Političen list za slovenski narod.
t» politi prejem«« velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I vid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Haročnino in oznanila (inserate) prejema apravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»B. uri popoludne.
&tev. 107.
Kdo je kurator?
Čuden ton zavladal je v našem deželnem zboru, ton, kateri d& nam mnogo misliti.
Gospoda, ki vedno in vedno poudarja v svojem časopisju napredek omike naroda slovenskega, ki proizvode svojega liberalnega duha stavi nad zvezde, ki bahato poudarja zmožnost gibanja svojega po parketib, pozablja ostentativno v deželni dvorani dostojanstvo svoje kot poslanci omikanega uaroda.
Kako škodoželjno in ironično smeji se početju narodno-naprednu stranke nemška stranka, kako jej srce veselja udarja, gledajoč krasno, idilično slogo slovenskih svojih tovarišev!
Ce mora že biti boj mej nami, dobro, naj bo, a ne smešiti se na kraju, kamor je zaupanje slovenskega naroda postavilo svoje zastopnike!
Kdo ima dobiček od takih prizorov, kakoršni bo se dogajali nedavno v deželnem zboru ? Izvestno ne slovenski narod, in izvestno bo vsak pameten, razsoden volilec dejal, da za tako delovanje škoda je časa in troškov, ki stane deželnozborsko zasedanje.
In če bode tudi izvolil elegantni slovenski romanopisec i pisavo našo ,strastno" in ^nesramno" nazivati, in če bode konečno izvolil i juridično opisano besedico „nepošteno" rabiti vzlic našim trditvam, vendar postaviti se mu moramo zmiraj in zmi-raj po robu ter reči, da po našem in gotovo tndi po mnenju slovenskih poljedelcev ni se storila z odklonitvijo predloga g. Pfeiferja niaaka usluga naši deželi, temveč gmotna škoda. Ce je omenjeni konservativni poslanec priporočal prošnjo županstva Velika Dolina, gotovo je uvidel potrebo odprave po-silne legalizacije in storil je svojo dolžnost kot poslanec iste občine; a da mu je dr. Tavčar tako „lepo, korenito, stvari se tičoče" ugovarjal, to pa pač ni bila dolžnost njegova, če nam je sicer dovoljeno, tako pisati.
V Ljubljani, v sredo 10. maja 1893.
Res, vprašati bi se že moralo g. dr. Tavčarja, ali se nam dovoli tako izraziti, kakor srce veleva, saj i njega moramo prištevati kuratorjem naroda našega, ker je bil proti odpravi posilne legalizacije.
Konservativnim poslancem predbaciva se krivica, ker bi radi ohranili slovenski narod pred ku-ratelo, kakor ga imajo baje, žalibog, zdaj. Mi pa mislimo, da knratela, ki želi ljudstvu ohraniti denar, pola itd., in ga oprostiti posilne legalizacije, pač ne more biti slaba.
Dejanje, ki daje ljudstvu spričevalo duševnega napredka in razsodnost ter zmožnost, samemu zvr-ševati navadne pravne čine, ne spaja se s pojmom kuratela!
Primerjajoč beležnika Svetca govor z odvetnika dr. Tavčarja umotvorom, glej čudež! Prvi poudarja korist kuratele nad našim kmetom, „ker ga varujemo najbolje, če ga varujemo pijavk, alias zakotnih pisačev," — ter navaja kar cele kope slučajev sleparij in goljufij o nas, tičočih se falsifikacij podpisov. S svojo trditvijo odreka torej danes našemu kmetu razsodnost, poštenje, odreka šolam našim, da so kaj storile za izomiko našega naroda, zatorej kmet-tepec, le bodi pod kuratelo, plačuj, ako hočeš na svojem zemljišču prepisati vkojiženih 5 gld. prepisnih troškov svotico po 5—8 gld.!
Kolega mu v §§ pa drzno natoleuje konserva tivno stranko, ki je želela obvarovati našega zem-ljiščnega posestnika teh nepotrebnih troškov, iu katera mu pripisuje toliko razsodnosti in omike, da bi se znal varovati sleparjev sam in napisati zamo-gel navadno kaj priprosto pobotnico, — da želi kmeta še nadalje obdržati pod kuratelo, kakor ga ima baje sedaj. Kako se vendar to strinja?
Ravno voditelja napredno-narodne stranke dala sta s svojima fulminantnima govoroma tako ljubljenemu svojemu narodu zaušnico, trileč, da ni še zmožen, vživati dobrot in olajšav pri legalizaciji listin do vrednosti 100 gld., dovoljenih temeljem državnozborskega zakona z dne 10. junija 1890.
Letnik XXI.
Odklonila se je torej prošnja občine Velika Dolina, a s tem se tudi dalo narodu slovenskemu od strani narodno-napredne stranke s pomočjo nemške stranke spričevalo duševne reve, nesposobnosti in (mej vrstami) nepoštenja, kar si bodo pa volilci izvestno dobro zapomnili brez vsake agitacije.
Znano nam je, kako spodnje-štajerski Slovenci že dalje časa uporabljujejo dobroto olajšave pri legalizovanju listin, a ne čuje se nikdar, da bi se godile sleparije iu druge nepostavnosti. Zatorej smo upali, da bode v očeh narodno - napredne stranke tudi kranjski Slovenec našel milost in bode toliko duševno zrelim in poštenim spoznan take primitivne pravne čine (po uzorcih) sam izvrševati; a gospoda je v svoji slepi strasti in sovraštvu do oseb pozabila skrbeti za korist svojih volilcev.
Konečno pa smelo trdimo, da odklonitev Pfei-ferjevega predloga bode dala našemu ljudstvu dovolj misliti, in spoznal je zdaj še bolj svoje može, svoje prave kuratorje!	»
Ne mislimo, da bi bila ona vloga kako agita-eijsko sredstvo, ali postala je nekaka skušnja mišljenja in dejanja poslancev narodno-napredne stranke za njih volilce; skušnja, katera je z&nje žalostno izpala.
Sodil bode pa narod naš, kdo ima v srcu pravo ljubezen do njega, komu je mar prostost in napredek njegov, in kdo je in hoče biti njega kurator!	Liga + 76.
Deželni zbor kranjski.
XI. s e j a dne 9. m a j a.
(Konec.)
Poslanec baron Wurzbach poroča o po-trjenju novejših zakonskih načrtov, kar se vzame na znanje.
Poslanec Stegnar obširno poroča o davkih naslednje: Po izkazu c. kr. finančnega vodstva je ! bilo 1. 1891 vsled uim odpisanega davka 17.802 gld.
LISTEK
Eak6 bi postal skoraj Matiček Poliček krčmar.
Sličica; spisal Janko Barlč.
Tam jedenkrat po svečnici pozval je trgovec Cenc&j svoje znance, mestnj gospodo na koline. Zbrali so se vsi, kakor po navadi, in družbica je bila prav rasigrana in glasna. Le našega Matička Polička ni bilo, mučil ga je hud kašelj in ostal je doma. Nil, prijatelji niso nanj pozabili. Med drugimi napitnicami vzdignil je tudi hišni domačin Matevž Cenečlj kozarček in rekel po priliki tako le:
„Dragi prijatelji! Mi smo danes veseli, kar mi je prav drago, ker je to odlika za mojo skromno hišo. Napijali smo že jeduemu in drugemu, ali čas je, da se spomnimo tudi onih, katerih sicer ni tu, ali vem, da bi radi bili in kateri so izvestno v duhu pri nas. To je, dragi prijatelji, pred vsemi naš mili Matiček Poliček, katerega je priklenila na dom nadležna bolezen. Vidite, mi se tu razveseljujemo, on pa doma leži in se davi s kašljem. Prijatelji, mislim, da vsem Vam iz srca govorim, če rečem, it-pivši ta-le kozarček, da Bog poživi našega starega Matička Polička. Živio!"
»Živio! Živio!" odmevalo je po sobi in zažven-ketali so kozarci. Ko je šum malo ponehal, poprijel je kozarček gospod zdravnik Kaferle in opomnil na napitnico trgovca Cencčlja sledeče:
»Spoštovana družbica! Lepo je, da smo se spomnili našega starega prijatelja Polička, in jaz, kot zdravnik, mislim, da bolezen njegova ni nevarna in okreval bode v kratkem. Vendar nekaj drugega mi je na srcu. Prijatelji, v nekoliko dneh bode god našega Matička, in dobro bi bilo, da mu napravimo kakovo stvar za vezilo. Saj me razumete ? Kar tako ne moremo ga pustiti in dobro bi bilo, da se svojega godu nekoliko časa spominja. Torej zborujte, kaj da mu priredimo!"
„Ta je dobra!" oglasilo se je društvo.
„Ali kaj da mu napravimo ?" poprašal je pisar in beležnik Trinkaus.
Dolgo ni mogel nobeden ničesar priličnega izmisliti.
„Ah&, jo že imam. To bode prava!" oglasil se je krčmar Maseljc. »Pomnite še, kako je naš Matiček že večkrat govoril, da bi hotel vse biti, le krčmar ne. Zdaj-le ga izplačajmo 1"
»Kako? Kako?" poprašalo je društvo.
»Tako-le I Puceljev Jože, kateri do dobra razume, naj napravi desko in gori primeren naslov za gostilno, katero obesimo one noči po njegovem godu,
ko bode on trdno zaspal, na njegovo hišo. Drugo bodem že jaz vredil, saj je še časa dovolj in dogovorimo se še lahko. Ste li zadovoljni?"
„Dobro, dobro! Živio Maseljc! Ta nekaj velja! To bode stari gledal!" pritrjevalo je vse društvo. Posvetovali so se še dolgo, kozirci so še večkrat zažvenketali, čuli so se govori, smeh in petje in zadovoljno odšel je potem vsaki na svoj dom.
Svet' Matija — led razbija. Tistega leta bi ga imel dovolj razbijati, če bi ga hotel, ker je bilo tako mrzlo, da se je kar kri zmrzavala človeku po žilah. Nii, saj pa onemu društvu pri slavnem godovnjaku Matičku Poličku ni bilo zima, ker jih je od zunaj grela ogromna, starikava peč, v kateri je gorelo ves božji dan kot v peklu, a od znotraj oni stari, katerega je hranil Poliček že dolgo v svojej kleti za ta slavnosten dan. Hm, in sam spoštovani godov-njak se je tudi pošteno razgrel, govoril je več kot navadno in oni debeli podbradki so se mu zadovoljno majali. Kaj ne bi? God mu je bil samo jedenkrat v letu in nadležni kašelj zapustil ga je že povsem. Rekla se je marsikatera v slavo godovnjaku in njegovej spoštovane} soprogi, preje nego se j« razkropilo veselo društvo.
19 kr., torej nad 7108 gld. več, ko I. 1890?i 55 ozirom na skupno švoto vseh cesarskih in. deželnih, davkov, ki s« 1. 1891 znesli 2,432.500 gld. 96 kr;, je to le jako neznatna ^lajšava. Iz izkasov je razvidno, da šest okrajev qi prosilo za, odpis davkov; ti okraji so: Velike Lašče, Idrija, ljubljansko mesto, Tržič; Senožeč^ in Trebnje. Metliškemu davčnemu okraju se je odpisalo 3458 gld. 18^kr., mokrono-škemu 3056 gld. 85 kr., novomeškemu 2126 gld. 81 kr., kostanjeviškemu 1314 gld., krškemu 1251 gld. 44 kr., vipavskemu 1131 gld. 49 kr. Odpisi davkov v drugih krajih so jako neznatni.
Vkupua svota vseh deželnih priklad je znašala 825.323 gld. 761/, kr., torej 50.600 gld. več, ko leta 1890, kar glasno kliče, kako od leta do leta rastejo domača bremena. Se bolj razvidimo naraščaj davkov, ako vzamemo v poštev tudi cesarske davke s svoto 1,607.177 gld. 19'/f kr. Ce razdelimo cesarske davke z deželnimi prikladami, pride na glavo po zadnji štetvi prebivalstva 4 gld. 871/, kr. davka. Največ davka pride na ljubljansko mesto, ljubljansko okolico in idrijski davčni okraj.
