aprsmlttm: I4«l>m—. PacctalJ»*» «Li Telefon »t. 31-». 31-23. 31.34. luaratol oddelek: UaM)m, Pucrtnij«T« alle« k. TaMod »t. JI-3». a« Podružnica Novo «netto; Ljublanas* o. 42 Izključno zastopstvo m oglase 1» Italije to inoaecaetso: DB ».iu, Mflatta. Saöunl: n Ljubljansko pob pri pottno-dekovaen »v. tt. 17.7« n -»tale knj« Italije: Senrlzio OontL Corr. A*fc 11-3111 ION I 1445 vsak da» razen ponedeljka. UweftMi naročnina 32 lir. Vojaško poročilo o položaju SinSli boji t torek in sredo — Herojski odpor oporišč — Gibljivi obrambni bop med Labo in Vzhodnim morjem — Poulične borbe v osrčju Miinchena Na vzhoöu, S. majai V raßgwxwu: z ne-kSlm vX3(jWm ponoßenfellcemi je süajvmfi borbeni «etatee poafctavpčk Jtutild- taCmlsß» odgtofvor nemškega botrca cN vzhodu na vest o Führer^evi jkmošM smrti: »Smrt nfajSe^p. FjQhrerja,« tlako ije dejali, >je najitežIje. kar nas 'je tefhlkn zadeäo " v tem časfu. M£ vefaki fe^blJJairno z njim vzor, ki nam Je ftfi. jpimsfcvo zal bodjcčooist maišegpi naroda to naše domovine. Todla že ča|s, v ikaitereim» teim je fall imaö Führer ohranjen, mm zadostuje, d!a na» nJajpoi-njuije s svßQlimä- aüsito'. in svcglrn diuhotm, dc. bitno v tej) -utrü iludi! v topdloiSfepai IJiasu diovcilj mctčtc/i, da na^apjutjieimio iboribo, kakor nas Jo je nöill vio4üt>:: Führer, öeltludi nam oa mome yefc dh(jBti zgtödolv, boono vendar cfbdržatti v spominu njegrave besede ter se H3i'vT»aPi po njih. Prepričan sem, v moji ed'inx® ln moji ja/ts aui vorjbkp, MU r teto trd:.tutkui rekel: »Sedaj ne mOrem več« ali »Sedaj je brez fcgiedje*. Ta udarec je prej utrdi' vse vo-'Jai'^e tek Jilh fi.-lsLsl 5c uveči;iyOr«f I I dia. «rcljfc sedaij le eno, da oe borilmo v Führerjovam duhu naprej, :TzvtršUjtemo sv!o|je dcflBnoätti! to. da sni» zvesfiJi aajSemu novem« vrhovnemu pcweüjjtafißcn. U(pam., idf3j tako iritsBiiiJo vsi tovariSt votf-sfcte 'in da boste storil svo$o doKfinSolsit, kakor «toodehi za nas Nemce Srn nemške vojake. S gg, (bo xxamäki najnoid. ki se je boril Seist det, al -vsrednegN Führerja teir se bo v mjlegovem simn-a.,, .j^nll -naprej, (Joftder ne bo ustvarjena zinoana i-^aov za naß Reich ln bodočnost! <«Btti otrok ki Sega naroda.« predsednika Hache Praga, 3. maja Državni predsednik dr. Hacha je poslal Flihrerjevemu nasledniku velikemu admiralu Dömtzu sledeči telegrami: »Prosim Vas, sprejmite moje ln protek-H^ratske vlade globoko sožaije k| težki Izgubi, ki jo je utrpel nemške narod z ju. našito smrtjo Führerja. želim, da toč Vem bilo dano srečno izpeljati Nemčijo iz tre. nutne težke krize v dobrobit vseh narodov«. ( ! J Predsednik protektoratske vlade Bien-nert je obiskal državnega tajnika za Češko in Moravsko Franka ter mu izrekel svoje sožaije ob priTki Führerjeve amrflfc Ob tei pr:tad je podal zagotovilo protek-toratske vlade, da ho storila vse, da bosta ohranjata red in mir. Dnevno povelje drža vsega tajnika za češko in Moravsko Praga, 3. mata. NemSta državni tajiik za čelko ln Moraveido» SS-Obergruppenführer «n Sef varnostne policije Karl Hermann Frank je izdal naslednje dnevno povelje r j Za nas Führer m mrtev. Fiihrerju dana prisega zvestobe velja odslej za vsakega» Nemca velikemu admiralu Dön'tzu. Stall mu bomo ob strani ter ga ubogal* Vsakdo naj izpolni avtojo dolžnost» živel narod!« Grof Schwerin t. Krosigk, novi nemški zunanji anmster Berlin. 3. maja. Veliki admiral Dönitz ie imenfoval državnega finančnega miha-&tra< grofa Schwer'n von Krosigk za nemškega zunanjega ministra. V decembru 1931. je vzbudil zanimanje gpi mednarodnih finančnih pogajanjih v aslu neki finančn; strokovnjak s svojlVni jasnimi;' piedva^anf. To je WS g^ieralni referent v proračunskem oddelku nemške, ga finančnega ministrstva grof Schwerin v. Krosigk. Leto kasneje ga je Papen v svtfji vladi imenoval za finančnega mim-ätra. Tega izkušenega finančnega strokovnjaka, ki je v teku svojega delovanja pripel 's konstruktivno finančno jpoiitlko, je nato prevzel tudi Adolf Hitler. Grof Schwerin V. Krosigk je državne finance izvlekel iz. ekrnitve voinlh let te. je z razširjanjem kredita obvladal držaume- 'n vojne naloge tako brez trenja, da je inozemstvo» mnogokrat govorilo o nemškem »finančnem čudežu«. Novi zunan$* minister je star 58 let to je pfc> rodu iz Anhalta. Po končanem prav. nem študiju .«a je z bivanjem- na vseučiliščih v Oxfordu ;n Dausanni ftemelj-to razširil Svetovno obzorje ter a pozneje kot ravnatelj oddelka ca mirovna pogajanja pri številnih melniiTOdnih pogajanjih, prt pripravi za konferenco v Lausanni ln važ. niäi pogajanjh v Parizu pridobil daleko-sežna, mednarodna izkustva. Prve svetovne vojne se Je udeležil ket rezervni oficir in je bil ponovno odMkovaa. Včeraj je nteveKmenowani zunanji minister govoril v nemškem radiu. Med drugim je izjavil naslednje: »Svet bo možno zadc-voljiti le, če boljševiški val ne bo preplavil Evrope, štiri dolga letaj je Nemčija. S svojim junaštvom k:otila rdecfo poplavo s tem, da je razvila ;n zastavila vse svoje sile. Nemčija bi lahko rešila! EVrcpo boljševizma, če bi im^1 zavarovan hrbet Kakor želi ljudstvo z», nanj i, tako si želi tudi notranji mir In, rešitve V vseh deželah tak» perečega socialnega vprašanj?.. Svet ie v tem trenutku pred na jtežjo odločitvijo «oveSke tger": . vine. Kakor bo pač ta odločitev izpadla, take bodo posledice: zmeda ali red, vojna alti mir, smrt ali življenje.« Zunanji minister Schwerin-Krosigk o položaja IBertSm 3. tmfeijlafc V torek eo Sbca^ševiki «rjpčdit atmoj prtiüteki oa BeTln fj(Užniot2japaidno ftu ŽfEžao oö nemiSke prelsitol'röce. Z močnem fatyjjfWiiui oginjesm te ml<3a3.3e«/aX'timit letal-elkimi napaidi sa dosegli v Berüfinu! od severovzhoda «n Jagia, vi'Süiro me^'too öet'.it. V Bzgrub potoah boiiilh za obe strani) so Sfctv-jeti pogiobilli svog vdlor v Wffieatns'iiväse, cß> koäpdvotra FraiedrSchisatraisse % v starem nneaeu. Poi3a(dflca, ki se r'iej ße rs p».