Posamezna številka 10 vinarjev. Stev. 241. v LlnMM, y Met, n okianra m. Leto M & Velja po poŠti: Za oelo leto oapre] . , K 2B-— sa en meseo „ . . „ 2-20 ia Nemčijo oeloletno . „ 28-— sa oatalo Inosemstvo . „ 35-— V Ljubljani na domi Sa celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 21— V iprnl prejenaa nesefina „ 1*70 E5 Sobotna Izdaja: s sa eelo leto........ V— sa Hemčljo oeloletno . „ 9-— a ostalo lnosematTO. „ 12*— Enostolpna peUtrrsta (72 nun): sa enkrat .... p« 18 t sa dvakrat .... » 15 „ sa trikrat .... H 13 „ sa večkrat primeren popast. Pmln ranili, silrals. isartilet Iti.: enostolpna peUtrrsta po 20 via Poslano i eaostolpna peUtrrsta po 40 via lsha|a vsak daa, isrsemll a» del|e ln praznike, ob 5. nri pop, Redna letna priloga Toni nt Bar Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/HL Bokoplsl se ne vračajo; neirankirana pisma se ne os sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Uprarnlštro je t Kopitarjevi nllol kL 6. — Bačna poštne hranllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it 1B8. Naš sedanji položaj. (Od našega vojnega poročevalca.) Ko se je ruska ofenzivna moč v Galiciji ugonobila in so dospela nemška ojačenja, se je začela druga doba avstrijsko-ruske vojne, doba naše ofenzive proti ruskim brambnim silam K Galiciji in kraljevini Poljski. V prvi vojni fazi so Rusi s svojo glavno močjo prodirali proti Galiciji ,t j. proti A v st r i j i. Postavili so sicer nekaj zborov tudi proti Vzhodni Pruski (ki jih je Hindenburg polagoma popolnoma uničil), toda dejstvo, da so Svojo glavno moč postavili proti Avstriji, sili k zaključku, da je bil njihov Mdarec pred vsem namenjen ravno Avstriji. Ako bi se bilo Rusom posrečilo uničiti avstrijsko armado, potem bi jim bila pot v Budimpešto (oziroma na Dunaj), kamor so bili po vsej priliki namenjeni, kakor so pokazali s svojim vpadom v marmaroško Ozemlje, — popolnoma odprta; na drugi strani bi jim bila pa odprta pot tudi V Nemčijo ter proste v to potrebne močne brambne sile. Tak je bil po vsej priliki ruski načrt, vsaj za čas, dokler so Nemci s svojo glavno silo vezani v Franciji. Rusom se pa ni posrečilo uničiti avstrijske armade, dasi so si to najbrže domišljali, ko smo pretrgali boje, da smo svoje brambne sile zbrali na ožjem prostoru. Koliko nadčloveških naporov so zmagale naše čete, koliko znanja so dokazali častniki in koliko junaštva naše moštvo, to ostane z zlatimi črkami zapisano v zgodovini avstrijske armade. Ogromna ruska premoč, ki se je kakor plaz razlila čez (Vzhodno Galicijo, je našla trdovratnega nasprotnika in tak odpor, s kakorš-nlm Rusi očividno niso računali. Rusi Bo sicer končno pridobili nekoliko prostora, toda s kakšnimi žrtvami! Res je, tudi mi smo imeli velike izgube, Zlasti smo izgubili mnogo častnikov, kakor je razvidno iz zaznamkov o ranjencih, toda naše žrtve kljub temu razmeroma niti z daleka niso tako velike nego ruske. Dokaz: Naša armada, ki se je polagoma ločila od sovražnika, je zbrala tudi ondi ,kjer ni dobila nobenih nemških ojačenj, svoje moči za Zopetno ofenzivno prodiranje, med item ko je Rusom vsled velikih izgub očividno prešel ves ofenzivni duh in so se na celi črti umaknili. Ako bi bili imeli še dovolj moči za nadaljni sunek, bi bili izkoristili položaj, prodirali dalje proti nam in se vsaj skušali prepričati, da-li je njihova domneva, da so z našo armado opravili in da ista ne pride več v poštev, pravilna. Rusi tega niso storili, ker očividno niso mogli ! Tako zelo so se izkrvaveli v Galiciji, toliko žrtev in težkih izgub so imeli, da so se m o r a 1 i ustaviti. In da je Ruse vsaj indirektno k temu prisilila, to je zasluga numerično mnogo slabejše avstrijske armade, kar tudi priznavajo prijatelji in sovražniki. Da smo dosegli ta uspeh, smo morali seveda tudi mi doprinesti velikih žrtev; toda te žrtve so imele namen in pomen. Vsi vemo — in tudi Rusom ni to nobena tajnost —, da imamo v monarhiji in zavezni Nemčiji še ogromne človeške rezerve, ki jih bomo ob danem trenutku tudi čisto gotovo izkoristili. Tudi Rusi imajo dovolj rezerv; ne bilo bi modro, če bi rusko moč podcenjevali. Toda eno ugodnost imamo ,katere Rusi vsaj trenotno nimajo: svoje rezerve spravimo lahko veliko hitreje na fronto, nego naši nasprotniki. Ugodnost, ki so si jo Rusi zagotovili ob začetku vojne s svojo tajno mobilizacijo, danes odpade ; danes uživamo m i koristi majhne oddaljenosti med fronto in domovino, kar pospešujejo vrhu tega še gosta železniška in komunikacijska omrežja. Da smo se teh koristi pravočasno zavedli in jih tudi izkoristili, to dokazuje sveži, pogumni ofenzivni duh, ki je naše čete kljub slabemu vremenu, kljub slabim potom in kljub prejšnjim dogodkom z nezmanjšano silo pognal zopet naprej, daleč preko Przemysla! In to je dobrot Le pomislimo, kako mora na moštvo vplivati ponovno krepko napredovanje, kako veliko moralič--no silo vsebuje prodiranje; ne, po vsem tem ne bomo obupovali! Povelje »Naprej«! je že pod Bliicherjem doseglo čudovite uspehe. Bitka, ki danes divja na celi črta reke San, nam daje novo, čvrsto upanje! Seveda nočemo prezgodaj vriskati; popolnoma se zavedamo težkoč, ki še čakajo naše vojake. Toda tudi malo-dušnim nam ni treba biti, ker za to ni najmanjšega povoda. Monarhija ima trdo kožo; kakor mi vemo, da pohod v Moskvo ni nikak sprehod, ravno talko so bržčas že tudi Rusi spoznali, da je pot v Budimpešto tlakovana z bajonat-nimi ostmi! Velika oddaljenost od središča Silno ovira Rusom d o v o z , in sicer predvsem dovoz municije in živeža. Po- sebno municije. Pri Lvovu in pri na-daljnih bojih so se Rusi silovito »izstrelili«, tako da morajo danes že prav občutno varčevati z municijo, in to okolnost naše armadno vodstvo tudi primerno izkorišča! Ravno tako je s prehrano. Vzhodna Galicija ima sicer bogate zaloge, toda tudi največje skladišče se nazadnje izprazni. Dovoznih prog imajo pa Rusi mnogo manj nego mi. Tudi z boleznijo moramo računati. Hvala Bogu, mi lahko rečemo, da težka epidemija pri nas p o n e h u j e , kar je zasluga cepitve, kateri se je podvrglo celokupno moštvo. Da mora tudi ta okolnost ugodno vplivati na razpoloženje naših čet, je jasno. Vse te okoliščine kažejo, da položaj naše armade ni slab; lahko smo torej zopet popolnoma mirni ,in to tudi oni, ki so že