Pristojbine za izterjevanje davkov so I. 1891 znesle 32.042 gld. 5 kr. Želja je občna, da bi se te pristojbine znižale. Zamudne obresti so znesle 2396 gld. 84 kr. Temn je deloma kriva malomarnost davkoplačevalcev, največ pa revščina in beda. Konečno poročevalec nasvetuje:
1.	Poročilo dež. odbora o davkih se vzame na znanje;
2.	vis. c. kr. deželna vlada se vnovič naprosi, da dobrohotno uvažuje težavni položaj zelo obremenjenih hišnih gospodarjev, vsled katerega z dosedanjimi odtegljaji 15°/0 na korist stroškov za popravljanje in vzdrževanje poslopij nikakor ne morejo shajati, in da izposluje na visokem mestu primeren povišek od 15 na 30°/0- — Sprejeto.
Poslanec vitez Langer poroča o deželnih podporah občinam, posameznim vasenl in osebam; poročilo se vzame na znanje.
Nato poslanec Hribar dolgo in široko govori o lokalnih železnicah ter naglaša, da bi se morale na Kranjskem graditi še naslednje železnice: Od Novega Mesta do Metlike in dalje do hrvaške meje; dalje od Kamnika do Motnika, oziroma do štajerske meje; tretja železnica bi bila Kamnik-Kranj; četrta Postojina-Razdrto- Ajdovščina ; peta Lož-Rakek; šesta od proge južne železnice pri Brezovici do Vrhnike; sedma Trebnje-Mirna-Mokronog. Dalje ima govornik v načrtu železnice od Vrčič do Črnomlja, od Hudega do Žužemberka, od Novega Mesta do Brežic. Vse te železnice bi stale nad 5 milijonov goldinarjev, z voznim parkom vred nad 7 milijnov goldinarjev. Dežela bi morala po površnem računu plačevati na leto nad 120.000 gld. v pokritje primanjkljeja dohodkov od železnic. Predlog se izroči združenima upravnemu in finančnemu odseku. — Ob '/»^ Ufi je bila seja končana.
XII. seja dne 10. maja.
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvon sejo ob V, 11 uri in predstavi vladnega zastopnika svetnika D r a 1 k o, ki namešča voditelja deželne vlade.
Poslanec K1 u n v imenu finančnega odseka poroča o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke nastopno:
Deželni odbor predložil je v smislu sklepov deželnega zbora z dne 8. aprila 1890 slavni zbornici obširno poročilo o napravi zavoda za gluhoneme in slepe otroke, katero je bilo v pretres izročeno finančnemu odseku. To poročilo je tako temeljito, da mu imam v pojasnilo predlogov finančnega odseka Ie malo dostavljati.
Novi zavod bo deželen zavod, ki bo enako drugim dobrodelnim napravam stal pod nadzorstvom in upravo deželnega odbora. Iz tega pa sledi, da se mora dežela ne le vdeležiti zgradbe, ampak skrbeti tudi za vzdrževanje njegovo in iz svojih dohodkov dodajati primanjkljaj, ako bi v ta namen posveteni in določeni zakladi ne zadostovali. Iz poročila je sicer razvidno, da bode dotično premoženje koncem tekočega leta znašalo 466.270 gld.; to je sicer lep znesek, ali zadostoval ne bo, ako bi hoteli vse stroške nanj zvaliti. Po skušnjah drugih dežel, kjer so napravili take zavode, stala bo stavba z notranjo upravo vred okoli 150.000 gld.; ostajalo bo torej okroglo še 300.000 gld., to je okoli 12.000 gld. letnih dohodkov, ki pa za vzdržavanje zavoda ne bodo zadostovali. Zaradi izvanrednih in jako težavnih razmer je namreč režija v takih zavodih veliko dražja, kakor
po navadnih odgojilnicah, kar pričajo naslednje številke:
V	7 /	d	1 X	1
Celovcu pride v zavodu za gluhoneme na vsakega otroka povprečno po 18'j' gld. na leto, v Lincu za gluhoneme J94 gld., 4 alepe 220 gld. j v Gradcu za slepe 252 §ld.; na TirMSi za glu- i honeme 210 gld.; v Gorici za gluhoneme 223 gld.' v Levovu za gluhoneme 247 gld.; v $rnu za slepe 313 glcL ; na bunjjju za slepe 506 gid. na leto.
Povprečno računi se za 100 otrok režija brez , učiteljstva 15.000 gld. na leto, za učiteljstvo pa se ' potrebuje še kacih "JOOO gld. Ceneja je režija samo v Budejivicah na Češkem, kjer se potrebuje za vsakega gluhonemega otroka le 120 gld. na leto, to pa ^ zaradi tega, ker je zavod lastnina škofijstva in so stroški za duhovne učitelje primeroma veliko manji i kakor drugod. Sploh se kaže, da je režija povsod , ceneja, strežba sama pa boljša, skrbnejša in ljubez- j njivejša, kjer je mogoče rabiti rodovniško osobje, zato ne bode škodovalo, ako naš deželni odbor na to prikazen obrača svoje oči.
Ker je naš zavod namenjen za 100 otrok, bodo | dohodki ustanovnega premoženja komaj zadostovali za režijo, kadar se zavod spopolni. Zato ne preostaja druzega, kakor učiteljstvo prevzeti na deželni račun in jim določiti plače iz normalno-šolskega zaklada. ; Kadar se pa ustanovno premoženje po letnih prihrankih, volilih, milih darovih ali katerokolih drugih dohodkih tako naraste, da bodo letni dohodki zadostovali tudi za plače učiteljev, odmerjale se bodo te plače in eventualno tudi pokojnine iz zavodovih dohodkov, kakor se godi to tudi drugod, kjer imajo dotični zavodi zadosti lastnih denarjev.
Da bi tem laglje shajali z ustanovnimi prihodki in deželo kolikor mogoče varovali, priporoča finančni odsek pa še neko drugo sredstvo. Znano je, da imajo uboge šolske sestre „de N6tre Dame" v Šmihelu pri Novem Mestu zavod, v katerem poučujejo in odga-jajo tudi gluhoneme deklice. Kateri so imeli priliko videti ta zavod in opazovati napredek gluhonemih sirot, ga ne morejo prehvaliti, in ker se je v finančnem odseku poudarjalo, da uboge šolske sestre prav rade v pouk in popolno oskrbovanje prevzemo gluhoneme deklice po 100 gld. na leto za vsako, sodil je finančni odsek, da bi bilo prav in dobro, deklice oddati v omenjeni zavod ne samo z nravnega sta-lišča, ker bi bili otroci ločeni po spolu, ampak tudi , iz gospodarskih ozirov. Ako namreč računimo režijo v našem novem zavodu po 150 gld. za vsakega otroka, prihranimo pri 24 gluhonemih deklicah, ko- . likor jih bodemo približno imeli, samo pri režiji 1200 gld. na leto; ali ob enem prihranimo dve uči- j teljski in dve postrežni moči, kar se sme računati na 2300 gld.; celi prihranek bi torej znašal 3000 ; do 3500 gld. na leto in bi jako dobro došel deželi. Zato priporoča finančni odsek v predlogu 5 e, da naj deželni odbor ogleda zavod v Šmihelu in eventualno . s šolskimi sestrami stopi v dogovor.
Zgradbe novega zavoda vdeležuje se dežela s tem, da v ta namen prepušča svoje zemljišče ki je bilo kupljeno in namenjeno za novo bolnišnico in ki ne bo zadostovalo samo za potrebna poslopja in j domači vrt, ampak ga bo velik kos preostajal tudi še za kmetijske namene. Da se pa zavodu za vsaki ; slučaj varuje lastnina tega zemljišča, treba ga bode zemljiško-knjižno prepisati nanj. Ker je pa prepisnina pri posvetitvah za dobrodelne namene primeroma ; jako velika in je treba kolikor mogoče štediti z denarji, sodil je finančni odsek končno rešitev te za- | deve prepustiti deželnemu odboru in slavni vladi, ki naj preiskujeta, kako bi se dalo to zemljišče naj- , primernejši prepisati na novi zavod.
Zavod bo imel prostora za 100 gojencev, namreč za 80 gluhonemih in 20 slepih otrok. Po Statističnih izkazih bilo je v letih 1890 in 1891 v starosti od , 5. do 15. leta 119 gluhonemih in 26 slepih otrok, ; torej obojih skupaj 145. Deželni šolski svet naštel t je bil 1. 1889. gluhonemih 128, slepih 25, obojih j skupaj 153. Ali ker se gojenci v zavod ne bodo spre- j jemali že od 5. do 15. leta, ampak gluhonemi od 8. { do 12. leta, slepi pa od 6. do 14. leta, jih od skupne i številke nekaj odpade. In še nekaj jih odpade, ker ! tudi v sprejemovalni starosti niso vsi sposobni za | pouk, ampak le duševno dovolj razviti. Koliko je ; takih, se natančno ne dd določiti; v nekaterih de- j želah jih je komaj po 5, 7 do 10 odstotkov, v ne- j katerih, n. pr. v Švici po 30 odstotkov. V naši deželi j bo ta odstotek gotovo višji, ker je naš narod du- i ševno vzbujen in sploh jako zdravega uma, ali vendar j obojih skupaj najbrže čez 100 ne bo; v 2. predlogu odmerjeni prostor bode torej zadostoval tudi v slu-
čaiu, ako bi bilo v istini 153 gluhonemih in slepih otrok, zlasti če oddam& frohone&Š deklice šolskim sestram v Šmihel.
Ker se za napravo in vzdržavanje nov4$i zavoda večjidql rabi ustanovno premoženje, trebi* bode po-razumljenja med vlado to deželnim odborom ne samo glede prepisa, ampak tudi pri neKalerih drugih rečeh, pri katerih ima vlada kot vrhovna ustanovna oblast mSfoaajno besecio. Tu sem spada naprava podrobnih načrtov iu v zvezi ž njimi nasaditev domačega vrta, pridobitev učil in učnih pripomočkov, izročitev vseh za gluhoneme in slepe reveže posvetenih denarjev v deželno oskrbovanje, pravočasna preskrbitev za zgradbo potrebnega denarja iz dotičnih zakladov, da se stavba po nepotrebnem ne zavleče, sestava pravil itd.
Za vsaki zavod je lep domač vrt velika dobrota, za slepe otroke pa so po soglasnem zagotovilu strokovnjakov lepi senčnati prostori neobhodna potreba. Ker pa mlado drevje počasi raste, treba bode prej ko mogoče, morebiti že letos v jeseni pričeti z na-sajevanjem vrta. In da postane drevje prej košato, kazalo bode morebiti nakupiti večjih in starejših dreves, ki se hitreje razrastejo. Tako drevje je sicer nekoliko dražje, ali pri tako važni zadevi ne gre gledati na nekoliko višje stroške.
Posebne važnosti so tudi učila in učni pripomočki. Ker bo učni jezik na novem deželnem zavodu slovenski, ni mogoče rabiti knjig in vseh učnih pripomočkov, ki jih imajo v nemških ali drugih slovanskih zavodih. Nekaj učil splošnega pomena bo morebiti mogoče rabiti tudi pri nas, nekatere pa ne, med drugimi vse knjige bode treba šele preskrbeti v slovenskem jeziku. To se pa ne da storiti čez noč, za take reči je treba več časa in moralične podpore šolskih oblastev, zato se ta zadeva že zdaj priporoča deželnemu odboru in naroča, da naj stopi s c. kr. vlado v dogovor, in sicer ne samo zaradi potrebnih denarjev, ampak tudi zavoljo tega tega, ker ima učna uprava določevati učne knjige in učni red.