|| »!i ucua tmaibro barJai, pfa/ ni prefkiniia .svojca odpora ötavanp oporišča 3n adporraiSka gtoe-zda, so se bra|.'jSB|ai protS aeprekiinjen^im sovjetskim mapaidam. ISorbai Jugcß^lpaidinio cid Beeltoa bBa v asnialku uspešnih lastnih prcjtihjjkirepav. Vkl jub posegu modnih. tsSfl. maivalTusfcfC.'im na-padiaflioekn nS uspel nameravtelai pi-od!or. Ka-Idar1 jim nü uspeffic^ da |b4 preprsiiiliiil zcküzi-feev anaäe odrezane 8. armiaide iz igGsr.w'lxd «äamfc jam na uspefllo, d!a vitž^.Kii zvezni koridor ob tirikiOtu Häven—Laba. Pri (cro-donu güa)vn!toe 9. armeftie proti zapsttkt. so bffii unjtčeaii: gtevfflni fijoretjeJU^ki cMcpniM, ki f*j .baimkiaj äkleffiß® cIMWottitvercJ dbfroß. Med Berttäaom .ja vabodnäm imor^nm so v feinem tetou g"ftifl!Jivo vodeni otommlbni boj . SollliläeivtM 30 vdti® na äirdkem bojišču na ötta Kpeammsi.'i—Rostock pratii' zrspadu. Njihovo 'hiiitra 'proKfiranjie Je imiellta eia posledico zVi§9)n>o aäotiSvraoeit Britancev na pred-imoiätjläi Ob pneBiiapu Lajba—Sita^it. Ont so ZavzeiDi/ preänadbia megbo pil' Beutzembuirgu tör napadS po dotvoeau nadaUjlnjih oj|a|5enj pratä severu. CÄ»|arnIbni boji prottS. saviraž-offika, lkS ae je še nadalje ojjlaičlil in Seil so ge potiipdrjP latalEfki nepaidi' ula bqjBäöa ita za-tedj^, so §e v teffflu. . Med spoönjo Laibo Et DofflairdOin v Splošnem oeftiallo prt kiiaijevnäh .bojlfc. MOč-tiejjü brütanslkl oapakSl so se usmen'li protj Oäderiburgu StJadejKi. V jiužmd NSermS® so vdrK. SevernOaSEnerilöa-cä med BresäenSW&n Sesioto in Dotnaivo dfaßge prati Aspoan. MoämeJSe a'ffe ao brelziulspeS-o poisükuöaile, da M si odprle njižino med W«Ktansltieinidm Bc» pogorjem Kaaweaidtel, meiitem ko Je söwraäiri'ac najprnJoivall' Jugfo-v-rfiodro od Münchielnteu, !to|er trajja^o v mestne*» sredSšču cgoi®eniä poüüü'6n.L bojD, tor v apocfeLji Bawarafldil po prekariačeaiju s^ke £a&* v smeri prdtš) spodnjemu InTlu. V Bajvarstoejm fesu se jfe pa^ttjučii pre-müS&otm ääroßo 3dto, M je usmiesrjen prolil Jugovsbodht Qa M äztoQa ätz tcjkpöoe spiil Paff-aaMi. Na zvezni črt» med Dabo in prt) MedSöetou tu MjoaiaMoo amnta np. podtipčiju pst Brnu Sa ,St. Pöiüenw ae jja poSoBalj Sie neWötveao »premeta». NemSke čete ao tajmtttaj vse icnajevae Jdei bo^vikjov v äcrvi1 odbiite. IteSt v agarnJL mm m n(ai obeh ' ' odSoSugoöe napredojviaiDije Alagftoc.meri.-čanov. M' so napajdlaji' z imjoiänSKra siiüaam. in v hudüh. bogih ob Gardskem j^asru, v reke Aidiiže, ob PülaVH iß v J&cxi.. Odpor še Aa-zaz^almah Berlina Berlin, 2. marja. V Berlinu rdeče čete vedlo zrtcT?! oaltet'tj» njej zagrizeni odpor fa-najtično se ibicrečlh potsameanlüh njepnSkiii skupin. Zlasti v ibajko zvaiaii 'vtednit četrti ee vodijo žifeuve jbcülbe. BoCjše^ldOm je «spelo, da so pciteim, kia so fc De^pzägeirateafiße in ojd koilodwiGir>3| FTieldrt lichstrasse prOiMi v smeri ma Pcteldiamecplaite,. raztrgaš* notra-njii o|brafnbni obooj&. Uspel jjite Je vdor v staro miejsitio in v cföollSico Wi'lhetenstrasse. Pia tud® še gsdaä, kio se itsl^a. borba za pre-stoQjnäco ReicJia. toS'^ kcincu, zaidcvajo boij-ševM med raselvtaainiä itn razvai^JSmi. na divji otor^imbciü ogenj. Posebno 'hudi so Bovjatskii napaidlii ija nemžke posfcojiainke okrog hunikerjetv v Tietrgajrteiau rja na postojanke protdSeteMce anif-onLje v Zou» Pioöaldke teh poisftcjaDk: ss »tudi ikllijub sätoemu Jeftlsßlsßeetmu ibrafeirtöiratatju n'so dialfe prisSiitll k: predarji. ScivUeÖ so mhito prdpetjöi-ii; težlkjoi tcclaK'üvo ifa. nf jstav)iüi proti •tem £ftcrtpcfm Ipojdcjbnäfen poeto.^tmkatn ttludS metfaatee cjgnjai, viemdiar pa pi niilso m'ofeji za^raett. Položaj ^np, podrciö^ui Južno-aapaldbo od prestodEioC;,. ikjiar se (nf;(dafii.ifi:ije ibätaca med n«mi?lcikr.ii: proteS rtemSki ^pmtliui'.ijnepi. Rmv itajko je tudi r;a, ppldiiolčju severo-za-pöldno Od Direj3|dBemi pcf:iuid|:| preg&a zopet v netmške .reike. Na StagScem fbojtaeim področju so dösegüie čete geiaei aiLfe'ldmfiiiäa^a Schör-nerja Jzjsöafje drsi' napa:-|ajline uspehe, (Mi jSh tudpi sctvat>ižmli(k ne mnare več zainSkeiti'. Za-xjtaiuvia je, da Amutr-čfav Ji nai tem bojnem: podro&u mürujlejo. Berlin, 3. maja. Nemžfei zutnatn(jS minister grof SHiwerSa - KlroeigCti jje fizjpiva wßeraij zvečer v tfiketo nagornoru: »V Bajjtež®! uit Nfamčltjie se citarti'^am na ^afcsioet. Se vdtaO ee itrese. svat od ropota oipžja. -Se vc«(Äiopajc2aöo nietnSfci' «nofije v boju zet ctoraSbo oe&i&ike domovirue. Npt co-(s|tiah Öe nezamftl.tega neimÄcega. področja Es rvjaSši reka obupsoih, iizstr;adaiuh, öd lov-ski^h ib^vnibnfr^l ^^anl^ln^uldS) profil izapjadu na evoj^im begu pard nezaslišanim tei-oa^m. Nia vizhodu se pomacai žeflesni za. sfccr VÖdino dhltjte «apre^, za n$m pa se prftotto cieseon svetni ntaldH-jrJfe deflO uničevanja, V San F^mcisou aa poeveltujeja o j organizacij1! nor/'ega svetov.neigfe( reda, km fca r.iijj obvnaxivpä eHovežtvo preti novo votjno. Svet ve„ da. hi fc-etja sveitlovm vojha ne poimenšfel prtajpedla esnisga nnrOdai, mJanveč propad človešitlva spfcoh. Grozoviltai oroj^a, Od Jih v tej vojni Se ofilso uporabiit, b& prTHa! V taefiji svetcMrt viotiMč do učfinikja ter prinesla vsemu čfloveSCvu smrt in umčesnje. Mi Ntemcl smo od Vseh narodov sveta rUBjjmoCaeje doživel kiolfik& kulturnih djp-brilil je unščiSa že sedanja vojna». Z nami piričrilkiiijieja ivse evmopste dežeie, kfc Jb ogrožaita bo^jglefviaki: teror Sn spSošna la-kotoi, nov rod, Oni bž n&} dal temu detel sveta, pir^oo Skajterega Je Ste. vojjnai vihra, ressnličen ih) trajjejn m5r ter možnost avo-tobldnegia in Mairnega žMj|enji3j. Taikšnega reda pa nt imO® ulsfcvaritii, üe ti se pfötavil rdeča požilgalec za' mlidoivnega, isoidbfiksu 'Svet se bo 'BalWk(o pamöril le, če fcrtjßeMBrii vai» ne pnefp^avi EJvrotpe. Slvejt KtojS. /v tam trenultOcu pred naijUsodJ..^pb cdäjöSiüvfljo ®>ve|Ske zgodovine. Od te od-HolCöüve Je odvfeoo, aSU bo vUadaa kaos aB red, vojna affi mir, smrt »aü žM-jenaje.« Poljski spor je ste} ko prej pereč Nove ChurchiEove izjave v londonski spodnji zbornici — Problem emigrantov — Curzonova linija kot deficitivna meja Pritožbe Sveäakega Rdečega kt&a Stockholm, 3. maja. Funkcionarji Šved. akega Rdečega krtža tožijo v stockholm.-skem časopmu o britanskih letalcih, kfr v nizkih poletih napadajo bolniške vlake, bolnišnice in prevoze ranjencev. Kljub vsem oznakam so naprave Rdečega križa stalno izpostavljene čedtim napadom. V dveh dneh so bfe izvedeni trije napadi na Švedske prevoze Rdečega križa v severno-zapadni Nemčiji. Tudi Švedski diplomati, ki ao sedaj v BtsmarcScovem gradu v Frledriohsrune, poročajo o napadih anglo-anteriÄköt.letaicev y nMclh poletih. Izredno poudarjajo, da lana grad švedsko zasta-voindaao>jietalci Stockholm, 3. maja. Po poročilih äved-äkih jöstov iz Lcodona siorjii paljiko vpra-{ šainje še vedno v ospredij-u zanimanja an-i glcžtee politične jafvnoiiti. Zainimanje ni osredotočomo samo na vprašanje, kfcia bo zastopal Poljafice na konferenci »za svejtov-no varnost« v San Franciscu in ali jih bo «ploh kdo zastopal; temveč tudi: na razmere v Podjski saroi ter posieft>e!j še nai od-nošaije med Poljaki, ki bivajo na po So-vjetskšh četah zaeedenem pcOjtskem ozemlju, in Poljaki v emigraciji, h katerim spadajo tudi pripadniki polj^ldh čet, iki se bore v vrstah angloameriških formacij. iSkoraä nobene seje £ngle?C, Je biü takrateä konvieitnü Boapi^an Dönüitz Imenovan za pcxveflSaUka pcamon.l>:!kegläi orožja, k& je v tetf Wjf pesi rßegmitm vpesüvtn* dZvojjeivpio tako bitsfivene uspehe. Führer ntu je za uspešno itzgradiftev ih vods*|va podmorafic ietdazaa prienanjje: s tem, da- gti Je Januarja 1943 povi-išal v čžai veWkjega Bldmdraila ter gai Mcčaisno Smenövafl aa vtrhovnega poveljnika