omahovali! Bodimo mirni in polni zaupanja in ne dajmo se voditi od temperamenta in čustev, marveč vodi naj nas premišljeni razum. In ta nam pravi, da naša stvar dobro stoji. BomDazna volna. Ker Anglija z vsemi svojimi zavezniki ni vstanu, da bi vojaško premagala Nemčijo in Avstro-Ogrsko, skuša sedaj svoj cilj doseči z drugimi sredstvi in jima je napovedala gospodarsko vojno. Londonska vlada je namreč proglasila bombaž za kontrebando, čeprav se bombaž v mednarodnih določilih nikdar ni označil za tihotapsko blago. S tem je pa Anglija pravzaprav napovedala gospodarsko vojno Severni Ameriki, ki je poleg Vzhodne Indije in Egipta najvažnejša izvozna dežela za bombaž. Unija izvozi na leto za približno tri milijarde kron bombaža, kar znaša več nego četrtino vsega severoameriškega izvoza. Amerika ima tedaj velik interes na tem, da se ta izvoz ne prepreči. V Združenih državah vlada nepopisno razburjenje nad angleškim izzivanjem. Severoameriška vlada je odločila, da na noben način ne pritrdi angleškemu stališču, kajti bombaž nikdar ne more veljati za kontrebando. »Bombažna mrzlica« se je polastila vseh ameriških krogov brez razlike — od državnega predsednika do zadnjega prizadetega Amerikanca. Ameriki ne preti le nevarnost, da izgubi skoro ves izvoz za-časa vojne, marveč bo ta industrijski proizvod radi ogromnih zalog izgubil tudi vsako ceno za ameriške trgovce in pridelovalce. Da bi nesrečo kolikor mogoče zmanjšali in zajezili, se je začelo originelno gibanje, da vsak Amerikanec, ki le more, kupi vsaj eno balo bombaža po 500 funtov. Ta pomožna akcija je izšla iz južnih držav in ima namen pomagati farmarjem. Tudi predsednik Wilson je baje že kupil svojo balo bombaža. Podobna pomožna akcija se Je uvedla tudi glede shrambe in posojil na bombažne zaloge. To patriotično prizadevanje Američanov je umljivo, saj je od bombažnih nasadov, bombažne letine in bombažne trgovine odvisnih na milijone eksistenc. Ker je vsled zaprtije bombaž v Ameriki že sedaj poceni, si pomagajo Amerikanci tudi na ta način, da nalagajo svoj denar z nakupovanjem velikih bmobažnih zalog. Vsekakor bi bil grozovit udarec za Združene države, ako bi Anglija vztrajala na stališču, da je bombaž zabranjeno blago. Nešteto ljudi, katerim je bombaž prinesel blagostanje, bi bilo uničenih. Zato si lahko mislimo, kako bi Severni Američani planili, ako bi se Anglija drznila svoje načelo glede bombaža na morju dejansko izvajati. Sicer pa razpolagajo Američani z jako izdatnim sredstvom, da spravijo Anglijo k pameti. Ni jim treba druzega nego za kratek čas ustaviti izvoz žita v Anglijo in preprečitikanadski izvoz, pa bi bila Anglija takoj izpostavljena la-kati. Anglija je nameravala z bombažno vojno zadati smrtni udarec Nemčiji in Avstro-Ogrski na gospodarskem polju, toda tega svojega namena nikakor ne bo dosegla, pač pa se je izpostavila nevarnosti, da dvigne proti sebi Severno Ameriko. Bombažna izvozna zaprtija bo namreč veliko huje in preje udarila Ameriko, nego Nemčijo in Avstrijo, ki sta zaenkrat še obilno založeni z bombažem, tako da za bližnji čas ni nobene nevarnosti za njuno tekstilno industrijo. Na vsak način so Američani bolj in-teresirani na tem, da se njihovemu bombažu ne zapro evropski trgi. Zato je predvsem njihova stvar, da pridejo z Angleži do pametnega konca. Da bi Velika Britanija sama Američanom odkupila ves bombaž, ni niti misliti, tem manj, ker so se angleški tekstilni obrati zelo omejili in tlači angleško tekstilno industrijo težka kriza. Bombažni trg v Liverpoolu je zaprt, število brezposelnih v bombažni industriji, največji in najvažnejši angleški industrijski panogi, vsak dan narašča, vsled česar postaja stiska v otočni državi vedno huja. t*s LISTEK Slike iz volne. Fobratimstvo avstrijskih narodov v i boju. Vojni poročevalci nemških listov poročajo: Za mestom S ... ob Sani stojimo (neki nemški polk) pred nekim mestom, ki edini veže S. z O. čez Sano. Ob naši desnici prodirajo Čehi proti mostu. Če zadržimo sovražnika toliko ča-Sa, da more priti večina brigade na nasprotni breg, se mora Rusom slabo goditi. Če tudi smo že osem ur na nogah in ni bilo časa jesti, dirjamo po približno 1 km široki nižini ob Sani. Bataljon srečno pridirja do mostu; čez nekaj minut stoji na nasprotnem bregu in pošilja na desno in na levo živahen ogenj na sovražnika. Naša dva bataljona stojita kot rezerva na levi strani mostu, Čehi na desni. Vsak živec trepeta; radi bi hitro ojačili naše čete, kar nas pretrese groza. Na gričih, z drevjem zaraščenih, onstran reke strelja sovražnikova artiljerija na most. Šrapneli se kakor črvi zadirajo v lesen most, ki se kruši in podira; čez četrt ure se goreči in preluknjani most podere v deročo reko. Mislim, da je ,vsak med nami v, tem trenotku tiho zakričal od sebnostii in sočutja, videč, da bo bataljon onstsran reke popolnoma izgubljen. Pozns.mo pritoke Visle in vemo, da na prehod niti misliti ni, ker je Sana najmočnejši pritok. V tem trenotku napetosti, ki Si nc upamo niti dihati, pogledamo vsi na desno na Čehe, katerim govori njih podpolkovnik s konja, kazoč jim s' sabljo na reko. Vedno bolj se mu rdečd njegov obraz; ne razumemo niti besedice, a vemo, kaj da govori. Govoru sledi skoraj nadčloveški krik v čeških vrstah; mogočna množica plane visoko vihteč puške z nasajenimi bajoneti v vodo. Zapirajo nam naravnost pot; vedno bolj globoko brodeč v vodo silijo kakor blazni, delujoč si z obema rAkama pot skozi valove naprej. Ko pridego prvi na nasprotni breg, sledi zmagoslavno kričanje v vseh vrstah. Ko pridejo vsi na nasprotni breg, premočeni, zgoraj sivi in spodaj skoraj popolnoma črni, se niti ne otresejo, marveč drve kakor obsedeni v sfprednje vrste, čez nekaj minut se streljanje in ropotanje znatno ojači: blizu stoječi hlevi prično goreti. Tudi mi, ki tvorimo zadnjo rezervo, dobimo ukaz, naj prodiramo. Sledimo zgledu Čehov,, in sicer veselo, ker se je sovražnika artiljerija že zelo na nas zastrelila. Na nasprotnem bregu ni bilo več .veliko djela. Rusi so bili potisnjeni s silo v gozd, kjer jih skoraj ni bilo mogoče zasledovati, ker je postalo že temno. Veliko se jih ni moglo rešiti, ker je medtem postalo temno. Mi smo pa zvečer napijali spravo svojim češkim bratom. Oddaleč so se lesketale luči iz mesta S. Peli smo in kričali nemško in češko