Deželni odbor predložil je v prilogi 40. tudi pravila, po katerih naj se osnuje in vzdržuje novi zavod. Ali ker ima c. kr. vlada ne samo kot ustanovna, ampak tudi kot vrhovna šolska oblast pri sostavi pravil merodajno besedo, pa zarad prekratkega časa ni bilo mogoče od učnega ministerstva zvedeti njegovih nazorov in njegove sodbe, zdelo se je finančnemu odseku, da je bolje s to rečjo počakati do prihodnjega zasedanja in deželnemu odboru naročiti, da naj dotlej od c. kr. vlade izve njeno mnenje. Načelno pa naj se po nasvetu finančnega odseka v točki 4 e vendar že zdaj izreče, da je treba za veljavnost teb pravil poprejšnje potrditve visokega deželnega zbora, ker bodo veljale za deželni zavod.
Razvidno je, da se ta zadeva, s katero se že leta in leta peča slavni deželni zbor, s pričujočimi nasveti jako zdatno naprej pomakne in da nam bode morebiti mogoče, že drugo leto pričeti s stavbo zavoda samega, v katerem bodo najubožnejši med ubožci našli zavetje in mir, zadovoljnost in veselje, vzgojo in pouk, da bodo mogli v človeški družbi delati za časni in večni blagor svoj!
Predlogi, ki jih priporoča finančni odsek, se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	Zavod za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem ustanovi se ko deželni zavod.
2.	Pri napravi tega zavoda naj se gleda na to, da bode v njem približno za 100 gojencev prostora.
3.	Ta zavod se napravi na deželnem zemljišču: njivi pare. št. 107, zemljiško-knjižna vloga št. 147 katastralne občine Kapucinsko predmestje, in njivi pare. št. 450/2, zemljiško-knjižna vloga št. 288 katastralne občine Spodnja Šiška, v skupnem obsegu 6 ha 21a 5m2.
4.	Deželnemu odboru se naroča, sporazumeti se s c. kr. vlado:
a) Kako bi se dala na najprimernejši način izvršiti posvetitev in zemljiško-knjižni prepis tega zemljišča; l) da se napravijo podrobni načrti in proračuni stroškov za novo zgradbo in da se kar najhitreje mogoče prične z nasajevanjem za vrt odmenjenega prostora;
c)	da se brez odloga storč primerni koraki za pridobitev obema oddelkoma potrebnih učil in učnih pripomočkov;
d)	da se v deželno upravo prevzamejo vsi vzgoji gluhonemih in slepih na Kranjskem namenjeni, pa dozdaj tej upravi še ne izročeni zakladi,
(Dalje v prilogi.)
Priloga 1Q7. štev. »Slovenca- dn6 10. maja 1893.
in da se preskrbi pravočasna izplačitev za zgradbo potrebnih denarjev, ki jih bo treba po napredovanju dela izplačevati iz zakladov, ki bodo v ta namen stali na voljo: e) da se sostavijo za napravo in vzdrževanje zavoda potrebna pravila, ki jih mora pa pred veljavnostjo potrditi deželni zbor, in se sploh še vse drugo potrebno ukrene. 5. Dalje se deželnemu odboru naroča: a) da si ogleda zavod za gluhoneme otroke pri ubozih šolskih sestrah „De No tre Dame" v Šmihelu pri Novem Mestu v pedagogičnem in upravnem oziru in eventualne ž njimi stopi v dogovor, ali bi hotele proti pogodbi in pavšalni letni plači v pouk, vzgojo in oskrbovanje prevzeti za uk sposobne gluhoneme deklice? fe^da o vseh teh rečeh deželnemu zboru poroča, oziroma svoje predloge stavi v prihodnjem zasedanju.
Vsi predlogi so bili sprejeti brez ugovora. Poslanec Suklje obširno in stvarno utemeljuje samostalni predlog glede oskrbovanja z vodo notranjskih pokrajin, Suhe Krajine in drugih krajev na Dolenjskem. Dežela sama z doneski udeležencev ne more zmagati razmerno velikih troškov, zato naj bi osrednja vlada skrbela v tem ozirn ter podpirala siromašno ljudstvo, ki bi si gotovo opomoglo z dobro vodo za ljudi in živiuo. Zgoditi bi se to moglo s posebnim zakonom, po katerem bi država plačala 50°/0, dežela 30% in udeleženci 20%. Kaj pomaga, če deželni zbor sklepa resolucije in opozarja vlado na to veliko nadlogo prebivalstva, ako se ničesa ne stori. Govornik apeluie na vis. vlado, uaj ne odlaga to vprašanje od leta do leta. (Dobroklici).
Sprejet je bil soglasno naslednji predlog, ki se je v pretres izročil upravnemu odneku: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča izposlovati pri visoki vladi, da kar hitro mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona o preskrbovaniu kraških pokrajin s pitno vodo, in sicer na tej podstavi, da se pokritje vrši po prispevk<h države, dežele in udeležencev.
(Dalje sledi.)
Nova bolnišnica.
Govor poslanca Klun a o novi bolnišnici v X. seji deželnega zbora dne 5. t. m.
(Konec.)
Za novo bolnišnico bo vse to tako zdatna polajšave, da je ni treba razširjati. Pravijo sicer, da bo ta razširjatev veljala samo 14.000 gld., kar si v nobeni primeri s številom postelj, ki se pridobi. Ali toliko je proračunjena le stavba, kje so pa še druge reči? Saj je znano, da se pri bolnišničnih stavbah poprečno računi po 1000 gld. za posteljo; namesto 14.000 gld. bomo morali toraj za 51 po-Btel) izdati kakib 50 000 gld. Najbrže se nam bode tako godilo, kakor pri stavbi deželnega gledališča, ki je bilo proračunjeno na 190.000 gld., pa stane menda čez 800.000 gld.
Pa še nekateri drugi razlogi mene in moje ožje somišljenike silijo da ne moremo glasovati za razširjatev bolnišnice. Potrebno je, da na vse strani štedimo, ako nečemo zabresti v velike in hude zadrege. Prevzeli smo garanci)0 za dolenjsko železnico, katero bomo morali plačevati, ako bode treba. Prišlo bo doplačilo za gledališkt) stavbo. (Hribar: Saj je že plačano 1) Govornik: Dobro, če je plačano, pa bomo že še vidili, kadar so nam izroči računski sklepi. Potrebščina za šolstvo od leta do leta raste za 10.000 gld. do 12 000 gld., k temu pa pridejo zdaj še stroški za gluhonemico, za deželno razstavo in še mnoge druge reči. Na drugi strani pa nam čez par let pri letnih dohodkih odpade zdatui znesek 127.000 gld., ki ga plačuie država za zemljiško odvezo. Ce pridejo, kakor nam letos zopet kaže, še elabe letine, in če se vskoči še vžitnina na žganje, (dr. Vošniak: Ta žalibog zmerom raste I) toraj če se Bog daj skorBj začne zmaniševati deželna naklada na žganje, kakšen bode potem deželni proračun za 1. 1896? Kako bodemo shaiali? ali bo sploh še kaj mogoče storiti ta deželno kulturne namene? Ali bomo mogli kaj storiti za velikanska podvzetja, ki jih je prodiagal poslanec Hribar v samostalnem svojem predlogu gledl lokalih železnic in ki jih hoče menda nasvetovati poslanec Suklje gledd vodovodov? Ali bode mogoče podpirati narodne za-
hteve, ki so za razvoj in čedalje večjo omiko našega naroda silno potrebne? Jaz miru, ki vlada sedaj v tej zbornici med raznimi strankami dosti ne zaupam; meni se zdi, da nasprotna stranka le zarad tega pritrjuje vsem večjim stroškom, da nam bode mogla reči, kadar bo treba povikšati deželno naklado, da to ne gre, da naj marveč prej skrčimo nepotrebne izdatke, k katerim ona seveda v prvi j vrsti prišteva podpore narodnih zadev,
To so toraj ratlogi, ki mene in moje ožje to- ! variše silijo protiviti se nasvetovani razširjatvi nove deželne bolnišnice. Nikakor pa nečemo nasprotovati neobhodno potrebnim višjim stroškom, ki jih prizadeva nakup novega stavbišča. osredna kurjava in hiralnica. Ako je osredna kurjava v istini tako dobra, kakor nekateri trdijo, se bodo večji stroški za njo v nekoliko letib poravnali, ker se za kurilo veliko manj potroši, kakor pri navadnih pečeh. Nekateri pa ne zaupajo prav taki kurjavi, zato je g. poročevalec prav storil, da je priporoča pod posebnimi uveti, katerim se tudi jaz pridružujem. Opozarjal bi pa, da hoče menda tudi Waidmann svojo ponudbo staviti za napravo osredne kurjave, katera bi bila po njegovem načrtu ceneja.
Tudi predlog zastran hiralnice se mi zdi primeren, nikakor pa se ne morem strinjati z g. pred-govornikom, da naj se hiralnica zida blizu novega zavoda za gluhoneme in slepe otroke in za oba napravi skupna režija. Ako je bilo dosti pomislikov že glede vprašanja, ali bodo mogoče skupno režijo napraviti za slepe in gluhoneme otroke, koliko več pomislikov mora biti za združitev hiralnice in gluho-nemice pod upravo, ker sta ta dva zavoda tako različna v svojem smotru. Gotovo je najprimernejši, kar svetuje iiuančni odsek, da se z da hiraluica blizu nove bolnišnice.
Pa že neko reč bi priporočal, na katero se pri sostavi novega načrta niso ozirali. 2e večkrat je bilo v tej zbornici govorjenje, da naj bi dežela v svoji bolnišnici napravila lastno lekarno; ali v nekem poročilu iz leta 1890 v prilogi 62 deželni odbor pravi, da se naprava lastne lekarne ne priporoča. Skušnja pa kaže, da se prav zelo priporoča in da bi bila lastna lekarna jako koristna in primerna. Odkar |e prišel dr. Schleimmer v deželno službo, naiočajo se obvezila naravnost iz tovarn in na več pri lekarnarjih, kar pride skoraj za tri četrtinke ceneje. Tudi načelnik usmilienih bratov na Dunaju je rekel, da mu največ pomaga lastna lekarna, v kateri ga stanejo zdravila komaj četrti del tega, kar bi moral v drugih lekarnah zanje plačevati. Zato naj deželni odbor skrbi, da se tudi pri nas v novi bolnišnici napravi lastna lekarna; sekundarji bodo v njej lahko pomagali in se ob enem učili napravljati zdravila, kar jim pride jako prav, kadar bodo služili na deželi kot okrajni zdravniki in morali sami napravljati zdravila.
To mi je bilo ua srcu in gnalo me je, vam vse to odkrito povedati. Vem, da ne bo nič pomagalo in da obvelja, kar ste sklenili, ali govoril sem, da se takrat, kadar pridemo v zadrego in bo treba povikšati deželno naklado, ne boste izgovarjali, da tega niste vedeli, ampak se spominjate, da se Vam je bilo vse to povedalo.
V smislu teh svojih izjav hočem pri posebni
razpravi nasvetovati nekatere premembe.
*
* *
Za poslancem Klunom govoril je dr. V o š -n j a k , ki je poudarjal, kako po ceni dežela v novi bolnišnici pridobi 51 postelj, ki bodo stale samo 14 000 gld. Zato naj zbor nikar ne zavrže dotičnega predloga. Gledl lastne lekarne pa je pritrjeval poslancu Klunu in omenjal, da se dobi v novem poslopju labko prostor z&njo. Ravno tako je pritrjeval tudi nasvetoma dr. Bleiweisa.