vorjnie mormsurice. UetaUke izgube v sedanj vojni Lizbona, 3. maja.. V AngliljL so sed j tnad-ua sporočile, da so ut;CčiCfc angleški- towa Od pričetka vtqjfcie do kjonoa^ aip^la tmeget leta 6977 CteftalE Osnäh sif itßT dat so brtp:ns&4 bOn-Jbnagkä oddefiOd unlföl» v istem času 934 osnih Setefl. iatočjapno so ^xxioSjK. da Je iagrufoflo 'britansko teürffistwb 7977 bombnikov, 2898 lovcev fi , 554 Chslnih Švicarski krand uUt od angleških lscinsb Berlin, 2. maja. Kancler švicarskega konzulata je sporočal: Angleška letala z razstrelilnimi bombam1 in strojnicami napadla grad Friedrichsruhe, na katerem je v roristicnem napadu na Švicarski generaln" konzulat, ki se je nahajal v gradu Fried. Tichsruhe pil Hamburgu. < Ntovo severnoameriško Izkrcanje na Oldaavi 4 Steckhphn, S. maja. Glavni stan severnoameriške mornarice Javlja o novem tt-Xreandu na otoku O kina vi. Severnotianert. dani so dosegtf krajevne uspehe. Delegacija mednarodnega Rdečega križa v Pragi Praga, 3. maja. V Pragi je s Soglasjem pristojnega nemškega mesta pričela delo. vati delegacija Mednarodnega komiteja Rdečega križa. Delegaciji pripada dolžnost skrbeti za vojne ujetnike ln ranjence -V okviru ženevske konvencije. V trdnjavi železnega križa Breslava, 3. maja. Mesto Breslau je bik> že pogostokrat središče viharjev in na njenih kamnih je pisano že mnogo zgodovine. Pred 700 leti, ob vdoru Mongolov, so se borili pogumni prebivalci tega mesta, stisnjeni na malem otoku, že enkrat proti silnf premoči ter se branili junaško vse dotlej, dokler se ni poplava zopet izgubila na stepah vzhoda. Sedaj doživlja zidovje tega st-rega mesta zopet velike čase, Z vozov cestne železnice — velik del teh voz so porabili za barikade, a na JSstih ki Se vozijo, ni nobenih sprevodnikov in nihče tudi ne pobira voznine — se blešči izpod šlezijskega orla ponosen znak. Leta 1813. je ustanovil pruski kralj tu na mestnem gradu red žedez^ nega križa v znak priznanja najhrabrejšim v takrat se pričenjajoči osvobodilni vojiü zoper Napoleona. Nekaj korakov dalje, pr? »Zlatem žezlu«, so se -takrat gnetle množice prostovoljcev, Jfi so so vpisovali v čet-nlške lovske oddelke, vsi-ti Dützowi, Kör-nerjl in Frieel, s njimi kmetje, študentje. In profesorji, njed njimi tudi stari »oče telovadbe« Jahn. Isti duh prostovoljstva vlada v mestu tudi danes. . . Tuljenje sovražnih granat odmeva v nerednih presledkih nad mestom in se lovi po ulicah. To je postalo že nekaj vsakdanjega in le kadar udari kje v bližini, prehiti takoj pomoč, ranjenci se odprenljajo , ln Skoda popravlja. Rdeče barvani poetni.avtomobill razvažajO kruh. Preskrba mesta je zagotovljena Kajti preskrbi trdnjavske posax0cf^ln čet, äjih krog Ščiti mesto, velja trenutno sleherni gib rok vmestu. v ' Pod pojmom trdnjavSUe posadke je častno zastopano tudi vše clvilho prebivalstva Kot skala stoji vse z4 politični min vorja-škim vodstvom. Vodja hišnega bloka hnft prav toliko veljave kakor podoficir. Z za-upanjem zro vsi na Gauleiterja. kl je of'cir M ki je bti Rommelov adjutant. Njegove povelja- in njegovi pozivi izhajajo sredi fz mesta, .katerega se tičejo. Vsakdo ve, da bo to poelednji mož, l^ .bi se umairnU ž barikad. > Vsakdo v tem mestu, k! ga je njegew, Gaulefter proglasil za ^trdnjavo, ve, zakaj mora biti vprav Breslava valobran v tem, viharju« V istem znaku, ki ga Ima od let«, 1813. dalje v svojem grbu, hoče tudi seda| ff t i' i . ! fc i. ftrt Pešast fcmpösslnssti lega na Ameriko Zaskrbljenost ameriških kapital st ov glede razvoja gospodarskih in socialnih razmer po končani vej i t Lizbona, 3. maja. Poročila iz Zed nieni'-t držav dajejo skriti, kako v tamkajšnjih odgovornih krogli z vedno vecjm vznemirjanjem gledajo ma razvoj gospodar* i in socjaJinih razmer pd končam ivoijini. Ori-vidno po mapudilu vdadnih čnrrteljev razpravljajo Ifsti vedno češce o tem. kaj bo sledilo, ko bo enkrat ta vojna ko~č na. V v;-eh listih ste pojavljajo ga-la kakor: »Upaj najbo'jse. pripravljen. pa bo i: tudi na najhujše!« S rtemi in podobrvmi izreki storšaljo • listi plofod'. obJaiiiti lahkom:s.-lni optimizem, ki je zaiel veliik de: povprečne ameriške javnosti. Pripraviti jo hoče ni it o. da bo po voljni življenje trdo i. i t?>ko, trše in Itežje, kakor je biflo pred veni no. Senca brezposelnost, 'ki s.> ž-> jasno kaiže povravča rtmerišikfim gospo 'ar*tvo-nlfkoim viedtoo večje slkribi. Ko se bc nehala sedanji vVka kOf if'iumktura vxujne industrije, bodo ob kruh nniüiljoni delavcev in diela/vik,. niiriim pa se »bodo pridruži® š" n?. dajjnji mgrpjlolnl'l tfeimolbäliilzim l>a vojafkov. Skrb aimeirfSktlh pluitotorilov je zaradi tegp. obrnjena v smer, da bd Zec'lxjene d"žave pH preureditvi vojne Flndustnr,e na mirno-debsko prodiuikoijo prehitele amgileš^o industrijo ter iprve prišle niri vsega mirovnega bM?|ga lačni svetovni ftirg. Ako bi se to posrečilo, bi' bafl'a aimerfäka industrija vsaj za prve čase omogočena nekoliko večja zlafcloslliitev delovnih sliH, tako d!a bi brez-pose|r.|a®t me nastOpiila prehitro in ne s pre-vefliko sMio. Iz istega raMOya skuša se. vernoaimiriökfi kapici že v napoje j onemogočiti tudi vsako drugo oinld/u'stri'j^ko konkurenco. Po mnenjiu poznajvalcev razmer je itrba v tem stremltjien(ju iflkati tudi vzrok 2}-\ talko brezobzirno Mtalsko teroristično ibcmibardlJianje vseh industrijalcih naprav v evropskih deželah ne gltede na to, alt so bile v službi vojne proeavodnje ' Hi ne. Strah prei brezposelnostjo je tem veča ker je davčna obremenitev ameriškega prehivallstva dosegi aže višeik in so tud državni dolgovi marar-IU' že do astronom-iski!h številk. Jaivne fiimaince Zedinjenih držav bi zaradi tega v 'bodočnosti ne prenesle dodatne oibrameno-ve z brezposelnimi podporami tako da se Ja br*1,i, bodo množice brezposelnih na noVo^t -'n nemilost prepuščene svoji u?od; Tak položaj pa bii bil najbolj ugodc^ trrsn za komunistično alfi d-ugačno revoluc'» a'-no delovanje. Zal*io je razum^jčivo. da narašn > zasfkrbljeno^t sovemmanrerišk'h plutokra-tov, čim bolj se zdi, da se bliža k nec vojne. „Odvratno" B^m, 3 maja. Kr?tk~< po izreki vrsti nemškega r^di™. o Fiiflrrerlevi junašk' Fmrti. ie nrekinila večina nevtra^nh rad'i-skih postai svoje soorede ter prinesla nsi-važnejš* dele' nemške m-cklamac je. B »i te predvidevati, la V> sovražnikov rafo tudi ob smrti te-ra državnika nadaljeval s .ovojmi huiskajočimi metodami. Vsak pošten človek, vseeno kakšne narodnosti, mora. smatrati", da je gonja sovražnikovega radi ig v tej zgodovnski uri nal vse odvratna. Kcttsplkacl je ekreg durale vlade žppeva, 2. imajia. Imerotvtrmfe KreTr',.^i pOGflulSne vftatfe tnn Dunalju je lizzva^o p tdčne poslledlice. AmerlTkii! vlada je pTal^ izrjlavo, v kateri prnvli, cT-l ne more T>:'"i1 dunajske rlatife; ki jo podp ra->o sam» S ovjeti. S tem [je postali r|/striijW--i pr'bi -m npjcMijtaji kameni sipotflce med Združenima državami im b^jSevIki. Frepori med d€g©^irti In Ansteričani v Stuttgarts ženeva. 