Ameriški pokal: New Zealand prevzel vodstvo Primorski SREDA, 27. JUNIJA 2007_ Št. 151 (18.934) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Pomembna osebnost sodobne zgodovine Bojan Brezigar Ko je prišel, so ga fotografirali z Billom Clintonom, ko se poslavlja, pa se fotografom nastavlja z Arnol-dom Schwarzeneggerjem: ni kaj, politična metamorfoza, kakršno je zmogel Tony Blair, ki danes zapušča mesto predsednika britanske vlade, je res enkratna. O njem je sedaj slišati vse slabo in tudi novo nalogo, po kateri naj bi se ukvarjal z mirom v Palestini, marsikdo vidi samo kot težnjo, da se odmakne čim dlje od Londona in omogoči svojemu nasledniku Gor-donu Brownu, da poskusi vsaj delno dvigniti ugled laburistov, ki ga je Blair zapravil; to se je zgodilo predvsem zaradi vojaškega posega v Iraku, kije temeljil na lažnih podatkih britanskih tajnih služb. In Angleži odpustijo marsikaj, ne odpustijo pa laži. Vendar pa velja povedati, da je vsaj v svojem prvem mandatu Blair zelo uspešno vodil vlado. Njegov največji uspeh je bil nedvomno mir na Severnem Irskem; dosegel ga je z odločilno pomočjo Billa Clintona in irske vlade, vendar je treba prav njemu priznati predvsem pogum, da je do tega sporazuma prišlo. Poleg tega ima zasluge za izboljšanje gospodarskega stanja v državi, za priznanje avtonomij e Walesu in Škotski ter sploh za modernizacijo države po dolgoletni dominaciji konservativne stranke. In navsezadnje mu je treba priznati tudi inteligenco, da se je znal pravočasno umakniti in da ni vztrajal na poziciji v času, ko je njegova priljubljenost padla na najnižjo stopnjo. Malokateri politik je tega sposoben; in morda bo prav to pripomoglo k ublažitvi negativne oznake njegove politične metamorfoze. Kakorkoli že, z njim se zapira pomembno poglavje so-dob ne zgo do vi ne. AVSTRIJA - Politična zmeda v zvezi z reševanjem vprašanja dvojezičnih napisov Gusenbauerjev predlog ima malo možnosti za uspeh Nasprotujejo mu praktično vsi - Včeraj zvečer na hitro sklicana okrogla miza PALERMO - Včeraj tudi tri smrtne žrtve Požari in suša pestijo večji del južne Italije Gasilci skušajo pred plameni rešiti poslopja v predmestju Palerma ansa PALERMO - Izredna vročina povzroča v južni Italiji ogromno škodo, včeraj pa je terjala tudi prve žrtve: zaradi ne- znosne vročine son a Siciliji umrle tri starejše osebe. Požari pestijo številne dežele, najhuje pa je v Palermu, kjer so se gozd- ni požari močno približali pšredmestju in ogrožajo številna naseljena območja. Na 18. strani DUNAJ - Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem se vse bolj zapleta in rešitev je vse bolj oddaljena. Včeraj je tako v avstrijski prestolnici kot v Celovcu prišlo do prave politične zmede, saj postaja vse bolj jasno, da predlog socialdemokratskega kanclerja Gusenbauerja za rešitev tega vprašanja ne uživa podpore niti koalicijskega partnerja, to je ljudske stranke. Da mu nasprotuje Haider, je že dolgo znano, slovenska manjšina pa tudi ne pristaja na predlog brez razširitvene klavzule. V tej vsesplošni zmedi je Gusenbauer za včeraj zvečer sklical okroglo mizo, na katero je povabil predstavnike strank, slovenskih manjšinskih organizacij in Haiderja. Glede na to, kako je doslej potekalo reševanje tega vprašanja, postaja vse bolj jasno, da pododbor avstrijskega parlamenta jutri ne bo odobril kanclerjeve-ga predloga. Na 3. strani Občni zbor SDGZ potrdil dosedanje delo in sprejel nove izzive Na 4. strani Nova industrijsko-obrtna cona v zgoniški občini bo merila skupno 40.450 kvadratnih metrov Na 7. strani Deželni sklep o travnatih površinah tvega hudo prizadeti sovodenjsko občino Na 14. strani BRUSELJ - Včeraj odprli nova poglavja Hrvaška bo za članstvo v EU pripravljena predvidoma leta 2009 BRUSELJ - Evropska unija je včeraj odprla nova poglavja v pristopnih pogajanjih s Hrvaško in Turčijo. Korak prve na poti v EU je sicer hitrej -ši, saj je odprla šest novih poglavij, s čimer se je število odprtih poglavij zvišalo na dvanajst. Turčija pa je k dvema že odprtima dodala še dve, čeprav je sprva kazalo, da je pripravljena na tri. Odprtju poglavja o gospodarski in denarni politiki je po navedbah diplomatskih virov nasprotovala Francija, ki sicer vztrajno ponavlja, da Turčija ne sodi v EU.Hrvaška je odprla poglavja pravica do ustanavljanja in opravljanja storitev, pravo gospodarskih družb, fi- nančne storitve, informacijska družba in mediji, statistika ter finančni nadzor. Še dve poglavji pa naj bi odprla julija. Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolin-da Grabar-Kitarovič, komisar za širitev Olli Rehn in predstavnik predsedujoče EU, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, so odprtje šestih novih poglavij v hrvaških pristopnih pogajanjih označili za »preboj«. Grabar-Kitarovičeva je ob tej priložnosti poudarila, da bo Hrvaška na članstvo v EU pripravljena leta 2009. Do takrat namerava zaključiti pogajanja, od EU pa bo odvisno, kdaj bo dr- žava dejansko vstopila v EU, je še povedala. Ministrica je obenem izpostavila cilj, da Hrvaška še v tem letu, torej v času portugalskega predsedstva uniji, odpre čim več poglavij v pogajanjih za vstop, v naslednjem letu pa jih nato čim več zapre. Steinmeier je odprtje šestih novih poglavij označil za »pravi napredek« in dokaz, da pogajanja dobro potekajo. »Verjamem, da se bo ta hitrost pogajanj nadaljevala, za to imamo vse možnosti« je dodal Rehn.Ob tem je Hrvaški »močno priporočil«, naj prizadevanja vlaga tudi v pravosodje in gospodarske reforme. 601 Torek, 26. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Bo Prodi zdržal »naravni« pritisk? Ace Mermolja / Težko bi zanikali, da je Prodijeva vlada, z njo pa celotna vladna koalicija, v težavah, ki se ponavljajo od lanske (tesne) volilne zmage. Z občutki in razmišljanji navadnega državljana, ki nima pojma o zakulisnem dogajanju, se mi dozdeva, daje med ljudmi, strankami in komponentami večine prišlo do razhajanj, ki niso bila nikoli do konca razčiščena. Točneje, razhajanja imajo zgodovin-sko-ideološka ozadja, predvsem na osi proti levi, ter tipično »preživetveno« zvitost iz commedie dell'arte, ki jo igra kak Mastella. Ob starem plesu pa se pripravlja novo poglavje italijanske politike. Spomnimo se za trenutek na prvo levo-sredinsko vlado tako imenovane druge republike. Prodi je ob svojem drugem finančnem pro ra ču nu pa del. Ta krat ga je »za pus -tila« Bertinottijeva SKP, vendar ni prišlo do volitev. S pomočjo Cossige je Prodija nasledil D'Alema. Zlobni jeziki so takrat šušljali, da je bila to D'Alemova želja. V teh dneh časopisi ponovno namigujejo na hipoteze, kako nekateri voditelji LD in Marjetice (med njimi tudi D'Alema) razmišljajo, da bi prišlo do Prodijeve zamenjave. Nova vlada, ni znano kakšna, naj bi pripravila nov volilni zakon, opravila najnujnejše ter šla na volitve. V tem obdobju bi nastopila Demokratska stranka in se predstavila z zavezniki (katerimi?) močnejša, z novim liderjem in zagonom. Govorice ostajajo govorice, vendar je očitno, da ima Prodijeva vlada v senatu majavo večino in se lahko spotakne ob kamenčku. Tu pa je očitni tretji element šibkosti. V resnici se italijanska politika nikoli ni odločila za popoln večinski sistem. V volilni zakonodaji ostaja odprt prostor, ki vzpodbuja kampanilizme in torej br-stenje majhnih strančic, ki pa imajo v seda- Razhajanja imajo zgodovinsko-ideološka ozadja, predvsem na osi proti levi, ter tipično »preživetveno« zvitost iz commedie dell'arte, ki jo igra kak Mastella. Ob starem plesu pa se pripravlja novo poglavje italijanske politike. njih pogojih prekomerno težo in moč izsiljevanja. Šibkost Prodijeve vlade določajo torej slab volilni sistem, ideološka razhajanja na levici, dejstvo, da premier nima svoje močne stranke in tudi politične napake sedanje večine. Poglejmo vsaj na nekatere. Srce Prodijeve vlade sestavljajo tehniki oziroma ljudje, ki so se bolj ukvarjali s stroko kot pa s politiko. V časih KD se je Prodi kot ekonomist ukvarjal z državnimi podjetij (npr. IRI). Padoa Scioppa je zmagal na natečaju za funkcijo v italijanski osrednji banki. Isti natečaj je zmagal Visco, ki pa se je raje odločil za univerzitetno kariero. Bersani je politik, vendar je učinkovit, ko nastopa kot tehnik. Poteze sedanje vlade, ki zadevajo najobčutljivejše točke, to je finančne, go spo dar ske in so ci al ne, so s teh nič ne -ga vidika dobre. Sanirati javni dolg je bilo potrebno. Uokviriti Italijo v Maastrichtske para met re je bi lo prav ta ko nuj no. Boj pro ti davčni utaji je za splošne italijanske finance obveza, čeprav je v Italiji »kultura« prikrivanja zaslužkov globoko zasidrana v ljudeh. Liberalizacija določenih poklicev je natančno to, kar zahtevajo vsa liberalna in celo li be ris tič na iz ho di šča. če pre i de mo na dru -ge te me, je ne po pu la ren iz pust do lo če ne ga šte vi la za por ni kov (in dul to) med bur ni mi aplavzi zagovarjal že Janez Pavel II. Skoraj vse članice EU imajo zakone, ki urejajo status parov, ki živijo neporočeni pod isto streho. Zamenjave finančnih stražnikov, poveljnikov policije, vojske itd. so v večini držav normalna praksa, ki ne potrebuje parlamentarne razprave. Hudo je, kjer policija in vojska zamenjujeta vlade... Berlusconi je postavljal svoje ljudi na najrazličnejše položaje in se ni zdelo, da bo s tem konec države. V drugi sklop ukrepov sodijo vprašanja, kot so po koj nin ski sis tem, po moč naj šib kej šim, investicije v proizvodnjo, a o tem pozneje. Če je torej Prodijeva vlada delovala urejevalno, zakaj potem nekateri obvezni ukrepi vzbujajo silovit odpor domala v vseh družbenih segmentih? Berlusconi se je s trdno ve- či no v par la men tu in se na tu iz ogi bal struk -turnim ukrepom. Pri tem mu je bistveno pomagal Tremonti, ki je bolj kot finančnega ministra igral vlogo državnega komercialista. V evropskih forumih so nato že nekako pomašili neizpolnjevalne določenih para-met rov. Pro di, Pad oa Schi op pa, Vis co, Ber -sani so se s pičlo politično večino odločili za sanacijo in reforme. To pa je bil volilni program leve sredine. Kje je torej razlog za hrup, ki prikazuje Prodijevo vlado kot povsem nesposobno? Odgovor je enostaven. Tehničnih ukrepov ni spremljala jasna in enotna politična fronta. Mehanikom je zmanjkala podpora prodajalcev -politikov, ki bi utemeljili ukrepe s cilji in vizijami. Na politični ravni je leva sredina uprizorila komedijo zmešnjav z izsiljevanji, z ministri, ki protestirajo proti lastni vladi, s sumničenji itd. Državljani so potrebovali jasno sporočilo, da je po treb no da nes stis ni ti pas za to, da bo do jutri vsi bolje živeli. Iskati privoljenje za nepopularne ukrepe je težavno, pospeševati nezadovoljstvo z notranjimi spori je diabo-li čno. Ker pa vsi po li ti ki ni so ne um ni, je tu -di v pomanjkanju varnostnega obroča globlji politični razlog. Po letu Prodijeve vlade je na levosredin-ski osi resnična novost nastajanje Demokratična stranke. Z njo se zaključuje post berlin ski pro ces, ko je po pad cu zi du raz pad la tu di KPI, ozi ro ma, uki ni li so jo, iz skup ne -ga debla pa sta nastali dve opciji. Prva je za-pus ti la ko mu ni zem kot re fe renč no ide o lo gi -j o in se pričela nameščati v socialistični re-formizem. Drugi, sicer manjši, a vendar konsistenten, blok je ohranil v svoji politiki in kul tu ri ko mu nis tič ni pred znak z vse mi no -vost mi in va ri anta mi. De mo krat ska stran ka bo za pe ča ti la distanco. Del bivših komunistov bo vstopil v skupno stranko s katoličani, z bivšimi demokrist-ja ni in s si la mi li be ral ne sre di -ne. Le vi ca, ko mu nis tič na, ra di -kalna, maksimalistična ali kakor jo že li mo ime no va ti, se bo nuj -no strnila in zlila v skupno politično grupacijo. V času Prodijeve vlade nastajata torej dva po li tič na blo ka, ki sta in bos ta zagovarjala mnoga nasprotujoča si stališča. Toliko bolj v času nastajanja, ko bo moral vsakdo jasno profilirati svoje osnovne razloge za biti. Da je tako res, je dokazala že polemika glede pokojnin. Levica, ki ni zanikala svojih komunističnih genov, je skupno postavila jasne ultimate glede najnižjih pokojnin, gle de po koj nin ske ga pra ga in po dob nih za -dev. Reformistična levica mora vzdrževati ravnovesje med socialno državo in potrebami sodobne družbe, ki ostaja strukturno kapitalistična. Menim, da bo prišlo do kompromisa. Vprašanje pa je ponovno globlje in zadeva bistvo odnosov v levi sredini. Tu ni nič več teh nič ne ga. Verjetno bo krmilo na novo nastale Demokratske stranke prevzel popularni Walter Veltroni in to s plebiscitarnim glasovanjem ljudi. Vprašanje pa je, kako bo razrešil odnose med reformistično Demokratsko stranko ter radikalno levico, ki bo morala že zaradi svoje baze dajati glas družbenim protestom, ki jih ne bo nobena vlada odpravila. Tudi v Italiji bo del volivcev nezadovoljen s katerokoli vlado. Za radikalno levico je v tem pritisku, ki ni reformističen, življenjski prostor. Kako bo leva sredina usklajevala več krat po vsem na sprot na sta liš ča? Vemo tudi, da najboljši rezultat ne bi zadostoval Demokratski stranki, da zmaga na volitvah. Problematična pa so tudi drugačna zavezništva. Forza Italia, Nacionalno zavezništvo in Severna liga niso stranke posredovanja, ampak se postavljajo bolj proti desni, kot je bila stara KD, mojstrica v kompromisih in mediacijah. Je lahko nov zaveznik Casini? Tovrstna razglabljanja postajajo nezanimiva. Bistvo pa je, da se politični okvir, ki naj bi vsebinsko podprl vladne ukrepe, naglo spreminja. Nihče sicer noče na volitve s falimentarno preizkušnjo. Dej stvo pa je, da ko bo Vel tro ni pos tal li der no ve stran ke, bo imel Pro di ob se bi raz -lične sogovornike in izraziteje profilirane skupine. Vladal bo danes, ko se bo ob nje-go vem des nem in le vem bo ku ob li ko val po -litični jutri. Bo Prodi zdržal ta »naravni« pritisk? PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo k članku Kras je še neizkoriščen in išče razvoj v čezmejni navezi«. Upoštevajoč članek, ki ste ga objavili na »Goriški strani« dne 26. junija 2007, Vas vljudno prosimo, da objavite naslednje pojasnilo tudi iz strogega spoštovanja do vseh občin partneric evropskega projekta Kraški okraj. Ni dvoma, da predstavlja podpis Pogodbe o ustanovitvi čezmejnega razvojnega partnerstva, ki ga bodo danes potrdile razne Javne uprave v Štanjelu na zadnjem čezmejnem srečanju upraviteljev Kraškega okraja, enega izmed najbolj konkretnih in vidnih rezultatov evropskega projekta Kraški okraj - Distretto del Carso. Pogodbo sta vsebinsko oblikovali in pripravili v celoti občini Zgonik in Komen, ki sta nosi-teljici omenjenega projekta ter skupaj z ostalimi partnerji občinami Trst, Dolina, Nabrežina, Re-pentabor, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Komen, Sežana, Miren - Kostanjevica, Divača in Hrpelje - Kozina najbolj zaslužne, da se je v času poteka samega projekta vsesplošno med raznimi javnimi in zasebnimi družbenimi subjekti uveljavila zavest in misel, da ima Kras v novih evropskih razsežnostih izredne potenciale prav v njegovi čez-mejnosti. Zato smo veseli, da so kasneje pristopili k institucionalnemu omizju še Občini Milje in Tržič ter Pokrajini Trst in Gorica, kar daje sedaj Krasu nedvomno pečat teritorija, ki lahko z odlične izhodiščne točke konkurira za vse evropske razpise Cilja 3 in seveda za še vse ostale druge evropske strukturalne strateške projekte tako čezmejne kot nadnacionalne narave. Kot zadnji akt Kraškega okraja bo občina Zgonik dostavila izvod pogodbe predsedniku Dežele Furlanije Julijske krajine in deželnemu odborniku za mednarodne odnose, zato da tudi deželna uprava v sklopu svojih pristojnosti upošteva Kras kot homogeno in zaključeno območje pri vzpostavljanju strategij trajnostnega razvoja. Za občino Zgonik, nositeljico projekta Kraški okraj: Mirko Sardoč BOVEC - V naslednjih dveh letih Niz prireditev in srečanj v spomin na boje s Francozi Bovški župan Danijel Krivec je skupaj s francosko veleposlanico v Sloveniji Chantal de Gahisne de Bourmont odkril spomenik v Klužah KLUŽE PRI BOVCU - S krajšo slovesnostjo in nadvse zanimivim in sugestivnim kulturnim programom je občina Bovec ob trdnjavi Kluže v soboto otvorila niz kulturnih prireditev in srečanj v spomin in v počastitev pohodov in spopadov s Francozi na Predelu. V srednjem veku so bile Bovške Kluže ena od ključnih točk na prehodu iz Furlanije na Koroško, tako da so bile Kanalska, Ziljska in Soška dolina že od davnine obmejne dežele s povezanimi usodami. Po beneško-avstrijskih vojnah so Kluže odigrale po memb no vlo go v fran cos kih po ho dih. Le ta 2009 bo minilo dvesto let od spopadov s Francozi na Predelu in Naborjetu. Občine Bovec, Trbiž in Podklošter skupaj načrtujejo niz kulturnih prireditev, ki bodo poglobile vedenje o zgodovinski povezanosti regij ob tromeji, hkrati želijo opozoriti na nesmiselnost vojn s počastitvijo žrtev z dogodki, ki bodo nadgradili ustvarjalno sodelovanje v miru in spodbuditi tradicionalna srečanja nekdanjih nasprotnikov, ki so danes soustvarjalci nove Evrope. To so bile besede, ki jih je izrekel bovški župan Danijel Krivec v svojem nagovoru povabljenim gostom. Izrabil je tudi priložnost, daje zbranim čestital ob prazniku slovenske državnosti in se navezal na besede pisatelja Ivana Cankarja, da samo narod, ki se zaveda svojega bogastva, svojih posebnosti in svojih kvalitet, ki se lahko ohrani, razvija in izstopa v krogu mnogih narodov. Noben narod ne more biti največji ali večji od drugega, večji je lahko le po velikosti ozemlja in številu prebivalcev. Vsak narod je poseben in velik. Slovenci danes to smo, moramo biti ponosni in se zavedati, da živimo v posebnem in edinstvenem času, je poudaril krivic. Skupaj s francosko veleposlanico v Sloveniji Chantal de Gahisne de Bourmont je nato odkril priložnostni spomenik. Francoska veleposlanica se je zahvalila bovški občinski upravi za prizadevanja in ohranjanje zgodovinskega spomina nekoč sovražnih si držav, danes pa obe državi krojita prihodnost Evrope. Krajši nagovor o pomenu kulturnega dogodka je imel v imenu ministrstva za kulturo tudi Silvester Gaberšček, sicer dober poznavalec kulturnega in zgodovinskega izročila v tem obmejnem pro sto ru. Na prireditvah, ki se bodo zvrstile v naslednjih dveh letih, bodo sodelovali ustvarjalci in raz-iskovalci-zgodovinarji iz držav, ki so bile vključene v spopade: Francozi in Italijani na eni ter Hrvati, Čehi, Avstrijci in Slovenci na drugi strani. Predvidene so tudi razstave, ki se bodo selile po vseh sodelujočih regijah in načrtovane publikacije naj bi služile k razvoju turizma treh dolin. Po koledarju naj bi se tako leta 2008 zvrstile klesarska delavnica v Klužah pod mentorstvom akademskega kiparja Marka Drpiča zgodovinska razstava v Naborjetu z naslovom Francoski pohodi skozi Kanalsko in Soško dolino 1797, 1805, 1809, Likovna kolonija Spomini in spomeniki v Ziljski, Soški in Kanalski dolini, ki bo na vrsti v Podkloš-tru, leta 2009 bodo organizirali zgodovinski simpozij na Trbižu z naslovom Orli nad Alpami - dves-tota - obletnica Napoleonove dobe v Sloveniji, Italiji in Avstriji in zaključna slovesnost ob 200. obletnici padca trdnjav na Predelu s postavitvijo novo odkrite kostnice ter slovesnostjo v Naborjetu. S pomočjo teh prireditev pričakujejo tudi povečanje turističnega obiska na območju tromeje. Kulturne prireditve so se udeležili tudi podpredsednik slovenskega Državnega zbora Vasja Kla-vora, načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, nizozemski veleposlanik v Sloveniji in delegacija občine Trbiž, ki bo v naslednjih letih sodelovala z Bovcem pri izvedbi zanimivega kulturnega programa. Za poseben čar prireditve pa sta poskrbeli panfrancoski društvi figurantov, ki sta posebej prispeli iz Češke in Hrvaške. (R.B.) / ALPE-JADRAN Sreda, 27. junija 2007 27 KOROŠKA - Predlog kanclerja Gusenbauerja pred propadom Zaradi dvojezičnih napisov popolna zmeda na Dunaju in v Celovcu Kancler za včeraj zvečer sklical okroglo mizo s koroškimi Slovenci, strankami in Haiderjem CELOVEC/DUNAJ - Predlog rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem, ki ga je prejšnji teden dal v razpravo avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer, je včeraj povzročil popolno zmedo tako v deželni kot v zvezni politiki. Najprej je Gusenbauerjev predlog odklonil koalicijski partner ljudska stranka (-ÖVP), v Celovcu pa je deželni glavar Jörg Haider na tiskovni konferenci vnovič poudaril, da ne bo dopuščal rešitev, kakršno si predstavlja šef avstrijske vlade. Kancler je nato še za včeraj zvečer sklical okroglo mizi, za katero so poleg predstavnikov vlade, šefov strank in Hai-derja sedli tudi predstavniki koroških Slovencev (Grilc, Sturm in Sadovnik), domovinskih organizacij (KHD, KAB) in župani tistih dvojezičnih občin, v katerih naj bi po kanclerjevem predlogu postavili dvojezične napise. Ob redakcijskem zaključku rezultat okrogle mize še ni bil znan, toda napovedi Haiderja kot tudi ljudske stranke pred začetkom sestanka so bile vse drugo kot obetavne, da bi avstrijski pododbor za ustavna vprašanja avstrijskega parlamenta v četrtek, 28. junija odobril predlog kanclerja s 163 kraji z dvojezičnimi tablami, a brez t.i. razširitvene klavzule, kot so to zahtevali koroški Slovenci. Danes seja razširjenega KOKS-a Predsedniki NSKS, ZSO in SKS Matevž Grilc, Marjan Sturm in Bernard Sa-dovnik so v začetku tedna dopustili svoj »da« k Gusenbauerjevem predlogu, dokončno odločitev pa prepustili 60-članskem razširjenem Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), ki se bo sestal danes zvečer v Celovcu. Slaba koordinacija v vladi Da je kanclerjev predlog slabo koordiniran, je včeraj obelodanil drugi predsednik avstrijskega parlamenta Michael Spindelegger, ki je v pogovoru z avstrijskim radiem sporočil, da zvezna ljudska stranka ne bo podprla Gusenbauerjevega predloga. Odločitev je utemeljil s tem, da predlog ne ustreza razsodbam ustavnega sodišča. Pri tem je opozoril tudi na dejstvo, da nima smisla, »da bi na Dunaju sklepali o stvareh, katerih politika na Koroškem potem ne bi udejanjila«. Zato je predlagal, da se pred tem politične sile na Koroškem jasno opredelijo za rešitev, ker pa takšnih signalov ni, zvezna ÖVP tudi ni pripravljena privoliti v predlog zveznega kanclerja Gusenbauerja. Bergerjeva: Soglasje ni nujno Avstrijska prosvetna ministrica Maria Berger iz vrst Gusenbauerjevih socialdemokratov pa je zavrnila poziv koalicijskega partnerja, da je treba za rešitev vprašanja dvojezične topografije najti širše soglasje in poudarila, »da ne moremo čakati, da vsi rečejo da«. Konec koncev nosi odgovornost avstrijska zvezna vlada, je dejala Bergerje-va in ob tem imensko kritizirala koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja: »Ne moremo vedno čakati tistega, ki najbolj zamuja, na deželnega glavarja Haiderja.