ali kar smo mislili, da je čeSko. : ... Kako se je naš alplnec boril z Rusi. Že med prvimi ranjenci smo čitall ime Martin Režek, alpinist 27. bram-bovskega ali planinskega polka Iz Ljubljane. Ti planinci so se 15. avgusta iz Goriškega odpeljali skozi Ljubljano in Ogrsko v vzhodno Galicijo blizo do Tarnopola. A po svojem dohodu so po napornem maršu že zadeli na sovražnika. Dne 24. avgusta so se že začeli manjši boji, v katerih je bilo mnogo naših ranjenih. A dne 27. avgusta je bila huda bitka pri Premislanyju. Oddelek, v katerem je bil Režek, je dobil povelje, da zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci so se vrgli nanjo kakor levi. Vnelo se je mesarsko klanje s puškami, meči, rokami in puškinimi kopiti. Padali so na obeh straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem metežu je Režek dvema Rusoma s kroglo pomagal na oni svet, enega pa je z mečem zabodel, da se jc kar sesedel, Med tem pa ge proti Re- žeku zakadi močan Rus, pravi Haram-baša, ter ga začne zgrabivši ga za vrat kar daviti A naš alpinist ne izgubi samozavesti, mahoma parira Rusu ter ga istotako zgrabi za vrat, z drugo roko še puško držeč, in tako se rovata na življenje in smrt. Režeku se posreči, da podere Rusa na tla. Hitro zgrabi za puško in s kopitom srečno premaga sovražnika, ki se več ne gane. A med tem metežem je eden izmed ruskih ranjencev ustrelil proti njemu. Zato Režek skoči tudi na tisto stran ter mu vrne to prijaznost s kopitom, da ruski vojak ni več nikomur škodoval. — Izmed frčajočih krogelj mu je ena tik ob sencu odstrelila peresni šopek na čepici, in kmalu nato je priletel šrapnel ki mu je telečnjak na hrbtu odrezal s takim pritiskom, da mu je bruhnila kri iz nosa in skozi usta. Šrapnel je njegovega tovariša raztrgal na kosce, a Režek se je obrnil sovražnika, a ranjen je bil. Potem se je onesvestil. Naša saniteta ga je pobrala in ga odpravila v mesto Stryj v bolnico, odkoder je prišel v domovino. Zmagoslavni slovenski jnnak v vojni vihri. 87. (celjski) pešpolk, kjer so veči* noma samo štajerski Slovenci, se posebno odlikuje. Prvi trije njegovi bataljoni so tepejo na aever&eBft boM&U Pa še nekaj. Z bombažno zaprtijo nI udarjena samo Amerika, marveč tudi hči matere Anglije — Indija. Glavna odjemalca indijskega bombaža sta bili doslej Nemčija in Avstro-Ogrska, ki sedaj odpadeta. Tako se v Indiji poraja za Angleže poleg političnih še nova tež- tako hrabro in zmagovito, da jih občudujejo ne le avstrijski generali, ampak tudi nemški atašeji, ki so izjavili, da bodo priporočili tudi nemški vladi v Berolinu, da odlikuje ta polk. Njegov četrti bataljon je pa na srbskem bojišču. Bil je prej ta bataljon v Ska-dru v Albaniji. Zato se je vrnil iz Skadra skozi Hercegovino v Bosno, kjer je od severa naprej pomnožen po svoji rezervi, ki je prišla iz Celja, začel prodirati proti Srbom. Dne 20. avgusta t. 1. je premagal Srbe na gori Panoš pri Višegradu. Srbi so imeli na tej visoki in strmi gori jako dobro utrjeno stališče. Pri tej bitki je sodelovalo več avstrijskih čet. Tudi Srbov je bilo mnogo. Ob 2. uri zjutraj je bil zapovedan naskok. Ko je solnce zahajalo, je vihrala že avstrijska zastava na Panošu. Sovražnik je bežal z velikimi izgubami. Tudi izmed naših jih je nekaj padlo, n. pr. Stuhec iz Zasad na Murskem polju in Velnar iz Ljutomera. V spomin na to zmago na Panošu pri Višegradu je zložil sobojevnik gro 1 Ilarah zmagoslavno pesem. V mesecu septembru se je pretolkel ta naš bataljon na srbska tla ter imel hude boje s Srbi. Mihael Kamnik, od 14. kompa-nije tega bataljona in polka, Savinjčan iz Št. .Turja pod Taborom, ki loži ranjen v Mariboru, pripoveduje, da je bil v treh juriših (naskokih). V enem mu je ka gospodarska skrb. V svojem slepem sovraštvu do Nemčije se režejo globoko v svoje lastno meso. Nemčija in Avstro-Ogrska lahko mirno sprejmeta tudi gospodarsko vojno napoved besnečega Al-biona; kajti čisto gotovo je, da bo Anglija tudi v bombažni vojni podlegla. sovražnik že prebodel plašč od spredaj, pa ni dobro zadel, zato je svojo pomoto plačal s smrtjo. Ranjen je pa bil dne 1. septembra ob 9. uri zjutraj. Krogla od šrapnela mu je šla na nogi skozi stopalo. Takrat so stali našemu bataljonu, pri katerem se pa 15. kompanija niti ni porabila, nasproti trije srbski bataljoni Naši so bili torej z nasprotniki v razmerju 1 proti 3 ali skoro 1 proti štirim. In vendar pripoveduje ta ranjenec, da so tudi takrat naši zmagali s svojimi topovi, puškami in nazadnje z bajoneti. Ranjenec Kamnik pa je skakljal na eni nogi na^-zaj, dokler ni prišel na obvezališče. Prenočil je še zunaj. Drugi dan pa so ga odpeljali v avtomobilu, potem po železnici v Maribor, kjer je toliko okreval, da bo kmalu lahko zopet hodil popolnoma zdrav. Šestkrat spečena kokoš. Zanimiv prizor nam pripoveduje semkaj došli ranjenec: Ko smo korakali skozi neko vas na bosenski meji, sem od nekega kmeta kupil lepo tolsto kokoš za eno krono. To utegne biti de-likatna jed v vojskinem času, sem si mislil. Jaz in moj tovariš sva se že pošteno veselila te dobre pečenke. Z bajonetom sem zaklal žival. Tcžavncje je bilo skubljenje, ker nisva imela nobene vroče vode. Celo uro sva oba skrbno RUSKA POROČILA IZ POLJSKE. Iz Lvova poročajo v Peterburg: Posebna komisija, sestavljena iz meščanov lvovskih, je pod predsedstvom grofa Bobrinskega otvorila 17 jedilnic za uboge rodbine rezervistov, delavcev in obrtnikov. Vsak dan razdeli do 10.000 obedov in ravno toliko večerij po 3 kopejke. Prišei je v Peterburg tudi sledeči telegram: Vest o imenovanju Gerovskega za vicegubernatorja v Černovicah je napačna. V Galiciji se ni sploh nobena služba podgubernatorja ustanovila. Guvernersko službo v poljskem kraljestvu je car poveril za čas vojne Esseru. Varšavsko sodišče je ustavilo preiskavo proti 55 poljskim dijakom, ki so bili obtoženi radi protipruslce demonstracije v mesecu marcu v Varšavi. NAPADALEC PRZEMTSLA ODLIKOVAN. Car je podelil poveljniku ruske armade, ki je oblegala Przemysl, dne 30. septembra za velike uspehe ofenzive proti avstrijski armadi red sv. Jurija 3. razreda. Oblegovalni armadi je, kakor znano, poveljeval general Radko Dimitrijev. DRUGI SIN CONRADOV RANJEN. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dragonski nadporočnik 15. dra-gonskega polka, prideljen generalnemu štabu, Ervin baron Conrad pl. Hotzendorf je bil 20. oktobra zjutraj ranjen v bojih vzhodno od Przemysla. Šrapnela ga je zadela na nogi. Rana ne povzroča resnih skrbi. »UPAJTE, KMALU VAS OSVOBODIMO I« Krakovski »Glas Naroda« poroča: Lvovsko prebivalstvo je dozdaj navezano na napačna ruska poročila. Lvov-ske poljske liste je prisilil ruski gu-bernator, da morajo objavljati ruska poročila. O zmagah avstro-ogrske armade, torej o resničnih dogodkih na bojišču, so obvestili Lvovčane zadnje dni naši zrakoplovci, ki se od časa do časa pripeljejo nad Lvov in mečejo v mesto letake z novejšimi poročili. Zadnje čase mečejo v Lvov letake s sledečo vsebino: »Upajte, kmalu Vas rešimo in osvobodimo!« kar je prebivalstvo zelo vzradostilo. ODDELEK NAŠE STOTNIJE ZAPLENIL 24 TOPOV. Vojni poročevalci poročajo: Cesar je odlikoval dva častnika 14. lovskega bataljona, ker sta se zelo hrabro zadržala pred sovražnikom. Stotnik Neu-mann je tako hrabro in smotreno vodil svojo stotnijo, da so deli njegove stot-nije, strojni oddelek njegovega bataljona in deli drugih čet vzeli sovražniku eno utrdbo in zaplenili 18 topov in devet municijsklh voz. Sovražnik se je moral umakniti iz utrdbe. Rezervni poročnik je ob koncu boja pri Vazilonu skupno s svojim višjim lovcem in s šestimi lovci svoje stotnije vzel sovražniku, ko se je umikal, še šest topov. OBKOLITEV VARŠAVE. Dunaj, 20. oktobra. Iz Kelmorajna se poroča 18. t. m.: »Kolnische Zeitung« piše, da je v kratkem pričakovati ob-kolitev Varšave. BOJI PRI VRŠAVL Iz Varšave so odpeljali vse ranjence v notranjo Rusijo. Begunci poplav-== ^ sikubila kokoš, da bi jo mogla ob bližnjem počitku speči. Ker nisva smela v šotoru zakuriti, izkopala sva v zemljo globoko luknjo, zanetila spodaj ogenj in pokrila jamo zgoraj z listjem. Majhen odvodni kanal naj bi nevidno zakrival izdajalski dim. Ko je kokoš ležala v vreli vodi, sva zaslišala naenkrat klic: »Naprej!« Preostajalo mi ni ničesar drugega, kakor v telečnjak po-basati na pol pečeno kokoš, iz katere se je kadilo, da mi je v hrbet skozi bluzo peklo. Moj poročnik me je začuden vprašal, zakaj se iz mojega telečnjaka kadi. Bila je sopara na pol pečene perutnine. Tako sem korakal s svojo kokošjo več ur daleč, ležal v roj ni črti (Schwarmlinie) in sovražne krogle so frčale čez nas. Zopet sem porabil bližajoči se počitek, da bi spekel svojo kokoš. Pa zgodilo se je ravno isto; ko je voda z našo pečenko že kipela, poklicali so me k poljski straži. Tako se je zgodilo še trikrat. Vedno, ko bi imel priti do cilja, odšla nama je jed, na katero sva se že tako veselila. Bile so pravcate muke to. V šestič je bila kokoš spečena in pripravljena za povži-tek. Tledaj jo hotela nesreča, da me je ranila šrapnela in so me prenesli na obvezovaiišče. Predno sem se ločil od svojega tovariša, izročil sem mu šestkrat spečeno kokoš. Toda v vejskinem času moreš biti izbirčen. ljajo Vilno. Vsaka ljudska kuhinja prehrani vsak dan do 700 beguncev. PODPORNA AKCIJA ZA GALICIJO. Dunaj. Ministrski svet je sklenil v konferenci z dne 20. oktobra, da uvede podporno akcijo za prebivalstvo v Galiciji. V prvi vrsti bo treba prebivalstvo z živežem preskrbeti. Sestavil se je v ta namen primeren odsek iz vseh ministrstev. OLAJŠAVA VOŽNJE NA ŽELEZNICAH ZA VRAČAJOČE SE BEGUNCE V GALICIJO IN BUKOVINO. Dunaj, 19. oktobra. Železniško ministrstvo je odredilo, da imajo vsi civilni državni uslužbenci kakor tudi njihove družine, ki se vračajo na svoja mesta v Galicijo in Bukovino, po železnicah prosto vožnjo. Prav tako ima? jo prosto vožnjo tudi tisti begunci, ki so brez vseh sredstev, srednje premožni begunci plačajo polovično ceno. Vsak begunec si mora od železniškega ravnateljstva preskrbeti potrebno legitimacij o. Da dobe to legitimacijo, morajo priložiti potrdilo politične oblasti, da so res brez sredstev, oziroma revni, Orodni seznam izgub. Izgube pešpolka št 87. (Konec.) Ranjeni: Aller Anton, Ansprung Janez, Be-berič Franc, Benašič Anton, Bevc Jožef, Bizjak' Karel, Božiček Franc, Bračič Ferdinand, Breznik Franc iz Celja, Bukove Jurij, Canesin Alojzij iz Cervinjana, Castro Viktor, Cechet Angelo, Cepin A eksander, Černešek Janez, Čuješ Friderik, Dob-n»kJanez, Doki Franc, Drofelnik Franc, Drofelnik u Topolšic, Drofcnik Anton iz Šmarij pri Jelšah, Felicijan Jožef, Fuligot Alojzij, Geršak Franc, Godi Franc, Golobič Janez, Gologranc Gašper, Gorčenko Jožef, Goršek Janez, Goršek Karel, Grešak For-tunat, Grundner, Gtimzej Jožef, Habjanič Karel, Hofmann Alojzij, Hribernik Anton, Hriberiek Jožef, Jajenik Peter, Jazbec Jurij, Jeromel Jožef, Ježovnik Pavel, Kac Anton, Kaiserberger, Kir-biseh Alojzij, Klakočar Rudolf, Kline Franc, Knez Štefan iz Celja, Knezar Franc, Kolenc Jakob, Kok manič Mihael, Korošec Jožef, Kovačič Franc, Kovačič Jakob, Krajnc Janez, Krajnc Karal, Krajnc Mihael, Krasi Janez, Kresnik Jožef, Krezenbacher Friderik, Krivec Franc, Krivičič Franc, Križan Jožef, Krofi Anton, Kruleč Jožef, Ksela Franc, Kuho* Jožef, Kuraer Lovrenc, Ledinek Franc, Lemež Leopold, Leo Janez, Lešnik Franc, Mahnič Martin, Maront Jožef, Matevčič Janez, Miki Karel, Ml-količ Janez, Močnik Janez, Murkovič Alojzij, Ocvirh Alojzij, Oslak Janez, Ozinger Jožef, Paj-man Anton, Pavovc Ferdinand, Petek Franc, Pfeif-fer Karel, Planinšek Alojzij, Plesnik Franc volgo Rane, Pleterski Jožef, Podgoršek Franc, Pogelžek Janez, Polanc Anton, Potočnik Janez, Potočnik Simon, Prazen Jožef, Prohart Simon, Praprotnik Alojzij, Prosnicki Anton, Počivalšek Franc, Ran-čigaj Jakob, Rawrycz Bazil iz Medenice, Reher Martin, Remic Janez, Režek Jožef, Rismal Peter, Roje Robert, Rojtrik Alojzij, Sama Andrej, San-drigo Janez, Šober Peter, Schwab Anton i« tL Pavla, Selevšek Jožef, Selih Franc, Senic Jakob, Šepec Vinko, Sever Janez, Schiffrer Franc, Simerl Janez, Skringer Anton, Slander Janez, Šmit Ignac, Smole Jožef, Spajcar Vinko, Stante Ferdinand. Stehlovnik Anton, Stiploviek Jožef, Stocker, Stolfe Ernest, StraBner Franc, Suhodolčan Alojzij, Sttho-veršnik Alojzij, Sojenšek Tomaž, Trefolt Janez, Triller Janez, Trstenjak Franc, Turnšek Jožef, Vahter Rudolf, Verhovšek Štefan, Vidovic Ferdinand, Vipotnik Vinko, Vivod Jakob iz Prevalj. Vodopivc Franc, Vodušek Franc, Vouk Franc. Vrbnjak Anton, Ksilovič Alojzij, Zabečinik Janez. Wanda Jožef, Zboril