3. maja Prepiri, ki so ** ubnT,i med golističnimi :n ameriškim' četami v Stuit^^artius, finrj-r""^ gci^nia *u Baizlilke soi naatrEe tnncli nia vSš 7ni»s+ih. pri čemer se oči vidno nikakor ne moreh zadihati. teCfil naj zaisedejl^ mesto Amei ii'vnci a1i gcücatf. Nevarnost inflacije v Franciji ?enrva 3. maja. Od vkorakanja zavezniških čet v Francijo je opaizitf' naraščajočo inflladijslko tendenco. Ker so We ^r^d nedavnima čap:orn, zvišane mezdte v težikf iniu-stril in ipT^če državnJIm uradi fki tn ge v^ trefetao sedaif zvCSati vse mezde in VBadla. poizlkiuša sedaj' dbva^wa'i dfni proračun ipred Twwe'ülko rr,zV|ko rac^ doh'v1-Iki in iizdatkfi'. K1/ko zmešana ma f nnnčn^ poflitiffcai, je možno p»"lsneti' Iz t°-ara, dp g"-vore imarišlkti1 fnanč*"5 'kroer5 o irfa-l-fi. Efifen svari pred ki mo svetovno vofno Stockholm, 3. maja. Britanski zunanji «riitwister Eden ie na konfrendii v San Frvm-cdscu imel govor, ki je bil nova potrdite" pred netkajj tedni izrečenega mnemla. d* predstavljia konferenm v Sam "Pranciscu zadnje izglede za preprečenje ni^tve srvetov> ne vo* le. Ed'en je dlejal med drugöim naslednje : »Tukaj smo se zbrali, da osnulermo ave. tmvno orgiatnimciljo, s (kältere pamočio bi naj bilo možmlo vzdrževati mir. Moreta o naiti pot, da postavimo naše. odnešaje nr. pmvtično nodlago. driugače gremo naapivrtl novfl svetohmi vojni, ki bo pcfkson^falq, v»n civilizacijo, < • I Preskrbi te narodti maSeöbe! Vsem kmetovalcem in obdelovalcem orne zemlje Največja' la najgjcblja vrzel v prehrani naöega prebivalstva so maščobe. Ho vojni m jakakor ne bo »a mah v tem pogledu obrnilo aa bolje, temveč bo pomanjkanje fcis&čob de večje. V vaštih dekVtfh rokah, kmetovalci in obdelovalci orne zemlje, je usoda vsega naroda. Vaßa sveta dolžnost je zato, da preprečite to preteče gorje in posadita kar največ oljnih rastlin. Splošna narcd-na dolžnost je, da posadite na vsak košček zemlje, kjer je to le možno, oljne rastline. V našem podnebju se najbolje obneseta acnčrtica öq buča. Sadimo ju lahko med okopavine, ob robovih njiv, na panobkih. gred, ob ograjah plotov, na naspih, skratka na vsakem kotičku, ki bi ležal sicer zanemarjen in neploden. Vaak kilogram semenja scnčn1c ali buč nam vrže sto in Se več ki logramov seme. nja. Pomnite, da dobite za vsakih ato kilogramov semenja, ki ste ga dol&ii kot pr-Uelovalci oddati, štiri litre olja, za vsakih nadaljnjih sto kilogramov oddanega semenja pa celd osem Jritrov olja. Vsi drugi pridelovalci, ki nimate predpisov za oddajo, prejmete pO osem litnov olja za sto kilogramov odJanega oljnega semenja. Kmetje in obdelovalci orne zemlje, narod bo upravičeno terjal od vas brano, predvsem pa maščobe! Zato naj .bo vaša zavedna dolžnost, da posvetite vso skrb pridelovanju oljn'h rastlin. Tako boste lahko dali .odgovor va£'m senarodnjakom: V najtežji uri smo izpolnili v polni meri svtojo dolžnost. Pokrajinski prehranjevalni zavod. KrowifMB • Protiletalska, artllerijai uspešno posega v borbe na kopnem. PariclSacio, da se je oddelek pnoUktedLsk-e lili vizije, kil se je bo-riüa že prt! Hainanovru iin v Gornji šleziji, dcfcsr.' •iz.kacj ll tnali v boifoah na Sccpnem. Večkrat jč> preprečil prcft»jae (ppikuae sovražnika prt. Moravski Os.fcravS> in mu s tem ctnecnpgjoäill neprediovan^e. » USpešnl ostrostrelci so prflpajdnika rjeke ijjucfeWa - gneaofJl:*&® düväzij'£. ki se bar] pri Odeiribangu. Udfcl poročajo, da je cfct ajVTgusta 3r» I kegti leta ta 03vi'Jzdi)a do-segfla avoj, tiretsoči odstrel. Samo ostro-straLd omantfeiae diiivSIz'Qe so unßölü ibeofto moč treh taovjatskah p:fikov. IZ LJUBLJANE u— Novi grOborvi. V 35. letu starosta je zapustila svojce vdova po fcf3novtiCis(k.e;m tohr^iöniem svetniku iga. Davorina Kot-lu šek. Pogrejb bo v peit-ek c(b pol 10. Lz kgofciLe sv. Antona i ia žaiaih ntl pokopa. iišče k, Sv. Križu. — V 69. ietiu Mtarostii (je pnamfaiila ga. Helena Modre. Na zaDaji pati jo bodo spremili v pstek -clb pc|l 18. i^prqci ev^lgeliijSkaga pMkQpaiiäöa. — Umrl i(e. isoStai avaiEiičirilk v ,pokoju! g. Ivian M e r-vič. K veänomu pOöiiteu ga bodlo spremil v aotooto ob pol 9. iz kapeile lav. Marije na žaliah k Sv. Križu. — Naj v rnüru počivajo! Užaloščenim saröciniKOm. izrekemo naše iskreno sožalje. u— Tragična smrt ljubljanskega zdravnika. V četrtek ob 11. dopoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Križu zdravnika dr. Jožeta Sekulo, ki je postal žrtev tragične nesreče. Na križišču Blei'Weisove ceste m Subičeve ulice se je v torek okoli 17. ure primeril hud karambol. Trčila sta dva avtomobila. Po hodniku korakajoči zdravnik dr. Jože Sckula je postal žrtev te nezgode. Dobil je tako težke poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je podlegel ranam. Dr. Sekula, ki je učakal starost 54 let, je bil do meseca aprila 1941 zdravnik v Mariboru, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot zdravnik ZSZ. Zapustil je soprogo in tri hčerke, u— Ga. Julija Murgelj, roj. Souvanova je v torek dopoldne po kratki bolezni v 85. letu izdihnila na stanovanju rodbine zeta Branka Kozinca in je bila pokopana v četrtek ob 10. dopoldne pri Sv. Križu. Pokoj-nica je bila hči posestnika male graščine pri Ločni blizu Novega mesta, bila vdova po treh zakonskih možeh in je rodila do svojega 49. lata že trinajst otrok. Bila je izredno bistra, podjetna, vsakomur uslužna in do zadnjega vedra, ljubezniva žena, vzgiedno skrbna mati, vzorna babica in kot zavedna Slovenka značajna, svojim prijateljem zvesta duša. Prikupna in -priljubljena zaradi svoiho vrlin ostane nepozabna ne le v krogu velikega sorodstva temveč tudi pii vseh, ki so ž njo občevali. Naj v miru počiva! u— s mit uršulinke Kolumbe Oblakove. Dne 1. maja je umrla po dolg: in mučni bolezni uršulhtoka Kolumba Oblakova, rodom Ljubljančanka, ki je delovala kot učiteljica celih 35 let na uršulinski šoli. V te j <3o'oi je celih 23 let vodila z veliko marljivostjo in spretnostjo uršulinsko ljudsko šolo. mladi učiteljski naraščaj pa je uvajala v skrivnosti vzgojnega poklica. Imela ie velik dar za jezike in je gladko govorila slovenščino, nemščine, in francoščino. Zadnjih 10 let je pokojnica bolehala na ledvični bolezni, v torek pa jo je smrt odrešila trpljenja. Pokopali so jo včeraj na pokopališču pri Sv. Križu. u— 60 letnico je praznoval te dni gosp. Ante K»va£ič, lastnik znane tovazae peči v Rožni dolin:, predsednik obrtniškega odseka Združenja industrijcev in obrtnikov ter eden izmed naših najbolj znanih vsestransko delavnih podjetnikov. Tudi mi mir želimo še mnogo zdravja in mnogo novih uspehov v bodočnost:. u— Ustanove Kolimanna Roberta so razpisane in sicer za ubožne slepce 18 mest v ekuoaem znesku letnih 15.200.