« Sturm: Rešitev vse dlje Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, ki že dalj časa usklajuje nadaljnje korake v vprašanju dvojezičnih napisov znotraj slovenske manjšine na Koroškem, je po izbruhu totalne zmede v političnih krogih na Dunaju in v Celovcu menil, da se rešitev iz ure v uro bolj oddaljuje in dodal, da se boji, da do nje tudi tokrat ne bo prišlo. EL proti ustavni ureditvi Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik pa je v tiskovni izjavi predlagal, da bi bilo veliko bolj smiselno urediti vprašanje dvojezične topografije z navadnim zakonom. »Člen 7 ADP je v ustavnem rangu in za njegovo uresničitev popolnoma zadostuje navaden zakon,« je menil predsednik EL. Hkrati je dejal, da predloženi kanclerjev osnutek za ustavni zakon jasno zaostaja za 7. členom ADP in s tem krši mednarodno pravo. Poleg tega bi bila ureditev z navadnim zakonom tudi zato bolj smiselna, ker bi lažje soglašala manjšina, saj bi odpadla bojazen pred ustavnim zakonom, ki bi nesporno izpod-kopaval Avstrijsko državno pogodbo. Predsednik EL tudi opozarja, da predlog zveznega kanclerja dviguje raven za dvojezično topografijo od 10 na 15 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Tako omejevanje pa da bi bilo sprejemljivo le z jasno razširitveno klavzulo. Kon-senzualni odbor, ki ga predlaga kancler pa ima samo svetovalne naloge in bi bil - tako kot to potrjuje tudi ustavni pravnik Dieter Kolonovits - neučinkovit in za vlado popolnoma neobvezen. Popolnoma nera-zumlijvo pri predlogu zveznega kanclerja pa je, da so samovoljno črtali razne vasi, ki jasno odgovarjajo vsem kriterijem razsodbe ustavnega sodišča kot npr. Žitara vas, Šentvid v Podjuni, Apače, itd. Poziv mladinskih organizacij Slovenske mladinske organizacije pa v odprtem pismu pozivajo Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij, naj jih omogočita pravico do govora in prisotnost na seji Koordinacijskega odbora koroških Slovencev. V odprtem pismu kanclerju Gusenbauerju pa mladinske organizacije terjajo dosledno in enakopravno dvojezičnost na celotnem dvojezičnem ozemlju, po teritorialnem principu, ki je bil podlaga za ureditev dvojezičnega šolstva od leta 1945 do 1958. Pri tem so izrecno opozorili tudi na pojem »topografski napisi«, ki ne zajema le krajevnih napisov. Klofuta za Haiderja Še preden se je koroški deželni glavar včeraj popoldne odpravil na okroglo Slovenske mladinske organizacije so zaradi nerešenega vprašanja dvojezičnih napisov pred nekaj meseci že protestirale pred deželnim zborom v Celovcu arhiv mizo na Dunaj, je prejel zvenečo politično klofuto. Le dva župana in en podžupan so namreč sledili njegovemu vabilu na sestanek vseh županov občin, v katerih naj bi po predlogu zveznega kanclerja postavili dvojezične krajevne napise. Ker se v poslopju koroške deželne vlade ni pojavil niti en socialdemokratski župan, pa je celo govoril o tem, da so »prodali domovino«. Haider je sejo kratkoročno odpovedal, zato pa na novinarski konferenci še enkrat poudaril, da ne bo sprejel nobenega predloga, ki bi pomenil dodatne dvojezične napise. Kolonovits: Nov sistem Profesor za ustavno pravo na dunajski univerzi Dieter Kolonovits pa je v avstrijskih časnikih dokaj jasno kritiziral predlog kanclerja Gusenbauerja in dejal, da le-ta pomeni »popolno spremembo sistema.« Opozoril je tudi, da bi bile pritožbe na ustavno sodišče skoraj nemogoče, ker kancler načrtuje ureditev tega vprašanja z zakonom v ustavnem rangu. Konsenznemu odboru pa Kolonovits ne pripisuje nobenega vpliva, ker naj bi bil le običajen svetovalni organ. Za vsako nadaljnjo dvojezično tablo bi potrebovali dvotretjinsko večino v državnem zboru. Konsenzi odbor, ki bi odločal o postavitvi nadaljnjih dvojezičnih krajevnih napisov z dvotretjinsko večino je Gusenbauer predlagal namesto razširitvene klavzule, ki so jo vseskozi zahtevale slovenske organizacije. Ivan Lukan MANJŠINE - Zagotovilo na srečanju z avstrijskim predsednikom Fischerjem na Dunaju Napolitano: Vprašanje slovenske manjšine ne vpliva na odnose med državama Italijanski predsednik Napolitano (levo) in njegov avstrijski kolega Fischer sta govorila tudi o manjšinah ansa DUNAJ - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj ob obisku na Dunaju poudaril, da v dvostranskih odnosih med Avstrijo in Italijo "ni temnih senc". Državi sta "trdo delali" na teh odnosih, je gostitelj, avstrijski predsednik Heinz Fischer, spomnil na vprašanje nemškogovo-reče manjšine na Južnem Tirolskem. Glede spora o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem je Fischer dejal, da se bo še naprej zavzemal za rešitev v skladu z ustavo. Poudaril je, da bo vprašanje dvojezične topografije načenjal "vse do dne, na katerem bodo v parlamentu sprejeli rešitev, ki upošteva ustavo". Napolitano je zatrdil, da vprašanje slovenske manjšine na Koroškem ne igra nobene vloge v dvostranskih odnosih med Avstrijo in Italijo. Južni Tirolci veljajo za tisto narodnostno manjšino v Evropi, kije najbolje zaščitena in ima največ pravic. Vodilni predstavniki južnih Tirolcev so zato vedno znova pozvali dunajsko vlado, naj zavzame bolj širokogrudno stališče do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, saj se bojijo, da bi se italijanska vlada pri morebit- nih prihodnjih posegih v njihove pravice sklicevala na ravnanje Avstrije s njenimi manjšinami. Avstrija si že nekaj let neuspešno prizadeva za pomilostitev južnotirolskih skrajnežev, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja z bombnimi napadi na električne drogove opozarjali na kršenje manjšinskih pravic. V Italiji so jih v odsotnosti obsodili na dosmrtne kazni, potem ko so zbežali v Avstrijo. Napolitano je namignil na avstrijsko željo po njihovi pomilostitvi in napovedal "nove geste prijateljstva in sodelovanja". Medtem ko sta se sogovornika strinjala o nujnosti vključitve držav Zahodnega Balkana v EU in izgradnji predora pod Brennerjem, ki bi vse gostejše prometne tokove med Italijo in Nemčijo preusmeril iz ozkih tirolskih dolin na železnico, sta različno ocenila izsledke bruseljskega vrha EU o reformi zveze. Fischer je poudaril, da je rezultat bruseljskih pogajanj "pozitiven". Napolitano se je razjezil, da so ostale članice EU morale "popustiti manjšini" in da je Poljska v razpravo vnesla zgodovino. (STA) KRAJEVNI NAPISI Vsebina kanclerjevega predloga DUNAJ - Čeprav je urad zveznega kanclerja včeraj večkrat spremenil predlog glede dvojezičnih krajevnih tabel in kažipotov, je tudi pri zadnji verziji ostalo pri številu 163 dvojezično označenih krajev na Koroškem, na Gradi-ščanskem pa naj bi postavili 51 dvojezičnih tabel. Predlog pa ne vključuje le krajevnih tabel, temveč tudi dvojezične kažipote za dvojezično označene kraje - skupno skoraj 500! Predlog avstrijskega zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja sicer zajema dvojezične kraje od Ziljske doline do Podjune, ob tem pa ne upošteva krajev, ki bi morali po razsodbi ustavnega sodišča nesporno dobiti dvojezičen napis, na drugi strani pa vključuje naselja, katerih delež je celo pod 10 odstotki slovensko govorečega prebivalstva. Rešitev torej ni sistemska in tudi v več primerih ne sledi razsodbi ustavnega sodišča, je pa vsekakor boljša od predloga avstrijske vlade i z leta 2006, ki j e skrčil naselitveno ozemlje slovenske narodne skupnosti na tretjino. Gusenbauerjev predlog vsebuje tudi novo določilo, da v naseljih, v katerih je predvidena dvojezična topografija, obveznost za dvojezično označitev »velja tako za krajevne table na začetku in koncu naselja kot tudi za vse druge opozorilne znake, ki opozarjajo na v seznamu dvojezičnih krajev navedena naselja. Poleg tega - in po izkušnjah s Haiderjevimi tablicami v Pliberku in Drveši vasi - kanclerjev predlog še posebej navaja, da morajo biti oznake v jeziku narodne skupnosti zapisane v enaki obliki in velikosti kot oznake v nemškem jeziku. Predlog Gusenbauerja nadalje jasno določa tudi dvojezične kažipote, ki so doslej - kljub določilom o dvojezičnih topografskih napisih v Avstrijski državni pogodbi (ADP) - bili sporni tudi v sicer dvojezično označenih občinah. Tako je na primer cestna uprava dežele novi krožni promet v Šmihelu v občini Bistrica nad Pliberkom opremila le z enojezičnimi kažipoti in je pri tem vztrajala klub ostrim protestom koroških Slovencev ter pravnih strokovnjakov. Ti so opozarjali prav na določila ADP. Medtem ko priloga h kan-clerjevemu predlogu vključuje na Koroškem torej 163 slovensko-nemško označenih naselij, na Gra-diščanskem vključuje 47 krajev s hrvaško-nemškim imenom ter štiri z madžarsko-nemškim imenom. Odstavek Gusenbauerjevega predloga o ustanovitvi t.i. »kon-senznih odborov«, ki naj bi bili neko nadomestilo za razširitveno klavzulo, pa vsebuje določilo, da se ti »ukvarjajo z vsemi zadevami v zvezi z dvojezičnim ozemljem, zlasti glede kulturnih, socialnih in gospodarskih vidikov in v teh zadevah lahko naslovijo na avstrijsko vlado prošnje, priporočila in sta liš ča.« Po leg te ga naj bi za vla -do pripravili predloge glede podpornih ukrepov, avstrijska vlada pa mora obravnavati prošnje, priporočila in stališča konsenznih od bo rov, ni ji pa tre ba da jim tu -di sledi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. (I.L.) 4 Sreda, 27. junija 2007 GOSPODARSTVO / OBČNI ZBOR - Pregled triletnega dela in nekaj pomembnih novosti SDGZ bo z novim vodstvom nadaljevalo zastavljen program Med nalogami tesnejše sodelovanje med subjekti manjšinskega gospodarstva OPČINE - Poročilo predsednika na 31. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil v ponedeljek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ni izzvenelo kot zaključni obračun triletne mandatne dobe Edija Krausa. Ko je namreč ta slovenski podjetnik in menedžer pred tremi leti prevzel krmilo SDGZ, se je skupaj s takrat prenovljenim predsestvom predstavil z zahtevnim programom dela, kije bilo zastavljeno srednjeročno in se torej po treh letih ni končalo. Pogram je v polnem izvajanju, projekti tečejo, nekaj kratkoročnej-ših ciljev pa je bilo že uresničenih, vključno z reorganizacijo dela in osebja v strukturi združenja. Kraus, ki je organizacijo zapustil iz osebnih, čeprav z dogajanji v naši skupnosti povezanih razlogov, je tako v svojem poročilu analiziral potek izvajanja programa, ki se je sicer sproti dopolnjeval in nadgrajeval, kot priča tudi najnovejše partnerstvo z združenjem tržaških indu-strijcev, o katerem poročamo posebej. Vloga SDGZ v širšem družbenem okolju se je v teh letih okrepila, kot je prišlo do izraza tudi na lanski proslavitvi 60-letnice organizacije, ki so se je udeležili pomembni gostje iz FJK in Slovenije, nadaljevalo se je sodelovanje s tržaško Trgovinsko zbornico, z Gospodarsko zbornico Slovenije, z Obrtno zbornico Slovenije, novost pa je, kot omenjeno, institucionalizacija sodelovanja z organizacijo tržaških industrij-cev. Posebne omembe je vreden lanski pristop SDGZ k deželnemu projektu Imprendero, pri katerem z združenjem sodelujeta tudi Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. »To je zelo ambiciozen projekt, ki nima samo izobraževalnega dela, temveč tudi miselnega in vzgojnega. Srečujemo se z velikimi težavami, vendar moramo vztrajati,« j e dej al Kraus. Potem se j e ustavil pri organizacijskem delu, ki je v teh treh letih zelo dobro napredovalo, delovanje je tekoče, gospodarno in transparentno, je poudaril. Po pregledu sindikalnega dela in položaja združenja v goriški in videmski pokrajini se je Kraus ustavil pri odnosih z obema krovnima organizacijama, SKGZ in SSO, ki j ih j e sicer ocenil kot dobre, vendar z dvema pripombama: »Želeli bi, da bi bila pri SSO gospodarska problematika bolj prisotna, pri SKGZ in predvsem pri njeni gospodarski komisiji pa nas moti, da se naše združenje obravnava na istem nivoju kot Slovensko gospodarsko združenje v Gorici, ki praktično ne deluje.« In še: »Od krovnih organizacij pričakujemo pomoč tudi pri pridobivanju sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja manjšinskim organizacijam. Prek SKGZ in SSO smo vložili predlog za financiranje projekta za razvoj podjetništva med mladimi in za delovanje združenja. Skromni prispevek, ki nam je bil dodeljen, nas sili k razmišljanju, da bi se morali krovni v večji meri zavzeti za našo organizacijo, saj ta svo- SDGZ Delovno predsedstvo občnega zbora, z leve Marino Pečenik, Nadja Prašelj, Boris Siega, Edi Kraus in Andrej Šik kroma jo dejavnost namenja podjetnikom, ki se preproznavajo v obeh krovnih organizacijah.« Naslednja poglavja v svojem poročilu je Edi Kraus namenil odnosom z institucijami, politiko in slovenskimi izvoljenimi predstavniki, odnosom z lokalno trgovinsko zbornico in njenim predsednikom Paolettijem (ki jih je ocenil kot zelo dobre) in s tržaškim pristaniščem, daljši poudarek pa je namenil mednarodnemu sodelovanju. Lokalnim slovenskim medijem je očital premajhno kritičnost, matičnim medijem pa popolno nezanimanje za za- Edi Kraus kroma mejsko gospodarstvo. Po pregledu delovanja sekcij je Kraus svoje poročilo sklenil z ugotovitvijo, da si je SD GZ v teh treh letih prizadevalo uveljaviti lik podjetnika in mu zagotoviti ugled, ki si ga zasluži. »Naše združenje, katerega člani so podjetniki, mora posledično imeti večjo težo in pomen znotraj naše manjšine. To potrjuje tudi delovanje naših struktur, ki presega ozke okvire gospodarske problematike. Zato si v bodoče želimo tudi finančno pomoč, ki bi nam omogočala Sklep občnega zbora Izmenjava pridruženega članstva s tržaškimi industrijci Partnersko sodelovanje in vzpostavljanje sinergij TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje bo postalo pridruženi član tržaškega združenja in-dustrijcev - Associazione Industriali di Trieste, to združenje pa je na pone delj ko vem ob čnem zbo ru or ga ni -zacije slovenskih podjetnikov postalo pridruženi član SDGZ. Kot je razvidno iz sestave novega predsedstva, je na mreč v njem tu di za stop nik združenja industrijcev, sicer slovenski gospodarstvenik Fabrizio Polojaz. Pred log o pri dru že nem član -stvu, ki v no be nem pri me ru ne po -sega v samostojnost obeh organizacij ali v njuno nazorsko usmerjenost, je bil na po ne delj ko vem ob čnem zboru sprejet soglasno, smisel tega koraka, katerega pobudniki so bili tržaški industrijci, pa je udeležencem občnega zbora pojasnil direktor združenja Andrej Šik. »Gre v bistvu za iskanje sinergij, poleg tega da našim članom omogoča dostop do konvencij, ki jih ima sklenjene Conf-industria (predvsem na področju mobilne telefonije, letalskega prevoza, energije ipd.),« je povedal Šik. V od no su do SDGZ so tr žaš ki in du -strijci pokazali predvsem interes za možnost pomoči pri prodiranju na trge Slovenije in držav na Balkanu, torej za storitve podjetja Euroseris, pa tudi za storitve podjetja Servis, saj sami take strukture ne premorejo, je še povedal direktor SDGZ. še večji razvoj v korist celotne naše skupnosti. V zezi s tem gre poudariti željo, da bi srednjeročno na osrednjem Krasu ustvarili novo logistično strukturo, v katero bi premestili večji del operative združenja in naših storitvenih podjetij,« je sklenil Edi Kraus svoje poročilo in zadnje besede namenil še zahvali članom predsedstva, sodelavcem v združenju, Servisu, Servisu Koper in Evroservisu ter seveda članicam in članom SDGZ za zaupanje, ki gaje bil deležen v teh treh letih. Krausovemu poročilu je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Marino Pečenik, nato pa so bili na vrsti pozdravi gostov, predsednikov SSO Draga Štoke, SKGZ Rudija Pavšiča in Kmečke zveze Alojza Debelisa. Štoka je zagotovil, da je pri Svetu slovenskih organizacij gospodarska problematika v ospredju, čeprav se to vedno ne vidi. Glede prispevkov za manjšinske organizacije je povedal, da jih potrebujejo vse, zato sta na nedavnem sestanku v Rimu s Pavšičem globoko utemeljila, kako nesprejemljivo je, da naša manjšina že 15 let dobiva enaka sredstva. Zagotovilo vladnega podsekretarja je bilo, da bo vprašanje zvišanja prispevkov urejeno s prihodnjim proračunskim rebalansom, je povedal Drago Štoka. Rudi Pavšič je na pripombe v Krau-sovem poročilu odgovoril, da »si ne moremo privoščiti, da bomo tudi na gospodarskem področju delali izolirano, vsak zase«. Manjšinsko gospodarstvo ima po njegovih besedah štiri stebre, ki so SDGZ, obe zadružni banki in družba KB 1909, medtem ko goriško SGZ praktično ne obstaja. »Nimamo drugega izhoda kot sodelovanje za skupno načrtovanje naše gospodarske prihodnosti. Doslej se to ni zgodilo, manjka nam solidarnostna logika. Ni razlogov, da gledamo nazaj, ne iščimo razloge za naše neuspehe v preteklosti,« je opozoril Pavšič in dodal, da SKGZ dela za vzpostavljanje sinergije med omenjenimi štirimi stebri. Alojz Debelis je v svojem pozdravu izrazil ponos Kmečke zveze za uspehe, ki jih dosega SDGZ, vendar »ne smemo počivati na lovorikah, ker čas hiti. Želim si več sodelovanja med SDGZ in KZ, posebno na gostinskem področju.