Bogoljub, Zemljak Jakob, Zemljič Peter, Župevc Janez, Artnak Štefan, Bascarol Rihard, Billansky Alojzij, Buhovnikar, Jožef, Drobink Martin, Domitrovič Karel, Germšek Peter, Gračner Matija, Gregorinčič iz Jastrovca, Hudej Franc, Ivanuša Janez, Kalšek Jernej, Kamnik Janez, Koletnik Alojzij, Kostanjovec Mihael. Krivonok Gabrijel iz Gradca, Ladinek Leonhard U Konjic, Oset Janez, Pacajt Franc, Pilko Vincenc^ Ravnjak Alojzij iz Konjic, Remic Feliks, Sektjič Jurij, Šeligo Jakob, Šetinc Janez, Slivšek Anton, Srott Anton, Strakl Franc, StrauG Alojzij, Takin Mihael, Toplak Franc, Uržcj Janez, Virbnik Franc, Zaje Valentin, Žavski Leopold, Žumer Jurij, Bračko Franc, Cizel Jožef, Debelak Konrad, Delabernadina Anton, Devič Peter, Drofenik Valentin, Ferenc Rudolf, Gabron Jožef, Grabor Franc, Jamnfkar Martin, Jošt Janez, KCnig iz Brežic, Kos Adolf, Parfant Leopold, Podlesnilc Rudolf, Wanda Štefan, Bukovnik Rudolf, Prodnik Leopold, Vidovic Štefan iz Slatine, Hojs Karel, Stanjko Jožef, Tržan Karel. Coglia, Ocvirk Janez. XXX V seznamkn izgub št. 27, 28 in 29 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Stotnik Peternel Rudolf, 4. bos. herc. pp., ranjen; poročnik Smola Benjamin, 4. bos. herc. pp., ranjen; nadporočnik Lukič Mihael, 2. bos. herc. pp., ranjen; kadet Maly Leopold, 2. bos. herc. pp., ranjen; poročnik Mlaker Albin, 14. saperski bataljon, ranjen; asistenčni zdravnik dr. Grunwald, 2. bos. herc. pp., vjet; poročnik Kaiser Ferdinand, 15. pp., ranjen; infanterist Kranjec Vekoslav, 2. bos. herc. pp., ranjen; infanterist Pohleven Jožef, 2. bos. herc. pp., ranjen. Pešpolk št. 97j Nadporočnik Martin Alfonz) infanterist Bolčič Janez, ranjen. XXX V ieznamn izgub št. 30 se med drugimi nahajajo tudi sledeči; Ježnik Jožef, 3. dom. p., iz Slov. Bistrice, mrtev; Pristavec Jožef, 3. dom. p., iz Tomišlja, ranjen; Rojšek Vinko, 3. dom. p., ranjen; Verderber Viktor, 3. dom. p., ranjen; Vračko Jožef, 3. dom. p., iz Gradca, ranjen. V tem seznamu je zopet precej ogrskih Slovencev 83. pešpolka, ki so doma v komitatu Vaš. XXX V seznamu izgub št 31 in 32 se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Kolodziej Stanislav, 87. pp., ranjen; nadporočnik Detela Leon, 27. pp., ranjen; poročnik Kanzler Emil, 27. pp., ranjen; poročnik Kraus Oton, 27. pp., ranjen; poročnik l.illeg Ervin, 27. pp., mrtev; stotnik Pschorn Ferdinand, 27. pp., ranjen; nadporočnik Strache Adolf, 27. pp„ mrtev (poročali smo že, da ni mrtev, ampak je bil le raajan m se nahaja ▼ ruskem vjetništvu. Op. ur.); Deseti dan bitke u Galiciji. - V Karpatih prelaz lablonica u naših rokah. - Ruski car sklicuje trm eolsko. Bitka v srednji Galiciji, ki traja že od 13. oktobra, torej deseti dan, ima čisto značaj trdnjavske vojske. Ruska armada, ki se brani med Medyko in Starim Samborom, sestoji po večini iz čet, ki so izvežbane za trdnjavsko vojsko, kajti te čete so oblegale in napadale Przemysl. Seveda danes Rusi niso več napadalci, ampak so potisnjeni v defenzivo. To pa nikakor ne izključuje, da nam ne bi vsak naš težko izvojevan uspeh skušali s protinapadi zopet iztrgati. Le izredni hrabrosti in vztrajnosti naših čet se imamo zahvaliti, da smo obdržali važne postojanke, ki smo jih zavzeli v zadnjih bojih. Posebno važna je višina Magiera, ki se dviga kakih 40 km proti jugu čez jugovzhodno fronto Przemysla. Rusi so baje to višino utrdili z betonskimi utrdbami in tako iz nje napravili mali Port Artur. Kljub temu so jo naše čete osvojile. Rusi so imeli velikanske zgube. Število ruskih ranjencev in mrtvih cenijo na 10 do 15 tisoč. Ruski vojak je kakor ustvarjen za defenzivo. Kljub temu se je našim četam posrečilo tudi včeraj osvojiti več sovražnih postojank na višinah. Posest višin severno in južno od Mizynieca je neprecenljive vrednosti za nadaljnji razvoj naših napadov. Tu se naše čete utrjujejo vedno bližje sovražnika. Na južnem krilu je včeraj naša težka artiljerija izborno delovala. Ker se mora tu napad naše infanterije vršiti čisto na ravnem, kjer se je nemogoče kriti, je naloga naše artiljerije, da na-pravlja pot infanteriji s tem, da obstreljuje sovražne baterije in sovražno in-fanterijo. Naše čete, ki so bile poslane proti Drohobyczu in Stryju, so zadele na močnega sovražnika, ki je skušal zabraniti nadaljnje prodiranje. Boji 9e tu še vrše. Avstrijske čete, ki so prodrle čez Wyskow v Karpatih, so pri Bolechowu in že posegajo v boje pri Stryju. Tudi prelaz Jablanica so naši iztrgali Rusom in jih sedaj zasledujejo proti Delatynu, kjer se razcepi železniška proga proti Stanislavu in proti Kolomeji. Ob reki San se nadaljujejo boji med našimi četami, ki so prekoračile reko, in med Rusi. Ob srednji Visli je došlo do novih velikih bojev južno od Ivangoroda, Boji zavzemajo čezdalje večji obseg. Rusi se trudijo, da bi preprečili obkolitev svoje zahodne fronte od Varšave in Ivangoroda. v Galiciji se je naš zopet že slavno ude- Novih bojev tretji vojni zbor ležil. X X X Dunaj, 21. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Med težkimi, trdovratnimi napadi na utrjene ruske postojanke od Felszty- na do ceste vzhodno od Medykle smo zopet na več točkah napredovali, med tem ko ruski protinapadi niso mogli nikjer prodreti. Preteklo noč so naše čete z napadom osvojile kapeline višine severno od Mlzynleca. Južno od Magle-re se je našim četam posrečilo iz osvojenih krajev prodreti proti višinL Na južnem krilu se vrši v glavnem le artlljerijskl boj. Ker se daleč na okoli uporabljajo moderne poljske utTdbe, ima bitka po večini značaj trdnjavske vojske. V Karpatih smo včeraj vzeli prelaz Jablonica, zadnji prehod, ki je bil še v rokah ruskih čet. Na ogrskih tleh tedaj nI nobenega sovražnika več. Naše prodiranje v Bukovini je doseglo reko Veliki Sereth. Namestnik načelnika generaln. štaba: pl. Hofer, gen. major. PROSTA POT PROTI KRASNIKU. Dunaj, 21. oktobra. Semkaj došli ranjenci pripovedujejo, da so naše čete že pred dnevi prekoračile San in da sedaj prodirajo na ruskem ozemlju. Pri Janowu in Andrejowu so nas skušali Rusi zadržati, pa so bili na obeh krajih uspešno odbiti, tako da je sedaj pot proti Krasniku prosta. (.Tanow leži 25 km jugovzhodno od Krasnika.) ŠTIRI MILIJONE VOJAKOV NA SEVERNEM BOJIŠČU. Lipsko, 21. oktobra. Kakor poroda Reuterjev urad iz Peterburga, imajo Avstrijci in Nemci