— l'r Ln za ubožne ljubljanske trgovske uslužbence 12 mest v enakem znesku. Prošnje je vložiti do vštevši 19. maja 1945. Vse podrobnosti so razvidne, iz razpis?,, objavljenega, v Službenem listu in iz razglasa, ki je nabit na občinski deski mestnega županstva v Ljub-!jan:. u— Sv. Florijaa jr^iujo šele daan&nsji petek :a r» vC-.^ij, kjiik-cr fa fcM'ta w-io^plip v £X!T'':'nir'3! TS',n"!f: 1-fi žfevi'fT:ä. Ce 'j<-- kdo c'i'T-tslje-," dan ipreg t-oakor bi moral pr3%Ä k svoßarnfti zasrt !.'* ofL Kruhki če; v •;£('{. nru geto . o > zameji Ii, eta. pa tu-:': ram no štei v zlo pocnpfc^, ki se rsni je prfene-rfjla. LOT. UM IWW.uqluiii -----•--> i ptelča CizoOa&urje djaavnia do 10. t. m. v otelu >itf&ftKfi< mlad no inž. Anton DJ.srih 600 Er v počfeščeaje spamsaa Jfcl:-'£la, sStaiflairjhi, dr. AffilLo |Ti šajpaa £n štjž. JenSaai Msčkovška, Brulalai Voikar. jeviai 200 'Lilr v pcJčaejtiiitv spo.. nrlir^il Kfearia Bened&ka in ncCnncccivcaa 420 Sir v počastitev spomina Aintiooa Autese-nega. u— Slovenskim legionnrjem transportnega zbora S]p3sr„ Col (pnipad-|:o gradbeni' in dovozni četli ter (dliiagrim: tu sfeaeuoriranüm, se hotelu- vodja graid.''c€in.3ig:ai vcidla. u— Učite se strojepisja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj In v bodočo. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaj1 nr'i-čenjajo 5., 7. m 8. maja Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer dogovor no po želji. Informacije: Trgovsko učiMšče »Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Iz Novega eisesSa Slana. Po poročilih, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice, je slana povzročila, škodo le na višje ležečih krajih. Hujšega je bilo obvarovana kosčičastc sadje, ki irna že debele sadove in mnogo listja, Iti je obvarovalo plodove. Več je škode v vinogradih. Kmetje, posebno vinogradniki, zažgo zvečer velike ognje z močnim dimom, ki se vleže na zemljo in tako precej obvaruje trto pred slano. Mnogo oparjenih trt se bo pa še popravilo. Petkov trg je bil slab. Posebno primanjkuje sveže zelenjave. Pričakovat: pa je, da je bo kmalu dovolj, saj je zadnji dež zadosti namočil presušeno zemljo. Uspela prireditev za, pionirje. 16 članski salonski orkester, plesni orkester in pevolti kvintet so v okrilju akcije Poli priredili zabavni koncert za narodne pionirje, Iii se je vršil v četrtek in petek 26. in 27. aprila v dvorani Prosvetnega doma. Obakrat je brla dvorana polno zasedena. Svinjska rdečica. Na mnogih dvoriščih so se pojavile kužne bolezni, posebno svinjska rdečica Interesenti se zato pozivajo, 'naj oblasti javijo svoje prašiče, ki bi jih pustih cepit*, da se pravočasno preskrbi zadostna količina cepiva Priporočamo vsem, da to storijo čimprej, ker bi utegnila bolezen pozneje izbruhniti z večjo silo in povzročiti ogromno škodo. Iz Trata Kako «o obvarujemo tifu®a? Pristojne oblasti v Trstu opozarjajo preb-Valstvo, da mu grozi z raznih strani nevarnost obolenja na tifusu. Zdravju ao v tem pogledu zlasti nevarne ostrige, ki jih prodajajo na ulicah. Ostrige nabirajo v Trstu večinoma v umazanem vodovju ob bregu mor. Ja, često ob izlivih odpadnih voda, zato se ostrige naberejo vsakovrstnih škodljivih bakterij. Nevarnost tifusa ie tem večja, ker ae bliža vroča letna doba. Poleg Školjk je prav nevarna tudi presna zele. njava. Po vrtano je treba najprej temeljito oprati, nato dobro prekuhati in paziti, da .pride snažna na mizo. V Trstu je umrla ga. Antonija šuligoje-va, ki zapušča soproga, sinove, snahe in druge sorodnike. Pokopali so jo v torek dne 24. t. m. — Nadalje je umrla Marija Go-dina, stara 68 let. Avtomobil je podrl motOclkUsta. V fcr-&2|§ki ufläcii; Rassetta (Je neiki tovormii avfto-nncfhifl poclrll 24adtnega LucüJaw^ Det 'Pitana» 'M se je vjazäHI na mjotooi'cju. Mož et 'je pol SkodovlaJI Skal«? i:| ter a> ga irrjoraflii odotffti na kirurški oddiekik ž^TsCce te»'J t3i'!3e A0lcO?S|-;,a Lefbafc.cfvia z Vlrofele pri. Trstu, ki fle StaTa rti Pantefflossu v vrsti,, da bi Eaupifla nekaj zefieirVfve. Tatvina na tramvaja. Neci">"l-.ii tatavt so te dnlil cteriilJlß .na tržaSIcom itramvuii«! ne-k|?iga rn.cj3ke.ga. ter m:u c-dnes'n. 4.000 lir go-tovifcie. Te.a, O.'pi'i'ani je pcf'JSa med itram- ivajjBfca veäno tg> l|oo betä Mandetovi so fajtovš uiEaadTi. tewito z 1.450 lirami, urt3in£!ku Anmtaadu De Cai- neliL r?a 'ULi.nioiv j'J fcz.rjaP.cÄl 465 äür gcs,ovC-ne- iiL z\xisne temte. Iz Hnatsfce Dnevi hrvatske gledališke umetnosti. Od 1. do 8. t. m. je hrvatsko državno gledališče preeiavüo teden hrvatslte gledališke umetnosti. V obeh zagrebških gledališčih so vprl zarjali izključno dela hrvatskih avtorjev, ln sicer Rabadanovo dramatizacija romana šenoe »Zlatarjevo zlato«, Fotazovo najnovejše dramsko delo ^Cetvorka*:, Lliotkovo opero »Fausjfc«, Mesaričevo kcunedijo s-Go-sixieko dete«, Zajčevo opero »Nikola šubič Zrinjski«, Freudem-eichov igrokaz »Grani-čarji«, Midžarovo opereto »Sanje male Lonne«, Gotcrrčevo opero »Elro z onega svata«, Nikoličevo dramo i-Za boljše življenje«, Gc-tevčevo opero »Morarie«, Fotezovo komedijo ./Strica, Ogrizovičevo »Hasanaginico« in .vlesaričevo »Tudi v našem mestu«. Na ustaški gospodarski podčastniški šeli je bila v soboto 24. marca slovesnost napredovanja prvih gojencev. Ustaška gospodarska podčastnišaca šola se je začela prod 6 meseci kot gospodarski tečaj, v začetku letošnjega leta pa je bila preustrojena v redno podčastniške- šolo. Svobodno Irretanje v Zagrebu je po odredbi policijskih oblasti z dne 26. marca dovoljeno od 4 zjutraj do 9. zvečer. Oh 20.30 morajo biti vsi loltali, kinematografi in gledališča zaprti. Velikonočne procesije v Zagrebu so se vršile po vseh župnih cerkvah. Prebivalstvo se jih je udeležilo v velikem številu. Zagrebški mestni parki so letos spremenjeni v vojne vrtove. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je mestna občina v Zagrebu nekatere svoje parke dala letos v obdelava potrebnim družinam. Temu namenu bodo služili park na Zrinjevcu, gledališki park in šc nekaj drugih. Otroška igrišča ne bodo spremenjena v vojne vrtove. Naročnina za hrvatske liste je bila ne-^avno v sorazmeriu z drugimi cenami zvišana. Posamezna številka »Nove Hrvatske i-stane 60 kun, mesečna naročnina 1600 kun, za državne in samoupravne uradnike ter ustasks funkcionarje pa 1200 kun. WajviljJie zaaeujittltte za zemljišča z dne 15. 151/4-1) in m-' -tr.n(.'.;M!a, 0.20—0.50 lire; v Novem mjestU' rrr- apve C.15—0.70 ,Ii'.ro aa m-i ,trčM.:>.S:a 0:15—0.50 lEre; v KWč;.viu za r.r- nj5ve 0.15—0.30 ifte. -ai m- -iravrilita pi 0 08 do 0.30 l-irc. Navewlene. CrJ?Wc'i"tnr.fd'as zaikspiitoi veljajo samo za zÄrrii/^ifia, Gf: so dato n-T n^'o v zs&an» -a ksn^frlt öß. so Ha že od fcfta 1941. iclö'^'^.n-a. v četudi raa.Mn ese- heas, t'sff-n«0;. i:i .i-t-uprtine- v sas-.