« Občni zbor se je nadaljeval s poročili predsednika podjetja Servis Borisa Zi-dariča in predsednice podjetja Euroservis Martine Malalan (novi predsednik Servisa je Edi Kraus, Euroservisa pa Erik Švab). V razpravi se je oglasil samo predsednik Zadružne kraške banke Sergio Stancich, ki se je zelo pohvalno izrazil o sodelovanju med banko in združenjem, ki se je v zadnjih letih okrepilo in obrodilo kar nekaj skupnih projektov. Strinjal seje s Pavšičem o nujnosti sodelovanja in povedal, daje Zadružna kraška banka navezala tudi odnose z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje in s finančno družbo KB 1909, »da iz- koristimo doslej neizkoriščen potencial«. Andrej Šik je udeležence občnega zbora seznanil s poslovnim obračunom za lansko leto in s predračunom za letošnje, ki sta oba v rahlo rdečih številkah (za okrog deset tisoč evrov), zato je bilo predlagano zvišanje članaraine, kije bila kar šest let nespremenjena (a za nove člane ostaja prvo leto brezplačno). Občni zbor je vse predloge soglasno potrdil, tako kot je bilo soglasno izvoljeno novo predsedstvo in nadzorni odbor (glej okvir), v katerem so po novem kot pridruženi člani tudi zastopniki obeh slovenskih zadružnih bank, Predsedstvo SDGZ Boris SIEGA - predsednik Karlo DEVETAK Edi FERLUGA Darko MALALAN Tomaž MUCCI Marko STAVAR Sonja ŠKABAR Boris ZIDARIČ Adriano GARIUP (predsednik pokrajinske sekcije Čedad) Ervin MEZGEC (predsednik sekcije za trgovino na drobno) Alan OBERDAN (predsednik sekcije za svobodne poklice) David STUPAR (predsednik obrtne sekcije) Niko TENZE (predsednik gostinske sekcije) KB 1909 (pridruženi član) Zadružna banka Doberdob in Sovodnje (pridruženi član) Zadružna kraška banka (pridruženi član) Združenje industrijcev Trst (Fabrizio Polojaz - pridr. član). Nadzorni odbor Martina MALALAN Marino PEČENIK Aleksander RUSTJA Aleksander HAREJ (name- stnik) Roberto VIDONI (name- stnik) družbe KB 1909 in tržaških industrijcev. Za naprej je občni zbor potrdil usmeritve, po katerem bo SDGZ namenila večji poudarek delu po sekcijah in stikom s člani, razvijala bo projekt Imprendero, medtem ko gre podjetje Euroservis na samostojno pot, SDGZ pa ostaja njegov partner. Občni zbor se je končal z zahvalo SDGZ dosedanjemu predsedniku Ediju Krausu, ki mu jo je v imenu predsedstva izrazil novi predsednik Boris Siega. Vlasta Bernard Evropska centralna banka 26. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 26.06 25.06 ameriški dolar 1,3460 1,3461 japonski jen 165,78 166,21 kitajski juan 10,2510 10,2565 ruski rubel 34,7140 34,8410 danska krona 7,4415 7,4426 britanski funt 0,67315 0,67350 švedska krona 9,2816 9,2452 norveška krona 8,0100 8,0040 češka krona 28,696 28,718 švicarski frank 1,6547 1,6538 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 247,77 246,84 poljski zlot 3,7973 3,7886 kanadski dolar 1,4402 1,4424 avstralski dolar 1,5849 1,5850 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1764 3,1799 slovaška krona 33,947 33,813 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,58 84,36 turška lira 1,7827 1,7710 hrvaška kuna 7,3085 7,3245 adružna Kraška banka 26. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36137 1,33341 britanski funt 0,68161 0,66592 švicarski frank 1,67654 1,63570 japonski jen 171,9941 161,5727 švedska krona 9,47170 9,01869 avstralski dolar 1,6256 1,55702 kanadski dolar 1,46948 1,41354 danska krona 7,58549 7,29970 norveška krona 8,18729 7,82070 madžarski florint 296,208 232,029 češka krona 33,0257 25,8462 slovaška krona 38,8849 30,4317 hrvaška kuna 7,84453 6,99489 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 26. junija 2007 _evro_ nakup prodaja ,3667 0,6840 7,553 ,4647 168,67 ,6766 8,127 9,393 ,6129 7,57 1,3330 0,6672 7,367 1,4287 164,52 1,6353 7,927 9,162 1,5732 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 26. junija 2007 Indeks MIB 30:-1,12 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,705 -1,56 ATLANTIA 24,43 -0,89 BANCA ITALEASE 19,29 -1,36 BMPS 5,005 -0,75 BPI 11,06 -2,18 BPM 10,65 -2,47 BPVN 20,82 -2,21 CAPITALIA 7,36 -1,46 ENEL 7,91 -0,77 ENI 26,36 -0,68 FIAT 21,35 -1,57 FINMECCANICA 22,67 -1,13 GENERALI 29,8 -1,84 IFIL 7,835 -1,37 INTESA 5,53 -0,49 LOTTOMATICA 30,25 -2,20 LUXOTTICA 28,43 +0,14 MEDIASET 7,66 -0,93 MEDIOBANCA 16,79 -0,74 MEDIOLANUM 6,085 -1,58 PARMALAT 3,1625 -1,42 PIRELLI 0,8735 -0,67 SAIPEM 23,97 -2,40 SNAM 4,362 -0,74 STMICROELEC 14,18 -0,85 TELECOM ITA 2,045 -0,87 TENARIS 17,79 -0,46 TERNA 2,55 -0,70 UBI BANCA 19,28 -1,61 UNICREDITO 6,615 -1,87 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 5 Sreda, 27. junija 2007 APrimorski ~ dnevnik LONJER - Dipiazza na srečanju z domačini o Ul. Max Fabiani Župan nakazal možnost ukinitve enosmerne ceste Domačini bodo morali sporočiti svoje stališče rajonskemu svetu - Sporni semaforji V ponedeljek, 18. junija, je bil tržaški župan Roberto Dipiazza v dvorani občinskega sveta kategoričen. V odgovor na aktualno vprašanje svetnika Levih demokratov Tarcisia Barba o uvedbi enosmerne ceste v Ul. Max Fabiani je pribil: križišče ulice s Cesto za Bazovico je nevarno, zato bo enosmerna cesta obveljala, vsaj dokler ne bo odprt še zadnji odsek hitre ceste, ki bo sprostil promet po Cesti za Bazovico. Sinoči je na srečanju z Lonjerci malce spremenil svoje stališče. Uvodoma je sicer ponovil, da je sam bil priča hudi prometni nesreči v tistem križišču in da je sprejel svoj ukrep izključno, da bi zagotovil varnost. Potem ko je slišal za težave, ki jih je njegov sklep povzročil domačinom; ko je izvedel, da so v Lonjerju zbrali 150 podpisov proti ukrepu, v Pod-lonjerju pa še 120; ko je ugotovil, da so domala vsi krajani - v dvorani se jih je zbralo več kot sedemdeset - nasprotovali njegovi odločitvi, je predlagal sledeči možnosti. Prvič: uvedbo dvosmerne vožnje po Ul. Max Fabiani vse do zadnje hiše, na odseku po tej hiši pa naj bi obveljala enosmerna cesta. Drugič: razveljavitev ukrepa, da bi vse ostalo po starem, z dvosmerno vožnjo po Ul. Max Fabiani, seveda z obveznim obračanjem v levo - proti mestu - v križišču s Cesto za Bazovico, kot je pač veljajo pred uvedbo enosmerne ceste. Domačine je pozval, naj se sami odločijo - in si tudi prevzamejo odgovornost za svojo odločitev - ter svojo odločitev sporočijo prisotnemu predsedniku rajonskega sveta za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol Gi-anluigiju Pesarinu Bonazzi. Drugo vprašanje, o katerem je bil sinoči govor v Lonjerju, je bila namestitev kar devetih semaforjev sredi vasi, v bližini križišča Ceste za Lonjer in Ul. Max Fabiani. Predstavnik prevoznega podjetja ACT inž. Roberto Gerin je pojasnil, da so semaforju nujni za varno obračanje avtobusa proge št. 35 sredi vasi. Pa sta mu tako Radivoj Pečar kot občinski svetnik Levih demokratov Štefan Čok namignila, da je doslej varno obračanje zagotavljal varnostnik: izstopil je iz avtobusa in poskrbel za upravljanje prometa, daje šofer varno obrnil vozilo. Podjetje se je odločilo za namestitev semaforjev izključno zato, da bi prištedila na varnostniku. Drugi doma- Svetnik Štefan Čok (levo) je predstavil stališča domačinom o enosmerni cesti kroma čini so opozorili na težave v prometu in predvsem na zastoje, kijih bodo povzročili semaforji, saj bodo - tako so napovedali - ob obračanju avtobusa popolnoma ohromili promet. Tega pa ni malo, saj se poti skozi Lonjer poslužujejo tisti, ki so iz mesta (na primer Sv. Ivana) namenjeni na Katinaro. Semaforji še ne delujejo. Dipiazza je predlagal, naj bi v poskusnem obdobju, tja do začetka novega šolskega leta, preverili, kako semaforji učinkujejo na promet, nato pa naj bi se odločili, kaj storiti. Župan je vsekakor besedno »ošvrknil« predstavnika ACT, ker se je podjetje na lastno pest odločilo za namestitev semaforjev, ne da bi o tem seznanila rajonski svet. Na srečanju je bilo slišati tudi druge predloge. Na primer uvedbo proge z majhnim avtobusom od Podlonjerja preko Lonjerja do Katinare, kjer delujeta dve šoli, bolnišnica, stoji cerkev in leži pokopališče. A za kaj takega bi bilo potrebno nekaj več denarja, ki pa ga prevozno podjetje nima. GOSPODARSTVO - Obisk v tovarni Odbornik Cosolini Wartsila je zgled Podjetje Wartsila Italia je odličen zgled, ki mu velja slediti. To je sporočilo z včerajšnjega obiska deželnega odbornika za delo Roberta Cosolinija v boljunski tovarni finske multinacionalke, ki proizvaja ladijske motorje. Ob tej priložnosti so Coso-liniju prikazali dejavnost tovarne predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Sergio Razeto in podpredsednik za osebje Felice Dragoni. V zadnjem letu je družba Wartsila Italia, tudi zahvaljujoč se posegom deželne uprave Furlanije Julijske krajine, potrojila proizvodnjo, saj pro izvaja en popoln mo tor na dan, medtem ko jih je prej proizvajala dva na teden. Obenem se je za 30 odstotkov zvišalo število uslužbencev (od 1.090 iz leta 2003 na sedanjih 1.350, katerim je treba prišteti še 350 delavcev, ki izvajajo dela v podzakupu). »Wartsila je za FJK cvet v gumbni-ci,« je izjavil odbornik Cosolini, kije še opozoril, da bi bilo svojčas, ko je podjetje prešlo v finske roke, veliko laže zapreti vse kot pa dati ponovnega zagona dejavnosti absolutnega mednarodnega ugleda. K močni rasti Wartsile je prispevalo tudi koriščenje deželnih instrumentov aktivne delovne politike. Mednarodna mreža WTC odslej tudi v Trstu Tržaška Trgovinska zbornica je dosegla dogovor z vodstvom mednarodne mreže World Trade Centers (WTC) in s tem omogočila Trstu, da lahko uporablja prestižno znamko, ki povezuje 750 tisoč podjetij iz 85 držav. Novost prinaša krajevnemu podjetništvu nove možnosti za vzpostavitev mednarodnih odnosov in nezanemar-ljive prednosti na področju storitev. Podpredsednik WTC Association Robert Dichiara je pojasnil, da se organizacija ukvarja s podpiranjem trgovinskih in gospodarskih simpozijev ter podobnih pobud. Pri tem zagotavlja visoke strukturne standarde in moderne storitve. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik Tržaškega sejma Fulvio Bronzi sta ob priložnosti spomnila, da se v Trstu že dolgo govori o snovanju velikega razstavnega in kongresnega centra. Oba menita, da bi bila najbolj ustrezna lokacija tržaško Staro pristanišče, kjer bi lahko pod okriljem WTC imeli sedež uradi in razstavni prostori raznih podjetij. Po trčenju od jeze poškodoval rešilca V ponedeljek je malo pred 20. uro prišlo do prometne nesreče v Ul. Visinada. Avtomobila sta silovito trčila, zaradi visoke hitrosti sta se nato znašla kakih 130 metrov daleč eden od drugega. Na kraj je takoj prihitel rešilec, a ranjenih ni bilo. Enega od voznikov je zaradi nesreče prevzel bes, udaril je v okno rešilca in ga razbil. Razjarjeni voznik je takoj zatem izginil, njegov avtomobil pa je začel goreti. Gasilci so kmalu zatem ukrotili plamene in zadržali vnetljive tekočine, ki so lile iz obeh vozil, cesta pa je bila zaprta prometu vse do 23. ure. Pomorščaka obšla slabost Venezuelskega pomorščaka, ki je zaposlen na tankerju z liberijsko zastavo Zeus, je včeraj ob zori obšla slabost. 49-letnega moškega so mučile silne trebušne bolečine, zato je do ladje, ki se je nahajala na sidrišču tržaškega pristanišča, pri-plul čoln krajevne kapitanije. Ko je zdravniško osebje ugotovilo, da je stanje pomorščaka resno, so ga nemudoma privedli na kopno in ga zatem odpeljali v glavno tržaško bolnišnico. FINANČNA STRAŽA - Na trgu sv. Antona slovesnost ob 233. obletnici ustanovitve Glavno poslanstvo boj proti davčnemu utajevanju Slovo deželnega poveljnika Fabrizia Lisija, nasledil ga bo Gianluigi Migliolo Na sliki z včerajšnje slovesnosti je Fabrizio Lisi skrajno desno, njegov naslednik Gianluigi Migliolo pa prvi z leve kroma Boj proti davčnemu utajevanju, delu na črno ter prekupčevanju z mamili in s ponarejenim blagom je še zlasti zaznamoval delovanje finančne straže v deželi FJK v prvih 5 mesecih leta 2007, ko so finančni stražniki opravili skupno 1.533 kontrol. V tem obdobju so odkrili skupno 87,5 milijona evrov utaje davka na dohodek, zabeležili pa so utajo davka na dodano vrednost (DDV) za 24,5 milijona evrov. Dejavnost finančne straže se je v primerjavi z istim obdobjem lani okrepila. Takrat so namreč v okviru 1.169 kontrol ugotovili skupno 79 milijonov evrov utaje davka na dohodek in 17 milijonov utaje DDV. Podatke so posredovali včeraj na slovesnem praznovanju ob 233. obletnici ustanovitve finančne straže, ki je bilo na Trgu sv. Antona ob udeležbi predstavnikov vojaških in drugih sil ter javnih uprav, med katerimi so bili deželni predsednik Riccardo Illy in župani občin Trst Roberto Dipiazza, Dolina Fulvia Pre-molin in Devin-Nabrežina Giorgio Ret, medtem ko je pokrajinsko upravo zastopala odbornica Marina Gu-glielmi. Glavni govor je na svečanosti imel deželni poveljnik Fabrizio Lisi, ki se je ob tej priložnosti tudi poslovil. Sredi julija ga namreč čaka nova zadolžitev v Rimu, njegovo mesto pa bo prevzel Gianluigi Migliolo. Lisi je v svojem posegu poudaril vlogo finančne straže, ki je zadolžena za gospodarsko varnost obča- nov v Italiji in sploh Evropski uniji. To finančni stražniki zagotavljajo dan za dnem z neutrudnim bojem proti davčnemu utajevanju, proti delu na črno, proti nezakonitim dejavnostim prek svetovnega spleta in proti prodiranju kriminala v italijansko ekonomijo. To so občani razumeli, je naglasil Lisi, kar so med drugim dokazali z množičnim obiskom razstave Izvirno in ponarejeno. Po Lisovem posegu so podelili priznanja nekaterim finančnim stražnikom, zadnji na vrsti pa je bil belgijski ovčar Natan. Marljivi kuža si je zaslužil zlato kolajno, ker je zavohal 100 kilogramov heroina, skritih v nekem tovornjaku v tržaškem pristanišču. Sicer je finančna straža v prvih petih mesecih letos odkrila skupno 137 davčnih utajevalcev (v istem obdobju lani 114) za skupno 47,8 milijona evrov utaje davka na dohodek (lani 37) in 9 milijonov utaje DDV(10,4). V zvezi z delom na črno so ugotovili 292 delavcev z neurejenim položajem (lani 147), ki niso sploh prijavili dohodkov oz. DDV, in 280 (lani isto) delavcev na črno v gradbenem, tesarskem in terciarnem sektorju. Dalje so finančni stražniki zasegli skupno 183 (103) kilogramov heroina, kokaina, hašiša in marihu-ane in v tej zvezi aretirali 34 ljudi (29), zaplenili pa so tudi 2 toni cigaret, 120 tisoč ponarejenih proizvodov in skupno 15 tisoč ilegalno izdelanih zgoščenk, dvd in videokaset. (ag) media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia i www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Vrtnarjenje s trajnicami je prečudovit užitek Kadar smo prezaposleni s svojimi poklicnimi obremenitvami, potrebujemo počitek ob delu, ki nas razbremenjuje vsakdanjih skrbi ob drobnih užitkih. Gibanje na prostem, z istočasno nego naših rastlin, je pač nenadomestljiva sprostitev. In trajnice so pri tem prav gotovo nekaj posebnega. Imeti svoj vrt ali vrtiček, ali vsaj bivalno teraso in tu zasajati tudi trajnice, je pač svojevrstno bogastvo. Saj nas v prostem času osrečuje marsikaj. Reševanje križank, dolgi sprehodi, skrb za kako domačo žival in še mnoge druge stvari nas sprostijo in pomagajo ohranjati psihično in fizično kondicijo. Vendar, zasajati rastline, opazovati njih rast in cvetenje, je nekaj posebnega. Kar pa je najpomembnejše, vrtne rastline nam vzamejo toliko časa, kolikor jim ga lahko posvetimo. Kadar imamo druge obveznosti, lahko na nas počakajo. Le prezahtevnih ne smemo gojiti, če se jim ne moremo posvečati vsak dan. Gojenje rastlin v loncih in posodah je primerno za tiste, ki ne potujejo veliko in tiste, ki niso močno zaposleni z drugimi obveznostmi. Vrtne rastline, tudi trajnice, pa lahko gojijo tudi tisti, ki so občasno odsotni dalj časa ali imajo občasno močno natrpan dan z drugimi aktivnostmi. Vrtne trajnice so potrpežljivi družabniki, ki tudi v naši odsotnosti živijo svoje življenje in nas ob vrnitvi marsikdaj presenetijo z novo rastjo in novim cvetjem. Kadar imamo čas za svoj vrt in kadar je vreme toplo in primerno za delo v vrtu, se tu lahko razgibamo, naužijemo svežega zraka in damo krila naši domišljiji pri kreiranju novih in novih vrtnih motivov. Vrtne rastline nam nudijo nešteto možnosti oblikovanja "živih in Lepi listi in cvetoče trave so nasprotje kričečemu cvetju. spreminjajočih se slik". Zlasti trajnice se iz dneva v dan spreminjajo. Imajo drugačne velikosti listov, velikokrat so tudi drugače obarvane. Danes cvetijo ene, jutri druge. Nekatere oblikujejo zanimive in lepe plodove, druge bodo hvaležne za N __USINA , mični) igri posebno energijo radostnega, neobremenjenega in vitalnega muziciranja. Sestri sta prvič zelo resno skupaj zaigrali pred dvema letoma in pod vodstvom obeh svojih profesoric v sicer kratkem času (in manjšem številu nastopov) uspeli oblikovati dobro uigran duo. Marljivo, vztraj no, a ze lo odloč no se mla di glas beni ci poglabljata v literaturo za klavir in flavto in občinstvu ponudita precej samosvoje interpretacije, ki marsikdaj vzbudijo občutek, da sestri živita precej drugačen notranji svet oz. da zelo različno doživljata glasbo samo. Prav ti različni pogledi in pristopi (ki se kasneje, ob nasvetih obeh mentoric, zlijejo v zvočno in predvsem muzikalično zelo čeden kompromis) v skupni igri Jane in Mete ustvarijo presežek, ki zaenkrat še najbolje zazveni v romantičnih skladbah. Ritmični »nemir« in močna čustvena razgibanost romantičnih mojstrov (in tistih, ki so jim tudi po romantiki zvesto sledili) osvajata tako Meto kot Jano in zato so tudi njune izvedbe skladb Benjamina Godarda (Suite de toris morceaux v B-duru, op. 166) Alberta Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija), F. Mendelssohna - Bartholdyja (Rondo caprissioso, op. 14 - za klavir), F. Chopina (Scherzo v cis -molu, op. 39, št. 3 - za klavir) in predvsem Cecilee Chaminade (Concertino, op. 107) vzorne, zgledne, doživete ... Manj poustvar-jalnega elana in iskrenega zanosa glasbenici namenita skladbam, napisanim po Romantiki. Novi zvokovni ideali, ekspresionizem, neoklasicizem ju (vsaj zaenkrat) ne navdušujejo in slednje odseva tudi njuna (sicer korektna) izvedba skladbe Sicilienne et burlesque, op. 23 za flavto in klavir Alfreda Caselle. Da sodobnejša zvočna iskanja (in raziskovanja) niso priljubljeno področje sester Fajdiga, je »pripovedovala« tudi izvedba Zvočnega pejsaža za flavto solo slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča. Kakorkoli bo prihodnost zrežirala življenjski in delovni usmeritvi Jane in Mete, je njun koncert na Kostanjevici samo še utrdil spoznanja, da imajo izjemna prefinjenost muziciranja in lep ton 'Janine flavte' in uporniški duh 'Metinega klavirja' zagotovljeno tudi uspešno glasbeno pot. Tatjana Gregorič Zbor Obalca v Kopru Tržaška zborovodkinja Aleksandra Pertot je pred dvema letoma prevzela vodstvo mešanega zbora Obal'ca v Kopru. Ustvarjalna glasbenica si je za konec tega pevskega leta zamislila priložnostni projekt, ki ga bo zbor izvedel nocoj na letnem koncertu ob dnevu državnosti. Koncert z naslovom »Oh, ljubezen pla-meneča« je nastal v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Koper; vsebinsko bo predstavljal v čustvenem duhu različne aspekte ljubezni v slovenski in španski glasbeni literaturi. Prvi del programa bo namreč obsegal izbor slovenskih zborovskih pesmi na to temo, drugi pa zbirko samospevov po španskih ljudskih motivih, ki jih je spisal dramatik Federico Garcia Lorca, v priredbah Marca Sofianopula. Poleg zboro-vodkinje bo tržaški delež močno zaznamoval ta dogodek: samospeve bo namreč izvedla sopranistka Tamara Sta-nese, povezovalne koreografske točke pa plesalka Raffaella Petronio. Sodeloval bo tudi mlad koprski kitarist Martin Knez. Koncert bo ob 21.uri v atriju Televizije Koper. (ROP) Gorni Kramer Quartet & Martina Feri V okviru oddaj čezmejne televizije bo jutri zvečer ob 22.30 na sporedu posnetek koncerta Gorni Kramer Quartet & Martina Feri. Po ustaljeni praksi sodelovanja med Tv centrom Koper Ca-podistria in deželnim sedežem Rai za Furlanijo Julijsko krajino, si bodo gledalci lahko ogledali koncert ali na TV Koper ali na Tretji mreži bis - Slovenski program. Koncert, ki je bil posnet 15. marca letos v Kulturnem domu v Gorici, je doživel izjemen uspeh. Gorni Kramer Quartet sestavljajo uveljavljeni vsestranski glasbeniki: harmonikar Sebastiano Zorza, kitarist Marko Feri, basist Aleksandar Paunovič in bobnar Giorgio Fritsch. Po potrebi in razpoložljivosti se kvartetu pridruži jazz pevka Martina Feri. Repertoar skupine sestavljajo skladbe iz zlatega obdobja swinga, tako evropskega kot ameriškega, standard jazz balade, argentinski tango in melodije 50-tih in 60-tih let, v katerih se prepletata atmosferi francoskega "valse musette" in gipsy jazza. Kvartet nosi ime po velikem italijanskem harmonikarju in skladatelju Gor-niju Kramerju, eden izmed najzaslužnejših obujevalcev jazza v Evropi. "Notes vagabondes" je naslov Live-CDja, ki je ga je leta 2005 izdala milanska založba Sinfonica, kvartet pa je že na delu v studiu, saj zgleda da bo še v tem letu zagledal luč nov glasbeni izdelek. RAi, tretja mreža bis, bo koncert predvajala v ponovitvi v petek, 29. junija ob 20.50. Postojna: Fešta na koncu mesta v petek in soboto Fešta na koncu mesta je kulturno glasbeni dogodek, ki se vsako leto odvija v Postojni, v organizaciji Epicentra in s sodelovanjem Radia 94 in NTR. Fešta se bo letos odvijala v petek, 29. in v soboto, 30. junija. V petek, 29. junija bodo prireditveni prostori, kjer se nahajajo nogometno igrišče, igrišče za odbojko na mivki in poletni bar najprej domena lepih deklet. Ob 21. uri bo namreč na sporedu izbor miss Epicentra. Komisija bo imela zahtevno nalogo izbrati najlepšo med desetimi simpatičnimi lepoticami. Miss Epicentra pa bo po razglasitvi besedo in oder predala rockerjem. Prisotne bodo ogrele skupine Gino and Band, Polycarp blues band in Rockart d.d.. Nato bo za pravi vrhunski rock večer poskrbela skupina Crvena Jabuka. Gre za eno izmed zgodovinskih skupin nekdanje Jugoslavije. Radijska fešta se bo pričela v soboto, 30.6. ob 18. pred postojnskim Epicentrom z zaključnim dejanjem otroškega festivala Rompompom in nastopom mladih pevskih talentov. Kot vsako leto se bo prireditev odvijala na dveh odrih; na enem bodo na svoj račun prišli prijatelji narodno-zabavne glasbe ob poslušanju ansamblov Nanos, Biseri in Novi spomini. Na drugem pa bodo obiskovalci lahko spremljali koncerte Jana Plestenjaka, Žane, Omarja Naberja in Mirana Rudana ter skupin Pero Lovšin in Španski borci, Pop Design in Mary Rose. (i.F.) 1 4 Sreda, 27. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it SOVODNJE - Župan poslal na deželo pismo s pripombami in zahtevami po spremembah Sklep o travnatih površinah bo preprečil urbanistične posege Petejan:»Naša občina med najbolj prizadetimi«- Posegel tudi Špacapan Deželni odlok, ki vzpostavlja nov omejitveni režim na travnatih površinah, bo prizadel predvsem sovodenjsko občino, saj utegne preprečiti ali vsaj odložiti za nedoločen čas že načrtovane urbanistične posege. Tako trdi župan Sovodenj Igor Petejan, ki je na deželnega odbornika Enza Marsi-lia in na videmsko glavno direkcijo za kmetijska, gozdnata in gorata območja naslovil včeraj uraden dokument s seznamom pripomb in zahtev po spremembi odloka. »Naša občina bo med najbolj prizadetimi, saj odlok razglaša za zaščitene travnate površine območja, kjer nameravamo širiti obrtno cono na Malnišču ter obrtno in komercialno območje v neposredni bližini goriške industrijske cone in sežigalne naprave ter celo vrsto zazidljivih parcel,« opozarja župan in dodaja, da Sovodenjci že prihajajo na občino protestirat, velika večina ljudi, ki jih ukrep utegne prizadeti, pa s tem sploh niso seznanjeni. Petejan je pojasnil, da je deželni ukrep, ki se sklicuje na evropsko zakonodajo, načeloma upravičen, saj skuša obvarovati teritorij pred divjo cementifikacijo, vendar dežela ni upoštevala že izdelanih regulacijskih načrtov in že izdanih gradbenih dovoljenj, kar pomeni, da niti ni upoštevala dovoljenj, ki jih je sama izdala javnim upravam ali zasebnim lastnikom. »Pri odborniku Marsilio sem že posegel, ta pa je zagotovil, da bodo problem rešili. Sprašujem se, kdaj in kako. V torek, 2. julija, bo namreč zapadel rok za predložitev pripomb k sez- Igor Petejan bumbaca namu travnatih površin, marsikdo pa se bo po tem datumu znašel z okoljsko omejitvijo na zemljišču, kjer je morda že začel graditi. Dežela tvega vrsto prizivov in morda tudi plaz zahtev po odškodnini, kar jo utegne drago stati,« pravi Petejan in pojasnjuje, da so seznam travnatih površin sestavili deželni tehniki, ne da bi se vnaprej posvetovali s krajevnimi upravami, kar je sicer po deželnem zakonu št. 9 iz leta 2005 predvideno. »O sklepu dežele smo bili obveščeni pred nekaj tedni. Obvestilo je na občino prišlo ob koncu maja, vsekakor potem, ko je že začel odtekati rok 60 dni za vložitev pripomb. Sprva nam učinki sklepa niso bili jasni, kmalu pa smo razumeli, da tvega blokirati celo vrsto posegov, ki jih načrtujemo za družbeni in gospodarski razvoj naše občine. Nemudoma smo se obrnili na deželne urade, prejeli pa smo različna tolmačenja po pravilu, da desna roka ne ve, kaj počenja leva roka,« poudarja Petejan in razlaga, da za- Mirko Špacapan bumbaca kon sicer dopušča gradnjo na teh zemljiščih, vendar pod pogojem, da pristojni deželni funkcionar izda ustrezno dovoljenje. »Med drugim naj bi takšno dovoljenje izdali le pod pogojem, da v zameno za na primer tisoč kv. metrov zazidane površine mora lastnik pridobiti drugje tisoč kv. metrov zelene površine. To pomeni, da bo na eni strani gradil, na drugi pa rušil. Se vam zdi smiselno?« Župan opozarja tudi na pravni problem, saj z neupoštevanjem regulacijskih načrtov in že dodeljenih gradbenih dovoljenj dežela de facto preklicuje svoje sklepe. Zato se je sovodenjska uprava obrnila na odvetnika, pristopila pa je tudi k skupini občin z desnega brega Soče in skupaj z njimi poslala odborniku Marsiliu in videmski direkciji uradno pismo s pripombami k seznamu travnatih površin. Med drugim v njem zahteva, naj se upoštevajo regulacijski načrti, krajevne specifike in gospodarski potencial zemljišč, ki jih je občina namenila proizvodnim dejavnostim. V bistvu Obrtna cona na Malnišču, ki jo občina namerava širiti, dežela pa naj bi tamkajšnje travnate površine zaščitila z omejitvami in s prepovedjo gradnje. bumbaca z ostalimi župani zahteva, da naj na zazidljivih površinah odpadejo vse omejitve. Župani računajo tudi na politično pomoč in so zato posegli pri deželnih svetnikih iz Goriške. Mirko Špacapan (Slovenska skupnost) je pojasnil, da je bilo vprašanje seznama travnatih površin obravnavano v deželnem svetu pred približno dvema letoma. »Takrat smo opozorili deželno vlado, da je za naše kraje ukrep nekoristen, v zameno pa smo prejeli odgovor, da predstavlja razvojno priložnost v okoljskem mislu, čemur namenja Evropska unija številne finančne prispevke. Tedaj nam je le uspelo izvzeti iz odloka Kras, ker smo ocenili, da potrebuje drugačne oblike zaščite. Nazadnje pa se je zgodilo to, česar smo se najbolj bali: dežela je evidentirala travnate površine, občine pa morajo sedaj utemeljiti deželni upravi, zakaj območja, ki so sicer travnata, ne potrebujejo zaščite, v kolikor so namenjena rezidenčnim gradnjam ali produktivnim dejavnostim. Spet smo se znašli pred zakonom, ki sloni na dobrih namenih, povzroča pa celo vrsto problemov, za katere bodo plačevali predvsem župani,« pravi Špacapan, ki je s kolegi v deželnem svetu posegel pri odborniku Marsiliu in prejel zagotovilo, da bo dežela resno upoštevala občinske pripombe pri sestavi dokončnega spiska travnatih površin. »Kjer pa se problem zazidljivosti ne postavlja, naj se zakon izkoristi, ker nudi možnost za črpanje denarja za vzdrževanje in ovrednotenje travnatih površin,« zaključuje Špacapan. (ide) GORICA - Občina Vozniki s tečaji do točk Voznikom, ki morajo zaradi prekrškov ponovno pridobiti izgubljene točke na vozniškem dovoljenju, bodo tudi v Gorici nudili brezplačne tečaje. Na včerajšnjem zasedanju je namreč goriški občinski odbor sprejel sklep, na podlagi katerega bo poveljstvo mestnih redarjev poslalo na ministrstvo za prevoze ustrezno prošnjo in dokumentacijo, nato pa bo policijska šola ANCI dežele Furlani-je-Julijske krajine organizirala lekcije za avtomobiliste. »Brezplačne tečaje lahko priredi samo šola ANCI. Da bi pospešili postopek, smo vložili prošnjo skupaj z občino Gradišče, ki je zanjo že predčasno poskrbela. Žal pa je ministrstvo zavrnilo to možnost. Dovoljenja izdajajo le posameznim občinskim upravam,« je povedal goriški podžupan in odbornik za mestne redarje Fabio Gentile. Dodal je, daje birokratski postopek za pridobitev dovoljenja navadno dokaj dolg. »Ne moremo predvideti, koliko časa bo minilo do odobritve prošnje in kdaj se bodo začeli tečaji v Gorici. V Gradišču so na primer čakali poldrugo leto. Zaenkrat smo določili prostore, kjer bodo potekali tečaji, in sicer v dvorani večnamenskega centra v ulici Baiamonti v goriškem Podtur-nu,« je povedal Gentile. Tečaji, ki jih namerava organizirati Romolijeva občinska uprava, bodo odprti vsem voznikom in ne le tistim, ki so bili ob točke zaradi prehoda skozi rdečo luč na goriških križiščih, kjer so bile nameščene (in pred kratkim odstranjene) fotokamere. »Tečaji služijo le ponovni pridobitvi točk, ne morejo pa preprečiti odvzema vozniškega dovoljenja v primerih, ko je do tega prišlo,« je še pojasnil Gentile. Glede ostalih resorjev, ki so v njegovi pristojnosti, je odbornik Gentile povedal, da se nadaljujejo pogovori z goriško zvezo trgovcev ASCOM, dogovarja pa se tudi z lastniki vrtiljakov in s kramarji Andrejevega sejma. Obnova Travnika zahteva namreč novo razporeditev atrakcij in stojnic, do dokončnega dogovora pa zaenkrat še ni prišlo. (Ale) GORICA - Prostovoljno delo Boljši zakon za boljše storitve V letu 2006 je bilo v registru dežele FJK vpisanih 959 združenj prostovoljnega dela, medtem ko je članov - če upoštevamo tudi civilno zaščito in nevpisana društva - okrog 50 tisoč. Podatke so posredovali v soboto v Gorici, na sedmem deželnem zborovanju združenj prostovoljnega dela, ki se ga je med drugimi udeležil deželni odbornik Roberto Antonaz. »Gre za prelomno skupščino, saj pravkar teče razprava o novem zakonskem okviru za področje prostovoljnega dela,« je povedal Antonaz, po katerem se je svet volontari-ata v deželi FJK v zadnjih letih razvil po številčnosti članov in in kakovosti. »Zato je potrebno, da pride do posodobitve deželne zakonodaje skladno z zakonskimi spremembami na državni ravni,« je poudaril Antonaz in dodal, da se pogledi deželne uprave in organizacij prostovoljnega dela ujemajo, kar je podlaga za dober zakon. »Do zakonskih sprememb mora priti na osnovi sodelovanja in dialoga. Nepo-pustni moramo biti pri obrambi načela prostovoljnega dela, ki ne zahteva v zameno plačila. Volontariat je kultura nesebične pomoči, ki jo je treba negovati in ohranjati. Novi zakonski okvir bo moral omogočati vsem, ki želijo prispevati k družbi s prostovoljnim delom, da bodo imeli na razpolago primerne strukture, zato da bodo storitve kakovostne,« je zaključil Antonaz. V novem deželnem odboru za volontariat bo Goriško predstavljal Giuseppe Franco Livot, v odboru, ki upravlja posebni fond, pa bo Aldo Furlan. (Ale) GORICA - Aretirali mladeniča Napadel karabinjerja Goriški karabinjerji so v nedeljo aretirali 33-letnega A.P. iz Gorice zaradi upiranja in poškodb, prizadejanih agentu varnostnih sil. Karabinjerje so v nedeljo popoldne opozorili, da se v lokalu z videoigrami na goriškem korzu Italia vinjen mladenič nasilno in moteče obnaša do ostalih gostov. Da bi preprečili morebitne nasilne izpade, so se obrnili na ka-rabinjersko poveljstvo. Patrulja, kije opravljala redno kontrolo mesta, je nemudoma posegla in domnevnega nasilneža našla v lokalu, kjer ga niso uspeli obvladati kljub pozivom, naj odide iz igralnice. Ob pogledu na agente je pobesnel, na zahtevo po osebnih dokumentih pa odreagiral s težkimi besedami in grožnjami. Naenkrat se je pognal proti karabinjerjem in se jim poskušal s silo izmuzniti ter zbežati iz lokala. Ni mu uspelo, saj ga je vodja karabinjer-ske patrulje onesposobil in mu preprečil beg. Obvladal ga je in mu nataknil lisice, 33-letni Goričan pa si je nakopal ovadbo zaradi upiranja in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju. Enega od dveh karabinjerjev je med poskusom nasilnega preboja lažje poškodoval, zaradi česar sta mu bila predpisana dva dneva zdravljenja. Mladi nasilnež, ki je v preteklosti že imel odprte račune s pravico zaradi podobnih izpadov, se je znašel v celici goriške kaznilnice v ulici Barzellini, o posledicah njegovih kaznivih dejanj pa bo odločal sodnik, kije aretacijo potrdil. GORICA - Policijski sindikati pri prefektu Brez okrepitve osebja varnost pod vprašajem Policijski sindikati zahtevajo čimprejšnjo okrepitev osebja, kar bi jim omogočilo vsaj koriščenje poletnih dopustov. Včeraj so se goriški predstavniki policijskih sindikatov SIULP, SAP, Silp-CGIL, COISP, SIAP, CONSAP in Fsp-UGL sestali z goriškim prefektom Robertom De Lorenzom in ga opozorili na ohromljeni organik, ki ga predvsem bremeni zagotavljanje varnosti v centru za nezakonite prislejence CPT pri Gradišču. Srečanja se je udeležil tudi kves-tor Emilio Rucco. Pomanjkanje osebja postavlja pod vprašaj dopuste, problem pa so predvsem varnost in storitve, namenjene občanom, ki jih nezadostno število policistov ne bo moglo primerno zagotavljati. Pre-fekt in kvestor sta se obvezala, da bosta zahtevo posredovala na ustrezne rimske urade, saj se tudi sama dobro zavedata, da bodo brez ojačitve organika nastradali predvsem občani. Sindikalni predstavniki so izrazili zadovoljstvo nad sprejeto obvezo, obenem pa opozarjajo, da kvestura že dolgo časa deluje v emergenčnem stanju, zaradi česar pričakujejo, da bo Gorica čim prej dobila vsaj minimalen kontingent novih policistov. Bolezni črevesja V goriški bolnišnici so včeraj odprli novo ambulanto za zdravljenje kroničnih bolezni črevesja. Gre za vedno bolj pogosta obolenja prebavnih organov, bolnikom pa bodo odslej pomagali vsak torek med 14. in 16. uro (nujno potrebna je predhodna najava na tel. 0481-592043 ali 0481-592044) v okviru oddelka za gastroenterolo-gijo v prvem nadstropju goriške bolnišnice. Za odprtje nove ambulante si je prizadevalo združenje obolelih s Crohnovo boleznijo in ulceritivnim kolitisom iz dežele FJK (AMICI Fjk). Gre za bolezni, ki se javljata s črevesni krči in napadi, slabostjo in bruhanjem, izgubo apetita in telesne teže, močno drisko in rektalnimi krvavitvami. Paciente najpogosteje zdravijo s protivnetnimi zdravili. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 27. junija 2007 15 GORICA - S parkom spomina bodo turistično ovrednotili kraje prve svetovne vojne Bogastvo goriškega Krasa skrito v muzeju pod milim nebom Uredili petnajst tematskih poti in namestili table - Marinčič: »Vpripravi obširnejši marketing Krasa« Promocija zgodovinskega, kulturnega in naravnega bogastva goriškega Krasa ter spodbujanje tematskega turizma sta cilja Muzeja na prostem prve svetovne vojne, ki ga snujejo na Krasu in ga bodo v petek ob 18. uri predstavili v palači Attems-Petzenstein v Gorici. Muzej na prostem nudi obiskovalcem vrsto didaktičnih pešpoti in kolesarskih stez na območju med Doberdobom in Komnom, uresničen pa je bil v okviru projekta Interreg Italija-Slo-venija Park spomina: gre za projekt ovrednotenja zgodovinskega spomina prve svetovne vojne, ki se bo zaključil 30. junija. »S tem projektom smo deloma udejanjili ambicioznejši načrt ovrednotenja zgodovine in okolja goriškega Krasa, ki ga je pred leti začrtala Kraška gorska skupnost. Po njeni ukinitvi je dobro priložnost za financiranje ponudil program Interreg,« je včeraj povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pojasnil, da je evropski prispevek v znesku 150.000 evrov, katerim je goriška pokrajina dodala še 50.000 evrov, omogočil predvsem ureditev petnajstih tematskih poti po goriškem Krasu. Med temi je pet čezmejnih stez, ki bodo pridobile na zanimivosti po padcu schen-genske meje 1. januarja prihodnjega leta. Goriška pokrajina bo v soboto, 30. junija, organizirala voden ogled nekaterih izmed obnovljenih poti; zbirališče bo med 9. in 9.30 v Redipulji, pred restavracijo Redipu-glia, po nagovorih deželnih in krajevnih upraviteljev ter drugih partnerjev pri pro- jektu pa bo ekskurzija v spremstvu dveh izvedencev (za informacije je na razpolago tel. 0481-385269/291/217). Poti so vezane na štiri teme, ki zadevajo prvo svetovno vojno v naših krajih. Prva tema je pozicijska vojna, s katero bodo obiskovalci seznanjeni na območju Folja-na in Polača. Druga tema bodo vojaška zavetišča in predori, ki jih bodo obiskovalci spoznali na območju Vrha, o življenju v zaledju fronte pa bodo več izvedeli na poteh, ki tečejo na območju občine Doberdob. Zadnji sklop stez, ki potekajo po Foljanu in Redipulji, bo vodil skozi zgodovinski spomin prve svetovne vojne. »Ob ureditvi stez smo postavili 94 trijezičnih informativnih tabel z zemljevidi, informacijami ter odlomki literarnih del in člankov. Izdelan je bil tudi trijezični DVD z naslovom Muzej na prostem prve svetovne vojne na Krasu, v kratkem pa bo v okviru projekta vsem dostopna tudi spletna stran,« je povedal Marinčič. Odbornik je še podčrtal, daje zaključeni projekt le prvi korak, ki ga je pokrajina naredila v smeri promocije goriškega Krasa. »S podpredsednico Roberto Demartin in odbornico Maro Cernic pripravljamo obširnejši marketing Krasa, poskrbljeno pa bo tudi za prekvalifikacijo infrastruktur prve svetovne vojne. Začeli bomo pri Debeli griži, nakar bomo poseg razširili na ostale kraje goriškega Krasa,« je povedal Marinčič in dodal, da je dežela FJK že izrazila zanimanje za uresničitev pokrajinskih načrtov na Krasu. (Ale) GORICA - Okence na pokrajini Podjetja seznanjajo z okoljskimi predpisi Podjetjem, ki nameravajo odpreti obrat na Goriškem in potrebujejo zato dovoljenje o učinkih na okolje VIA (»Valutazione impatto ambientale«), je odslej na razpolago okence »Ambiente facile«. Odprli so ga na goriški pokrajini, ki nudi podporo podjetnikom s predhodnim informiranjem o pogojih in predpisih, ki jih morajo tovarne izpolnjevati, da lahko delujejo v določenih oko ljih. »Pokrajina z veliko resnostjo obravnava okoljsko problematiko in spoštovanje predpisov na tem področju. Mnogi nas imajo za zgled,« je na včerajšnji predstavitvi okenca »Ambiente facile« povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ob katerem sta spregovorila tudi odbornica Mara Cernic in vodja urada za okolje Flavio Gabrielcig. »Če želimo dati goriškemu gospodarstvu zagona, moramo priklicati nove kapitale in investitorje. Od podjetnikov, ki želijo odpreti obrat na Goriškem ali Tržiškem, pa brezkompro- Predsednik Enrico Gherghetta in odbornica Mara Cernic bumbaca misno zahtevamo, da spoštujejo zakone glede omejevanja onesnaževanja,« je poudaril Gherghetta in dodal: »Preden sprožijo postopek za pridobitev dovoljenja o učinkih na okolje VIA, ki ga izdajajo naši izvedenci, se lahko podjetniki obrnejo na novo okence. Sedež bo zaenkrat v pokrajinski palači, nato pa ga bomo preselili v nove prostore, o čemer bomo pravočasno seznanili javnost.