti spadata v razli~ni botani~ni dru-‘ini: Pterocarpus santalinus L. med stro~nice (Leguminosae), Santalum album L. pa med lanikovke (Santa-laceae). Tudi lesova se mo~no razlikujeta (glej dalje). Zanesljiva Britanska enciklopedija (2001) les obeh vrst imenuje sandalovina (angl. sandalwood), pri ~emer les vrste Santa-lum album ozna~uje kot pravo ali belo sandalovino (true or white sandalwood), les vrste Pterocarpus santa-linus pa kot rde~o sandalovino (red sandalwood). Nemci Santalum album imenujejo Sandelholz pa tudi Santal; prim. npr. Holz-Lexikon 1988), medtem ko Pterocarpus san-talinus, ki je bil neko~ pomemben Les 53(2001) 6 raziskave in razvoj Preglednica 1. Terminologija “sandalovine” Santalum album L. Pterocarpus santalinus L. angl. sandal tree1) angl . red sanders1) true sandel1) red sandalwood*1) true sandalwood2) red sandalwood2) white sandalwood2) nem. echtes Sandelholz1 nem . rotes Sandelholz*1) Sandelbaum1' (Rotes) Kaliaturholz1) Santal3' rotes Santelholz3) Sandelholz3' f r. santalin1) f r... faux santal rouge1) vrai santal1' bois de Caliatour1) sandal rouge1) it... sandalo1) it. sandalo rosso*1) santal1' sl. beli santalovec4) si. rdeči sandalovec4' prava sandalovina (sin. santalovina)4) rdeča sandalovina (ne santalovina!)4' bela sandalovina (sin. santalovina)4) rdeči les4' sandalovina5' kaliaturni les4' sandal 6) santalovina5' ind. chandaman, panaka7' ) Elsevier’s Wood dictionary, 1964; 2) Enc. Britannica, 2001; 3) Holz-Lexikon, 1988; 4)Petauer, 1993; ) Torelli, 1997; 6)Snoj, 1997, 7) Richter in Dallwitz, 2000 barvilni les, označujejo kot rotes Santelholz in njegovega najbližjega sorodnika Pterocarpus soyauxii Afrikanisches Santelholz). Sicer pa se je za predstavnike rodu Pterocarpus - razen za Pterocarpus santalinus ter P. pedatus in P. cambodianus (lesova se tržita pod imenom maidu) - uveljavilo ime paduk ali padauk (ime je burmanskega izvora). P. soyauxii je afriški paduk, rdeči afriški paduk, barwood ali tudi afriška santalovina (angl. African padauk, fr. bois corail, it. paduk africano, šp. coral africano) (slika 1). V tropski Aziji uspeva več pomembnih padukov, npr.: • P. dalbergioides, Andamanski paduk; • P. macrocarpus, Burmanski paduk in • P. indicus, Manilski paduk, Narra, Kajoe. Kako re{iti dualizem oz. dvojnost imena “sandalovina”. Ponuja se “an-gle{ka” mo`nost, da obe vrsti lo~imo z epitetonom bela ali prava (Santa-lum album) in rde~a (Pterocarpus santalinus). Nemci so problem re{e-vali podobno kot Angle`i, hkrati pa so posku{ali vrsti razlikovati s spremembo ene ~rke: Sandelholz (San-talum album) in (rotes) Santelholz. Tudi sam sem se neko~ odlo~al po “drugi nem{ki” varianti: sandalovina in santalovina (Torelli 1997). Zdaj menim, da bi bilo najla`e les obeh vrst – ne glede na botani~no raznorodnost - imenovati sandalovina in ju lo~iti po barvi: bela ali prava san-dalovina (Santalum album) in rde~a sandalovina (Pterocarpus santali-nus). Etimologija In od kod ime sandalovina? Prav gotovo ne iz latin{~ine ali gr{~ine, kjer lat. sandalium oz. gr. sandalion in njegova pomanj{evalnica sandalon pomenijo obuvalo “sandal” ali “sandala”. Nekdo bi utegnil pomisliti, da izraz izvira iz