Drugi govornik je bil poslanec Suklje, ki je tudi zagovarjal odsekov predlog in poslancu Klunu očital, da je prav za prav segal v njegove pravice, in bi ga moral tožiti zaradi motenja obrti, ker je v svojem govoru omenjal deželnega proračuna, o katerem je on (Šuklje) poročevalec v deželnem zboru. On priznava, da naše finančne razmere niso tako ugodne, kakor bi si jih želeli, ali treba je na to paziti, da se deželni denarji rabiio za plodonosne naprave, od katerih se je nadejati kaj haska, ki naj bodo za ljudstvo vir večjega blagostanja. Potem je oponašal poslancu Klunu, da ni bilo prav, omenjati dolenjske železnice, ker v železniških vprašanjih nima sreče; on je sicer spreten politik, ker ima
veiikoletno skušnjo, in |e tudi lokav, ali železnične reči naj pušča na stran ; v potrjenje svoje trditve omenja Suklje. da je na Dunaju v državnem zboru zagovarjal južno železnico, katere tarifi so pogubni za uašo deželo. Tudi za dolenjsko železnico ni ničesar storil, marveč je še delal težave. Po govorni-kovem mnenju |e to le agitacijsko sredstvo, s katerim hočejo delati za svoje namene, ker tndi on ne zaupa miru, ki sedaj vlada med strankami.
Zadnji govornik je bil poročevalec Luckmann, ki je trdil, da bo zgradba cenejša, ako se razširjatev zvrši precej zdaj. Res bode nova bolnišnica veliko stala, in njegova stranka je bila zmirom za pravo štedljivost, ter je prej zagovarjala manjšo potrebščino; ali zdaj smo postali nekoliko starejši, in pretirana štedljivost bi pri tako človeko ljubnem podjetju ne bila primerna.
Pri posebni razpravi predlagal je posl. Klun, da naj se drugi predlog glasi:
»Zgradba nove bolnišnice po izvirnem načrtu arhitekta K. VVaidmanna se odobruje."
Pri tej priliki zavračal je ob kratkem predgo-vornike; poslancu Luckmannu je odgovarjal, da smo res sicer postali s t are ji, ali ne bogateji. (Dr. Blei-weis: Ne pametneji!) Klun: Pametneji? Ne zamerite, gospodje, da nečem osebno žaliti svojih tovarišev !
Potem se je obračal proti poslancu Sukljeju, rekši, da mora pa njemu nasproti vendar le napraviti nekoliko osebnih opazk. Čuditi se mora, da mu je mogel poslanec Šuklje gledl južne železnice kaj takega očitati, kakor je storil. Šuklje je slišal do-tični govor v državnem zboru in bi moral vedeti, da tanfov južne železnice ni zagovarjal. V deželnem zboru so se že večkrat obravnavali tarifi južne železnice, govornik jih ni nikdar zagovarjal in jib ne bo. Yselej se je pridružil do-tični obsodbi, oziroma sklepom svojih tovarišev. Tudi v svojem govoru, katerega je imel posl. Šuklje v mislih, je dvakrat povdarjal, da se glede taritov in podržavljenja južoe železnice popolnoma strinja s svojim predgovornikom iu tovarišem Povšetom oporekal je le neosnovanim trditvam poslanca Gess-manna in dotičnim interpelacijam njegovim, in nasledek je pokazal, da je prav imel. Kajti nekoliko dnij pozneie je trgovinski minister na Gessmannove interpelacije odgovarjal in razkladal, da so njegove trditve neresnične. Glede dolenjske železnice ravnal je po svojem prepričanju, ker mu vest ni dopuščala glasovati za predlog, s katerim bi se komu nakladalo neznosno breme.
Za mim oglasil se je še baron Svegelj, ki je pritrjeval poslancu Klunu, da je glede južne železnice govoril tako, kakor je rekel, in da je res le zavračal neosnovane napade Gessmannove, kakor je bil ta zaslužil. S cer je pa poslanec Kluu z omenjenim govorom pridobil posebno zahvalo zaradi tega, ker je vsoešno omeojal neke za našo deželo jako važne železnice, namreč proge iz Kranja v Tržič in čez Karavanke v Celovee.
Pri glasovanju ostal je preminjevalni predlog poslanca Kluna v manišini ter je bil sprejet predlog odsekov.
Pri tretjem nasvčtu nasvetoval je poslanec Klun, da naj se deželni odbor gledč osrednje kurjave ne ozira samo ua dozdaj došle ponudbe, ampak tudi na nje, ki mu utegneio še doiti. Ta predlog je obvelial brez ugovora.
Tako je bila dovršena razprava o novi bolnišnici, ki se bo skoraj že začela graditi in ki bo stala skoraj še enkrat toliko, kakor se je iz prva mislilo. Prišla bode prilika, morda prei, kakor nekateri mislijo, o tej reči iu o železnicah še kaj spregovoriti; takrat se bode pouazalo. kdo va^uie deželne koristi.
Državni posl. dr. O. Steinwender.
S Koroškega, 7. maja.
Veliko hrupa in pisarjenja bilo je po listih minoli teden o dr. Steinwender-ju, znanem »ljubimcu" avstrijskih Slovanov in voditelju nemških nacijonalcev v državnem zboru. Zlasti židovski in nemško-nacijonalni listi porabili so veliko črnila in še več slabega papirja za in proti Steinwender-ju. Ta gosood govoril je dne 25. aprila svojim volil-cem v B-liaku, dan pozneie pa v Trbižu. Omenjal je raznih predmntov, s katerimi se je imel državni zbor pečati v zadnji dobi. Hvalil je vravuanje valute in dokazoval, da se to, kar so njeni nasprotniki prorokovali, ni zgodilo; potem je naznanjal
svoje misli o davčni reformi, o preustrojeuju obrtnega reda, vravnaniu uradniških plač, ponarejanju živil, o železnicah itd. Pritoževal se je dalje, da so se v narodnem oziru morali nemški nacijonaloi sami (??) bojevati za oemštvo, kar se je zlasti pokazalo v Liberci, Golovcu in Celju. Liberalci so vedno »prepozno* prihiteli na pomoč!
Predno je dr. Steiuwender začel govoriti o političnem položaju, bavil se je obširno in krepko z v Beljaku ishajajočo »Deutsche allgemeiue Zeitung", ki ga, podkupljena menda po židovskih denarjih, že dolgo časa jako strastno in dosledno napada ter mu skuša podkopati tla v njega volilnem okraju.
Znano je, kako surovo, lažnjivo in brdavsavsko pisari omenjeni list o Slovencih, s kakim cinizmom pobija njih težnje in prizadevauje in kako br«ha ogenj in žveplo nad vsakim pojavom narodnega življenja med koroškimi Slovenci. Omenjamo samo, kako podlo in lažnjivo je pisal ta list po žalostnih dogodkih Podkloštrom o slovenski stranki, osobito o vč. g. Gr. Einspielerju 1 Zanimivo je zato, da ču-jemo, kako sodi nemški nacijonalec o tem listu. Rekel je med drugim:
»Vse kar storim ali pustim, moja razumnost, politična pamet, moj značaj se napada ua način, da tega ne smem pustiti ..." Dalje je poudarjal, da narekuje listu smer ueki Pacher na Dunaju, katerega označuje dr. Steinwender kot „ein Halbuarr" in ki je podkupil list, da bi ga izpodrinil in bi tako sam splezal na poslanski sedež. »In za te Judeževe groše premenil je list svojo pisavo in me napada v jednomer na označeni način."*)
Pritoževal se je dalje, da se po »Wiener All-gemeine Ztg."-i spodkopava njegov vpliv tudi v državnem zboru. Poudarjal je dalje, da, ako se temu ne stori kmalu konca, t. j. ako volilci ne ugonobi lista, odloži svoj maudat 1
Gledd političnega položaja dal je govornik precej jasno spoznati veliki razdor med nemškimi na-cijonalci in liberalci. Poudarjal je tudi, koliko kvarno vpliva na vse javno življenje židovsko časmštvo, ter izrekel, da se mora velika moč židovskih listov uničiti, ako se hoče priti do boljših, za Nemce ugodnejših razmer v naši državi.
»Deutsche Allg. Ztg." je začela pod udarci, s katerimi jo je obdaroval dr. Steinvrender, hudo javkati in v dolgem strupenem članku opravičuje svoje postopanje n&sproti vodji nemških nacijonalcev. V dokaz velike »noblesse" nemške žurnalistike naj navedem iz ovega članka le naslednje »cvetke" nemške — robatosti: »pobelhafte, ganz feuchtohrige Elemente"; »verlotterte Gassenjungen" (privrženci Steinwenderjev); »Dreschflegel - Politiker" itd. — Očitaniu pa, da so podkupljeni v onem članku, ne odgovarja.
Pa tudi dunajskim židovskim listom se je dr. Steinwender hudo zameril, rekši, da se mora uničiti moč židovskega časopisja. Dunajski Abrahamo-viči" hudo tožijo nad tem „crimen laesae majestatis judaicae" ter z ne baš laskavimi besedami okrcajo neporednega doktorja, ki se drzne sem ter tja motiti celo njihove kroge.
Steinwenderjev govor v Beljaku pa, kakor praska, ki je nastala po njem, nam je nova priča o vedno večjem razdoru med nemškimi liberalci in nacijonalci tudi na Koroškem. Za nas pa je vse to precej nepomenljivo, kajti če bo šlo zoper sv. cerkev ali zoper Slovence, zjedinili se bodo zopet na prvi mah 1	A
*) „Wer Geld nimmt and dann plotzlich anders schreibt, alg er frfiher dureh Jahre hindurch geschrieben und gedacht bat, der ist ein ganz verlotterter und corrupter Kerl."
Ogri na hrvatskem Primorju.
S Primorskega, 4. maja.
Že lani sem omenjal v Vašem cenjenem listu, kako so se Mažari polastili naše Reke največ zaradi morja. Tudi tu hočejo igrali prvo vlogo, kakor jo 2e dlje časa igrajo na suhem; in res, zdaj imajo popolnoma v svojih kremplj h Reko ia reško morje. Napravili so tudi pomorsko oblast ter jo izročili izključno svojim sinovom. Glava te oblasti je guverner sam.
A s tem še niso zadovoljni. Radi bi imeli VBe morje ob našem Primorju v rokah. Kakor ima Avstrija svole morje, tako mislijo, da mora imeti tudi Ogerska svoje. Zato skušaio, da bi iz našega Pri-morja ustvarili mažarsko- hrvatsko Primorje, da bi bilo tako tudi morje mažarsko.
Na to meri vse njih teženje. Napravili so veliko pomorsko društvo »Adrija", katero ima ogromno število velikih in maihnih parobrodov. Vsi parobrodi imajo pristno mažarska imena. S tem društvom so oslabeli avstrijski ,Lloyd" in naša pomorska društva. Samo jedno tako društvo imamo še, pa še to so si modro podvrgli. Izročili so mu pošto do Albanije, dajejo mu nekako subvencijo, a društvo je sprejelo naslov: »hrvatsko-ogersko". Vsled tega ne vživajo pri nas posebnega zaupanja ni njegove osebe, ni društvo samo. S tem so Mažari mnogo dosegli.
Dalje so si prisvojili tudi nadzorstvo ob naši obali. Letos je sam guverner potoval po vseh pristaniščih naših. On Mažar po duhu in krvi, goreč pospeševatelj mažarske ideje, pa nadzornik naših luk, to pač ne gre nikakor skupaj. Pa kaj hočemo, pomagati si sedaj ne moremo.
Cez vse žalostno je, da so ga na več krajih našinci slovesno spre|emali ter ga na vso moč kadili. Nimam izrazov, da bi ž njimi dovolj ožigosal te ostudne izdajice. Samo jedno mestice se ni hotelo klanjati svojemu nasprotniku, in to je starodavni Bakar.
Župan je sicer sklical mestne očete v posvetovanje, kakor bi mogli guvernerja najslovesneje sprejeti. A vrla večina mestnih zastopnikov se je izrekla proti takemu sprejemu Mažara, kateri širi povsod mažarsko državno idejo. A kaj stori župan? On in trije odborniki njegovega duha so sprejeli guvernerja. Meščanje so se držali popolnoma hladnokrvno. Tako se je moral guverner zadovoljiti se z vprejemom malim in nečastnim. Menda ga ne bode tako hitro pozabil.