« Gherghetta je tudi omenil, da je z včerajšnjim dnem na spletni strani pokrajine na razpolago seznam utemeljitev, zaradi katerih so tehnični uradi pokrajine doslej oddali oz. odklonili dovoljenje VIA podjetjem, ki so vložila prošnjo. »VIA je zgolj tehnični dokument, ne pa politični. Če uradi izdajo negativno mnenje, kot se je zgodilo pred nedavnim glede neke steklarne, gre zgolj za pomanjkljivosti v spoštovanju zakonodaje, ne pa za apriorne odločitve odbora. V trenutku, ko podjetje izpolni vse pogoje, se negativna ocena lahko prekliče,« je zaključil Gherghetta. (Ale) Odbornik Marko Marinčič med prikazom območja, kjer uresničujejo čezmejni Park spomina. bumbaca SOVODNJE - Obhodi civilne zaščite Pozor, ogenj V ponedeljek obvladali podtaknjen požar za sežigalno napravo Na Sovodenjskem so v stanju pripravljenosti zaradi požarne nevarnosti. V ponedeljek zvečer je izbruhnil požar približno 200 metrov od hiš na Produ pod Kozarencami. Krajani so začutili duh po dimu, a ognja niso tako opazili. Civilna zaščita in gasilci so bili obveščeni okrog ob 21. ure; nanje se je obrnil domačin z Maj-nic, kije zagledal ogenj na levem bregu Soče in takoj sprožil alarm. Na kraj sta najprej prišli ekipi goriških gasilcev, ki sta se jima kmalu pridružili ekipi prostovoljnih gasilcev sovo-denjske civilne zaščite. Gašenje je bilo dokaj težavno zaradi težko dostop- nega kraja. Gorelo je namreč v neposredni bližini goriškega upepeljeval-nika v smeri Soče; v glavnem gre za neobdelane zelene površine, ki so močno zaraščene z nizkim gozdom. Gašenje in sanacija prizadetega zemljišča sta trajala pozno v noč. Kot so ob koncu povedali, večje škode ni bilo, pogorišče pa obsega polovico hektarja. Sklepajo, daje bil ogenj podtaknjen. Zato bo civilna zaščita v prihodnjih dveh mesecih priredila v so-vodenjski občini redne obhode z namenom, da pravočasno opazijo ogenj in morebiti prestrežejo neodgovorne podtikovalce požarov. Drogo skrival v roleti Tržiška policija je aretirala 19-letnega B.D. iz Tržiča, ki je na svojem domu v roleti skrival mamilo in denar. Mladenič je sedaj v goriškem zaporu. V okviru preiskave, ki jo je koordiniralo tožilstvo tržaškega sodišča za mladoletne, so agenti pregledali še pet stanovanj. B.D. je doma skrival ovoj s 50 grami hašiša, manjši ovoj z enim gramom in pol istega mamila, tehtnico in nekaj sto evrov, ki jih je zaslužil s preprodajo. V preiskavi je policija pred nekaj meseci prijavila sodniku tudi mladoletnega L.T., ki se je v spremstvu B.D. vračal iz Slovenije z nekaj grami heroina v žepu. Padla je s kolesa Iz nejasnih razlogov je padla s kolesa in se telesno poškodovala. Včeraj zjutraj je na ulici Garzarolli v Gorici prišlo do nesreče, v kateri je 75-letna L.M. utrpela telesne poškodbe, zaradi katerih jo je rešilni avto odpeljal v goriško bolnišnico. Ženska se je vozila proti sv. Ani, ko je izgubila ravnotežje in padla. Mimoidoči so poklicali rešilno vozilo, prometna policija pa ne izključuje, da je bil za padec ženske kriv avtomobil. Stavka tovarne Chico Mendes Delavci tovarne Chico Mendes iz Tržiča, ki izdeluje žerjave, se bodo v tem tednu protestno odrekli naduram in porazdelili v različnih dneh pet ur stavke. Protest delavcev in pokrajinskega tajništva sindikata FIOM CGIL je vzbudila odsotnost odgovora vodstva tovarne v zvezi z nagrado, ki bi si jo delavci zaslužili zaradi dobrih rezultatov. Vodstvo podjetja je po začetni odprtosti, ki jo je maja pokazala med srečanjem s sindikati, zanikala možnost skupinske nagrade 50 delavcem, češ da ji to preprečuje statut, sindikati pa opozarjajo, da bi moralo podjetje spoštovati predpise vsedržavne pogodbe. Umetnost na Goriškem Danes ob 11. uri bo v mestni galeriji v Novi Gorici na potezi okrogla miza o vizualni umetnosti na Goriškem, ki jo prirejajo v okviru razstave Universe of Art / Vsemirje umetnosti. Na srečanju, ki so ga poimenovali Nelagodje v kulturi, bo poseglo več izvedencev in umetnikov, okroglo mizo pa bo vodila novinarka Klavdija Figelj. O socialni kooperaciji Na goriški pokrajini bo potekal seminar o družbeni kooperaciji na Goriškem, ki ga prirejajo v okviru projekta Equal Iso.New. Danes ob 9. uri bo prvi spregovoril pokrajinski odbornik Marino Visintin, predavanja pa se bodo zaključila ob 12.45. Jutri ob 9. uri bo delovni dan odprl predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, zadnji poseg pa bo na vrsti po govoru deželnega odbornika Roberta Cosolinija ob 12.30. GORICA - Združenje Amidei s sodelavci in gosti v Ljubljani Zanima jih sodelovanje Utrjevali bodo stike med izobraževalnimi institucijami, čez mejo predstavljali avdiovizualne dosežke Nagrado za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei so včeraj v Ljubljani prvič predstavili širši slovenski javnosti. Združenje Amidei, nosilec in gonilec v Gorici najbolj priznane filmske manifestacije, je izbralo slovensko prestolnico za oris dejavnosti in programa letošnjega festivala. Lokacija, kot se za filmsko dejavnost spodobi, je bila izvrstna: Kinoteka, srž slovenske filmogra-fije v samem centru mesta. Amidejevci so se s predsednikom Nereom Battellom in direktorjem Giuseppejem Longom na čelu udeležili predstavitve v polni sestavi, s seboj pa so pripeljali še številne goste iz dežele FJK in z njimi opravili tudi vrsto strokovnih obiskov. V sproščenem vzdušju je odv. Battel-lo predočil slovenski publiki dosedanje dosežke filmskega festivala, zametki katerega segajo v leto 1981, ko so Darko Bratina in drugi ljubitelji filma, med katerimi velja omeniti Kinoatelje, zarisali pomemben načrt in si zastavili ambiciozne cilje: posredovati goriškemu občinstvu bisere filmske umetnosti in ključ za njihovo razbiranje. Z leti je festival, ki mu je od vsega začetka sta- Sergio Amidei la ob strani goriška občina, prerasel v organizirano celoto ter od leta 1992 dalje vključil tudi tekmovalno dejavnost in področne utrinke. Iz leta v leto je širil svoja obzorja in rasel ter občasno zaobjel tudi slovensko produkcijo. Tako bo tudi letos, med 26. izvedbo, je poudaril Battello, ki je pozdravil predstavitev v Ljubljani, v mestu z visoko stopnjo filmske kulture kot temelj za nadaljnje in poglobljeno sodelovanje s slovenskim filmskim svetom. V imenu občine Gorica je pozdravil županov glasnik Stefano Cosma, ki je spomnil, kako je mesto vedno sodelovalo pri tej pomembni pobudi, in potrdil, da občinska uprava podpira sodelovanje z Ljubljano, ki lahko najde pomemben združevalni trenutek ravno v izobraževalnih institucijah. Prisotne je pozdravil tudi Livio Jacob, direktor Furlanske kinoteke iz Humina, ki je sogovornike seznanil z novim, konec lanskega leta izglasovanim deželnim zakonom o filmu, ki predstavlja osnovo za celotno ustvarjalnost na filmskem področju. Paolo Vidali iz sklada za film in avdiovizualna sredstva dežele FJK je pojasnil, da je dejavnost sklada osredotočena na izobraževanju, proizvodnji in distribuciji avdiovizualnih izraznih zvrsti, saj skušajo pospešiti možnost njihovega prodora tudi in predvsem izven deželnih mej a. In kam naj se najprej ozremo, j e zaključil Vidali, če ne ravno k najbližjim sosedom? Ljubljanske predstavitve, ki jo je vodil profesor in velik prijatelj goriških filmar-jev Jože Dolmark, sta se udeležila tudi vodja direktorata za medije pri slovenskem ministrstvu za kulturo Igor Prosnik in direktor Filmskega sklada Denis Miklavčič. Aleš Waltritsch 1 6 Sreda, 27. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / VIPAVA - Na mednarodnem ocenjevanju Vipavska sira z zlatom Pri izdelavi ostajajo zvesti tradiciji [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALLORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. U Kino Vipavski sirarji sir negujejo ročno. foto k. m. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 16.50 - 18.00 »I Robinson - Una famiglia spaziale«; 20.00 -22.00 »Sole nero«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 - 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.20 »Il destino di un guerriero - Alatriste«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). Nanoški in beli sir, ki ju izdelujejo v Agroindu Vipava 1894, stana21. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, ki poteka v sklopu Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, prejela veliko zlato medaljo. Paradna izdelka iz Agroindove mlekarne sta doslej prejela več nagrad tudi na mednarodnih ocenjevanjih. Nanoški sir je prvi izdelek v Sloveniji, ki je prejel znak »geografsko poreklo«; dobil ga je leta 2003 in je tudi sicer eden redkih slovenskih sirov, ki se ponaša s tem znakom. Imata ga še tolminski in bovški sir. Njegova prednost je v tem, da je izdelan izključno iz mleka iz domačega okolja: s Krasa, iz Vipavske doline, s Trnovske planote in iz postojnske regije, krave pa so hranjene samo z naravnimi krmili. Na planini Nanos so sir izdelovali že v 16. stoletju, zapisi o postopku izdelave pa segajo v 19. stoletje. V vipavski mlekarni so pri izdelavi na-noškega sira ohranili tradicijo: mleko se predela ločeno, pri izdelavi sira pa drugih dodatkov, razen mikrobiološke kulture in sirišča, ne uporabljajo. Sir med zorenjem negujejo samo ročno, po takšnem postopku ga izdelujejo že dvajset let. »Njegov značilen, rahlo pikanten in prijetno slan okus se oblikuje po dvomesečnem zorenju, intenzivno rumeno barvo pa ima zaradi ustreznega mleka, ki vsebuje naravna rumena barvila,« pojasnjuje živilska tehnolo-ginja in predsednica GIZ nanoški sir, Nataša Marc. V vipavskem Agroindu na leto predelajo 50 ton nanoškega sira, prav toliko tudi belega sira, ki ga izdelujejo zadnjih petnajst let. »Količine niso velike, so pa zato siri skrbno predelani in so iz najbolj kakovostnega domačega mleka,« zatrjujejo v vipavskem podjetju, ki je tudi edino v Sloveniji, ki predeluje omenjeni beli sir, ostali tovrstni izdelki na policah slovenskih trgovin so iz tujine. »Tudi beli sir je izdelan iz domačega mleka krav, ki se pasejo na pašnikih primorskih planot in notranjskih gričev,« sporočajo iz mlekarne. Gre za mehki sir v slanici, ki ima kiselkasto slani okus, primerjali bi ga lahko z znanim feta sirom, zato se ga s pridom uporablja za pripravo osvežilnih solat pa tudi drugih jedi. V Agroindovi mlekarni so v lanskem letu prodali 15 milijonov litrov mleka oz. mlečnih izdelkov. Poleg mlekarne imajo v Agroindu Vipava še vinsko klet, kjer je mogoča de-gustacija njihovih vin, pred nekaj meseci pa so pobnovno odprli Vipavski hram, kjer lahko gostje med drugim okusijo tudi njihova nagrajena sira. Katja Munih DOBERDOB - Predizpitni koncert Harmonikarja prevzela občinstvo Jari Jarc s harmoniko, ob njem Mojca Doljak na doberdobskem večeru bumbaca V dvorani Modra's galerije, na sedežu doberdobskega društva Jezero, je v ponedeljek zazvenel prijeten glas dveh harmonik. Na lepem glasbenem večeru sta nastopila Mojca Doljak, ki bo v prihodnjih dneh polagala izpit petega letnika, in Jari Jarc, ki ga čaka izpit osmega letnika. Glasbeno se izobražujeta v razredu prof. Dorine Cante na do-berdobski podružnici Glasbene matice, izpita pa bosta polagala na konser-vatoriju Rossini v Pesaru. Izvajalca sta se za doberdobski predizpitni nastop temeljito pripravila. Še preden sta se predstavila z zahtevnim programom klasičnih skladb, je v večer uvedla Nataša Paulin, predsednica Glasbene matice, pri kateri dozoreva lepo število perspektivnih gojencev. Mojca Doljak je zaigrala sedem skladb, in sicer Bachovo dvoglasno in-vencijo v h-molu in troglasno invenci- jo v E-duru, dalje Rutinijev Menuet, DAubergevo Norse Cradle Song, Fu-gazzov Dialogo festoso, Di Gesualdov Acht Imitationen ter Trekatejevo Pantomima umoristica. V izvajanju se je mlada poustvarjalka odlično odrezala in s svojim igranjem prevzela občinstvo. Jari Jarc je na večeru predstavil devet skladb, in sicer Bachov Preludij in Fuga v f-molu, Frescobaldijevo Ario, imenovano »Frescobalda«, dalje Couperi-novo Soeur Monique, Beckerathovo Habannera - studie, Wittmerovo Agitato, Tschaikinovo Humoreske, Londo-novo Fugo v ha-molu, skladbo Galilei on the rocks Paola Di Cioccia in Cres-tonovo Prelude and Dance. Mladi domačin je dokazal visoko stopnjo obvladovanja inštrumenta in s svojo ekspre-sivnostjo osvojil publiko. Obema gre seveda voščilo, da se bosta izkazala tudi na zahtevnem izpitu. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti □ Obvestila KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta za dopust od 2. do 16. julija. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. julija, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici (ul. I. Gruden 35, nasproti cerkve). STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabi vse člane deželnega sveta in pokrajinskih svetov za Trst in Gorico, vse izvoljene predstavnike SSk ter vse člane področnih sekcij SSk na organizacij-sko-programsko konferenco, ki bo v petek, 29. junija, ob 15.30 v agriturizmu Lupinc v Praprotu. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosijo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da jim posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. NAROČNIKOM PPRIMORSSKKEGAA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA, ki prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet na Ptuj in v njegovo okolico, obvešča, da bo avtobus ob 5.40 v Gabrjah, ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.15 v Jamljah in ob 6.25 v Sesljanu. Še je razpoložljivih nekaj mest, za prijavo ali informacije pa se zainteresirani lahko obrnejo na Miloša Devetto na tel. 0481-78121. SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince; informacije na tel. 333-1581015 (Dino). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). 0 Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL med borovci župnijskega parka v Števerjanu bo v petek, 6. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo v soboto, 7. julija, ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. DRUŠTVO JADRO iz Ronk praznuje svojo dvajsetletnico s koncertom tria Etno ploč in pevke Martine Feri pred knjižnico v Ronkah drevi ob 21. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Monfalcone estate«. V MODRA'S DVORANI na sedežu društva Jezero v Doberdobu (Rimska ulica 25) bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 predavanje z naslovom Mont Blanc - potopis do strehe stare Evrope. Večer bodo vodili Claudio Peric, Maurizio Peric in Goran Ruzzier. ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Olivo por. Pojan iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in v Videm za upepelitev; 11.00, Giuseppina Piemonti vd. Co-ciancig iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in v Trst za upepelitev. DANES V MARIANU: 11.00, Santo For-nazar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 14.00, Luciano Pellon (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Enrica Di Lu-ca (s tržiškega pokopališča) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Anita Mattiet-to vd. Bettelle na pokopališču; 13.00, Ada Andriani vd. Lucas (iz bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in v Trst za upe-pelitev. ^ Zapustila nas je naša draga Irma Pernarčič vd. Devetak stara 88 let Žalostno vest sporočajo sin Dušan in hči Bruna ter ostali sorodniki. Pogreb bo v četrtek, 28. junija ob 10.45 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v farno cerkev v Gabrje ob 11. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojno spremili na zadnji poti. Gorica, Gabrje, 27. junija 2007 Pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da BREZPLAČNE MALE OGLASEin NEOKVIRJENE ČESTITKE, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure / ALPE-JADRAN Sreda, 27. junija 2007 17 SLOVENIJA - Proslava ob dnevu državnosti Kučan se slovesnosti ni udeležil zaradi protesta Dejal je, da določenih stvari ni mogoče tolerirati - Zorn zavrnil njegove izjave LJUBLJANA - Dogodka, na katerem ni omogočeno oziroma ni zaželeno, da govori predsednik republike, ne morem šteti za državno proslavo in zato na tej proslavi nisem bil, je svojo neudeležbo na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti, 25. juniju, pojasnil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kot je dejal, je šlo za protest. Kučan se je sicer iz tujine vrnil že v soboto dopoldne, tako da izjave, da se slovesnosti ni udeležil, ker ga ni bilo v Sloveniji, ne držijo. "Jaz branim institucijo predsednika republike. To sem dolžan, ker sem to tudi sam bil in mislim, da ta način razlaščanja predsednika in njegovih funkcij - to se je zgodilo tudi na tej proslavi - ni nekaj, kar je možno tolerirati," je poudaril Kučan. Če predsednik države na državni proslavi želi govoriti, mu je to seveda treba omogočiti, je še dejal. Kučan sicer meni, da je praznovanje s tem, da se je spremenilo v že skoraj tradicionalen kontekst, izgubilo svoje osnovno poslanstvo, in sicer da predstavlja izraz veselja, samozavesti in ponosa na to, kar je Slovenija dosegla, in priložnost za zakoličenje našega pogleda v prihodnost. Če je na proslavi govora samo o uspehih, o tem, da so v tej državi tudi problemi in da je veliko ljudi nezadovoljnih s stopnjo demokracije, pa ne, potem seveda nekaj ni v redu, je opozoril. Sedaj pa je po Kučanovih besedah potrebno poskrbeti za to, da bo Slovenija dobila predsednika, ki ga iz kroga tistih, ki mislijo, da lahko kandidirajo za to funkcijo, lahko izberemo kot najboljšega, verodostojnega in ki bo najbolj dosledno in v skladu z ustavo vodil Slovenijo. Kakšna bo njegova vloga v prihodnjih mesecih do predsedniških volitev in naslednje leto, ko prihajajo parlamentarne volitve, še ni mogel povedati, saj mora najprej videti, kakšne bodo razmere in ali se bo vredno kje angažirati. "Kot državljanu mi pa ni vseeno, kam bo plula ta ladja, ki ima zdaj dobro smer in krmilo prav naravnano, samo oblački in valovi motijo to vlogo." Predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn pa je izjave Milana Kučana označil za nesprejemljivo, žaljivo in politično in zavajanje javnosti. "Koordinacijski odbor za državne proslave, kije sestavljen iz predstavnikov vseh vej oblasti, je bil seznanjen z dejstvom, da predsednik republike Janez Drnovšek ne želi biti govornik na tej, niti na kateri koli drugi državni proslavi več," je Zorn pojasnil razlog, zaradi katerega predsednik republike na proslavi ni nastopil kot slavnostni govorec. (STA) Nekdanji predsednik Milan Kučan se ponedeljkove proslave ob dnevu državnosti ni udeležil iz protesta arhiv POVOLILNI OBRAČUN V petek v Praprotu programska konferenca SSk TRST - Po zadnjih upravnih volitvah in zelo nasprotujočih si izidih v Gorici in v Devinu-Nabrežini, se narodna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost (SSk) nahaja sedaj pred pomembnimi izbirami, piše v tiskovnem sšpo ro či lu SSk. Na za čet ku mar ca je bil do se žen zgo do vin -ski politični uspeh, saj je deželni svet FJK sprjel novi volilni zakon, ki SSk spet omogoča samostojen nastop s simbolom lipove vejice, poudarja SSk. Po drugi strani nastaja v levi sredini Demokratska stranka, kar predstavlja tudi za Slovence v Italiji pomemben politični izziv. Stranka SSk je v nekaterih okoljih v precej dobrem stanju, drugje pa bo potrebno več pozornosti, piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva stranke. Zato menijo, da je potrebna priprava na bližnje deželne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Zato nameravajo posvetiti nekaj časa skupnemu razmišljanju o zgoraj omenjenih temah in si naliti čistega vina, da bo politično delo Slovenske skupnosti bolj uspeš no in ko rist no za vso slo ven sko na rod nost no skup nost, pi še v spo ro či lu SSk. Kot piše v zaključku tiskovnega sšporočila, SSk v ta namen sklicuje programsko-organizacijsko konferenco za vse člane deželnega in pokrajinskih svetov v Trstu in Gorici, za vse izvoljene predstavnike SSk ter za vse člane sekcij SSk. Programsko-organizacijska konferenca SSk bo v petek, 29. junija v kmnečkem turizmu Lupinc v Praprotu, začela pa se bo ob 15.30. SLOVENIJA - Komisija Državnega zbora Gantar: Ropove navedbe bomo preverili LJUBLJANA - Komisija slovenskega Državnega zbora (DZ) za nadzor obveščevalnih služb bo določene podatke in informacije glede incidentov v Piranskem zalivu jasno preverila tudi na sami Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (Sova), je po včerajšnji seji komisije povedal njen predsednik Pavel Gantar (skupina nepovezanih poslancev). Komisija se bo tako po njegovih besedah v naslednji dneh odpravila na sedež agencije. Povod za sklic nujne seje so bile navedbe nekdanjega pre mi e ra An to na Rop v zve zi s po -litičnim dogovarjanjem o insceniranju incidentov v Piranskem zalivu pred dr-žavnozborskimi volitvami leta 2004. Člani komisije pa se včeraj niso mogli pogovoriti z nekdanjim direktorjem Slovenske obveščevalno-varnost-ne agencije (Sova) Iztokom Podbregar-jem. Ta je namreč prišel s svojim pravnim za stop ni kom. Ker prav ni za stop -nik ni imel licence za varovanje podatkov, so se odločili, da ga tokrat ne morejo povabiti na sejo, je pojasnil Gan- tar. Dodal je, da bo komisija v najkrajšem času ugotovila kdaj in pod kakšnimi pogoji bo pravni zastopnik lahko na seji, saj upa, da bodo čim prej opravili pogovor tudi s Podbregarjem. Poslanec SDS in član komisije Jože Jerovšek pa je to ocenil kot izmikanje pred komisijo. "Zelo obžalujem, da se Pod bre gar ni ude le žil po go vo ra s komisijo, kljub vnaprejšnji obljubi, da bo do te ga pri šlo in kljub do se da nji prak si, ko so se takš ni po go vo ri vrši -li," je dodal Jerovšek. Rop sicer po njegovem mnenju "na zaslišanju ni bil prepričljiv in ni ponudil nič novega". Na vprašanje, ali komisija namerava vladi predati zapisnik oz. magnetogram s sej e, ki j e bila 9. maj a in na kateri je komisija obravnavala razmere in domnevne nepravilnosti v Sovi, pa je Gantar odgovoril nikalno. Ta zahteva je po njegovih besedah neupravičena, saj vlada nima pravice tega zah-te va ti. Prav ta ko je pri ča nje pred pre -iskovalno komisijo zaščiteno in tajno. ( STA) DEŽELA - Zakonski predlog št. 205 Videmska nadškofija v v* •v• za zaščito manjšine VIDEM - Tudi videmska nadškofija podpira odobritev deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Fur-laniji Julijski krajini. Ponedeljkovih zaslišanj o zakonskem predlogu št. 205 v deželnem svetu se sicer ni udeležil noben njen predstavnik, toda nadškofija je