lat. sanctus “svet”. Ne eno ne drugo! Ime prihaja iz Indije, od koder obe vrsti tudi izvirata. Ime lahko sledimo prek srednjeve{kega latinskega sandalum, poznogr{kega sántalon, perzijskega ~andal in ~an-dan, sanskrtskega (staroindijskega) candana do tamilskega ~antu! Sanskrtsko ~and pomeni “svetiti se”. (prim. Webster 1961, Random House 1993, Skeat 1995, Hoad 1996, Snoj 1997). Rde~i sandalovec (Pterocarpus santalinus) – drevo, les in lastnosti Rde~i sandalovec je majhno drevo (vi{ina do 12 m) in prihaja iz Indije (Andra Prade{, Karnataka, Tamil Nadu), Pakistana in [ri Lanke (Cejlon). Gojijo ga tudi v bli‘njih tropskih de‘elah (Kitajska, Filipini). ^r-njava je rde~a do rumenorjava ali rde~a do vijoli~norjava s progami. ijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj Gostota je primerljiva z gostoto bukovine (ρ12 = 580…650…730 kg/ m3). Na zraku postane temnorjav do skoraj ~rn. (Zgradbeno identi~en P . soyauxii rjavo potemni, Richter in Dallwitz 2000). Beljava se ostro lo~i od ~rnjave. Je brez vonja. Les sodi med tako imenovane “ne-topne” rde~e lesove (Schweppe 1993). “Netopen” se seveda ne nana-{a na les, temve~ na njegove akce-sorne snovi, ki so v vodi le delno topne. ^rnjava vsebuje santalin, dez-oksisantalin, santal, pterokarpin in homopterocarpin. Barvilni les rde-~ega santalovca so izva`ali v velikih koli~inah (do 3.000 t na leto) vse do l. 1900, nakar je izvoz mo~no padel. Les s poudarjeno valovito rastjo se uporablja za dragoceno pohi{tvo in glasbene in{trumente. Les se {iroko uporablja tudi v zdravilstvu, zlasti v Indiji. Cenijo ga kot analgetik pri vnetjih in glavobolu. Iz njega pripravljajo zobni pra{ek in ustno vodo. Tudi na internetu boste na{li veliko o njegovi zdravilni mo~i. Zaradi po-~asne rasti, izstopajo~ih lastnosti lesa, intenzivno obarvane ~rnjave in vsestranske uporabnosti, je rde~i san-dalovec mo~no ogro`en in je v Indiji na listi prepovedanih vrst za izvoz. Beli ali pravi sandalovec (Santalum album) – drevo, les in lastnosti Beli santalovec je manj{e drevo •vi{i-na do 10 (18)m• s premerom do 15 (30) cm. Njegov areal je ju‘na Indija (predvsem Karnataka, Tamil Nadu). Uspeva (kultivirano?) tudi v Maleziji in Indoneziji: Timor, Sumba, Flores, Java, Bali, Havaji, Fid‘i, zahodna Avstralija). Beli sandalovec je koreninski polparazit in potrebuje gostitelja. Zabele`ili so okoli 300 mo`nih gostiteljev, med njimi je najpogostej-{a vrsta akacije. Rast je prete‘no ravna. Povr{ina je ble{~e~a (ime!), olje- 194 na na otip. ^rnjava mo~no in trajno dehti. [e zlasti di{i les s kamnitih in skalnatih rasti{~. Zaradi nara{~a-jo~ega {tevila prebivalstva, po‘arov, po‘igalni{tva in pa{e je vrsta ogro‘e-na. Poleg tega drevja ne ‘agajo, tem-ve~ ruvajo, in sicer po de`evju, da si delo olaj{ajo. Uporabno vrednost z dovolj ~rnjave dose‘e drevo pri starosti nad 50 let. Izvoz lesa iz Indije je prepovedan, razen za izdelke umetne obrti do mase (te`e) 50 g. Sekanje drevja pod 50 cm prsnega premera je praviloma prepovedano. Osnovna gostota R = 750 kg/m3. Gostota v zra~no suhem stanju ρ12 = 930 kg/m3 (USDA Forest Service). Ustrezno visoke so tudi vrednosti za mehanske lastnosti. Les se uporablja za umet-ni{ke