Slava poštenim odbornikom in rodoljubnim meščanom bakarskim, a sramota mažaronskemu županu in njegovi trojici.
Neki naš list se tolaži, da ne bode imelo to guvernerjevo potovanje drugih nasledkov razun tega, da se bode zanaprej več tiskalo lista: »Magjar-tenger-part". Ta list bodo neki brezplačno dobivali vsi oni, ki so se odlikovali v tej veliki ekspediciji.
Da ga dobi tudi bakarski župan je umevno. Čestitamo 1_
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 10. maja.
Pasivna politika. Utemeljujoč svoj adresni predlog je poslanec dr. Grdgr pretil Nemcem in vladi, da Cehi zapustijo državni zbor, ako se ne izvrši državno pravo. Tudi po volilnih shodih se mnogo govori o pasivni politiki. Vlada in Nemci se pa za to strašenje dosti ne zmenijo vsaj vedo, da je sedaj pasivna politika nemogoča. Mladočehi bi takoj dobili nasprotne kandidate, ki bi tudi zmagali. Pasivna politika je bila mogoča le prejšnja leta, dokler Mladočehi niso izpodkopali prejšnje narodne organizacije. Poprej je bilo od strani one politike pričakovati kaj vspeha, ker so bili tudi veleposestniki za njo, ali sedaj je pa vsa stvar drugače. Sicer so vsekako izjave Mladočehov veliko zadoščenje za Staročehe. Priznava se s tem, da je politika Staro-Čehov bila prava, ko so se držali pasivne politike, ko so že Mladočehi šli v državni zbor. Ogrevanje za pasivno politiko je le dokaz popolnega bankerota mladočeške politike. Zares hitro so jo obigrali. Jedva so prišli v večjem številu v parlamentarne zastope, že obupujejo.
Protisemitizem in vlada. Opaža se že dlje časa, da vlada močno nasprotuje protisemitom. Na Dunaju je že vlada marsikaj ukrenila, da bi zajezila protisemitizem. Z vso odločnostjo je proti*> semitizem obsodil v deželnem zboru Češki namestnik in najbrž ne iz svojega nagiba, ampak na migljej z Dunaja. Sprva grof Taaffe ni bil tako vnet za Žide, kakor je sedaj. To pa prihaja gotovo le oti tod, da vlada brez židovskih liberalcev nema večine v zbornici poslancev. Nekaj časa se je nadejala, da Nemce s spravo na češkem pridobi na svojo stran, ali to se ji ni posrečilo. Nobena čeških strank ni posebno naudušena za dunajske punktcije. Proti volji Cehov bi vlada morda mogla izvesti nekatere točke dunajskih punktacij, ali bi potem utegnila zgubiti podporo čeških veleposestnikov. Vladi torej druzega ue preostaja, kakor, potegovati se za Žide, da si pridobi prijateljstvo liberalne stranke. Liberalci so tudi pripravljeni podpirati vsako vlado, katera bi jih podpirala v borbi proti protisemitom. Tako vidimo, da nemajo židje le na Ogerskem silnega vpliva na politiko, temveč tudi pri nas in jediuo zaradi tega, ker se krščanski politiki prepirajo
mej seboj, da potem brez židovskih pristašev v državnem zboru ni nobena večina mogoča. Kdaj vendar krščanski politiki pridejo do pravega spoznanja?
Ogerake cerkveno-politične predloge. Kakor sedaj stvari stoje, se nič prav ne v6, kako bode s cerkveno-političnimi predlogami. Odločilo se bode v gospodski zbornici, kjer se je že pri bud-getni debati začel boj proti njim. Liberalci silno delajo, pa saj tudi vedo, da s cerkveno-političnimi predlogami ne pade le Wekerlova vlada, temveč tudi gospodstvo liberalne stranke. Kakor se govori, je v gospodski zbornici večina proti cerkvenim predlogam, in bi se z&nie večina dala dobiti samo, ako bi krona z4nje porabila svoj vpliv. Vladarjev vpliv bi namreč mnogo konservativnih magnatov pridobil za vlado, ali jih vsaj nagibal, da se ne udeležb glasovanja. Preoptimistižni nikakor ne smemo biti. Skoro lahko pa rečemo, če se pri budgetni debati večina izreče proti vladni cerkveni politiki, je tudi ne bode dobila pozneje, ko bode šlo za stvar samo. V ogerskih katoliških listih se vsekako že čuti nekaka nezaupnost, posebno ker je prihod vladarjev v Budimpešto vsekako nekoliko utrdil stališče sedanji vladi. Ugodno znamenje nikakor ni bil ta prihod baš sedaj, ko je vlada predložila cerkvene predloge. Mnogi ga bodo tako tolmačili, da se vladar vjema s vladno politiko.
Bolgarski eksarh je čestital knezu bolgarskemu k njegovi poroki, hkratu pa izrekel željo, da knez vzlic spremembi ustave ustanovi v Bolgariji pravoslavno vladarsko rodbino. To čestitanje nekako kaže, da bolgarska duhovščina ni toliko nasprotna knezu, izvzemši odstavljenega metropolita Klemena, kateri pa v Bolgariji nima nobenih privržencev.
Bolgarske volitve. Po poročilih iz Sofije so skoro povsod voljeni vladni kandidatje za veliko sobranje. Opozicijski kandidatje še znatnih manjšin niso nikjer dobili. Voljen je jeden prejšnjih cankov-cev, Pomjanov, ki je pa pred volitvijo se sporazumi s Stambolovom. Konservativcev ni nobeden voljen. Bivša ministra Načevie in Stojilov niti kandi-dovala nista. Kakor se kaže, bode veliko sobranje skoro jednoglasno pritrdilo premembi ustave. Pri volitvah ni bilo nobenih posebnih agitacij. Pravoslavna duhovščina se je držala sploh jako mirno. Vladni nasprotniki so že pred volitvami bili spoznali, da ničesa ne opravijo. Sicer pa opoziciji manjka sposobnih vodij, ker so njene glave v inozemstvu.
Protisemitizem v Angliji. Djsedaj so se Angleži kaj radi potegovali za svobodo Židov. Najboljši možje ob6h strank sklicevali so tabore, na katerih se je govorilo o zatiranju Židov v Rušiti. Sedaj pa to navdušenje za Žide že pojema. Angleški časopis »Sunday Chronicle" se že pritožuje, kako se množš žid|e v L >udonu. V vzhodnem delu Londona je cel kup prodajalmc ob nedeljah odprt, na tisoče židovskih obrazov se vidi in sliši se neko čudno govorjenje, človeku se zdi, da je zašel v kako tuio deželo. Ne d& se oporekati, da tukaj raste pravo židovsko mesto. Nad prodajalnicami so pol nemška, pol židovska imena. Narod, tuj po rojstvu, plemenu, veri, socijalnih navadah in političnih nazorih, se tukaj pripravlja, da izpodrine domačine. Ob nedeljah t tem delu mesta ni miru, in ni božje službe. Po prodajalnicah se prodaja, po beznicah toči žganje, in vse je videti tako neangleško, kakor le biti more. Zidje so pregnali Filistejce. pa bodo tudi izpodrinili Angleže, če se jim ne bodo dobro upirali. Ta angleški glas pač povsem diši po protisemitizmu. Au-gleži bili so le tako dolgo navdušeni za žide, dokler jih niso imeli, ali sedaj pa že spoznavajo nevarnost pretečo od židovstva.
Socijalne stvari.
Lovski zakon.
(Poročilo poslanca Fr. Povše-ta.)
Čast mi je v imenu upravnega odseka poročati o vladni predlogi lovskega zakonskega načrta, o katerem se je ta odsek posvetoval. Ta načrt ima tri glavne dele, katerih prvi razpravlja o lovski pravici in nje izvrševanju, drugi o lovsko-policiiskih določilih in tretji o škodah, storjenih po lovu in divjačini.
Po teh načelih pripada lovska pravica zemljiškim posestnikom dotičnega lovskega okraja. Le kdor ima skupno ležečih 115 hektarov, to je 200 oralov zemljišč, je opravičen do samosvojega lova, do katerega imajo pravico tudi posestniki vrtov
ograjenih i zidom ali s stalno umetno ograjo, in posestniki zverinjakov.
Lovski okraji imajo po tem zakonskem načrtu biti sestavljeni po političnih občinskih mejah in ne, kakor dosle), po katastralnih občinah.
Lovska zakupna doba je določena na 10 let in zahteva se, da se po preteku lovske dobe in pred pričetkom nove morejo vsi do samosvojega lova opravičeni posestniki za to zglaševati.
Zakup občinskega lova oddaje okrajno glavarstvo. Zakupnina se steka v občinsko blagajno in do zakupnine opravičeni morajo se za pripadajoči jim delež v objavljenem obroku zglasiti, sicer zapade njih delež občinski blagajmci v korist. Posebna določila veljajo za slučaj, da se občinski lov ne more dati v zakup, v takem slučaju nastavi okrajno glavarstvo izvedenca v lovstvu, da izvršuje lov. Plačo dobiva od občine, ki pobira tudi dotične dohodke. Ce so pa izdatki večji od prihodkov, pa imajo do lovske zakupniue opravičeni posestniki primanjkljej plačati 1
Tudi pripušča ta zakonski načrt, da sme okr. • glavarstvo lov za prihodnjo dobo 10 let brez dražbe iz proste roke dati v zakup.
Važen je drugi del zakona, ki razpravlja o lovsko-policijskih določilih. Za lovski nadzor zahteva ta zakon, da je v vsakem lovskem okraju nameščeno posebno lovsko varstveno osobje, katero mora biti od okrajnega glavarstva potrjeno iu zapriseženo. V posebnem zakonu pa je izraženo, koliko se more zahtevati znanja od takih lovskih čuvajev, ki morajo prestati posebno preskušnjo pri okrajnem glavarstvu, če se ne morejo skazati, da so prestali z dobrim vspehom nižji državni izpit za varstvo lovstva.
Posebni paragrafi določujejo o lovskih kartah, za katere se ima plačati za eno leto po 6 kron takse, ki se stekajo v deželni zaklad.
Za varstvo divjačine veljajo posebni predpisi, ki kažejo, da ima o tem vso oblast okrajno glavarstvo, ki sme celo za dobo dveh let v posameznih ali celo v vseh lovskih okrajih popolnoma prepovedati lov!
Posebne določbe veljajo, kedaj se ne sme divjačina loviti, niti s psi zasledovati.
V tretjem delu zakonskega načrta pa so do- j ločila, po kojih je postopati pri cenitvi in preso- i janju škod, storjenih po lovu in divjačini. O zahtevi povračila škode storjene po lovu razsodi okr. glavarstvo, katero odredi komisijo, ki potrebne poizvedbe pravočasno izvrši na mestu samem ter sme okrajno glavarstvo celo dva izvedenca privzeti, katera ono izbira. V slučaju pa, v katerem se mora po izreku izvedenca zaradi cenitve škode počakati še do žetve, mora poškodovani posestnik pravočasno — sicer izgubi pravico do odškodbe — prositi za izvršitev druge nove komisije I
Konečno razpravlja zakon o prestopkih in kaznih.
To so najvažoiša načela novega zakona, ki v svoji celoti prav jasno kaže, da ni povsem prikrojen po dejanjskih razmerah v naši deželi.
Že z avtonomnega stališča omenjati je proti temu zakonskemu načrtu, da se premalo ozira na avtouomno oblast ter da vso oblast izročuje okr. glavarstvom.
Tako ima po tem zakonskem načrtu prestati pravica deželnega avtonomnega zastopstva, našega zbora, določevati, katere živali so izvzete od splošnega lova, ozirom«, katere so varovane, ker to pravico bi po § 57. tega načrta imela c. kr. deželna vlada, ki sme posamezue vrste živali izvzeti od določil po § 55., ali pa še druge vrste živali podvreči določilom omenjenega paragrafa. S tem pa pride tedaj ob veljavo v 1. 1887 skleneni deželni zakon iz i. 1888 o prepovedanem lovskem času.