med Varšavo in Ivangorodom 500.000 mož, med Ivan-gorodom in reko San 700.000 in med reko San in Dnjestrom 240.000 mož. Število ruskih vojakov, tako nadalje poroča Reuterjev urad, se z gotovostjo ne more dognati, ceni se pa na 2% milijona mož. NOV RUSKI NAČRT. Kodanj, 21. oktobra. Peterburški dopisnik lista »Observer« poroča, da je sklenil veliki knez Nikolaj bfti odločilno bitko na ruskem ozemlju in zato ruske čete, ki so prodrle že skoro do Kra-kova, pomakniti nazaj na črti, ki se razteza južno od Przemysla ob reki San in Visli v daljavi 200 milj. RUSI PRIZNAVAJO, DA IZNAŠAJO NJIHOVE IZGUBE PRED PRZEMT-SLOM 70.000 MOŽ. Berolin, 21. oktobra. »Vossische eitung« poroča, da Rusi sami priznavajo, da so pri napadu na Przemysl, ko so eksplodirale mine, izgubili ne samo 40.000, pač pa 70.000 mož. To poročilo so prinesli ruski časopisi v Lvovu. Avstrijska posadka v Przemvslu je pa izgubila samo 600 mož. XXX RUSKI CAR SKLICUJE ČRNG-VOJNIKE. Peterburg, 22. oktobra. Ruski car je pozval pod orožje črno vojsko v vseh gubernijah. (totnlk Strobi Jožef, 27. pp„ ranjen; poročnik Schwan Rihard, 27. pp„ ranjen; stotnik Tlsch Viljem, 27. pp„ mrtev; kadet Unterstab Franc, 27. pp„ mrtev; kadet Vehi Herman, 27. pp., ranjen; kadet Vinkelmayer Franc, 27. pp., mrtev; stotnik ,Writzl Anton, 27. pp., mrtev; poročnik Zeller Janez, 27. pp., mrtev; Bresnik, 27. pp., ranjen; Če-boiin Martin, 27. pp., ranjen; Kovačič Janez, 27. pp., mrtev; Divjak Janez, 27. pp., ranjen; Gabrovšek Vinko, 27. pp., ranjen; Gangl Ferdinand, 27. pp., ranjen; Golob Jakob, 27. pp., ranjen; Gril Alojzij, 27. pp., ranjen; Jerman Jožef, 27. pp., mrtev; Ka-pun Jožef, 27. pp., mrtev; Kelc Štefan, 27. pp., mrtev; Kukovec Janez, 27. pp., ranjen; Kunej Anton, 27. pp., ranjen; Lukan Roman, 27. pp., ranjen; Ma-rold Franc, 27. pp., ranjen; Mihelin Alojzij, 27. pp., ranjen; Ojsteršek Karel, 27. pp., ranjen; Polanc Janez, 27. pp., ranjen; Putrek Henrik, 27. pp., ranjen; Ričič Anton, 27. pp., ranjen; Žerjav Janez, 27. pp., ranjen; Žerovnik Alojzij, 27. pp., ranjen; Zorzin Jožef, 27. pp., ranjen. XXX V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 27 se nahajajo med drugimi tudi sledeči; Nadporočnik Engiisch Karel, pionirski oddelek št. 2, iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju; poročnik Schulhof Ber-thold, 7. lov. bat., bolan, na Dunaju; kadet Virn-[berger Jurij, 17. pp., iz Celovca, bolan, na Dunaju; lAbram Jožef, 8. polj. top. polk, iz Trsta, bolan, na Dunaju; Baldas Herman, 27. dom. p., ranjen, na Dunaju; Bestitschek Jurij, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Bohinec Anton, 27. dom. p., ranjen, na Du-toaju; Bolenz Janez, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Bonca Anton, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; 1 Bremk Mihael, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Bn- stavic Janez, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Ceferin Franc, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Česnik Jožef, 17. pp., iz Postojne, ranjen, na Dunaju; Crzek * Franc, 87. pp„ ranjen, na Dunaju; Fendre Mihael, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Hanui Franc, 17. pp., bolan, na Dunaju; Hleda Anton, 27. dom. p., ranjen, 'ba Dunaju; Hribšek Martin, 87. pp., iz St. Jurija, ranjen, na Dunaju; Hutter Matija, 27. dom. p., bolan, na Dunaju; Jančič Anton, 47. pp., bolan, na Dunaju; Jelenko Jožef, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Katan Janez, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Klapsch Franc, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Kovač Mate), 9. polj. top. polk, iz Globasnice, bolan, na Dunaju; Kožuh Štefan, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Krajnc Jožef, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Kumpoč Anton, 47. pp„ ranjen, na Dunaju; Lončič Jožef, 87. pp„ ranjen, na Dunaju; Lekezič Martin, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Majtl Ludvik, 17. pp„ ranjen, na Dunaju; Malek Jožef, 17. pp., bolan, na Dunaju; Mer-har Franc, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Mihelič Anton, 97. pp„ iz Tolmina, ranjen, na Dunaju; Mihen Peter, 17. pp., iz Globasnice, bolan, na D"nai"i Nemanič Marko, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Novak 'Jožef, 17. pp., bolan, na Dunaju; Ofner Jožef, 7. pp., h Beljaka, bolan, na Dunaju; Peschnig Jožef, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Pirih Alojzij, 97. pp., bolan, na Dunaju; Pivk Ciril, 27. dom. p., Ledine, iranjen, na Dunaju; Planiček Alojzij, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Pontin Anton, 27. dom. p., Trbiž, ranjen, na Dunaju; Radoslav Matev, 97. pp., ranjen, na Dunaju; Rasbet Janez, 17. pp., iz Idrije, ranjen, na Dunaju; Revnik Franc, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Ribič Franc, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Roj-nič Matija, 97. pp„ ranjen, na Dunaju; Zalar Jožet, |17 pp., ranjen, na Dunaju; Sedlaček Anton, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Segoda Martin, 97. pp., ranjen, na Dunaju; Sikič Janez, 97. pp., iz Pulja, ranjen, ina Dunaju; Smrsliska Jožef, 17. pp., ranjen, na Du-taaju; Stergulc Leon, 97. pp., bolan, na Dunaiu; Šusteršič Janez, 17. pp., iz Ljubljane, ramen, na Dunaiu; Szeigel Martin, 17. pp., ramen na Dunaiu; fTrattnig Baltazar, 7. pp., ranjen, na Dunaju; V_er-lačnik Janez, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Vrečar Janez, 87. pp., Bistrica, ranjen, na Dunaju; Vošnjak Franc 87. pp., ranjen, na Dunaju; Žagar Ferdinand, 7. pp. ranjen, na Dunaju; Zakoušek Janez, 87 pp., ramen, na Dunaju; Zupanič Junj, 26. dom. p., Spodnji Hajdin, ranjen, na Dunaju. XXX V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 28 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Proviantm častnik Badalič Jožef, 77. pp., bolan, na Dunaju; poročnik Hermann Rudolf, 17. pp., bolan, v Tropavi; poročnik Lepey Geza, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Adtzman Mihael, 87. pp., ranjen, Ungvar; Asboth Jožef, 17. pp., ranjen, v Budimpešti; Barle 'Janez, 17. pp., ranjen, v Szekesfehervar; Borjan-člč Jožef, 97. pp., ranjen, v Keszthely; Brce Janez, 17. pp., iz Selc, ranjen, v Košicah; Bressan Gvido, 97 pp, ranjen, v Szekesfehervar; Brožič Jožef, 97* pp., bolan, v Szekesfehervar; Chvalja Franc, 27. dom. p., ranjen, v Budimpešti; Druzovič Jožef, 77. pp., ranjen, na Dunaju; Furlan Vid, 27. pp., Kojsko, bolan, v Szekesfehervar: Glodinec. Štefan, 27. pp., ranjen, v Kecskemetu; Golob Janez, 17. pp., bolan, v Szekesfehervar; Golniček Anton, 87. pp., ranjen, v Budimpešti; Grohar Jožef, 27. pp., bolan, v Ungvarju; Hermayer L., 7. lov. bat., ranjen, v Budimpešti; Hojak Jožef, 17. pp., bolan, v Szekes-fehervar; Jaksotič Franc, 87. pp., bolan, na Dunaju; Jazbec Jakob, 87. pp., ranjen, v Celju; Kerin Janez, 7. lov. bat,, ranjen, v Keszthely; Knapek Franc, 27. dom. p., ranjen, na Dunaju; Kodoin Franc', 87. pp., iz Celja, ranjen, v Keszthely; Kozel Franc,' 5. polj. top. polk, bolan, na Dunaju; Lah Rudolf, 97. pp-. »z Pulja, ranjen, v Košicah; Marinig Alojzij! 