izdelke in za rezbarije. Olje sandalovca (slika 2) pridobivajo s parno (neko~ z vodno) destilacijo korenin, ~rnjave in vej. Vsebuje velike koli~ine alfa- in beta-santalola z antibakterijskimi in sedativnimi lastnostmi. Uporablja za zdravljenje ko‘nih bolezni, aken, dizenterije, go-noreje in za {tevilne druge bolezni. V tradicionalni kitajski medicini velja sandalov~evo olje za izborno pomirjevalo. Kot antiseptik, adstringens, protivneten, blag analgetik stimulira celi~no regeneracijo in pomaga celiti rane in brazgotine (npr. Duke 1985). Olje je ‘e dolgo ~asa sestavina parfumov. Stari Egip~ani, Kitajci in Indijci so ga uporabljali za kadilo in balzamiranje. V aromate-rapiji ga uporabljajo proti nespe~no-sti, napetosti, stresu, depresiji, pomanjkanju spolne sle, emocijskih problemih, proti razpokani ko‘i in kot sredstvo za izka{ljevanje. Uporablja se tudi za masa‘o, kopeli (slika 2) inhaliranje in v kulinariki. Grmade, na katerih so se‘igali kralje in bogata{e, so bile iz sandalovine. Podobe bogov so prav tako rezljali iz belega sandalovca (prim. FAO 1984, USDA 1990, Monk et al. 1997). Ofir Zdaj, ko vemo, kje je naravni in pre-krivajo~i se areal obeh vrst, lahko ugibamo, kje je bil skrivnostni Ofir. Svetopisemski vodnik (Alexander D. in P. 1973) navaja, da je Ofir “de`ela, katere lege ne poznamo”; in da je “znana po svojem zlatu”. Wordswort-hov Dictionary of Phrase & Fa-ble(1994) meni, da gre za jugovzhodno Arabijo. Britanska eciklopedija (2001) ne izklju~uje mo`nosti, da le`i Ofir v vzhodni Afriki ali Indiji. Judovski zgodovinar Jo`ef in sv. Jerome je dokazal, da je Ofir Indija. Hebrejske besede za izdelke iz Ofirja utegnejo izvirati iz indijskih jezikov. [e ve~, obe sandalovini in pavi so doma v Indiji in jih (vsaj danes) ni mogo~e dobiti v Vzhodni Afriki (prim. Enc. Britannica 2001). Tomé Lopez, ki je spremljal Vasca da Gamo 1502, je posku{al identificirati pristani{~e Sofalo v dana{njem Mozambiku s Salomonovim Ofirjem. Menil je, da je Sofala domovina kraljice iz Sabe. Na to je (zmotno) namigoval John revijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj Milton v svojem Izgubljenem raju (Paradise Lost). Iz vsega tega ni te‘ko sklepati, da biblijska sandalovina prihaja iz Indije in da gre glede na atraktivne lesne lastnosti za rde~o sandalovino (Ptero-carpus santalinus). Sandalovina nikakor ne izvira iz Libanona. Hiram Abif je bil graditelj Salomonovega templja. Ne smemo ga zamenjati s Hiramom ali Huramom, tir-skim kraljem, ki je dobavljal Salomonu material za gradnjo templja. Hiram Abif je centralna oseba v legendi in ritualu prostozidarstva. Raje je umrl, kot izdal njegove skrivnosti. Anatomska determinacija Obeh drevesnih oz. lesnih vrst zaradi razli~ne gostote, barve ~rnjave in konsistence ni te‘ko lo~iti. Botani~no pripadata razli~nim dru‘inam, zato tudi njunega lesa ni te‘ko lo~iti. V anatomskem pogledu imata obe vrsti skupno le enostavne perforirane plo-{~ice, obarvane depozite v ~rnjavi, homogeno trakovno tkivo in kristale v kamrastih celicah. Razli~no od bele sandalovine ima rde~a sandalovina intervaskularne piknje z izrastki, tangencialni premer por prek 200 μm, izklju~no enoredne