-^u chsto-jr^čiCi :Lkkf n-i^sl-žh wreöcte-sv nespre-n-.ioxnxieu o:l_cüno v vt5tl!'. zcr-Dfipiaine po stsnjiu 15. marca 1941. Vsakfo nfipcs-edno rCf- trtoirsdro zv^ianfe oen p prcwwcül.mo ;'n bodo toSitcCjli kaianov}:! fi zifkrässkai pqcd-■pifeih. " BELEŽNICA KOLrCAR Petek, 4. maja: Florjan« Cvetko. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoii. Dunajclta c. fi: Hočevar, CeloväJta cesta C2; Gartus, Moste - SalcSkc. cesta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Petek, 4. Tnn?s<. cb 17.: Grlüparzer: Ljubezni In merja valevi. Red C. Sobota, 5. maja. ob 17.: B. Lageriöf - B. B-govič: •Gösta Bcrling. Red Sobota. Nedelja. C. maja .ob 17.: St. M&Jccn: Matore. Izven. Cene od 40 lir navzdol. C, PEK NO GLEDALIŠČE Petek. 4. maja: Zaprto. Eobora, 5. maja, ob 17.: Weber: Carostrclec. 'Red D. » it RADIO LJÜBLJAN. i)dii^jji;§ka skupina .Ja«!r-i:is!jo Primorjr PETEK, 4. MAJA P 7.00—7.10: PorcčUa v nemščini. 7.1C—7.30: Prenos Osrednjeg? nemSke^a sporeda. 7.30—7.40: PoročUr. v Flovonäitni. 7.40—9.00: Pnncr. Osred-njesa nemškega sporeda. 9.C0—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—12.00: Prc-no6 Osrednjega :iem-škegr. sr.crcda. 12.00—14.00: Prenos Osrednjega nemškega spereds:. Vine-s od 12^0 do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo r. poležal u ln poročila v slovenščini. 14 0C—14.10: Poročila v liem-SJinl. 14.10—15.00: Prenos Osrednjega nemškega ^T»reda. 15.00—15.30: Klavirska glasba — igra Marjan Lipovšek. 15.30—16.00: Mali koncert — Sodelujeta altlstka Elza Karlovac tn -pianist Marjan Llpovžek. 1C.OO—17.00: Prc-nc3 Osrednjega nemäkera enoreda. 17.00—17.15: Poučila v nemščini ln slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med-lgra. 17.3C—18.00: Kmečk« trlo. 18.00—18.45: Prenos Osrednjesn. nemžkeza sporeda. 18.45—13.00: Ia n?.še.-ra lepo?lcv1a — Jaklič Helena: Hranliček r odlomek). 19.00—19.30: Prenos Os:ednJoT* nemškega snoreda. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—2000: Prenos Osrednjega nemšk. ?.po-red-\. 20.00—20.15: PoročOa v nemščini. 20.15 do 22.CO: Preno« Osrednjega nemškega sporeda 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini. 22.15—21.00 Prenos Osrednjega ne.-nžke^a sporeda. ObreštBst „PREVODA" | DELITEV 2TVBU V MAJU L V mestu LJubljani ter v občinah Ježi. ca bt Polje: / a) Osnovna živilska nakaznica brez pretiskanih črt ali z eno rumeno pretiskano črto: 1860 g krušna moke in 15 g kvasa n.J. crvah dnevnih odrešitev z datumi bet 1. do 15. maja ali cd 1. do 15.5 dnevno po 150 s kruha. 10O0 g rJ?Ja in 1000 g graha skupno na vseh 31 dnevhh odrezkov za živila za juho; 1.5 dd olja na Vseh 31 o&ezkov za ma- . öClobe-; 250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; 250 g soli na cba odrezka za sol; 53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prejmejo samo pcti-o^rüki, ki niso prejeli ourezkov za moko); 125 g kavnega nadurne"!^-! na odrezek »3 — Maj«; 50 K r.rüa na cb» otövzka za milo. b) Dodatna živil>k:v nakaznica zfa otroke do S let starr«V (DoMa) (brez pretiska r.iß z eno prriiiskano zeleno 250 g sladkorja na odrezek »Mlad. a 662«, 2. V vseh ostalih podeželskih občinah: a) e=7irA~na živilska nakaznica s piretisfca-nlr.üa dvemr. rumenima črtama: 1000 g riž» na. prvih 16 dnevnih odrezkov za živila za juho z datumi od 1. do 16. maja; 250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor; 200 g soli na c-ba odrezka za sol; 125 g kavnega nacjoniestk» na odrezeHt »3 — Maj« (prejmejo samo petreferiks, ki bo prejel cdrezke ža moko); 53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prejmejo sam; potrošniki, ki m1*» prejeli odrezkov za moko); 1 škatlkv» vžigalic »Cerinl« na odrezek »6 —j Maj«. • Delitev vžigalic. V Ljhbljan: znotraj t;n zunaj btoka odpade na družinsko nakaznico na odrezek »7—A« po 2, na odrezek »7—K« pc 4 in na odrezek »7-—C« po 6 škatlic vžigalic, v c-bč:nah Jež'"ca in- Polje na osnovno živilsko nakaznico za maj pa po 1 škatUao na odrezek >0—M"-a.j«. DEUTEA JAJC Potrošniki mesta Ljubljane dobe na odrezek .»6 maj« osnovne živilske nakaznico brez pretiska ali z 1 pretiskano rumeno črto po 1 jajce od 5. do 10. t. m. v naslednjih mlekarnicali: Antonič-Lnpinc, Dolenjska cesta 48; Eonča Ivanka, Ciril-Metodova .št. 69; Horvat Fani, Lingarjeva 6; Klopčar Zofka, Jegličeva 10: Košak Antonija, Lop-> dvorska 29; Kranjc Marija, Novi trg 1; Roš L ar bara, Rimska cesta. 2; Rupcna Rezali ja, Jeracjeva 2; št.efancijoza Marija, Gospo-svetska 10; Guzelj Marija, Klunova 8; Gruden Jakob, Celovška 101; Janežu: Josipina. 1'oljani-ka 3; Vidmar Ljudmila,, Ciglarjeva St. 12; Fratnik Katarina, Sv. Petra ccs. 33; Vokač Roza. Breg 8; Vodnik Alojzija, Tržaška cesta 26. M-ekarnice dvignejo jajca v petek, 4. maja, cd 7. do Vi 10. ure v Maistrovi ulici 10. barezke morajo prinesti nalepljene po 100 kosov 11. in i2. t. m. Potrošnike pa opozarjamo, da. je čakanje nc-potrebn-j, ker je blaga za vse dovolj. PRODAJA MESA. V soboto 5. maja dobijo meso samo boL nlki na dodatne ž vilske nakaznice za meso, bolnišnice in sanatoriji1. * 1*0 GOSTINSKIH OBRATIH NABRANE ODREZKE živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad prevzemal v petek in soboto 4. in 5. maa v L nadstropju nekdanje Ivlahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Tam bodo ti obrati dobili tudi nakazila za oddane od rezke tako, da pridejo na vrsto.: v torek dno 8. maja gostinski obrati z začetnicami A do C, v sredo 9. maja z začetnicami p ia D, v petek 11. maja z začetnicami B In F-, v soboto 12. maja z začetnicami G in H, v ponedeljerk 14. maja z začetnicami I. J >n K, v torek 15. maja z začetnico L, v sredo 16. maja z začetnicama M in N. v čeii Ce;«. 17. maja z začetnicami O, P in R, v petek 18. maja z začetnicami S, Š :n T ter v soboto 19. maja gostinski obrati z začetnicami U do 2. Zinižaisfe tssk za špartir-e sflcor&viee Prezident general Rupnk ie izdal odre Ibo glede spremembe izvrstnih določb štev. 2, k raredbi za zagotovitev' tekstilne oskrbe z dne 9. septembra 1944. V teh iz-vršihr h določbah se v čl. 3 pod zaglavj-?m »F. Nogavice« v točki d) IV./3 »Športne nogavice« spremeni besedilo, ki se odslej glari': a) za odrasle nad 16 let za 1 par 4 točke djDsleJ 7 tečk); b) za dečke in deklice od 5. do 16. Ista 2 točki (dosdej 5); c) -/a. otroke cd 1. do 5. leta 1 točka (doslej 2). Ta odredba ie stopila v veljavo z dnem izdaje, t. j. s 25. aprilom 1945. ©bvestüa s^rtnikoen! 29K Hermes, odsek za boks. V četrtek je pri Izplačevanju vstopnin izgubil blagajnik odseka svojo denarnico z dokumenti in gotovino. Pošten športnik, ki je denarnico našel, sc nanroša, da jo vrne ali izgubiteliu ali upravi društva, Kino Sloga. 