predsedstvu pristojne 6. komisije posredovala svoje mnenje v obliki pisne spomenice. Dokument najprej poudarja, da predstavlja večkulturnost in večjezičnost bogastvo za deželno stvarnost, pa tudi za Cerkev, ki deluje v njej. V tem smislu se je nenazadnje tudi jasno izrekla videmska škofijska sinoda, sklicujoč se na dejstvo, da je Cerkev od vsega začetka oznanjala evangelij v različnih jezikih, pri čemer se je prilagodila različnim kulturam in jih hkrati prekvasila. Tako je ravnala tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Spomenica posebno opozarja na delo izrednih duhovniških osebnosti, kot so bili msgr. Ivan Trinko, Antonio Cuffolo, Giuseppe Cramaro, msgr. Valentin Birtig, Mario Laurencig idr. Za ohranitev in za razvoj slovenske skupnosti so po mnenju videmske nadškofije danes potrebni posebni zakonski ukrepi zaščitne narave, kakršne zdaj pripravlja deželni svet. V tem okviru po njenem zasluži posebno pozornost šolsko področje, saj je ključnega pomena za ohranitev jezika. Dvojezična šola v Špetru odigrava ključno vlogo in prav bi bilo, da bi možnost šolanja v slovenskem jeziku raztegnili tudi na raven nižje srednje šole, tako da bi jo zapopad-lo celotno obvezno šolstvo. Paziti bi tudi morali, da bi obvarovali bogastvo krajevnih narečij. Videmska nadškofija naposled izraža zaskrbljenost zaradi negativnih gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se nahaja slovenska manjšina na Videmskem. Razmere so takšne, da ogrožajo njeno preživetje. Zaradi tega poziva deželno upravo, naj sprejme učinkovite ukrepe za gospodarski razvoj teh območij. DEŽELNI SVET - Nov krog avdicij 6. komisije Kar nekaj pripomb k osnutku besedila o zaščiti furlanskega jezika V razpravo o zakonu o furlanskem jeziku je posegla tudi Silvana Schiavi Fachin kroma TRST - V dvorani deželnega sveta je 6. stalna komisija, ki ji predseduje Kristian Franzil, so bile včeraj avdicije predstavnikov furlanskih ustanov in organizacij v zvezi z osnutkom zakona o zaščiti in promocviji furlanskega jezika, ki ga je predložila deželna vlada in o katerem naj bi deželni svet glasoval pred koncem meseca. Večjemu delo avdicij je prisostvoval tudi deželni odbornik Roberto Antonaz. Vsi udeleženci avdicij so soglašali, da je nov zakon o furlanskem jeziku potreben, saj je zakon številka 15 iz leta 1996 presežen, med drugim tudi zato, ker j e bil kasneje sprejet okvirni državni zakon o manjšinah, bolje poznan kot zakon 482. Pač pa so bila mnenja o besedilu, ki ga je predstavila deželna vlada, deljena; tazpravljalci so še zlasti nizposta-vilio nekatere specifične aspekte, ki bi jih želeli spremeniti. Prvi je nedvomno zahteva po odpravi določila, ki bio nekaterim občinam omogočil, da se umaknejo iz območja zaščite; gre za določilo, ki ga zahtevajo še zlasti nekatere občine v por-denonski pokrajini, kjer je prisotnost Furlanov marginalna. Drugi aspekt zadeva zahtevo, da se v šolah uvede pouk furlanščine in da se starši, ki tega ne želijo. sami odpovejo; sedanje besedilo določa, da morajo starši otroke k pouku furlanščine izrecno prijaviti. tretjhe določilo omejuje izvajanje jezikovnih pravic s klavzulo, da se slednje izvajajo samo če imajo občine za to ustrezna sredstva, in tu so razpravljalci ocenili, da gre za človekove pravice, ki jih ni mogoče tako pogojevati. Po včerajšnjih avdicijah se bo razprava o tem zakonu nadaljevala v komisiji. TIPANA Prenova stavb v goratih območjih DEBELEŠ - V soboto so v Debe-lešu v občini Tipana izročili ključe štirim družinam, ki bodo stanovale v prenovljeni stavbi. Delo je opravil videm-ski Ater. Kot sporoča v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Mirko Špacapan, je bil ob njem na slovesni predaji prisoten še njegov kolega Giorgio Baiutti. Kot navaja v sporočilu za tisk, je deželni svetnik Slovenske skupnosti v pozdravu izpostavil pomen, da ATER poskrbi za popravilo starih hiš, v klasični arhitekturi in v goratih območjih. To gre v prvi vrsti v korist obnove starih stavb, ki postanejo spet vseljive in z modernimi pripomočki popolnoma funkcionalne. Po drugi strani pa - je še spomnil Špacapan - je poseg v Debelešu neposreden doprinos k ohranitvi življenja in bivanja v goratih zapostavljenih krajih. Baiutti in Špacapan sta se potem zaustavila z županom Eliom Berro in člani njegovega odbora v pogovoru o značilnostih in potrebah tipanske občine, še navaja v tiskovnem sporočili deželni svetnik SSk. 1 8 Sreda, 27. junija 2007 ITALIJA / POLITIKA - Walter Veltroni bo danes formalno sprejel kandidaturo za liderja Demokratske stranke Ljudem niso dovolj sanje, potrebujejo namreč jasne odgovore V turinski palači prva vrsta ne bo rezervirana za politično nomenklaturo - Fassino zavrnil možnost predčasnih volitev BUKAREŠTA - »To ni čas za sanje, te ne zadostujejo. Ljudje potrebujejo odgovore.« S temi besedami je Walter Veltroni anticipiral ključno vsebino svojega govora, s katerim bo danes v Tu-rinu sprejel kandidaturo za predsednika Demokratske stranke. Novinarji so nanj navalili v Bukarešti, kjer se je včeraj dogovarjal o postopkih za vračanje nezakonitih priseljencev, in Veltroni se vprašanjem ni izmikal: nobenih sanj, kvečjemu vizije »o tem, kakšna naj bi bila naša država«. le majhni delčki tega, o čemer razmišlja rimski župan in kar bo danes razkril v Lingottu, kjer se bo dejansko začela njegova pot na vrh demokratske stranke. Prve vrste ne bodo rezervirane za nomenklaturo politike; kdor prej pride, bo imel boljši sedež. Gre samo za znak, za simbol, ampak pomemben: odpreti politiko navadnim ljudem. »Z veliko mero skromnosti in z duhom, s katerim sem vedno interpretiral vlogo politika, bom pač povedal, kar mislim,« je dejal Veltroni, ki je bil videti popolnoma miren glede težke naloge liderja demokratske stranke. Dodal je, da bo nadaljeval s tem, kar je doslej delal vsak dan, »z umirjenostjo, zavzetostjo in odločnostjo, kot vedno doslej«. Njegova nova funkcija voditelja demokratske stranke pa ga tudi ne bo oddaljila od dolžnosti župana italijanske prestolnice: »Ljudje se ne spremenijo samo zato, ker si na glavo položijo nov klobuk. Zavzemajo se, ali se ne zavzemajo, občutljivi so ali niso občutljivi...« Veltroni torej obljublja največjo možno zavzetost: »V našem poklicu je tre ba ved no da ti vse od se be, kar de lam danes in bom delal tudi jutri,« je dejal. Rimskih odmevov je kar nekaj. Lider SKP Franco Giordano Veltronijevo odločitev pozdravlja in namiguje na možnost, da bi rimski župan lahko postal premier. Previdnejši pa je Marco Fol-lini: »Poslušal bom Veltronijeve besede; na slepo ga zagotovo ne bom podpiral. Zanima me, kakšno vlogo namerava nameniti temam, ki zadevajo umirjeni del volilcev,« je dejal. V razpravo je posegel tudi sedanji lider levih demokratov Piero Fassino, ki je Pierluigiju Bressaniju in Enricu letti predlagal, naj se ne kandidirata za tajnika demokratske stranke, ampak naj podpreta Veltronijevo kandidaturo. Fassino je s tem odgovoril tudi na izrave ministgra Artura Parisija, ki je ocenil, da je prevelika enotnost glede Veltronija tveganje za demokratsko stranko. Fassino, nasprotno, predlaga oblikovanje enotne kandidatne liste za izvolitev vodstva stranke in ta lista naj bi na ustavov-ni skupščini zbrala največje možno število glasov. Sicer pa se je Fassino odzval tudi na govorice o predčasnih volitvah in dejal, da ni nobenega razloga, da bi razmišljali o tej možnosti. med drugim v državi ni mogoče govoriti o hipotezah drugačnih širših zavezništev in prav tako ni mogoče govoriti o desnosredinski vladi, ker je tudi opozicija neenotna. Edini možni scenarij je torej levosredin-ska večina, kije sicer zelo krhka v senatu, z možnostjo kake širitve vendar ob pogoju, da te večine ni mogoče zamenjati z drugo. Walter Veltroni bo danes folrmalno sprejel kandidaturo za predsednika demokratske stranke ansa VREME - Kritično stanje v številnih deželah Na Jugu vročina in požari Prekinitve dobave električnega toka V predmestju Palerma požari ogrožajo tudi številne hiše ansa PALERMO - Vročina in suša resno ogrožata Južno Italijo; vročina je terjala tudi prve žrtve: v Siciliji so tri osebe umrle. Včeraj so morali na Siciliji uvesti prekinitve električnega toka, saj je, predvsem zaradi uporabe klimatskih naprav, poraba elektrike prekomerno narasla. V okolici Palerma in drugod po južni Italiji pustošijo številni gozdni požari, nekateri že zelo blizu naseljenih območij. V enem samem dnevu je gozdna uprava zabeležila prijavo 1.500 požarov v sami Južni Italiji, v ta podatek pa niso všteti požari na Siciliji in Sardiniji. Domnevajo, da v več primerih gre za požige. Državni tožilec v Palermu je dejal, da požigajo drevesa z namenom, da jih bodo potem zopet sadili; dejansko so sodišču prijavili nekaj začasno zaposlenih gozdnih čuvajev. Kritično je stanje dobave električnega toka. V Palermu je zaradi prevelike porabe v okvari 12 transformatorjev, tako da so morali izmenično izločiti iz omrežja posamezne mestne predele. To povzroča težave še zlasti v hladilnih napravah, pa tudi v bolnišnicah; ponekod so iz varnostnih razlogov odpovedali vse operacije. Zastalo je tudi delo v nekaterih velikih industrijskih obratih: Fiat v Termini Imerese je prekinil z delom, prav tako je do prekinitve prišlo v petrokemijskih obratih v Priolu in v Geli. Zelo vroče je tudi v Rimu, kjer je temperatura presegla 35 stopinj in je med najvišjimi v zadnjih 220 letih. Še huje je bilo v Bariju (45 stopinj), v Catani-i (43) in v Lecceju (43). Meteorologi pa za danes napovedujejo rahlo ohladitev. POKOJNINE Optimizem vlade, dvomi sindikatov RIM - Na eni strani optimizem vlade, na drugi dvomi sindikatov. Sporazuma o pokojninah pa še ni. Če je za gospodarskega ministra Padoa Schioppo sporazum tik pred sklenitvijo, je za vodjo največjega italijanskega sindikata Epifanija okrog pogajanj preveč optimizma. Po koncu včerajšnjega sestanka med vlado in socialnimi partnerji, ki je trajal slabi dve uri, je prevladoval občutek, daje bilo tudi to srečanje le poizvedovalne narave. Podsekretar v predsedstvu vlade Enrico Letta je napovedal, da bo odločilen današnji krog, ko bo vlada dala na mizo svoj dokončni predlog. Da imajo sindikati velike dvome, je potrdil tudi vodja Uil Lugi An-geletti, za katerega se možnosti, da bi prišli do sporazuma, manjšajo. Rahlo bolj optimističen je prvi mož Cisl Raffaele Bonanni, ki ceni napredek pri vprašanju socialnih blažilcev, po drugi strani pa zavrača igranje s številkami, ki se vsak dan spreminjajo, in zahteva odpravo preskoka v upo-kojitveni starosti. Najbolj razočarana je Confin-dustria. Njen podpredsednik Alberto Bom bas se -i jeopozoril na tveganje, da »slon rodi miš«. Razočaranje izhaja iz dejstva, da ni natančno določena vsota, s katero bi podprli trg dela in konkurenčnost podjetij, tako kot se je zgodilo pri vsoti za zvišanje minimalnih pokojnin in za zaposlovanje mladih. / SVET Sreda, 27. junija 2007 19 LONDON - Britanskega premiera bo zamenjal novi lider laburistov Gordon Brown Blair danes odhaja Zadolžen bo za Bližnji vzhod Kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger je bil njegov zadnji londonski gost Arnold Schwarzenegger in Tony Blair zapuščata Downing Street 10 ansa JERUZALEM, LONDON - Prvič odkar je palestinsko gibanje Hamas pred dvema tednoma prevzelo nadzor na območju Gaze in dan po tem, ko so se izraelski, palestinski, egiptovski in jordanski voditelji zavezali, da si bodo prizadevali za obnovo mirovnega procesa, se je včeraj v Jeruzalemu sestala t. i. bližnjevzhod-na četverica. Na srečanju naj bi predstavniki ZDA, Združenih narodov, EU in Rusije britanskega premiera Tony a Blaira imenovali za posebnega odposlanca za Bližnji vzhod.Tiskovna predstavnica britanskega veleposlaništva v Izraelu Karen Kaufman navedb o imenovanju Blaira - ta bo položaj vodje britanskih laburistov in s tem predsednika vlade v Londonu že danes prepustil dosedanjemu finančnemu ministru Gordonu Brownu - za posebnega predstavnika za Bližnji vzhod ni želela potrditi. O imenovanju poročajo britanski Guardian, BBC in Times. Blair naj bi tako v prihodnje iz uradov v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu palestinskim oblastem pomagal pri izgradnji institucij, potrebnih za delovanje države. Podoben položaj je do aprila lani zasedal nekdanji predsednik Svetovne banke James Wolfensohn. Blairovo imenovanje naj bi podpirala tako generalni sekretar ZN Ban Ki Moon kot tudi ameriški predsednik George Bush. S ponedeljkovim vrhom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk naj bi voditelji Izraela, Egipta in Jordanije predvsem izrazili podporo palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in njegovemu gibanju Fatah, kije resno oslabljeno, odkar je Hamas prevzel nadzor v Gazi. Udeleženci vrha so se sicer zavezali, da si bodo prizadevali za obnovo izraelsko-palestinskega mirovnega procesa, ki je zastal leta 2001. Izraelski premier Ehud Olmert pa je napovedal, da bo v znamenje dobre volje iz izraelskih zaporov izpustil 250 članov Fata-ha ter z odpravo cestnih zapor občutno olajšal gibanje Palestincev na Zahodnem bregu. Sicer pa se je Tony Blair, ki bo danes mesto predsednika britanskega kabineta prepustil dosedanjemu finančnemu ministru Gordonu Brownu, se je včeraj ob prisotnosti guvernerja ameriške zvezne države Kalifornija Arnolda Schwarzeneggerja udeležil svoje zadnje novinarske konference kot premier. Ob tem govoric, da bi ga bliž-njevzhodna četverica lahko uradno imenovala za svojega odposlanca za Bližnji vzhod, ni ne potrdil ne zanikal. »Mislim, da vsak, ki skrbi za večji mir in stabilnost na svetu, ve, da je trajajoča in vzdržna rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja nujna,« je poudaril Blair in dodal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišli do takšne rešitve. Po včerajšnjem srečanju bližnjevzhodne četverice, na kateri naj bi govorili tudi o morebitnem imenovanju Blaira, predstavniki ZDA, Združenih narodov, EU in Rusije niso dajali izjav. Schwarzenegger je medtem izrazil podporo morebitnemu imenovanju Blaira na mesto posebnega odposlanca za Bližnji vzhod, ob tem pa je izrazil mnenje, da bi bil Blair lahko tudi posebni odposlanec v boju proti podnebnim spremembam, kar je bila ena Blairovih ključnih prioritet v času vodenja vlade. »Mislim, da je velik diplomat in o tem (Bližnji vzhod) veliko ve,« je poudaril Schwarzenegger, a dodal, »da iz sebičnega razloga upa, da bo (Blair) postal odposlanec za okoljevarstvo in povezal države po svetu, da bi se pridružile pogodbi, podobni Kjot-skemu sporazumu, tako da bi skupaj zmanjšali količino izpustov toplogrednih plinov v zraku«. Po včerajšnji zadnji novinarski konferenci bo Blair danes še zadnjič odgovarjal na vprašanja poslancev, nato pa bo britanski kraljici Elizabeti II. podal odstopno izjavo in Downing Street 10 prepustil Brownu, ki je v nedeljo uradno prevzel krmilo Laburistične stranke. Browna sicer v prihodnje čakajo številni izzivi, vključno s tem, kako posodobiti omenjeno stranko. (STA) Rusija svari zvezo NATO MOSKVA - Rusija je zvezo Nato opozorila pred enostranskimi dejanji, ki bi destabilizirala varnost v Evropi, dogovorili pa sta se za nadaljevanje pogovorov o globokih delitvah med nekdanjima nasprotnikoma iz hladne vojne.Ruski zunanji minister Sergej La-vrov in generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer sta poudarila potrebo po nadaljevanju dialoga o ključnih spornih vprašanjih. Generalni sekretar Nata se je srečal še z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kaczynski: Poljska je močnejša VARŠAVA - Poljski premier Jaroslaw Kaczynski je dejal, da je Poljska po vrhu Evropske unije prejšnji teden v Bruslju veliko močnejša. Zaradi sklepov Evropskega sveta sodi namreč Poljska po njegovem mnenju sedaj med države članice, ki jih je pri temeljnih odločitvah v EU treba upoštevati. Obenem pa je ostrejši od obeh dvojčkov Kaczynski v pogovoru za poljski radio na Nemčijo ponovno naslovil nekaj pikrih kritik in stanje v državi primerjal z obdobjem pred prihodom nacistov na oblast. ■ I «V «V II v* Mesič ni šel k maši ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesič se v ponedeljek ni udeležil maše, ki jo je v zagrebški cerkvi svetega Marka vodil kardinal Josip Bozanič v čast dnevu državnosti. Čeprav Mesič trdi, da ni prišel na mašo, ker »fizično ni mogel biti istočasno na dveh krajih«, Večernji list navaja, da je Mesič »bojkotiral« Bozaniča. Nova pravila za konklave VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je spremenil pravila za izvolitev novega papeža, tako da je sedaj za izvolitev potrebna dvotretjinska večina kardinalov v konklavu, so sporočili iz Vatikana. Dvotretjinska večina je bila sicer tradicionalna zahteva pri volitvah papeža, vendar je papež Janez Pavel II. leta 1996 spremenil volilni proces in omogočil izvolitev papeža z absolutno večino, če nobeden izmed kardinalov po več dneh glasovanja ni dobil dvotretjinske večine. V Avstriji trčila vlaka ST. POELTEN - V trčenju potniškega vlaka s tovornim vozilom v Spodnji Avstriji sta umrla dva potnika vozila, voznik je bil hudo ranjen. Do nesreče v kraju Glinzendorf je prišlo, ko je avtomobil prečkal železniški prehod, ker zapornice kljub bližajočemu se vlaku niso bile spuščene. Žrtvi sta štiriletna deklica in 60-letni moški, voznika pa so v bolnišnico spravili z rešilnim he-likoptrom. Nobeden izmed 15 do 20 potnikov na vlaku ni bil ranjen. BRUSELJ - Generalna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte v Evropskem parlamentu Izročitev Mladica in Karadžica Haagu pogoj za pogajanja med Evropsko unijo in Srbijo BRUSELJ - Aretacija haaških obtožencev Ratka Mladiča in Radovana Ka-radžiča mora biti pogoj za naslednji prelomni korak Srbije v pogajanjih z Evropsko unijo - podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, je danes v Bruslju poudarila glavna haaška tožilka Carla Del Ponte v nagovoru odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. »Celovito in dosledno sodelovanje« držav Zahodnega Balkana s Haagom »ostajajo naše sanje« in to je tudi največja slabost haaškega sodišča, je poudari-la.»Podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju je izjemno pomembna priložnost za EU, da uresniči načelo pogojevanja«, kije doslej pripomoglo k aretaciji 90 odstotkov vseh obtožencev, je povedala haaška tožilka. Načelo pogojevanja mora biti dosledno izvajano, je poudarila ob svojem drugem in zadnjem nastopu v parlamentarnem odboru pred iztekom mandata sredi septembra. EU je 13. junija obnovila pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, zamrznjena zaradi nezadost- Carla Del Ponte ansa nega sodelovanja Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pri iskanju Mladiča, čeprav ga srbske oblasti še niso predale Haagu. Evropski komisar za širitev Olli Rehn in Del Pontejeva sedaj zatrjujeta, da bo to pogoj za podpis sporazuma. Če Mladič in Karadžič ne bosta aretirana, bo to največji neuspeh haaškega sodišča in celotne mednarodne skupnosti, je poudarila. Del Pontejeva je sicer prepričana, da je Mladič v Srbiji, za Karadžičem pa se je po njenih besedah izgubila vsaka sled. »Karadžič je izginil,« je dejala, a do- dala, da ve, da še živi, ker »piše neke vrste poezijo« in je tako prisoten v literarnih krogih na Zahodnem Balkanu. Po »zelo težavnem sodelovanju« z Beogradom od oktobra lani do marca letos, predvsem zaradi parlamentarnih volitev v Srbiji, je sedaj zaznati pozitivne premike na srbski strani, je menila Del Pontejeva. Čeprav sodelovanje še ni »celovito in dosledno«, po njenih besedah »v novi vladi obstaja politična volja za predajo zadnjih štirih obtožencev«, zato je haaška tožilka tudi priporočila nadaljevanje pogajanj s Srbijo. Nedavno sta bila aretirana dva obtoženca, generala Zdravko Tolimir v Republiki srbski in Vlastimir Djordjevič v Črni gori. Prav tako so v Srbiji vzpostavili novo strukturo, svet za nacionalno varnost, vodja nacionalnega sveta za sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem Rasim Ljajič pa je Haagu posredoval veliko dokumentov, ki jih je prejšnji minister zadrževal. Haaška tožilka je sicer prepričana, da se vsi obtoženci skrivajo na domačem terenu, čeprav se je za Karadžičem urad- no izgubila vsaka sled. Na domačem terenu, kjer veljajo za »junake«, lahko gredo »od vasi do