Prevdariti je nadalje treba, ali bi ne bilo pra-vičniše ohraniti dosedaj veljavne določbe, da so lovski okraji zloženi po mejah katastralnih občin, ker { nekatere pokrajine so posebno dobre za lov in te potem prlpaddlo v večji krog, ki je manj ugoden za lov, potem pa trpe škode do z&kuphlne opravičeni zemljiški posestniki prVo omeiiienega za lov boljšega lovskega Okrožja.
Tudi lovska zakupna doba za 10 let je predolga, toliko bolj, knr jo okrajno glavarstvo sme cel6 na 14 let podalifiati.
Treba predrugačiti določbo, po kateri bi zemljiški posestniki morali plačevati celo primanjkljej, ko bi se lov ne mogel dati v zakup iu bi okrajno
glavarstvo smelo najeti veščaka za izvršbo lova, kar bo gotovo zelo veliko stalo.
Tudi se mora predrugačiti oni paragraf, ki daje okrajnemu glavarstvu pravico, da sme lov za prihodnjo lovsko dobo brez dražbe iz proste roke dati v zakup, le zaslišavši občiuski zastop, in bi se smelo kaj tacega dopustiti le tedaj, če bi občinski zastop sklenil v to privoliti.
Prav tako bo treba ublažiti določilo, da mora vsak lovski opravičenec, ali samosvoji ali najemnik, nastaviti od okrajnega glavarstva v lovsko varstvo potrjene čuvaje. Po § 3. posebnega tudi predloženega zakona o potrebščinah za potrdbo stražnega osobja, postavljenega v varstvo lovstva, mora okrajno glavarstvo kaj veliko zahtevati od lovskega Čuvaja, ker le oni, ki izkažejo, da so prestali državno nižjo preskušnjo za varstvo gozdov in lova, so po zakonu kvalifikovani.
Ce obvelja tako določilo, bodo mogli le veliki posestniki, oziroma najemniki več tisoč hektarov ob-segajočih lovskih okrajev zadostiti takim zahtevam, s tem pa bo tako rekoč nemogoče manj imovitim sploh, pogajati ee za lovski zakup, kar bo imelo tudi posledico, da bo zakupnina z» lov le malo vrgla.
Prav tako se ne more pritrditi temu, da bi okrajuo glavarstvo smelo lov na določene vrste divjačine za dobo dveh let kar povsem ustaviti ali prepovedati. Toliko oblast pač ni umestno dati politični okrajni oblastvi, katera to prepoved brez zaslišanja deželnega odbora, oziroma županstev more proglasiti. In kdo more tajiti, da bi taka polnomoč mogla v posameznih slučajih, kjer bi bil okrajni glavar posebno skrben za lovski napredek, postati silno nevarna in škodljiva kmetijskim interesom, ker zaplo-dila bi se divjačina čez vso mero.
Prav tako ne mora odobravati se § 51., ki določuje, da se le o zorenju žita ne sme divjačina loviti. Toliko gledč žita, kolikor glede osobito vinogradov treba boljših določil, ker v vinogradih, v katerih so nasajene ameriške cepljene trte, ki se kaj naglo odkrhnejo, je velika škoda, če se med trtami podijo psi za divjačino.	(Dalje Bledi.)
Udanostne izjave.
Udanostna izjava občine Lože pri Vipavi.
Občinski zastop v Ložah se z veseljem pridružuje drugim občinam naše škofije, ter pošilja tem potom Vaši Prevzvišenosti v imenu cele občine svojo udanostno izjavo. — Dasiravno smo kmetski ljudje, kateri si moramo s trudom služiti vsakdanji kruh, vendar nam v srcih biie ljubezen do Vaše prevzvi-šene osebe, ki tako krepko branite nam nad vse drage svetinie — svete vere. Zatorej Vam slovesno zagotovljamo, da Vam ostanemo vedno zvesti in verni otroci, naj Vas Vaši in naši sovražniki napadajo kakor jim drago.
Občina Lože pri Vipavi dne 5. sušca 1893. Matiia Fajdiga, And. Živio, Jos. Rehar,- Jan. Fer-jančič, Jan. Halib, Frane Jamšek, Matija Jamšek, Jo8. Majcen, Aut. Jamšek, Jan. Furlan, A. Vok, Jan. Zivic.
Udanostna izjava občine Križe-Duplje:
Kakor veliko število druzih občin lepe ljubljanske škofije, tudi naša občina ne mara biti brez višjega pastirji. Radi bi pa to nekateri izmed Slovencev, kakor so povodom I. sloveu. kat. shoda pokazali z napadi na Vas, Prevzvišeni! Podpisani občinski odbor z županom vred izraža tem potom svojo užaljenost zaradi napadov na Vašo prevzvišeno osebo v nekaterih liberalnih časnikih. Ob enem pa izraža podpisani občinski zastop svojo najglobokejšo udanost in popolno zaupanje Vam svojemu višjemu pastirju. Vaša načela, izražena na I. slov. kat. shodu nam bodo /edno vodilo, po katerem se hočemo ravnati.
Občina Križe-Duplje dne 22. sušca 1893. Andrej Vodnov, župan; Jan. Zupan, Ant. Mali, Jos. Ahačič, Fr. Ribnikar, Jan. Grašič, Fr. Grašič, Fr. Oranč, Jos. Perne, Jan. Verdir, JaD. Zaplotnik, Jos. Štuler, Jak. Rakovec. Jak. Malij, Jos. Manershofer, Ign. Lončar, odborniki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. maja.
(Ic Rima) povrnila sta se srečno preteklo soboto v Gorico prevzvišeni gospod knezonadškof goriški in premilostni gospod vladika tržaški. — Tržaški škof odpeljali so se od tod takoj dalie v Trst v svojo rezidenco.
(Duhovniške premembe t ljubljanski Škofiji.) C. g. Frančišek Gregor i, kaplan v Šmarj u pod Ljubljano, gre za provizorja v Z a tiči no; v Smarijo pride č. g. Janez Zakrajšček, kapelan v Metliki.
(Shod volieev v Vipavi.) Državni poslanec dr. i Ferjaučič sklicuje na nedeljo 15. maja t. 1. ob 3 */• I uri popoldne shod volilcev včitalnico v Vipavi, da poroča o delovanju v državnem zboru.
(Poročil) se je danes v mestni farni cerkvi v Kranju g. dr. Jos. Kušar, odvetniški kandidat, z gospodično Marijo roj. Mally-jevo.
(Poročevalcu „SIovenskega Naroda") zadnje dni naša samostanska šola kar ne d& miru. 2e v ! treh njegovih številkah se čoha ob njo. Grozno mu | je v želodcu. Menda bi najragše videl, da jo s samostanom vred veter odnese iz Ljubljane tje vrh Grintovca. — Kaj za to, da se že 190, reci sto in devedeset let trudi z odgojo ženske mladine v Ljubljani, kaj za to, da so naše najodličnejše gospe, vzorne domoljubkinje, kakor druge blage slovenske matere, morda mati dopisana samega, bile tukaj vzgojene, — liberalnemu dopisunu kaj vse to mar: samostan je in samostanska šola, tedaj basta — udri ga I — le po nji! — | No, naj ima svoje veselje, če ga ravno hoče, naj ima ravno našo šolo za tarčo, odgovarjal ne bodem več. Danes pa le-to:
1.	K poročilu v »Narodu" št. 103: Pridni poročevalec vedi, če še ne vd, da je naša šola od šolskega oblastva potrjena utrakvistična (dvojezična), in to, če se poročevalec tudi na glavo postavi, — šolska naznanila ima taka, kakor so jih potrdila in doposlala šolska oblastva, — tedaj čemu poprijemati šolo! — To je zgolj zlobnost!
2.	Na poročilo v »Naredu št. 104, kjer poročevalce v svet trobi, kakor bi slovesnost prvega sv. obhajila 1 e v nemškem jeziku imeli, — svet je tako tudi razumel, kar sem sam slišal na lastna ušesa, in hvaležui so bili, da sem se oglasil, — sem bil primoran, sitnega poročevalca povabiti k slovesnosti prvega sv. obhaiila v slovenskem jeziku; to sem storil v »Slovencu" št. 105.
3.	K poročilu v .Narodu" št. 106, pa spo-memm:
a I da je poročevalec imel čudne oči, — kmalu bi bil po dvoje vidil, — izmej 52 učenk, katerih je bilo dne 4. maja pri prvem sv. obhajilu, jih navede kar 80.
b)	Kar je bilo vmes jih slovenskih starišev, ni temu vodstvo krivo, ampak nam tako naklonjeni poročevalec naj gre stariše spreobračat, kateri sami žel6, da ee učenke višjih razredov nemščine uč^ ali pa so izrecno želeli, da isti dan gredč k prvemu sv. obhajilu. Takih učenk pa ni bilo zraven, da bi ne bile razumele, kaj se jim govori.
c)	Kauor dne 4. maja niso bile čisto vse nčenke pristne Nemke, tako pa tudi dne 10. maja ne čisto vse pristne Slovenke, — so bile tudi učenke nemških starišev vmes, in vendar nisem radi njih nemško govoril.
To v pojasnilo vsem prijateljem in neprijate-ljem uršulinske šole. posebno pa »blagemu I" poročevalcu »Narodovemu".
Rok Merčun, katehet.
(Ulomili so tatovi) nocoj v hišo, kjer je nastanjena pošta v Šiški, ter so odnesli, kakor se govori, blizu 800 gld. — O tatovih do sedaj nimajo še nobenega sledu.
(Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem) je imelo dne 30. aprila t. 1. javen shod v Š m i h e 1 u nad P 1 i b e r k o m, katerega se je udeležilo nad 200 posestnikov slovenske Podjunske doline. Dasi je deževalo, zbralo se je toliko število narodnih kmetov, da glasno protestujejo zoper »bauernbundarski" shod dne 16. aprila v Pliberku, ki ni imel druge naloge, nego sejati nemškutarsko ljuliko med podjunskimi Slovenci. (Prišlo je k onemu »bauerntagu" celih 6 e s t (!) pravih kmetov i u okrog 30 radovednih Pliberčanov 1!) Pazno poslušali so vsi navzoči jedrnatim govorom, ki so trajali nepretrgano nad tri in pol ure. — Zborovanje je vodil g. podpredsednik V. Legat, kot vladni zastopnik je bil navzoč g. c. kr. okr. glavar velikovški K o-lenc. Vč. g. Jos. Škrbinc, župnik v Vogrčab, je v izbornem, poljudnem govoru označil posamezne politične stranke na Koroškem, osvetlil za nas pre-pogubno delovanje liberalcev in poudarjal, da le slo venska stranka bodi s kmetom, skrbeč za njegov napredek in pravo blagostanje. G. urednik Fil. H a
derlap je temeljito pojasnil naše šolske razmere, g. Vek. Legat pa je v krepkem govoru poudarjal važnost raznih volitev. Z rezkimi in sarkastičnimi besedami osvetlil je vrli ljudski govornik g. ooč. tajnik Fil. K a n d u t koroški „bauernbuud" in njegove prvake č. g. župn. upravitelj Fr. Lene pa je govoril o gospodarskih vprašanjih, zlasti povdarjajoč veliko važnost narodnih posojilnic in zavarovalnic. Po shodu razvila se je še živahna prosta zabava, pri kateri so se odlikovali zlasti gg. šmibelski pevci. Odbor kat. pol. in gosp. društva pa sme biti po-noseu na uspeh tega zborovanja, ki je nov dokaz, da vrlo društvo hodi pravo pot v korist in prospeh tlačenemu Slovencu starodavnega Korotana! — Da je temu res tako, kaže najbolj jadikovanje nemško-liberalnih listov. Uradna „Celovčanka" in častne „Fr. St." pa se že tudi vjedajo nad sijajnim shodom v Šmihelu, češ: *Wie man sieht, sind die Herren fleisig an der Ačbeit. Von deutscher Seite aus gesehieht natiirlich nichts, um dieser Hetze entgegen zu arbeiten." Bori revčki, ti — „stiskania Nemci I!