25 odstotkov gotovine laliko obdrži. Prosimo najditelja, da čimprej vrne dokumente, ki sc. v današnjem času vsakomur nujno potrebni. — Uprava ŽŠK H e r m e s a. NE SAMO ZA ZLATO Roman Ko jo je pogledal, ao bile njene oči poln» vroče hvaležnosti. Ih to je bilo nekaj, kar je navdajalo Baraya s čedalje večjo zmedo... Mr. Corner sam je bil usti, kl je priAei Barayu v hotelski veži naproti. «Ne zamerite mi tega obžalovanja vrednega pripetljaja, Mr. ßara.y. Reči morem sa.no toliko, da se take- reči v moji hiši doslej niso godile. Vea prepaden sem bil. Po hitrosti, s katero sem storil svoje ukrepe, lahko presodite, kako mučna mi je bila stvar!« Mr. Corner drugače ni bil zgovoren mož. Da, Earay ga je poznal prav za prav samo kot redkobesedneža. Tembolj se je začudil njegovemu dolgemu govoru. »Niti slutim ne, za kaj gre.« je rekel. »Kaj se je pa zgodilo?« »še ne veste?« Corner je bolestno akrem-žil obraz. »Meni, Mr. Baray, usoda z ničimer ne prizanese. Nu prav, če je tako, vam moram pač sam povedati. Vaš prijatelj, Mr. Overbeck, je pred eno uro zalotil hišnega slugo v vasi sobi, ko je pravkar z vetrihom odpiral neki kovčeg. Razumeli boste, da moje ogorčenje--* »Torej vlom?« »Ukradel ni ničesar, toliko je Mr. Overbeck hvala Bogu že dognal. Ne, do tega, da bi mogel krasti, nepridiprav splch ni prišel. Pri tisti priči sem mu pokazal vrata. V moji hiši ni prostora za take ljudL Znova vas jpresim, da mi oprootite ta pripetljaj. Ponovilo se kaj takega nikakor ne bo. To bo moja skrb.« Baray je mahnil z roko. Spričo zatrdila, da ni nič ukradenega, je bila stvar mnogo nadoižnejša, kakor se je zdelo na prvi mah. Vendar se mu je zdaj mudilo k Overbecku. »Lepe reči slišim, bogme.« Z zlovoljnim nasmehom je stopil v sobo. »Hišnega slugo misliš?« iDa. Pravkar me je spodaj ustavil Mr. Corner--« »To nI še nič v primeri s temle.« Overbeck je bil čudno razburjen. »Bi hotel pre« citati ? List je sicer že več ko leto dni star, a prebrati ga je vredno. Poročilo sem začrtal z rdečim svinčnikom« Baray je stopil k mizi. Rdeče začrtano poročilo? Da, tu je bilo ... »Petnajst mesecev ječe za Kidderyja«, je bil nadpis. »Nu, kaj pomeni to?« Earay je zastrmel v časnik Nato pa vobče ni počakal odgovora; oči so mu zletele po vrsticah. Sodni poročevalec je opisoval obravnavo proti bivšemu mornarju Kidder-vju, ki. se jef moral zagovarjati zaradi telesne poškodbe. V neki zloglasni krčmi se je bil spri z drugimi gosti in znatno poškodoval dve osebi, čeprav je bil obtoženec ameriški državljan. bo tra bila morala britanska sodišča že prej dvakrat kaznovati zaradi enakega dejanja. Glede na nepoboljšljivost, ki je bila s tretjim takim s*lučajem več ko zadostno dolta» zaiia., sc ga obsodili ha leto dni in tri1 mesece ječe. Rečeno je bilo, da bo obsojenec najbrže v Dartmoora odsedel to kazen. Baray si je potegnil z roko po čelu. ■Kiddery?» Obrnil je list in pogledal datum. Številka je bila res že več ko leto dni star«. »Kaj pomeni to?« se je ceupel obrnil k Overbecku. »To pomeni, da so naju nzkotno vodili za. nos!« Baray je poročilo še enkrat prečital. Overbeck je Imel prav. Tisočkrat prav. Kako bi mogel Kiddery potovati z Mr. Fla-kejem v Šanghaj, če je sedel v Dartmooru v ječi? Strela božja... Z dolgimi koraki je stepal Baray po sobi 6em ter tja Ali je kaj takega sploh mogoče,, se je vpraševal. Tako daleč more segati človeška podlost? Ali--in. vtem se jo zdrznil. »Kje.si dobil ta list?« Overbeck se je srdito zasmejal. »Poslali so nama ga S pöSto.« »S pošto? Kdo je--7« »Že kdo.« »Tcrej brez navedbe pošiljaica ?« 4 »Bred navedbe,« je Overbeck potrdil -Ta .nekdo' želi ostati neimenovan. Biti pa mora nekdo, ki z nama ruma slabih namenovy In pred vsem mora ta .nekdo' vedet!, da sva bila strahovito naplahiana.« fE-.oj!« je zaklical Baray. »Stvar utegne biti tudi drugačna. Kiddery sedi v ječi. Ni treba, da bi bil ta Kiddery brezpogojno ti» sti Kiddery, k: je odpotoval z Mr. Fiakom na Daljni vzhod!« | ■/ Overbeck je osj i pni 1. »Misliš, da bi utegnila biti dva, ki sc pišeta Kiddery?« i»Zakaj ne? čez pol ure bova vedela, kako je stvar. Takoj moram---c Kaj mora, pa ni izrekel. Preveč se mu je. mudila Del je klobuk na glavo in zdirjal lz sobe. Taksi je pripeljal Aleksandra Baraya v Scotlnnd Yard. Dokaj časa je trajajo, preden je. prišel do uradnika, Id mu je mogel pestreči s podalkL »Zakni želito jetnikov opis?« je bilo prvo sumnjivo vpraša-ije. Da, zakaj ? Z resnico Baray ni mogel priti na dan, katji s tem bi se bil položaj 1« še bolj zapletel. J KINEMATOGRAFI KTN'O MATICA: »žer.a mojih sanj«. Ob 15. IT.' KINO StjOGA: »Ktfilh: eit-iovl hčerki« ob 17. la 19. uri. f K^'O UNION: »Sinček na počitnicah». Kan« Moser. Predstave ob 15.. 17. in 19. url. Danes zadnjikrat. HAU OGLASI POSTRESNICO sprej-men od 7 do 15. ure a dobro oskrbo ln plačo. Naslov v Jutru. 1729-15 GOSP. POMOČNICO PO-č-t<*r,o, sprejmem v dobro in" staino službo. Javit: se od 2—4 po-Dolclan v Kob>.r!cvl ul. St. 3. 0777-1 a POSTELJO otroško, dobro ohranjeno ln lepo, ki: p in. Ponudbe Jutru po-:' -Postelja«. 9811-7 PERICO sprejmem r. celodnevno oskrbo. Ncvi trg 1-1. 9?.0Q-la f ^fSjTi fjj 7/ »>,. .OBLEKO moško, dobro ohranjeno, prodam. N'a-6107 v Jutru. 9742-6 LIMONO v čaju ln limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »CStrol«. — Stekleničko prinesite s seboj. Dro-gerija Anton Kane, 21-dovska ulica 1. 9604-G rLA.SC Hubertus za 15-lr-tnega t.'očka, žensko rrv-dro obleko, stensko preprogo ter 2 m tekača, vse dobro ohranjeno, deloma novo, pro-dson. Naslov v Jutru. 9701-6 OBLEKO volneno, novo Jn svileno, črno, z vzorcem, predvojno bla-po. «menjam a!l pro-dam. Naslov v Jutru. -----a------------tSBZ-fl OBLEKO belo. lz čiste svile, novo in kostum za srednjo postavo, Mara Sajovlc, Mestni trg 8. 9744-6 SPALNICO is orehovi-ne, z žimnlcami, polnjenimi s pravo žimo, prodam, černe. Ljubljana, Pleteršnlkova 25. 9699-6 BLAGO črtasto, za srajce in svilo za pidžame, carrten-am za posteljno pregrinjalo in predpo-steljnika, ev. dam protivrednost ln tudi prodam. Naslov v Jutru. 9746-6 KREDENCO kuhinjsko, prodani. Breg 18. priti. 9739-6 FOTOAPARAT znamke -Voi^tländert na plošče f-::f\ prodam. Naslov v Jutru. 9738-6 KOLO možko, prodam. Vcšnjakova 7, skladišče. idvcrižče. 9737-6 KOLO žportno, poceni prodam. Sv. Petra c. 73-11. hišnik. S745-6 OELEKO moško, črno, za crednjevlsoko postavo ls predvojnega b!a-dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 3. do 10. Naslov v Jutru. 9707-6 KOLO moško, nemške znamke, brez gum, prodam. Ogled od 8. do 10. Naslov v Jutru. 9703-6 OBLEKI svileni, novi ln žalni klobuk s pajčola-nom, prodam. Naslov v Jutru. gua-fi SLIKO umetniško, oljnato, od znanega umetnika. prodam. Naslov v Jutru. 9713-6 SUKNJIČ moški, s telovnikom in kitaro, prodam ali zamenjam za (protivrednost. Poizvedbe od 19. do 20. ure. Komac Dana, Rimska 11-1. 