vasi, od samostana do samostana in povsod bodo dobrodošli«. Nikjer drugje nimajo toliko podpore, to je njihovo najboljše skrivališče, je menila. Prav zaradi tega, ker obtoženci doma veljajo za narodne junake, je sodelovanje teh držav s haaškim sodiščem pomanjkljivo. Celovito in dosledno sodelovanje teh držav s sodiščem - »to ostajajo sanje, ostajajo sanje«, je poudarila glavna haaška tožilka. To je tudi največja slabost oziroma neuspeh haaškega sodišča - poleg smrti nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Miloševičeva smrt je »zame problem«, je poudarila. Problem je zato, ker ni bilo zadoščeno pravici. »Problem z Milo-ševičem je v tem, da je šel spat in se ni več zbudil,« je dejala. Ves čas pred in med sojenjem »sem poslušala o zločinih«, ki jih je storil Miloševič, na koncu pa ta »umre v spanju, zaspi in se preprosto ne zbudi več«, je pojasnila. To je veliko razočara- nje, največje za žrtve, je poudarila. Del Pontejeva je v nastopu pred parlamentarnim odborom komentirala tudi sojenje nekdanjemu kosovskemu premierju, Ra-mushu Haradinaju. Na Kosovu je problem z zaščito prič, je poudarila. »Izgubljamo ključne priče, ki si ne upajo pričati,« je povedala. Priče naj bi namreč varovali kosovski policisti, ki pa niso vsi »prijatelji sodišča« in nočejo sodelovati pri varovanju »izdajalcev«, je pojasnila. V povezavi s Kosovom je tudi ponovila, kar je poudarila v Varnostnem svetu ZN. Upam, da nobena odločitev, sprejeta glede Kosova, ne bo spodkopala dela haaškega sodišča pri iskanju obtožencev, je povzela svoj nastop in poudarila, da to »ni politično vmešavanje«. V svojem zadnjem posegu pred iztekom mandata je Del Pontejeva opozorila, da mora biti zagotovljena kontinuiteta dela tudi po izteku mandata sodišča leta 2010. Haaški obtoženci ne smejo »imeti iluzij, da se lahko izognejo roki pravice«, če se bodo le skrivali, dokler se ne izteče mandat sodišču, je poudarila. (STA) 20 Sreda, 27. junija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it JADRANJE - Na Ameriškem pokalu v Valencii večkratno izmenjavanje v vodstvu Po doslej najbolj razburljivi regati New Zealand vodi 2:1 Novozelandcem se je na drugi stranici zapletlo jadro, na zadnji pa je Alinghi pozabil pokriti tekmeca Jadrnica SUI 100 je daljša od NZL 92 -4,2 m proti 23,8 m. Na vodni liniji pa je novozelandska velikanka daljša. Šviacarska jadrnica je tudi širša - 3,4 m proti 3,35 m. ansa VALENCIA - Novozelandska jadrnica Emirates Team New Zealand je v tretji regati pokala Amerike z drugo zaporedno re-gatno zmago povedla z 2:1 v zmagah proti prvaku Alinghiju. No-vozelandci so tokrat mednarodno pisano posadko švicarskega biotehničnega mogotca Ernesta Bertarellija prehiteli za 25 sekund. Tako kot na nedeljski drugi regati je Alinghi na začetku zapravil boljši startni položaj, in »kiviji« so se prebili v ospredje. Čeprav so si prijadrali veliko prednost, ki je znašala skoraj poldrugo minuto, je novozelandska posadka zašla v težave, saj se ji je zapletlo največje jadro. Veliko napako so Švicarji izkoristili in tekmece tudi prehiteli. Toda način, kako so Novozelandci v zadnjem delu regate nadomestili teh 15 sekund prednosti Alinghija spada v pravo umetnost jadranja. Švicarska posadka je naredila napako, ker se ni odločila »pokrivati« nasprotnika, ki je odšel na svojo stran. V razburljivi končnici sta se nato posadki iz minute v minuto menjali v vodstvu. Team New Zealand je na koncu izkoristil boljše razmere in v cilj prispel s 25 sekundami naskoka. Statistika tretje regate govori, da so Švicarji celo imeli ves čas večjo povprečno hitrost, toda nasprotnik je več ter predvsem bolje manevriral in prav te taktične poteze v iskanju za boljšim vetrom so na koncu odločale o zmagovalcu. S tem je posadka Emirates Team New Zealand pod vodstvom Deana Barkerja Alinghiju zadala drugi poraz nasploh na pokalu Amerike. Leta 2003, v edinem dosedanjem medsebojnem obračunu, so namreč Švicarji proti Novozelandcem slavili z gladkih 5:0. ODBOJKA - Svetovna liga Černic proti ZDA, Italija pa lahko upa le še na povabilo Člani italijanske odbojkarske reprezentance se bodo danes spet zbrali v Neaplju, kjer se bodo v petek v zadnjem kor-gu kvalifikacij za Svetovno ligo prvič pomerili z reprezentanco ZDA, medtem ko bo druga tekma v nedeljo v Avelli-nu. »Azzurre« čakata nato še zaostala dvoboja z Japonsko, že sedaj pa nimajo več možnosti, da bi se uvrstili na zaključni šesteroboj v Katowicah na Poljskem. To možnost so si že zagotovilie izbrane vrste Poljske, Bolgarije, Brazilije in Rusije, odprt je le še boj med ZDA in Francijo, eno reprezentanco pa bodo povabili. Wild card bi se lahko poslužili morda tudi Italijani, a še več možnosti ima menda Srbija, ki je doslej zbrala v kvalifikacijah več točk od »azzurrov«. Montali je že izbral trinajst igralcev za tekmi tega konca tedna, med njimi je tudi naš Matej Černic, ostali pa so Casoli, Cisolla, Coscione, Gavotto, Martino, Mattera, Papa-roni, Perazzolo, Piscopo, Sala, Savani in Tencati. Prvo tekmo proti ZDA bo raitre prenašala dan kasneje, to je v soboto, 30. junija od 17.10 dalje, drugo tekmo pa v neposrednem prenosu v nedeljo, s pričetkom ob 17.00. Spored, skupina A: Finska - Brazilija; Kanada - Juž. Koreja. Vrstni red: Brazilija 20, Finska 14, Južna Koreja 4, Kanada 2. Skupina B: ZDA 16, Francija 12, Italija 6, Japonska 2. Skupina C: Egipi - Kuba; Srbija - Rusija. Vrstni red: Rusija 18, Srbija 12, Kuba 10, Ekipt 0. Skupina D: Poljska - Bolgarija; Argentina - Kitajska. Vrstni red: Poljska 20, Bolgarija 16, Kitajska 4, Argentina 0. NAŠ POGOVOR - Igor Siard o finalistih Baird spretnejši na startu Spithill boljši od Barkerja Igor Siard je edini Slovenec, ki je letos sodeloval na najprestižnejšem jadralnem dogodku -America's Cupu. Izdelovalec jader za konzorcij +39 je seveda dober poznavalec jadralnega sveta in na splošno velikih finalistov letošnjega Pokala. V prejšnjem intervjuju za naš dnevnik pred Pokalom Amerike ste napovedali finale med Alinghijem in ameriškim Oraclom, finalni par pa so na koncu dopolnili Novozelandci ... Odločilni so bili seveda polfinalni dvoboji med Oraclom in Luna Rosso. Takrat so Američani izbrali slabšo jadrnico od Italijanov, ki pa so bili nasprotno brezhibni. V polfinalu je bila italijanska jadrnica odlična, kar pa se ni ponovilo v finalu proti Kiwijem. Zakaj se predstava Italijanov ni ponovila? New Zealand je postajal iz regate v regato boljši in hitrejši. Vseskozi so bili Kiwiji samozave-stnejši. V finalu pa je tehnologija spet naredila svoje. Italijanom se ni posrečila odlična izbira jadrnice kot v polfinalu. Vsekakor menim, da končni rezultat finalnega dvoboja 5:0 ni realen, saj sta si bili jadrnici v finalu bližji. Kolikšno vlogo pri takih dvobojih odigra tehnologija, kolikšno pa posadka? Zaskrbljujoče je, da je še vedno tehnologija tista, ki najbolj odloča o zmagovalcu, posadka pa je drugotnega pomena. Vsi štirje polfinalisti letošnjega Louis Vittona so imeli na splošno najvišji budžet, tako da lahko potrdim, da so denarna sredstva poglavitni dejavnik. Jadranje kot tako zato izgubi na pomenu. Na manjših jadrnicah, kot so na primer jadrnice RC 44, pa rezultat odloča predvsem posadka, saj so vse jadrnice enake. Če se vrnemo k finalnemu dvoboju med Švicarji in Novozelandci. Katere so prednosti obeh jadrnic? Švicarji so hitrejši pri močnem vetru. Boljši so tudi v vetru (op. a. »bolina«, ko jadrajo proti vetru), nasprotno pa je jadrnica New Zealanda hitrejša v krmi in pri rahlem vetru do 9 vozlov. Hitrost je odvisna od jadrnice, bulba in kobilice. Kako pa ocenjujete krmarja New Zealan-da Deana Barkerja in Eda Bairda? Barker je dober krmar, kljub temu pa menim, da je James Spithill, krmar Lune Rosse, boljši. Pri Alinghiju so izbrali Bairda, ki je bil tudi »sparring partner« Russla Couttsa; je specialist na štartih, slabši pa je v sami navigaciji. Nasprotno pa se Peter Holmberg (op. a. tudi krmar Alinghija) odlikuje v navigaciji, nekoliko slabši pa je pri štartu. Vseka- Igor Siard kor pa ostaja najboljši krmar Russel Coutts, ki je glede na znanje krepko pred ostalimi. Pri konzorciju +39 ste vi izdelovalec jader. Med kolikimi jadri lahko izbira vsaka jadrnica? Jadra vsake jadrnice narišejo oblikovalci vsake ekipe, zato ima vsaka jadrnica svoje. Vsak tip jadra ima različne podtipe za različne jakosti vetra. Na primer, za jadro »genova« obstaja pet različnih podtipov. Enako velja tudi za glavno jadro in špi-naker. Na vsaki jadrnici imajo med regato nekaj različnih jader, ki jih potem glede na jakost vetra izberejo med regato. Tip glavnega jadra pa odloči ekipa že pred regato, saj je za zamenjavo potrebnih kakih 30 minut. Ekipe so vseskozi torej dobro obveščene o jakosti vetra ... Seveda. Vsaka ekipa ima na regatnem polju več ladij, ki stalno sporočajo spremembe in jakost vetra jadralcem na krovu jadrnice. Če bi moral izbrati, na kateri jadrnici bi rad jadral? Nedvomno bi izbral Alinghi. Z organizacijo Pokala Amerike v Španiji je to odlično vplivalo na celotno evropsko jadralsko gibanje. Vse italijanske ekipe bi rade, da bi ostal Pokal Amerike v Evropi, saj bi to omogočilo nastop še večjega števila ekip. Mogoče bo na 33. izvedbi 18 tekmovalcev, kar je rekordno število. V primeru zmage New Zealan-da bi bržkone Pokal organizirali v Emiratih, kar predpostavlja manj ekip in manjšo zainteresiranost s strani vseh. Kakšno pa je vzdušje v Valencii? Zanimanje je na višku. Špancev je vsekakor manj kot ostalih, največ pa je Italijanov. V pristanišču Pokala je podobno kot v Porto Rotondu ali Portu Cervo: mrgoli italijansko govorečih jadralcev in turistov. Veronika Sossa Srebotnikova čez prvo oviro WIMBLEDON - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je uspešno opravila s prvo preizkušnjo na letošnjem tretjem turnirju za veliki slam v Wimbledonu. V konkurenci posameznic je 26-letna Ve-lenjčanka v prvem krogu 16,7 milijona evrov vrednega turnirja v treh nizih s 7:6 (4), 3:6 in 6:2 premagala domačo igralko Eleno Baltacho. Eriksson pristal v Manchestru LONDON - Po letu dni premora bo švedski nogometni trener Sven Goran Eriksson v prihodnji sezoni vodil angleškega provligaša Manchester City. Z novim lastnikom moštva, bivšim tajskim prvim ministrom Thaksinom Shinawatrom je podpisal triletno pogodbo v vrednosti 4,4 milijona evrov letnega zaslužka. Manchester City je bil lani v premier league šele štirinajsti. Udinese v težavah VIDEM - Nekdanji igralci Udineseja David di Michele (Palermo), Massimo Margiotta (Vicenza) in Thomas Manfredini (Atalanta) se bodo morali zagovarjati pred športnim sodnikom zaradi črnih stav na račun tekem v Italiji in po svetu. Zaradi soodgovornosti je športno tožilstvo prijavilo tudi Udinese, Vicenzo in Mantovo. Molčeči Gibilisco RIM - Nekdanji svetovni prvak v Parizu in dobitnik bronaste medalje na OI v Atenah v skoku s plaico Giuseppe Gibilisco pred proti dopinško komisijo CONI, tako kot mnmogi pred njim, ni hotel odgovarjati na vprašanja tožilca Torrija. Vpleten je v afero »Oil for drug« zaradi poskusa jemanja dopinga. Po Atenah ni več dosegel odmevnih rezultatov Jadralni »Giro«: FJK 2. V tretji etapi jadralnega »Gira« od Trsta do Ravenne je zmagala posadka Fiamme Gialle. Na drugo mesto se je uvrstila jadrnica iz naše dežele, za katero tekmuje tudi predstavnik Sirene Andrej Gregorič. »Roza majico« je obdržala posadka Fiamme Gialle, ki ima na skupni lestvici štiri točke prednosti pred Rivo del Garda. Fur-lanija Julijska krajina je četrta. Belletti Sailing Race Od petka do nedelje bo pred pomolom San Giusto v Trstu 6. jadralno dvobojevanje Belletti Sailing Race, ki ga v sodelovanju s podjetjem Officine Belletti za mlade jadralce organizirata Lega Navale in Asd Belfra, podpira pa tudi BMW. Že od včeraj pa se v marini San Rocco v Miljah vsak večer odvijajo ekshibicije v manj poznanih igrah frisbee freestyle, biek trail, basket freestyle, breakdance, hip hop, kotalkanje in ples. Kolesarski »Granfondo«: brezplačni vlak do Benetk Za letošnji kolesarski maraton »Gran Fondo d'Europa«, ki bo 23. septembra startal v Benetkah, so organizatorji poskrbeli dva brezplačna vlaka, s katerimi bodo kolesarji lahko brez težav in odvečnih skrbi odpotovali do Benetk in se zatem podali na 160 kilometrov dolgo pot do Trsta. Start kolesarskega maratona bo ob 8.45, tekmovalci pa bodo med potjo do Trsta (prišli bodo približno ob 15. uri) obiskali Caorle, Jesolo, Eracleo, San Giorgio di Livenzo, Palazzolo alla Stella, San Giorgio di Nogaro, Červinjan, Škocjan ob Soči, Tržič in Devin. Tisti, ki se bodo v Benetke podali z vlakom, se morajo nujno vpisati do 10. septembra (vpisnina znaša 20 evrov), ostali pa se bodo lahko vpisali še dan pred maratonom (15 evrov). Za vse ostale informacije se lahko obrnete do organizatorjev (info@granfondodeu-ropa.com). / ŠPORT Sreda, 27. junija 2007 21 ROKOMET - Križan Ivan Kerpan na gostovanju z mladinsko državno reprezentanco U18 Libijska gostoljubnost, puščava in izredna vročina Proti Libiji so enkrat igrali neodločeno, drugič pa izgubili - Ambiciozni načrti za prihodnjo sezono Sedemnajstletni Križan Ivan Kerpan, igralec tržaške rokometne mladinske ekipe Pallamano Trieste, se bo libijskega gostovanja z državno mladinsko rokometno reprezentanco U18 spomnil predvsem zaradi visokih temperatur (čez dan je živo-srebrni stolpec krepko presegel 40 stopinj Celzija) in gostoljubja Libijcev. »Ko smo prišli v Libijo so nas zelo lepo sprejeli. Prisotna je bila televizija in novinarji so interv-juvali našega trenerja ter kapetana ekipe. Po pravici povedano, nihče ni pričakoval takega sprejema,« je povedal Kerpan, ki je zelo pozitivno ocenil petdnevno turnejo po tej severnoafriški državi. Italijanska izbrana vrsta (hrvaški trener Puljevič je zbolel in je ostal doma, zamenjal ga je trener Tosi Brandi) je na prvi tekmi proti domači selekciji igrala neodločeno 28:28. Ivan je igral dobrih štirideset minut in dosegel šest zadetkov. »Libijci so zelo hitri in spretni. Njihov trener prihaja iz Črne Gore in je zelo izkušen. Vsi libijski rokometaši obiskujejo isto šolo in stalno skupaj trenirajo. Mi pa smo pred turnejo trenirali le dvakrat.« Na drugi tekmi so gladko slavili Libijci (31:25). Italijanska reprezentanca (Kerpan je prvi z leve sede) je v Libiji obiskala tudi mošejo Kerpan, ki v reprezentanci igra na levem krilu, je tokrat štirikrat zatresel mrežo Afričanov. Tekmo sta si ogledala tudi pred- sednika egipčanske in tunizijske rokometne zveze, neposredno pa jo je predvajal libijski športni satelitski program. Zanimivo je, da so tekme igrali v velikem športnem objektu kar sredi puščave (v bližini Tripolija). »Kljub temu pa si je našo tekmo ogledalo približno 400 gledalcev. Še dobro, da je bila v telovadnici vklopljena klima, drugače bi s težavo igrali. Pravzaprav se v Libiji med dnevom nič ne dogaja, saj je prevroče. Trgovine so zaprte in čez dan vsi spijo. Ponoči pa je vse živo.« 182 centimetrov visoki in 75 kilogramov težki kriški rokometaš, ki je pred kratkim končal 3. razred geometrskega zavoda Žiga Zois v Trstu, bo tudi v prihodnji sezoni igral pri tržaškem društvu. »V prihodnji sezoni bomo znova nastopali v italijanskem prvenstvu (nekaj let so tržaške mladinske ekipe igrale v Sloveniji). Vpisali se bomo v državno prvenstvo U18, še naprej pa nas bo treniral Giorgio Oveglia,« je razkril Kerpan, ki bo treniral in igral tudi v članski ekipi v A2 ligi, pod taktirko Fre-dija Radojkoviča. »V obeh prvenstvih imamo dobre možnosti: z mladinci lahko postanemo državni prvaki, s člani pa bomo najbrž napredovali v A1 ligo,« je še optimistično napovedal Ivan. (jng) KOLESARSTVO - Mladinske kategorije Uspešni nastopi devinovcev Nastopali so na preizkušnjah v Vidmu, Manzanu in pri Gradišču - Matteo Visintin je dvakrat stopil na najvišjo stopničko Začetniki SK Devin ZKB BCC so v nedeljo sodelovali na dirki v Vidmu, ki jo je priredil videmski klub A.Candolini za 1. Pokal Fundacije Crup. Na startu se je zbralo 34 kolesarjev, ki jih je zelo huda vročina kar precej motila. Trideset kilometrov dolgo progo (10 krogov po 3 km), ki so jo prevozili s povprečno hitrostjo 35 km/h, je dokončalo le 16 tekmovalcev. Med kolesarji, ki so odstopili, je bil tudi Peter Sossi, ki se je po sedmih krogih počutil slabo. Na zelo dobro 8. mesto se j e uvrstil Charly Petelin, ki je bil tudi drugi na dveh letečih ciljih. Najmlajši Devinovci pa so pretekli konec tedna izpeljali dve dirki. V soboto so se podali v Gradišče, kjer je UC Caprivesi priredil dirko gorskega kolesarstva, veljavno za 5.Trofejo Junior Bike off Road in nastopilo je 58 kolesarjev. Na slikoviti in zahtevni progi je v kategoriji G4 prvič z Devinom tekmoval tudi Luca Gratton, ki se je uvrstil na 9. mesto, prejel pa je tudi pokal kot neregistrirani tekmovalec. V kategoriji G5 je kot običajno suvereno zmagal Matteo Visintin, Jan Petelin je bil tokrat tretji. V kategoriji G6 je Erik Mozan osvojil absolutno tretje mesto, saj je tekmoval s starejšimi kolesarji. Vrstni red: G4:1. Cristian Peresin (Caprivesi); 9. Luca Gratton; G5:1. Matteo Visintin; 3. Jan Petelin; G6:1. Patrik Milič (Team Isonzo); 3. Erik Mozan V nedeljo so najmlajši sodelovali tudi na dirki v Manzanu, veljavni za 1.Trofe-jo Giovanissimi Pedale Manzanese, kjer je krajevni klub privabil k sodelovanju kar 106 kolesarjev. Matteo Visintin (G5) je v svojem slogu silovito potegnil že v uvodnih metrih in zanesljivo zmagal. Dobro se je odrezal tudi Jan Petelin, ki je z Graberjem (Team Isonzo) zasledoval Visintinija in popustil samo v končnem sprintu. Erik Mozan (G6) je ujel ubežnike in s skupinico petih kolesarjev vozil do cilja, kjer je bil v kočnem sprintu četrti. Vrstni red: G5:1. Matteo Visintin; 3. Jan Petelin; G6:1. Seid Lizde (Azzanese); 4. Erik Mozan; 10. Christian Ciacchi Kolesarji Devina na zmagovalnem odru s trenerjem Ivanom Sosičem ATLETIKA C. Coslovich osvojila Trofejo Friulcassa Nicola Comencini iz Pavie med moškimi na 110 m z ovirami (14,18) in Clau di a Co slo vich med žen skmai v metu kopja (56,86) sta dosegla najboljši tehnični izid na atletskem mitingu ob 30. ob let ni ci usta no vi tve go riš ke ga kluba Atletica Gorizia. S tem rez ul ta tom si je slo ven ska at let -inja od Piščancev pri Trstu zagotovila tudi Trofejo, ki jo je pode-il organizator Atletica Gorizia Friulcassa. Med moš ki mi sta se po se -bej iz ka za la še ska kal ca ob pa li -ci Jure Rovan (Brezice Slovenija) in Davide Bressan (Padova). Dosegla sta rezultat 5,10 metra. Ju re Ba ta gelj ( AK Go ri ca) je bil za de set cen ti met rov skrom nej -ši. Andrea Nicoletti (Areonauti-ca Os ti a) je disk za lu čal 54,45 me tra da leč, do ma čin Fa bi o Vi -sin je v skoku v višini dosegel izid 2,13 m, v daljini pa sta bila najdaljša Alberto Giacomini (Friul-green) in Marko Prugovečki (AK Zagreb). Obsta sta dosegla znamko 7,37 m. Od rezultatov žensk je treba omeniti še dosežek Valentine Boffelli (Forestala Rieti) na 400 m z ovirami (59,41), v daljini pša je Tania Vicenzino dosegla izid 5,99 m. Dobro so se odrezali tudi čla ni do ma če ga klu ba. Zim ze le -ni Fabio Ruzzier, ki v Italiji tekmuje za gorško društvo, je bil drugi za Federicom Masijem v hitri hoji na 10 km, Mohamed Mo u a ou i a se je na 800 m z rez -ultatom 1:54,76 izboljšal za tri se kun de, do se žek pa ga uvr šča v državni vrh mladincev. Enako velja tudi za skakalca v višinio Lorenza Biaggija, ki je dosegel znamko 2,07 metra in za las zgre šil izid 2,10 m. Gai a Ca po -rale je v metu kopja dosegla znamko 43,59, kar ji je navrglo drugo mesto za Coslovichevo. Ales si a Pin je na 200 m do se gla izid 26,27. □ Obvestila KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 347-4288850. Tečaj rolk tudi letos uspešen Že tretje leto zapored se na ploščadi pred društveno telovadnico goriške Olympie odvija tečaj rolk. Tudi letošnja izvedba je nadvse uspešna. Vsak dan od 17.00 do 18.30 spoznava svet rolk kar 18 otrok, med katerimi tudi deklica. Tečajniki so raz- deljeni v dve skupini, ki trenirata pod vodstvom Mihe Vogrinčiča. Skupina začetnikov se uči osnov, nadaljevalci pa se učijo enostavnejše trike in obrate. Ker goriško društvo nima rolkarskih stez za skoke in ostale trike, so se tečajniki odpeljali v Solkan, kjer so se lahko preizkusili tudi na tipični stezi (»mini-rampa«). V četrtek se bodo tečajniki spet preizkusili na rolkarski stezi v Solkanu. Tečajniki, stari od 7 do 15 let, prinesejo vsak dan svojo rolko. V petek, 29. junija bodo na zaključnem večeru prikazali staršem naučene trike. Prve izmene, ki se je zaključila v petek, 22. junija, se je udeležilo kar 20 otrok (na sliki), sedaj pa je v teku drugi del tečaja. 