97. PP.. ranjen, na Dunaju; Mohorko Martin 87 pp., ranjen, v Celju; Ogrejnišek Martin, 87 'pp ranjen, v Celju; Ohačevič Jožef, 7. lov. bat., ranjen, na Dunaju; Perlot Franc, 17. pp., iz Trsta, ranjen, v Košicah; Podgrajšek Jurij, 87. pp., ranjen, v Celju; Polovič Anton, 87. pp„ ranjen, v Celju; Potočnik Franc, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Prelec Janez, 97. pp., iz Trsta, ranjen, na Dunaju; Primožič Jernej, 7. lov. bat., ranjen, v Keszthely; Pun-gartnig Štefan, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Repec Franc, 87. pp., ranjen, v Celju; Resch Karel, 3. gorski top, polk, iz Kranja, bolan, v Theresienstadtu; Ritonja Franc, 87. pp., ranjen, v Celju; Slejko Viktor, 97. pp., iz Šturij, ranjen, na Dunaju; Šenčur Karo!, 17. pp., iz Loža, ranjen, na Dunaju; Valič Janez, 97. pp„ ranjen, v Košicah; Vertačnik Vinko, 27. dom. p„ ranjen, v Kiskunfelegyhaza; Zofran Ivan, 87. pp., iz Doline, ranjen, v Nagykor0s. XXX V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 29 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Nadporočnik Kihalič Julij, 79. pp., ranjen, v Zagrebu; poročnik Likar Anton, 79. pp., iz Idrije, bolan, v Zagrebu; Babič Jožef, 7. polj. top. polk, ranjen, v Bartfa; Belaj Janez, 7. pp., ranjen, v Celovcu; Bratuž Franc, 87. pp., iz Sp. Idrije, ranjen, v KiskBros; Krastič Avgust, 7. pp., ranjen, v Celju; Dvoršak Mihael, 47. pp., ranjen, v KiskorSs; Fabjančič Franc, 87. pp., ranjen, v Bartfa; Frankovič Elija, 97. pp., ranjen, v Gorici; Furlan Janez, 17. pp., iz Studencga, ranjen, v Celovcu; Gantar Janez, 27. domobr. p., ranjen, v Bartia; Gašpar Jožef, 87. pp., ranjen, v Satoraljaujhely; Heipcter Anton, 17. pp., ranjen, v Sopronju; Jančič Franc, 87. pp., ranjen, v Sopronju Jančak Peter, 87. pp., ranjen, v Losonczu; Jurkošek Jurij, 27. pp., ranjen, v Przemyslu( Kelcher Franc, 27. dom. p., bolan, v Celju; Klučar Luka, 77. pp., ranjen, v Sopronju; Kočevar Mihael, 87. pp., bolan, v Celju; Komlanc Franc, 8. polj. top. polk, ranjen, v Bartfa; Kopina Franc, 7. lov. bat., ranjen, v Bartfa; Kralj Anton, 87. pp., ranjen, v Celju; Krajner Franc, 47. pp., ranjen, v Bartfa; Kune Jakob, 7. lov, bat., ranjen, v Satoraljaujhely; Liskovec Jožef, 9. polj. top. polk., ranjen, v Lo-sonez; Lužar Anton, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Magerl Franc, 27. dom. p., ranjen, v Ljubljani; Man Adolf, 27. dom. p., bolan, v Bartfa; Medvešek Alojzij, 97. pp., ranjen, v Bartfa; Mlinarič Martin, 87. pp., ranjen, v Kinskunfelegyhaza; Naglič Karel, 17. pp,, ranjen, Homonna; Opičkal Štefan, 87. pp., bolan, v Celju; Palir, 87. pp., ranjen, v Satoralja-ujhev; Pegan Metod, 97. pp., ranjen, v Bartfa; Pe-rič Franc, 87. pp., ranjen, v Budimpešti; Peče Alojzij, 17. pp., ranjen, v Celovcu; Pirk Štefan, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Ramšak Janez, 87. pp., ranjen, v Sopronju; Rigler Anton, 17 pp., ranjen, v Homonni; Simčič Matej, 97. pp,, ranjen, v Budimpešti; Slabina Jakob, 27. pp., ranjen, v Losonczu; Straus Alojzij, 87. pp., ranjen, v Celju; Streba Janez, 17. pp., ranjen, v Csakvar; Šušič Engelbert, 97. pp., ranjen, v Bartfa; Tauber Jožef, 27. dom. p., ranjen, v Losonczu; Toganik Armin, 17. pp., bolan, v Budimpešti; Vehovec Franc, 7. polj. top. polk, ranjen, v Losonczu; Vrnej Alojzij, 17. pp., ranjen, v Losonczu; Wošic Andrej, 7. pp., ranjen, v Celovcu; Žagar Franc, 17. pp., ranjen, v Celovcu; Žužek Franc, 87. pp., bolan, v Celju; Zveržina Jožef, 7. lov. bat., iz Stranj, ranjen, v Losonczu. XXX V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 30 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Nadporočnik Perles Ivan, 27. pp„ iz Ljubljane, ranjen, v Budimpešti; Arh Janez, 27. dom. p., ranjen, Gyongyos; Babnik Franc, 17. pp., ranen, v Gradcu; Balint Janez, 27. dom. p., ranjen, v Gyongyos; Bandeli Jožef, 27. dom. p., bolan, v Gyongy6s; Boltar Jožef, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Borovec Peter, 26. dom. p., ranjen, v Budimpešti; Božič Jožef, 97. pp., ranjen, v Gradcu; Bračič Ferdinand, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Bratu-šek Jurij, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Bergoj Alojzij, 27. dom. p., ranjen, v Szamosujvar; Brencel Janez, 27. dom. p., ranjen, v Szamosujvar; Čidri Peter, 7. polj. top. polk, ranjen, v Pozsony; Deak Janez, 27. dom. p., bolan, v Celovcu; Doričič Anton, 97. pp., iz Klane, ranjen, v Budimpešti; Ferk Adalbert, 47. pp„ umrl 28. sept. 1914 in je pokopan na centralnem pokopališču na Dunaju; Jausnik Viktor, 47. pp., ranjen, v Pozsony; Klakocer Martin, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Kol-bič Alojzij, 7. pp., iz Beljaka, ranjen, v Celovcu; Kompla Jakob, 7. pp., ranjen, v Szamosujvar; Koren Franc, 87. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Kovačič Janez, 27. dom. p., ranjen, v Szamosujvar; Kovačič Franc, 17. pp., ranjen, v Eggenbergu pri Gradcu; Kramar Janez, 17. pp., ranjen, v Pozsony; Lekan Janez, 97. pp., Stari trg pri Ložu, ranjen, v Celovcu; Leveč Janez, 27. pp., ranjen, v Tisza-fiired; Manfredo Ignacij, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Mezcup Leopold, 27. dom. p., iz Ljubljane, bolan, v Gyongyos; Miklavčič Franc, 17. pp., iz Podbukovja, ranjen, v Celovcu; Mozetič Franc, 1./6. obmejni lovec, ranjen, v Mostarju; Nedoch Janez, 97. pp., bolan, v Budimpešti; Nesbeda Justin, 87. pp., ranjen, v Gradcu; Nigrisin Hermenegild, 97. pp., bolan, v Celovcu; Novak Alojzij, 97. pp., bolan, v Celovcu; Novak Andrej, 17. pp„ bolan, v Gyongyos; Pack Anton, 17. pp., ranjen, v Celovcu; Papler Pavel, 17 pp., iz Ljubljane, umrl 25. sept. na Dunaju in zakopan na centralnem pokopališču ravnotam; Paulek Jožef, 17 pp., ranjen, v Olomucu; Pausch Jožef, 47. pp., ranjen, v Tiszafured; Perčič Anton, 97. pp., ranjen, v Gradcu; Planine Jožef, 5. drag. p., bolan, v Celovcu; Poterc Franc, 47. pp., ranjen, v Tiszafured; Potočnik Maks, 27. dom. p., iz Ljubljane, bolan, v Celovcu; Rabič Franc, 7. pp., ranjen, Eggenberg pri Gradcu; Radešič Blaž, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Rajgelj Janez, 27. dom. p., bolan, v Tiszafured; Režnik Franc, 27. pp., bolan, v Gyongyos; Simonec Ferdinand, 7. pp., bolan, Eggenberg pri Gradcu; Solce Jakob, 17. pp., iz Krškega, ranjen, v Tiszafured; Solič Matija, 97. pp., bolan, v Gyongyos; Stock Anton, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Strohmayer Ludvik, 87. pp., ranjen, Eggenberg pri Gradcu; Suran Janez, 97. pp., ranjen, v Tiszafured; Težovnik Franc, 87. pp., ranjen, v Bartfa; Tomaž Valentin, 7. pp„ ranjen, v Gradcu; Travižan Janez, 97. pp„ ranjen, v Gradcu; Urbane Jožef, 17. pp., ranjen, v Pozsony; Verblac Janez, 47. pp., bolan, Gyongyoes; Vogrin L., 47. pp., ranjen, v Gyongyos; Vidrih Franc, 87. pp., ranjen, v Budimpešti; Zetinsky Jurij, 17. pp., ra-nejn, Pozsony; Zlobno Janez, 17. pp., ranen, v Tiszafured; Žnidarič Alojzij, 87. pp„ ranjen, v Eggenberg pri Gradcu; Zvolič Janez, 17, pp., umrl, 25. sept. 1914, pokopan na centralnem pokopališču na Dunaju. XXX Pogrešani vojaki. Pogreša se Franc Albreht, pešec pešpolka št. 97, 1. stotnije. Sporočila njegovi ženi Ma-riij Albreht, Hotedršica, Kranjsko. — Pogreša se Vorm. 3. gorsk. art. polka, top. bat. št. 5, Franc Kor če. Sporočila njegovi sestri Mariji Albreht, Hotedršica, Kranjsko. Pogreša se Peter S a 11 e r , 27. domobr. pešpolk, 1. stotnija. Pojasnila Mariji Satler, Spodnja Šiška, Knezova ulica. Pogrešajo sc vojaki: Andrej Bole, pešpolk št. 97, 6. stotnija. Pojasnila Alojziji Bole, Zalog št. 19 pri Postojni. — Vojak 17. pešpolka, 11. stotnije, Štefan Skulj. Pojasnila njegovemu bratu Fran Skulju, učitelju v Ljubljani, Tržaška cesta 29. — Infanterist 17. pešpolka, 9. stot- Sežiganje padlih Francozov. nije, Alojzij Jakulin, se pogreša. Pojasnila njegovi sestri Angeliki Bezlaj, Litija (Dolenjsko). Prošnja. Tisii r.mjenec z Jezera pri Cerknici (sedaj še v Ljubljani), ki je bil baje sam zraven, ko so pokopali na severnem bojišču dne 26. avg. Janeza Punta r, madom. rezerv, pri domobr. p. 27, 16. komp., doma iz Unca (»Štacnarjev«, star 26 let), naj takoj blagovoli vse natančno sporočiti bratu Josipu Puntar, supl. na c. kr. slovenski drž. gimnaziji v Gorici. V Ljubljano ^pripeljani ranjenci. V licej so nanovo prišli dne 14. t. m.: Andrej Kutin, 97. pp.; Pavel Petrov, 97. pp.; Avgust Klama, 97. pp.; Janez. Fatyas, 68. pp.; Mihael Fric, 17. pp. V garnizijsko bolnico so prišli 12. t. m.: Marinčič Matej, 17. pp.; Iverovič Jakob, 97. pp.; Alojzij Krašna, 97. pp.; Anton Vidmar, 17. pp.i Karel Saller, 17. pp.; Alojzij Kresal, 7. lov. bat.; Rudolf Eppich, 17. pp,; Janez Petrič, 17. pp.; Ignacij Rieger, 7. lovski bat.; Pavel Bonctti, 97. pp.; Anton Tepina, 17. pp.; Alojzij Zabukovec, 17. pp. V dvorani hotela »Union« se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Drešček Janez, 27. dom. p., iz Liveka pri Tolminu; Grmovšek Alojzij, 17. pp.; Hlede Marcel, 97. pp.; Jaklič Franc, 17. pp„ iz Kranja; Kaus Ferdinand, 97. pp.; Kre-belj Jožef, 97. pp.; Mlekuš Franc, 97. pp.; Ojsteršek Anton, 7. poljski top. polk; Orzan Alojzij, 97. pp.; Piva Roman, 97. pp.; Semič Janez, 17. pp.; Svete Ludvik, 17. pp,; Tončič Franc, 97. np.; Vlašič Jožef, 97. pp.; Zabukovšek Franc, 7. poljski top-ničarski polk. Velika bitka med Hirasoni in lille. -Bo| za Dttnkirclien.- RngleSke e pusegie u boi. Hudi boji ste vrše na severnem krilu zahodnega bojišča. Po padcu Ant-werpna so Nemci pričeli prodirati ob belgijski obali in potisnili nazaj prepozno in skoro' brez načrta tja poslane angleško-franc6ske čete. Zdi se, da se je zaveznikom še le na črti Nieuport— Ypern—Lille posrečilo urediti svoj odpor. Še-le na tej črti so mogli ustaviti svoje čete, ki so pribežale v največjem neredu od vseh strani, in jih z ojačenji napravili zopet boja zmožne. Tudi na tej črti so mogli združeni Angleži in Francozi trenutno ustaviti nemško prodiranje le na ta način, cla so hitro dobili pomoč od Lille. Angle-ško-francoski .napadi so se tu že dvakrat ponesrečili; najbrže je njihova ofenzivna moč pri koncu in tako lahko Nemci prodirajo dalje med Lille in Nieuportom. Njih pravi cilj je Diin-kirchen (Dunkerque). Če bodo Nemci ta cilj kmalu dosegli, je še vprašanje. Kajti ni izključeno, da se zaveznikom posreči nad napadi na Lille spraviti tudi na črto Nieuport—Ypern—Lille novih ojačenj in tako izenačiti svoje moči z nemškimi. V tem slučaju lahko ovirajo nemško prodiranje in obdrže še nadalje svoji važni izkrcevališči Diinkirchen in Calais. Boji na isevernem Francoskem najbrže ne bodo merodajni za odločitev. Tu gre v prvi vrsti za morsko obal in izkrcevališča, ne pa za odločitev. Nemci so predobri strategi, da bi tu iskali odločitve, gre jim le za to, da odvrnejo ScAi/r« + t . , ^^^g^ggg^-^Ar... .,. »TV Ifuien -Jlcoha.tJUuAgsstaiwri ///. mu MUts^auKOrvUt EL Elit* ItUttM ff, eU&.&Mtrit A. ObatmJionJmine S. EUctromecharv.}.(Slovenca« pod številko 3027 doposlati. »027 Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega I edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo- I nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je bla-obuvala za dame, gospode in otroke na | tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- | go samolastnih, najboljših in za vsako | go naravnost iz tovarne, brez konkurence. Prui slon. pogrebni zavod ti Prešernova ulica št. 44 prireja v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovfnaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri. Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drugod. — Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča 2816 Josip Turk, Izdaja konzorcij »Slovenca«« Tlak: »Katoliške Tiakajrne«. "bdgovi rni urednik: Jože! Gostlnčar, državni poslanec.