(Javen shod) priredi „kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Kor." v nedeljo dnč 14. t. m. pri „Cinkovcu" v Št. Janžu v spodnji Rožni dolini. Na vsporedu so pozdrav predsednika, govori o namenu društva, političnih strankah na Koroškem, šolah, važnosti volitev in dr. Začetek ob	uri
popoldne. Po zborovanju je prosta zabava. Želeti je prav obilne udeležbe.
(Iz Celovca), dn£ 9. maja: Iz tukajšne fužine za stroje planinske družbe je odpuščenih 30 delavcev, ker so se udeležili shodov in delavskih slav-nostij due 1. maja. Odpuščeni delavci so hoteli na posebnem shodu razgovarjati se o tem odpustu, pa vladni zastopnik zborovanja ni dovolil, ker dva delavca nista se mogla izkazati s potrebnimi vstopnicami k shodu. — Meseca junija se bode vršilo tra-siranje za železnico črez Ture. — Iz ziljske doline se zopet poroča o velikem požaru.
(Iz Ilirske Bistrice.) Huda suša, kakoršne o tem času najstareji ljudje ne pomnijo, tare našo dolino.- Vse hira, vse se suši. Že več kakor dva meseca nismo imeli dežja. Parkrat je padlo nekoliko Kapljic, pa komaj toliko, da je dobro prah poškropilo; vsakikrat je pregnala hladna butja oblake ter zemljo še bolj posušila. V ponedeljek 8. t. m. je pa slana in zmrzlina oparila polja in cvetoča drevesa ter zarod po vinogradih popolnoma uničila. Lepo so kazali vinogradi, pa eno samo jutro je pokončalo vse ter uničilo veselo upanje trtorejcem. Posebno hudo so prizadeti ubogi Postenjci in Pod-taborci, kateri imaio dokaj vinogradov, pa malo in slabega polja. Ako nam Bog kmalu tako potrebnega dežia ne pošlje, bodo zares hudi časi prišli za našega kmeta.
(Pogreb t gosp. Jožefa Belarja), župnika v Rovtah, je bil v petek 5. maja. E zadujemu počitku je spremilo ranjcega 10 duhovnikov sobratov in ne-številna množica domačih faranov in onih iz Vrha in Hotedrš'ce. Maševal in pokopal je rajnega preč. gosp. prelat dr. J. Kulavic, sošolec ranjcemu. Pridigal je pa vč. g. L. Bergant, župnik v Logatcu. V sredi med dvema župnikoma, pokojnim Vidmar; em in p'okojnim Zustom, počiva truplo Be-larjevo in čaka prihodnjega vstajenja. Osiročena je sedai rovtarska fara. Bog ji pošlji ranjkemu jedna-kega pastiria! Osmi dan po f gospodu župniku bode v petek, 12 maia.
(Iz Št. Petra na Notranjskem.) Že več dnij opazujemo sneg na bližnjih gričih, danes zjutraj padale so pa tukaj debele kocke snega, kakor malokdaj po zimi. Drevje, kolikor ga premoremo, je vse v najlepšem cvetju. Za poljedelsko rast je še vedno suho, posebno pa za travnike, tam pa, kjer je lani črv uničil korenine ne bode nikakega pridelka. Krme živini primanjkuje, travniki so v večini še rujavi, seniki prazni, denarja v ta namen pri mnogih pa nobenega. Seno je v ceni nad polovico poskočilo in še dobiti ga ne bo mogoče. Za živež gre ljudstvu trda, navadno v tem času segamo po kupljenih pridelkih, letos pa ne bo kraja ne konca. Kdo v3, bomo li dobili kaj pomoči? Po pravici je usmi-Ijenia vreden kmet, četudi je večkrat reven po svoji krivdi.
(Prepoved.) Namestništvo tržaško je zabranilo imeti kolesariem (velocipedistom) ob železniških progah svetilnike z barvanim steklom, da bi se morda ne varalo železniško osobje v signalih.
(Pogozdovanje Krasa.) V komenskem okraji nasade kakih 100 000 drevesc. Da bi bili Kraševci
nekdaj sadili tako pridno, kakor so sekali marljivo, bi ne bilo treba sedaj tacih ogromnih stroškov ta pogozdovanje Krasa.
(Značilno.) Sobotni „Corriere di Goriziau objavlja med domačimi novicami tudi 23 mestnih sta-rašin imena, v katerih je staknila učena glavica | črke sestavljajoče sledeče besede: „Siate liberali e nazionali" (bodite liberalci in narodnjaki). Priporočati liberalstva mestnim očetom — prazen trud I Navduševati jih k narodnjaštvu — škoda sape I Spominjamo čitatelje pogreba pokojnega Favettija, za-i grizanega Italijana; slovenske šole v Gorici; blago-■ slovljeaja slovenske zastave v Gorici itd. itd. Da hoče imeti nCorriere" tak mestni zastop — naravno! Da pa mora po bistvu katoliška, slovensko-furlanska Gorica imeti čisto liberalni in narodno-laški zastop, je — nenaravno, ker zastop katoličanom bodi — j katoliški I Slovensko-furlanskim katoličanom bodi za-: stop katoliško- slovensko-furlanski I i (Thaler proti Spadonija.) V tržaškem mestnem ! zboru je Italijan Spadoni dolžil rojanskega župnika č. g. Tomaža Thalerja, da je pretil z leče, da ne bode pustil k svetim zakramentom otrok, ki bi obiskovali italijanski otroški vrtec v Rojanu. To je bilo povsem izmišljeno. G. župnik je le priporočal sta-rišem slovenski otroški vrtec, italijanskega pa še omenil ni. Župnik je sedaj tožil obrekovalca. Italijani so letali okrog in iskali priče, pa zastonj. Nikdo, ki je bil tedaj v Rojanu, ni nič vedel o tem, pač so pa govorili o tej stvari ljudje, ki niso bili v cerkvi. Da bi se izreza) Spadoni, je pač navel neke priče, ki pa o novejšem slučaju neso nič vedele, temveč so le vedele, da se pred petimi leti neso pustili nekateri otroci iz italijanskih vsporednic k svetim zakramentom, pa ne zato, ker so hodili v italijansko šolo, temveč zato. ker krščanskega nauka neso znali. Jedina voditeljica italijanskega vrtca, Ana Simonicb, je izpovedala, da jej je pravila bivša praktikantinja v tem vrtu, Emilija Robba, da je i župnik v cerkvi nekaj tacega govoril. Poklicana go-| spodična Robba je pa prejšnji priči v obraz povedala, da jej ni nikdar kaj tacega pravila, pač pa jo ' je Ana Simonich vprašala, če kaj ve. Poslednja priča je izjavila, da je pripravljena, svoio iziavo potrditi s prisego. Sodišče Je zatoženca oprostilo, ker i je stvar zastarana in je že minolo šest tednov, od-; kar je mestni zbor razpuščen, pristavilo je pa so-j dišče, da zatoženac ni dokazal svojih trditev. Tožnik j pa s tem ni bil zadovoljen iu je vložil pritožbo, ker se je bila tožba pravočasno vložila. Moralno je že pri tej razpravi zmagal g. župnik, faktično bode pa pač pred dtželnim .sodiščem. Pri tej obravnavi je bilo polno italijanskega občinstva, ki je pa kor-porativno ostavilo dvorano, ko je slovenski govoril tožnikov zastopnik dr. Gregorin, po končanem govoru se pa zopet povrnilo. Sodnik je občinstvo ostro pokaral, ker sodišče ni kraj za politične demonstracije. On ne bode pustil nobeuega več v dvorano, ki se odstrani. To je pomagalo in pri repliki dr. Gre-gorina so vsi ostali v dvorani.
(Slovenščina ravnopravna v Gorici ? Ij Kaj še ? Denar Slovencev je ravnopraven; a jezik — ne?! Dokaz: Mahali smo jo v soboto po opravkih slučajno mimo bogoslovnice. Na vratih bogoslovuiške kapele opazimo papir. Radovedni si ga ogledamo. Vabilo je bilo k shodu ob 10'/» predpoldue v bo-goslovsko kapelo v katoliški zadevi g. Bosco v izključi vo italijanskem jeziku Strmeli smo in osup-njeno razmišljali: Ni-li „Ecco" pred meseci slovesno zagotavljal verne laške čitatelje, da biva v Gorici jedna tretjina Slovencev? Niso go r i š k i S 1 o v e n c i k a t o 1 i č a n i vneti za vse katoliško? Kako, da se vabi izkl učivo v italijanskem jeziku? Ko bi bil „Ecco" po pomoti napisal, da v Gorici biva dve tretnm Slovencev iu pofurlančen h, oziroma polaščenih Slovencev, ne bila bi nikaka pomota. Isto tako menimo, ko bi bili i razooesili v dan sobote i slovensko vabilo na kapelo, v katero se snide v nedelio popoldne ob 3 polna kapela Slovencev, uverjeni smo, da bi ne bila mkaka pomota, pač pa popolnoma pravično postopanje nasproti katoliškim Slovencem v Gorici. Nič se ne b»mo čudili, ako bomo čitali v kat. goriškem glasilu: 1 »Vdeležba S ovencev pri shodu v bogoslovski kapeli ; bila je pičla." Zakaj pičla? 1. ker Slovenci obiskujoči niso vešči praviluej itnlnanščini. 2. ker zmožni pravilne italijanščine dajo oddušek svojemu katoliškemu prepričaniu tudi drugod. 3. ker Slovencev krvavo prsluženi penezi imaio i v drugh katoliških društvih vel|avo, 4. ker § 19. temelmih zakonov avstrijskih velja tudi za eminentno avstriisko-misleče
Slovence v Gorici, 5. ker katoliški Slovenci v Gorici pričakujejo uvaževanja § 19. vsaj od katoličanov in tudi od — goriških katoličanov I „Araicus Plato, magis amica viritas".
(Iz Ribnega pri Bledn) se nam poroča o lepi cerkveni slovesnosti, katera se je vršila minolo nedeljo, ko je prišel iz Gorjan v Ribuo uovi duhovni pastir g. J o s. P ris to v ter imel ta dan prvo slovesno duhovuo opravilo. Dne 1. majnika so novemu g. duhovniku priredili ob njegovem prihodu Rib-njani lep vsprejem. V imenu soseske pozdravil je novega gospoda cerkveni ključar Martin Ferjan, po domače „Krčmar". Lep vsprejem se je končal v cerkvi z blaposlovom.
Društva.
(Izlet konservativnega obrtnega društva na goro k sv. Katarini) je v včerajšnji seji društveni odbor določil na nedeljo, 2 8. maja t. 1. P. n. gg. društvenimi dobijo pravočasno posebna naznanila o tem izletu.
Odbor konservativnega obrtnega društva v Ljubljani.