9719-6 ČEVLJE moške in ženske. št. 33. ssrednjo peto, prodam. Naslov v Jutru. 9706-6 PIS. STROJ, portabl, dobro ohranjen, predam. Naslov v Jutru. 9740-6 KLOKE krasen, bel. primeren za birrr.-anko, prodam. Naslov v Jutru. 9695-6 KOLO moško, prodam. Židovska steza 2-1. — Ogled med 12. ln 14. uro. 9726-6 NAKOL prekle fižolov-ke, prodam. Karlovška c. 17. 9721-6 ŠIPI 53x43 ln 60x44 ter 3 m svile za perilo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v JutrU. 9722-6 RADIOAPARAT iMiner-va«, 3+1. prodam. Gerl, Bernekerjeva 30. " 9723-6 ČEVLJEV več parov, damnklh poletnih, št. 37 in. 38 in krasne goj-zerje, ugedno prodam. Naslov v Jutru. 9725-6 BLAGA 3 m, za moško obleko, s kompletno podlogo, prodam. Hočevar, Vrazov trg 4. 9755-6 GRADL. 11 m, za žlm-nico, predvojno blago, prodam. Marija BeraUt, Stati trg, klobufcuma. W6W OBLEKO deško za 13 do 16-letno. volneno ln aktovko usnjeno, za ljudsko šolo, prodam. Muzejska 7-IV. levo. 9753-6 ČEVLJE otroške, št. 25. ter dve knjigi I. In II. del »Wissen und Können«. prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v Jutru. 9760-8 OBLEKO čmo, moško, za srednjevisoko postavo, iz prvovrstnega blaga, skorai novo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Vrhovče-' a 3-n. desno. 9751-6 KOLO moško, prodam. Miklošičeva 8, dvorišče, levo. 9749-6 RADIOAPARAT, 4 + 1. odličnega glasu, prodam. PovSetova 71. II. 7961-6 OBLEKO črno, možko (primerno za kostum) ln 2 beli halji (za magistre. frizerje). prodam. Knafljeva 3-II. APARAT ze. vkuhavanje s kozarci, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. Ogled od 10. do 14. 9772-6 KOSTUM eleganten, siv, z rdečkastimi črtami, modre čevlje št. 38. 2.m kote-nlne ln 3 ni vaor-častegr, blaga, prodsnj. Naslov v Jutru. £763-6 VOZIČEK äportnl, au-tomodel, prešit, (prodam ali zamenjam za damsko kolo. Stari tr? 28-1 desno. 9S36-6 ,PREPROGO 6 m, prodani. Vrtača 9, pritličje. 9812-6 TRICIKEL za otroka do 3 let. prodam; Naslov v JU&Ut _________ c,trrrm NOTE Laub: Polonaise, kupim. Ponudbe Jutru pod »Takoj«. 9710-7 PGZOK • Kupujem m prodajam rabliene čevlje. Za-menism vočie in manjJe ite-vilke. Klivžer. Vošniiknv.i ulica 4. 8418-7 »HITROST«, nova trgovina. kupt Jedilne servise. vinske servise Jedilne pribore posamezno, r.ože. žlice, vilice ln vse stek'ene predmete in rasne fcoliše predmete. Plača tako|. Stritarjeva St. 2. S613-7 rFEDMETK - u?ori.bre pohištvo sp.iinic: kuh-rie. visoke omn^c. otoru ne. posteljice, slike >n po samezne komsde pchi'tva • posteljnino: rjuhe kapne odeie. iimnice. bližine bris.-,če, moSko in d.->n.-ko perilo ter obleke: prepm ee: bosanske, tekače, l-no. lej: porcelan: kroün.kr kavne, jedilne in likerske servise — kupi trj/ovina »Ofiled«. Mejtni tre 3. 9M0-7 OMARO dvokrilno, belr\ s ploščami in lep kauč. kupim all darr, proti-vrednost. Ponudbe J-.i-tru r.od »Praktično — meiern o«. 9778-7 ŽVEPLO v Krstil «ii prahu, kupim. Ponudba Jutru pod »žveplo«. 9813-T VOZIČEK ntfnt. z nosilnostjo 303 do 400 kg, prodam. Gruden Ivan, DraboSnJakova 5. 9S05-P SESALEC za prah, kupim. Ponudbo Jutru pod «GoBpodtnjstvo«. ------ .i,.»,,.,. ? CAMPOLON kupim. — Orožen, Gosposka 6-1. 979C-7 I fömnertjmti j čevlje damske. črn?, športne, št. 40. zamenjam za protivrednost-Naslov v Jutru. 9747-8 OBLEKO novo, moško, rjavo. |a srednjemočno postavo, dam za dober rad ion parat: ev. doplačam. Naslov v Jutru. 9C31-8 GALICO. znmen'am z«, protivrednost all prodam. Naslov v Jutru. D7G3-8 PROTIVREDNOST d sr. dobro moš^o obleko aH bl^go. Nas!, v Jutn.-. 9731-?; NEKAJ STVARI rame-n Jsiri zr. protivrednost. Naslov v Jutni. 9730-3 OELEKO mo5ko, precV vojno, za srednje veliko postavo, samenjem zrt k >;.-». prodam, deško obleke z?. 7—10 let ln nizke č^vi.ie ?t. 36 zr. d-^kllort. Vero-'STco-vn. 25-tT. Slška. 9765-3 KOŠNJO 1300 kv. m. sena. ots.ve in nekaj detelje na Malem grabnu ob Ljubljanici, za-mei'am za oves ali kurjo I-.5Uč>nsVr—> 3. vrat*' 3. S7r~ ~r ETjEKT RONE O AZ1, odn. AL4 zamenjam za elektronko AT3. Naalov v Jutru. «601-« LOKAL za trgovino, v centru, lžčcm. Ponudbe Jutru pod »Manuiaktu-IflN. , _______ I U! MESEČNO PLAČO ln dvo tržni mro?.t je izgubila revna deklica od gledališča do Matice. — Poštenega najditelja prosto, da najdeno vrne v upravo Jutra. 9798-37 DEŽNIK ml Je bil po-moitcm« zamenjan v nedeljo v frančiškanski cerkvi prt maši ob 9 Yt. Dotlčnega prosim, da istega vrne na naslov Hajnrlhar D., Beethovnova- 13-11, kjer dobi svojega. 5214-37 V A V^ ,z creh^^e korenine, ekoraj ncv. ln "-ri V 3de!no kuhinjsko kredenco predam. Ponudbe Jutru pod 502. ki so se nia spon-.nlll v 6mrtl na- ZA HVALA. — Vsem. ?alostn«m trenv.tku šega nepozabnega, ljubljenega Ing. JANKA MACKOVSKA !n nam dokazali. ka'-o radi so ga Imeli, se lz vsega srca zahvaljujemo. LJubljana. 2. mala 194V Meta Mačkovick v imena otrok i.-t ostalega sorodstva Z A H V A LA. — Vfem, ki ste spremili našega dragega moža. ^Äeta ln 'brata M V L E J A MATEVŽA na njegovi zadnji loti ln mu poklonili cvetje, se liajlskrencje zalgaljujemo. Ljubljana, Bled, 4. maja 1945. žalajoča žena z otroci ZAHVALA vsem, kl eta ob nenadomestljivi Izgubi liaiegr. predobrega LIJIN KRISTIJANA sočustvovali 7. najnl, ki ste m! priskočili na p-">-moi z denarjem, ki ste ml Jzrelutll sožalje. Maša zadušnica bo v ponedeljek. 7. maja, ob pol 7. un Zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. Zatnjoči ostali Za uredništvo: MIlan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno uakarao: Fran Jeran. — Za ioseratal t Umrla je v 69. letu naša ljuba mama, stara mama ln tašča, jospa HELENA MODRE Pogreb bo v petek. 4. t. m„ ob pol 6. url !a-pred evangeljsltega pokopallJča. Je=enioe, Ljubljana, 2. ma,ja 1945. Žalujoči: Ludvik, sin; Ana por. Palme-, Irma por. Trinker, hčcrici, ter oztalo sorodstvo t Zapustil nas je r 63. le-tti ctarostl naš ljubljeni mož, oče lid., scepod M E R V I C IVAN, » poit. zvaa. v pok. « •Pogreb bo v soboto, 5. t. m., ob pol fr. url » Zal, kipele sv. Marije, k Sv. Kr;žtl. f-alujoči: Frančiška žena: Marija por. Rušo, Milka por. Zupan, hčerki, ter ostalo sorodstvo T Zapustila nas je v 35. letu na&a zlata J* mamica, hčerka sestra ln svakinja, gospa KOTLUSEK DAVORINA, vdova po banov. tehr. svetniku Pogreb bo v petek. 4. t. m., ob pol 10. urt z 2al, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Žalujoči, Ladko in Nada. otroka, ter ostalo sorodstvo : ZAHVALA. — Veem, ki ste nam Izraslli sožalje in ki ste se udeležili • maše zadužnlce zft nažto preminulim t. FERDO NIKLSBACHER-JEM izrečemo naj'.epSo ln iskreno zahvalo. LJubljana, dne 2. mr.ja 1345. Žalujoči ost.«!I t ZAHVALA Iskrena zahvala vsem. ki so počastili spomin moje pokojno matere CECILIJE KOMIN, roi Brištsik r: Ljubljana. 3. maja 1945. Dr. Milan Korn*