22 Sreda, 27. junija 2007 PRIREDITVE VIDEM - Veliko pričakovanje Jutri koncert skupine Red Hot Chili Peppers Med raznimi postojankami, ki jih je najpopularnejša ameriška rock skupina izbrala za predstavitev nove cd-plošče Stadium Ar-cadium, spada tudi Videm oziroma Stadion Friuli, edina etapa v Italiji, kjer bodo nastopili jutri z začetkom ob 21.15. Malo je skupin, ki bi bile tako originalne, kot so Red Hot Chili Peppers. Devetdesetim letom so postavili pečat, ker so prvi kombinirali funk, punk rock, rap in heavy metal ritme ter pri tem bili več kot uspešni. Skupina je nastala med šolskimi klopmi v Los Angelesu leta 1983 in se je takoj po prvem koncertu na gimnaziji izkazala pozornosti vredna. Po nekaj koncertih v strip-tiz barih so kalifornijski fantje podpisali pogodbo z EMI ter do danes prodali preko 60 milijonov izvodov albumov. Skupina se je najprej imenovala Tony Flow and the Miraculously Majestic Masters of Mayhem v zasedbi Michael »Fle-a« Peter Balzary (bas), Anthony Kiedis (vokali), Jack Irons (bobni) in Hillel Slovak (kitara). Iron in Slovak se s skupino nista preveč razume la, zato sta jo hma lu zapus ti la in skupaj ustanovila novo skupino What Is This. Prvi album The Red Hot Chilli Peppers leta 1984 so pos ne li z nad omest ni ma čla no ma, kitaristom Jackom Shermanom in bobnarjem Cliffom Martinezom. Plošča ni postala ravno uspešnica. Sledili so ji Freaky Styley, The Uplift Mofo Party Plan, Mother's Milk, ki je nastala po smrti zaradi droge kitarista Slovaka. Slednja je dosegla ogromen uspeh ter prejela zlato nagrado MTV-ja. Blood Sugar Sex Magik, One Hot Minute ter uspešnici Californication in By the way so ponovno potrdili talent skupine. 20 let delovanja so Kalifor-nijci praznovali z izidom Greatest hits albuma, ki mu je sledil Live in Hyde Park. Po dolgi svetovni tur- neji, ki je trajala kar 2 leti, je skupina zapekla nov, tokrat dvojni cd Stadium Arcadium, ki vsebuje kar 28 pesmi. Red Hot Chili Peppers trenutno sestavljajo pevec Anthony Kiedis, kitarist John Frusciante, basist Flea (Michael Balzary) ter bobnar Chad Smith. Anthony Kiedis in Flea sta edina prvotna in hkrati vodilna člana skupine, ki sta se obdržala vse od ustanovitve skupine. V Vidmu bodo poleg vseh pesmi nove zgoščenke zapeli tudi stare uspešnice iz 80-ih in 90-ih let. zamejski festival amaterskih dramskih ♦ skupin KOLEDAR PREDSTAV ČETRTEK, 28. junija 2007 20.30 - FINŽGARJEV DOM - Tamara Petaros:Torta za mamo; 21.00 - KD ROVTE KOLONKOVEC - Dramska skupina Rovte-Kolonkovec: Srčni mrk. PETEK, 29. junija 2007 18.30 - POSVET O GLEDALIŠČU; 20.30 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Seniški gledališčniki Doš Zveze Slovencev: Stanišov Djilejš/roditeljski sestanek; 21.00 - RADIJSKI ODER - Slovenski oder: Pika Nogavička. 22.00 - NSŠ SV. CIRILA IN METODA: Artakademija - predstava izven programa. SOBOTA, 30. junija 2007 21.00 - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM TRUBAR-GREGORČIČ - Nimamo časa: Nevidni Leonard. 22.00 - MLADINKA DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN: Molière za mlade - predstava izven programa. NEDELJA, 1. julija 2007 21.00 -ZAKLJUČNI VEČER. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Jutri, 28. junija ob 21.30, Rimski amfi-teater / Jean Anouilh: »Antigona«. Produkcija: Teatro Litta. V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski am-fiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« V sredo, 4. in v četrtek, 5. julija ob 21.30, Izola, Manziolijev trg / Po Mo-lièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V petek, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče V petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »II Paese dei Campanelli« / Urniki: v soboto, 30. junija ob 20.30, v nedeljo, 1. julija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. REPEN Kraška hiša V petek, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavle-tu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pred-prodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od jutri, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. RONKE Pred občinsko knjižnico Danes, 27. junija ob 21.00 / Koncert Tria Etnoploč in pevke Martine Feri ob dvajsetletnici društva Jadro. VIDEM Nogometni stadion Friuli Jutri, 28. junija / Nastop skupine Red Hot Chili Peppers. _SLOVENIJA_ MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz V petek, 29. junija / ob 21.00 Big Band Hrošči; ob 22.00 Big Band DOM; ob 23.00 Big Band Cerknica - BBC; ob 24.00 Skupina Amarcord. V soboto, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) V četrtek, 5. julija ob 21.00 / »Blues night«, Franco Toro (ITA); Sandra Hall & Gnola Blues Band (ZDA). V petek, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). V soboto, 7. julija ob 21.00 / Cristina Mazza Trio (ITA/SLO); Tamara Obro-vac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Jutri, 28. junija ob 21.00 / Poletni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solistka: Sabina Cvilak - sopran. V soboto, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Jutri, 28. junija ob 20.30, Križanke / To- masz Stanko Quartet, Matthew Shipp Trio, Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake. V petek, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Stefanovski & Simone Zanchinni, Ge-ri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Konitz New Noet. V soboto, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. V soboto, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Galerija Rettori Tribio 2: do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: od 29. junija do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. _SLOVENIJA_ AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. ju- lija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. junija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.25 10.30 10.40 10.45 11.30 11.40 12.35 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.05 23.10 0.05 0.45 1.20 Anima Good News Nan.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Deset minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Duhovnik in vreme Nan.: Duhovnik med nami -Maščevanje (i. Massimo Dapporto) Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, N. Nogulich) Dnevnik Gospodartsvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Cléry) TV film: Orgoglio (It., '03, i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari, 3. del) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex Kviz: L' eredita Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: Un caso di coscienza 2 (It., '05, i. Sebastiano Somma, Barbara Livi, Mario Opinato) Dnevnik Aktualno: Overland - S kolesom po sledeh Marca Pola Aktualno: 26. Nagrada Grinzane Cavour Dnevnik/Zmenek Potihoma V^ Rai Due 6.00 6.40 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.10 20.30 21.05 22.50 23.00 23.50 1.05 Tg2 Eat Parade Tg2 Mmedicina 33 Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Matinee' Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Variete: Soiree' Hum. nan.: Piloti Risanke Dnevnik, vreme Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) Dnevnik Dok.: Dol na Severu Variete: Balls of Steel Tg parlament ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24, Morning News, II caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: L' intraprendente signor Dick (kom., ZDA, '47, i. Cary Grant) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Tg3 Agritre 13.00 13.10 14.00 14.50 15.15 16.05 16.30 17.00 17.45 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 0.35 0.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.55 18.55 19.55 20.10 21.10 23.15 1.05 Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Nan.: Out There Melevisione Šport: Kolesarstvo Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Bilo je leta... Tg3 Night News Mi smo zgodovina ► Rete 4 Pregled tiska Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo - Prvi poljub, 8.40 Nash Bridges (i. Don Johnson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Nan.: Poirot Nan.: Balko Nad.: Steze Film: Interludio (dram., ZDA, '57, r. Douglas Sirk, i. June Allyson, Ros-sano Brazzi) Dnevnik in vreme Aktualnosti Tg4 Aktualno: Forum Film: Infelici e contenti (kom., It., '92, r. Neri Parenti, i. Renato Poz-zetto, Ezio Greggio, M. Suma) Film: Il branco (dram., It.-ZDA, '94, r. Marco Risi, Ricky Memphis) Pregled tiska Canale 5 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: L' ultimo sopazio verde (kom., Belg.-Nem., '99, i. Martje Ceulemans, Ernst Low) Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi, Annamaria Malipiero) TV film: Doppio Bill (kom., Kan., '03, i. Peter Gallagher) 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 22.45 0.20 1.20 1.50 Tg5 minut dnevnik Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Nad.: Tempesta d' amore (i. Miriam Karuse, Dirk Galuba) Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vreme Variete: Moderna kultura TV film: S.O.S.: La natura si scate- na (pust., ZDA, '05, r. Dick Lowry, i. Gina Gershon, Robert Wagner) Tg com/Meteo5 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine) Nočni dnevnik Tg5 Moderna kultura O Italia 1 6.10 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira - Pred krstom 10.25 Nan.: Hercules in izgubljena ljubezen, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.35 13.40 15.00 16.50 18.00 18.30 19.05 19.35 20.10 21.00 22.50 0.40 1.55 Kviz: Kviz šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scol- lay), 16.25 15/Love Risanke Nan.: Raven (i. Raven Symone, Sydney Park) Odprti studio, vreme Nan.: Love bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Ugly Betty (i. Salma Hayek, Eric Mabius, America Ferrera) Film: Non e' un' altra stupida com-media americana (kom., ZDA, '01, r. J. Gallen, i. Chris Evans) Šport, Odprti studio Nan.: Buffy ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 9.35 Nad.: Una storia italiana (i. Giulia- no Gemma, Sabrina Ferilli) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch Time 14.05 Tržaška pokrajina predstavlja 14.50 Glasbena oddaja 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.05 Aktualna odd.: Stoa' 22.45 Vprašanja Illyju 23.35 Rubrika o potovanjih 23.55 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland), 0.45 Bonanza La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik 14.00 America' s Cup 16.00 Nan.: Matlock 17.00 Dok.: Animal face off 18.00 Nan.: Star Trek Voyager, 19.00 Murder call 20.30 Osem in pol 21.30 Dok.: Življenje za življenje 23.30 Nan.: The L World, 0.30 Twisted -A date with doctor D (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 10.00 10.25 10.50 11.10 12.00 13.00 13.25 13.50 14.00 15.00 15.10 15.45 16.10 16.45 17.00 17.35 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 22.00 23.05 23.30 0.25 Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine: Kljukčev živalski vrt Žogarija, ko igra se mularija Nan.: Podstrešje - Računalnik Ris.: Grdi raček Tine Taborniki in skavti: Gusarski napad Dok. odd.: Zadnji tovor - Zgodbe s čebeljnjaka Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Opus Odpeti pesniki Dosje: Energetska prihodnost Slovenije Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom: Prodaja klobukov Otroška odd. o knjigah: Bukvožer - Žafran, izgubljeni angel Novice. Slovenska kronika.Šport. Vreme Dok.: Santonino v Savinjski pokrajini Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Z glavo skozi zid -Gegen die Wand (dram., Nem.-Turčija, '04, r. Fatih Akin, i. Birol Unel, Sibel Kekili) Odmevi, vreme, šport Brez reza: Dr. Janko Prunk - Slovenski narodni vzpon Santonino v Savinjski pokrajini Dnevnik |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 12.00 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 12.30 14.20 14.50 15.35 16.30 17.25 18.00 18.05 19.00 19.50 20.00 20.50 22.20 0.45 2.25 Miss Slovenije Dok.: Pod evropskim nebom Lestvica na drugem Dok. nan.: Šest junijskih dni Mozaik Mostovi - hidak Poročila Mladinski igrani film: Pot v neznano Dediščina Evrope - Dok. igrana nad.: Katarina Velika (VB) Kronika z Lenta Dok.: Film pred oltarjem Koncert za Evropo 2007: Dunajski filharmoniki in Valerij Gergiev Film: Hamlet (dram., Rusija '64, r. Grigorij Kozincev, i. Inokentij Smoktinovski, Mikhail Nazvanov) Film: Mož brez preteklosti (kom.-dram., Finska, '02, r. Aki Kauri-smaki, i. Markku Peltola, Kati Outinen) Zabavni infokanal ~ Koper 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Dok.: Lelio Luttazzi 15.45 Folkest 16.40 Q - trendovska oddaja 17.25 Srečanje z... (vodi Rebeka LegoVic) 18.00 Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV dnevnik, šport 19.25 Odmev 19.55 Potopis 20.25 Dok.: City Folk 20.55 Nautilus 21.25 Pogovorimo se o... 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Globus 22.50 25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova 23.40 Istra in... 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 0.25 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Rally magazin 19.10 Med Sočo in Nadižo 19.40 Avtomagazin 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kultura: Beneški bienale 21.00 Odprta tema: revščina v Sloveniji 22.00 Planet polka 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare ne-cesse est; Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba, sledijo Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: V labirintu (Boris Pahor, dram. A. Zorn, r. B. Kobal, 6. del); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Poletne ankete; 10.45 Zverinice: nasvet veterinarke Ksenije Praper; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Li- rika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž -odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Športna pogovorna odd. ; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin (2. del). SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kratka igra; 22.15 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Četrtek, 27. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI Danes bo hladnejši in bolj vlažen zrak iznad osrednje Evrope dosegel naše kraje. Jutri bodo pritekali bolj stanovitni tokovi, le nad Alpami se bo v višinah zadrževal bolj vlažen zrak. Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka v naše kraje od zahoda vlažen in hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 2.21 A BIOPROGNOZA Zaradi precej vlažnega zraka v manj prevetrenih nižinah bo počutje občasno poslabšal tudi občutek soparnosti. Moteno bo spanje v noči na četrtek. MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.24 najnižje -55 cm, ob 9.49 najvišje 21 cm, ob 14.37 najnižje -7 cm, ob 20.40 najvišje 45 cm. Jutri: ob 3.52 najnižje -60 cm, ob 9.23 najvišje 25 cm, ob 15.18 najnižje -6 cm, ob 21.12 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........16 2000 m............5 1000 m...........13 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. C^H VIDEM o 13/28 O PORDENON 14/27 ČEDAD O 14/27 GORICA O 1£/lO O N. GORICA H/Ofi K TRZIC c 10/22 KRANJo^ LJUBLJANA 13/23 POSTOJNA O 12/22 KOČEVJE REKA 17/27 N. MESTO 12/22 O ZAGREB 15/24 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V nižinah bo povečini zmerno oblačno. V gorah bo spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih ploh. Jutri bo večinoma sončno, popoldne bodo na severu krajevne plohe in nevihte. V petek bo na jugu deloma sončno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. EVROPA - VREME Neurja na severu, na jugu vročina LONDON, MOSKVA, ATENE - V silovitih nalivih v Veliki Britaniji so v ponedeljek umrli trije ljudje, na stotine pa jih je bilo treba reševati z vojaškimi in policijskimi helikopterji. Tudi Rusija se spopada s kaotičnim vremenom, neurja na jugu države so doslej terjala štiri življenja. V južni in vzhodni Evropi ter v Sredozemlju, ki jih že te den dni pes ti vro čin ski val, se medtem spopadajo s požari, visoke temperature pa so doslej zahtevale najmanj 25 življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Kljub večurne-mu reševanju je v mestu Hull na severozahodu Anglije umrl 28-letni moški, ki ga je deroča voda ujela, ko je skušal očistiti poplavljen odvodni kanal. V Sheffieldu sta bila ubita neiden ti fi ci ran mlaj ši moš ki ter 68-letni moški, medtem ko je skušal prečkati poplavljeno cesto. Tudi jug Rusije - gorate predele Urala, zahod Sibirije in območje nedaleč od Mongolije - med tem pes ti ka o tič no vreme, ki je terjalo štiri življenja, poroča AFP. Po vsem dru gač ne so raz -mere na vzhodu in jugu Evrope ter v Sredozemlju, kjer je dolgotrajen vročinski val sprožil več požarov, ki jih še dodatno podpihuje močan južni veter ši ro ko. V Grčiji je vročinski val minuli konec tedna terjal življenji dveh upokojencev, 84-letne ženske iz zahodnega mesta Egio in 76-letnega moškega iz mes ta Far sa la. Po ra ba elek -trične energije medtem dosega re kor dne rav ni, kli ma ti zi ra na javna mesta pa so odprta za vse, ki si doma hlajenja ne morejo privoščiti. AVSTRALIJA - Protest proti novemu zakonu o spolni zlorabi otrok med staroselci Aborigini grozijo s prepovedjo turističnih obiskov vzpetine Uluri Vzpetina Uluru, kraj, ki ga vsako leto obišče pol milijona turistov CANBERRA - Avstralski aborigini razmišljajo, da bi turistom prepovedali obisk znamenite vzpetine, katere angleško ime je Ayers Rock, aborigini, za katere je to sveti kraj, pa jo imenujejo Uluru, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prepoved naj bi bila odgovor na ostre ukrepe, ki jih je nedavno napovedala vlada v Canber-ri in s katerimi želi zajeziti domnevno razširjeno spolno zlorabo otrok med avstralskimi staroselci. O prepovedi turističnih obiskov tega znamenitega monolita rdeče barve v avstralski puščavi razmišlja vodstvo bližnjega mesta Mutitjulu. Kot je povedal starešina mesta Vince Forrester, se prebivalci bojijo, da jim bodo oblasti otroke vzele in jih dale v skrbništvo. Uluru letno obi- šče okoli 500.000 turistov. Tradicionalni lastniki kraja Mutitjulu in vzpetine Uluru so vedno nasprotovali turističnim ogledom kraja, ki je za njih svet, občasno - na primer ob pomembnejših obredih, kot so pogrebi - pa so jih tudi prepovedali. Kljub temu je dobrih 340 metrov visok Ayers Rock vedno poln radovednežev. V luči nedavno napovedanih ukrepov naj bi tamkajšnji staroselci sedaj razmišljali o kampanji državljanske nepokorščine, ki bi vključevala prepoved ogledov Uluruja, in celo o begu v peščene griče okoli ogromnega monolita. Avstralski minister za zadeve staroselcev Mal Brough je zatrdil, da za to ni nobene potrebe in da jih je nekdo očitno namerno prestrašil z lažmi. Vlada v Canberri je pred dnevi sporočila, da v okviru prizadevanj za zajezitev spolnih zlorab otrok v skupnostih aborigi-nov na severu Avstralije načrtuje uvedbo prepovedi alkohola in trde pornografije ter strožji nadzor nad socialno podporo. Gre za odziv na poročila, v katerem so oblasti Severnega teritorija med tamkajšnjimi aborigini ugotovile veliko razširjenost spolne zlorabe otrok in njeno tesno povezanost z alkoholizmom, nezaposlenostjo in revščino. Predvsem alkoholizem naj bi bil ključen dejavnik propadanja aboriginov in njihove kulture ter zanemarjanja otrok, ki ustvarja priložnost za pedofile. Ukrepi naj bi veljali na skoraj polovici Severnega teritorija, na območju, ki so ga zvezne oblasti pred 30 leti vrnile abori-ginom. Mnoge skupnosti staroselcev že omejujejo ali prepovedujejo alkohol, zato se nekateri bojijo, da bi prepoved vodila le v preseljevanja aboriginov v mesta, kjer bi nato živeli na ulicah. Avstralija ima 20 milijonov prebivalcev, od tega je približno 400.000 aboriginov, ki so potisnjeni na rob družbe. Avstralsko državljanstvo so dobili šele leta 1967, potem ko so bili desetletja žrtve poskusov »integracije«, tudi z ločevanjem otrok. Med letoma 1910 in 1970 naj bi bilo na podlagi državne politike tako od staršev ločenih kar 100.000 otrok. (STA)