trakove, trakove v eta‘ah, prete‘no paratrahealen aksialni parenhim v krilastem (aligo-formnem) in pasastem razporedu. Zlasti je zna~ilen eta‘ni razpored aksialnega parenhima, trahej in vlaken (Brazier in Franklin 1961). ^r-njava ne fluorescira, pa~ pa vodni ekstrakt (svetlo modro)(Richter in Dallwitz 2000). Literatura 1. Alexander, D. in Alexander, P. 1973. The Lion handbook to the Bible. Lion Publ., Tring (slov. prevod 1987) 2. Brazier, J.D. in Franklin, G.L. 1961. Indentification of hartwoods - A microscope key. HMSO, London 3. Duke, J.A. 1985. CRC Handbook of medicinal Herbs. Boca Raton, FL CRC Press. 4. Elsevier’s Wood dictionary 1964. Vol. 1: Commercial and botanical nomenclature of world – timbers sources of supply. Elsevier Publishing Company, Amsterdam itd. 5. Encyclopaedia Britannica 2001. 6. FAO 1984. Report of the 5th Session of the FAO Panel of Experts on Forest Gene Resources Information 14:32-49. 7. Hoad, T. F. 1996. Concise dictionary of english etymology. Oxford University Press, Oxford, New York. 8. Holz Lexikon 1988, 3. izd. DRW-Verlag, Stuttgart. 9. Monk, K.A., de Fretes, Y in Reksodiharjo-Lilley, G. 1997. The ecology of Nusa Tenggara and Maluku. Oxford Unoversitiy Press 10. Petauer, T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana 11. Snoj, M. 1997. Slovenski etimolo{ki slovar. MK, Ljubljana 12. Random House Unabridged Dictionary, 2. izd. 1993 13. Richter, G.H., Dallwitz, M.J. 2000. Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification, and information retrieval. http://biodiver-sity.uno.edu/delta/ 14. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED 15. Skeat, W.W. 1995. The concise dictionary of english etimology. Wordsworth Reference 16. Torelli, N. 1997. V: Veliki splo{ni leksikon, DZS, Ljubljana. 17. USDA 1990. Proceedings of the symposium on sandalwood in the Pacific. Honolulu. 18. Webster’s Third New International Dictionary 19 61 19. Wordsworth Dictionary of Phrase & Fable 1995. Wordsworth Reference Kratke novice Raz{irjanje obzorij Pod okriljem Gozdarskega in{ti-tuta Slovenije, Dru{tva {tudentov lesarstva in Dru{tva {tudentov gozdarstva se je leto{njo pomlad zvrstilo pet zanimivih strokovnih predavanj. Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli je marca predstavil problematiko rabe tropskih gozdov na primeru mehi{ke salve in popeljal slu{atelje po sledeh nekega imena – MAHAGONIJA, aprila je bila na sporedu najprej Brazilija – de‘ela, ki je dobila ime po lesu (barvilni lesovi), kasneje pa {e promocija neznanih lesenih vrst na primeru tropske Afrike (med Pigmejci). [tudijsko vro~ poletni semester je bil maja sklenjen {e z enim predavateljem – Janez Ab-ram je govoril o praksi krivljenja lesa. S predavanji, ki so potekala v veliki dvorani Gozdarskega in{-tituta, nameravajo zaradi velikega obiska nadaljevati tudi prihodnje {olsko leto. Re{itev uganke Kot odgovor na uganko iz prej{nje {tevilke, kateri dragoceni les so Hi-ramovi in Salomonovi slu`abniki pripeljali iz Ofirja, si preberite ~lanek avtorja prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija o sandalovini na straneh 192-195. Nova uganka Kaj so dizelski lesovi? ijaLes 53(2001) 6