(Obdarovani načrti za „Narodni d o m.") Razsojevalni odbor, kateremu je bila naloga, prisoditi razpisana darila najboljšim načrtom za zgradbo „Narodnega doma" v Ljubljani, je imel v nedeljo, dne 7. t. m. svojo zadujo iu odločilno sejo. Navzoči so hili jurori: stavbinski svetnik J. S v i t i 1 kot predsednik, vitez Bleiweis-Trste-n i š k i, I. mestni inžener D u f f e, arhitekt G e r-1 a c h , ravnatelj S u b i c ter profesor in arhitekt W a g n e r iz Gradca kot člani. Deželni inžener J. V. H r as k j je bil zadržan. — Došlo je 17 projektov. Med temi je razsojevalni odbor priznal prvo darilo v znesku 1000 kron načrtu, ki nosi motto: ,,0J0". Napravil ga je arhitekt in stavbinski mojster František Škabrout v Pragi. Projekt z motto: „Belo-modro-rudeče" in načrt z motto: „J. Medici" sta dobila darili 500 kron. Prvega je izumil arhitekt A. Wolf v Liubljani, druzega pa skupno arhitekta K. M a-s c h e k in Rudolf T d n n i e s na Dunaju. Poleg teh obdarovanih načriov je izrekel odbor pohvalno priznanje nastoonim projektom: Načrtu nepoznanega arhitekta v Pragi z znakom dveh koncentričnih krogov, projektu arhitekta A. J. H r u b y - j a na Duuaju (motto: dva sekajoča se kroga), načrtu arhitekta Jaua Hradeka v Pragi z motto „K" in načrtu arhitekta K. Waidmanna iz Zagreba z motto: „Zuanost in moč". — Odbor bode sedaj projekte javno razstavil in potem bode naloga glavnega odbora »Narodnega doma", da se odloči za jeduega izmed obdarovaoih projektov in za spremembe, ki bi bile potrebne pri jednem ali drugem. Vsekako pa bode odbor pričetek .zgradbe z vsemi silami pospešil. — Obširneje poročilo sledi.i
— (Cvensko gasilno društvo,) ki : se je Iaui prvo v liutomerski okolici ustanovilo, je letos god sv. Florijana, svojega patrona, posebno slovesno obhajala Od začetka je nameravalo ta dan tudi svojo novo zastavo s podobo sv. Floriiana blagosloviti dati, ali to se je zabranilo, ker se čisto nemški (?) trg ljutomerski boji vsake druge zastave, samo nemške ne. Zato so torej cvenski gasilci prišli brez zaritave k sveti maši, in njim so se pridružila | gas Ina društva iz Lokavca. Sv. Križa in Kliuča-j rovca, vseh vkupe impozantna četa 130 mož. Od , svete maše, pri kateri so izvrstno peli pevci ljutomerske'čitalnice, šli so ognjegasci k železniški re-1 stavraciii na zajutrek, in ko so tu|i gasilci odkorakali domu. podali so se cvenski gasilci na dom svo-[ jega stotnika, kjer je bila pripravliena priprosta ve-! čeria, katere so se tudi nekateri ljutomerski narod-I maki udeležili. Pravi namen prepovedi blagoslav-l.iania za-tave se torej nikakor ni dosegel, ampak nasprotno so bili gasilci, čuteči nasprotni pritisk, še boli navdušeni ter so sklenili, na drugi način svoj pošteni namen doseči. Obnašanje gasilcev je bilo p- šieno >n dostoino, in tako bi naj biio vselej. Bogu daiati dolžno čast in v sili bližniega varovati nesreče, to mora biti gasilnega društva glavni namen, kakor jb uči nph primerno geslo: „Pomoz' Bog in svet' Fl'ri'»n!"
Telegrami.
Inomost, 9. maja. V deželnem zboru je naznanil deželni glavar, da je po poslov- » nem redu 16 italijanskih deželnih poslancev izgubilo svoje mandate.
Rim, 9. maja. Papež je danes vsprejel 500 nemških romarjev. Škof iz Eichstadta je prečital adreso in izročil 48.000 mark.
Peterburg, 9. maja. Car je podelil stradajočirn 100.000 rubljev.
Atene, 10. maja. Ker udeleženci pri novem posojilu neso vsprejeli pogojev, pod katerimi je zbornica pripravljena, ratifikovati posojilno pogodbo, dal je včeraj Trikupis svojo ostavko. Ne ve se še, koga pokliče kralj za nasleduika.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
•(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) priporoča na-r avnoat zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno
bHgo od 45 kr. do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico.	12 (1 19—7)
priporočamo obisk naše prodajalnloe in ogled vele zanimive zaloge najraznovrstnejših
rezbarskih proizvodov, korbio v najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palic	2is 7
z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje »cene.
Franc Stampfel
(kočevska domača, ot>r»t) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja
Umrli so:
8. maja. Franc Tičar, delavčev sin, 8 let, Cesta na loko št. 11, jetika. — Rafael Treven, učenec, 16 let, Kravja dolina št. 11, srčna hiba. — Helena Some, delavčeva vdova, 55 let, Rimska cesta 16, srčna hiba.
9 maja. Neža Hiti, prodajalka, 52 let, Trnovske ulice 6, hemiplegia.
(108) 14 zobozdravnik
pri Hradeckega mosta I. uadstr.
Izpraznjena je na Unoi
knjigarna in trgovina s papirjem
priporoča v novih izdajah le-te molltvenlke v lastni izdaji.
1. Za otroke:	253 (5—2)
Šopek lepih molitvio. Papirni vez 10 kr. Kruh nebeški za otročiče. Papirni vez 14 kr. Marija dobra mati. Vezano v pol platno 26, v pol usnje 30, v usnje z zlato obrezo 50, v šagrinasto usnje z okvirom 80 kr., v ploščinastem vezu gld. 1-20 in 1-40. Hvala božja, vezana v pol usnje 26, v usnje 30 kr.
2. Za odrasle: Bodi moj naslednik vezan v pol usnje 45 kr., v usnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 75 kr., v šagrinasto usnje gladek 1 gld. 20 kr., v šagrinasto usnje z okvirom in križem 1 gld. 40 kr. in v ploščinastem vezu 1 gld. 80 kr.
Hkratu priporočam v najrazličnejših vezeh te-le kojige: Mali duhovni zaklad, Jezus moje želje, Jais: Buk-vice, Pot v nebeško domačijo in sv. Ana.
Po Jako znižanih cenah: Angel varu£, Krščanski posel, Bomarska palloa, Volčič: Šmarnloe, Sveta Jedert ln Matilda.
Če se več vzame, da se rabat.
Ljubljana, Špitalske ulice 9
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato izbiro lastno izdelanih
(30 stopinj R. gorka voda.)
Poštna in brzojavna postaja. Cenena poštna zveza iz Ljubljane, Litije in Krškega.
Kopelj 20 kr., soba od 70 kr. do 1 gld. Vkupni obed (table d'hdte) 65 kr.
Postrežba s pristnim dolenjskim vinom in izvrstno kuhinjo.
o,.	Kulowiz.
Vremensko sporočilo
toplomera po Celziju
zrckomora v mm
opazovanja
" "7. u. zjut 737 9 i 10-4 si. svzh. jasno 9 2. u. pop. 738 7 > 17 0 si. jvzh. 9. «. zveč. 740-7 | 114 si. vzh.
Srednja temperatura 12 9°, za 01" pod nonnaloiu
za razne cerkvene potrebe, kakor o Šmarnicah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera i. t. d. po najnižji ceni.
Za visokočastfte gospode novo-mašnike imam najnovejše in najcenejše
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. maja 1893.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 473,923.000 (— 5,429.000) Kovinski zaklad „ 292,633.000 (— 1,007.000) Listnica	„ 185,608.000 (— 1,400.000)
Lombard	„ 22,491.000 (+ 530.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 20,660.000 (+ 4,409.000)
lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovza v Ljubljani
prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
in vence za na roke. > ■
Dalje priporočam za cerkvene potrebe
čipke (špice)
po najnižji ceni.
P. n. trgovcem naznanjam, da imam največjo zalogo vsakovrstnih in najnovejših
zdavno preverjeno in znano zdrasilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio št. B,
priporoča si posebno čas', duhovščini iu drugim guspo;iom, ki žele imeti v res niči zanesljivo	133 1B—11
1 steklenica velja 20 kr., 1 ineat 2 gld 5 tucatov samo 8 gld.	202 5
za ženitnine
in druge potrebe, vse po tovarniških cenah.
Nagrobne vence
s trakovi in napisi
naj krasne je izdelane in naj-oeneje.
Vnanja naročila se točno izvršujejo. 225 4-3
dobro vino
le najboljše kakovosti
priporoča
v veliki izberi in po
belo in črno. Vsem naročiteljem vina Z11 trotovi am iiaiuiž e ctih in ua|boljše biago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice pcsebno <iobro istrijan-ko vino „teran" m posebni izvrsten „re foško" v steklen.cah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
nizkih cenah
L. Mikusch,
tovarna solnčnlkov in dežnikov
■tr I^-ttbljaai,. 179 19-14 Mostni t r bT A t o> v. 1
|i| Natorni istrijanski črni teran. I !
010030303002530131323023
se sprejme za stalno v delo pri
Francu Krašovic-u,
•250 2—2	pozlatarju v Celju.
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja \zdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela'mnogo boljo in cenejo, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 SO—15 JBTZM.	v Brnu na Moravskem.
fl^" Proračuni con ziistonj in frunko. ^g Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd.
goldinarjev
stane pri meni eden modroc na peresih (Pedermatratze). Ti modroei so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, možnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s liniin afrikom tapecirani in močnim platnenim evilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo.	Pri naročilih z dežele naznani naj s>' vselej natančna mera postelje v notranji luči. "•H — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnlo, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela.
U^ Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 1Q	586 50—27

Št. 9302.
Razglas.
256 3—1
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži.
Magistrat to oznauja s pristavkoin, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu
do 25. maja letos
in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Oiirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v pni vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 7. maja 1893.
G-ospodarjem imajočim večja poslopja z mnogo strankami, sploh hišnim gospodarjem naznanjamo, da ima podpisana tiskarna v zalogi
Stanarinsko knjižico (Zinsbiichel)
za stranke
obsezajočo uradno potrjene določbe hišnega reda, v slovenskem in nemškem jeziku, raz-predelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade.
Komad stane 15 kr., 10 komadov vkup I gld.
Katoliška Tiskarna.

Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine ln poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oenl, ali pa po eni in isti ceni boljše blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna ln vrata in s cementom.
V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbiin pa tudi po najnižji eeni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstno priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd.
Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in pooinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in teto pozlačene uerotao križe,
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
____»i
in njih posameznih delov ;
WT Barthelov izvirni karbolinej.
Vnanja naročila se točno in vestno zvršč.
Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča	210 ti
Andrej Druškovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
• ^^"l* 4 A	• •P' A •	VJIVvwm
Pri zlatem drž. jabolku. i?
l Pserhofer,
Zum goldenen Reichsapfel.
44 12-12
Dunaj, I., Siingerstrasse 15.
liri	Lr<k<»lii<'<> P°Prei univerzalne krog
Ali dlanmi/ lllUglJll^ IJlce imenovane, so staroznano
zdravilno sredsto proti zapretju. Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 kroglji-oami 21 kr., X zavoj s 6 škatljlcami i gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — Oe se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 6 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo lzreono Pserhoferja kri čistilne krogljloe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudeči barvi.
Balzam za ozebljino J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 t r. — Ameriška maža za protln 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju ndg, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarski prašek, proti kašlju itd, 1 škatlja 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohlnln-pomada, J. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obliž, prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd.. 1 lonček 50 kr., s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Unlversalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe.
Pošlljatve po pošti zvršč se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju.
če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
D ii u a j h k a t> o
i- z a.
Dn6 10. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	„
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	978	„
Kreditne akcije, 160 gld................335	„
London, 10 funtov stri..............123	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ...... .	60	„
kr.
20 80 40 60
25 . 70 . 78'/,. 80 „ 40 „
Dn6 9. maja.
Ogerska zlata renta 4<&	. .
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ . 4\'»*
Kreditne srečke. 100 gld.......196
8t. Genois srečke. 40 gld.......67
115 gld. 15 kr.
94 148
164 198 98 100
80
80
i% srečke dunajske parobrodne družbe . .	139 gld. 50 tr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......—
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld.....70
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2945 , —
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	— „ —
Papirnih rubeljev 100 ............127 . 45
18 „ 75
50 20
			
2MT Nakup ln prodaja "5£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanji najmanjleza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.		Meniarnična delniška družba ,JI E R C U B" VfolIzBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.	Pojasnila 'feSt vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti i ndlotenih glavnic, f